p občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Krška tržnica obratuje poskusno Branjevci, kje ste!? ZAENKRAT BREZ TAKS! Vsak začetek je težak, pravi stara ljudska modrost, in to se je pokazalo tudi pri začetku obratovanja krške tržnice. Prisluhnili smo radijskim obvestilom o tem, ida je v soboto, 7. julija, bil prvi tržni dan na krški tržnici, in vabilom, naj se prodajalci opogumijo in ponudijo pridelke s svojih vrtov in njiv na stojnicah. Poziv je »podpisal-« krški Kostak, ki so ga predvideli kot bodočega upravljalca krške »lepotice«, namenjene čimprejšnji obogatitvi tržne ponudbe s tistim, 'kar so potrošniki pogrešali, oziroma nudenju možnosti, da tržni viški ne bi šli v nič. Zavrteli smo telefon in skušali pridobiti osnovne podatke za podoben poziv v »Našem glasu«. Naš sogovornik na drugi strani žice je bil LOJZE KERIN, ki nam je postregel (zamenjujoč direktorja Jožeta Kosa) z nekaterimi zanimivimi podatki. Po dogovoru med občinskim izvršnim svetom, Pionirjem, SKIS in Kostakom so krško tržnico »pognali^ v poskusno obratovanje prvo julijsko soboto. Na prvi tržni dan zasebnih prodajalcev še ni bilo ob stojnicah, pač pa je svojo »dolžnost« opravljalo dvoje stojnic krškega M-Agrokombinata, poleg tega pa še ribarnica in čevljar ... Poizkusno obratovanje tržnice naj bi trajalo mesec dni in je na- V petek, 3. julija 1984, je predsednik Izvršnega sveta SO Krško dipl. ing. VINKO BAH izročil sedem državnih odlikovanj, s katerimi je Predsedstvo SFRI odlikovalo naslednje naše občane: MARIIO UNETIČ in DANICO ZALOKAR z »Redom zaslug za narod s rebrno zvezdo«, IVANKO DERNAČ, ALOI-ZA PIRCA, EDVARDA ZAJEL-ŠNIKA in MAGDO ZIGANTE z »Redom dela s srebrnim vencem« ter IVANA PRAHA z »Medaljo zaslug za narod«. menjeno predvsem pridobivanju prodajalcev ob stojnicah ter privajanju tako prodajalcev kot kupcev na tovrstni način prodaje oz. nakupa. Ce bodo razmere pokazale, da je enomesečna uvajalna doba prekratka, jo nameravajo celo podaljšati. In po čem se »pripravniška doba tržnice« razlikuje od bodočega rednega poslovanja? Osnovni karakteristiki sta, da zasebni prodajalci ob stojnicah v času poskusnega obratovanja tržnice ne bodo plačevali taks, za »povračilo« pa v tem času tudi ne bodo mogli pričakovati ne vem kakšnih uslug, to je storitev in posoje pripomočkov, ki jih za pozneje predvideva tržni red. Kot marsikje, se je tudi tu zataknilo pri denarju. Ena sama tehtnica, ki si jo bo marsikateri zasebni prodajalec ob stojnici moral izposoditi pri upravljalcu tržnice, stane n.pr. milijon starih din in še čez. Ze res, da bodo prodajalci za izposojeni inventar plačevali določeno odškodnino, vendar najprej so potrebna precejšnja sredstva za nakup vsega, kar bo upravljalcu tržnice potrebno za nemoteno poslovanje, teh sredstev pa v letošnjih planih ni bilo predvidenih ne pri Kostaku ne pri SKIS. Tržnica obratuje poskusno vse dni, razen ob nedeljah in praznikih (tržni red predvideva redno obratovanje tudi v teh dneh). Obratovalni čas naj bi bil po tržnem redu od 6. do 18. ure, pokazalo pa se je, da jo prvi kupci primahajo na tržnico okrog pol osme in da se po enajsti le še redkokdo oglasi. Zato bo morda*na osnovi dlje časa trajajoče prakse kazalo obratovalni čas tržnice ustrezno prilagoditi. Za glavna tržna dneva sta predvidena sreda in sobota. V teh dneh bodo za stojnicami zagotovo prodajalci M-Agrokombinata, zasebniki pa bodo menda tudi zbrali korajžo, ko bodo najpogumnejši prebili led oz. ko bo »reklama« po radiu in časopisju opravila svoje. Kot prvi je »uradni poziv« zasebnim prodajalcem objavil OBVEŠČEVALEC Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«, ki ob več kot 2000-članskem kolektivu našega papirno-celulozne-ga velikana ažurno pokriva ne samo občinsko, ampak dosti širše območje, predvsem pa tisto, od koder naj bi na krško tržnico prihajali proizvajalci ponujat svoje tržne viške. STRAN 2 NAS GLAS Št. 6 — 19. julij 1984 Povemo naj še, da so (ali skoraj bodo) pognali v tek svoje »prodajno kolesje« v zaprtem delu tržnice brežiška Agraria, varaždinska Koka ter Okrepčevalnica Kos, medtem ko sta Agrokombinatova ribarnica in zasebni čevljar bila prva, ki sta izkoristila možnosti tega bodočega strnjenega prodajnega prostora v osrčju novega dela občinskega središča. Naš komentar: Zasebni proizvajalci tržnih viškov, ponudite jih na tržnici, priložnost se vam ponuja, zato jo čimprej izkoristite! S tem boste omogočili, da bo tržnica v Krškem čimprej polno zaživela. Kupci se bodo nanjo navadili, nakup na tržnici jim bo postal vsakdanja potreba, to pa. je pogoj, da ne boste pozneje zaman tovorili pridelkov in izdelkov na tržnico. Korajža velja! OPOZORILO DELEGATOM: Del povratne informacije s seje zborov Skupščine občine Krško 30. maja 1984 smo že objavili v 5. številki Našega glasa, ki je izšla v začetku julija, in sicer: — STALIŠČA IN SKLEPE V ZVEZI Z OBRAVNAVO OCENE VPLIVOV SPREJETIH UKREPOV S PREDLOGOM AKTIVNOSTI ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU OBČINE KRŠKO V LETU 1984, — DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA ter — DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI. IZ ZAPISNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Seja Zbora združenega dela SO Krško 30. maja 1984, ki jo je vodil namestnik predsednice zbora STANE BAJC, je trajala od 16. do 18.30 ure. Seje zbora, ki ima 46 mandatnih mest, se je udeležilo 29 delegatov. Potem ko, so potrdili dnevni red s predlagano razširitvijo in potrdili zapisnik prejšnje seje, so delegati vseh treh zborov poslušali uvodni ekspoze predsednika IS dipl. ing. VINKA BAHA k »Oceni vplivov sprejetih ukrepov s predlogom aktivnosti za uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1984«. Za pripravo STALIŠČ in SKLEPOV v zvezi z »Oceno ...« so zbori pooblastili komisijo, v katero so bili izvoljeni JOŽE RAUSL, delegat zbora združenega dela, PAVEL KRO-ŠELJ, delegat zbora krajevnih skupnosti, FRANC DULAR, delegat družbenopolitičnega zbora, in ZDENKA LIPOV2, predstavnica izvršnega sveta. Po razpravi, v kateri so sodelovali MARGARETA MARJETIC, DRAGO STERBAN, PETER MAR-KOVIC, PAVEL KROŠELJ in JOŽE RAClC, so zbori sprejeli »Oceno ...« ter zadolžili navedeno komisijo, da STALIŠČA IN SKLEPE, izoblikovane na osnovi stališč in sklepov IS in občinske »stabilizacijske komisije« ter razprave, posreduje vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter samoupravnim interesnim skupnostim v občini, kar je komisija tudi v karseda kratkem času storila. Nato so delegati zbora združenega dela sprejeli: — poročilo o delu Postaje milice Krško za leto 1983 (hkrati so skle- POVZETKI DELEGATSKIH GRADIV ZA JULIJSKO SEJO ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Predsedniki zborov Skupščine občine Krško LIDIJA HOČEVAR (Zbor združenega dela), FRANC RAKAR (Zbor krajevnih skupnosti) in ANTON VODIŠEK (Družbenopolitični zbor) so sklicali za ČETRTEK, 19. JULIJA 1984, OB 16. URI 26. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA v sejni dvorani A, 25. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI v sejni dvorani B, 23. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA v sejni dvorani C. VSI TRIJE ZBORI bodo imeli na dnevnem redu točke: - Določitev dnevnega reda seje zbora - Potrditev zapisnika prejšnje seje zbora - Poročilo o delu Temeljnega sodišča v Novem mestu za leto 1983 - Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu v letu 1983 - Poročilo o delu Javnega pravobranilstvo v Celju v letu 1983 - Poročilo o delu Organa za vodenje postopka o prekrških za leto 1983 - Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Krško - Predlog družbenega dogovora SO Dolenjske in Posavja o premostitvenem financiranju elektroenergetskega omrežja na Dolenjskem in v Posavju - Predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV - Volitve in imenovanja: razrešitev in imenovanja namestnika predsednika Komiteja za družbene dejavnosti - Predlog? in vprašanja delegacij oz. delegatov ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bosta imela na dnevnem redu še točke: - Predlog odloka o komunalnih dejavnostih v občini Krško - Predlog odloka o spremembah odloka o davkih občanov občine Krško - Predlog odloka o potrditvi tržnega reda na tržrtidi v Krškem - Predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem Območju potoka Ročna v delu katastrskih občin Smednik, Površje in Raka - Osnutek odloka o razglasitvi splošne prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe kulture zemljišča ZBOR ZDRUŽENEGA DELA bo obravnaval tudi gradivi: - Poročilo o odsotnosti z dela zaradi bolezni v oboinfi Krško v letu 1983 - Poročilo o aktivnosti in rezultatih pri odpravljanju škode, povzročene v neurju s točo 3., 5. in 13. avgusta 1983 v občini Sevnica ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bo imel na dnevnem redu še točko: - Predlog družbenega dogovora o skupnem urejanju medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v zadevah posebnega družbenega pomena s področja varstva, gojitve in lova divjadi v Okviru posavskega lovsko-gojitvenega območja St. 6 — 19. julij 1984 NAS GLAS STRAN 3 nili, naj se Cestnemu podjetju Novo mesto, tozd Vzdrževanje Krško posreduje zahteva za čimprejšnjo ureditev delovanja semaforja pri mostu), — poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica za leto 1983, — poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Brežice, Krško in Sevnica o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v letu 1983 ter — poročilo o delu Sodišča združenega dela v Brežicah za leto 1983. Iz zapisnika je razvidno, da je bila razprava najživahnejša ob obravnavi poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja (TONE 2IGANTE, IVAN PETRlSlC, ZDENKA LIPOV2) in da zaenkrat nič ne kaže, da bo družbeni pravobranilec samoupravljanja dobil okrepitev oz. namestnika. Potem ko je zbor združenega dela sprejel sklep o podelitvi letošnjih odličij občine Krško, je sprejel še: — predlog dopolnitve družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 (prostorski del): »Za izgradnjo RTP se opredelijo površine v izmeri 2,0 ha ob Nuklearni elektrarni Krško, tako da bo omogočena izgradnja trafo postaje v podaljšku že obstoječega stikališča.-«, — predlog dogovora o ustanovitvi Sveta kozjanskih občin (pooblaščeni podpisnik je predsednik SO Krško BRANKO PIRC), — predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Krško za leto 1983 ter — osnutek odloka o mestnem in primestnem prometu v občini Krško. Pri slednjem je imela delegacija krškega Transporta nekaj pripomb, ki naj bi jih predlagatelj odloka upošteval, med drugim tudi, naj bi bili shema prog in navedba prevoznih tarif potnikom na razpolago že na postajališču, ne šele v vozilu, označbe vozil za mestni in primestni promet pa različne. Pod točko VOLITVE IN IMENOVANJA so bili sprejeti sklepi o razrešitvi in imenovanjih članov pokrajinskega oziroma občinskega komiteja za SLO (jn DS. O vsebini zadnje točke VPRAŠANJA IN PREDLOGI DELEGACIJ smo zapisali informacijo že v prejšnji številki Našega glasa. Zapisnik je sestavil tajnik Zbora združenega dela SO Krško JOŽE SELER. IZ ZAPISNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Seja zbora krajevnih skupnosti SO Krško 30. maja 1984, ki jo je vodil predsednik zbora FRANC RA-KAR, je trajala od 16. do 19.45 ure. Seje zbora, ki ima 31 mandatnih mest, se je udeležilo 21 delegatov. Delegati so obravnavali in sprejeli iste dokumente oziroma sklepe kot zbor združenega dela. Iz razprave pa navajamo nekatere značilnosti. Pri obravnavi Poročila o delu Postaje milice Krško za leto 1983 je podpredsednik IS NIKO 2IBRET seznanil delegate s stališčem IS: — IS meni, da je taka oblika poročanja o delu medobčinskih organov skupščini neprimerna in predvsem neracionalna; poročila bi morala vsebovati bistvo problemov, z usmeritvami in predlogi za reševanje nakazane problematike; — Izvršni svet daje Predsedstvu SO pobudo, naj oceni to obliko poročanja in se za naslednje leto dogovori o ustreznejši; — IS ugotavlja, da so preobsežna gradiva za delegate nerazumljiva, da vzbujajo odpor in da jih delegati sploh ne berejo; — IS daje pobudo, da bi vsaj enkrat letno sklicali sestanek vseh vodij medobčinskih organov, ki so zadolženi za področje družbene samozaščite in varnosti, na katerem bi se pogovorili o organizacijskih in kadrovskih zadevah ter o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Delegati