ŠTEV. 1 JANUAR 1972 LETNIK X. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO BESEDE GENERALNEGA DIREKTORJA MILANA KRAJNIKA, DIPL. OEC., OB ZAKLJUČ-KU LANSKEGA LETA — 31. DECEMBRA 1971: NOVA ORGANIZACIJA V T G A vključitev v gospodarsko stabilizacijo Navada je, da se ob prebodu v novo leto vprašamo, kakšne rezultate smo dosegli v minulem, da napravimo analizo uspehov in iz tega zaključimo, kaj vse bo potrebno storiti v naslednjem letu. Obenem pa preanaliziramo in iz gospodarskih načrtov opredelimo osnovne proporce in elemente, katere si določimo kot naloge v nastopajočem letu. Rezultati, katere smo dosegli v letu 1971, nam povedo, da smo ustvarili bruto realizacijo okrog 38 milijard dinarjev ob minimalni amortizaciji osnovnih sredstev — s tem, da je ostanek dohodka veliko nižji, kot je bil v letu 1970. Na manj ugodne rezultate so vplivali naslednji vzroki: padec cen aluminija na svetovnem tržišču — od 620 na 390 dolarjev, povečanje cen surovinam (najbolj se je podražila elektrika — za 37 %, potem premogi — za 20% itd.) in zaradi devalvacije dinarja — za 20 odst. vse surovine iz uvoza. Od notranjih vzrokov pa bi naštel predvsem: poslabšanje normativov pri potrošnji surovin in električne energije ter izpade kapacitet. Poleg cen na zunanjem tržišču bi omenil tudi domala nemogočo situacijo na domačem trgu, tako v zvezi s cenami aluminija, ki so določene po Zveznem zavodu za cene in se kljub vsem podražitvam materiala niso menjale od leta 1970; pa tudi v zvezi z nelogično devizno politiko, ki omogoča uvoz aluminija, predvsem iz vzhodnih dežel, (Nadaljevanje na 2. strani) Pri avtogenem rezanju Zasnova: CILJI Nobena človekova aktivnost naj ne bo sama sebi namen. Ce velja to za individualno dejavnost, je toliko pomembnejše, da določimo cilj sleherni dejavnosti, ki vključuje umske in fizične aktivnosti mnogih ljudi. Ko si določimo cilj, je bolj ali manj jasen tudi obseg dejavnosti, manj jasna pa je »najbolj ravna pot«, ki vedi k določenemu cilju. Ko določimo cilj neke dejavnosti, je torej pomembno, kako organizirati aktivnost ljudi, da bodo njihove umske in fizične sposobnosti najbolj uspešno vključene v določeno dejavnost. Ker vemo, da je uspešnost poslovanja izražena v dohodku in rezultira iz dela, je kaj lahko dojeti pomembnost in odgovornost pri določanju in sprejemanju nove organizacijske strukture. Organizacijska shema in sistemizacija delovnih mest, ki sta nam dani v razpravo, sta dejansko predlog nove organizacijske strukture, ki rezultira iz potrebe po nadaljnjem uspešnem poslovanju našega podjetja. Uspešnost poslovanja pa ni bila nikoli tako utesnjena zaradi nekonjukture aluminija na svetovnem tržišču, kot je danes, in napovedi so, da bo kriza še trajala. Pomembno je torej, kakšno organizacijsko strukturo si bomo določili, da bodo v tej strukturi zastavljene poslovne politike posameznih proizvodnih dejavnosti in podjetja kot celote dale kar se da zadovoljive poslovne rezultate. Sodoben koncept organizacijske strukture bazira na nalogah ali na ciljih. Naš predlog organizacijske strukture, ki je pripravljen s sodelovanjem zavoda za organizacijo poslovanja, je zasnovan na ciljih. Tako, na primer, »tovarna aluminija« združuje tiste proizvodne dejavnosti (elektroliza, anodna masa, usmerjevalnica s stikalnico, livarna), ki spremljajo kot končni cilj proizvodnjo aluminija, r. njegovo lastno ceno. »Tovarna glinice« pa zopet združuje dejavnosti (glinica, kotlarna, omehčevalnica vode), ki spremljajo kot končni cilj proizvodnjo glinice, z njeno lastno ceno. Bistvena sprememba v tako predloženi organizacijski strukturi je vsebinska: tovarne odgovarjajo za lastno ceno proizvodov (izvzemši tiste elemente v ceni, ki so eksternega značaja in nanje ne morejo vplivati). Da bodo tovarne dosegle določene cilje, je z organizacijo storjena pomembna sprememba v prerazporeditvi kadra. Iz dosedaj formiranega razvoja odhaja del strokovnega kadra v neposredno proizvodnjo, kjer bo s tehnološko in operativno pripravo neposredno posegal v proizvodnjo. Istočasno je s to organizacijo prenešenoi v proizvodnjo reševanje tistih razvojnih nalog, ki zahtevajo rešitve v smislu racionalizacij v obstoječih tehnoloških procesih. Služba razvoja v novi organizacijski strukturi ima osnovno nalogo: določiti strategijo razvoja podjetja, znotraj te strategije pa sestaviti program razvoja posameznih področij proizvodnje tako, da bodo vlaganja — glede na razpoložljiva finančna sredstva in čas realizacije — najracionalnejša in glede na ustvarjeni dohodek tudi najbolj učinkovita. S tem kratkim sestavkom sem želel dati osnovno in razumljivo informacijo, ki bi nam naj pomagala lažje dojeti bistvo prizadevanj za naše boljše poslovanje, katerega moramo doseči z novo organizacijsko strukturo. BESEDE GENERALNEGA DIREKTORJA MILANA KRAJNIKA, DIPL. OEC., OB ZAKLJUČKU LANSKEGA LETA 31. DECEMBRA 1971: Vključitev v gospodarsko stabilizacijo - doma in navzven (Nadaljevanje s 1. strani) po dampinških cenah in ob minimalnih taksah, bonificiranih kurzih, kar je vso lansko leto stimuliralo uvoz aluminija in njegovih polfabrikatov, ne pa domačo proizvodnjo. Za leto 1972 planiramo maksimalno možno proizvodnjo, tako glinice kot tudi aluminija. V ta namen bo potrebno u-resničiti vrsto ukrepov znotraj podjetja, v odnosu do jugoslovanskega in svetovnega tržišča ter v odnosu do politike formiranja cen, deviznega sistema in uvoznih režimov. Potrebno se bo vključiti v gospodarsko stabilizacijo, ki se je začela že decembra z vrsto ukrepov na področju monetarne politike, bančništva, investicijske politike, v okviru spremembe ustavnih amandmajev s področja gospodarjenja, kakor tudi vseh tistih u-krepov, ki bodo še sledili v letu 1972. V sklopu splošne stabilizacije gospodarstva bomo tudi mi morali osvojiti lasten koncept stabilizacije in perspektivnega razvoja. Tako nas v tem letu čaka vrsta nalog, s katerimi bomo morali vplivati na izboljšanje rezultatov gospodarjenja v tekočem letu — z oblikovanjem jasnih konceptov srednjeročnega in dolgoročnega razvoja. V okviru prodajne politike je potrebno do- seči ustrezne cene, t.j. povečanje cen aluminija na domačem tržišču. — skupno z odgovornimi zveznimi in republiškimi institucijami — in zagotoviti čimbolj rentabilno prodajo na domačem trgu odnosno pri izvozu. V: produkcijski politiki jè potrebno posvetiti največjo pozornost produkcijskim stroškom, organizaciji dela in sestavi srednjeročnih in dolgoročnih programov modernizacije in rekonstrukcije obstoječih obratov. V ta namen bo potrebno zagotoviti finančna sredstva, dolgoročno urediti izvor in nabavo surovin, voditi takšno politiko ustvarjanja in delitve dohodka, ki bo zagotavljala nadaljnji razvoj podjetja in osebnih dohodkov kot materialnega stimulansa vseh zaposlenih. Da bi dosegli zaželene rezultate, ki bodo natančno opredeljeni v gospodarskem načrtu za leto 1972, sta potrebna trdna volja in enotnost kolektiva, vseh družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov, da bomo vztrajali pri uresničitvi tistih nalog, od katerih je odvisen dohodek našega podjetja. Predvsem se bo potrebno bolj racionalno obnašati pri trošenju sredstev v razne namene, sredstev, ki ne predstavljajo povečanja obsega proizvodnje, modernizacije in zagotavljanja rasti materialne osnove podjetja. Na koncu se želim zahvaliti za sodelovanje v letu, katerega pravkar zaključujemo, z željo, da bi tudi v bodoče tako zavestno in požrtvovalno izpolnjevali delovne obveznosti — vsak na svojem področju, za katerega smo zadolženi. Le kakovostno izvršene naloge so garancija, da bo novo 1972. leto uspešnejše od predhodnega in da nam bo omogočilo izpolnitev pričakovanih želja. Vsem članom kolektiva želim veliko osebne sreče, tudi osebnih in poslovnih uspehov v letu 1972! Kaj pričakujemo od akta o sistemizaciji delovnih mest? Sistemizacija torej prikazuje podatke, ki so odločilnega pomena za izbiro ljudi, za kadrovsko programiranje, za organizacijo in usmerjanje strokovnega izpopolnjevanja, za takšno razporejanje zaposlenih, kakršno zagotavlja uspešno delo in je hkrati v interesu delavca, da lahko uveljavi in sprosti svoje strokovne in delovne 'sposobnosti. benem in poklicnem sestavu delovne skupnosti. Zakon izrecno nakazuje, da je podlaga za sistemizacijo delovni proces, njegova analiza. Potemtakem temelji opis del opravil ikot bistveni del sistemizacije na vrsti, naravi in obsegu dejavnosti, katere opravlja delovna organizacija, na stopnji zahtevnosti, na delovnih metodah in postopkih, na prihodnosti — glede na programirani razvoj podjetja. Našteli smo torej nekaj osnovnih smotrov, katere zasleduje dobra sistemizacija delovnih mest. Sedaj pa lahko naštejemo še nekaj negativnih stvari, katerih se moramo izogibati pri sistemizaciji. Namen sistemizacije prav gotovo ne bo dosežen, če bi hoteli z njo samo opravičiti sedanje stanje in zagotoviti mesta tistim delavcem, ki nimajo zahtevane strokovnosti in usposobljenosti1. S tem ne trdim, da me smemo dopuščati nobenih izjem. Če hočemo biti razumni in humani, vsekakor moramo upoštevati večletno ti- radi tega), če je pravilno izpeljana, hkrati pomemben pripomoček za oblikovanje in izvajanje kadrovske politike. Sistemizacija namreč prikazuje za vsako delovno mesto najmanj dva bistvena elementa. To sta opis dela, in opravil, ki so vsebina delovnega mesta, pa opis znanja, strokovnosti in delovnih sposobnosti, kakršne so potrebne delavcem, ki naj bi opravljali ta dela in opravila. Osnova za sistemizacijo delovnih mest je torej organizacija proizvodnih oziroma delovnih procesov. Smoter sistemizacije pa je vsestranska osvetlitev in opredelitev delovnih mest z namenom, da bi lahko izvajali najustreznejšo kadrovsko politiko. Pri tem je mišljeno predvsem planiranje kadrov, kadrovanje z vsemi podfunkcijami in izobraževanje. Oblikovanje akta o sistemizaciji delovnih mest je v zaključni fazi. Morda bomo v trenutku, ko bo izšel ta članek, v podjetju že razpravljali o osnutku pravilnika o sistemizaciji delovnih mest; tega so sestavile strokovne službe v sodelovanju z Zavodom za napredek poslovanja iz Ljubljane. Čeprav bo tako, vseeno ne bo narobe, če si še enkrat osvetlimo glavne pojme o sistemizaciji delovnih mest. Nerodno bi bilo namreč razpravljati in sprejemati nek samoupravni akt, o katerem ne vemo natančno, kaj pravzaprav pomeni in zakaj ga sprejemamo. Čeprav je sistemizacija že dolgo predpisana z zakonom (mi, na žalost, nismo ravno pretirano hiteli pri urejanju teh zadev) in čeprav smo o njej v našem podjetju že dosti govorili in pisaili, še vedno mnogo ljudi ne ve, čemu toliko hrupa, sestankov in ne nazadnje dela pri zadevi, ki ne pomeni niti povečanja plač, niti kake druge »otipljive« koristi. Seveda je to samo mnenje ljudi, ki vsako stvar gledajo zelo kratkoročno, skozi dinar, aili pa so bili zares o vsej stvari premalo poučeni, naj si bo po svoji ali po naši krivdi, ker smo bili mogoče kdaj preveč »učeni«. Pravniki bi rekli, da je sistemizacija organizacijski pojem, instrument organizacije dela; je njeno izhodišče, njej je namenjena. Čeprav je to s pravnega stališča še kar dobro definirana razlaga, še vedno ne pove vsega; pravzaprav nekomu, ki ni doma v tej materiji, ne pove nič. Zato je potrebno dodati, da je sistemizacija, čeprav je organizacijski pojem (ali pa morda prav za- S temi svojimi podatki je lahko sistemizacija organizacijsko funkcionalna zveza med človekom in delovnim procesom, ia zopet pod pogojem, da ji je organizacija tega procesa izhodišče, ne pa morda iskanje razlogov za kakršne druge koristi. Tega nikakor ne kaže prezreti, kajti marsikje nam bo lahko prav 'sistemizacija, če bo izhajala iz objektivnih zahtev delovnega procesa, omogočila spoznati, kakšen je odnos med dejanskim stanjem in temi zahtevami. Takšne ugotovitve pa lahko samo pripomorejo k izboljšanju dejanskih razmer, k odpravi vzrokov Za morebitne neustrezne razmere v izobraz- tehnični opremljenosti delovnega procesa. Vendar teh osnov ni mogoče jemati zgolj statično, kot nekaj, kar ostaja nespremenljivo, dokončno; spremembe, katere prinaša razvoj samih dejavnosti, razvoj v metodah dela in njegove opremljenosti-, v organizacijskih postopkih in podobno, kažejo, da tudi 'sistemizacija ni nekaj dokončnega in da bo njena dognanost in uresničljivost toliko večja, če bo poleg dejanskega stanja primemo upoštevan tudi bližnji razvoj podjetja. To velja zlasti pri opisu znanj in strokovnosti, -kakršne so že in kakršne še bodo potrebne v neposredni spešno delo nekaterih fizičnih in umskih delavcev na delovnih mestih, za katera nimajo u-strezne izobrazbe. Neumno in negospodarno bi bilo siliti nekaj ljudi, ki so dolga leta u-spešno delali s pomanjkljivo izobrazbo, naj se šolajo, če niti ne vemo, ali jiim bo šola kaj koristila -ali ne, in če vemo, da bodo že po par letih upokojeni. Seveda pa moramo biti tudi pri teh izjiav-ah pošteni in temeljito preceniti, kdo in na kakšnem delovnem m-estu lahko dobro opravija delo, ne da bi imel za to delovno mesto tudi formalno izobrazbo. Nevarno 'je tudi umetno povećavanje! izobrazbenih zab- Strugar Zivotije Milosavljevič pri struženju Dopisujte v ALUMINIJ tev z namenom, da bo to »nekaj navrglo« pri delitvi osebnih dohodkov. Kolikor mii je znano, bo novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov poudaril predvsem delovno storilnost, čeprav -tudi -strokovnosti (dejanske) ne bo zanemarjal. Strokovnost pa nil nič ik-a-j tesno povezana z umetno -povečano zahtevo izobrazbe, tako da talki »dalj-njevidni« načrti la-stni-kom ne bodo prinesli -kaj prida -koristi. Taknalt,. ko bomo' sedanjo 'sistemizacijo sprejeli, bo zelo škodljivo, če je ne bomo strokovno in ažurno spremljali, dopolnjevali in -s-p rominjali. Vsaka d-elovna organizacija, ki se hoče ohraniti pri, življenju in se poleg tega še razvijati, je v neprestanem spreminjanju i;n razvoju — z vidika, tehnologij e, organizacije in proizvodnih programov. Najboljša sistemizacija j-e že po enem letu bolj ali manj zastarela. Pri popisu del za določeno delovn-o mesto ,ne smemo biti preveč drobnjakarski in dlakocepski. V opisu naj bodo zajeta res saim-o temeljna opravila in pristojnosti za vsako delovno mesto. Nemogoče je namreč z opisom zajeti in predvideti vse naloge, ki se lahko pojavijo pri opravljanju nekega dela.. Prav tako si je težko predstavi jati uspešno poslovanje delovne organizacije, kjer bi -se iz dneva- v dan pojavljali posamezniki, ki bi dokazov-allii, da niso dolžni opravljati določenih del, ker pač teh del v opisu nimajo napisanih. To