II. tečaj 1849. V četertik 9. velk. serpana. TT "• ?***. r II. polovice. Življenje. *) (J. Uršičeva pesem.) ¦&JT opotvanje, bratje I Je naše življenje, Mož modrih od nekdaj Je to govorjenje; Skoz ktere dežele Pa pot nas pelja, Naj pesmica moja Na znanje vam da. Mladenčer, deklicev Je druga dežela; Razlega se petje Veserga kardela; Si delajo sanje Od zlatih gradov; Pa skušnje jim manjka, Modrosti darov. Po travnikih perva Nas pisanih pelje, Marjetce, zlatice, V stezice nam steljc; Otroci brezskcrbni Po travci teko, "V rumenkaste lasce Cvetlice plelri. Cez gole verhove V oeterti so pota, Je merzlo, že v sercu Ne greje gorkota; Pa starčikam kmalo Dežele je kraj! — Takd je na zemlji Le kratek naš raj! Po tr etji hladno je, Gre- pot čez višave, Se kri umiri, se Razjasnijo glave; Se trudijo z delani Postavni možje1; Sad truda berejo, Za prihod skerbe*. *) Vrfdež si je namenil, lepe, tndi mladosti primeriene pesmi razširjati. Zgorno kaj lično pesem, ki so ja zdajni Kamnogoriski gospod faj-moster zložili, poje —kakor nam je znano—mladost že, v vefi krajih. Toraj jo a veseljem tudi svojim bravcain podamo« 42 Blag-oserčni mladeneč. (Povest.) Mladeneč cvetečih let pade morskim tolovajem v roke, ki ga v mesto Algir na Afrikansko v iffižnost od-tirajo. Ko je v tem revnim stanu kopernel iri "nekoliko časa jarem sužnosti nosil, se pergodi, de mu ura rešitve bije, de ga dober in milostiv gospod odkupi. »Solze hvaležnosti polijejo roko, ktera gaje milostno oprostila,, in vesel se hoče urno v svojo domovino na Evropejsko podati. Pa sreča je opotdčna, in, kakor pregovor pravi, na razpotji sedi. Ze dospe do morskiga brega, in ravno misli stopiti v barko, ktera bi ga bila starišem v naročje prepeljala, ko trop sužnih kristjanov vgleda in med njimi — svojiga očeta. K njemu šine in se ga z vso gorečnostjo oklene. Veselja, de sta se nenadno snidila, se razsolzita. Pa ko oče nemile osode opomni, ktera tudi njegovi omahljivi starosti ni prizanesla, sin ostermf in ko ranjen junak nad razvalinami molče stoji in sem ter tje misli.' On, ki je sužnosti britkost že okusil, previdi, de bo teže let slabotni starčik kmalo onemogel. Ne obotavlja se, ampak iz vmiljenja in čiste ljubezni do iočeta sklene, mu težki jarem prevzeti. Serčno stopi pred tolovaje in se jim namesti očeta ponudi. Tolovaji, viditi berhkiga korenjaka, starčika brez ovinkov in brez pomislika oproste. To prigodbo zve Algirski glavar, in desi-ravno luč prave vere njegoviga serca ni obsivalaj mu je bila vender ta otroška Ijubezin tako v serce segla, de je velikodušno blagimu sinu in oče^u svobodo podaril. Kdo bo popisal nju veselje, ko sta se zdaj, težavniga življenja rešena, obadva smela v svojo ljubo domačijo verniti! . . . ». Kako se sir dela. Večjidel delajo sir iz kisli ga mleka. Nar prej posnamejo smetano in jo spravijo. Mleko pa denejo v loncu v gorko peč. Oez nekoliko časa se vsede voda, ki je bila v mleku, na dno, mleko stopi na verh. Nato se 43 oboje skup v rešeto izlije in dobro z rokami ožme~ in po rešetu razgerne, da se siratka, to je sirova voda od-cedi. Potem sir osole in s kimeljnam potresejo. Da ima podobo hlebčikov, iz njega kravajce narede in jih v siti -ca, torilica ali skledice potisnejo. Sir iz sladkiga mleka narediti, je