so menili — navaja zapisnik — da se ne morejo tako na hitro opredeliti do stališč IS, ker le-ta niso bila poslana delegacijam. Menili so tudi, da so poročila držav- Poročilo uvodoma navaja, da je imelo sodišče lani velike finančne probleme, vendar je do konca leta pretežna večina občin zagotovila predvidena sredstva stoodstotno, med njimi je bila tudi občina Krško. Sodišče se je vključevalo v razreševanje aktualne družbene problematike na različne načine, kot so priprava ustreznih informacij ter posveti oziroma razgovori. Gospodarski oddelek je pripravil informacijo o gospodarskih prestopkih in sporih, kazenski pa o gospodarskem kriminalu. Klasično poročilo o delu sodišča so — razen novomeške — obravnavale vse občinske skupščine, a večina zgolj rutinsko, brez razprav in brez posebnih zaključkov. Sodišče je organiziralo posvete z večino dejavnikov, ki delujejo na nih organov kvalitetno pripravljena in zanimiva za delegate. MIHA MOLAN, predstavnik Postaje milice, je delegate in predstavnike IS seznanil, da zakon o notranjih zadevah, ki določa, da mora PM enkrat letno poročati občinski skupščini o svojem delu, določa tudi vsebino poročila. V zvezi s »Predlogom dogovora o ustanovitvi Sveta kozjanskih občin-" je delegat KS Krško PETER MARKOVIC opozoril, da v dogovoru niso prikazane finančne obveznosti. Predstavnik IS je pojasnil, da je Svet kozjanskih občin koordinacijsko telo s sedežem v tisti občini, iz katere je predsedujoči, ki se bo vsako leto menjal. Stroške za sklic seje in potne stroške bodo krile posamezne občine. Pri obravnavi »Osnutka odloka o mestnem in primestnem prometu« so imeli delegati vrsto pripomb. Med drugim so menili, da bo moral izvajalec Izboljšati kvaliteto uslug na rednih, šolarskih in delavskih progah, upoštevati predlog KS Leskovec za uvedbo novega postajališča v Veliki vasi, rezervirati v avtobusih sedeže za invalide, uvesti progo mestnenega avtobusa na relaciji Krško — Podbočje vsaj enkrat dnevno. Delegati so tudi menili, da ni prav, če bi odlok dovoljeval prevoz psov ter da bi bila šoferjem prepuščena presoja, kateri potniki so neprimerno oblečeni. Zanimali so se tudi, kdo bo ugotavljal ustrezno zdravstveno stanje potnikov ter kdo je dolžan zgraditi postajališča (v odloku je predvideno, da postajališča gradijo KS ali drugi zainteresirani). Zapisnik zbora krajevnih skupnosti je sestavila tajnica zbora IVANKA PLANINC. področju družbene samozaščite in na ta način skušalo razrešiti aktualne zadeve. Poročilo navaja, da niti v eni občini na območju novomeškega sodišča v letu 1983 ni bil storjen viden premik v razvoju pravne pomoči, ki jo še vedno pretežno nudijo odvetniki ter enote sodišča (zlasti vsako sredo). Sredstva javnega informiranja lani niso objavila nobenega spornega članka v zvezi z delom novomeškega sodišča, o katerem piše pretežno Dolenjski list. Iz statističnih podatkov o uspešnosti reševanja zadev, ki jih je sodišče odstopilo poravnalnim svetom, bi bil možen zaključek, da so poravnalni sveti vse manj uspešni, vendar poravnalni sveti rešijo tudi dosti zadev prej, preden pride do LETNO POROČILO O DELU TEMELJNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU ZA LETO 1983 STRAN 4 NAS GLAS St. 6 — 19. julij 1984 vložitve tožbe. Pobuda in ponujena pomoč sodišča za izobraževanje članov poravnalnih svetov ni bila nikjer — razen v Črnomlju — realizirana. Družbenopolitične organizacije (ZKS in sindikat) so odigrale pozitivno vlogo pri mobilizaciji vseh delavcev sodišča za čim bolj uspešno realizacijo programa dela. Sodišče je kot sestavni del programa dela sprejelo operativni plan reševanja družbeno pomembnejših zadev in zaostankov in redno spremljalo njegovo realizacijo. Premajhen dotok sredstev za delo sodišča je otežkočal, da bi sodišče pravočasno nakazovalo odškodnine izvedencem, to pa je povzročalo njihovo nejevoljo in so nekateri celo odklanjali nadaljnje sodelovanje. Med dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost sodišča, je bilo najuspešnejše sodelovanje z organi za notranje zadeve, upravnimi organi in OZD, problemi pa so bili pri vročanju poštnih pošiljk ter v sodelovanju s skrbstvenimi organi. V nekaterih občinah so bile težave s kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi. Iz podrobne obrazložitve o kad-rovskhi vprašanjih navajamo predvsem podatke v zvezi s krško enoto sodišča: Pri zagotavljanju kadra ni prišlo do posebnega sodelovanja z družbenopolitičnimi skupnostmi, razen v občini Krško, ko ni bilo mogoče za- • sesti prostega sodniškega mesta. Prerazporeditev sodnikov na druge enote ni bilo, pač pa so sodniki enote v Sevnici delali tudi na enoti v Krškem. V okviru oddelkov sodišča so bili nekateri sodniki civilnega oddelka prerazporejeni na kazenski oddelek zaradi pospešenega reševanja kazenskih zadev. Prav tako so trije zemljiškoknjižni delavci iz enot v Trebnjem, Sevnici in Novem mestu reševali zemljiškoknjižne zaostanke na enoti v Krškem. Izvršilni organ iz enot v Sevnici, Trebnjem in Brežicah pa so občasno delali tudi na enotah v Novem mestu in Krškem. Sodelovanje sodnikov porotnikov je bilo v večini primerov zadovoljivo, saj so se tvorno vključevali v obravnave in odločanje. V poglavju »Problemi metode dela-« poročilo navaja, da sta se izboljšali tako storilnost kot kvaliteta (o slednji priča vse manjše število razveljavljenih odločb), pri tem pa opozarja na dejstvo, da pomanjkanje finančnih sredstev povzroča težave glede strokovnega izobraževanja, saj ni bilo n. pr. možno izvajati priporočila Vrhovnega sodišča SR Slovenije o minimalnem obsegu strokovne literature, zaradi visoke kotizacije in drugih stroškov pa se sodniki niso mogli udeležiti prene-katerega potrebnega seminarja. Poročilo navaja, da so zneski neizterjanih denarnih kazni in stroškov kazenskega postopka visoki, vzroki pa so delno objektivne delno subjektivne narave. Administrativni delavci sodišča so se uspešno vključevali v izvajanje programa dela in tudi izpopolnjevali svoje znanje. Fluktuacija tega kadra ni bila občutna. Naj v začetku poudarimo, da je poročilu priložen tudi njegov povzetek, kar je eden redkih primerov, ki ga INDOK center Krško oz. uredništvo Našega glasa srečuje pri svojem delu. To poudarjamo zato, ker je izdelava povzetkov naloga sestavljalca primarnega delegatskega gradiva, saj le-ta najbolj pozna obravnavano področje, a večina tega ne stori in s tem prispeva k manjši ažurnosti izhajanja delegatskih informacij. POVZETEK POROČILA: Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu se je v letu 1983 ukvarjalo s povečanim pripadom zadev. Prejelo je ovadbe zoper 2756 znaih • polnoletnih storilcev (2609 v letu 1982), zoper 274 mladoletnikov (235 v 1982), zoper 2344 neznanih storilcev (1671 v \1982) in zoper 246 storilcev (pravnih oseb) gospodarskih prestopkov (314 v 1982). Povečan pripad je po naši oceni posledica dejansko povečane kriminalitete in deloma večje aktivnosti organov za notranje zadeve. V okviru navedenega pripada zadev je bilo opravljenega udi več dela (zavrženj ovadb, zahtevanih preiskav, vloženih obtožb itd.) kot v letu 1982. Obseg preventivne dejavnosti (poslovna opozorila, obvestila in predlogi delovnim orgnaizacijam in drugim subjektom) je rahlo pod obsegom leta 1982, je pa pestrejši. Ocenjujemo, da preventivna dejavnost ne dosega svojega namena v tolikšni meri, kot bi ga morala. Na območju Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu — glede na pripad zadev (5 ovadb) in njihovo vsebino — nimamo opraviti z resnim političnim kriminalom, kajti tovrstne izpade lahko ocenimo kot družbeno manj pomembne (glede na vsebino), vršijo pa jih neprištevne (duševni bolniki) ali vinjene osebe. Gospodarska kriminaliteta je na nivoju leta 1982 (647 storilcev) in Nekateri delavci sodišča imajo stanovanjske probleme, reševanje le-teh pa poteka počasi, ker sodišče ne razpolaga z večjimi sredstvi za te namene. Poročilo govori še o problematiki v zvezi z izobraževanjem pripravnikov in strokovnih sodelavcev, zaključuje pa se s tabelama o stanju sredstev ob koncu lanskega leta ter o mobilnosti sodnikov v lanskem letu (rubrika novih sodnikov je prazna!). Pod poročilom je podpisan predsednik sodišča JANEZ GARTNAR. ne kaže posebnosti. Najštevilnejša so dejanja zoper družbeno premoženje (razen vrste tatvin). Opazen je porast tatvin bencina in naftnih derivatov, drv, avtomobilskih delov, oblačilnih predmetov ..., kar pripisujemo gospodarski situaciji in padcu osebnega standarda (velja skupaj s tavinami v škodo družbenega premoženja). Na področju gospodarskih prestopkov ugotovljeni padec prijav je posledica izpada prijav s področja zakonskega omejevanja izdatkov (dnevnice, potni stroški, reprezentanca). Daleč največje število predstavljajo prestopki s področja cestnega prometa in zakona o zavarovanju plačil. Prestopki z ostalih področij poslovanja predstavljajo manj kot polovico prijav. Povečalo se je število prijav s področja deviznega poslovanja (menjalniški posli, plačevanje z devizami). Obseg dela na javnem tožilstvu se je toliko povečal, da nastajajo kadrovski problemi. V letu 1983 smo imeli precejšnje težave s financiranjem. Temeljni javni tožilec NIKO BRICELJ POROČILO O DELU JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA V CELJU V LETU 1983 Lani je Javno pravobranilstvo v Celju obravnavalo 2093 glavnih zadev oz. 10 odstotkov več kot leta 1982. V to pa niso všteta številna pravna mnenja, ki jih vsakodnevno posreduje, ter delo v zvezi z raznimi sklepi, ki mu jih vročajo sodišča v skladu z zakonitimi predpisi. Javno pravobranilstvo pri delu nima nobenih zaostankov v zadevah, ki jih vodi samostojno, drugače pa je glede zadev, ki so vezane na delo sodišč in upravnih or- POROČILO O DELU TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V NOVEM MESTU V LETU 1983 St. 6 — 19. julij 1984 NAS GLAS STRAN 5 ganov, ko trajanje teh postopkov ni odvisno od dela javnega pravobranilstva. Pri postopkih za pridobivanje zemljišč v zadnjem času ni večjih problemov, ker občine vedno bolj dosledno — ob zakonitih pogojih — izdajajo odloke o kompleksni razlastitvi. Problemi pa nastajajo pri ugotavljanju vrednosti zemljišč in določitvi odškodnin, zlasti seveda pri kmetijskih zemljiščih. Kriteriji, ki so dani kot osnova (tržna vrednost zemljišča), so presplošni, ker ugotavljamo, da je prostega prometa z zemljišči vedno manj. Odločilni za vrednotenje kmetijskih zemljišč so torej cenilci, ki običajno ugotavljajo vrednost zemljišč samo glede na njihovo kvaliteto in lego. Pri razlasititvah kmetijskih zemljišč je potrebno opozoriti na problem občanov — kmetov, ki se jim jemlje zemlja zaradi realizacije raznih urbanističnih aktov. Zakon sicer nalaga razlastitvenim upravičencem dolžnost, da v okviru možnosti poskrbijo za nadomestitev odvzetega zemljišča z novim, kar pa je običajno neizvedljivo zaradi pomanjkanja nadomestnih kmetijskih zemljišč. Pri reševanju tega problema so premalo angažirane kmetijske zemljiške skupnosti in kmetijske OZD, ki bi lahko večkrat pomagale. Javno pravobranilstvo namreč ugotavlja, da navedeni dejavniki pogosto prodajajo zemljišča nekmetom tudi v nekmetijske namene. Najpogostejše stranke Javnega pravobranilstva v Celju so krajevne skupnosti, in sicer kot tožene stranke. Zahtevki in pravni temelji teh tožb so več ali manj vedno enaki — škoda zaradi raznih komunalnih del ali v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem cest. Krajevne skupnosti javno pravobranilstvo stalno opozarja, naj se v čim večji meri poslužujejo njegove pomoči in to že prej, preden pride do spornega razmerja. Javno pravobranilstvo namreč najpogosteje izve za težave KS šele tedaj, ko mu je že vročena tožba. O primerih, kjer zasledi negativne pojave, ki so širšega pomena za varnost družbenega premoženja in zakonitost, javno pravobranilstvo sproti obvešča izvšne svete občin. Javna pravobranilka NADA FINK POROČILO O DELU ORGANA ZA VODENJE POSTOPKA O PREKRŠKIH ZA LETO 1983 Poročilo uvodoma poudarja, da so kadrovske spremembe v Organu za vodenje postopka o prekrških vplivale na njegovo delo, katerega obseg je bil tudi sicer nad vsemi normativi. Tudi primernejša prostorska rešitev bi omogočila boljše rezultate. S ciljem preventivnega delovanja je sodnik za prekrške sodeloval z inšpekcijskimi službami, organi za notranje zadeve in svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. i Grobi statistični