pa še zda-lleč -ni vse, kar ne sodi v sistemizacijo; prav tako, kot v prvem delu tega članka- nisem uspel zapisati vsega, ka-r v sistemizaciji mora biti. Takih ambicij nisem niti imel. Moj namen je bit že pred razpravo in sprejem osvetliti nekatere temeljne osnove sistemizacije. Če pa bo ta članek komu po-m-agal, da se bo v razpravi in pri glasovanju laže odločil za to -ali ono pozitivno stvar, bo njegov namen prav gotovo dosežen, Filip DOLINAR VEČJA PRODAJA AVTOMOBILOV V VELIKI BRITANIJI V -avgustu letos so v Veliki Britaniji prodali r-ek-ardno število 142.000 novih avtomobilov, -kar je za 43.000 več kot v lanskem avgustu. Ta rekord je bil -dosežen zaradi -nižjih cen in sprostitve kreditnih pogojev. Večj-a prodaja je bila le še v marcu 1965. Iz Tovarne glimce in aluminija, „Boris Kidrič“, Kidričevo Bomo pustili aluminijasto industrijo propasti? Najvažnejša letošnja naloga vodilnih delavcev Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič Kidričevo«, kakor tudi vodilnih delavcev aluminijskega kombinata Titograd je prepričati zvezni izvršni svet, zvezni zavod za cene in zvezno gospodarsko zbornico, da bo treba podjetja zapreti, če ne bomo uredili politike cen surovega aluminija in aluminijevih polizdelkov. brez zaščite na meji Od 90 do 95 odstotkov vsega aluminija na svetu prodajo po okrog 580—600 dolarjev za tono. To ceno diktirajo veliki svetovni koncerni proizvajalcev aluminija, je pa vrsta manjših samostojnih proizvajalcev v glavnem iz vzhodne Evrope, Indije, Japonske, Avstralije itd., ki prodajajo aluminij po dumpingu od 380 do 420 dolarjev za tono. V to ceno pa so vključeni tudi vsi stroški, zavarovanje in tovor-nina, čeprav so stroški proizvodnje tega aluminija seveda večji. Po takih cenah, ki jih narekujejo veliki koncerni, mora prodajati tudi Jugoslavija. Čeprav zaračunavamo za vrsto uvoženih izdelkov visoke zaščitne carine, pa znaša ta carina pri aluminiju kljub očitnemu dumpingu samo tri odstotke, z nekaterimi olajšavami pa se ta carina na uvožen aluminij zniža celo na en formalni odstotek carine. Tako so domači proizvajalci aluminija primorani prodajati aluminij po nizkih cenah tudi doma, česar pa, da ne bi poslovali z izgubo, ne morejo storiti. Tako se jim kopičijo zaloge in sama TGA Kidričevo ima ob svoji letni proizvodnji 8.000 ton zalog. Kakšen obseg je zavzel u-voz aluminija, nam najboljše kažejo naslednji podatki. Leta 197Ö smo( uvozili 68 615 ton surovega aluminija, ki smo ga plačali 7740 dinarjev za tono, izvozili pa smo 15 780 ton aluminija po 7005 dinarjev za tono. Aluminijevih polizdelkov smo leta 1970 uvozili 18 162 t po 12 746 dinarjev, izvozili pa 25 034 ton po 10 610 dinarjev. Iz naštetih podatkov je videti, da veliki del uvoženega aluminija predelamo za potrebe domačega trga, da poleg močne domače predelovalne industrije uvažamo skoraj toliko polizdelkov, kot jih uvozimo, da je izvoz surovega aluminija neprimerno nižji od uvoza in da so cene uvoženega materiala vedno višje od cen enakih izvoznih materialov. Povedati je še treba, da je uvoz stimuliran z disparitet-nim nakupnim tečajem, z večmesečnim kreditiranjem v zelo ugodnih pogojih in z brezcarinskimi kontigenti. predlog: posebna taksa Kljub nizkim carinam na svetovnem trgu, ki jih diktirajo veliki koncerni, ki ta poceni aluminij v glavnem sami kupujejo ter ga kasneje z ekstra profitom prodajo, je domača aluminijska industrija prisiljena izvažati, ker ga doma zaradi nemotenega dumping uvoza ne more prodati. Proizvajalci aluminija so ob devalvaciji sicer imeli možnost popraviti domačo ceno alumi- nija, kar bi pomenilo, da bi bila tona dražja za 1467 dinarjev, v TGA Kidričevo pa bi imeli za 58,670.000 dinarjev več dohodka, vendar zaradi položaja na domačem trgu tega niso mogli storiti. Po drugi strani je devalvacija vplivala nr. podražitev vseh domačih in uvoženih surovin — vse so se podražile. Zaradi takega položaja je zvezni izvršni svet v letu 1970 sprejel mehanizem za formiranje domačih cen na borzni ceni 550 S/t. Če bi bila kanadska izvozna cena višja od 550 dolarjev, bi morali dati proizvajalci aluminija domačim kupcem najmanj trideset odstotkov popusta na razliko v ceni. Če bi bila u-vozna cena aluminija nižja od 550 dolarjev, bi bilo potrebno s pomočjo carin, uvoznih dajatev in z restriktivnimi uprepi zagotoviti oblikovanja domače cene aluminija v višini okrog 550 dolarjev. V TGA Kidričevo predlagajo, da bi vse uvožene količine aluminija obremenili s posebno uvozno takso, s katero bi oblikovali egalizacijski sklad, iz katerega bi premirali izvoznike na konvertibilno območje. Proizvajalcem aluminija ni več jasno, kako si zamišljamo razvoj domače industrije aluminija, ko pa je sedanja domača cena v višini 500 dolarjev najnižja domača cena aluminija na svetu in proizvodnja aluminija ne pokriva lastnih stroškov. Zanimivo je, da so bili navedeni zaščitni ukrepi uradno že objavljeni v Uradnem listu št. 40/70, vendar še tega mehanizma za oblikovanje prodajnih cen aluminija ni nihče začel uresničevati, čeprav je TGA Kidričevo zvezni izvršni svet in zvezni zavod za cene na ta problem že večkrat opozorila pismeno. boksit na vrtiljaku Naj je videti še tako neverjetno, toda TGA Kidričevo mora boksit uvažati, čeprav je Jugoslavija ena največjih izvoznikov boksita v Evropi. Pogoj za tak položaj je vsekakor izredno stimuliran izvoz boksita, čeprav je bilo eno od os- novnih načel naše gospodarske reforme, da osnovne surovine za izvoz ne morejo biti posebej stimulirane. Odrejen je bil prehodni enoletni rok za prilagoditev izvoznikov boksita tej politiki, v tem času pa je bil izvoz stimuliran s šestimi odstotki. Takoj po izteku tega roka pa so proizvajalci boksita pritisnili na zvezni izvršni svet in ta je sprejel sklep o nadaljnjem stimuliranju izvoza boksita ne prek izvoznih premij, ampak z registriranjem transporta od rudnika do meje ali pristanišča. Na vseh cestah, železnicah in rekah znaša ta regres 50 odstotkov stroškov transporta, kar lahko znaša v nekaterih primerih nad 50 odstotkov vrednosti boksita samega. Razumljivo je torej, da domači proizvajalci boksita za prodajo na domačem tržišču niso zainteresirani in zato izvažajo boksit, medtem ko precej boksita za domačo predelavo uvažamo. Uvoznike boksita je zadnja devalvacija seveda težko prizadela, proizvajalci boksita pa so po devalvaciji za izvoz še bolj zainteresirani. Ob gospodarski reformi so ceno glinice znižali za 18 odstotkov, čeprav so se cene vseh ostalih surovin povišale. .Tako se je cena boksita povišala za 30 odstotkov, sode za 19 odstotkov, premoga za 15 odstotkov, transportni stroški pa za več kot 50 odstotkov. Doma proizvedemo okrog 125 000 ton glinice. Zaradi že navedene politike cen pa na domačem trgu ni glinice po določeni ceni, temveč jo uvažamo. reforma glinice Ce pa se hočemo temu izogniti, moramo delati z izgubo oziroma z izrednimi napori na področju stroškov in produktivnosti, da ostanemo na meji rentabilnosti. Seveda so pri tem tudi osebni dohodki delavcev sorazmerno nizki. Tudi njihova tožba (tožili so zvezni sekretariat za industrijo) je bila neučinkovita, ker se je pred razpravo sekretariat kot pravna oseba razfor-miral. Pritožbe TGA Kidričevo so odklanjali s tem, da bi drugačen odnos do glinice škodoval osnovnim načelom reforme ! Poleg nizke cene, glinica ni stimulirana za izvoz. Spočetka so glinico vodili v dveh vejah: v kemiji in barvni metalurgiji. V slednji veji stimulacije ni bilo, v veji za kemijo pa je znašala šest odstotkov. Ko so pri TGA Kidričevo zahtevali, da naj bi ta stimulacija veljala tudi za izvoz glinice iz metalurških kombinatov, pa je zvezni sekretariat za zunanjo trgovino odločil, da sodi glinica v barvno metalurgijo brez stimulacije. Tako je glinica za izvoz izgubila omenjeno stimulacijo. Pri TGA Kidričevo nikakor ne morejo razumeti, zakaj tako mačehovski odnos do barvne metalurgije. Črna metalurgija je zaščitena tudi do 39 odstotkov, aluminijska industrija pa samo s tremi odstotki. Na koncu nam je sogovornik — komercialni direktor tovariš Branko Mlinarič — povedal, da so zaskrbljeni zaradi takega odnosa družbe do še mlade in nerazvite aluminijske industrije, kamor je prav ta družba vložila ogromno sredstev... PO »KOMUNISTU« brez zaščite na meji 1 predlog: posebna taksa 1 boksit na vrtiljaku 1 reforma glinice B Kolektiv mora vedeti, za kaj gre! V zadnjem času je toliko govora o novi organizaciji podjetja, novi shemi in sistemizaciji, da marsikateri član delovne skupnosti sploh več ne ve, za kaj pravzaprav sploh gre. Mimo moram povedat?, da so naše oglasne deske v večini primerov prazne; informacije od tistih, ki bi članom kolektiva morali največ povedati, pa so tudi precej skromne, tako da sploh ne moremo govoriti o dobri obveščenosti kolektiva o dogodkih, ki so za vse nas izredno pomembni. V zadnjem času namreč — vse bolj kot kdajkoli prej — beremo v dnevnem tisku, na TV in radiu — o tem, kakšna naj bo obveščenost članov delovne skupnosti, da bomo zares dosegali napredek, kakršnega si nedvomno želimo prav vsi. Pri tem seveda ne mislim, da pri nas nekdo namerno želi, da člani kolektiva ne bi smeli vedeti, kaj se dogaja v podjetju. Toda, pri vsem tem delu in polnem uveljavljanju nekaj za nas povsem novega, pa v tej smeri le nekolikanj preveč pozabljamo na tisto, za kar vedno menimo, da je najvažnejše: na obveščenost naših proizvajalcev, ki zares mnogo premalo vedo o vseh dogodkih pri nas v zadnjem času. Nekatere spremembe v že sprejetem statutu so za vse člane kolektiva toliko pomembne, kot je za vse državljane naša ustava, zato nikakor ne smemo mimo dejstva, da je naš kar se dogaja v kolektivu. Res je, da se o tem zelo mnogo govori, toda razni komentarji in parole, ki niso enotnega izvora, lahko privedejo marsikaterega sodelavca na slepi tir, tako da se sčasoma sploh ne bo več znašel v vrtincu dogodkov. Ko tako poslušam razne komentarje iz raznih obratov, dobivam vtis, da v vsakem obratu vedo za nekaj novega; potem pa sledi tista negotovost, ali je nekaj prav ali ne, brez nekega prepričanja, da je temu zares tako. Vso gradivo, ki je v zvezi z novo organizacijo, shemo in sistemizacijo, je v pisarnah vodij delovnih enot, nikakor pa ni prišlo do vseh neposrednih proizvajalcev, kot bi to moralo priti, ker pač preprosto vsak proizvajalec ne bo šel v pisarno vodje DE, da bi se tam soočil z napovedanimi ali že uveljavljenimi novostmi. Pa tudi razumljivo ne bo vsakemu, če mu ne bo hkrati posredovana vsaj delna obrazložitev, do katere pa najpogosteje pride šele tedaj, ko o vsej zadevi razpravlja širok krog zaposlenih na množičnem sestanku, kjer lahko posameznik zastavlja tudi vprašanja o nerazumljivih mu zadevah in podrobnostih. Povsem razumljivo je to, da .vodja potem se nam res ni potrebno bati za našo perspektivo. Enkrat za vselej nam mora biti jasno to, da kolektiv ni en sam človek, ampak vseh tistih 1.900 ali 2.000 ljudi, ki v njem delajo in z njim vsakodnevno živijo. Če smo nekoč znali postavljati take oglasne deske, da so zavzele domala ves del sanitarnega poslopja, zakaj potem danes nismo več sposobni storiti enakega koraka, kajti povsem drugače je, če se nekdo sproščeno seznani o tem, za kaj gre, kot pa, če mora zaradi tega v pisarno vodje DE. Prav slednje, menim, je predvsem zgrešeno in prav gotovo ne vodi k tistemu, kar si želimo in o čemer venomer govorimo: vsak naš proizvajalec mora vedeti, kaj se dela in za kaj gre! Vedno in povsod mora potemtakem biti pred nami dejstvo: VES KOLEKTIV MORA VEDETI, ZA KAJ GRE. F. M. Gliničar Naš kovač Ivan Pišek Razpored izmen V ilustracijo razporeda izmen za leto 1972 navajamo še mesečni in letni fond ur ter razpored cflela ob državnih praznikih v obdobju 1969 — 1972 1. MESEČNI IN LETNI FOND UR Izmene Mesec 3-urnil444 22222212222222222 3331333333333 4444144444444 5 5 5 5 5 M 5 5 5 5 5.5 5 6666661666666 7777777177777 555 666 777 888 3 5 7 2 2 j 2 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 1 3 3 3 3 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 13 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4 14 44444444 5 5 5 5.5 1 5 5 5 5 5 5 5 5 1 5 5 5 5 5 5 5 1 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 1 5 5 5 5 5 5 1 5 5 5 5 5 1 5 5 5 5 5 1 5 5 5 5 5 5 5 5 666666|66666666|6666666|666666666666|666666|6666o|66666|6666666 7777777177777777177777771777777777777|777777|77777177777|777777 8 8 8 8 8 8 8 8 1 8 8 8 8 8 8 8 8 1 8 8 8 8 8 8 8 | 8 8 8 8 8 8 1 |||||8lllllllllllllllll 8 8 8 8 8 d999099999999l999999999999|99999999|9999999|999999999999999999999999999999999999 1 2 3 5 6 7 8 9 10 11 12 13 H 15 IG 17 IBM I 5061 I 3 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 5B 53 60 61 62 63 64 65 66 67 68 60 70 71 72 73 74 75 76 77 78 70 80 Sl. 2 — Luknjana kartica AECDlFEHIJKLMNDPGRSTUVUXYZ < < + ì malnikom. Operater, ki nadzira delo celotnega sistema, lahko daje računalniku krajše instrukcije im iz njega sprejema navodila, kaj je treba v določenih trenutkih ukreniti. (Navodila se izjmemjujejo po pisalnem stroju, ki je vgrajen v komandnem pultu. Na njem so vgrajeni še vizuelni indikatorji vsebin važnejših registrov,* tastature za. direktno vnašanje informacij v te registre in stikala za neposredno krmiljenje stroja. Magnetni kolut ali disk (IBM 2315, na sl. 5 na 6 strani lista, vidimo ga na omari diskovne enote) je najpogosteje in spodnje strani diska n-ti informacije. Disk aktiviramo cilinder diska, m povežemo v sistem po diskovni enoti. (Nadaljevanje na 6. strani) SI. 4 — Risalnik krivulj (ploter) Ze sedaj razmislimo, koga bomo volili v samoupravne organe Čeprav je rok za volitve v nove samoupravne organe v prvi polovici aprila, ta dan le ni več tako daleč, da bi lahko še odlašali s pripravami na te volitve, ki bodo letos toliko pomembnejše, ker bomo volili v novih orgnizacijah združenega dela delavske svete, ki naj bi zamenjali dosedanje^ svete proizvajalcev delovnih enot, verjetno pa bodo morali imeti tudi nekoliko večje in širše pristojnosti, kot so -j* r jih imeli ti sveti. Dosedaj smo največkrat u-gotavljali, da sveti delovnih enot niso bili dovolj elastični in odločni pri svojem odločanju, predvsem pa še to, da so malokdaj sploh bili sklepčni, oziroma, da člani svetov niso imeli za potrebno, da se aktivneje vključijo v delovanje samoupravnih organov v svoji delovni enoti. O tem je bilo že nič koliko napisanega in povedanega, toda vse to ne spremeni dejstva, da takšen način samoupravljanja ne more roditi kdovekako pozitivnih rezultatov, 'ki bi naj bili usmerjeni prvenstveno v nadaljnji razvoj delovne enote in končno podjetja kot celote. Ne bi bilo pravično, če bi sedaj hoteli hvaliti eno stran in kritizirati drugo stran, drži pia verjetno le to, da bi bilo potrebno najti tiste prave razloge, ki- so odvračali precejšnje število naših samoupravljavcev v delovnih e-notah, da niso hoteli aktivneje sodelovati pri odločanju in upravljanju. Prav gotovo so nekje določeni vzroki; teh pa morda nihče ne upa ali noče povsem konkretno obelodaniti in povedati'. Seveda s tem le ne hromi sistema samoupravljanja, ampak celo sam sebe toliko zapira, da več ne vidi okrog sebe, kaj je realno in kaj ni! Mnogokrat smo slišali razne pripombe »češ nima smisla hoditi na seje, ko pa tako ni 'nikoli sprejeto tisto, kar želimo!