potreba nekoliko siršča, kise naredi, če se mladiga teleta želodec (to je, četerti želodec*) ali mlečnik) razreze, in vse iz njega vzame, dobro z želudcam vred opere, in nazaj va-nj spravi, prav osoli in — lahko na dimu — posuši. Ce se taciga nekoliko odreže, v vodi ali mleku razmoči, in potem nekoliko take mokrote v za prav toplo mleko vlije, se bo vširilo ali vsedlo. V tacih rečeh mora pa človek dobro vado imeti; zakaj, če se preveč siršča vlije, postane sir prejederčast in se prav ne sprime; če. pa premalo,'je premlečen. Gostima in mastnima mleku gre" nekoliko! več, posnetimu in pustimu nekoliko meuj siršča pri-liti. Ko se je sir vsedel, ga spravljajo z rokami v kepo, ga denejo v kako posodo, iztisnejo siratko iz njega i. t. d. Sire delajo iz kravjiga, ovčjiga ali kozjiga mleka, pa tudi iz pomesaniga; od taciga pravijo, de je uar bolji. De so iz posnetiga mleka siri pusti, iz neposnetiga pa mastni, je lahko razumeti; v muozih krajih ma še clo smetane dokladajo, ga bolj mastniga narediti. Nekteri siri, za prav slani, se dajo dolgo obderžati, druge baze pa jih je treba popred pojesti. V sirarijah grd — kar ni povsod navadno —> za snažnost posebno poskerbeti, in na vse s tanjko pazljivostjo gledati. Nar slavniši in dražji sir v našim cesarstvu delajo Milanezi iz kravjiga mleka, in vzamejo za-nj, po spričevauji gosp. Burgerja, c. k. dvor-niga posvetovavca, na leto okoli milijona goldinarjev srebra. Gosp. Burger pravijo, de bi se tak sir lahko tudi drugej.narejal, ko bi se za pašo in rejo krav enako sker-belo kot na Milanskim. *) Žiivali, Mere prevžlvajb, kakor: Vol, krava, tele, b.vcja , jele n, koza i. t. d. imajo dve te rin želodec, ali vamp s štirimi predali. 44 Po vsaki kisli reči bi se mleko vsedlo; tu bi se pa vtegnilo tudi kaj skute (Zieger) vmes vsesti; torej je nar boljši mleko s sirščem zasiriti, de se iz njega sam sir brez skute odloči, sicer bi ne bil sir tako dober, pa bi se tudi tako ne sprijel. Zelenkasta sira tka pa, ki je od sira ostala, se na ognji zavre, kaj malo kisliga va-njo vlije, in berž se začne skuta v podobi belih oblačičev ali cunjic iz nje odločvati, in na dno lesti. Tako vlijejo v kak sošit perticek, de se v njem skuta sprime in čista žura odteče. Skuta je posebno bela in sladka; ako je v stanih berž sladke ne prodajo, jo osolijo; taka je pa zlo pusta, in jo prodajajo po nižji ceni od sira. Skuta se da v želodcu lože kakor sir prekuhati. Mlado kravje mleko da v pervih 24 urah polovico sira in polovico skute, čez štiri dni kasneje pa postane še le navedno mleko. ' Nar veči razločik med mleki pride od primere sira in skute v njih. Kravje, ovčje in kozje mleko da v primeri več sira in menj skute; oslovsko, kobilje in materno pav primeri več skute in menj sira; torej se mende dajo poslednje v želodcu raji prekuhati. Ce je dalo kravje ali ovčje mleko 100 lotov sira, bo dalo 17 do 19 lotov skute. HepoKoriia Jerica. (Povest.) Jerica je imela .posebno veselje do ptičev. Vedno je mater prosila in naganjala, de bi ji eniga lepiga ptička pri ptičarji kupili. Bom že vidila, če boš pridna in bog-Ijiva, pravijo mati, ti že znam kaj kupiti. Jerica prav vesela, vse lepo obljubi. — Nekiga dne pride Jerica iz šole. Mati jo v izbo k sebi pokličejo rekoč: Zdaj grem malo po