podatki o zadevah prekrškov v postopku so takile: — nerešenih zadev na začetku leta: 435, — prejetih zadev: 1998, — rešenih zadev: 1595, , — nerešenih zadev ob koncu leta: 537. Poročilo ugotavlja nezavidljivo stanje na področju cestnega prometa, saj se število prometnih nesreč -kljub restrikciji goriva — ni prav nič zmanjšalo. Sodnik za prekrške je dajal prednost zadevam, ki so v večji ali manjši povezavi z našimi gospodarskimi težavami. Na področju cen in blagovnega prometa je bilo prekrškov razmeroma malo, kar kaže na dokajšnjo družbeno disciplino. Poročilo navaja naslednje število družbeno pomembnih prekrškov: cene — 5, blagovni promet — 3, politično obeležje — 3, delovna razmerja — 111, ljudska obramba — 3, cestni promet — 147. Mladoletniki so kršili predvsem cestne predpise, a so ti prekrški v mejah normale. Zadeve s tako imenovanimi kro-šnjarji ostajajo večinoma nerešene, potem pa zastarajo, ker so tovrstni kršitelji večinoma kar naprej na potovanju. Število pretepov na javnih krajih je upadlo, odprt družbeni problem pa so pogosti prepiri v druž-nah, kjer prevladuje alkohol. Prekrški zaradi vožnje motornih vozil pred pridobitvijo upravljalne pravice so še vedno številni. Poseben problem na tem področju predstavljajo Romi. Prekrški na nekaterih področjih (nedovoljeni pripusti živine, sečnja neodkazanega drevja) predstavljajo manj pomembne kršitve. Izvrševanje kazni je potekalo brez težav. Sodniku za prekrške je vzelo veliko časa tudi delo z zaprosili (z vseh območij SFRJ). Poročilo navaja, da so bile že dane pobude za organizacijo medobčinskega organa za vodenje postopka o prekrških,, nadrobneje pa spregovori tudi o problematiki nujnega dežurstva sodnika za prekrške. Poročilo je sestavil namestnik sodnika za prekrške IVAN SPILER. PREDLOG ODLOKA O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH V OBČINI KRŠKO Predlog dokumenta določa, kdo bo opravljal dejavnosti, ki so opredeljene kot komunalne. Pri tem naj omenimo, da odlok predvideva — poleg z republiškim zakonom konkretno navedenih — še nekatere, ki ki jih zakon opredeljuje kot »druge« in je njihovo zadovoljivo opravljanje nujno za življenje in delo naših občanov. KOSTAK Krško bo z odlokom zadolžen za opravljanje naslednjih komunalnih dejavnosti: — urejanje in vzdrževanje trgov, ulic in mest v naseljih mestnega značaja (Krško, Kostanjevica, Senovo, Brestanica in Leskovec), ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste, — vzdrževanje in varstvo pomembnejših krajevnih poti v dolžini 191 km, ki jih odlok navaja poimensko (66), — komunalno urejanje stavbnih zemljišč, — ogrevanje stanovanjskih objektov, — opravljanje deficitarnih obrtnih storitvenih dejavnosti (dimnikarska, šiviljska in krojaška, pranje, čiščenje ter likanje perila in oblačil, popravilo obutve in drugih predmetov iz usnja, nadomestitev usnja in gume), — upravljanje in vzdrževanje javnih tržnic. NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1100 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! STRAN 6 NAS GLAS St. 6 — 19. julij 1984 KOSTAK Krško in samostojni obrtniki bodo opravljali dimnikarske storitve. KOSTAK Krško in krajevne skupnosti bodo oskrbovali naselja s pitno vodo. Izletnik Celje — Poslovna enota Krško bo opravljal mestni in primestni promet. Krajevne skupnosti bodo poskrbele za: — javno razsvetljavo v naseljih (lahko pa to dejavnost prenesejo s pogodbo na Elektro Celje, tozd Elek-trodistribucija Krško), — urejanje in upravljanje sejmišč. Samostojni obrtniki bodo urejali nasade, parke in zelenice na podlagi pogodbe z njihovimi upravljalci. In finančna plat?! Izvajanje odloka o komunalnih dejavnostih v občini Krško bo možno pričeti, ko bodo v združenem delu sprejeli aneks k temeljem plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti Krško, ki predvideva sredstva za opravljanje komunalnih dejavnosti v višini 0,15 % od 1,5 % BOD. Aneks je v razpravi v združenem delu. SPREMEMBA ODLOKA O ZAKLONIŠČIH Spremembo ODLOKA O ZAKLONIŠČIH IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTIH NA OBMOČJU OBCl-NE KRŠKO narekujejo sprejeti ukrepi za razbremenitev gospodarstva. Predlog dokumenta, ki bo tako kot navedeni ukrepi veljal le za leto 1984, predvideva 15-odstotno zniža-žanje prispevka za zaklonišča v naslednjih dveh primerih: — Uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2,551%, od skupne letne najemnine (prej 3 %). — Imetniki pravice stanovanjskih stavb (samski, študentski domovi ipd.), poslovnih, počitniških ter drugih stavb, prostorov in delov stavb, ki jih sami upravljajo, na območjih in v naseljih, kjer je obvezna graditev stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,051 % od osnove za obračun amortizacije ozi-noma nabave vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe (prej 0,06 %!). In predvideni finančni rezultat?! Obveznosti gospodarstva v naši občini se bodo predvidoma znižale za približno 750.000,00 dinarjev. Da bi ne bilo nesporazuma! Občani, zavezanci za plačilo prispevka za zaklonišča, bodo plačevali prispevek še vedno v višini 3 °/o od letne stanarine. SPREMEMBA ODLOKA O DAVKIH OBČANOV Osnova za spremembo odloka je letošnja valorizacija katastrskega dohodka (povprečno za štirikrat). V predlogu »Odloka o spremembah odloka o davkih občanov občine Krško-« so tako predvidena štirikratna povečanja zneskov — meril v členih prej veljavnega odloka, ki se nanašajo na oprostitev davka iz kmetijske dejavnosti: v prvem odstavku 7. člena: 60.000, v drugem odstavku 7. člena: 40.000, v 8. členu: 9.600. Navedene spremembe so za občane ugodnejše, zato je za sprejemanje dokumenta predviden enofazni postopek. PREDLOG ODLOKA O POTRDITVI TRŽNEGA REDA NA TRŽNICI V KRŠKEM Občinska skupščina bo s sprejemom tega dokumenta potrdila »TRZNI RED NA TRŽNICI V KRŠKEM«, ki je bil izdelan po zgledu ljubljanskih tržnic. Tržni red je sprejel delavski svet Kostaka Krško ha seji 11. junija 1984, soglasje k temu pa je dala Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško 12. junija 1984. Poglavitna vsebina »Predloga odloka o potrditvi tržnega reda na tržnici v Krškem« je določitev sankcij za vse kršilce tržnega reda. Najvišje kazni so predvidene za naslednje prekrške: 1. prodaja na prodajnih prostorih izven tržnice brez posebnega dovoljenja upravi j alca, 2. opravljanje prometa na debelo v nasprotju z določili 7. člena tržnega reda, 3. zviševanje prodajne cene med tržntm dnevom, 4. neoznačenje prodajnega prostora z ustrezno firmo in blaga s ceno, 5. prodajanje proizvodov, katerih prodaja na tržnicah ni dovoljena. Za pravne osebe je predvidena višina kazni od 5.000 do 30.000 dinarjev, za posameznike pa od 500 do 5.000 dinarjev. Odgovorna oseba pravne osebe je lahko kaznovana s 500 do 3.000 dinarjev. 7. ČLEN TRŽNEGA REDA Da pojasnimo »opravljanje pro- meta na debelo v nasprotju z določili 7. člena tržnega reda«, navajamo vsebino tega člena: »Prodaja blaga na debelo neposrednih proizvajalcev z vozili za velike uporabnike (obrate družbene prehrane, VVZ, hotel, restavracije ali ozimnice itd.) je dovoljena le na posebej določenih in označenih mestih tržnice, ki jih določi upravlja-lec. Na vseh preostalih delih tržnice pa je dovoljena prodaja na debelo šele po 9. uri. Upravičenost prodaje v večjih količinah presoja up ravljalec glede na trenutno založe nost tržnice. Morebitna potrdila o kuporoda-ji blaga na debelo lahko daje tudi upravi j alec tržnice.« Za ostale prekrške tržnega reda je predvidena denarna kazen 500 dinarjev, v nekaterih primerih pa tudi 1.000 dinarjev. Te denarne kazni lahko takoj na mestu izterja pooblaščena uradna oseba. ZA OBMOČJE DELA POLŠCE SPLOŠNA PREPOVED... Osnutek »Odloka o razglasitvi splošne prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe kulture zemljišča« predvideva navedeno za območje dela Poišče, katerega meja je v dokumentu podano opisno, sicer pa je sestavni del dokumenta grafična priloga, ki je na vpogled pri Občinskem sekretariatu za občo upravo in upravnopravne zadeve. Odlok naj bi omogočil zlasti nemoteno delo pri izdelavi zazidalnega načrta — je navedeno v obrazložitvi delegatskega gradiva — obenem pa vse potrebne priprave za pridobitev predmetnih zemljišč, ki so v glavnem kmetijska, in sicer III. kategorije. 3. člen osnutka govori, da bo splošna prepoved veljala do sprejetja zazidalnega načrta Polšca, vendar ne dlje kot za tekoče srednjeročno plansko obdobje. PREDLOG ODLOKA O UVEDBI MELIORACIJSKEGA POSTOPKA OB POTOKU RACNA Dokument je pripravil Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj, predlagatelj pa je Izvršni svet SO Krško. ODLOK O UVEDBI MELIORACIJSKEGA POSTOPKA NA MELIORACIJSKEM OBMOČJU POTOKA RACNA V DELU KATASTRSKIH OBČIN SMEDNIK, POVRŠJE IN RAKA ureja zadeve v zvezi z melioracijo 60 hektarjev zamočvirjenih St. 6 — 19. julij 1984 NAS GLAS STRAN 7 kmetijskih zemljišč zasebnega sektorja, ki jo je predlagala Kmetijska zemljiška skupnost občine Krško. Pred začetkom del je v melioracijsko skupnost pristopilo 90 % lastnikov zemljišč na navedenem obmo-čju,poleg tega pa so lastniki obrobnih zemljišč izrazili željo, da se v melioracijo vključijo tudi te površine. Izvedbeni projekt je izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor, investitor del pa je M—Agrokombi- Poročilo je pripravila posebna delovna skupina, predlagatelj dokumenta pa je Občinska zdravstvena skupnost Krško. Obsežno poročilo s številnimi tabelami in celo grafikoni nadrobno razčlenjuje stanje na tem področju, poročilu pa je priložen tudi komentar dr. RUDOLFA LADIKE, specialista splošne medicine, ki je osvetlil poročilo z zdravniškega vidika. Poročilo je obravnaval Izvršni svet SO Krško na svoji 60. redni seji in sprejel ustrezna stališča, ki hkrati vsebujejo tudi neke vrste povzetek poročila: STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA... Ob obravnavi POROČILA O ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI BOLEZNI V LETU 1983 je izvršni svet preveril tudi izvajanje stališč, sklepov in pobud, ki so jih o tem vprašanju sprejeli delegati _ zborov SO in skupščine Občinske ' zdravstvene skupnosti Krško na skupni seji 9. maja 1983, ko so obravnavali uresničevanje sklepov SO Krško o izvajanju nalog na področju osnovnega zdravstvenega varstva in zdravstvene službe v občini ter poročilo o odsotnosti z dela v letu 1982. Na osnovi stališč komiteja za družbene dejavnosti z dne 7. junija 1984 ter razprave na seji IS je nat — TOK Kmetijstvo, trgovina in storitve. Po sprejemu odloka bodo izvedena dela tudi na račun tistih lastnikov ali uporabnikov zemljišč, s katerimi ni bilo mogoče skleniti ustreznih pogodb. Svoje obveznosti bodo morali prizadeti poravnati na podlagi odločb, ki jo bo izdal za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ, lahko tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča. izvršni svet sprejel naslednje ugotovitve in stališča: !• Izvršni svet ugotavlja, da je še vedno prešibka povezanost med odgovornimi službami v OZD (organizatorji dela, službe za varstvo pri delu, socialne službe, neposredni organizatorji proizvodnje) in zdravstveno službo, saj zdravstvo ni edini faktor, ki lahko vpliva na zmanjšanje odsotnosti z dela. Tako usklajeno delovanje mora biti stalno prisotno zlasti v času gospodarske stabilizacije in številnih motenj na področju gospodarjenja, saj bodo nekateri stabilizacijski ukrepi ter predpisi (izvajanje zakona o zavarovanju plačil ipd.) vplivali na socialne razmere delavcev in povzročiti dodatno iskanje bolniškega staleža. IS opozarja, da morajo v tistih OZD, kjer še nimajo usklajenih samoupravnih aktov glede določil o nadomestilih za čas bolezni do 30 dni, to vprašanje nemudoma urediti, upoštevajoč načelo, da nadomestilo za čas bolezni ne sme biti višje od rednega osebnega dohodka. Izvršni svet prav tako ugotavlja, da še vedno vlada prevelika lažna solidarnost delavcev v ožjem okolju in da so tu storjeni še premajhni koraki pri oblikovanju prave delovne zavesti. Na razreševanje tega vprašanja lahko nedvomno mnogo vplivajo družbenopolitične organizacije v delovnih sredinah. 2. Delegati so zavezali izvršni svet za koordinacijo med Zavodom za socialno medicino in higieno Novo mesto, Občinsko raziskkovalno skupnostjo Krško in Zdravstvenim domom Krško, da bi z raziskovalno nalogo odgovorili na vprašanje delegatov, ali je onesnaženo ozračje v Krškem krivo za pogosta obolenja dihal. Občinska raziskovalna skupnost Krško je to nalogo sicer evidentirala v svojem programu dela, vendar je prevladalo mnenje zdravstvenih delavcev, da so pogosta obolenja dihal vseslovenski pojav in da bi bilo z raziskavo težko dokazati, da je onesnaženo ozračje v Krškem edini in resnični razlog za tovrstna obolenja. 