« Seveda obstaja vprašanje, če so te želje ali hotenja posameznikov zares tudi plod večine proizvajalcev in če taki predlogi sploh vodijo k izboljšanju proizvodnje in podobno! Vsi, ki smo precej časa delali v samoupravnih organih, lahko prav tako smelo trdimo, da je mnogokrat bilo drugače, kot je bila želja posameznika, toda vedno smo morali imeti pred očmi koristi celotnega podjetja. Res pa je, da mnogokrat ni bilo tako, kot bi to bilo v interesu podjetja, vendar pa treba poudariti, da jie zato potrebno imeti v samoupravnih orsa-nih takšne ljudi-proizvajalce, ki znajo sami oceniti, kaj je dobro in kaj ni, ne pa, da se ozirajo, kdo bo za katero varianto — od predlaganih — dvignil roko! Taka dosedanja praksa nas je že večkrat postavila pred določena dejstva, vendar, kot izgleda, smo imeli vedno srečo, ki pa ni vedno trajna in nam lahko enkrat obrne hrbet — celo v času, ki je lahko usoden za ves kolektiv. Prav gotovo domala sleherni član naše delovne skupnosti pozna delovanje samoupravnih organov, večina od vseh pa je že večkrat v teh tudi aktivno sodelovala, bodisi v tej ali drugačni obliki. Vedeti pa bi morali sedaj to: pustimo preteklost preteklosti in se skušajmo povsem vživeti v našo pred-stoječo bodočnost, zato se povsem usmerimo v to, da bomo že sedaj pričeli razmišljati o tem, kdo nas bo zastopal v bodočem delavskem svetu. Situacija, v kateri, smo danes, hais nedvomno sili k temu, da se temu posvetimo z vso odgovornostjo in resnostjo, torej se že sedaj odločno usmerimo tja, od koder lahko nekaj tudi pričakujemo. Nikakor se nam ne sme dogajati to, kar se nam je večkrat dosedaj, ko nam nd, bilo1 pomembno, kdo je prišel v svet delovne enote ali delavski svet. Glavno je pač bilo to, da smo se sami otresli odvečne funkcije! Tako nilso bili redki pojavi, da so v samoupravne organe prišli ljudje, ki niso tega niti želeli, kar so pozneje tudi sami dokazali, ko sploh niso prihajali na seje.-Posa-mezni proizvajalci — člani delovne skupnosti so kar za šalo predlagali take svoje sodelavce, ki niso imeli nobene volje in tudi nobenega smisla za delo v samoupravnih organih. Tako neresno odločanje ima lahko hude posledice za vso organizacijo združenega dela in tudi za podjetje kot celoto. Tega sicer do danes še nismo občutili, kar je naša sreča, kajti kje bi drugače is- kali krivca za nekatere stvari. Nikakor ne smemo podcenje-vati sposobnost nobenega našega proizvajalca, toda imamo pa vso pravico, da pregledamo in ugotovimo, če je dotični, ki bi ga želeli izvoliti v samoupravni organ, za to funkcijo tudi primeren in če je sploh voljan delati v teh organih; to je seveda najpomembnejše, predvsem v (situaciji, v kateri trenutno smo. Ponovno apeliram na vse naše proizvajalce, da že sedaj zares dobro in trezno razmišljajo o ljudeh, katere bodo predlaga,M v samoupravne organe: v delavske svete v organizacijah združenega dela in tudi v centralni delavski svet, v katerem pa bi zares morali biti le tisti, katerim sta prvenstveno v interesu proizvod- (Nadaljevanje s 5. strani Vsaka pomnilna površina ima svojo pisalno oz. čitalno glavo, ki se radialno pomika od steze do steze, pač glede na adreso sektorja, katerega iščemo. Ker se disk vrti (1500 vrtljajev v minuti), se glava aktivira šele v trenutku, ko je zahtevani sektor tik pod njo. Elementarni pomik glave je nekaj milisekund, torej rabimo n-kraitni oisnovmi čas, da nja in bodoči razvoj podjetja, ne pa samo mesečni zaslužek. Slednji pač niso bili odvisni od uspehov podjetja, ampak jim je bito vseeno, ikako-bo podjetje poslovalo. Takih primerov je bilo dosedaj precej in prav zato je treba biti odločen in vztrajen pri predlogih, da bi prišli v samoupravne organe le (tisti, ki imajo vse pogoje za tako odgovorno samoupravno delo. Vsak človek ni za vsako delo in zakaj, bi potem nekoga silili tja, kjer nima- nobene volje do dela; lepše je, če tak proizvajalec takoj pove, da ne1 želi delati v takih organih in da pač tako poslanstvo raje prepusti tistim, ki so za njegovo uresničevanje vedno pripravljeni. M. F.. dosežemo n-ti cilinder. V povprečju potrebujemo 30 ms,- da najdemo in pr eòi tamo ,ali zapišemo na cilindru zaželeni sektor. Hitrosti prenosa informacij so nekaj de-settisoč znakov na sekundo. Zaradi teh velikih hitrosti je magnetni disk tako pogosto u-porabljana periferna enota. (se bo nadaljevalo) —BG— Organizacija in delovanje elektronsko računskega centra v TGA Zmogljivost diska je torej: št. cil. disk X št. sek. št. bes. cil. X s,ek. .200 X 8 X 320 = 512.000 hased/disfc Titograjska tovarna aluminija Bralci »Aluminija« se verjetno večkrat sprašujejo, kako Ipoteka in napreduje izgradnja tretje jugoslovanske tovarne aluminija v Titogradu. Kdaj bo rastoči gigant vračal dobrine na račun ogromnih vloženih sredstev, kdaj bo začela pritekati svetla kovina v polnih curkih na naš jugoslovanski trg, a tudi, kako bo to vplivalo na našo tovarno. Poskusil bom odgovoriti na vprašanja — po pridobljenih vtisih ob prvem obisku tega novega industrijskega giganta, katerega gradi črnogorski narod ob pomoči vse socialistične družbe Jugoslavije, nedaleč od njihovega glavnega republiškega mesta — Titograda. Najprej nekaj splošnih podatkov! Po dokončani prvi fazi bo tovarna proizvajala letno 200 tisoč ton glinice, 50.000 -ton aluminija in okrog 27.000 ton anodnih blokov. V drugi fazi, t.j. po končani izgradnji sedanjega objekta, še enkrat toliko: 400.000 ton glinice, 100.000 ton aluminija in okrog 55.000 ton anodnih blokov ali še več. če bo povečano povpraševanje za temi surovinami na aluminijskem itrgu. Tovarna ima.zelo ugodno ležeče surovinske baze. Večina boksditnih nahajališč je v okolici Cetinja, oddaljenega prib-lično 60 km od tovarne. Z e-lektrično energijo jih oskrbuje bližnja elektrarna Peračica, a po dograditvi elektrarne Mra-tinje v letu 1973 bo ta- napajala še elektrolize, ki bodo začele polno obratovati po tem letu. Velike količine industrijske vode bo črpala tovarna iz reke Morače, ki teče mimo, v neposredni bližini tovarne. Glede na transportne linije, je lokacija ugodna, saj stoji tovarna ob železniški progi in cesti proti luki Bar, oddaljeni komaj 60 km. Tovarna leži na popolnoma ravnem Dalibab-skem polju, kar je zelo ugod- no v gradbenem pogledu, saj je odpadlo planiranje prostornega zemljišča» na katerem stoje tovarniški objekti in po katerem so razvejane interne komunikacije. Vsi objekt^ s skladiščnimi prostori in tovarniškimi dvorišči zavzemajo 'kvadratni kilometer nerodovitnega prodnega terena, kar je za polovico manj od ograjene površine naše tovarne. Vsi oddelki tovarne so sodobno opremljeni, mehanizirani in avtomatizirani do skrajnih meja sodobne tehnike. To pogojuje zaposlitev samo 1.050 ljudi v prvi fazi proizvodnje 200.000 ton glinice in 50.000 ton aluminija letno. Od tega bo zaposlenih v reparatumih delavnicah približno 400 ljudi, med njimi 16 inženjirjev in o-koli 40 tehnikov. V obeh elektrolizah z 264 pečmi bo delalo vsega 105 ljudi, v kar je všteto tudi vodstvo in vse izmene. Moderno opremljen laboratorij, ki združuje pod eno 'streho vse preiskave in kontrole —■ od kemične, metalurške in fizikalne, bo zaposlil vsega 40 ljudi. V tovarni anodnih blokov s kompletno zahvalnico anodnih blokov (roding), s predigrevalnico pbalne mase za peči v elektrolizi in z vključenim čiščenjem klinov bo delalo 42 delavcev, tehnikov in inženirjev. Ravno talko racionalno bo razporejena delovna sila v drugih oddelkih tovarne. In končno še kratek opis posameznih objektov! Tovarna glinice ima mehanični izpraznjevalec vagonov in samo en drobilni sistem. Trije krajši mokri mlini so polnjeni s »pepsi«, a meljejo bolj grdbo, kot je običajno pri Bayerjevem procesu, kar naj bi olajšalo dekantiranje. Avto-klavna vrsta z 11 avtoklavi bo delovala nepretrgoma, a tedensko bo izločen po en avtoklav zaradi čiščenja. Za proizvodnjo 200.000 ton glinice letno zadostuje montirana avtoklav-nia vrsta. Pri vklopu očiščenega avtoklava in izklopu naslednjega bo vrsta izločena iz obratovanja od 2,5 do 4 ure. Prh tisk v avtoklavih je predviden na 42 aitai. Zniževalcev tlaka je v vrsti devet, a delujejo po podobnem sistemu kot pri nas. Pretok skozi avtoklfivno vrsto je občutno večji kot pri nas, zato bosta sočasno črpali brozgo dve membranski črpalki. Rdeča filtriimica je opremljena s poševnimi Kelly filtri, a bela filtrimica ima štiri diskaste filtre s površino 44 m2. Skladišče hidrata je zelo veliko, saj zadostuje za celomesečno proizvodnjo. Imajo samo eno kalcinaeijsko peč za glinico, premera 3,5 m, dolžine 100 m. Kurijo jo s težkim mazutom. Razlikuje se pa naprava za kalciniramje pri transportu hidrata v peči — od naših naprav. Za horizontalni in vertikalni transport hidrata u-porabljajo hidravlične transportne naprave. Pred pečjo odfiltrirajo hidrat. Ves transport glinice v horizontalni (Nadaljevanje na 7. strani) Zakaj je podjetju potreben psiholog? 6. Raziskave s področja motivacije pri delu: To področje dela industrijskega psihologa je zelo tesno povezano s problematiko medsebojnih odnosov, isaj spremembe na enem področju vplivajo (pozitivno ali negativno) na drugo področje. Pravzaprav se s vprašanjem motivacije znanstvena psihologija v zadnjem času zelo dosti ukvarja. Nekatera spoznanja doživljajo korenite spremembe. Psihologi poskušajo najti1 nove pristope k raziskovanj u te problematike. ‘Radi bi. predvsem odkrili nekakšen prednostni red motivov. Psihologi so na tem področju odkrili marsikaj novega. Znano je, na primer, da img-mo liahko ljudje o neki stvari mišljenje, .ki pa se popolnoma razlikuje od našega stvarnega obnašanjia do te stvari. Prav tak< je znano, da ljudje dostikrat niti ne vemo, kateri osnovni motivi nas vodijo pri reševanju posameznih življenjskih situacij. Prav gotovo pa spadajo raziskave s. področja motivacije v vrsto tistih raziskav, katerim je končni smoter boljša prilagoditev človeka delovni situaciji in s tem njegovo večje zadovoljstvo pri delu. 7. Raziskovanje izostankov, nesreč in fluktuacije: Nesreče, izostanki in fluktuacija so značilni primeri, ki so največkrat odvisni od zadovoljstva pri delu. Večkrat je bilo že dokazano, da imajo manj nesreč pri delu ljudje, ki so s svojim delom zadovoljni. S sistematičnim preučevanjem nesreč, izostankov in fluktuacije liahko psiholog obstoječe stanje precej izboljša. 8. Preučevanje utrujenosti in pravilnega izkoriščanja odmorov: Utrujenost je večna spremljevalka vsake daljše intenzivne dejavnosti. V utrujenosti je potrebno čestokrat iskati krivca za nesreče, izostanke, slabe medsebojne odnose itd. (Nadaljevanje in konec) Psiholog lahko na tem področju išče predvsem take načine organizacije delia, ki delavce relativno najmanj utrujajo. K ukrepom, h katerim se lahko zateče, sodi predvsem pravilna izraba odmorov, uporaba glasbe, skrajševanje delovnega časa, menjavanje delavcev pri utrujajočih delih itd. 9. Problemi nekaterih specifičnih delovnih skupin (mladi delavci, stari delavci, ženske, invalidi): Pri mladih delavcih naletimo ponavadi, na povečano številih nesreč pri delu, disciplinske prekrške, nestrpnost itd. Povsem drugačni pa so problemi .starejših delavcev. Starejši delavci imajo sicer preoej prednosti pred mladimi n. pr. manj nesreč, pozitivnejši odnos do dela itd., niso pa prikladni za dela, ki zahtevajo često prila- gajanje, kjer je potrebno hitro delati itd. Resni problemi nastopajo pri odhodu v pokoj. Upokojitev je za nekatere pretres, od katerega si nikoli ne opomorejo. Človek, ki je bil vse življenje navajen delati, se počuti naenkrat izgubljen in brez vsake koristi. Psiholog Lahko skupaj z zdravnikom in socialnim delavcem pripravi sistem odhoda v pokoj, ki bo čimmanj prizadel starejše delavce. Čeprav ni nikakršnih bistvenih razlik med psihičnimi sposobnostmi žensk in moških, obstajiajo med spoloma glede motiviranosti itn v odnosu do dela znatne razlike. Raziskave so pdkazale, da so poročeni možje domala v vseh pogledih boljši delavci kot samci (nesreče, izostanki, odnos do dela). Prav nasprotno pa je pri ženskah: poročene ma- tere imajo mnogo več izostankov kot njihove neporočene sodelavke. Ženske torej dajejo prednost pred delom svojim družinam, otrokom. Poznavanje teh problemov pomaga psihologu pri organizaciji nekaterih dejavnosti v tovarni: psihološke, zdravstvene in 'socialne službe. Pri urejanju invalidske problematike lahko psiholog pomaga pri iskanju ustreznih delovnih mest in pri prekvalifikaciji oziroma rehabilitaciji invalidov. 