Št. 105 (15.549) leto LIL
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST -11 Montecchi 6 - Tel. Q40/77%600
GORICA - Drevored 24 moggb 1 -Tel. 0481/533382
ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190____
ICfin UD POSTNIMA PIACANA V GOTOVINI I ZJUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
SREDA, 8. MAJA 1996
Avtogol
šolnika
pri...
odbojki
Marjan Kemperle
»Številne slovenske Sole ne premorejo niti toliko dijakov, da bi lahko sestavile odbojkarsko ekipo.« Kolega iz Športne redakcije, ki se na odbojko dobro spozna, saj je bil - med drugim - tudi trener italijanskih odbojkarskih podprvakinj do 17. leta starosti (in tisto sanjsko ekipo so sestavljale same slovenske dijakinje...), je gornji stavek ocenil kot »velikansko neumnost.« Po včerajšnjem pisanju tržaškega Piccola je »neumnost« izustil tajnik avtonomnega Šolskega sindikata SNALS Giuseppe Ughi na srečanju z nekaterimi tržaškimi parlamentarci. Sklical ga je, da bi jim predstavil svoje poglede na racionalizacijo šolske mreže na Tržaškem.
Racionalizacija torej že spet buri Šolske duhove; tudi tokrat, ko je tržaški Šolski skrbnik na namig ministra za šolstvo sklenil, da bo racionalizacijski načrt za slovenske Sole za eno leto »zamrznil«.
Prav to je tako razhudilo prof. Ughija, da je na srečanju s parlamentarci zahteval »enakopravnost« med italijanskimi in slovenskimi šolami v smislu: Ce je že treba racionalizirati italijanske šole, naj se isto dogodi slovenskim. Seveda je »pozabil« povedati, da so bile slovenske Sole v prejšnjih letih že tarča racionalizacije, na srečanju pa ni bilo nikogar, ki bi ga na to »malenkost« spomnil. To pa zato, ker je sindikalist »pozabil« povabiti na srečanje neposredno prizadete, to je predstavnike Sindikata slovenske Sole.
A pustimo polemiko, vrnimo se k Športu, ki je gotovo mnogo bolj prijetna in zabavna zadeva
Prof. Ughi je verjetno spregledal letošnje uspehe odbojkaric Sole Srečka Kosovela, ki so osvojile najprej naslov pokrajinskega, nato pa Se deželnega Šolskega prvaka, sicer bi ne izustil »velikanske neumnosti«. Morda pa je - takrat - pozabil tudi na tistih 75 Članov slovenskega uCne-ga in neuCnega osebja, o katerih nam je januarja 1994. leta pisal, da so včlanjeni v »njegov« sindikat. Ko bi bil nanje pomislil, ne bi tako vehementno zahteval racionalizacije slovenskih Sol, saj bi se zavedal, da bi s tem stregel tudi po njihovih delovnih mestih.
Ali - z nogometno prispodobo: s svojo »velikansko neumnostjo« je tajnik sindikata SNALS dosegel... klasični avtogol!
g Zavije dobijo I plinski terminal
TRST - Družba Seastok (Socogas-Agip) bo od grupe Shell Italia kupila zemljišča, kjer je bila nekdaj žaveljska rafinerija Aquila. Gre za kakšnih 90.000 kv. metrov površine, na kateri ima Seastok že dalj Časa v načrtu izgradnjo podzemnega skladišča za utekočinjeni plin propan, zoper katerega se je del prebivalstva Žavelj ter miljske in dolinske občine pred Časom izrekel z referendumom.
Na 5. strani
| V Mieli sinoči o | nevrozah večin
TRST - V okviru pobude ”Kdo so drugi" je bila včeraj v gledališču Miela razprava o nevrozah večin, na kateri sta sodelovala evropski poslanec Gianni Tamino in Georges de Rivas z Inštituta za novo Evropo. V razpravi, ki jo je vodil Fabio Amodeo, je sodeloval tudi predsednik ZSKD Ace Mermolja.
Jutri in pojutrišnjem bo v Mielu gostoval ljubljanski Cankarjev dom z monodramo Akna.
Na 6. strani
|	Zaostritev med
| Rusijo in VB
MOSKVA - Ruska varnostna služba je vCeraj po izbruhu vohunskega škandala uradno zahtevala, naj devet britanskih diplomatov zapusti državo, saj naj bi v Rusiji organizirali in vodili vohunsko mrežo. Velika Britanija se je na najhujši vzhodno-zahodni diplomatski zaplet po hladni vojni odzvala z opozorilom, da pripravlja »oster« odgovor na obtožbe, ki naj bi bile popolnoma neresnične.
Na 12. strani
ITALIJA / LEVA SREDINA ODKLANJA KANDIDATURO COSSIGE ZA PREDSEDNIKA SENATA
Razkol med desnico in Oljko
Kartel svoboščin noče Luciana Violontejo za novega predsednika poslanske zbornice Negotovost pred jutrišnjo umestitvijo novih zbornic - Severno ligo se bo najbrž vzdržalo
RIM - Kandidatura Francesca Cossige za novega predsednika senata je povzročila politični razkol med Kartelom svoboščin, ki je predlagal bivšega predsednika republike, in levosredinsko Oljko. Prodijevi pristaši so kandidaturo Cossige označili za nesprejemljiv politični diktat, medtem ko je desnica dala vedeti, da ne mara Luciana Violanteja za predsednika poslanske zbornice.
Pred jutrišnjo uradno umestitvijo novoizvoljenega parlamenta vlada torej velika negotovost o novih predsednikih. Medtem ko je Umberto Bossi napovedal, da se bo Liga vzdržala, je Wal-ter Veltroni mnenja, da so v Kartelu svoboščin znova prevladali politični jastrebi, ki izkoristijo tudi najmanjšo priložnost za spopad z Oljko.
Pogajanja so za sedaj prekinjena, ni pa izključeno, da bo na koncu, kot se večkrat dogaja v podobnih primerih, prevladal politični kompromis.
Na 2.strani
SODIŠČE V HAAGU
Prvi proces zaradi vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini
HAAG - Včeraj se je v Haagu začelo sojenje prvemu obtožencu vojnih zločinov na Balkanu. Po numberškem procesu rasističnim zločincem je to prvo sojenje pred mednarodnim sodiščem. Na zatožni klopi tega procesa sedi bosanski Srb Duško Tadič (na sliki), odgovorni za pokole pa so še na svobodi.	Na 13. strani
PO ŠTIRIH LETIH IN POL
b Zagreba v Beograd zopet po avtocesti
ZAGREB - Po štirih letih in pol je av- Ivica KostoviC, minister za promet tocesta, ki povezuje hrvaško in srbsko Zvezne republike Jugoslavije Zoran prestolnico, od včeraj znova odprta za VujeviC in ameriški general Jacques-redni mednarodni javni promet. Opold- Paul Klein, vodja začasne uprave ZN v ne so na simbolični slovesnosti »prere- vzhodni Slavoniji (Untaes). zah trak« podpredsednik hrvaške vlade	Na 13. strani
Izpraznjeno vrni Maurizia Costama nova premiera SSG v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Trstu bo drevi Slovensko stalno gledališče postavilo na oder novo premiero, komedijo Maurizia Costanza Izpranjeno vrni, v kateri nastopata samo dva igralca, Polona Vetrih in Adrijan Rustja (na sliki, foto KROMA). Na 10. strani objavljamo intervju z mladim režiserjem JaSo Jamnikom.