3. Se vedno velja ugotovitev, da je premalo prisotna preventivna zdravstvena dejavnost, ki bi upoštevala specifičnost posameznih OZD (preventivni zdravstveni pregledi, zdravstveni ukrepi za utrjevanje zdravja in delovne sposobnosti, zdravstvene storitve za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih obolenj, zdravstvena vzgoja uporabnikov zdravstvenih storitev.). Preventivna zdravstvena dejavnost v OZD je vsebina neposredne svobodne menjave dela, zato je potrebno ugotoviti pozitivne učinke dosedanjih oblik neposredne menjave dela med OZD v občini Krško in Zdravstvenim domom Krško ter jih vgraditi v programe OZD. 4. Izvršni svet meni, da so učinki spremljanja odsotnosti z dela (analiza stanja o vzrokih, ocena trenda gibanja ter iskanje ustrezni rešitev) pozitivni. V občini Krško je n. pr. ostotek odsotnih padel od povprečno 4,90 l0/o odsotnih delavcev zaradi bolezni v letu 1979 na povprečno 4,40 % odsotnih v letu 1983 oz. za 0,50 %. 5. Iz poročil organizacij združenega dela je razvidno, da na znižanje odsotnosti z dela pozitivno vpliva, če ima določena populacija stalnega pooblaščenega zdravnika, in obratno, da visoka stopnja fluktuacije zdravstvenih delavcev v veliki meri vpliva na povečanje absentizma (n. pr. Senovo). Zato je potrebno, da si Zdravstveni dom Krško poskuša zagotoviti čim večjo stalnost medicinskih kadrov. 6. Pri razreševanju problematike odsotnosti z dela je nujno potrebno sinhronizirano delovanje vseb dejavnikov (zdravstva, delavcev v OZD, socialnih delavcev), saj v nasprotnem primeru ne moremo priča- RAZSIRITEV DNEVNEGA REDA SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV 19. JULIJA 1984 Ob zaključku redakcije srno dobili gradivo za tiste točke dnevnega reda, za katere je bil le-ta razširjen, vendar lahko navedemo le predvideno razširitev: Vsi trije zbori bodo imeli na dnevnem redu: — Predlog sklepa o izvolitvi namestnikov sodnikov za prekrške v občini Krško - Predlog sklepa o razrešitvi in 'imenovanju člana Pokrajinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti bosta sklepala o Predlogu sklepa o soglasju k statutu Osnovne šole »Heroja Milke Kerin« Leskovec prt Krškem. Zbor združenega dela pa bo imel na dnevnem redu še Predlog sklepov o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti. POROČILO O ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI BOLEZNI V OBČINI KRŠKO V LETU 1983 STRAN 8 NAS GLAS St. 6 — 19. julij 1984 DNEVNA ODSOTNOST Z DELA (BREZ PORODNIŠKEGA DOPU- STA) V OZD V LETIH 1981, 1982 IN 1983 (V ODSTOTKIH ZAPO- SLENIH) 1981 1982 1983 TCP »Djuro Salaj« Krško 5,35 4,95 4,10 SOP Krško 3,90 4,35 4,16 Kovinarska Krško 5,29 5,24 5,00 IGM »Sava« Krško 4,68 5,50 4,78 Rudnik rjavega premoga Senovo 10,91 10,60 9,26 Pionir, tozd Gradbeni sektor Krško 9,34 7,76 5,42 Labod, tozd Libna Krško 8,17 7,74 7,40 Lisca, tozd Šiviljstvo Senovo 8,12 8,88 7,11 Mercator-Agrokombinat Krško 4,61 4,22 4,28 Metalna, tozd TGO Senovo 7,10 8,55 7,56 kovati pozitivnih rezultatov. Delo zdravnika je visoko humano in odgovorno, zato ga ne moremo in ne smemo postaviti v vlogo policaja. Pacientu je namreč precej težje dokazati, da je zdrav, kot obratno. Bistveno pa lahko vplivajo na znižanje absentizma vzgoja prebivalstva in redni preventivni pregledi. V nekaterih OZD se je kot uspešna pokazala laična kontrola bolnikov na domu. 7. Nadpovprečna odsotnost z dela je bila v dejavnosti, kjer je zaposlen visok odstotek žensk, saj moški le- redko uveljavljajo zakonsko pravico odsotnosti zaradi nege bolnega družinskega člana in porodniškega dopusta. 8. Rezerve pri zmanjševanju odsotnosti z dela so vsekakor še v stalni skrbi za izboljšanje delovnih pogojev, razmer v delovni sredini in v odstranjevanju vzrokov, ki negativno vplivajo na počutje delavcev. 9. Pri nadaljnem zniževanju odsot- * nosti z dela zaradi bolezni se moramo zavedati, da obstaja varna meja staleža. Posledica pretiranega zniževanja (preko meje) se nam lahko čez nekaj let vrnejo v hujši obliki s povečanim številom kroničnih obo- DESETLETNICA KOSTANJEVIŠKE ISKRE Pred deseimi leti je Iskra IEZE, tozd Upori iz Šentjerneja prenesla del svoje proizvodnje v Kostanjevico na Krki. Delovne sile je bilo dovolj, prostora za organizacijo sodobne proizvodnje pa malo. Tudi dela ni zmanjkalo. Prav nasprotno — še več bi ga /bilo, če bi mogli zaposliti več delavcev in, če bi imeli delovne prostore. Pridnost zaposlenih in zaupanje tozdovega vodstva vanje je botrovala sklepu, da je potrebno lenj. Po mnenju zdravnikov so možnosti za nadaljnje zniževanje absentizma — ob predpostavki, da ne bi bilo ogroženo zdravje bolnikov — — minimalne. Ob obravnavi poročila o odsotnosti je izvršni svet ugotovil, da je na anketna vprašanja Občinske zdravstvene skupnosti Krško odgovorila le tretjina OZD, kar kaže na zelo slabo odgovornost do vseb problemov odsotnosti z dela zaradi bolezni, saj je anketni vprašalnik imel predvsem namen, da poleg zbiranja podatkov vzpodbudi službe in subjektivne sile v OZD k iskanju rešitev za zmanjševanje odsotnosti z dela. To velja zlasti za tiste OZD, ki v primerjavi z ostalimi izkazujejo veliko odsotnost in ki verjetno ni pogojena zgolj z boleznimi. V OZD so za to zadolžene določene službe, zato IS pričakuje, da bodo tako malomaren odnos do tega družbenega problema resno obravnavali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije ter pri tem izpostavili osebno odgovornost pristojnih delavcev. Kljub temu pa IS meni, da so ugotovitve in statistični podatki, ki jih podaja poročilo, lahko dobro gradivo za analize v OZD, v katerih naj bodo predvsem izspostavlje-ne primerjave s sorodnimi OZD po delu in spolu, podatki o izvajanju interne kontrole bolniškega staleža ipd. zgraditi novo tovarno. Danes poteka proizvodnja v novih sodobnih prostorih. Iz peščice zaposlenih se je število povečalo na današnjih 175. Iz obrata pa je nastal tozd INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO — TOVARNA INUSTRIJ-SKE ELEKTRONIKE KOSTANJEVICA NA KRKI. Proizvodni program zajema izdelke za široko porabo in izdelke za industrijo. Ti so: — elektronski zatemnilniki, — elektronski regulatorji vrtljajev pri elektromotorjih, — elektronski vžigalniki za plinske štedilnike, — žični upori, — tiskana vezja, — spojni elementi za priklopnike motornih vozil — in razni elektronski podsklo-pi. Nov proizvodni program: — šolski program: pripomočki za tehnični pouk, — ionizatorji za čiščenje zraka v zaprtih prostorih, — megafoni, — bliskavke za signalizacijo v prometu. (Po DOLENJSKEM LISTU — 28. junija 1984) 300 največjih v SR Sloveniji »DJURO SALAJ« NA 30. MESTU V 26. številki Gospodarskega vestnika (6. julij 1984) je bila objavljena lestvica 300 največjih delovnih organizacij v naši republiki. Na prvem mestu je — po podatkih iz zaključnih računov za lansko leto - mariborska Tovarna avtomobilov in motorjev z nekaj več kot pet milijard dinarjev dohodka. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« se je z dohodkom 2 milijardi 425 milijonov povzpela z lanskega 35. na 30. mesto, poleg tega pa se je med 300 največjih uvrstilo iz naše občine še SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO SOP KRŠKO, in sicer na 258. mesto. Pa še uvrstitev ostalih »po-savcev«: sevniška KONFEKCIJA LISCA je na 157. mestu, INDUSTRIJA OTROŠKE KONFEKCIJE JUTRANJKA pa na 184. mesto. Metalna, tozd Tovarna gradbene opreme Senovo NOVE PROIZVODNE MOŽNOSTI Po GOSPODARSKEM VESTNI-KU (29. junij 1984): V prvem četrtletju letos so v me-talninem tozdu Tovarna gradbene opreme Senovo prodali celo nekaj več žerjavov, kot so načrtovali. Podpisali pa so tudi več pogodb s področja steklarske opreme. V proizvodnji so trenutno valji in posamezni deli peči za Industrijo ste- Št. 6 — 19. julij 1984 NAS GLAS STRAN 9 kla Pančevo, ogrevna peč in drobna steklarska oprema za Kristal Skopje, transporterji za steklarno Hrastnik, odgrevne peči za Ukras Alibunar, za Kristal Zaječar in za Steklarno Straža ter drobna oprema za steklarno Herpelje in tovarno stekla v Paračinu. Podpisali so tudi večjo pogodbo s Steklarno Boris Kidrič v Rogaški Slatini v vrednosti 102 milijona dinarjev. Gre za hladilne peči, brusilne stroje ter transportni sistem. To opremo morajo izdelati in dobaviti v prvem četrtletju 1985. RADI BI OBNOVILI PAPIRNE STROJE V KRŠKEM NAMERAVAJO DO LETA 1955 SPREMENITI TUDI PROIZVODNI PROGRAM — NOVI PAPIRJI Krško, 25. junija — Tovarna celuloze in papirja v Krškem, ki pokriva 80 odstotkov vseh jugoslovanskih potreb po časopisnih papirjih, je kljub težavam doslej zagotavljala nemoteno izhajanje našega informativnega političnega tiska, letos pa so še za petino povečali izvoz, ven-dare zaradi vse bolj dotrajanih strojev proizvodnje ne bo več mogoče povečevati. Nasprotno, spričo vse številnejših okvar lahko pride celo do zmanjšanja. V tovarni namreč že sedem let niso imeli večjih vlaganj, zato načrtujejo do leta 1995 rekontsrukcijo V Tovarni gradbene opreme na Senovem se uspešno ukvarjajo tudi z izdelavo linij za embalirne trakove in impregniranje (premazovanje jute — toplega poda). Tako bo že do konca junija končana linija za impregniranje in premazovanje za Juteks iz Žalca. S kvalitetno in pravočasno izdelavo te linije se Tovarni gradbene opreme na Senovem odpirajo nove možnosti za prodor s to opremo v druga podjetja jugoslovanske tekstilne industrije. Doslej je naša tekstilna industrija to opremo uvažala. papirnih strojev, odpravo zastojev, novo lesovino in spremembe v proizvodnem programu. Predvsem računajo na izdelovanje nižjegramskih oziroma 48-in celo 45-gramskih ter specialnih papirjev, po katerih tudi na tujih trgih veliko povprašujejo. S tako proizvodnjo bi obenem veliko privarčevali pri lesu, ostalih surovinah in pri energiji. (Vlado Podgoršek v dnevniku Delo) Delegatsko gradivo: ZA IZGRADNJO NOVIH DALJNOVODOV... Predlog družbenega dogovora SO Dolenjske in Posavja o premostitvenem financiranju elektroenergetskega omrežja na Dolenjskem in v Posavju predvideva graditev daljnovodov 2 x 110 k V na relacijah Trbovlje — Sevnica — Brestanica (rok izgradnje: november 1986), Brestanica — Krško — Novo mesto (november 1987) in Novo mesto — Trebnje (do novembra 1985), poleg tega pa še izgradnjo RTP Trebnje (november 87) in vključitev vseh treh daljnovodov v stikališča Sevnica, Brestanica in Novo mesto 110 kV po sprejeti zasnovi razvoja omrežja. Za izgradnjo naj bi zbrali sredstva po naslednjem »ključu-«: LB Novo mesto in Zavarovalnica — 60 milijonov din, LB Krško in Zavarovalnica — 40, Elektro Ljubljana — 20, Elektro Celje — 10, izvajalci in dobavitelji — 40, pogodbeni odjemalci Dolenjske — 30, pogodbeni odjemalci Posavja — 30 in JLA (za Dolenjsko in Posavje) - 20 (vse številke spredaj pomenijo milijone din!). Kot podpisnice družbenega dogovora so predvidene občine Brežice, Krško in Sevnica ter Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, poleg tega pa seveda ISEP (Interesna skupnost za elektrogospodarstvo ir* premogovništvo) ter sozd EGS (Elektrogospodarstvo Slovenije). Sredstva naj bi zbrali v višini 20 odstotkov še letos, ostalo pa v prihodnjem letu, nakazali pa naj bi jih ISEP kot kredit za obdobje 3 let po 25 °/o obrestni meri oziroma po veljavnem medbančnem sporazumu. Iz stališča Izvršnega sveta SO Krško: Izvršni svet ocenjuje, da je dogovarjanje na tem področju bistvenega pomena za delovanje in razvoj obeh regij, saj bomo s pristopom k družbenemu dogovoru in samoupravnemu sporazumu o premostitvenem finaciranju elektroenergetskega omrežja na Dolenjskem in v Posavju, ki ga bodo sprejemali pogodbeni odjemalci — porabniki električne energije, to so ozd v vseh občinah Posavja in Doelnjske, omogočili izgradnjo daljnovodov in razdelilnih transformatorskih postaj, ki so ključnega pomena za funkcioniranje celotnega Sistema. Pripombe IS: — potrebno je določiti rok, način in pogoje vračanja sredstev; zagotovitev in vračanje sredstev je nujno vnesti v finančne plane; — podpisnica dogovora naj bo še Medobčinska gospodarska zbornica; — IS je pripravljen sprejeti le usklajevalno oz. koordinacijsko vlogo, ne pa funkcije vodenja pri dogovarjanju in