10. Organizacija in vodenje posvetovalnice za zaposlene: Določeno število zaposlenih ima vedno nekaj svojih oseb- nih problemov, bodisi v zvezi z delam ali s privatnim življenjem. Takim delavcem lahko psiholog mnogo pomaga že s pripravljenostjo, da posluša njihove resnične ali namišljene probleme. Da lahko y mnogih primerih uspešno pomaga s strokovnim nasvetom ni potrebno posebej poudarjati. Na koncu pa še par besed o področju, na (katerem lahko psiholog v podjetju še zlasti mnogo naredi. V svojih pogostih službenih in privatnih stikih s člani kolektiva lahko psiholog razloži ljudem, kako vsakdanji in normalen je pravzaprav pojav, da se mišljenje ljudi o eni in isti stvari lahko popolnoma razlikuje. S svojim strokovnim znanjem lahko dokaže nujnost različnih stališč in mišljenj med ljudmi. Stališča ljudi so pravzaprav odvisna od osebnih izkušenj, znanja, informiranosti, želja, pričakovanj itd. Konflikti nastajajo zato, ker ponavadi vsakdo meni, da je edino njegovo stališče pravilno. Če dopustimo možnost, da bi, kolikor bi poznali vse razloge, motive in stališča drugih, trazumelv tudi tlaka, stališča, potem se znatno zmanjša ostrina naših reakcij n.a stališča, ki so v nasprotju z našimi. Psiholog lahko z dolgotrajnim in sistematičnim dokazovanjem nauči ljudi, da1 znajo tolerirati tuje mnenje in stališča, ki so drugačna kot njihova. Ljudi se dà naučiti, da znajo živeti z vsakdanjimi spori, ne da bi pri tem doživljali pretrese in izgubljali duševno zdravje. F. D. Ivenstrukter pri opazovanju naprave v obratu Titograjska tovarna aluminija (Nadaljevanje s 6. strani) •smeri opravljajo zračne drče, . a vertikalni pnevmatični tran-. sport po ceveh. Vparilnica ima . samo en sistem s šestimi vpa-ralniki firme Kestner, ki vp,a-reva lug na 300 g/1. Priprava luga je podobna naši, a v kontinuiranem Bayer ju nimajo : kavstifikacije v klasičnem smislu, ker dodajajo apno direktno v mokre mline. Večina naprav glinice, ki bo pričela obratovati, letos spomladi, stoji na prostem — so nepokrite in brez poslopij. Na . odprtem prostoru stoje dekom-pozerji, .avtoklavi, vsi veliki bazeni, dekantatorji, vparilni-. ki, rotacijska kale. peč za glinico, mokri mlini in domala ■ vsi cevovodi:. Industrijska po-. slop ja so izdelana v jekleni konstrukciji., a obita s salonitnimi ploščami im valovito pločevino. Elektroliza, ki je v obratovanju od sredine .meseca no-'vembra lanskega leta, ima dve dvorani po 132 peči. Napaja jih tok jakosti 80.000 A. Napetost pri peči bo normalno pod štirimi volti, a. poraba e-lektrične energije nia istosmer-ni strani okoli 14.000 kWh. Hala je razdeljena na 6 grup po 22 peči. Vse so avtomatizirane, a vso grupo poslužuje samo žerjav,1st z enim žerjavom. Ta polni glinico v peči, prebija skorjo, menja bloke, tehta a» lumini j, črpa aluminij, čisti in nadzira celo .grupo peči. Pri zamenjavi anodnih blokov in pri črpanju mu občasno pomaga še en delavec, kair pa je tudi vsa delovna sila v grupi od 22 peči. Zanimiva je avtomatika na ptečeh. Tai regulira, napetost peči in avtomatsko ugašuje a-nodne efekte. Princip je zelo preprost. Pri efektu avtomat vključi elsktro motor za dvig anode; ta spusti anodo za par cm navzdol in jo ponovno dvigne. S tem nalomi skorjo, a del glinice se vsuje skozi nastalo razpoko v elektrolit. Ce se pri prvem spustu ne vsuje dovolj glinice skozi nastalo razpoko in efekt ni odstranjen, se postopek še lahko avtomatsko dvakrat ponovi. Če tudi tretji poskus avtomatike ne uspe izključiti amodnega e-fekta na peči, zvočni signal in signalna svetilka opozorita delavca, da potem sam ročno u-redi .peč. Prebijanje peči je serijsko. Odsesavanje plinov ni urejeno, ker menijo, da pri njihovem sistemu zaradi nizkih temperatur v pečeh ne bo izgub na ikriolitu. V centralnem komandnem in nadzornem prostoru elektrolize je .grupa 22 peči priključena na skupni kontrolni instrument. Če optični rezultati ne pokažejo zadovoljivih meritev, potem se peč priključi na registrator, ki beleži meritve. Na. podlagi grafičnih zapisov pozneje lažje ugotavljajo napake na peči, a s tem jih tudi odstranjujejo. Tovarno katodnih blokov, ki jev obratovanju od lanske jeseni, .sestavljajo tovarne anod-ne mase, peči za pečenje amod in rodi,riga,. Tovarna anodne ma.se je po opremi podobna naši, a oblikovanje anodnih blokov opravljajo v hidravlični preši. Peči za pečenje anod. blokov imajo odprte, rodimg je popolnoma avtomatiziran kot ostala tovarna. Ker pri nas tovarna anodnih blokov še ni izgrajena, prepuščam .opis teh objektov za poznejši čas. Za zaključek še nekaj vtisov o ljudeh v tovarni Titograd. Vsi delajo za skupen u-speh z veliko vnemo, zaupajo v prihodnost in vidijo v novi tovarni svojo bodočo eksistenco. Tako gledanje bi moralo biti vodilo tudi za maš kolektiv. Res je titograjska tovarna nova, ima moderno opremljene naprave, dosegala bo nedvomno boljše normative od naših. Toda ne smemo pozabiti na ogromna sredstva, vložena v sodobno opremo, saj dosegajo vsoto 400 milijonov N din, a od katerih bo moral kolektiv plačevati velike anuitete. Menim, da bi lahko z odločnimi posegi, s strokovnim delom, s koriščenjem pridobljenih izkušenj, z nenehnim razvi j, an j, em in posodabljanjem naših, deloma že zastarelih naprav, z zaupanjem v lastno strokovno znanje in prakso, a po potrebi ob sodelovanju z zunanjimi sodelavci povečali proizvodnjo naše tovarne, popravili normative na nivo, ki ustreza našemu dolgoletnemu delu. Naš kolektiv mora biti in je tudi sposoben prebroditi tre-j nutne težave in zajadrati y perspektivno prihodnost. Pri; tem pa moramo računati naj prizadevanje slehernega, člana; našega kolektiva pri delu, keiJ bomo samo tako premagali trenutno nastale težave v tovarni. A. T. Krajevna skupnost Da bi občani na območju Krajevne skupnosti Kidričevo in člani kolektiva bili seznanjeni z delovanjem sveta krajevne skupnosti, predsedstva sveta krajevne skupnosti in njegovih organov, se bomo poslužili vseh virov in načinov informiranja. Kako pomembna je dobra obveščenost, je nakazoval krajši sestavek v prejšnji številki, glasila »Aluminij«, seveda v delovni organizaciji; to pa lahko v določeni obliki prenesemo tudi na teren. Svet krajevne skupnosti, njegovi organi in družbeno-politične organizacije na območju krajevne skupnosti se zavedajo pomembnosti obveščanja; le tako bodo namreč občani dobili zaupanje v organe, katere zastopajo in povezujejo v njihovih skupnih interesih. Zato je ena od nalog, med ostalimi, temeljito obveščanje o delu, o sprejetih sklepih in zadevah, katere obravnava in rešuje svet krajevne skupnosti in njegovi organi. Naša želja je, da občane pravilno obveščamo o dogajanjih in problematiki na območju krajevne skupnosti; verjamemo, da bo s tem sodelovanj?* pri reševanjli skupnih potreb in nalog uspešnejše v zadovoljstvo vseh občanov. Predsedstvo sveta je na seji v decembru to problematiko obravnavalo kot posebno točko dnevnega reda in sprejelo ustrezne sklepe in zadolžitve. Občane in člane kolektiva bomo seznanjali z delom v rednih prispevkih v glasilu »Aluminij«. Menimo in želimo, da bi uredniški odbor »Aluminija« našel del prostora za objavo naših informacij. Jasno nam je, da s tem obveščenost ne bo rešena, zato bomo občasno izdajali Bilten ali Informator za vse občane krajevne skupnosti. Območje krajevne skupnosti je danes že tako veliko, da z objavo člankov v »Aluminiju« ne morejo biti obveščeni vsi občani. Dogovorjeno je, da bomo na ustreznih mes|lhi obveščali občane o sklepih sveta krajevne skupnosti In njegovih organov — na oglasnih deskah: te bomo postavili po krajevnih odborih, po vaseh in naseljih. Želimo, da tudi sleherni občan naše skupnosti prispeva s svojo iniciativo ali predlogom k boljšemu delu in se s tem vključi v reševanje vseh perečih nalog. KADROVSKE SPREMEMBE V SVETU KRAJEVNE SKUPNOSTI Ker je dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti podal pismeno ostavko, je svet krajevne skupnosti na svoji 6. redni seji 25. novembra 1971 ostavko tov. Franca Kranjca sprejel in izvolil za novega predsednika — tov. Antona Kosija, zaposlenega v TGA, stanujočega v Kidričevem št. 6. Na tej seji je zaprosil za razrešitev dolžnosti podpredsednika tov. Janko Babnik zaradi spremembe delovnega mesta. Svet je njegovo o-stavko sprejel in izvolil za podpredsednika tov. Ivana Težaka, ravnatelja Osnovne šole »Boris Kidrič« v Kidričevem, stanujočega v Kidričevem št. 5. KRATEK PREGLED DELA SKS OD 6. REDNE SEJE DO DANES Na 6. redni seji je svet obravnaval pregled opravljenega dela po delovnem programu za leto 1971. Med pomembnejšimi deli so bila opravljena: — asfaltiranje cest v Kungoti, v skupni izmeri 16.000 m2; — napeljava štirih telefonskih priključkov za vas Kungoto; — izgradnja minigolf igrišč pri letnem kopališču; — ureditev parkirnih prostorov med samopostrežnico in kopališčem; — dokončanje ureditvenih de! na pešpoti od naselja do tovarne; — povsem je bilo obnovljeno poslovno poslopje v naselju II za delavnico »Delte«, kjer je zaposlenih 50 delavk; — vzdrževanje komunalnih naprav, člščenie cest vzdrževanje javne razsvetljave v naselju I; — razširitev prostora kopališča, pri delu so sodelovali vojaki ptujske garnizije in so opravili 4.675 delovnih ur, sodelovalo pa je 838 vojakov. To je le bežen pregled opravljenega dela v lanskem letu, izčrpnejši pregled pa bomo podali v eni od naslednjih številk »Aluminija«. Ker so vojaki ptujske garnizije večino del pri razširitvi prostora kopališča opravili v svojem prostem času, je svet krajevne skupnosti na tej seji sklenil, da jim bo ob Dnevu armade podaril televizor. Na 7. redni seji sveta krajevne Polnjenje peči v livarni vas obvešča PRAZNOVANJE NOVEGA LETA Na pobudo sveta krajevne skupnosti in odbora SZDL je bil v prvi polovici decembra sklican širši posve- organizacij za pripravo prireditev' ob Novem letu. Na tem sestanku sta uvodoma podala poročilo predsednik sveta in zastopnik mladine o prireditvi 30. novembra; to je za mladino pripravil' svet krajevne skupnosti. Sestavljen je bil program prireditev za Novo leto: — Organizacija prihoda dedka Mraza za vse predšolske in šoloobvezne otroke za naselje I, Njiverce in.> Staro postajo — v osnovni šoli in kino dvorani, za naselje II v prostorih podjetje »Pleskar« in za Kungoto v prosvetni dvorani. Sprejem dedka Mraza je bil po programu tudi izveden, slovesnosti' se je udeležilo nad 800 otrok. — SPREJEM STAREJŠIH OBČANOV Dogovorjeno je bilo, da bo v prostorih obrata družbene prehrane sprejem za vse, nad 70 let stare občane. Sprejema se je udeležilo 33 od 49 občanov. To srečanje je bilo nadvse prisrčno — z mislijo, da tudi na starejše občane ne pozabljamo. Zlasti je bilo ganljivo srečanje z najstarejšo občanko Terezijo Puhalak, 86 let, na domu pa smo obiskali naistarejšega občana Andreja Lampiča, 91 let, ki zaradi bolezni srečanja ni mogel udeležiti. Na srečanju je bila izražena želja, dà bi ta srečanja postala tradicionalna; izvolili so tudi odbor aktiva starejših občanov, kateremu predseduje Ernest Svenšek iz Kungote. Opravičujemo pa se vsem tistim, kr zaradi pomanjkljive evidence niso bili udeleženi na tem srečanju. — V okviru praznovanja dedka Mraza jè bilo obdarjenih 40 otrok socialno šibkih družin. Skromna darila so jim člani komisije za socialne zadeve izročili na domovih. PREDSEDSTVO SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI: KIDRIČEVO, skupnosti, ki je bila 29. 12. 1971, je svet obravnaval več pomembnih vprašanj. Sprejem statutarnega sklepa o u-stanovitvi Krajevnega odbora Kidričevo za naselje I in Krajevnega odbora Apače. Na pobudo osnovne organizacije ZKS »Dravsko polje« in odbora SZDL Kidričevo je predsedstvo pripravilo predlog, katerega je svet sprejel. Krajevni odbor Kidričevo, Naselje I bo štel 17 članov; izvolili jih bodo občani tega naselja tako, da bo zastopan s po enim članom vsak večji stanovanjski blok in s po enim članom tudi vsaka vrsta četvorčkov . Po uspešno izvedenem referendumu o odcepitvi vasi Apače od Krajevne skupnosti Lovrenc in pripojitvi k naši krajevni skupnosti je svet na tej seji sprejel ustrezne sklepe: — vas Apače je priključena h Krajevni skupnosti Kidričevo; — svet krajevne skupnosti Kidričevo bo razširjen za tri člane, katere v volijo občani vasi Apače na svojem zboru volivcev; — ustanovljen bo Krajevni odbor Apače, ki bo štel najmanj 9 članov; — do izvolitve odbora in članov za svet izvršuje naloge Odbor za asfaltiranje ceste v Apačah; Livar Ker so očitki k delovanju sveta krajevne skupnosti, češ, da se ukvarja le s problemi naselja I, čeprav je njegovo delovno področje širše, menimo, da bo ustanovljeni odbor prevzel vse naloge in problematiko tega naselja, v odbor pa bo vključenih več občanov, ki se srečujejo s problemi naselja I. Ker so vaščani Apač izrazili željo, da se priključijo k naši krajevni skupnosti, je svet v oktobru preteklega leta načelno soglašal s priključitvijo. — za prenos samoupravnih zadev, premoženja in obveznosti vasi Apač od Krajevne skupnosti Lovrenc je bi ra Imenovana posebna komisija. Referendum za samoprispevek je v vasr Apače tudi uspel; o njèm in' o akciji odbora za asfaltiranje cest Apače bomo poročali' v naslednji številki »Aluminija«;. Po priključitvi vasi Apače se jè območje krajevne skupnosti' znatno povečalo In šteje naša- skupnost sedaj približno 3800 prebivalcev.. Prvi koraki sodelovanja Na predlog osnovne organizacije ZKS »Dravsko polje« Kidričevo in po dogovoru s krajevno organizacijo SZDL ter predsedstvom krajevne skupnosti so se sestali v ponedeljek, 11. januarja, predstavniki domala vseh množičnih organiizaoij, društev, krajevne skupnosti, sekretariata osnovne organizacije ZKS, šole in vrtca. Posebej velja omeniti, da so sie sestanka udeležili tu-" dii sekretar tovarniškega komiteja ZKS, tajnik sindikata in mladinske organizacije. Ta sestanek je bil sklican zaito, da bi poglobljeno razpravljali o problematiki posameznih organizacij, navzočnost domala vseh predstavnikov, iki so bili vabljeni (navzočih je bilo 23 od 27 povabljenih), pa je dala sklicu tega sestanka izreden poudarek. Uvodne misli je podal tovariš Ivo Težak, sekretar osnovne organizacije; nakazal je nekaj bistvenih problemov: ne- uspeli referendum v naselju, nerešene prostore za mladino in občane, kadrovanje v organizacije, neaktivnost nekaterih organizacij itd. V razpravi, v kateri so sodelovali domala vsi navzoči, so ocenjevali posamezne probleme in prvenstveno ugotovili: — da je potrebno povečati aktivnost in organiziranost vseh društev in organizacij, — da je potrebno bolj smelo kadrovati mlade ljudi v vodstva in društva, pritegniti k aktivnemu delu več mladih, — potrebna je večja povezanost med vsemi organizacijami in več skupnega dela ipri razreševanju posameznih in skupnih problemov, — da je potrebno započeti tesnejše sodelovanje s Stanovanjskim podjetjem Ptuj pri urejanju odprtih vprašanj stanovanjskega sklada v Kidričevem, — v okviru moznositi je treba s krajevno skupnostjo in tovarno urediti vprašanje prostorov za potrebe kraja in občanov, — krajevni odbor SZDL mora biti nosilec vseh političnih' manifestacij, za izvedbo posameznih prireditev pa je potrebno zadolžiti posamezne organizacije in društva. Posebno pomembna je bila razprava o (krajevnem prazniku, ki bi naj bil ob rojstnem dnevu narodnega heroja Borisa Kidriča _-— 10. aprila vsako leto. Predloge, katere so podprli in zagovarjali vsi navzoči, bo pripravil poseben odbor do naslednjega tovrstnega sestanka v začetku februarja.. Ob koncu sestanka je bila izražena skupna želja vseh navzočih, da bi bilo takih plodnih razgovorov v bodoče še več, saj bo le tako zaživelo skupno sodelovanje in bodo bodoči sestanki dobili tudi ustrezno vsebino. IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrlič — predsednik, člani: Stojan Korbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Rokopisov in slik ne vračamo. ŠTEV. 1 JANUAR 1972 LETNIK X. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO BESEDE GENERALNEGA DIREKTORJA MILANA KRAJNIKA, DIPL. OEC., OB ZAKLJUČ-KU LANSKEGA LETA — 31. DECEMBRA 1971: NOVA ORGANIZACIJA V T G A vključitev v gospodarsko stabilizacijo Navada je, da se ob prebodu v novo leto vprašamo, kakšne rezultate smo dosegli v minulem, da napravimo analizo uspehov in iz tega zaključimo, kaj vse bo potrebno storiti v naslednjem letu. Obenem pa preanaliziramo in iz gospodarskih načrtov opredelimo osnovne proporce in elemente, katere si določimo kot naloge v nastopajočem letu. Rezultati, katere smo dosegli v letu 1971, nam povedo, da smo ustvarili bruto realizacijo okrog 38 milijard dinarjev ob minimalni amortizaciji osnovnih sredstev — s tem, da je ostanek dohodka veliko nižji, kot je bil v letu 1970. Na manj ugodne rezultate so vplivali naslednji vzroki: padec cen aluminija na svetovnem tržišču — od 620 na 390 dolarjev, povečanje cen surovinam (najbolj se je podražila elektrika — za 37 %, potem premogi — za 20% itd.) in zaradi devalvacije dinarja — za 20 odst. vse surovine iz uvoza. Od notranjih vzrokov pa bi naštel predvsem: poslabšanje normativov pri potrošnji surovin in električne energije ter izpade kapacitet. Poleg cen na zunanjem tržišču bi omenil tudi domala nemogočo situacijo na domačem trgu, tako v zvezi s cenami aluminija, ki so določene po Zveznem zavodu za cene in se kljub vsem podražitvam materiala niso menjale od leta 1970; pa tudi v zvezi z nelogično devizno politiko, ki omogoča uvoz aluminija, predvsem iz vzhodnih dežel, (Nadaljevanje na 2. strani) Pri avtogenem rezanju Zasnova: CILJI Nobena človekova aktivnost naj ne bo sama sebi namen. Ce velja to za individualno dejavnost, je toliko pomembnejše, da določimo cilj sleherni dejavnosti, ki vključuje umske in fizične aktivnosti mnogih ljudi. Ko si določimo cilj, je bolj ali manj jasen tudi obseg dejavnosti, manj jasna pa je »najbolj ravna pot«, ki vedi k določenemu cilju. Ko določimo cilj neke dejavnosti, je torej pomembno, kako organizirati aktivnost ljudi, da bodo njihove umske in fizične sposobnosti najbolj uspešno vključene v določeno dejavnost. Ker vemo, da je uspešnost poslovanja izražena v dohodku in rezultira iz dela, je kaj lahko dojeti pomembnost in odgovornost pri določanju in sprejemanju nove organizacijske strukture. Organizacijska shema in sistemizacija delovnih mest, ki sta nam dani v razpravo, sta dejansko predlog nove organizacijske strukture, ki rezultira iz potrebe po nadaljnjem uspešnem poslovanju našega podjetja. Uspešnost poslovanja pa ni bila nikoli tako utesnjena zaradi nekonjukture aluminija na svetovnem tržišču, kot je danes, in napovedi so, da bo kriza še trajala. Pomembno je torej, kakšno organizacijsko strukturo si bomo določili, da bodo v tej strukturi zastavljene poslovne politike posameznih proizvodnih dejavnosti in podjetja kot celote dale kar se da zadovoljive poslovne rezultate. Sodoben koncept organizacijske strukture bazira na nalogah ali na ciljih. Naš predlog organizacijske strukture, ki je pripravljen s sodelovanjem zavoda za organizacijo poslovanja, je zasnovan na ciljih. Tako, na primer, »tovarna aluminija« združuje tiste proizvodne dejavnosti (elektroliza, anodna masa, usmerjevalnica s stikalnico, livarna), ki spremljajo kot končni cilj proizvodnjo aluminija, r. njegovo lastno ceno. »Tovarna glinice« pa zopet združuje dejavnosti (glinica, kotlarna, omehčevalnica vode), ki spremljajo kot končni cilj proizvodnjo glinice, z njeno lastno ceno. Bistvena sprememba v tako predloženi organizacijski strukturi je vsebinska: tovarne odgovarjajo za lastno ceno proizvodov (izvzemši tiste elemente v ceni, ki so eksternega značaja in nanje ne morejo vplivati). Da bodo tovarne dosegle določene cilje, je z organizacijo storjena pomembna sprememba v prerazporeditvi kadra. Iz dosedaj formiranega razvoja odhaja del strokovnega kadra v neposredno proizvodnjo, kjer bo s tehnološko in operativno pripravo neposredno posegal v proizvodnjo. Istočasno je s to organizacijo prenešenoi v proizvodnjo reševanje tistih razvojnih nalog, ki zahtevajo rešitve v smislu racionalizacij v obstoječih tehnoloških procesih. Služba razvoja v novi organizacijski strukturi ima osnovno nalogo: določiti strategijo razvoja podjetja, znotraj te strategije pa sestaviti program razvoja posameznih področij proizvodnje tako, da bodo vlaganja — glede na razpoložljiva finančna sredstva in čas realizacije — najracionalnejša in glede na ustvarjeni dohodek tudi najbolj učinkovita. S tem kratkim sestavkom sem želel dati osnovno in razumljivo informacijo, ki bi nam naj pomagala lažje dojeti bistvo prizadevanj za naše boljše poslovanje, katerega moramo doseči z novo organizacijsko strukturo. BESEDE GENERALNEGA DIREKTORJA MILANA KRAJNIKA, DIPL. OEC., OB ZAKLJUČKU LANSKEGA LETA 31. DECEMBRA 1971: Vključitev v gospodarsko stabilizacijo - doma in navzven (Nadaljevanje s 1. strani) po dampinških cenah in ob minimalnih taksah, bonificiranih kurzih, kar je vso lansko leto stimuliralo uvoz aluminija in njegovih polfabrikatov, ne pa domačo proizvodnjo. Za leto 1972 planiramo maksimalno možno proizvodnjo, tako glinice kot tudi aluminija. V ta namen bo potrebno u-resničiti vrsto ukrepov znotraj podjetja, v odnosu do jugoslovanskega in svetovnega tržišča ter v odnosu do politike formiranja cen, deviznega sistema in uvoznih režimov. Potrebno se bo vključiti v gospodarsko stabilizacijo, ki se je začela že decembra z vrsto ukrepov na področju monetarne politike, bančništva, investicijske politike, v okviru spremembe ustavnih amandmajev s področja gospodarjenja, kakor tudi vseh tistih u-krepov, ki bodo še sledili v letu 1972. V sklopu splošne stabilizacije gospodarstva bomo tudi mi morali osvojiti lasten koncept stabilizacije in perspektivnega razvoja. Tako nas v tem letu čaka vrsta nalog, s katerimi bomo morali vplivati na izboljšanje rezultatov gospodarjenja v tekočem letu — z oblikovanjem jasnih konceptov srednjeročnega in dolgoročnega razvoja. V okviru prodajne politike je potrebno do- seči ustrezne cene, t.j. povečanje cen aluminija na domačem tržišču. — skupno z odgovornimi zveznimi in republiškimi institucijami — in zagotoviti čimbolj rentabilno prodajo na domačem trgu odnosno pri izvozu. V: produkcijski politiki jè potrebno posvetiti največjo pozornost produkcijskim stroškom, organizaciji dela in sestavi srednjeročnih in dolgoročnih programov modernizacije in rekonstrukcije obstoječih obratov. V ta namen bo potrebno zagotoviti finančna sredstva, dolgoročno urediti izvor in nabavo surovin, voditi takšno politiko ustvarjanja in delitve dohodka, ki bo zagotavljala nadaljnji razvoj podjetja in osebnih dohodkov kot materialnega stimulansa vseh zaposlenih. Da bi dosegli zaželene rezultate, ki bodo natančno opredeljeni v gospodarskem načrtu za leto 1972, sta potrebna trdna volja in enotnost kolektiva, vseh družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov, da bomo vztrajali pri uresničitvi tistih nalog, od katerih je odvisen dohodek našega podjetja. Predvsem se bo potrebno bolj racionalno obnašati pri trošenju sredstev v razne namene, sredstev, ki ne predstavljajo povečanja obsega proizvodnje, modernizacije in zagotavljanja rasti materialne osnove podjetja. Na koncu se želim zahvaliti za sodelovanje v letu, katerega pravkar zaključujemo, z željo, da bi tudi v bodoče tako zavestno in požrtvovalno izpolnjevali delovne obveznosti — vsak na svojem področju, za katerega smo zadolženi. Le kakovostno izvršene naloge so garancija, da bo novo 1972. leto uspešnejše od predhodnega in da nam bo omogočilo izpolnitev pričakovanih želja. Vsem članom kolektiva želim veliko osebne sreče, tudi osebnih in poslovnih uspehov v letu 1972! Kaj pričakujemo od akta o sistemizaciji delovnih mest? Sistemizacija torej prikazuje podatke, ki so odločilnega pomena za izbiro ljudi, za kadrovsko programiranje, za organizacijo in usmerjanje strokovnega izpopolnjevanja, za takšno razporejanje zaposlenih, kakršno zagotavlja uspešno delo in je hkrati v interesu delavca, da lahko uveljavi in sprosti svoje strokovne in delovne 'sposobnosti. benem in poklicnem sestavu delovne skupnosti. Zakon izrecno nakazuje, da je podlaga za sistemizacijo delovni proces, njegova analiza. Potemtakem temelji opis del opravil ikot bistveni del sistemizacije na vrsti, naravi in obsegu dejavnosti, katere opravlja delovna organizacija, na stopnji zahtevnosti, na delovnih metodah in postopkih, na prihodnosti — glede na programirani razvoj podjetja. Našteli smo torej nekaj osnovnih smotrov, katere zasleduje dobra sistemizacija delovnih mest. Sedaj pa lahko naštejemo še nekaj negativnih stvari, katerih se moramo izogibati pri sistemizaciji. Namen sistemizacije prav gotovo ne bo dosežen, če bi hoteli z njo samo opravičiti sedanje stanje in zagotoviti mesta tistim delavcem, ki nimajo zahtevane strokovnosti in usposobljenosti1. S tem ne trdim, da me smemo dopuščati nobenih izjem. Če hočemo biti razumni in humani, vsekakor moramo upoštevati večletno ti- radi tega), če je pravilno izpeljana, hkrati pomemben pripomoček za oblikovanje in izvajanje kadrovske politike. Sistemizacija namreč prikazuje za vsako delovno mesto najmanj dva bistvena elementa. To sta opis dela, in opravil, ki so vsebina delovnega mesta, pa opis znanja, strokovnosti in delovnih sposobnosti, kakršne so potrebne delavcem, ki naj bi opravljali ta dela in opravila. Osnova za sistemizacijo delovnih mest je torej organizacija proizvodnih oziroma delovnih procesov. Smoter sistemizacije pa je vsestranska osvetlitev in opredelitev delovnih mest z namenom, da bi lahko izvajali najustreznejšo kadrovsko politiko. Pri tem je mišljeno predvsem planiranje kadrov, kadrovanje z vsemi podfunkcijami in izobraževanje. Oblikovanje akta o sistemizaciji delovnih mest je v zaključni fazi. Morda bomo v trenutku, ko bo izšel ta članek, v podjetju že razpravljali o osnutku pravilnika o sistemizaciji delovnih mest; tega so sestavile strokovne službe v sodelovanju z Zavodom za napredek poslovanja iz Ljubljane. Čeprav bo tako, vseeno ne bo narobe, če si še enkrat osvetlimo glavne pojme o sistemizaciji delovnih mest. Nerodno bi bilo namreč razpravljati in sprejemati nek samoupravni akt, o katerem ne vemo natančno, kaj pravzaprav pomeni in zakaj ga sprejemamo. Čeprav je sistemizacija že dolgo predpisana z zakonom (mi, na žalost, nismo ravno pretirano hiteli pri urejanju teh zadev) in čeprav smo o njej v našem podjetju že dosti govorili in pisaili, še vedno mnogo ljudi ne ve, čemu toliko hrupa, sestankov in ne nazadnje dela pri zadevi, ki ne pomeni niti povečanja plač, niti kake druge »otipljive« koristi. Seveda je to samo mnenje ljudi, ki vsako stvar gledajo zelo kratkoročno, skozi dinar, aili pa so bili zares o vsej stvari premalo poučeni, naj si bo po svoji ali po naši krivdi, ker smo bili mogoče kdaj preveč »učeni«. Pravniki bi rekli, da je sistemizacija organizacijski pojem, instrument organizacije dela; je njeno izhodišče, njej je namenjena. Čeprav je to s pravnega stališča še kar dobro definirana razlaga, še vedno ne pove vsega; pravzaprav nekomu, ki ni doma v tej materiji, ne pove nič. Zato je potrebno dodati, da je sistemizacija, čeprav je organizacijski pojem (ali pa morda prav za- S temi svojimi podatki je lahko sistemizacija organizacijsko funkcionalna zveza med človekom in delovnim procesom, ia zopet pod pogojem, da ji je organizacija tega procesa izhodišče, ne pa morda iskanje razlogov za kakršne druge koristi. Tega nikakor ne kaže prezreti, kajti marsikje nam bo lahko prav 'sistemizacija, če bo izhajala iz objektivnih zahtev delovnega procesa, omogočila spoznati, kakšen je odnos med dejanskim stanjem in temi zahtevami. Takšne ugotovitve pa lahko samo pripomorejo k izboljšanju dejanskih razmer, k odpravi vzrokov Za morebitne neustrezne razmere v izobraz- tehnični opremljenosti delovnega procesa. Vendar teh osnov ni mogoče jemati zgolj statično, kot nekaj, kar ostaja nespremenljivo, dokončno; spremembe, katere prinaša razvoj samih dejavnosti, razvoj v metodah dela in njegove opremljenosti-, v organizacijskih postopkih in podobno, kažejo, da tudi 'sistemizacija ni nekaj dokončnega in da bo njena dognanost in uresničljivost toliko večja, če bo poleg dejanskega stanja primemo upoštevan tudi bližnji razvoj podjetja. To velja zlasti pri opisu znanj in strokovnosti, -kakršne so že in kakršne še bodo potrebne v neposredni spešno delo nekaterih fizičnih in umskih delavcev na delovnih mestih, za katera nimajo u-strezne izobrazbe. Neumno in negospodarno bi bilo siliti nekaj ljudi, ki so dolga leta u-spešno delali s pomanjkljivo izobrazbo, naj se šolajo, če niti ne vemo, ali jiim bo šola kaj koristila -ali ne, in če vemo, da bodo že po par letih upokojeni. Seveda pa moramo biti tudi pri teh izjiav-ah pošteni in temeljito preceniti, kdo in na kakšnem delovnem m-estu lahko dobro opravija delo, ne da bi imel za to delovno mesto tudi formalno izobrazbo. Nevarno 'je tudi umetno povećavanje! izobrazbenih zab- Strugar Zivotije Milosavljevič pri struženju Dopisujte v ALUMINIJ tev z namenom, da bo to »nekaj navrglo« pri delitvi osebnih dohodkov. Kolikor mii je znano, bo novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov poudaril predvsem delovno storilnost, čeprav -tudi -strokovnosti (dejanske) ne bo zanemarjal. Strokovnost pa nil nič ik-a-j tesno povezana z umetno -povečano zahtevo izobrazbe, tako da talki »dalj-njevidni« načrti la-stni-kom ne bodo prinesli -kaj prida -koristi. Taknalt,. ko bomo' sedanjo 'sistemizacijo sprejeli, bo zelo škodljivo, če je ne bomo strokovno in ažurno spremljali, dopolnjevali in -s-p rominjali. Vsaka d-elovna organizacija, ki se hoče ohraniti pri, življenju in se poleg tega še razvijati, je v neprestanem spreminjanju i;n razvoju — z vidika, tehnologij e, organizacije in proizvodnih programov. Najboljša sistemizacija j-e že po enem letu bolj ali manj zastarela. Pri popisu del za določeno delovn-o mesto ,ne smemo biti preveč drobnjakarski in dlakocepski. V opisu naj bodo zajeta res saim-o temeljna opravila in pristojnosti za vsako delovno mesto. Nemogoče je namreč z opisom zajeti in predvideti vse naloge, ki se lahko pojavijo pri opravljanju nekega dela.. Prav tako si je težko predstavi jati uspešno poslovanje delovne organizacije, kjer bi -se iz dneva- v dan pojavljali posamezniki, ki bi dokazov-allii, da niso dolžni opravljati določenih del, ker pač teh del v opisu nimajo napisanih. To