opravilih iz doma, pa kmalo nazaj pridem. Tukaj na mizi leži tale škatlica, po nobeni ceni mi jo nesmeš odpreti, še dotakniti se je vari. Oe me boš vbogala, kadar domu pridem, ti hočem veliko veselje narediti. Jerica zo-petobljubi vbogati, in mati gredo. — Pa komaj so mati dobro na dvorišu, ima. Jerica že škatlico v rokah. Oh, tako je lohna, na pokrovcu so pa 45 luknjice^ pravi sama pri sebi, kaj, kaj *bi vender notri bilo? Mati ne bodo nič vedili,'če jo odprem, pravi, %ri pri-zdigne pokrovčik, in lej! — lep, rumen kanarček zteti žver-gole" po izbi! — Hitro hoče'Jerica ptička vjeti in v škatlico skriti, de bi mati ne vedili, pa ptičik se ne da več vjeti. Ko vsa prepehana in rudeča ta ptičkam teta in ga lovi, odprejo mati vrata. Oj ti nepokorni otrok! zavpijejo, kako si moje besede vbogala! Lepiga ptička sim ti:v dar namenila/ pa skusiti sim te popred hotla, 'če boš svoji obljubi zvesta, in če ga boš tako zaslužila. Pa vse ni nič pomagalo; nisi vbogala, ptička si spustila. — Zdaj pa ho-i-čem ptička zopet pticarju nazaj poslati, tebi pa nič dati. — Jerica joka in prosi. Vse je prepolno, ptička ni dobila. Tako se godi nepokorneženi. a. Praprotnik. Zmikavti v velikih mestih. 1 Prideš v kako veliko mesto, se skejrbno varuj, da te kakšen zmikavt v parklje nedobi. Preden se zaveš, bo šla mošnja z denarji ura, ali ruta iz žepa rakam žvižgat. Posebno v gnječi je nevarno, kjer taki premedenci ljudi nalaš sem in tje pahajo, da ne čutijo, ko jim kteri kaj zmakne. Nar varniše je tedaj v gnječi roko pri denarjih imeti; zakaj če si hudobne/ ne more drugači pomagati, ti hlače ali suknjo prereže in kaj zmakne. Cisto nič ne hoš čutil. Se v cerkvi se boj, ne le zmikavtov, ampak tudi zmikavtelj. Kaj nevarno je denarje na strani v tako imenovanih rekelcih, kamižolah ali pruštofih nositi. Se bolj nevarno pa je, jih v suknji zadeji meti. Opašnjik *) z detlarji oberni tako, da boš imel denarje pred očmi, ne "za herb-tam. Prereže ti ga — pa si revež. Nar varneje je še denar v hlačnih žepih hraniti, tode ne brez vse skerbi. < ' Ne pečaj se d ptujcam, ki ga nisi nikdar vidil, pa se tvojiga nekdajniga znanca ali prijatla hlini. Nčgove toke naj ti bojo pa le mar, sicer se bojo kmalo S tvojo mošnjo ----------------------- i v / *) Pajgetelj je skovana h nemške „Bauchgiirtel". Opašnjik pa je domače korenine in belim Krajncam in okoli Ribnice navadna. 46 i. t. d. soznanile. Mislil boš, da je nar večji gospod, nar imenitniši gospa, pa sta zmikavt in zmikavtlja. Jaka pride pervič v Terst in se po lepih hišah ozira. Srebern kiju ček mu na sreberni verižici 6d ure iz žepa visi. Stopi k njemu neznan gospod: „Prijatel! nikar se tukaj tako brez skerbi ne ozirajte. Tukaj je neznano dosti hudobnih ljudi — ena, dve, tri — in ure V žepu ni." Jaka: j,0 ne skerbitej mene ne prekane nihče." „Ne zamerite/ sim vas hotel le prijazno posvariti, ker se mi je zdelo, da ste pervič v Te rs tu" — pravi neznani gospod, in gresta vsak sebi. Cez kake pol ure nato hoče Jaka na žeparico pogledati, ob kolikih de>je. Ali zastonj je iše po žepu. Po glavi se praska, rekoč: „Zdaj pa brez ure vem, da je ob nobenajstih." In kaj mislite, kdo; mu je bil žeparico zmaknil. Ravno tisti gospod zmikavt, ki ga je svaril. Ko je rekel: ena, dve, tri — smuk — ure res" Več v Jakatovim žepu bilo ni. Pomoč v strupni nevarnosti. v l)y Cutis, da si kaj strupniga zavžil, ce te namreč v želodcj peče, močna žeja, ter se ti hoče bljuvati (kozlati), te terga po udih, se ti tamni in po glavi blodi; brez zamude po zdravnika pošlji. 