sporazumevanju. IS predlaga zborom SO, da pristopijo k predlaganemu družbenemu dogovoru, usklajevanje s predla-teljico Občinsko energetsko skupnostjo za Dolenjsko in Posavje glede navedenih pripomb pa bo opravil sam. V OS »Jurija Dalmatina-« Krško vsako leto junija pripravijo zaključni nastop. Enkratna priložnost, da si starši ogledajo, s čim vse se ukvarjajo njihovi otroci v okviru izvenšolskih. dejavnosti. Ogledali smo si nastop (22. junija) za vas in fotografije v tej številki so večinoma posvečene njemu! STRAN 10 NAS GLAS St. 6 — 19. julij 1984 mmmm^mt^Kmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmm^mm V dijaškem domu Milke Kerin v Krškem je med 23. junijem in 10. julijem prestalo svoj »rok usposabljanja« 143 mladincev, ki sicer ne bi bili deležni osnovnega znanja o vojaških veščinah. .Gre za 16-letno izvenšolsko mladino, torej tako, ki ne obiskuje šol usmerjenega izobraževanja. Nekateri izmed njih so po zaključenem 8. razredu osnovne šole ostali na kmetih ali so si poiskali kako delo, drugi pa osnovnošolskega programa niso zaključili. Sam program usposabljanja v teh šolah je bil podoben kot v srednjih šolah — dodana mu je bila le taktična vzgoja — in tudi učno snov so predelovali po srednješolskih učbenikih. TUDI VSESTRANSKO USPOSABLJANJE DEKLET Medtem ko pri srednješolskem predmetu OBRAMBA IN ZAŠČITA niti fantje, kaj šele dekleta, niso deležni taktične vzgoje, pa so je pri usposabljanju izvenšolske mladine krepko deležna tudi dekleta. Udeleženci usposabljanja so velik del teoretičnega znanja preizkusili tudi praktično, kar je seveda zahtevalo od njih veliko mero fizičnega napora. Dekleta niso pri tem prav nič zaostajala za fanti, ti pa so bili zaradi udeležbe deklet v napornih vajah še posebej motivirani. Na podlagi sklepa svetov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinskih skupščinah je opravljala vzgojo skupno izvenšol-ska mladina vsega Posavja v dijaškem domu v Krškem. Program je bil razdeljen na 6 področij: Mladina Posavja v Krškem I. splošne teme: uvajanje v samo delo in organizacijo življenja v času usposabljanja, II. zasnova in sistem SLO in DS: varnost in sovražne dejavnosti proti SFRJ, III. oborožitev, IV. civilna zaščita in prva medicinska pomoč, V. taktična vzgoja, VI. program, ki ga načrtuje sam izvajalec, je imel 8 tem (izvajali pa so ga zunanji sodelavci): 1. gospodarski razvoj Posavja, 2. politično-varnostna situacija v Posavju, 3. geopolitični položaj Posavja, 4. NOB in novejša zgodovina Posavja, 5. preventiva in varnost v cestnem prometu, 6. možnosti zaposlovanja in dopolnilnega izobraževanja, 7. evidentiranje kandidatov za prostovoljne enote teritorialne obrambe, 8. ogled delovnih organizacij (Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Labod — tozd Libna, Impe-rial). Za program teh predavanj je bilo na voljo 10 ur časa, za ogled organizacij združenega dela pa so imeli znotraj tega predvidene 3 ure. Sam dijaški dom Milke Kerin ni najbolj ustrezen za organizacijo takega usposabljanja. Zlasti so težave z zunanjimi objekti, potrebnimi za organizacijo dela. Zato organizator in letošnji gostitelj, sekretariat za ljudsko obrambo občine Krško, že razmišlja o tem, da bi prihodnje leto organizirali samostojno usposabljanje v lastnem vzgojnem centru v Gorenjem Leskovcu. Odločitev za samostojno organizacijo je pospešilo tudi spoznanje, da preveliko število slušateljev poslabšuje kakovost samega vzgojnega procesa; NAMEN USPOSABLJANJA Osnovni namen vzgoje je bila pridobitev vojaških znanj in spretnosti. Mladiaci so tudi nosili uniforme, namenjene tej populaciji, ki so enotne za vso SR Slovenijo. , Ni pa bilo seveda vojaško usposabljanje edini namen. Ogromno pozornosti je bilo posvečene problemom socializacije. Med mladinci so bili tudi prestopniki iz vzgojnih zavodov ali taki, ki so bili že obravnavani zaradi prestopkov. Seveda so bili taki le redki, a bili so. Ti so terjali posebno pozornost in zlasti z njimi so delali predvsem na podlagi medsebojnega zaupanja. Cim manj so skušali uporabljati sankcije in v glavnem se je metoda obnesla — problemov ni bilo. Komandant tabora BRANE JANC: »Pridobili smo 60 mladincev — prostovoljcev za enote teritorialne obrambe, kar se še ni primerilo v vseh letih obrambnega usposabljanja. To je posledica dobrega dela. Odmaknili smo se od klasičnih vojaških metod in z večjo demokratičnostjo pridobili imlade, da so z veliko volje dobro opravili zaupane naloge.« DNEVNI RED je bil skoraj klasičen, kot pri vseh podobnih delovnih oblikah: 5.30 vstajanje in zajtrk, 7. — 12.30 pouk, do 15.30 popoldanski počitek, 16. — 17.45 pouk, 17.45 — 19.30 proste aktivnosti, 19.30 večerja in nato proste aktivnosti. V okviru prostih aktivnosti so med drugim obiskali razstavo akademskega slikarja Pranja Stiplovška i.i kiriopredstave'v' Delavskem kulturnem domu »Edvarda Kardelja«. Seveda je sodil sem še šport: ^nogomet, badminton, šah ..., ravno1 tako pa je bila pomembna tudi priprava kulturnega programa za dan borca ter za zaključni miting. Svojevrstna oblika preverjanja znanja je bila tudi izvedba kviz tekmovanja, najbolj pa je verjetno udeležencem usposabljanja ostal v spominu spoznavni večer z družabnimi igrami in plesom. V skupini je bilo namreč 54 deklet in 89 fantov. ST. 6-JULIJ 1984 ,NASGLAS" PRILOGA Dolga kolona in udarna pesem udeležencev predvojaškega.usposabljanja skozi Krško sta vzbudila pozornost vseh, ki so se tačas našli na ulici. Naboljše je doletela čast, da so položili spominski venec pred spomenik prvim krškim borcem v Rorah. Slikovna priloga: ..MLADI POSAVJA NA PREDVOJAŠKEM USPOSABLJANJU" Za urjenje strelskih veščin pride prav tudi zračna puška, saj ti rezultati povedo veliko o sposobnostih strelcev. Proslavo 4. julija, dneva borca, so udeleženci usposabljanja izvedli pred spomenikom prvim krškim borcem v Rorah. O njihovih pripravah na oboroženi boj in nesrečni usodi zaradi izdajstva je spregovoril komandant tabora BRANE JANC. ŠT. 6-JULIJ 1984 „NAŠGLAS" PRILOGA Pred spomenikom prvim krškim borcem v Rorah so mladi doživeto izvedli pester kulturni program, ki se je marsikomu vtisnil globoko v spomin. Uspešnost usposabljanja je bila v veliki meri odvisna tudi od komandnega kadra. Na sliki od leve proti desni so komandirji vodov ALOJZ KONEC, FRANC VERSTOVŠEK, ZVONE NOVAK, JOŽE KOŠIR, CVETKA TOMIN, drugi z desne komandant tabora BRANE JANC, fotografijo je posnel komandantov namestnik IGOR RUDMAN, kamera pa - ni ujela komandirja ZDENKA MOHORJA in medicinske sestre SUZANE MIRT. ,JSaša četica koraka strumno in veselo ..." Da ne gre za otroško zadevo, priča pravo pravcato orožje na ramenih mladincev. Eden osnovnih pogojev za uspešno izvedbo streljanja z vojaško puško je dobro poznavanje merjanja in proženja ter odprava strahu pred pokom — vaja v tem tudi dekletom ni ušla. Delo na terenu je bilo se posebej privlačno: oddelek pri vaji napada. ST. 6-JULIJ 1984 ,NAS GLAS" PRILOGA Tudi za malico na terenu se je potrebno postaviti v vrsto do nepravilnosti, je tokrat popazila komandirka Cvetka. Samopostrežni sistem, četvero obrokov (med njimi pretežno po dvoje mesnih) z možnostjo „repetiranja" in nobenih pritožb - to so bile osnovne značilnosti prehrane udeležencev usposabljanja. Pri taktičnem urjenju prihaja - posebej v začetku - do napak, ki jih koman dirjevo oko seveda takoj zazna in jih skuša kasneje v pogovoru tudi odpraviti Redno umivanje in kopanje sta bila vsakdanja skrb udeležencev pred-vojaškega usposabljanja. Na jutranjem, opoldanskem in večernem zboru so mladi izvedeli vse, kar je bilo potrebno za čim bolj uspešno izvedbo usposabljanja, najboljši pa so seveda bili pohvaljeni. ST.6 -JULIJ 1984 ,NAS GLAS" PRILOGA Po napornem „predvojaškem delavniku" je za razvedrilo oz. sprostitev poskrbel ples, posebno še zato, ker je bila tretjina udeležencev usposabljanja deklet. Za razvedrilo je prišlo prav tudi tekmovanje v pikadu. Med zasluženim, težko pričakovanim oddihom so dekleta le zmogla nasmeh za kamero komandantovega namestnika Igorja. V prostem času je bilo med mladimi veliko zanimanja za šport, za kar so izkoristili kar igrišče ob dijaškem domu ,jMilke Kerin". Še utrinek s kostanjeviškega zabavno športnega srečanja na vodi! (Foto: Miranda Bodor) Št. 6 — 19. julij 1984 NAS GLAS STRAN 11 NAVDUŠENI STARŠI! ¦IV": V" okvir vzgojnega procesa je sodil *tudi sestanfeit" s §tarsj. Kar precej da jih ie prišlo! Bazit&zaii so jim prostore, predstavili* prpgraflij način življenja in dela v taboruy •L,' Starši so si vse skupaj z zanima-Bfem ogledali ihse^b vsem ze^Jo pozitivno izrekli. »Pozitivno« - je kar nekpliko preblag izraz. Starši so bili vzhičeni! Priznali so, ,da ,d°ma svojih #tr«(k^(nekateri) na rtoben način ne uspejo pripraviti do* osnovne discipline, reda, delavnosti, da o pbstiljanju postelj in podobnih ma* lenkostjh niti he govorimo. Mladinci Lao. imeli zagotovljeno pijačo v okviru doma, tudi kupili so si lahko brezalkoholne pijače, če jim tisto, kar je bilo na voljo, ni ustrezalo, in cigarete. »Izlipdov« v mesto v času tega 18-dnevnega usposabljanja ni bilo. Obstajala pa je možnost dogovora o kakem »prostem« dnevu zaradi del na kmetiji ali družinskih težav. Celo šolo je vodilo 6 komandirjev vodov, komandant tabora in njegov namestnik, ki je bil odgovoren za organizacijo prostih aktivnosti in koordiinacijo z zunanjimi sodelavci. SLABO ZDRAVSTVENO STANJE Letos je imel tabor prvič tudi »svojo« medicinsko sestro, kar se je izredno obneslo. Zdravstveno stanje udeležencev je bilo izredno slabo, bil je cel kup bolezni srca, ledvic, problem je bila slaba fizična pripravljenost... Delovni dan vodstva je bil v prvem tednu povprečno dolg 18 ur, včasih pa tudi več. Ob rednem delu so namreč imeli tudi po 5 — 6 srčnih, ledvičnih ... napadov ali vsaj stresov dnevno. Že zato je dobro, da občasno zberemo vsaj določeno populacijo na enem mestu in preverimo njeno splošno »kvaliteto«, saj gre v bistvu za odsev sposobnosti večjega dela družbe. KOSTANJEVIŠKE »IGRE BREZ MEJA« Športno društvo in gostišče KMEČKI HRAM iz Kostanjevice sta 7. julija popoldne priredila na Krki »igre brez meja«. Na njih je sodelovalo 5 ekip: KOSTANJEVICA, KRŠKO, PODBOCJE, ŠENTJERNEJ in SENOVO. Ekipe so tekmovale v šestih disciplinah, najtežja med njimi pa je bila »rdeča nit«, pri kateri je moral tekmovalec po »zajli« (jekleni vrvi!) priti, oprijemaje se z rokami, do sredine Krke, kjer je nanj čakal sotekmovalec s čolnom, da kar se da hitro privesla do nasprotnega rečnega brega. Tudi ostale discipline niso bile lahke, tekmovalci pa so se — z več teli manj sreče — na vso moč prizadevali, ob bodrenju pešči- ce navdušenih gledalcev, da bi pre-preke premagali v čim krajšem času. Zadnja preizkušnja je bila veslaška tekma z lesenimi čolni okoli ko-stanjeviškega otoka. Med desetimi čolni je zmagala posadka JOŽE VUKCEVlC — FRANC SVETEC, krška posadka ZDRAVKO JAKLlC — SAŠO FEMEC je bila peta, JANKO LUBI — MARJAN NOVAK pa osma. Poleg te četverice so za krško ekipo nastopili še: TAMARA in SANDI BEDNARŠEK, CIRILA ARH in MARIJ GERŠAK. Seštevek doseženih točk v posameznih disciplinah je dal naslednjo uvrstitev: 1. KOSTANJEVICA, 2. KRŠKO, 3. PODBOCJE, 4. ŠENTJERNEJ, 5. SENOVO. KAJAK KANU KLUB KRŠKO' je častno zastopal naše mesto, želimo pa si, da bi bilo tovrstnih srečanj še več, saj možnosti so (bazeni v Krškem, Brestanici in na Senovem, Rekreacijski center Karlče pri Kostanjevici), kajti takšna srečanja združujejo in utrjujejo vezi med občani občine Krško. Franc Bračun KS Veliki Podlog za praznik borca SREČANJE Z VOJAKI Pripadniki V. P. 6572 iz Cerkelj in KS Veliki Podlog že dlje časa zgledno sodelujejo. Vojaki so za svoje sodelovanje na raznih delovnih akcijati v tej KS, posebej še pri urejanju Titovega spominskega parka 88 dreves, prejeli na proslavi dneva borca na sam praznik 4. julija priznanje KS Veliki Podlog, TVD Partizan pa je prejel priznanje V. P. 6572 ža sodelovanje na športnem področju. KS Podbočje BRONASTI ZNAKI OF V KS Podbočje, ki od letos dalje praznuje svoj krajevni praznik (29. junij, 1941 - ustanovitev prvega terenskega odbora OF), so na svečani seji skupščine KS in DPO podelili letošnje BRONASTE ZNAKE OF. Prejeli so jih: GASILSKO DRUŠTVO MALO MRASEVO — za razvijanje požarnovarnostne kulture, vzgojo gasilskega podmladka, krepitev materialne baze GD in vzgojo pripadnikov enote civilne zaščite, LOVSKA DRUŽINA PODBOČJE — za ohranjanje naravne dediščine ter prispevek k postavljanju in vzdrževanju pomnikov NOB, MILAN MASNEC, dolgoletni predsednik krajevne konference SZDL ter sedanji predsednik Gasilskega društva Podbočje — za aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah in organih krajevne samouprave, J02E KOVAČIČ, dolgoletni sekretar krajevne konference SZDL ter sedanji predsednik Prosvetnega društva »Staneta Kerina« Podbočje in Gasilskega društva Malo Mraševo — za aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah ter na področju gasilstva in kulture. Prireditve v počastitev borčevskega praznika, ki so jih organizirali Svet KS, DPO in TVD Partizan Veliki Podlog, so bile: TURNIR V MALEM NOGOMETU (1. julija), na katerem je sodelovalo 12 ekip. Prva .tri uvrščena moštva so prejela pokale in diplome. Vrstni red: l. VOJNA POŠTA 6572' CERKLJE, 2. PODBOCJE. 