pa še zda-lleč -ni vse, kar ne sodi v sistemizacijo; prav tako, kot v prvem delu tega članka- nisem uspel zapisati vsega, ka-r v sistemizaciji mora biti. Takih ambicij nisem niti imel. Moj namen je bit že pred razpravo in sprejem osvetliti nekatere temeljne osnove sistemizacije. Če pa bo ta članek komu po-m-agal, da se bo v razpravi in pri glasovanju laže odločil za to -ali ono pozitivno stvar, bo njegov namen prav gotovo dosežen, Filip DOLINAR VEČJA PRODAJA AVTOMOBILOV V VELIKI BRITANIJI V -avgustu letos so v Veliki Britaniji prodali r-ek-ardno število 142.000 novih avtomobilov, -kar je za 43.000 več kot v lanskem avgustu. Ta rekord je bil -dosežen zaradi -nižjih cen in sprostitve kreditnih pogojev. Večj-a prodaja je bila le še v marcu 1965. Iz Tovarne glimce in aluminija, „Boris Kidrič“, Kidričevo Bomo pustili aluminijasto industrijo propasti? Najvažnejša letošnja naloga vodilnih delavcev Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič Kidričevo«, kakor tudi vodilnih delavcev aluminijskega kombinata Titograd je prepričati zvezni izvršni svet, zvezni zavod za cene in zvezno gospodarsko zbornico, da bo treba podjetja zapreti, če ne bomo uredili politike cen surovega aluminija in aluminijevih polizdelkov. brez zaščite na meji Od 90 do 95 odstotkov vsega aluminija na svetu prodajo po okrog 580—600 dolarjev za tono. To ceno diktirajo veliki svetovni koncerni proizvajalcev aluminija, je pa vrsta manjših samostojnih proizvajalcev v glavnem iz vzhodne Evrope, Indije, Japonske, Avstralije itd., ki prodajajo aluminij po dumpingu od 380 do 420 dolarjev za tono. V to ceno pa so vključeni tudi vsi stroški, zavarovanje in tovor-nina, čeprav so stroški proizvodnje tega aluminija seveda večji. Po takih cenah, ki jih narekujejo veliki koncerni, mora prodajati tudi Jugoslavija. Čeprav zaračunavamo za vrsto uvoženih izdelkov visoke zaščitne carine, pa znaša ta carina pri aluminiju kljub očitnemu dumpingu samo tri odstotke, z nekaterimi olajšavami pa se ta carina na uvožen aluminij zniža celo na en formalni odstotek carine. Tako so domači proizvajalci aluminija primorani prodajati aluminij po nizkih cenah tudi doma, česar pa, da ne bi poslovali z izgubo, ne morejo storiti. Tako se jim kopičijo zaloge in sama TGA Kidričevo ima ob svoji letni proizvodnji 8.000 ton zalog. Kakšen obseg je zavzel u-voz aluminija, nam najboljše kažejo naslednji podatki. Leta 197Ö smo( uvozili 68 615 ton surovega aluminija, ki smo ga plačali 7740 dinarjev za tono, izvozili pa smo 15 780 ton aluminija po 7005 dinarjev za tono. Aluminijevih polizdelkov smo leta 1970 uvozili 18 162 t po 12 746 dinarjev, izvozili pa 25 034 ton po 10 610 dinarjev. Iz naštetih podatkov je videti, da veliki del uvoženega aluminija predelamo za potrebe domačega trga, da poleg močne domače predelovalne industrije uvažamo skoraj toliko polizdelkov, kot jih uvozimo, da je izvoz surovega aluminija neprimerno nižji od uvoza in da so cene uvoženega materiala vedno višje od cen enakih izvoznih materialov. Povedati je še treba, da je uvoz stimuliran z disparitet-nim nakupnim tečajem, z večmesečnim kreditiranjem v zelo ugodnih pogojih in z brezcarinskimi kontigenti. predlog: posebna taksa Kljub nizkim carinam na svetovnem trgu, ki jih diktirajo veliki koncerni, ki ta poceni aluminij v glavnem sami kupujejo ter ga kasneje z ekstra profitom prodajo, je domača aluminijska industrija prisiljena izvažati, ker ga doma zaradi nemotenega dumping uvoza ne more prodati. Proizvajalci aluminija so ob devalvaciji sicer imeli možnost popraviti domačo ceno alumi- nija, kar bi pomenilo, da bi bila tona dražja za 1467 dinarjev, v TGA Kidričevo pa bi imeli za 58,670.000 dinarjev več dohodka, vendar zaradi položaja na domačem trgu tega niso mogli storiti. Po drugi strani je devalvacija vplivala nr. podražitev vseh domačih in uvoženih surovin — vse so se podražile. Zaradi takega položaja je zvezni izvršni svet v letu 1970 sprejel mehanizem za formiranje domačih cen na borzni ceni 550 S/t. Če bi bila kanadska izvozna cena višja od 550 dolarjev, bi morali dati proizvajalci aluminija domačim kupcem najmanj trideset odstotkov popusta na razliko v ceni. Če bi bila u-vozna cena aluminija nižja od 550 dolarjev, bi bilo potrebno s pomočjo carin, uvoznih dajatev in z restriktivnimi uprepi zagotoviti oblikovanja domače cene aluminija v višini okrog 550 dolarjev. V TGA Kidričevo predlagajo, da bi vse uvožene količine aluminija obremenili s posebno uvozno takso, s katero bi oblikovali egalizacijski sklad, iz katerega bi premirali izvoznike na konvertibilno območje. Proizvajalcem aluminija ni več jasno, kako si zamišljamo razvoj domače industrije aluminija, ko pa je sedanja domača cena v višini 500 dolarjev najnižja domača cena aluminija na svetu in proizvodnja aluminija ne pokriva lastnih stroškov. Zanimivo je, da so bili navedeni zaščitni ukrepi uradno že objavljeni v Uradnem listu št. 40/70, vendar še tega mehanizma za oblikovanje prodajnih cen aluminija ni nihče začel uresničevati, čeprav je TGA Kidričevo zvezni izvršni svet in zvezni zavod za cene na ta problem že večkrat opozorila pismeno. boksit na vrtiljaku Naj je videti še tako neverjetno, toda TGA Kidričevo mora boksit uvažati, čeprav je Jugoslavija ena največjih izvoznikov boksita v Evropi. Pogoj za tak položaj je vsekakor izredno stimuliran izvoz boksita, čeprav je bilo eno od os- novnih načel naše gospodarske reforme, da osnovne surovine za izvoz ne morejo biti posebej stimulirane. Odrejen je bil prehodni enoletni rok za prilagoditev izvoznikov boksita tej politiki, v tem času pa je bil izvoz stimuliran s šestimi odstotki. Takoj po izteku tega roka pa so proizvajalci boksita pritisnili na zvezni izvršni svet in ta je sprejel sklep o nadaljnjem stimuliranju izvoza boksita ne prek izvoznih premij, ampak z registriranjem transporta od rudnika do meje ali pristanišča. Na vseh cestah, železnicah in rekah znaša ta regres 50 odstotkov stroškov transporta, kar lahko znaša v nekaterih primerih nad 50 odstotkov vrednosti boksita samega. Razumljivo je torej, da domači proizvajalci boksita za prodajo na domačem tržišču niso zainteresirani in zato izvažajo boksit, medtem ko precej boksita za domačo predelavo uvažamo. Uvoznike boksita je zadnja devalvacija seveda težko prizadela, proizvajalci boksita pa so po devalvaciji za izvoz še bolj zainteresirani. Ob gospodarski reformi so ceno glinice znižali za 18 odstotkov, čeprav so se cene vseh ostalih surovin povišale. .Tako se je cena boksita povišala za 30 odstotkov, sode za 19 odstotkov, premoga za 15 odstotkov, transportni stroški pa za več kot 50 odstotkov. Doma proizvedemo okrog 125 000 ton glinice. Zaradi že navedene politike cen pa na domačem trgu ni glinice po določeni ceni, temveč jo uvažamo. reforma glinice Ce pa se hočemo temu izogniti, moramo delati z izgubo oziroma z izrednimi napori na področju stroškov in produktivnosti, da ostanemo na meji rentabilnosti. Seveda so pri tem tudi osebni dohodki delavcev sorazmerno nizki. Tudi njihova tožba (tožili so zvezni sekretariat za industrijo) je bila neučinkovita, ker se je pred razpravo sekretariat kot pravna oseba razfor-miral. Pritožbe TGA Kidričevo so odklanjali s tem, da bi drugačen odnos do glinice škodoval osnovnim načelom reforme ! Poleg nizke cene, glinica ni stimulirana za izvoz. Spočetka so glinico vodili v dveh vejah: v kemiji in barvni metalurgiji. V slednji veji stimulacije ni bilo, v veji za kemijo pa je znašala šest odstotkov. Ko so pri TGA Kidričevo zahtevali, da naj bi ta stimulacija veljala tudi za izvoz glinice iz metalurških kombinatov, pa je zvezni sekretariat za zunanjo trgovino odločil, da sodi glinica v barvno metalurgijo brez stimulacije. Tako je glinica za izvoz izgubila omenjeno stimulacijo. Pri TGA Kidričevo nikakor ne morejo razumeti, zakaj tako mačehovski odnos do barvne metalurgije. Črna metalurgija je zaščitena tudi do 39 odstotkov, aluminijska industrija pa samo s tremi odstotki. Na koncu nam je sogovornik — komercialni direktor tovariš Branko Mlinarič — povedal, da so zaskrbljeni zaradi takega odnosa družbe do še mlade in nerazvite aluminijske industrije, kamor je prav ta družba vložila ogromno sredstev... PO »KOMUNISTU« brez zaščite na meji 1 predlog: posebna taksa 1 boksit na vrtiljaku 1 reforma glinice B Kolektiv mora vedeti, za kaj gre! V zadnjem času je toliko govora o novi organizaciji podjetja, novi shemi in sistemizaciji, da marsikateri član delovne skupnosti sploh več ne ve, za kaj pravzaprav sploh gre. Mimo moram povedat?, da so naše oglasne deske v večini primerov prazne; informacije od tistih, ki bi članom kolektiva morali največ povedati, pa so tudi precej skromne, tako da sploh ne moremo govoriti o dobri obveščenosti kolektiva o dogodkih, ki so za vse nas izredno pomembni. V zadnjem času namreč — vse bolj kot kdajkoli prej — beremo v dnevnem tisku, na TV in radiu — o tem, kakšna naj bo obveščenost članov delovne skupnosti, da bomo zares dosegali napredek, kakršnega si nedvomno želimo prav vsi. Pri tem seveda ne mislim, da pri nas nekdo namerno želi, da člani kolektiva ne bi smeli vedeti, kaj se dogaja v podjetju. Toda, pri vsem tem delu in polnem uveljavljanju nekaj za nas povsem novega, pa v tej smeri le nekolikanj preveč pozabljamo na tisto, za kar vedno menimo, da je najvažnejše: na obveščenost naših proizvajalcev, ki zares mnogo premalo vedo o vseh dogodkih pri nas v zadnjem času. Nekatere spremembe v že sprejetem statutu so za vse člane kolektiva toliko pomembne, kot je za vse državljane naša ustava, zato nikakor ne smemo mimo dejstva, da je naš kar se dogaja v kolektivu. Res je, da se o tem zelo mnogo govori, toda razni komentarji in parole, ki niso enotnega izvora, lahko privedejo marsikaterega sodelavca na slepi tir, tako da se sčasoma sploh ne bo več znašel v vrtincu dogodkov. Ko tako poslušam razne komentarje iz raznih obratov, dobivam vtis, da v vsakem obratu vedo za nekaj novega; potem pa sledi tista negotovost, ali je nekaj prav ali ne, brez nekega prepričanja, da je temu zares tako. Vso gradivo, ki je v zvezi z novo organizacijo, shemo in sistemizacijo, je v pisarnah vodij delovnih enot, nikakor pa ni prišlo do vseh neposrednih proizvajalcev, kot bi to moralo priti, ker pač preprosto vsak proizvajalec ne bo šel v pisarno vodje DE, da bi se tam soočil z napovedanimi ali že uveljavljenimi novostmi. Pa tudi razumljivo ne bo vsakemu, če mu ne bo hkrati posredovana vsaj delna obrazložitev, do katere pa najpogosteje pride šele tedaj, ko o vsej zadevi razpravlja širok krog zaposlenih na množičnem sestanku, kjer lahko posameznik zastavlja tudi vprašanja o nerazumljivih mu zadevah in podrobnostih. Povsem razumljivo je to, da .vodja potem se nam res ni potrebno bati za našo perspektivo. Enkrat za vselej nam mora biti jasno to, da kolektiv ni en sam človek, ampak vseh tistih 1.900 ali 2.000 ljudi, ki v njem delajo in z njim vsakodnevno živijo. Če smo nekoč znali postavljati take oglasne deske, da so zavzele domala ves del sanitarnega poslopja, zakaj potem danes nismo več sposobni storiti enakega koraka, kajti povsem drugače je, če se nekdo sproščeno seznani o tem, za kaj gre, kot pa, če mora zaradi tega v pisarno vodje DE. Prav slednje, menim, je predvsem zgrešeno in prav gotovo ne vodi k tistemu, kar si želimo in o čemer venomer govorimo: vsak naš proizvajalec mora vedeti, kaj se dela in za kaj gre! Vedno in povsod mora potemtakem biti pred nami dejstvo: VES KOLEKTIV MORA VEDETI, ZA KAJ GRE. F. M. Gliničar Naš kovač Ivan Pišek Razpored izmen V ilustracijo razporeda izmen za leto 1972 navajamo še mesečni in letni fond ur ter razpored cflela ob državnih praznikih v obdobju 1969 — 1972 1. MESEČNI IN LETNI FOND UR Izmene Mesec 3-urnil444 22222212222222222 3331333333333 4444144444444 5 5 5 5 5 M 5 5 5 5 5.5 5 6666661666666 7777777177777 555 666 777 888 3 5 7 2 2 j 2 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 1 3 3 3 3 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 13 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4 1 4 4 4 4 4 14 44444444 5 5 5 5.5 1 5 5 5 5 5 5 5 5 1 5 5 5 5 5 5 5 1 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 1 5 5 5 5 5 5 1 5 5 5 5 5 1 5 5 5 5 5 1 5 5 5 5 5 5 5 5 666666|66666666|6666666|666666666666|666666|6666o|66666|6666666 7777777177777777177777771777777777777|777777|77777177777|777777 8 8 8 8 8 8 8 8 1 8 8 8 8 8 8 8 8 1 8 8 8 8 8 8 8 | 8 8 8 8 8 8 1 |||||8lllllllllllllllll 8 8 8 8 8 d999099999999l999999999999|99999999|9999999|999999999999999999999999999999999999 1 2 3 5 6 7 8 9 10 11 12 13 H 15 IG 17 IBM I 5061 I 3 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 5B 53 60 61 62 63 64 65 66 67 68 60 70 71 72 73 74 75 76 77 78 70 80 Sl. 2 — Luknjana kartica AECDlFEHIJKLMNDPGRSTUVUXYZ < < + ì malnikom. Operater, ki nadzira delo celotnega sistema, lahko daje računalniku krajše instrukcije im iz njega sprejema navodila, kaj je treba v določenih trenutkih ukreniti. (Navodila se izjmemjujejo po pisalnem stroju, ki je vgrajen v komandnem pultu. Na njem so vgrajeni še vizuelni indikatorji vsebin važnejših registrov,* tastature za. direktno vnašanje informacij v te registre in stikala za neposredno krmiljenje stroja. Magnetni kolut ali disk (IBM 2315, na sl. 5 na 6 strani lista, vidimo ga na omari diskovne enote) je najpogosteje in spodnje strani diska n-ti informacije. Disk aktiviramo cilinder diska, m povežemo v sistem po diskovni enoti. (Nadaljevanje na 6. strani) SI. 4 — Risalnik krivulj (ploter) Ze sedaj razmislimo, koga bomo volili v samoupravne organe Čeprav je rok za volitve v nove samoupravne organe v prvi polovici aprila, ta dan le ni več tako daleč, da bi lahko še odlašali s pripravami na te volitve, ki bodo letos toliko pomembnejše, ker bomo volili v novih orgnizacijah združenega dela delavske svete, ki naj bi zamenjali dosedanje^ svete proizvajalcev delovnih enot, verjetno pa bodo morali imeti tudi nekoliko večje in širše pristojnosti, kot so -j* r jih imeli ti sveti. Dosedaj smo največkrat u-gotavljali, da sveti delovnih enot niso bili dovolj elastični in odločni pri svojem odločanju, predvsem pa še to, da so malokdaj sploh bili sklepčni, oziroma, da člani svetov niso imeli za potrebno, da se aktivneje vključijo v delovanje samoupravnih organov v svoji delovni enoti. O tem je bilo že nič koliko napisanega in povedanega, toda vse to ne spremeni dejstva, da takšen način samoupravljanja ne more roditi kdovekako pozitivnih rezultatov, 'ki bi naj bili usmerjeni prvenstveno v nadaljnji razvoj delovne enote in končno podjetja kot celote. Ne bi bilo pravično, če bi sedaj hoteli hvaliti eno stran in kritizirati drugo stran, drži pia verjetno le to, da bi bilo potrebno najti tiste prave razloge, ki- so odvračali precejšnje število naših samoupravljavcev v delovnih e-notah, da niso hoteli aktivneje sodelovati pri odločanju in upravljanju. Prav gotovo so nekje določeni vzroki; teh pa morda nihče ne upa ali noče povsem konkretno obelodaniti in povedati'. Seveda s tem le ne hromi sistema samoupravljanja, ampak celo sam sebe toliko zapira, da več ne vidi okrog sebe, kaj je realno in kaj ni! Mnogokrat smo slišali razne pripombe »češ nima smisla hoditi na seje, ko pa tako ni 'nikoli sprejeto tisto, kar želimo!