Danes v Primorskem dnevniku
Tatovi v dvojezični šoli
Iz šolskega centra v Spetru so v noči na nedeljo odnesli računalnik in nekaj druge opreme v skupni vrednosti 10 milijonov lir.
Stran 3
Samo dve letali za Milan
Protest tržaškega župana Illyja ni prepričal družbe Alitalia, da bi ohranila tudi tretjo dnevno povezavo z glavnim mestom Lombardije.
Stran 3
Spet nesreča pri delu
V tržaški tovarni Stock je električni tok oplazil 45-let-nega uslužbenca, ki so ga v bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo.
Stran 5
Zaskrbljeni zaradi bolnišnice
Goriški občinski svetovalci večine in opozicije so zaskrbljeni za bodočnost zdravstva in opozarjajo, da je naCrt o novi mestni bolnišnici le namerno zavajanje javnosh.
Stran 8
Amoto za hitre privatizacije
Predsednik anhtmsta Giuliano Amato se je v svojem poročilu zavzel za pospešitev privatizacij, vendar je opozoril, da je treba Enel in Štet prej temeljito reorganizirah.
Stran 9
NOVICE
POLITIKA / POLITIČNI RAZKOL O PREDSEDNIKIH SENATA IN POSLANSKE ZBORNICE
Pobratenje z mestom nemškega krvnika
BONN - »Nemškemu Častniku VVolfgangu Leh-nigku-Emdenu nismo nikakor odpustili umor 22 ljudi v naši vasi Caiazzo. Naš kraj se je pobratil z nemškim mestom Ochtendung, v katerem sedaj živi nemški morilec, pirav z namenom, da bi se tudi prebivalci tistega kraja začeli spraševati o pokolu iz leta 1943, ki ga je zakrivil njihov občan.« Tako je Nicola Sorbo, župan Caiazza, občine v pokrajini Caserta, odgovoril na kritike, češ da se je njegova občina pobratila z nemško z namenom, da bi nekako opustila krivcu strahotnega pokola. Častnik Lehnigk-Emden je bil leta 1944 v italiji obsojen na dosmrtno ječo. Pred kratkim so ga tudi nemški sodni organi spoznali za krivega, a ga niso obsodili, ker je po njihovem mnenju zapadel termin za sodni pregon krivca.
Porast poskusov samomora
BOLOGNA - V desetletju 1985-1994 si je v Italiji vzelo življenje 38.919 ljudi (ali povprečno več kot 10 na dan), poleg tega pa so zabeležili še 23.942 poskusov samomora (ali več kot 6 na dan). Podatke je sporočila statistična družba BPA. Več samomorov so zabeležiti na Severu (osem samomorov na 100 tisoč prebivalcev), manj na Jugu (4, 4). Med deželami je Furlanija-Jutijska krajina na četrtem mestu na lestvici samomorov.
Oderuhu zaplenili
za 15 milijard nepremičnin
BARLETTA - Karabinjerji so zapleniti 57-letnemu trgovcu Gaetanu Guerri za 15 milijard tir nepremičnin. Dve palači, štiri stanovanja, dva trgovska lokala in dve viti si je »prislužil« z izposojanjem denarja z astronomsko visokimi obrestnimi merami (več kot 25 % mesečno). Aretirati so ga januarja letos.
Zaščiteni ježek med »tradicionalnimi jedmi«
FERENCE - Zakonsko je sicer zaščiten, znašel pa se je na jedilniku med »tradicionalnimi jedmi«. Govor je o ježku, kijev Italiji zaščiten (od 11. februarja 1992, ko je stopil v veljavo ustrezni zakon). V publikaciji, ki jo je izdala Unioncoop iz Pontedere pri Pizi, so namreč med »specialitetami« iz Volterre vključene tudi jedi z ježkovim mesom. Naravovarstvena organizacija Legambiente je protestirala, ker je »lov« na ježka prepovedan, prav tako pa je prepovedana prodaja ježkovega mesa.
Gradili so ječo, a je niso dogradili
ORISTANO - V kraju Busacchi so začeli v osemdesetih letih graditi jetnišnico. Za gradnjo so potrošiti 5 milijard tir, a strukture niso rtikoti dograditi. Zaradi pomanjkanja denarja, so se izgovarjati. Včeraj je sodnik za predhodne preiskave odredil začetek sodnega postopka proti 39 ljudem, ki so vpletene v afero. Proces se bo začel 28. maja.
Odstranili so ji zdravo dojko
VICENZA - Zenska se je leta 1992 v kliniki Villa Betica podvrgla zdravniškemu pregledu, dahi ugotoviti, ali boleha za rakom na dojki. Zdravniki pa so jo operirati in ji odstranili dojko, češ, da je bilo rakasto obolenje že tako razširjeno, da ni bilo druge pomoči. Naknadni pregled tkiva je dokazal, da so se zdravniki krepko zmotiti. Ženska sedaj upravičeno zahteva odškodnino: 150 milijonov lir.
Cossiga močno razdvaja desnico in Prodijevo Oljko
Veltroni: V Kartelu spet prevladujejo jastrebi - Še nejasni izgledi
RIM - Kandidatura Francesca Cossige za predsednika senata je po pričakovanjih povzročila razkol med Oljko in Kartelom svoboščin. Delegaciji obeh taborov sta se včeraj razšli brez vsakršnega sporazuma, tako da bo jutri po uradni umestitvi senata in poslanske zbornice vsaka politična skupina najbrž podprla svojega kandidata. Severna liga je že napovedala, da bo oddala belo glasovnico.
Obe strani obtožujeta drugo, da je odgovorna za razkol, čeprav je kandidatura Cossige od vsega začetka napovedovala politični spor. Prodijevo zavezništvo ne more namreč podpreti predsednika senata, ki je med bivanjem na Kvirinalu s svojim početjem večkrat hudo pretresel državne inštitucije, čeprav je Cossiga tokrat povedal, da hoče biti predsednik "super partes". V zameno za odklon kandidature nekdanjega državnega poglavarja je desnica zavrnila kandidaturo Luciana Violanteja (DSL) za predsednika zbornice.
VValter Veltroni je prepričan, da so v Polu svoboščin znova prevladali tako imenovani jastrebi, ki odklanjajo vsakrš-
ni institucionalni dogovor z Oljko. Voditelja Krščansko demokratskega centra Pierferdinando Casini in elemente Ma-stella pa očitata Prodijevemu zavezništvu nedoslednost pri iskanju skupne politike o t.i. pravilih igre.