3. VENIŠE. ŠPORTNO SREČANJE S PRIPADNIKI V. P. CERKLJE (4. julija dopoldne) se je končalo z dvema zmagama V. P. (mali nogomet, šah) in z zmago domače ekipe v namiznem tenisu. PROSLAVA DNEVA BORCA (4, julija popoldne), *na kateri so s, programom sodelovali pripadniki V. P, Cerkjje in učenci domače osnovne šole: Ob tej* priliki, so, položili vence na spominska obeležja NOB: grob padlih domačinov v Krakovskem gozdu, spomenik padlih v Velikem Podlogu in pri spominski plošči na domačiji narodne heroine Milke Kerin. STRAN 12 NAS GLAS St. 6 — 19. julij 1984 Zadnjo soboto v septembru: SREČANJE DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V OBČINI KRŠKO VIDA BAN nam je v imenu Odbora za pripravo dneva delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v občini Krško, v katerem so poleg nje še predsednica KRISTINA BOZlC ter člani BRANKA KASTELIC, MIHAELA KE2MAN, MARIJA UCA-KAR, IGOR RUDMAN, POLONA UREK, LOJZE STIH, DANICA ZALOKAR in ROZIKA CEROV-SEK, posredovala prvo informacijo v zvezi z omenjenim srečanjem: 1. Organizator srečanja bo odbor delavcev vzgoje in izobraževanja v sodelovanju z Občinsko izobraževalno skupnostjo Krško in Skupnostjo otroškega varstva Krško. 2. Delavci, zaposleni v vzgoji in izobraževanju v občini Krško, se bodo srečevali z namenom, da predstavijo svoje delo, izmenjajo izkušnje, krepijo tovarištvo, ohranjajo tradicije šolstva iz NOB, vključijo mlade v vzgoj-noizobraževalno delo, podelijo priznanja za 20- in 30-letno delo v vzgoji in izobraževanju, svečano obeležijo začetek šolskega leta ter da se — ob njihovem odhodu v pokoj — zahvalijo sodelavcem za njihovo delo v vzgoji in izobraževanju. 3. Srečanje bo vsako leto zadnjo soboto v septembru, postalo pa naj bi tradicionalno. 4. Sredstva za izvedbo srečanja bodo zagotovili Občinska izobraževalna skupnost Krško, Skupnost otroškega varstva Krško in Občinski svet ZSS Krško. 5. Srečanje naj bi bilo vedno v drugem kraju. 6. Ob srečanju bo odbor poskrbel za posebno izdajo NAŠEGA GLASA z utrinki iz dela in življenja vzgojiteljev in učiteljev v naši občini. 7. Udeleženci srečanja bodo lahko sodelovali v pripravljenih družabnih zabavnih igrah. Informacija Občinske zveze prijateljev mladine Krško POSKRBIMO ZA ZDRAVO PREHRANO MLADIH LETOVALCEV! Predsednica Komisije za tisk in propagando pri Občinski zvezi prijateljev mladine MINKA UNETIC je za to številko Našega glasa pripravila naslednjo informacijo: Pod okriljem Občinske zveze prijateljev mladine Krško tudi letos le- tujejo v Pionirskem naselju Nerezi-ne otroci iz naše občine. Vsaka izmena bo preživela štirinajst brezskrbnih in koristnih dni na morju. Marsikateremu otroku je letovanje na morju potrebno zaradi zdravstvenega stanja, zato občinska zveza prijateljev mladine, osnovne šole in Na prvem turnirju za prehodni pokal Krškega, ki je sodil v okvir prireditev ob krajevnem prazniku, se je med posamezniki najbolj izkazal Novomeščan JOŽE BLAŽIČ z 960 podrtimi keglji. To je najboljši rezultat, ki ga je kdajkoli dosegel kak Dolenjec ali Posavec na kegljišču v hotelu Sremič (tekst in foto Goran Rovan). Predsedstvo Občinske zveze prijateljev mladine Krško naproša vsa društva prijateljev mladine v naši občini, da tudi letos zastavijo vse sile, da bo akcija zbiranja zelenjave za potrebe otrok na letovanju v Nerezinah čim bolj obilna in pestra. V vročih poletnih dneh potrebujejo otroci čim več zelenjave in sadja, zato bo vse, kar bodo pripravila društva prijateljev mladine, zelo dobrodošla, saj bo prispevalo pomemben delež k zdravi prehrani otrok. Ob obisku v počitniškem naselju Nerezine, v sklopu katerega »deluje« tudi pionirsko počitniško naselje, smo posneli tamkajšnji bazen za najmlajše letovalce. društva prijateljev mladine storijo vse možno, da v stabilizacijskih časih otroci ne bi bili prikrajšani za potrebne počitnice na morju. Delo v Pionirskem naselju Nerezine poteka po programu občinske zveze prijateljev mladine in vsake osnovne šole, ki je glavni nosilec organizacije in izvedbe vsake izmene otrok, seveda ob pomoči DPM. V letošnji sezoni bo letovalo v naši počitniški bazi 6 izmen otrok v času od 20. junija do 31. avgusta. V vseh izmenah bo na letovanju predvidoma 720 otrok. Na ta način bodo deležni organiziranega letovanja na morju varovanci VVZ Ln šolska mladina iz krške občine, naše počitniške kapacitete pa bodo koristili tudi pionirji iz Metlike, otroci zdomcev iz Nurnberga in ekipa pionirjev — rokometašev iz Krškega. St. 6 — 19. julij 1984 NAS GLAS STRAN 13 V dogovoru z DPS in DPO občine Krško ter predsedstvo OZPM je za leto 1984 imenovana tov. REZI PIRC, predsednica OZPM, za gospodarja v Pionirskem naselju Nerezi- Predsedstvo Medobčinske gospodarske zbornice Posavja (MARINKA PUCELJ - ARANDELOVIC, IVAN ZlVlC, EDO KOMOČAR) nam je poslalo »-Samoupravni sporazum o združevanju sredstev gozdarske in kmetijske hranilne službe«, ki ponuja nove možnosti stanovanjskega kreditiranja združenih kmetov. V spremnem dopisu opozarjajo, da je LB, Temeljna posavska banka Krško sprejela merila, ki jih določa 6. člen tega samoupravnega sporazuma. Iz samoupravnega sporazuma navajamo bistveno vsebino: CILJI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV S sistemom individualnega stanovanjskega varčevanja in kreditiranja se stanovanjski problemi kmetov rešujejo prepočasi. Hitrejše reševanje stanovanjskih problemov združenih kmetov je eden izmed pogojev pospešenega razvoja kmetijske in gozdarske proizvodnje, ki ga načrtuje republiški družbeni plan. Za hitrejše reševanje stanovanjskega kreditiranja združenih kmetov — kooperantov z območja občin Brežice, Krško in Sevnica bodo njihove hranilno kreditne službe združevale določena sredstva. NAČIN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV IN UPRAVLJANJE Z NJIMI Kmetijska in gozdarska hranilno kreditna služba bosta združevali: — del sredstev hranilnih vlog kmetov, — dogovorjena sredstva kmetov — kooperantov od vsakokratne cene prodanih proizvodov, — sredstva, dodeljena po zaključnem računu temeljne organizacije kooperantov, — sredstva lastne udeležbe posojilojemalcev ter — sredstva vrnjenih anuitet. Sporazum predvideva, naj bi bil minimalni delež hranilnih vlog, namenjen za stanovanjsko kreditiranje, 5-odstoten, delež dohodka tozd pa do 5 odstotkov. Združena sredstva bodo deponirana pri LB, Temeljni posavski banki Krško, ki bo nanj a odobrila kredit za stanovanjsko gradnjo po merilih veljavnega sklepa o vezavi sredstev za kreditiranje stanovanj- ne, ki v imenu OZPM opravlja nadzor, koordinira delo izmen na letovanju in skrbi za celotno premoženje baze. ske gradnje družbeno pravnih oseb. L Depozitno in kreditno pogodbo I bo z banko sklenila hranilno kredit-i na služba, ki bo opravljala tudi vse ) druge strokovne naloge (razpis sta-i no vanjskega posojila, izdelava predloga o dodelitvi posojil, skrb za na-i mensko uporabo odobrenih posojil r ter pravočasno odplačevanje zapad-s lih anuitet ipd.). Samoupravni sporazum določa tudi, da je najkrajša doba deponiranja sredstev eno leto, da se znesek združenih sredstev določi vsakokrat posebej, navaja, kdaj bodo ta sredstva prvič deponirana in da zanje jamči temeljna banka. Razliko v obrestni meri za hranilne vloge in stanovanjska posojila združenih kmetov bo zagotavljala kmetijska in gozdarska hranilno kreditna služba (sorazmerni delež združenih sredstev iz dohodka HKS oz. TOK). Morebitna manjkajoča sredstva bo pokril SIS za pospeševanje kmetijstva oz. sklad za intervencije v kmetijstvu pristojne občine. Z združenimi sredstvi stanovanjskega kreditiranja kmetov bo upravljal skupni kreditni odbor. Vanj delegirajo delegate hranilno kreditne službe ter SIS za pospeševanje kmetijstva oz. skladi za intervencije v kmetijstvu pristojne občine. Skupni kreditni odbor bo sprejel pravilnik o upravljanju z združenimi sredstvi za stanovanjsko kreditiranje kmetov, ki bo upošteval merila samoupravnega sporazuma o zagotavljanju in usklajevanju družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjske gradnje v posavskih občinah. Skupni kreditni odbor bo moral najmanj enkrat letno poročati zboru delegatov gozdarske in kmetijske hranilno kreditne službe. Ostale določbe samoupravnega sporazuma: Dokument bo stopil v veljavo, ko ga bodo sprejeli organi udeleženk in podpisali njihovi pooblaščeni predstavniki. Samoupravni sporazum bo veljal ves čas delovanja hranilno kreditnih služb, če seveda ne bodo medtem uveljavljene nove oblike reševanja stanovanjskega kreditiranja. 4. srečanje rezervnih starešin 1985: KRČANI — GOSTITELJI V nedeljo, 24. junija 1984, je OK ZRVS Klanjec organizirala tradicionalno — že četrto po vrsti — medobčinsko srečanje in tekmovanje rezervnih vojaških starešin iz občin Brežice, Krško, Sevnica, Klanjec, Zaprešič in Samobor. Iz naše občine so se srečanja udeležili predsednik, podpredsednik in tajnik Občinske konference ZRVS Krško ANTON ALEGRO, ERNEST BRE-ZNIKAR in DUŠAN VLADIČ, člani tekmovalne ekipe pa so bili: ERNEST BREZNIKAR, MIRAN STANKO in JOŽE PRI-BOZIC. Udeleženci so si ogledali Titovo rojstno hišo, Politično šolo CK ZKJ, Dom mladine in borcev ter Muzej revolucije v Kumrovcu. Čas, ko je potekalo tekmovanje v streljanju z avtomatsko puško, so člani predsedstev (netekmovalci!) izkori-stiliza pogovor, v katerem so si izmenjali izkušnje iz dela organizacije rezervnih vojaških starešin ter spregovorili o svojih načrtih v prihodnjem obdobju. Tekmovalni izid je bil tudi tokrat za krško ekipo zelo ugoden, saj je osvojila drugo mesto za zmagovalci iz Sevnice, tretja pa je bila ekipa organizatorja iz Klanjca. Organizacijo 5. srečanja rezervnih starešin posavskih in sosednjih občin je prevzela Občinska konferenca ZRVS Krško. Gostje krških rezervnih starešin si bodo med drugim predvidoma ogledali muzej v brestaniškem gradu ter obiskali še nekatere druge kraje v občini in si ogledali njihove znamenitosti. Ker v naši občini nimamo predpisanega strelišča za tekmovanje z vojaško puško, je bilo dogovorjeno, da bodo 1985 tekmovali s pištolo, kar je za starešine še bolj zanimivo, saj je pištola starešinsko orožje. DUŠAN VLADIC STANOVANJSKO KREDITIRANJE ZDRUŽENIH KMETOV V POSAVSKI REGIJI STRAN 14 NAS GLAS St. 6 — 19. julij 1984 REORGANIZACIJA STROKOVNIH SLUŽB SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO (TEZE) O organizaciji in delovanju strokovnih služb SIS se vodijo razprave in razmišljanja že od ustanovitve SIS. Vendar pa so se v praksi začele uresničevati konkretne rešitve bolj odgovorno in racionalneje šele po sprejetju nekaterih sistemskih zakonov (o sistemu državne uprave, o skupnih osnovah svobodne menjave dela ter o posameznih področjih družbenih dejavnosti) od leta 1979 dalje. Na tej osnovi so doživele bistvene organizacijske spremembe strokovne službe SIS na ravni re-pubilke ter v večini slovenskih občin. Občina Krško je še ena redkih občin, ki je zadržala stanje izpred leta 1979. V tej razpravi ne želimo komentirati vrste neuspelih poizkusov in aktivnosti, ki smo jih vodili tudi v naši občini. Poudariti želimo veliko odgovornost vseh organiziranih struktur v naši občini do tega vprašanja ter nakazati optimalne možnosti za dokončno ureditev in razrešitev tega problema. Zavedati se moramo, da so se družbene razmere v tem obdobju korenito spreminjale, da so se menjale programske vsebine SIS in z njimi spreminjal obseg dela tudi v strokovnih službah SIS, da pa smo organiziranost in kadrovsko zasedbo zadrževali na prvotni osnovi. Spremembe so nastale le po ukinitvi regionalnih zdravstvenih skupnosti in njihovih strokovnih služb, ko smo