« Seveda obstaja vprašanje, če so te želje ali hotenja posameznikov zares tudi plod večine proizvajalcev in če taki predlogi sploh vodijo k izboljšanju proizvodnje in podobno! Vsi, ki smo precej časa delali v samoupravnih organih, lahko prav tako smelo trdimo, da je mnogokrat bilo drugače, kot je bila želja posameznika, toda vedno smo morali imeti pred očmi koristi celotnega podjetja. Res pa je, da mnogokrat ni bilo tako, kot bi to bilo v interesu podjetja, vendar pa treba poudariti, da jie zato potrebno imeti v samoupravnih orsa-nih takšne ljudi-proizvajalce, ki znajo sami oceniti, kaj je dobro in kaj ni, ne pa, da se ozirajo, kdo bo za katero varianto — od predlaganih — dvignil roko! Taka dosedanja praksa nas je že večkrat postavila pred določena dejstva, vendar, kot izgleda, smo imeli vedno srečo, ki pa ni vedno trajna in nam lahko enkrat obrne hrbet — celo v času, ki je lahko usoden za ves kolektiv. Prav gotovo domala sleherni član naše delovne skupnosti pozna delovanje samoupravnih organov, večina od vseh pa je že večkrat v teh tudi aktivno sodelovala, bodisi v tej ali drugačni obliki. Vedeti pa bi morali sedaj to: pustimo preteklost preteklosti in se skušajmo povsem vživeti v našo pred-stoječo bodočnost, zato se povsem usmerimo v to, da bomo že sedaj pričeli razmišljati o tem, kdo nas bo zastopal v bodočem delavskem svetu. Situacija, v kateri, smo danes, hais nedvomno sili k temu, da se temu posvetimo z vso odgovornostjo in resnostjo, torej se že sedaj odločno usmerimo tja, od koder lahko nekaj tudi pričakujemo. Nikakor se nam ne sme dogajati to, kar se nam je večkrat dosedaj, ko nam nd, bilo1 pomembno, kdo je prišel v svet delovne enote ali delavski svet. Glavno je pač bilo to, da smo se sami otresli odvečne funkcije! Tako nilso bili redki pojavi, da so v samoupravne organe prišli ljudje, ki niso tega niti želeli, kar so pozneje tudi sami dokazali, ko sploh niso prihajali na seje.-Posa-mezni proizvajalci — člani delovne skupnosti so kar za šalo predlagali take svoje sodelavce, ki niso imeli nobene volje in tudi nobenega smisla za delo v samoupravnih organih. Tako neresno odločanje ima lahko hude posledice za vso organizacijo združenega dela in tudi za podjetje kot celoto. Tega sicer do danes še nismo občutili, kar je naša sreča, kajti kje bi drugače is- kali krivca za nekatere stvari. Nikakor ne smemo podcenje-vati sposobnost nobenega našega proizvajalca, toda imamo pa vso pravico, da pregledamo in ugotovimo, če je dotični, ki bi ga želeli izvoliti v samoupravni organ, za to funkcijo tudi primeren in če je sploh voljan delati v teh organih; to je seveda najpomembnejše, predvsem v (situaciji, v kateri trenutno smo. Ponovno apeliram na vse naše proizvajalce, da že sedaj zares dobro in trezno razmišljajo o ljudeh, katere bodo predlaga,M v samoupravne organe: v delavske svete v organizacijah združenega dela in tudi v centralni delavski svet, v katerem pa bi zares morali biti le tisti, katerim sta prvenstveno v interesu proizvod- (Nadaljevanje s 5. strani Vsaka pomnilna površina ima svojo pisalno oz. čitalno glavo, ki se radialno pomika od steze do steze, pač glede na adreso sektorja, katerega iščemo. Ker se disk vrti (1500 vrtljajev v minuti), se glava aktivira šele v trenutku, ko je zahtevani sektor tik pod njo. Elementarni pomik glave je nekaj milisekund, torej rabimo n-kraitni oisnovmi čas, da nja in bodoči razvoj podjetja, ne pa samo mesečni zaslužek. Slednji pač niso bili odvisni od uspehov podjetja, ampak jim je bito vseeno, ikako-bo podjetje poslovalo. Takih primerov je bilo dosedaj precej in prav zato je treba biti odločen in vztrajen pri predlogih, da bi prišli v samoupravne organe le (tisti, ki imajo vse pogoje za tako odgovorno samoupravno delo. Vsak človek ni za vsako delo in zakaj, bi potem nekoga silili tja, kjer nima- nobene volje do dela; lepše je, če tak proizvajalec takoj pove, da ne1 želi delati v takih organih in da pač tako poslanstvo raje prepusti tistim, ki so za njegovo uresničevanje vedno pripravljeni. M. F.. dosežemo n-ti cilinder. V povprečju potrebujemo 30 ms,- da najdemo in pr eòi tamo ,ali zapišemo na cilindru zaželeni sektor. Hitrosti prenosa informacij so nekaj de-settisoč znakov na sekundo. Zaradi teh velikih hitrosti je magnetni disk tako pogosto u-porabljana periferna enota. (se bo nadaljevalo) —BG— Organizacija in delovanje elektronsko računskega centra v TGA Zmogljivost diska je torej: št. cil. disk X št. sek. št. bes. cil. X s,ek. .200 X 8 X 320 = 512.000 hased/disfc Titograjska tovarna aluminija Bralci »Aluminija« se verjetno večkrat sprašujejo, kako Ipoteka in napreduje izgradnja tretje jugoslovanske tovarne aluminija v Titogradu. Kdaj bo rastoči gigant vračal dobrine na račun ogromnih vloženih sredstev, kdaj bo začela pritekati svetla kovina v polnih curkih na naš jugoslovanski trg, a tudi, kako bo to vplivalo na našo tovarno. Poskusil bom odgovoriti na vprašanja — po pridobljenih vtisih ob prvem obisku tega novega industrijskega giganta, katerega gradi črnogorski narod ob pomoči vse socialistične družbe Jugoslavije, nedaleč od njihovega glavnega republiškega mesta — Titograda. Najprej nekaj splošnih podatkov! Po dokončani prvi fazi bo tovarna proizvajala letno 200 tisoč ton glinice, 50.000 -ton aluminija in okrog 27.000 ton anodnih blokov. V drugi fazi, t.j. po končani izgradnji sedanjega objekta, še enkrat toliko: 400.000 ton glinice, 100.000 ton aluminija in okrog 55.000 ton anodnih blokov ali še več. če bo povečano povpraševanje za temi surovinami na aluminijskem itrgu. Tovarna ima.zelo ugodno ležeče surovinske baze. Večina boksditnih nahajališč je v okolici Cetinja, oddaljenega prib-lično 60 km od tovarne. Z e-lektrično energijo jih oskrbuje bližnja elektrarna Peračica, a po dograditvi elektrarne Mra-tinje v letu 1973 bo ta- napajala še elektrolize, ki bodo začele polno obratovati po tem letu. Velike količine industrijske vode bo črpala tovarna iz reke Morače, ki teče mimo, v neposredni bližini tovarne. Glede na transportne linije, je lokacija ugodna, saj stoji tovarna ob železniški progi in cesti proti luki Bar, oddaljeni komaj 60 km. Tovarna leži na popolnoma ravnem Dalibab-skem polju, kar je zelo ugod- no v gradbenem pogledu, saj je odpadlo planiranje prostornega zemljišča» na katerem stoje tovarniški objekti in po katerem so razvejane interne komunikacije. Vsi objekt^ s skladiščnimi prostori in tovarniškimi dvorišči zavzemajo 'kvadratni kilometer nerodovitnega prodnega terena, kar je za polovico manj od ograjene površine naše tovarne. Vsi oddelki tovarne so sodobno opremljeni, mehanizirani in avtomatizirani do skrajnih meja sodobne tehnike. To pogojuje zaposlitev samo 1.050 ljudi v prvi fazi proizvodnje 200.000 ton glinice in 50.000 ton aluminija letno. Od tega bo zaposlenih v reparatumih delavnicah približno 400 ljudi, med njimi 16 inženjirjev in o-koli 40 tehnikov. V obeh elektrolizah z 264 pečmi bo delalo vsega 105 ljudi, v kar je všteto tudi vodstvo in vse izmene. Moderno opremljen laboratorij, ki združuje pod eno 'streho vse preiskave in kontrole —■ od kemične, metalurške in fizikalne, bo zaposlil vsega 40 ljudi. V tovarni anodnih blokov s kompletno zahvalnico anodnih blokov (roding), s predigrevalnico pbalne mase za peči v elektrolizi in z vključenim čiščenjem klinov bo delalo 42 delavcev, tehnikov in inženirjev. Ravno talko racionalno bo razporejena delovna sila v drugih oddelkih tovarne. In končno še kratek opis posameznih objektov! Tovarna glinice ima mehanični izpraznjevalec vagonov in samo en drobilni sistem. Trije krajši mokri mlini so polnjeni s »pepsi«, a meljejo bolj grdbo, kot je običajno pri Bayerjevem procesu, kar naj bi olajšalo dekantiranje. Avto-klavna vrsta z 11 avtoklavi bo delovala nepretrgoma, a tedensko bo izločen po en avtoklav zaradi čiščenja. Za proizvodnjo 200.000 ton glinice letno zadostuje montirana avtoklav-nia vrsta. Pri vklopu očiščenega avtoklava in izklopu naslednjega bo vrsta izločena iz obratovanja od 2,5 do 4 ure. Prh tisk v avtoklavih je predviden na 42 aitai. Zniževalcev tlaka je v vrsti devet, a delujejo po podobnem sistemu kot pri nas. Pretok skozi avtoklfivno vrsto je občutno večji kot pri nas, zato bosta sočasno črpali brozgo dve membranski črpalki. Rdeča filtriimica je opremljena s poševnimi Kelly filtri, a bela filtrimica ima štiri diskaste filtre s površino 44 m2. Skladišče hidrata je zelo veliko, saj zadostuje za celomesečno proizvodnjo. Imajo samo eno kalcinaeijsko peč za glinico, premera 3,5 m, dolžine 100 m. Kurijo jo s težkim mazutom. Razlikuje se pa naprava za kalciniramje pri transportu hidrata v peči — od naših naprav. Za horizontalni in vertikalni transport hidrata u-porabljajo hidravlične transportne naprave. Pred pečjo odfiltrirajo hidrat. Ves transport glinice v horizontalni (Nadaljevanje na 7. strani) Zakaj je podjetju potreben psiholog? 6. Raziskave s področja motivacije pri delu: To področje dela industrijskega psihologa je zelo tesno povezano s problematiko medsebojnih odnosov, isaj spremembe na enem področju vplivajo (pozitivno ali negativno) na drugo področje. Pravzaprav se s vprašanjem motivacije znanstvena psihologija v zadnjem času zelo dosti ukvarja. Nekatera spoznanja doživljajo korenite spremembe. Psihologi poskušajo najti1 nove pristope k raziskovanj u te problematike. ‘Radi bi. predvsem odkrili nekakšen prednostni red motivov. Psihologi so na tem področju odkrili marsikaj novega. Znano je, na primer, da img-mo liahko ljudje o neki stvari mišljenje, .ki pa se popolnoma razlikuje od našega stvarnega obnašanjia do te stvari. Prav tak< je znano, da ljudje dostikrat niti ne vemo, kateri osnovni motivi nas vodijo pri reševanju posameznih življenjskih situacij. Prav gotovo pa spadajo raziskave s. področja motivacije v vrsto tistih raziskav, katerim je končni smoter boljša prilagoditev človeka delovni situaciji in s tem njegovo večje zadovoljstvo pri delu. 7. Raziskovanje izostankov, nesreč in fluktuacije: Nesreče, izostanki in fluktuacija so značilni primeri, ki so največkrat odvisni od zadovoljstva pri delu. Večkrat je bilo že dokazano, da imajo manj nesreč pri delu ljudje, ki so s svojim delom zadovoljni. S sistematičnim preučevanjem nesreč, izostankov in fluktuacije liahko psiholog obstoječe stanje precej izboljša. 8. Preučevanje utrujenosti in pravilnega izkoriščanja odmorov: Utrujenost je večna spremljevalka vsake daljše intenzivne dejavnosti. V utrujenosti je potrebno čestokrat iskati krivca za nesreče, izostanke, slabe medsebojne odnose itd. (Nadaljevanje in konec) Psiholog lahko na tem področju išče predvsem take načine organizacije delia, ki delavce relativno najmanj utrujajo. K ukrepom, h katerim se lahko zateče, sodi predvsem pravilna izraba odmorov, uporaba glasbe, skrajševanje delovnega časa, menjavanje delavcev pri utrujajočih delih itd. 9. Problemi nekaterih specifičnih delovnih skupin (mladi delavci, stari delavci, ženske, invalidi): Pri mladih delavcih naletimo ponavadi, na povečano številih nesreč pri delu, disciplinske prekrške, nestrpnost itd. Povsem drugačni pa so problemi .starejših delavcev. Starejši delavci imajo sicer preoej prednosti pred mladimi n. pr. manj nesreč, pozitivnejši odnos do dela itd., niso pa prikladni za dela, ki zahtevajo često prila- gajanje, kjer je potrebno hitro delati itd. Resni problemi nastopajo pri odhodu v pokoj. Upokojitev je za nekatere pretres, od katerega si nikoli ne opomorejo. Človek, ki je bil vse življenje navajen delati, se počuti naenkrat izgubljen in brez vsake koristi. Psiholog Lahko skupaj z zdravnikom in socialnim delavcem pripravi sistem odhoda v pokoj, ki bo čimmanj prizadel starejše delavce. Čeprav ni nikakršnih bistvenih razlik med psihičnimi sposobnostmi žensk in moških, obstajiajo med spoloma glede motiviranosti itn v odnosu do dela znatne razlike. Raziskave so pdkazale, da so poročeni možje domala v vseh pogledih boljši delavci kot samci (nesreče, izostanki, odnos do dela). Prav nasprotno pa je pri ženskah: poročene ma- tere imajo mnogo več izostankov kot njihove neporočene sodelavke. Ženske torej dajejo prednost pred delom svojim družinam, otrokom. Poznavanje teh problemov pomaga psihologu pri organizaciji nekaterih dejavnosti v tovarni: psihološke, zdravstvene in 'socialne službe. Pri urejanju invalidske problematike lahko psiholog pomaga pri iskanju ustreznih delovnih mest in pri prekvalifikaciji oziroma rehabilitaciji invalidov. 