Silvio Berlusconi, ki je predlagal kandidaturo Cossige, pa molči, čeprav je s svojo potezo zmešal štrene vsem, ki v Kartelu svoboščin računajo na dialog s Prodijem. Zanimivo je, da so mnogi v Oljki (med njimi je tudi Veltroni) pohvalili treznost bivšega predsednika republike, ki je povedal, da bo sprejel kandidaturo le pod pogojem, da bo odraz širokega političnega sporazuma. Prav ti sedaj upajo, da se bo Cossiga po sinočnjem političnem razkolu sam umaknik
V tem primeru bo za predsednika senata skoraj gotovo spet izvoljen dosedanji predsednik Carlo Scognamiglio (Forza Italia), ki odkrito računa na ponovno izvolitev. To je jasno povedal tudi včeraj, čeprav njegova kandidatura ne uživa podpor v Nacionalnem zavezništvu, ki se ogreva za kandidaturo Domeni-ca Fisichelle.
________ZDRAVSTVO / ODLOČITEV________
Eksperimentalno zdravljenje aidsa
V Italiji je 12 tisoč Se živečih bolnikov, okuženih z aidsom
RIM - Tudi v Italiji bodo preizkusili novo eksperimentalno zdravljenje proti aidsu, protokol o eksperimentiranju je včeraj odobrila vsedržavna komisija za aids, ki se je sestala na ministrstvu za zdravstvo. Nova zdravila proti aidsu delujejo tako, da onesposobijo encim, ki omogoča razmnoževanje virusu aidsa.
Tega eksperimentalnega zdravljenja bo deležno od 800 do 1.000 bolnikov, ki jih bodo izbrali v 40 centrih po vsej Italiji. To bodo bolniki, v katerih se je virus že zelo razvil. Izbrali bodo tiste paciente, ki ne bolehajo na jetrih ali za drugimi infekcijami. Vsako zdravilo stane kakih 20 tisoč lir. Država bo tako v to eksperimentiranje investirala 2.600 milijard lir.
V Italiji so od leta 1982 zabeležili skupno 33.304 primere okužbe z viru-
som aidsa. Velika večina je moških: 26.238 ali 79 odstotkov. Otrok je 648. Največja večina (548) se jih je okužilo z aidsom ob rojstvu. Včeraj so tudi prvič objavili število živečih bolnikov za aidsom. Le-teh je skupno 12 tisoč, katerim pa je treba prišteti še približno 90 tiso seropozitivnih.
Največ obolelih z aidsom so zabeležili v Lombardiji (10.376 primerov), sledijo ji Lacij (4.220) in Emilija-Roma-gna (3.205). Na pokrajinski rang lestvici »vodi« Pavia pred Milanom, Brescio, verono, Riminijem in Rimom. Po podatkih ravnatelja operativnega centra proti aidsu se je povprečna starost, pri kateri ugotovijo seropozitivnost, dvignila na 32 let pri moških in 30 let pri ženskah, povečalo pa se je tudi število bolnikov, ki so oboleli za aidsom preko heteroseksualnih odnosov.
Škofje nočejo odcepitve Severa, a »novo Italijo«
RIM - Italijanska škofovska konferenca (CEI) nasprotuje odcepitvi Severa od Juga, ki jo predlaga Severna liga, a se zavzema za "novo Italijo", ki bi resnično odgovarjala zahtevam in pričakovanjem ljudi. O tem problemu so razpravljali na včerajšnjem plenarnem zasedanju konference, ki je predsinočnjim s toplim aplavzom pozdravila uvodni poseg predsednika kardinala Camilla Ruinija. Slednji je bil kritičen do Umberta Bossija, a tudi do centralistične politike, ki je po njegovem Se močno prisotna v državnih vrhovih.
Država se večkrat predstavlja občanom le kot iztirjevalka davkov in kot izraz nevidne ter oddaljene oblasti, menijo italijanski škofje, ki očitno hočejo dobro razumeti razloge volilne uveljavitve Bossijeve stranke v nekaterih severnih deželah. Med vodilnimi predstavniki CEI vlada namreč prepričanje, da bo tudi tokrat Rim spregledal pojav Lige in da bo nadaljeval na poti centralistične politike, ki je daleč od realnih potreb ljudi.
Škofom je sinoči neposredno odgovoril sam Bossi, ki je očitno zadovoljen, da so cerkvene hierarhije zelo pozorne do vprašanj, ki jih tako glasno in polemično postavlja Severna liga. Stališče CEI po njegovem dokazuje, da federalizem sam po sebi ne bo rešil številnih odprtih problemov Severa in Juga in da je treba zato narediti še korak naprej v smislu neodvisnosti razvitih severnih dežel.
Bossiju je včeraj odgovoril tudi neapeljski župan Antonio Bassolino, ki je mnenja, da je potreba po federalistični ureditvi Italije močno prisotna tudi v južnih deželah. S tem v zvezi je Bassolino napovedal politično pobudo županov večjih mest, ki bodo od nove Prodijeve vlade zahtevali prav konkretne obveze za federalizem, začenši z davčnim. Časopisne polemike so popolnoma odveč, treba je končno začeti z dejanji, je poudaril še neapeljski župan, ki ga je ugledni mednarodni tisk pred kratkim proglasil za najboljšega italijanskega upravitelja.
Oglasil se je tudi načelnik senatorjev Severne lige Francesco Tabladini, ki je zelo kritičen do generala Bertolosa. Slednji je dejal, da je vojska pripravljena na poseg proti morebitni odcepitvi Severa.
RIM / IZJAVE GIANCARLA CASELLIJA OB PREDSTAVITVI VIOLANTEJEVE KNJIGE O MAFIJI
Današnje razmere spominjajo na obdobje, ko so ubili sodnika Falconeja in Borsellina
»Pri pokolih so sodelovali mafija, nekateri deli državnega aparata in prevratniške lože«
RIM - »Mafijo lahko premagamo že tako, da dobro izkoristimo dosedanje rezultate in se učinkoviteje lotimo mafijskega premoženja, vendar se država ne sme omejiti samo na sodni pregon, temveč mora ovrednotiti šolo, delo in zdravstvo.« To je povedal predsednik parlamentarne komisije za boj proti mafiji Luciano Violante, ko je včeraj skupaj s firenškim tožilcem Pierlui-gijem Vigno in njegovim palermskim kolegom Giancarlom Casellijem predstavil svojo knjigo Mafija-Antimafija 1996 (založba Laterza). Senator DSL Massimo Bratti ga je dopolnil rekoč, da se ljudje na jugu za pravico obračajo na mafijo zato, ker jim te pravice ne zagotavlja država.
Od tod poziv novinarjem, institucijam in javnosti, da se ne gre odreči budnosti, kajti mafija je še zmeraj nevarna. Primerjali so jo s kamnitim blokom, ki ga lahko sodni zasekač samo okruši, ne pa razbije, zaradi tega so mafijski skesanci dobrodošli, a le pod pogojem, da se njihove izpovedi in pričevanja stoodstotno preverijo.
drugače lahko preiskovalec nasede podtaknjeni tezi.
Zaskrbljenost nad razponom organiziranega kriminala so izraziti tudi s trditvijo, da pokolov, v kakršnih sta bila ob življenje Falcone in Borsellino, ne gre pripisati zgolj mafiji, temveč tesni povezavi med njo ter nekaterimi deli državnega aparata in prevratniškimi ložami.