3) Pij prav veliko mlačene vode, tudi ene žlice olja, da strup izplava, se vzdigne in želodec izprazne. Aka s.e noče vzdigniti, pero v olje pomoči in gerlo znor traj požegetaj. 3) Jfalij skledico z vodo, vbij na vodo prav veliko beljaka iz. jajc, in pij, kolikor moreš, de želodec strup izmeče. Nato poblodi vriska z vodo, s sladkorjem ali f, medam.in pij. 4) Ako strup bolnika omoti, ga je nar boljše s slano vodo zalivati, dokler zdravnik ne pride. 47 Kako se morajo peške »ejati? Peške se morajo redko sejati. Na en seženj aliklaf-tro zemlje je dosti 600 zern. Po tem se peške prav plitvo, komej en palec globoko z grabljami ali ,z matiko v zemljo zagrebejo. Ali pa, kar je boljši, se z drugo perstjo potresejo in pokrijejo. Eošice pa se morajo saditi, ne s-ejati, in pa na posebno gredico. Hruševe in jabelčne peške se ne smejo zmešane sejati, ker jabelka navadno na pol hitreje rastejo kakor hruške, zato bi jih zatopile in zamorile. Peške in košice vsaciga plemena se morajo posebej sejati ali pa saditi, de se drevesica ločijo, in med seboj V rasti ne branijo. CKrajnski vertnarj Popir. Nekdaj so rabili bukove deščice, ali Jiste^ &\i pa tudi drevesno kožo, posebno egiptovskiga drevesica, ki se mu je ,.papirus" reklo*). Zdaj je popir v navadi, ki ga popirar v popirnici iz starih cunj in cap dela, ktere v sok raz-tolče, ki-ga v sito zajema, v polah razloži , in na) sapo obesi, de se posuše\ Štiri ali pet in dvajset jih je ene bukve, dvajset bukev en sklad, in deset skladov eno brč-me. Kar more dolgo terpeti, se na obdelano kožo ali per-gamen **) piše. Iiesica in kozel. (Basen.) Leska in kozel gresta žejna v vodnjak pit. Ko se napijeta, pravi kozel, se oziraje: „Kaj bo pa zdaj? kako bova iz tega vodnjaka izšla?" — »E, kaj te to skerbi? Ne beli si glave!" odgovori lesica. „Samo ti mene po- *) Ii besede „papirus" je tedaj nemška „Papier" in naša „popir". Slovenci v ptnjih besedah radi o namesto a izgovorejo, p: grof namesto graf. St» v p 1 u j i besedi dva. a, spremenijo v o breiglasniga , p: oltar, l o b a 1c namesto > 1 ta'r, t aba'k. Vender pišejo (udi altar, tabakitd. ")Pergame'n (Pergament) ima ime po nekdajnim mestu „pergainlis" m Trojanskim, kjer so ga mašli. Nespametno bi bilo za reči, ki (o po kakim lastnim imenn ker^ene, žisl slovenske kovati. 48 slušaj, pa se ne boj! Vstopi se po koncu, nasloni se s sprednjima nogama na zid, zgni glavo in nakloni rogove." — Kozel, k vsimu pripravljen, stori, kar se mu reče. Lesica mu zdaj ha herbet skoči, se poprime za rogove in skoči na polje, in ^kakaje okoli vodnjaka se počne hohotati. In čim bolj kozel mekeče in jo z goljufivko pita, tim bolj se mu ona posmehuje, rokoč: „Moj kozel! da imaš toliko mozga* v glavi, kolikor brade, bi ne bil šel nikakor v vodnjak/ predin bi bil dobro premislil, kako boš iž njega prišel. Ta Msen uči: Ne počenjaj ničesar, predin dobro ne razsodiš, kakšin bo nasledek. Zlate resnice. (Iz Drobtinic.) Lastna škoda ga zuči; — Komur dopovedat', ni. Kdor" z lepim