10. Organizacija in vodenje posvetovalnice za zaposlene: Določeno število zaposlenih ima vedno nekaj svojih oseb- nih problemov, bodisi v zvezi z delam ali s privatnim življenjem. Takim delavcem lahko psiholog mnogo pomaga že s pripravljenostjo, da posluša njihove resnične ali namišljene probleme. Da lahko y mnogih primerih uspešno pomaga s strokovnim nasvetom ni potrebno posebej poudarjati. Na koncu pa še par besed o področju, na (katerem lahko psiholog v podjetju še zlasti mnogo naredi. V svojih pogostih službenih in privatnih stikih s člani kolektiva lahko psiholog razloži ljudem, kako vsakdanji in normalen je pravzaprav pojav, da se mišljenje ljudi o eni in isti stvari lahko popolnoma razlikuje. S svojim strokovnim znanjem lahko dokaže nujnost različnih stališč in mišljenj med ljudmi. Stališča ljudi so pravzaprav odvisna od osebnih izkušenj, znanja, informiranosti, želja, pričakovanj itd. Konflikti nastajajo zato, ker ponavadi vsakdo meni, da je edino njegovo stališče pravilno. Če dopustimo možnost, da bi, kolikor bi poznali vse razloge, motive in stališča drugih, trazumelv tudi tlaka, stališča, potem se znatno zmanjša ostrina naših reakcij n.a stališča, ki so v nasprotju z našimi. Psiholog lahko z dolgotrajnim in sistematičnim dokazovanjem nauči ljudi, da1 znajo tolerirati tuje mnenje in stališča, ki so drugačna kot njihova. Ljudi se dà naučiti, da znajo živeti z vsakdanjimi spori, ne da bi pri tem doživljali pretrese in izgubljali duševno zdravje. F. D. Ivenstrukter pri opazovanju naprave v obratu Titograjska tovarna aluminija (Nadaljevanje s 6. strani) •smeri opravljajo zračne drče, . a vertikalni pnevmatični tran-. sport po ceveh. Vparilnica ima . samo en sistem s šestimi vpa-ralniki firme Kestner, ki vp,a-reva lug na 300 g/1. Priprava luga je podobna naši, a v kontinuiranem Bayer ju nimajo : kavstifikacije v klasičnem smislu, ker dodajajo apno direktno v mokre mline. Večina naprav glinice, ki bo pričela obratovati, letos spomladi, stoji na prostem — so nepokrite in brez poslopij. Na . odprtem prostoru stoje dekom-pozerji, .avtoklavi, vsi veliki bazeni, dekantatorji, vparilni-. ki, rotacijska kale. peč za glinico, mokri mlini in domala ■ vsi cevovodi:. Industrijska po-. slop ja so izdelana v jekleni konstrukciji., a obita s salonitnimi ploščami im valovito pločevino. Elektroliza, ki je v obratovanju od sredine .meseca no-'vembra lanskega leta, ima dve dvorani po 132 peči. Napaja jih tok jakosti 80.000 A. Napetost pri peči bo normalno pod štirimi volti, a. poraba e-lektrične energije nia istosmer-ni strani okoli 14.000 kWh. Hala je razdeljena na 6 grup po 22 peči. Vse so avtomatizirane, a vso grupo poslužuje samo žerjav,1st z enim žerjavom. Ta polni glinico v peči, prebija skorjo, menja bloke, tehta a» lumini j, črpa aluminij, čisti in nadzira celo .grupo peči. Pri zamenjavi anodnih blokov in pri črpanju mu občasno pomaga še en delavec, kair pa je tudi vsa delovna sila v grupi od 22 peči. Zanimiva je avtomatika na ptečeh. Tai regulira, napetost peči in avtomatsko ugašuje a-nodne efekte. Princip je zelo preprost. Pri efektu avtomat vključi elsktro motor za dvig anode; ta spusti anodo za par cm navzdol in jo ponovno dvigne. S tem nalomi skorjo, a del glinice se vsuje skozi nastalo razpoko v elektrolit. Ce se pri prvem spustu ne vsuje dovolj glinice skozi nastalo razpoko in efekt ni odstranjen, se postopek še lahko avtomatsko dvakrat ponovi. Če tudi tretji poskus avtomatike ne uspe izključiti amodnega e-fekta na peči, zvočni signal in signalna svetilka opozorita delavca, da potem sam ročno u-redi .peč. Prebijanje peči je serijsko. Odsesavanje plinov ni urejeno, ker menijo, da pri njihovem sistemu zaradi nizkih temperatur v pečeh ne bo izgub na ikriolitu. V centralnem komandnem in nadzornem prostoru elektrolize je .grupa 22 peči priključena na skupni kontrolni instrument. Če optični rezultati ne pokažejo zadovoljivih meritev, potem se peč priključi na registrator, ki beleži meritve. Na. podlagi grafičnih zapisov pozneje lažje ugotavljajo napake na peči, a s tem jih tudi odstranjujejo. Tovarno katodnih blokov, ki jev obratovanju od lanske jeseni, .sestavljajo tovarne anod-ne mase, peči za pečenje amod in rodi,riga,. Tovarna anodne ma.se je po opremi podobna naši, a oblikovanje anodnih blokov opravljajo v hidravlični preši. Peči za pečenje anod. blokov imajo odprte, rodimg je popolnoma avtomatiziran kot ostala tovarna. Ker pri nas tovarna anodnih blokov še ni izgrajena, prepuščam .opis teh objektov za poznejši čas. Za zaključek še nekaj vtisov o ljudeh v tovarni Titograd. Vsi delajo za skupen u-speh z veliko vnemo, zaupajo v prihodnost in vidijo v novi tovarni svojo bodočo eksistenco. Tako gledanje bi moralo biti vodilo tudi za maš kolektiv. Res je titograjska tovarna nova, ima moderno opremljene naprave, dosegala bo nedvomno boljše normative od naših. Toda ne smemo pozabiti na ogromna sredstva, vložena v sodobno opremo, saj dosegajo vsoto 400 milijonov N din, a od katerih bo moral kolektiv plačevati velike anuitete. Menim, da bi lahko z odločnimi posegi, s strokovnim delom, s koriščenjem pridobljenih izkušenj, z nenehnim razvi j, an j, em in posodabljanjem naših, deloma že zastarelih naprav, z zaupanjem v lastno strokovno znanje in prakso, a po potrebi ob sodelovanju z zunanjimi sodelavci povečali proizvodnjo naše tovarne, popravili normative na nivo, ki ustreza našemu dolgoletnemu delu. Naš kolektiv mora biti in je tudi sposoben prebroditi tre-j nutne težave in zajadrati y perspektivno prihodnost. Pri; tem pa moramo računati naj prizadevanje slehernega, člana; našega kolektiva pri delu, keiJ bomo samo tako premagali trenutno nastale težave v tovarni. A. T. Krajevna skupnost Da bi občani na območju Krajevne skupnosti Kidričevo in člani kolektiva bili seznanjeni z delovanjem sveta krajevne skupnosti, predsedstva sveta krajevne skupnosti in njegovih organov, se bomo poslužili vseh virov in načinov informiranja. Kako pomembna je dobra obveščenost, je nakazoval krajši sestavek v prejšnji številki, glasila »Aluminij«, seveda v delovni organizaciji; to pa lahko v določeni obliki prenesemo tudi na teren. Svet krajevne skupnosti, njegovi organi in družbeno-politične organizacije na območju krajevne skupnosti se zavedajo pomembnosti obveščanja; le tako bodo namreč občani dobili zaupanje v organe, katere zastopajo in povezujejo v njihovih skupnih interesih. Zato je ena od nalog, med ostalimi, temeljito obveščanje o delu, o sprejetih sklepih in zadevah, katere obravnava in rešuje svet krajevne skupnosti in njegovi organi. Naša želja je, da občane pravilno obveščamo o dogajanjih in problematiki na območju krajevne skupnosti; verjamemo, da bo s tem sodelovanj?* pri reševanjli skupnih potreb in nalog uspešnejše v zadovoljstvo vseh občanov. Predsedstvo sveta je na seji v decembru to problematiko obravnavalo kot posebno točko dnevnega reda in sprejelo ustrezne sklepe in zadolžitve. Občane in člane kolektiva bomo seznanjali z delom v rednih prispevkih v glasilu »Aluminij«. Menimo in želimo, da bi uredniški odbor »Aluminija« našel del prostora za objavo naših informacij. Jasno nam je, da s tem obveščenost ne bo rešena, zato bomo občasno izdajali Bilten ali Informator za vse občane krajevne skupnosti. Območje krajevne skupnosti je danes že tako veliko, da z objavo člankov v »Aluminiju« ne morejo biti obveščeni vsi občani. Dogovorjeno je, da bomo na ustreznih mes|lhi obveščali občane o sklepih sveta krajevne skupnosti In njegovih organov — na oglasnih deskah: te bomo postavili po krajevnih odborih, po vaseh in naseljih. Želimo, da tudi sleherni občan naše skupnosti prispeva s svojo iniciativo ali predlogom k boljšemu delu in se s tem vključi v reševanje vseh perečih nalog. KADROVSKE SPREMEMBE V SVETU KRAJEVNE SKUPNOSTI Ker je dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti podal pismeno ostavko, je svet krajevne skupnosti na svoji 6. redni seji 25. novembra 1971 ostavko tov. Franca Kranjca sprejel in izvolil za novega predsednika — tov. Antona Kosija, zaposlenega v TGA, stanujočega v Kidričevem št. 6. Na tej seji je zaprosil za razrešitev dolžnosti podpredsednika tov. Janko Babnik zaradi spremembe delovnega mesta. Svet je njegovo o-stavko sprejel in izvolil za podpredsednika tov. Ivana Težaka, ravnatelja Osnovne šole »Boris Kidrič« v Kidričevem, stanujočega v Kidričevem št. 5. KRATEK PREGLED DELA SKS OD 6. REDNE SEJE DO DANES Na 6. redni seji je svet obravnaval pregled opravljenega dela po delovnem programu za leto 1971. Med pomembnejšimi deli so bila opravljena: — asfaltiranje cest v Kungoti, v skupni izmeri 16.000 m2; — napeljava štirih telefonskih priključkov za vas Kungoto; — izgradnja minigolf igrišč pri letnem kopališču; — ureditev parkirnih prostorov med samopostrežnico in kopališčem; — dokončanje ureditvenih de! na pešpoti od naselja do tovarne; — povsem je bilo obnovljeno poslovno poslopje v naselju II za delavnico »Delte«, kjer je zaposlenih 50 delavk; — vzdrževanje komunalnih naprav, člščenie cest vzdrževanje javne razsvetljave v naselju I; — razširitev prostora kopališča, pri delu so sodelovali vojaki ptujske garnizije in so opravili 4.675 delovnih ur, sodelovalo pa je 838 vojakov. To je le bežen pregled opravljenega dela v lanskem letu, izčrpnejši pregled pa bomo podali v eni od naslednjih številk »Aluminija«. Ker so vojaki ptujske garnizije večino del pri razširitvi prostora kopališča opravili v svojem prostem času, je svet krajevne skupnosti na tej seji sklenil, da jim bo ob Dnevu armade podaril televizor. Na 7. redni seji sveta krajevne Polnjenje peči v livarni vas obvešča PRAZNOVANJE NOVEGA LETA Na pobudo sveta krajevne skupnosti in odbora SZDL je bil v prvi polovici decembra sklican širši posve- organizacij za pripravo prireditev' ob Novem letu. Na tem sestanku sta uvodoma podala poročilo predsednik sveta in zastopnik mladine o prireditvi 30. novembra; to je za mladino pripravil' svet krajevne skupnosti. Sestavljen je bil program prireditev za Novo leto: — Organizacija prihoda dedka Mraza za vse predšolske in šoloobvezne otroke za naselje I, Njiverce in.> Staro postajo — v osnovni šoli in kino dvorani, za naselje II v prostorih podjetje »Pleskar« in za Kungoto v prosvetni dvorani. Sprejem dedka Mraza je bil po programu tudi izveden, slovesnosti' se je udeležilo nad 800 otrok. — SPREJEM STAREJŠIH OBČANOV Dogovorjeno je bilo, da bo v prostorih obrata družbene prehrane sprejem za vse, nad 70 let stare občane. Sprejema se je udeležilo 33 od 49 občanov. To srečanje je bilo nadvse prisrčno — z mislijo, da tudi na starejše občane ne pozabljamo. Zlasti je bilo ganljivo srečanje z najstarejšo občanko Terezijo Puhalak, 86 let, na domu pa smo obiskali naistarejšega občana Andreja Lampiča, 91 let, ki zaradi bolezni srečanja ni mogel udeležiti. Na srečanju je bila izražena želja, dà bi ta srečanja postala tradicionalna; izvolili so tudi odbor aktiva starejših občanov, kateremu predseduje Ernest Svenšek iz Kungote. Opravičujemo pa se vsem tistim, kr zaradi pomanjkljive evidence niso bili udeleženi na tem srečanju. — V okviru praznovanja dedka Mraza jè bilo obdarjenih 40 otrok socialno šibkih družin. Skromna darila so jim člani komisije za socialne zadeve izročili na domovih. PREDSEDSTVO SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI: KIDRIČEVO, skupnosti, ki je bila 29. 12. 1971, je svet obravnaval več pomembnih vprašanj. Sprejem statutarnega sklepa o u-stanovitvi Krajevnega odbora Kidričevo za naselje I in Krajevnega odbora Apače. Na pobudo osnovne organizacije ZKS »Dravsko polje« in odbora SZDL Kidričevo je predsedstvo pripravilo predlog, katerega je svet sprejel. Krajevni odbor Kidričevo, Naselje I bo štel 17 članov; izvolili jih bodo občani tega naselja tako, da bo zastopan s po enim članom vsak večji stanovanjski blok in s po enim članom tudi vsaka vrsta četvorčkov . Po uspešno izvedenem referendumu o odcepitvi vasi Apače od Krajevne skupnosti Lovrenc in pripojitvi k naši krajevni skupnosti je svet na tej seji sprejel ustrezne sklepe: — vas Apače je priključena h Krajevni skupnosti Kidričevo; — svet krajevne skupnosti Kidričevo bo razširjen za tri člane, katere v volijo občani vasi Apače na svojem zboru volivcev; — ustanovljen bo Krajevni odbor Apače, ki bo štel najmanj 9 članov; — do izvolitve odbora in članov za svet izvršuje naloge Odbor za asfaltiranje ceste v Apačah; Livar Ker so očitki k delovanju sveta krajevne skupnosti, češ, da se ukvarja le s problemi naselja I, čeprav je njegovo delovno področje širše, menimo, da bo ustanovljeni odbor prevzel vse naloge in problematiko tega naselja, v odbor pa bo vključenih več občanov, ki se srečujejo s problemi naselja I. Ker so vaščani Apač izrazili željo, da se priključijo k naši krajevni skupnosti, je svet v oktobru preteklega leta načelno soglašal s priključitvijo. — za prenos samoupravnih zadev, premoženja in obveznosti vasi Apač od Krajevne skupnosti Lovrenc je bi ra Imenovana posebna komisija. Referendum za samoprispevek je v vasr Apače tudi uspel; o njèm in' o akciji odbora za asfaltiranje cest Apače bomo poročali' v naslednji številki »Aluminija«;. Po priključitvi vasi Apače se jè območje krajevne skupnosti' znatno povečalo In šteje naša- skupnost sedaj približno 3800 prebivalcev.. Prvi koraki sodelovanja Na predlog osnovne organizacije ZKS »Dravsko polje« Kidričevo in po dogovoru s krajevno organizacijo SZDL ter predsedstvom krajevne skupnosti so se sestali v ponedeljek, 11. januarja, predstavniki domala vseh množičnih organiizaoij, društev, krajevne skupnosti, sekretariata osnovne organizacije ZKS, šole in vrtca. Posebej velja omeniti, da so sie sestanka udeležili tu-" dii sekretar tovarniškega komiteja ZKS, tajnik sindikata in mladinske organizacije. Ta sestanek je bil sklican zaito, da bi poglobljeno razpravljali o problematiki posameznih organizacij, navzočnost domala vseh predstavnikov, iki so bili vabljeni (navzočih je bilo 23 od 27 povabljenih), pa je dala sklicu tega sestanka izreden poudarek. Uvodne misli je podal tovariš Ivo Težak, sekretar osnovne organizacije; nakazal je nekaj bistvenih problemov: ne- uspeli referendum v naselju, nerešene prostore za mladino in občane, kadrovanje v organizacije, neaktivnost nekaterih organizacij itd. V razpravi, v kateri so sodelovali domala vsi navzoči, so ocenjevali posamezne probleme in prvenstveno ugotovili: — da je potrebno povečati aktivnost in organiziranost vseh društev in organizacij, — da je potrebno bolj smelo kadrovati mlade ljudi v vodstva in društva, pritegniti k aktivnemu delu več mladih, — potrebna je večja povezanost med vsemi organizacijami in več skupnega dela ipri razreševanju posameznih in skupnih problemov, — da je potrebno započeti tesnejše sodelovanje s Stanovanjskim podjetjem Ptuj pri urejanju odprtih vprašanj stanovanjskega sklada v Kidričevem, — v okviru moznositi je treba s krajevno skupnostjo in tovarno urediti vprašanje prostorov za potrebe kraja in občanov, — krajevni odbor SZDL mora biti nosilec vseh političnih' manifestacij, za izvedbo posameznih prireditev pa je potrebno zadolžiti posamezne organizacije in društva. Posebno pomembna je bila razprava o (krajevnem prazniku, ki bi naj bil ob rojstnem dnevu narodnega heroja Borisa Kidriča _-— 10. aprila vsako leto. Predloge, katere so podprli in zagovarjali vsi navzoči, bo pripravil poseben odbor do naslednjega tovrstnega sestanka v začetku februarja.. Ob koncu sestanka je bila izražena skupna želja vseh navzočih, da bi bilo takih plodnih razgovorov v bodoče še več, saj bo le tako zaživelo skupno sodelovanje in bodo bodoči sestanki dobili tudi ustrezno vsebino. IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrlič — predsednik, člani: Stojan Korbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Rokopisov in slik ne vračamo.