Na takšne in podobne vezi je očitno mislil Caselli, ko je kritiziral tiste, ki napadajo razsodbe proti mafijcem, češ da gre za udinjanje javnim tožilcem. »Priče smo znamenjem, ki spominjajo na razmere, v katerih sta dozorela atentata na Falconeja in Borsellina,« je zatrdil Caselli ob pripombi, da se napadi na tožilstva stopnjujejo vsakokrat, ko sodne obravnave dosežejo neko določeno raven. Palermski sodnik je poleg tega obsodil početje (Fininvesto-vega) televizijca Alberta Castagne, ki je med oddajo Stranamore pokazal otroke nekega mafijskega skesanca oziroma sodelavca policije. »Zdaj jih bo treba na državne stroške skriti in varovati,« je dejal Caselli.
Za zapahi 60 oseb zaradi preprodaje mamil in orožja
MILAN - Karabinjerji so onesposobili večji del zločinske organizacije, ki se je pečala s preprodajo mamil in orožja. Po dveletni preiskavi so včeraj ponoči aretirali 60 oseb, od tega 44 v Milanu in 6 v Petilii Policastro (Kalabrija), kjer se je tolpa tudi razvila. Med zajetimi so poleg vidnih mafijcev Vincenza Scandaleja "Magliuja" in Floriana Garofala ”Fifija“ Se vodja razpečevalcev heroina Francesco Giordano ter Amneris Campostrini iz Brescie, družica znanega turskega prestopnika
Abeja Abayaka, ki se se vedno skriva, a tudi odvetnik Marco De Giorgio iz Neaplja (na stiki AP), ki je druščino obveščal o namerah varnostnikov zoper mafijske združbe.
Organizacija je imela svoj brlog sredi Milana v poslopju, ki je last glavne mestne bolnišnice. Tu so orožniki zapleniti 1 kg heroina (tedensko so pridobivati 3 do 4 kg), pet pištol, dve puški in ročno bombo, v odvetnikovi pisarni pa 60 milijonov lir). Vsi so obtoženi združevanja zločinskega kova za razpečevanje mamil.
Bossi in FeHrinaj bi žalila sodnika Di Pietra
MILAN - Lider Severne lige Um-berto Bossi, odgovorni urednik Berlusconijevega II Giornale Vittorio Feltri in novinarka Enza Cusmai se bodo morali zagovarjati pred sodnikom zaradi žalitve nekdanjega javnega tožilca poola čistih rok Antonia Di Pietra. Tako je včeraj odločila sodnica	za
predhodne preiskave sodišča v Monzi Franca Anelli. Časopis je objavil Bossijevo izjavo, češ da je Di Pietro deloval proti Severni ligi. Proces bo 27. januarja prihodnjega leta.
ALPE-JADRAN
Sreda, 8. maja 1996
H MANJŠINSKI JEZIKI / ODBORNICA GUERRA n
KOROŠKA / MANJŠINSKA POLITIKA
Deželni zakon za furlanščino
Poziv odbomišiva za kulturo
TRST - Deželni svet je pred nekaj meseci odobril zakon za zaščito in ovrednotenje furlanskega jezika in kulture, ki med drugim predvideva finančne podpore občinam za širjenje furlanšCine. Pravico do deželnih podpor imajo občinske uprave, na ozemlju katerih je furlanski jezik zgodovinsko navzoč in ki sodi v jezikovno ter kulturno zakladnico vsaj dela domačega prebivalstva. Deželna uprave je v ta namen dala na razpolago skoraj poldrugo milijardo lir, ki jih mora, kot rečeno, porazdeliti posameznim občinam.
Odbornica za kulturo in šolstvo Alessandra Guerra pa v tiskovnem sporočilu ugotavlja, da je do tega trenutka za te prispevke zaprosilo le majhno število furlanških uprav. Rok za predložitev prošenj je sicer zapadel 30.aprila, ne gre pa za časovno omejen rok, zato Guerrova javno poziva vse zainteresirane Občine, naj čimprej zaprosijo za te prispevke, ki bodo v nasprotnem pri-
meru ostali v deželnih blagajnah. Vse informacije v zvezi s tem nudijo na odborništvu za šolstvo in kulturo.
Predsednik deželnega odbora Ser-gio Cecotti bo namreč prav na osnovi prošenj občinskih uprav izdal dekret, ki bo na nek način zemljepisno "zakoličil" območje furlanskega jezika in kulture. Pristojna odbornica ugotavlja, da bo ta odlok prvenstvenega pomena za stvarno izvajanje tega zakona, čeprav bo mogoče sklep v bodoče dopolniti oziroma vsebinsko obogatiti.
Poleg posameznih občinskih uprav bo pomembno vlogo pri izvajanju zakona za furlanščino igral novoustanovljeni Deželni observatorij za furlanski jezik in kulturo, ki bo posvetovalni organ deželne vlade. Zakon, ki ga je rimska vlada v začetku zavrnila, po nekaterih popravkih pa nato dokončno odobrila,-predvideva tudi ustanovitev Deželnega urada za manjšinske jezike in kulturo, ki naj bi se ukvarjal tudi s problematiko slovenske manjšine.
Premiki o slovenskih radijskih oddajah
Podpora ustavnemu določilu o raznolikosti Avstrije
DUNAJ/CELOVEC - Večletna zahteva osrednjih slovenskih političnih in kulturnih organizacij ter tudi odgovornih oseb za slovenske radijske oddaje pri avstrijski radioteleviziji (ORF) v Celovcu bo morda - prav ob letošnji 50. obletnici uvedbe slovenskega sporeda - le še uslišana: pristojni državni sekretar pri Uradu zveznega kanclerja Karl Schlogl je v ponedeljek v pogovoru s predsednico Delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti« v socialdemokratski stranki Ano Blatnik ter predsednikom sosveta za koroške Slovence Marjanom Sturmom napovedal sklic sestanka z najvišjimi pristojnimi osebami pri avstrijski radioteleviziji, v okviru katerega naj bi preučili stališče te javnopravne radijske ustanove in se hkrati začela pogajanja o možnostih razširitve manjšinskih oddaj v ORF-u. Oblikovala naj se bi tudi posebna delovna skupina, v kateri bi strokovnjaki urada zveznega kanclerja, deželnih vlad, ORF-a in predstavniki vseh narodnostnih so-
svetov izdelali in konkretizirali načrt za razširitev radijskih oddaj v jezikih vseh v Avstriji živečih manjšin - še posebej za koroške Slovence in gradiščanske ITrvate.
Schlogl je s tem v zvezi že na prvem tozadevnem sestanku konec februarja letos zatrdil, da se bo prizadeval za postopno razširitev oddaj za avstrijske manjšine, uvedba celodnevnega manjšinskega radia pa je zanj - vsaj zaenkrat - še »vizija«. Izrecno pa je izpostavil, da vsekakor daje prednost rešitvi problema v okviru javnopravnega ORF-a.
Kot znano, imata (tudi) o tem vprašanju obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev različna koncepta. Narodni svet koroških Slovencev se vse bolj ogreva za zasebni manjšinski radio in je kot družabnik že pristopil k zasebni slovenski medijski družbi Radio Korotan, Zveza slovenskih organizacij pa zagovarja sedanjo javno-pravno ureditev pri radiu in televiziji, kajti le-ta bi - vsaj v Avstriji - zagotovila širok
pluralizem v kulturi in narodnostni politiki.