organizirali strokovno službo pri občinski zdravstveni skupnosti. Posavske občine pa so oblikovale skupno strokovno službo za vse tri občinske skupnosti za zaposlovanje. V usmeritve za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti vključujemo naslednje SIS družbenih dejavnosti v občini: — zdravstveno skupnost, — izobraževalno skupnost, — skupnost otroškega varstva, — kulturno skupnost, — skupnost socialnega skrbstva, — raziskovalno skupnost, — telesnokulturno skupnost in — skupnost socialnega varstva. Ne vključujemo pa skupnosti za zaposlovanje, ki ima strokovno službo enotno za posavsko regijo, in skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov, ki sta tudi samoupravno povezani (tudi s strokovno službo organizirani) prek regijskih enot (Dolenjska) v enotni slovenski skupnosti. Dosedanja prizadevanja za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini Krško so bila usmerjena predvsem v to, da se zatečeno stanje vendarle približa usmeritvam in širšim družbenim interesom. Brez dvoma obstaja prepričanje v posameznih sredinah, da je takš- no stanje čisto v redu, seveda ko gre za parcialno gledanje razmer v njihovi sredini. Širše družbene poglede in interese takšno prepričanje ne more zadovoljiti. Ne glede na to, kakšno organiziranost strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti bomo zastavili, pa je potrebno poudariti zlasti naslednje: — strokovne službe SIS so lahko le v položaju in vlogi servisa za plansko-analitična, informacijska, finančna, administrativna in druga strokovno tehnična opravila za organe SIS, — na strokovne službe SIS ni mogoče prenesti niti ne morejo same prevzemati nikakršnih drugih pravic, pooblastil, odgovornosti ali drugih samoupravi j alskih funkcij iz pristojnosti voljenih teles SIS, — ta razmerja med SIS in strokovnimi službami se vzpostavijo z dogovorom, posebnim sporazumom ali po pogodbi. SMOTRI ENOTNE STROKOVNE SLUŽBE Samoupravne interesne skupnosti so tisti organizirani prostor, kjer se zastavlja in uresničuje politika ter interesi vseh delovnih ljudi in občanov v določeni družbenopolitični skupnosti. Torej mora biti tudi odgovornost vseh, da se pod enakimi pogoji in možnostmi vzpostavijo odnosi med uporabniki in izvajalci v vseh SIS, ker so samoupravne sestavine političnega sistema dobrine nas vseh. St. 6 — 19. julij 1984 NAS GLAS STRAN 15 Posnetek stanja sedanje organiziranosti strokovnih služb, pa tudi ocene delovanja delegatskega sistema, opozarjajo na to, da je položaj posameznih SIS zelo različen in da delegati v posamezni SIS pod različnimi pogoji in možnostmi vplivajo -na sprejemanje odločitev. Z novo, enotno organizacijo strokovnih služb pa moramo s smotrnejšo notranjo organizacijo dela zagotoviti: — čim večjo stopnjo specializacije delovnih zadolžitev, ki bo dala tudi boljšo kvaliteto dela posameznika, — organizacijsko ločitev posameznih sklopov del in nalog, — pokrivanje tudi tistih področij dela v posameznih SIS, ki doslej niso bila zajeta ali pa premalo, — celovito obravnavanje posameznih vprašanj z enotnim pristopom k izvajanju enotne politike občine pri pripravi strokovnih podlag za samoupravno odločanje v SIS, — enoten odnos in enotno odgovornost celotne strokovne službe do vseh SIS in hkrati do vsake posebej, — funkcijsko povezovanje posameznih področij strokovnih opravil za posamezno področje dela posameznih teles SIS, — dosledno ločitev vseh izvajalskih nalog od nalog in strokovnih opravil za funkcioniranje teles SIS, — smotrno uporabo in nabavo prostorov, birotehničnih sredstev in druge opreme. V smislu naštetih opredelitev in ciljev predlagane reorganizacije naj bi bilo celotno delo skupne strokovne službe organizirano po sklopih (sektorjih), ki pokrivajo posamezna funkcionalna področja del in nalog, in to: 1. dela in naloge razvojnega področja, 2. ekonomsko-finančno področje, 3. splošne zadeve. V navedene sklope bi razvrstili naslednje delovne naloge in opravila: — plansko analitično delo, — spremljanje in proučevanje problematike posameznih SIS, — usklajevanje načrtovanja razvoja posamezne SIS, — spremljanje izvjanja politike razvoja, — predlaganje ustreznih ukrepov in rešitev, — drugo strokovno delo, — del opravil s področja planiranja, — razvijanje elementov svobodne menjave dela, — proučevanje standardov in normativov, osnov in meril ter drugih elementov, pomembnih za svobodno menjavo dela, — proučevanje splošnih pogojev gospodarjenja v občini in širši družbeni skupnosti, — priprava ekonomsko-finančne-ga dela planov, — spremljanje dinamike dotoka sredstev in predlaganje ukrepov za izravnavanje prihodkov SIS, — izvrševanje finačnih planov SIS in priprava predlogov letnih finančnih načrtov, — računalniška obdelava podatkov, — drugi finančni posli, — vsa organizacijska opravila v zvezi s koordinacijo dela celotne strokovne službe, ' — organizacijska in administra-tivno-tehnična opravila za strokovno službo in za delegatski sistem v SIS, — pravni in drugi splošni posli. Dokončna razmejitev sklopov in razvrstitev delovnih opravil in nalog bo opredeljena v organizacijski shemi oziroma v razvidu del in nalog bodoče strokovne službe. Brez dvoma pa bo pri tem treba zagotovit^ da bodo posamezni sklopi funkcijsko vezani na organe vseh SIS, kot je to nakazano že v naštetih smotrih. MOŽNE OBLIKE ORGANIZIRANJA SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Naša veljavna zakonodaja ponuja več možnih oblik dejavnosti organiziranja strokovnih služb za skupno opravljanje del in nalog za vče SIS. Izbira med različnimi možnostmi pa je prav gotovo odvisna od danih pogojev in možnosti, zlasti od velikosti občine, obsega razvitih dejavnosti v SIS, vrste del skupnega pomena itd. Iz izbora možnih variantnih oblik ponujamo v razpravo predvsem dve obliki, ki sta najverjetneje sprejemljivi za razmere v naši občini in v katerih bi lahko zagotovili naštete smotre organiziranja enotnih strokovnih služb SIS. 1. PRVA MOŽNA OBLIKA — Samostojna skupna strokovna služba za opravljanje vseh sklopov strokovnih nalog, ki jo z enotnim sporazumom oblikujejo vse interesne skupnosti. To možno varianto opredeljuje 78. člen Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Pri tej varianti je možno doseči organiziranost, ki bi zagotavljala uresničevanje večine smotrov, zaradi katerih je reorganizacija strokovnih služb SIS nujna. Še vedno pa ostanejo v premislek elementi racionalizacije dolgoročnega stabilizacijskega značaja: — strokovno službo je potrebno konstituirati kot posebno samoupravno organizacijo oz. skupnost z vsemi elementi, ki jih nalaga zakon o združenem delu, — ob tej strokovni službi ostaja še vedno del strokovno-upravnih nalog občine, ki jih je potrebno organizirati v občinski upravi zaradi njihovega upravnega značaja, — smotrnost uporabe prostorov, birotehničnih sredstev in druge opreme. 2. DRUGA MOŽNA OBLIKA — Strokovna služba v okviru ustreznega upravnega organa občine. To obliko opredeljujejo 78. člen Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, 34. člen Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije in 232. člena Statuta občine Krško. S tako organiziranostjo je možno zagotoviti pokrivanje vseh nakazanih sklopov strokovnih opravil za potrebe SIS. Kar je še pomembnejše, na ta način zajemamo še več smotrov in bistveno boljšo racionalizacijo: — pokrivanje tudi tistih sklopov strokovnih nalog občine, ki so upravnega značaja, — enostavnejše samoupravno or- J j\sS 'K, ' ¦ i STRAN 16 NAS GLAS St. 6 — 19. julij 1984 ganiziranje delavcev v strokovni službi (upravni organ), — smotrnejše načrtovanje razvoja materialne osnove za delo strokovne službe (prostori, birotehnika, druga oprema). Ko govorimo o upravnem organu, v okviru katerega bi se organizirala strokovna služba za SIS, ga lahko tudi imenujemo. To je KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, ki je glede na svojo sedanjo organizacijsko shemo in strokovno področje, ki ga pokriva, najbližji zahtevam za organiziranje strokovnih opravil za SIS. Ce med seboj primerjamo obe predlagani varianti, ugotavljamo, da je prva bolj ustrezna za večje občine, druga pa je vsekakor ustreznejša za srednje velike in male občine, kjer je obseg potrebnega strokovnega dela vendar manjši in ga zato kaže organizacijsko povezati z drugim podobnim strokovnim delom. Na koncu naj omenimo še dve drugi možni obliki organiziranja strokovnih služb oz. možnosti, da si SIS zagotovijo opravljanje strokovnega dela: a) da se strokovna služba ustanovi in organizira le pri eni SIS ter na osnovi dogovora ali sporazuma opravlja delo še za druge SIS; b) da posamezna SIS poveri strokovna opravila neki drugi samoupravni organizaciji (izvajalski ali uporabniški) ali drugi strokovni službi, ki je organizirana in sposobna opravljati prej naštete delovne naloge. Vendar pa je zlahka moč ugotoviti, da ti varianti ne dajeta nobene garancije za dosego naštetih ciljev in verjetno za naše razmere nista sprejemljivi. ZAGOTAVLJANJE STROKOVNEGA DELA IZVAJALSKEGA ZNAČAJA PRI UVELJAVLJANJU PRAVIC DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV TER ZA POTREBE DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN ZDRUŽENJ Eden od smotnov za ustanavljanje enote strokovne službe SIS je tudi ta, da se organizacijsko in fnukcio-nalno ločijo dela in naloge, ki so po svoji naravi izvajalske ali pa imajo značaj upravno-pravnih zadev in drugih strokovnih del pri uveljavljanju pravic delovnih ljudi in občanov ter za potrebe družbenih organizacij in društev — od strokovnega dela za potrebe delegatskega in skupščinskega sistema. 1. Naloge na področju socialne politike Uresničevanje socialne politike dobiva v zadnjem času nove razsežnosti in novo vlogo. Pri teh načelnih političnih usmeritvah pa je nujno zagotoviti in v praksi uveljaviti kriterije in merila, po katerih nihče od prejemnikov socialnovarstvenih pravic ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju, kot so občani, ki si socialno varnost zagotavljajo sami. Na podlagi sprejetih izhodišč uresničevanja socialne politike je Center za socialno delo (doslej strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva) izvajalec vseh postopkov za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic v občini. Za opravljanje in izvajanje postopkov socialnovarstvenih pravic se znotraj Centra ustanovi notranja organizacijska enota ENOTNA EVIDENCA PREJEMimiKOV SOCIALNOVARSTVENIV POMOČI za opravljanje nalog in zadev so-cialnovanstvenih pravic s področja: — otroškega varstva (denarne pomoči otrokom), — socialnega skrbstva (rejnine, enkratne denarne pomoči, denarne pomoči — edini vir preživljanja,...), — stanovanjskega gospodarstva (subvencioniranje stanarin) ter evidentiranje drugih socialnovarstvenih pravic in denarnih nadomestil s področja: — zaposlovanja, — pokojninskega in invalidskega zavarovanja, — zdravstva, — družbene skrbi za borce in invalide ter drugo. 2. Naloge na področju zdravstva V strokovni službi OZS so sklopi delovnih nalog zelo razvejani in funkcionalno med seboj tudi prepleteni. Zato je v okviru posameznih sklopov težko najti ločnico med čisto izvajalskimi deli in nalogami in strokovnim delom za skupščinski in delegatski sistem. Vendar bi kazalo razmišljati o tem, da se organizirajo dela in naloge: — v zvezi z denarnimi nadomestili in evidenco o tem v okviru Centra za socialno delo; — prijavno — odjavno službo INO zavarovanja, evidence zdravstvenih zavarovancev in še nekatera opravila, ki so organizirana v okviru računovodske službe, pa bi kazalo organizirati v posebnem sklopu del in nalog v okvjru skupne strokovne službe SIS, dokler se s predvideno spremembo zakonodaje nekatera vprašanja drugače ne uredijo. 