Sogovorniki so se na srečanju lotili tudi vprašanja ustavnega določila, v katerem Republika Avstrija priznava svojo zgodovinsko zraslo jezikovno, kulturno in etnično raznolikost. Schlogl je s tem v zvezi poudaril, da se je tudi on v parlamentarni razpravi zavzel za tak državni ukrep, dokončna odločitev o tem pa da bo po vsej verjetnosti padla po seji slovenskega sosveta na pogovoru z vodji polsanskih klubov vladnih strank Petrom Kostelko (SPČ) in Andreasom Kholom (OVP). Kot smo poročah, ustavno določilo podpirajo skorajda vsi narodnostni sosveti (pridržke ima Narodni svet koroških Slovencev), podprl pa ga je šele pred nekaj dni sam zvezni kancler Franz Vrantzky ko je dejal, da bi tak ukrep »prav gotovo pozitivno vplival na zmanjšanje diskriminacije do pripadnikov različnih narodnostnih skupnosti v Avstriji.
Ivan Lukan
________ŠPETER / V NOČI OD SOBOTE NA NEDELJO_______
Tatovi vdrli v špetrsko dvojezično šolo
Ukradli so račupalnik in nekaj druge opreme - Kradli so tudi na županstvu v Sv. Lenartu
SPETER - Tatovi na pohodu v Nadiških dolinah. V noči od nedelje na ponedeljek so neznanci vdrli v špetrsko dvojezično šolo in v prostore županstva v Sv. Lenartu. Povedati velja, da so neznanci tatinske podvige opravili že nekaj dni prej v treh tovarnah v špetrski industrijski coni.
Po vsej verjetnosti so neznanci šolski center nameravali okrasti že v petek zvečer. Ob prihodu na dvorišče šole pa so ugotovili, da v eni od učilnic je potekal tečaj komunikacije za starše otrok, ki obiskujejo center in šo zato svojo pozornost »usmerili« v parkirana vozila. Iz dveh avtomobilov so odnesli torbi z dokumenti in denarjem.
V špetrski center so prišli, po-
tem ko so vdrli skozi vhodna vrata in nemoteno prebrskali vse prostore šole. Iz uradov so odnesli najsodobnejši računalnik (starejše so pustili v šoli), fax, snemalno kamero in nekaj denarja v gotovini. Skoda po prvih ocenah presega 10 milijonov lir.
O tatinskem podvigu je osebje šole že v ponedeljek zjutraj obvestilo orožnike iz Spetra (kasarna karabinjerjev stoji nekaj desetin metrov od dvojezične šole), ki pa se niso odzvali klicu, tako da je tajnica centra zaprosila za pomoč orožnike iz Podbonesca, ki so opravili prve preiskave.
Nepridipravi pa niso imeli »srečne roke« v županstvu v Sv. Lenartu. Potem ko so vdrli skozi
vhodna vrata, so se lotili železne blagajne, ki pa je niso uspeli odpreti. »Zadovoljili« so se z nekaj desettisočaki, ki so jih našli v predalih županstva.
Orožniki iz Čedada, kateri vodijo preiskavo o zadnjih tatinskih dejanjih, menijo, da je ena in ista skupina ljudi opravila vsa kaznjiva dejanja, ki so jih v zadnjih dneh zabeležili v Na-diskih dolinah.
Preiskovalci sumijo, da gre za isto skupino zlikovcev, ki so pred nekaj meseci vdrli v županstvi v Tavorjani in Remanzaccu. Izključujejo pa možnost, da bi imeli ti podvigi kakršnokoli politično ali protislovensko konotacijo.
Rudi Pavšič
■H DEŽELA h
Srečanje o programu EZ
TRST - Deželna odbornica Alessandra Guerra se je včeraj srečala s predstavniki občin in pokrajin, ki so zainteresirane za izvajanje programa In-terreg v sodelovanju s sosednjimi občinami Slovenije in Flr-vaške. Srečanju, na katerem je bila poudarjena volja po okr epitvi sodelovanja, sta prisostvovala tudi dva funkcionarja Sveta Evrope, ki sta se pravkar vrnila iz Slovenije in Hrvaške.
Seminar klavirske didaktike v Špehu
SPETER - Glasbena šola iz Spetra prireja v nedeljo, 12. maja v občinski dvorani v Spetru seminar klavirske didaktike, ki ga bo vodil sloviti klavirski pedagog Sijavuš Gadžijev. Pianist se bo najprej (ob 9. uri) srečal z učitelji m jim nakazal odnos med učiteljem in učencem, govoril bo o motivaciji za študij inptrumenta, predstavil bo zamisli o zasnovi produktivnega pouka, spregovoril bo o osnovni klavirski tehniki in o osnovnih elementih za dobro interpretacijo, pa tudi o koristnosti razvijanja kompozicijskih sposobnosti učenca. Sledilo bo srečanje z učenci Glasbene šole Speter (ob 10.30). Na srečanju bodo gojenci izvedli vsak po eno skladbo, učitelj Gadžijev pa bo pripomnil svoje o tehniki, izraznosti, študijskih metodah, vlogi staršev in tedenskem sosledju lekcij. Seminar je namenjen vsem učiteljem in učencem (tudi z drugih šol in ne samo pianistom).
Dobitniki nagrade Hemingway v Lignanu
LIGNANO - Vittorio Zucconi za novinarstvo in Vittoria Ronchey za pripovedništvo so dobitniki letošnjih nagrad Ernest Hemingway - Lignano Sabbiadoro 1996. Zucconi je prejel nagrado zaradi »priznane visoke profesionalnosti in velikih mednarodnih izkušenj«. Žirija ga je izbrala iz bnjice kandidatov, ki so jo sestavljali še Bruno Vespa in Giancarlo Pema. Vittoria Ronchey je prejela nagrado za roman La fontana di Bachisaray, ki je izšel pri založniku Rlondadoriju. Na drugo mesto je žirija uvrstila ex-aequo Roberto Piumini z delom La rosa di Brod in Frediano Sessi (L’ultimo giomo). Nagrade bodo podelili v soboto v Lignanu. V okviru prireditve bo Podjetje za turistično promocijo Lignana nagradilo tudi pisatelja in psihologa Fran-cesca Alberonija, dežela Furlanija- Julijska krajina pa Pie-m Fortuno za 50-letno novinarsko delo.
PROMET / POSEG ZUPANA ILLVJA
Od Ronk do Milana le dva poleta dnevno
Tretji poletje družba Alitalia ukinila
TRST - Dežela Furla-nija-Julijska krajina je vse bolj odrezana od ostalih italijanskih krajev. Zadnji primer, ki potrjuje gornjo trditev, zadeva letalske povezave z italijanskim gospodarskim središčem, Milanom. Državna letalska družba Alitalia je pred časom črtala s svojega letalskega plana eno od treh vsakodnevnih povezav z letališčem v Ronkah.
Tržaški župan Riccar-do Illy je pred nekaj tedni pisal predsedniku Alitalie Faust Cereti pismo, v katerem je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi letalskih povezav med Trstom in Milanom prav glede ukinjenega poleta, zaželel pa je tudi, da bi anticipirali prvi jutranji
polet Trst-Milan. Želja izhaja predvsem iz gospodarskih krogov, saj so krajevni gospodarstveniki prav zaradi kasnejšega odhoda vedno na tesnem s časom, ko jih posli kličejo v lombardsko glavno mesto. II-ly je v pismu še izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi nenehnih zamud večernega poleta Milan-Trst.
Predsednik Alitalie je pred dnevi odgovoril tržaškemu županu, odgovor pa ni kdove kako zadovoljiv. Inž. Cereti je v bistvu potrdil, da je bilo število poletov na progi Trst-Milan v poletni sezoni že zdavnaj določeno, in bo ostalo do konca sezone, to je do 26. oktobra, nespremenjeno. Z Ronk bosta
tako proti Milanu dnevno poleteli dve letali: letalo M82 v dopoldanskih urah in letalo ATR 42 v zgodnjih popoldanskih.
Cereti je Illyju vendarle zagotovil, da bodo tehniki, ki bodo pripravljali letalski plan Alitalie za zimsko sezono, poskušali ugoditi željam tukajšnjih koristnikov letalsih uslug.
Predsednik italijanske letalske družbe je v svojem pismu tudi obrazložil, zakaj je prišlo (in še prihaja) do zamud večernega poleta Milan-Trst. Temu naj bi bil kriv prenasičen letalski promet na milanskem letališču Linate. Cereti je vsekakor zagotovil, da bodo že v teku maja te nevšečnosti odpravili.
NOVICE
Milka Kokot nova
predsednica
Zveze slovenskih žena
CELOVEC - Na rednem občnem zboru Zveze slovenskih Zena v glavni dvorani novega k+k-centra v Šentjanžu je bila za novo predsednico izvoljena Milka Kokot, nameščenka iz Celovca. Nasledila je dolgoletno predsednico Mileno Groblacher, ki je funkcijo oddala, da bi »glavna teža dela prešla v mlajše roke«. Imenovana je bila za častno predsednico. Podpredsednici sta Melitta Reichmann iz Bilčovsa in Marica Pra-detto iz Celovca, tajnica je Vida Obid (Celovec), blagajničarka pa Mira Prušnik iz Cahorč. Zveza slovenskih žena je najpomembnejša organizacija koroških Slovenk, nastala pa je takoj po vojni iz Antifašistične fronte žena na Koroškem. Na občnem zboru je bilo ugotovljeno, da bi se koroške žene želele več plodnega sodelovanja z ženskimi organizacijami v R Sloveniji in tudi z uradom za žensko politiko pri slovenski vladi. (I.L.)
Največja tovarna v Rožu odpustila četrtino uslužbencev
CELOVEC - Tovarna akumulatorjev Jungfer na Bistrici v Rožu je zašla v krizo in bo do konec leta odpustila najmanj 85 od skupno 350 delojemalcev. To je te dni sporočilo vodstvo največje tovarne v Rožu, katere lastnik je italijanski koncem Fiamm. Po besedah poslovodje tovarne Ul-richa Popoviča je vzrok ukrep napačen menedžment v zadnjih letih, z redukcijo števila sodelavcev pa naj bi tovarno rešili pred še hujšo krizo ali morda celo pred zapretjem. Koroški politiki so na napoved poslovodstva o odpustitvi četrtine delojemalcev zahtevali takojšnji sanacijski načrt, ki naj bil dolgoročno zagotovil proizvodnjo akumulatorjev na Bistrici ter podjetju zagotovili pomoč dežele. (I.L.)
Dve milijardi šilingov za program proti brezposelnosti
CELOVEC - Koroški politiki so skupaj z interesnimi zastopstvi delojemalcev in gospodarstva predstavili skupen koncept, s katerim hočjeo zagotoviti oz. ustvariti približno 6000 delovnih mest in s tem omiliti dramatično zaposlitveno situacijo. Statistika delovnega trga namreč kaže, da je prav na Koroškem največ brezposelnih v avstrijskem povprečju in da je bilo konec aprila brez dela skoraj 25.000 ljudi ali za 18 odstotkov več kot pred letom dni. Istočasno se je število prostih delovnih mest zmanjšalo za kar 40 odstotkov. Načrtovanih 6000 delovnih mest želijo ohraniti oz. ustvariti z investicijami v višini skoraj dve milijardi šilingov, konkretno gre za gradnjo avtoceste med Celovcem in Velikovcem in novega varnostnega centra v Celovcu, izvozno ofenzivo (Slovenija, Hrvaška, Bosna, Češka), pospeševanje mladih podjetnikov, pospeševalne akcije za podjetja, ki nastavljajo brezposelne za določen čas, izobraževalne programe, itd. (LL.)
OGLEDALO
Ne znamo poslušati, ne znamo pripovedovati
Ace Mermoua
V	pozaomodemem in razvitem svetu izgubljamo smisel za zgodbe. Ne znamo poslušati in ne znamo pripovedovati. S tem izgubljamo zaklad, ki je eden izmed temeljev kulture. Človek brez zgodbe je človek brez prave preteklosti in brez načrtov. Podobno velja za skupnost. Zgodovina je zgodba, saj se preteklosti spomnimo tako, da jo predstavimo v smiselni obliki, ki ima svoj začetek in konec. Vmes je toliko in toliko dogodkov, ki jih med sabo povezujemo, osmisljamo, postavljamo v vzročni red zato, da jih lahko beremo ah poslušamo. Se tako velik arhiv ne bi pomenil ničesar, če bi kopice dokumentov ne znali uvrstiti v red, skratka, v zgodbo, ki ima svoj smisel. Zgodbo potrebujeta analiza sedanjosti in načrtovanje prihodnosti. Načrt je zgodba, ki jo želimo udejanjiti. Če načrt nima pripovedne strukture, ki povezuje posamezne dele v logično celoto, ostane prepuščen naključju in ni več načrt. Zgodbo potrebujejo kultura, gospodarstvo, politika, znanost in vse, kar človek počne v nekem zaporedju in ne le slučajno. Brez pripovedovanja in poslušanja ne bomo znali razumeti in razbirati dogodkov, sveta in življenja. Ti sposobnosti nam zmanjkujeta. Človek brez zgodbe je človek brez identitete, isto se dogaja s skupino ah narodom.
Izguba pripovedi in zgodbe je za posameznika in narod veliko nevarnejša od znanih sistemov asimiliranja. Ko govorimo o narodu, pripisujemo največjo nevarnost sosedu, s katerim smo v sporu. Radi pa pozabimo na tiste mehanizme poznomodemega sveta, ki nam kradejo zgodbe. Navedel bom štiri primere, ki kažejo na nase težave z zgodbami in s pripovedovanjem.