3. Naloge za potrebe družbenih organizacij in občinskih združenj Položaj občinskih druždbenih organizacij in občinskih združenj ter v njih organiziranih osnovnih organizacij je v mnogih ozirih zelo različen. Najbolj odločilnega pomena, kar jih postavlja v tako različen položaj, so njihovi programi dela oziroma sistemske rešitve za financiranje teh programov. Prav tako pa so odvisne tudi njihove možnosti za organiziranje potrebnega koordinacijskega in drugega strokovnega dela za funkcioniranje teh organizacij. Menimo, da bi v ta sklop obravnave vključili Zvezo za telesno kulturo, Zvezo kulturnih organizacij, Zvezo rezervnih vojaških starešin, Občinski odbor Rdečega križa, Občinsko zvezo, Občinsko turistično zvezo, Zvezo organizacij za tehnično kulturo, Zvezo prijateljev mladine, Društvo slušno prizadetih in Društvo za pomoč duševno prizadetim. Navedenim bi kazalo zagdtoviti nekatera strokovna opravila in srokov-no pomoč na naslednjih področjih: — koordinativna organizacijska opravila, finančno — računovodska opravila, — administrativna opravila. Potrebno strokovno delo za naštete bi se lahko zagotovilo variantno: — v ustreznih službah izvajalskih organizacij, na katere so programsko vezane, — v okviru skupne strokovne službe v posebnem sklopu del in nalog. POSTOPKI ZA USTANOVITEV IN NAČIN FORMIRANJA SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE Postopek za ustanovitev in način formiranja bodoče nove skupne strokovne službe SIS bo v veliki meri odvisen od izbora variantnega predloga nove organizacije. Do odločitve o izbiri oblike bodoče organiziranosti strokovne službe bomo morali priti po predhodni temeljiti razpravi v: — komisiji za pripravo dokumentov za oblikovanje skupne strokovne službe SIS in izvršnem svetu, — komiteju za družbene dejavnosti, — ustreznih telesnih občinskih vodstev DPO, — komisiji in ustrezni skupini za pripravo in izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, St. 6 — 19. julij 1984 NAS GLAS STRAN 17 — ustreznih organih SIS in občinske skupščine. Razprave bi morale nakazati najustreznejšo rešitev ter razčistiti z dilemami, ki so bile doslej pogosto ovira za izpeljavo te akcije. Ne glede na izbiro variante o novi organiziranosti strokovnih služb se bodo morali razmerja in odnosti med SIS in strokovno službo vzpostaviti na osnovi: 1. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti ter o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med strokovno službo in ustanovitelj icami; 2. meril in kriterijev za ovrednotenje dela (program dela) strokovne službe ter obveznosti posamezne SIS do tega programa; 3. ureditev organizacijske sheme (razvid del in nalog) ter odgovornost do formliranja ter kadrovske zasedbe strokovne službe; 4. določitev prehodnega obdobja za prenehanje dela dosedanjih strokovnih služb in prenosa nalog na novo strokovno službo. Po prvi varianti (samostojna strokovna služba) je treba zastaviti še naslednje nologe in aktivnosti: — izdelava samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti strokovnih'služb: a) samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v DS, b) statut DS, c) pravilnik o medsebojnih razmerjih, č) pravilnik o delitvi dohodka DS in sredstev za osebne dohodke, d) druge samoupravne akte, — samoupravno organiziranje in konstituiranje DS, — registriranje DS pri temeljnem sodišču, — politično organiziranje (sindikat, ZKS). Po drugi varianti zgoraj navedene aktivnosti skoraj v celoti odpadejo, ker se ta razmerja urejajo na osnovi že zastavljene samoupravne organiziranosti delavcev v občinskih upravnih organih. Opozoriti pa bi kazalo na posebno problematiko, ki bo prisostvovala ob vsakršni varianti reorganizacije skupnih strokovnih služb SIS. To je problem formiranja in kadrovske zasedbe po novi organizacijski shemi. V osnovi je usmeritev taka, da do širjenja kroga zaposlenih glede na dosedanje stanje ne bi smelo priti. Vendar pa bistveno spremenjena razporeditev del in nalog po vsebinskih sklopih terja tudi prerazporeditev delavcev sedanjih strokovnih služb SIS. Temu se ne bo mogoče izogniti in bo še posebej zahtevna ter občutljiva naloga in odgovornost vseh pomembnejših družbenih dejavnikov v občini. Nova oblika organiziranja strokovnih služb SIS bo narekovala še drugo pomembno nalogo in odgovornost. V mislih imamo usmeritev, da se zagotovijo tudi delovni prostori, ki bodo omogočili kar najbolj smotrno in delovno povezavo zaposlenih. Le tako si je možno zamisliti učinkovito koordinacijo organiziranja in vodenja dela, seveda ob upoštevanju prej naštetih smotrov. Objavljeno besedilo je sestavni del gradiva, ki ga je pripravila komisija za reorganiziranje strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti pod predsedstvom NIKA ZlBRETA. Teze so v javni razpravi od 18. maja letos dalje. Delegatsko gradivo: DD O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEM NOV Republiški komite za borce in vojaške invalide (predsednik STANE KOTNIK) je vsem občinam — podpisnicam posredoval spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV s pojasnilom: Žrtve fašističnega nasilja — kljub nekaterim pripombam, da bi jih izvzeli iz družbenega dogovora — ostanejo opredeljene v tem dokumentu, vendar se določi najmanjši odstotek (20 %), od katerega dalje se izvaja njihovo varstvo. Poškodbe in okvare pod 20 % so namreč minimalne, saj tudi vojaški invalidi ne uživajo varstva, če so njihove poškodbe ali okvare pod tem odstotkom. Družbeni dogovor naj bi ne veljal retroaktivno od 1. januarja letos, temveč bodo udeleženci dogovora uskladili svoje predpise o priznavalninah tri mesece po njegovi uveljavitvi. TOVARISKO SREČANJE VETERANOV Sekretar Medobčinskega sveta ZK Posavja VALENTIN DVOJMOČ je 2. julija — v počastitev dneva borca — povabil na tovariško srečanje predvojne komuniste in spo-meničarje. Srečanja so se udeležili tudi predsedniki občinskih odborov ZZB NOV in predstavniki občinskih komitejev ZK. POSAVSKA PIONIRSKA DELOVNA BRIGADA 30 posavskih pionirjev, zbranih v posavski pionirski delovni brigadi »XIV. divizije«, je na svoji prvi akciji urejalo spominsko območje Dobrava pri Brežicah, kjer so padli pod okupatorjevimi streli prvi krški borci. BRIGADIRJI NA GORJANCIH MDB Matija Gubec« je ob koncu minulega tedna priskočila na pomoč KS Podbočje. Brigadirji iz naše občine so se lotili del v zvezi s popravilom gorjanskega vodovoda. UN ZA MESTNO JEDRO V kostanjeviške Lamutovem likovnem salonu je bila do 15. julija razstavljena idejna zasnova urbanističnega načrta mestnega jedra Kostanjevice, predvsem z namenom, da bi krajani dali nanj ustrezne pripombe. Glasbena mladina Slovenije je organizirala 22. junija v DKD »Edvarda Kardelja« Krško nastop TOMAŽA PENGOVA STRAN 18 NAS GLAS St. 6 — 19. julij 1984 PIKNIK BIL JE 2IV ... Po novinarskih merilih je vest sicer že nekoliko stara (zgodilo se je prejšnji mesec), a zaradi svoje družbene aktualnosti nikakor ne za-nemarljiva. V sodobnem času, ko nihče nima časa za sočloveka in že skoraj sosed soseda ne pozna niti na videz, je kakršenkoli poizkus zbliževanja med ljudmi dobrodošel Ravno zato smo se odločili, da vam nekoliko obširneje predstavimo t.i »spoznovalni piknik-« vaškega odbora na Dorcu v KS Brestanica. Seveda ga je najlažje nazorno poka zati v fotografiji, zato smo se tudi odločili za pričujočo lepljenko. NI namreč mala stvar zbrati na dru žabno srečanje kar celo naselje. Ne kaj najpogumnejših je prišlo kar na vabilo. Glasba, ki se je razlegala daleč naokoli, je privabljala firbce na ogledi in ti so se vračali domov po družinske člane, razne priprave za pečenje, stole, mize, pijačo ... Vsak je prinesel s seboj tudi zvrhano mero dobre volje. Organizatorji, vodstvo vaške skupnosti Dorc, so pokosili del travnika za brestaniško elektrarno in priskrbeli ozvočenje. Vse ostalo je uredil vsak sam po svojem okusu in potrebi. Družine so ne le imele čas in čast, da so se spoznale med seboj, ampak je bilo dovolj časa tudi za njihovih skupnih nekaj minut in za ukvarjanje z otroki... Skratka: v kratkem je ob robu travnika molela v zrak vrsta kade-čih se dimnikov, sprva manjše skupine so se izprepletle, vonj po pečeni hrani se je mešal v veseli živ-' žav, za Slovence neogibna pijača je ravno tako pričela romati po celem »prizorišču«. Prodajo pijače so zaupali tistim najmlajšim — brestaniška mularija, ki že tako vedno tiči skupaj, je svojo homogenost lahko /HI' St. 6 — 19. julij 1984 NAS GLAS STRAN 19 pokazala še enkrat. In tako dalje in tako naprej »u sitne sate«! Rezultat?! Vsi, ki so bili na pikniku, se od takrat med seboj tikajo. Tistih nekaj nesrečnežev, ki so kdo ve po kakšnem čudežnem naključju uspeli ne priti na piknik, se je nekaj dni žrlo ob vsakem pripovedovanju spominov — pač zavist. Sosedje so se spoznali med seboj in se spoprijateljili. In kaj naj bi si naša družba želela boljšega kot razumevanje in prijateljske odnose med sosedi. Prijateljstvo prinaša čut odgovornosti, to pa je zadosten porok za uveljavitev solidarnosti, olajševalno sredstvo za vsak dogovor, skupno akcijo ali izgladitev spora. Pač soliden temelj... Res je: orga-¦ nizatorji bi lahko sosede zbrali tudi na delovni akciji. A te se po pravilu tudi končajo z družabnim sre- . čanjem. Samo udeležba na taki akciji pred piknikom bi bila gotovo slabša, kot bo verjetno na akciji po njem. Zlasti s tega zornega kota se nam zdi srečanje na Dorcu hvale vredno in vam ga zato predstavljamo kot vzpodbudo! Delegatsko gradivo: Odpravljanje škode po neurju s točo Koordinacijski odbor za izvajanje aktivnosti za odpravo posledic po toči pri sevniškem izvršnem svetu je pripravil POROČILO o aktivnostih in rezultatih pri odpravljanju škode, povzročene po neurju s točo 3., 5. in 13. avgusta 1983 v občini1 Sevnica. V informaciji je navedeno,, kako je bilo z oceno in sanacijo škode ter kako so bila uporabljena solidarnostna sredstva, ki se zbirajo na ravni SR Slovenije, in sredstva, zbrana s solidarnostno akcijo v Po-savju. V zaključku poročila je poudarjeno, da je bila pomoč za odpravo škode hitra in učinkovita po zaslugi Zavarovalne skupnosti Triglav — Območne skupnosti Krško, LB-Te-meljne posavske banke Krško. Medobčinske zbornice za Posavje, DPO v regiji in občini, Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Republiškega komiteja za varstvo okolja in Odbora podpisnikov družbenega dogovora o uporabi solidarnostnih sredstev SR Slvoenije. Posebna zahvala gre delavcem posavskega združenega dela, ki so prispevali del sredstev za ublažitev škode. V tabelah so poimensko navedeni vsi zasebni upravičenci do solidarnostnih sredstev v posameznih KS sevniške občine in višina zneskov, ki so jih prejeli, v samem poročilu pa upravičenci družbenega sektorja. Naj navedemo poimensko še OZD oz. osnovne organizacije sin- dikata iz naše občine, ki so bile solidarne z oškodovanimi iz sosednje občine: OS »Dr. Mihajla Rosto-harja« Krško, Lekarna Krško, PTT Krško, Lisca Senovo, OOS SDK Krško, OS »Milke Kerin« Leskovec, M-Agrokombinat (DSSS, tozd IV. in TOK KTS), Hotel Sremič Krško, Temeljno sodišče Krško in Delovna skupnost DPO Krško. PROTITOCNA OBRAMBA USPEŠNA 65 strelnih mest na območju osrednje Slovenije radarski center na Lisci pravočasno obvešča, kdaj naj posredujejo proti toči. Dvoje neurij je bilo letos takih, da je obstojala sila velika možnost za točo, prizadevni raketarji pa so nas obvarovali pred verjetno precejšnjo škodo.. fm i ¦ i_____¦_*._..____.........';;..;:;. .-..„.:.>:^,.Aj^Ji ..,„„,, ;i„ STRAN 20 NAS GLAS St. 6 — 19. julij 1984 Akademska slikarka MARTINA KORITNIK — FAJT je razstavljala v krški galeriji od 22. junija do 6. julija olja in akvarele in se tako prvič samostojno predstavila domačemu občinstvu. Na otvoritvi je Ziv-ko Šebek, predsednik Sveta Valvasorjeve knjižnice in čitalnice, katera organizira razstave v Galeriji Krško, v otvoritveni besedi izrazil v imenu organizatorja željo, naj bi to ne bilo zadnje slikarkino srečanje z domačimi ljubitelji likovne umetnosti. ŽE VES, KAM PO OSNOVNI SOLI? VPRAŠAJ V KRŠKEM! Učenci in učetlji Srednje šole kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško je zaključila še eno šolsko leto. Uspešnost je odvisna od vsakega posameznika in njegovih prizadevanj. Pomembnost letošnjih četrtih letnikov je, da so. to zadnji maturanti v klasičnem pomenu besede. Za njimi prihajajo t. i. »-usmerjena«. Maturante in učence tretjih letnikov smo posneli pri starodavnem običaju predaje ključa. Nekdanji učenci nekdanjega šolskega centra, (izmed katerih je tudi nekaj sedanjih učiteljev!) trdijo, da tudi brez uvedbe usmerjenega izobraževanja tradicija šolskega načina zabav izumira in da so sedanji priložnostni programi učencev le bledi odsevi tistega, kar so oni sami (tudi sedanji učitelji!) počeli v starih, dobrih časih. Gotovo pa se ni skazila ena tradicija: da je za zaključne letnike od maja dalje vsak dan v šoli zadnji dan pouka. Pač — mladost! Osnovnošolci, ki še ne veste, kam bi se vpisali po zaključni (ali tudi ne povsem) osemletki! Povprašajte v krški šoli, kakšni so pogoji in programi! Naj vas pri odločitvi ne ovira niti slabo niti dobro zadnje spričevalo!