V	svoji skromni profesorski izkušnji sem lahko opazil, kakšne težave imajo dijaki s pripovedovanjem zgodb. Zagata je morila njihove uspehe. Ko so prihaja-h pred kateder, da bi jih izpraSal, sem že po vedenju opazil, če so se pripravili. Kdor se ni učil, je brezupno brskal po spominu in to z različnim uspehom. Dijaki, ki so imeli smisel za pripovedovanje in poslušanje, so lahko blefirali, ostah so obmolknili. Najhuje pa je bilo tistim, ki so se učili, a niso znali urediti znanja v urejeno pripoved. Na splošno je dijake zmedel že »vrinek« v snov, ki so se jo naučili, a je niso v sebi »predelali«. Skratka, iz zgodbe v knjigi ali v zvezku niso znali povzeti nove zgodbe, z drugačnim vrstnim redom, a spodobnim smislom. Prav tako so mnogi dijaki s težavo sledili daljši pripovedi. Če upoštevam, da sem bil verjetno dolgočasen, me je vseeno zaskrbelo, ko sem opažal težavo, da se kljub naporom vključijo v pripovedni tok Zaslutil sem, da težav ne morem pripisovati skromni nadarjenosti. Mnogi preprosto niso zmogli hoditi poti, ki jo zahteva vsaka zgodba. Tudi v neobveznem pogovoru so uporabljati sistem komunikacije, ki je bil bolj podoben reklamnim vložkom kot pa vsebinskemu filmu.
Veliko težavo pri poslušanju in pripovedovanju zgodb sem doživel pri skupinskih psihoterapijah. Pacienti so želeli povedati svoje življenje, a so se znašli pred nenavadnimi težavami. Velik del krivde za to gre pripisati psihični zmedi, zaradi katere so se zdravih. Del težav pa je povzročala skromna sposobnost pripovedovanja. Marsikdo je zreduciral svoje življenje na nekaj povsem običajnih dogokov, kot so odraščanje v družini, šolanje, delo, poroka itd. Pripoved je ob bolezenski patologiji izdajala nekaj povsem vsakdanjega: nesposobnost kompleksnejšega komuniciranja. Terapija je nujno postala šola pripovedovanja, saj ne moreš izpovedati stiske, če ne znaš povedati zgodbe.
Del letošnje italijanske predvolilne kampanije je bil pripravljen tako, da bi lahko sporočila politikov dosegla tudi tiste volilce, ki ne znajo več poslušati zgodbe. Zlogani, prepiri, veliki nasmeški, jezne parole na račun nasprotnikov, demagoške obljube so triki, s katerimi žehjo pohtiki prepričati državljane, ki s težavo poslušajo daljše pripovedovanje. Predstavitev programa zahteva pripovedovanje daljših zgodb. Kdor žeti
povedati, kaj namerava ukreniti z gospodarstvom, z brezposelnostjo, s socialo in z zdravstvom, mora nujno seči po kompleksnejši zgodbi. Lahko je reči: »bomo znižali davke«, težje je obrazložiti, kako. Se zahtevneje je povedati stvari tako, da bo razlaga verodostojna. Težava pa ni samo v pomanjkanju dobrih idej, največja težava je v tem, da del poslušalcev kmalu izgubi »nit« pripovedi. To so marketinški strategi dobro vedeti. Ideja o Padski republiki je lahko za mnoge zanimiva in privlačna. Doslej pa nisem še slišal ali bral, kako naj bi izgle-dal proces osamosvajanja in kakšna bi bila ta republika. Ideja je verjetna, ker nismo več vajeni zgodb. Mene je sin spravil v težavo, ko me je začel spraševati o podrobnostih pravljice in sem moral logično povedati, kako je lahko princ v enem dnevu prejahal sedem dežel in to z enim samim konjem. Rešil sem se z ugotovitvijo, da je v pravljicah vse možno. Ko bi mi ohraniti sposobnost otrok, da poslušajo z odprtimi usti in da jim ne zbeži nobena podrobnost! V svetu z vedno manj zgodb prezremo vse tiste »malenkosti«, ki dajejo pripovedi smisel in verodostojnost.
Četrti primer povzamen iz našega narodnega življenja. Zanimivo se je z nekom pogovarjati o vzrokih še vedno aktualne narodne mržnje, ki pogojuje tržaško življenje. Zanimivost pa je v tem, da se zgodba kmalu zaključi in prepusti širok prostor nedorečenim občutkom, strahovom, nezaupanjem, skratka, čustvom. Utemeljevanje strahov bi potrebovalo različne specialiste: od psihologov do zgodovinarjev.
Primer, M ga navajam je iz vsakdanjega življenja, dokazuje pa moč in votlost strahov. Spoznal sem ladijskega kapetana, ki mi je v bolj zaupnih pogovorih zaupal trenutke svojega življenja. Presenetil me je s stavkovm, da se je po vojni verjetno spopadel z mojim očetom. Odgovoril sem mu, da to ni mogoče, ker očeta nisem poznal. Zanimalo pa me je, od kod misel na spopad. Kapetan mi je nato pripovedoval o nacionalnih izgredih v Trstu. Obiskoval je tržaško pomorsko šolo, ki je bila znana zaradi nacionalističnega vzdušja, ki je vladalo med profesorji in dijaki. Mladi so bili pri-prvljeni na pretep s Slovenci in so bili aktivni pri izgredih. S kapetanom sva se pogovarjala o vzrokih mržnje. On je z leti spremenil stališče do Slovencev, ker je uvidel, da je podedoval vzdušje, ki ga ni krepila zgodba z racionalnimi vzroki za sovraštvo. Kritični odnos do latnih čustev, do uveljavljenih parol in do stereotipnih pojmov o Slovencih mu je pomagal, da je premagal v sebi gnev. V pogovorih z njim, a ne samo z njim, sem spoznal, kako živi v ljudeh sovraštvo brez prave osnove. Večkrat nima zgodovinskega spomina, ne pozna kritičnega razmišljanja in se zaupljivo prepušča argumentom, ki jih tke dnevna politika. Veliko je osebnih zgodb, ki so boleče (zgodbe ezulov), vendar posamezniki ne znajo kritično oceniti vzrokov svojih osebnih in družinskih peripetij. Prepuščajo se občutkom, ki jih politiki netijo s spretno propagando. Kritično branje skupne zgodovinske zgodbe bi omililo ali celo odgnalo veliko strahov in sovraštva.
Izguba zgodbe, majhna sposobnost pripovedovanja in poslušanja in nekritično sprejemanje votlih parol nas delajo ranljive in nam jemljeno identiteto. Ljudje s šibko identiteto so izpostavljeni vsakovrstnim manipulacijam. Sodobna množična komunikacija in predvsem televizija nam posredujeta predvsem kratka sporočila, izseke dogodkov in življenja. Svet nam predstavljajo v drobcih z enominutnimi novicami. Pomanjkanje medsebojnega dialoga dodatno šibi naše sposobnosti, da se lotevamo problemov na poglobljen način in da si prisvajamo daljše zgodbe. Informacija nas dela plitve in šibke. Zato se mora skrb za osebno in narodno indentiteto utemeljevati v učenju pripovedovanja in poslušanja zgodb. Branje, pisanje in smiselno govorjenje so osnovna »tehnična« sredstva vsake zgodbe. V dobi računalnikov so te stare veščine največji izziv.
SPOMIN
Pred 20 leti je tragično umrl tržaški glasbeni pedagog Erminij Ambroset - Ino
Z njim je v prometni nesreči med Zagrebom in Ljubljano izgubila življenje tudi gojenka Glasbene matice Jožica Lasič-Čefarin
Nobeden od učencev »Ambrose-tove šole« ne bo pozabil tistega osmega maja 1976, ko se je na Tržaškem in Goriškem razširila tragična novica, da sta v prometni nesreči med Zagrebom in Ljubljano izgubila življenje glasbenik, pianist, pedagog Erminij Ambroset ter njegova gojenka Jožica Lasič-Cefarin, obetavna in briljantna pianistka na pragu diplomskega izpita. Vračala sta se z mednarodnega klavirskega tekmovanja v Osijeku, bila pa je njuna zadnja pot.
Ambrosetovi - trotovi učenci tedaj nismo izgubili le učitelja in kla-virskga pedagoga, izgubili smo prijatelja in usmerjevalca, ki je s svojo močno osebnotjo, neizmerno predanostjo svojemu delu ter z ljubeznijo do svojih gojencev pustil v vsakem izmed nas neizbrisno sled, tako v glasbenem kot v osebnostnem pogledu.
Erminij Ambroset je bil markantna osebnost. Močan, ekspanziven, med njegovimi vehementnimi kla-
virskimi lekcijami so se zidovi poslopja Glasbene matice na ul. Rugge-ro Manna včasih kar tresli. Tudi njegova dovtipnost in sposobnost izražanja v slikovitih metaforah sta postali sestavni del življenja glasbene šole. Toda za navidezno osornostjo in nepopustljivo strogostjo smo gojenci kaj kmalu uzrli učiteljevo dobrodušnost in dobronamernost, katere edini cilj je bil, da bi gojenci našli svojo glasbeno in življenjsko pot.
V letih, ko je poučeval na Glasbeni matici v Trstu (1958-1976) je Erminij Ambroset ustvaril pravo klavirsko šolo ter pripeljal do diplome celo vrsto pianistov. Na Glasbeni matici v Trstu je bil med klavirskimi pedagodi nesporna avtoriteta, ki so mu jo priznavali tako gojenci kot kolegi. Njegovi gojenci smo bili zelo povezani med seboj in smo se imeli za nekakšen Ambrosetov »klan«. Samozavest nam je vlivalo dejstvo, da smo pod učiteljevim vodstvom sledili drug drugemu in beležili napre-
dek pri sebi in pri drugih.
Erminij Ambroset je bil doma iz Skednja, kjer se je rodil leta 1933. Študij je začel privatno, leta 1943 pa se je vpisal na tržaški konservatorij »Tartini«, kjer je diplomiral leta 1949, takoj nato pa se je vpisal na Glasbeno akademijo v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1957 v razredu pianista in skladatelja Janka Ravnika. Z Ravnikom je ostal potem povezan vse življenje. Pred kakim pomembnejšim nastopom je bila tudi za nas gojence lekcija pri prof. Ravniku v Ljubljani skoraj obvezna. Na Glasbeni matici v Trstu je začel poučevati leta 1958 in je to službo obdržal do smrti leta 1976.
O Ambrosetovem glasbenem delu na Tržaškem bi zgodovinar moral napisati še marsikaj drugega. Naj bodo pričujoče vrstice le skromen in hvaležen šopek cvetja, ki ga ob dvajsetletnici smrti učenci poklanjajo svojemu nepozabnemu učitelju Er-miniju Ambrosetu.
Tomaž Simčič
PATRONAT INAC
10-odstotni prispevek obvezen za nezavarovane sodelavce
Potem ko je državni svet cenzuriral nekatere vsebinske postavke zavarovalnega prispevka za sodelavce, upravitelje in nadzornike, ki opravljajo samostojno dejavnost, je bil z enomesečno zamudo objavljen medministrski odlok, ki uvaja 10-odstotno socialno dajatev. Besedilo bi moralo biti dokončno in odlok se bo začel izvajati, čim bo računski dvor prižgal zeleno luč.
Zadnji odlok vsebuje dve novosti v primerjavi s prejšnjo formulacijo. Privatizirane ustanove niso več dolžne, da vnovčijo prispevke, ki so jih zavarovanci morebiti plačali zavodu INPS. Kdor bo uveljavil pokojnino tudi na osnovi 10-od-stotnega prispevka, bo imel pravico do dodatka prvič po dveh letih in nato vsakih pet let.
Zavezanci so razvrščeni v dve kategoriji: nezavarovani samostojni delavci oziroma komitenti bodo morali do 20. maja (in nato do 20. naslednjega meseca) plačati 10-odstotni prispevek na honorarje za dejavnost po 1. aprilu 1996. Prejemki, ki so dozoreli do 31. marca (niti
če bodo izplačani naknadno), pa ne bodo podvrženi nikakršni dajatvi. Dve tretjini prispevka bremenita komitenta, ki tudi opravi	vplačilo.
Zgornja	meja
dohodka, ki je podvržen socialni dejatvi, je 132 milijonov lir na leto, ustrezna pokojnina pa bo izplačljiva po 57. letu starosti na osnovi vsaj 5-letne prispevne dobe. Kdor se ni še vpisal v posebni seznam na zavodu INPS, bi to moral storiti čimprej.
Za profesionalce, ki so zavarovani pri svoji blagajni in imajo številko IVA, bo obveznost stopila v veljavo od 30. junija dalje. Na fakturi bodo lahko zaračunali za 4 odstotke višji znesek.
Medministrski odlok dokončno potrjuje načelo, da niso dolžni plačati 10-odstotnega prispevka sodelavci oziroma upravitelji, ki so dopolnili 65. leto starosti. Tudi osebe, ki bodo izpolnile 65 let pred letom 2001, se bodo lahko zbrisale iz seznamov. Kdor pa bo dopolnil 65 let po letu 2001, bo moral redno plačevati prispevek, vse dokler bo opravljal samostojno dejavnost, (ma)
PISMA UREDNIŠTVU
Poročanje o Černobilu
Obletnica: Pred 10 leti je černobilska tragedija odprla novo poglavje v zgodovini človeštva (Primorski dnevnik 21.4.1996). Sem naročnik Primorskega dnevnika že par let, inženir elektrotehnike s specializacijo iz jedrske fizike in znanstveni svetnik ENEA (do 1993) za študije o vplivu černobilske nesreče in njenih posledic na teritorij, moram opozoriti na napake, ki jih vsebuje obširno poročilo g. Colje.
Ni mi znano odkod je g. Colja dobil podatke za posamezne prispevke: a v uvodniku, v članku »Tragedijo povzročil tvegani in lahkomiselni poizkus« in predvsem v članku »V državah nekdanjega socialističnega bloka bi morali zapreti 35 nukleark«, se govori o reaktorjih, v katerih je moderator grafit, hladilno sredstvo pa ogljikov dioksid. V reaktorjih tipa RBMK je moderator grafit, hladilno sredstvo pa »kipeča« voda.
Kaj je »nuklearka« - jedrska centrala z enim ali več reaktorji? In potem »Poglavje zase je 15 grafitnih eletkram tipa RBMK«, ki se nahajajo na tleh nekdanje SZ, ker so jih uporabljali tudi za proizvodnjo jedrskega orožja.« - Elektrarna proizvaja električno energijo, ne pa jedrskega orožja! Pu, ki se akumulira v reaktorju RBMK ni uporaben za atomsko bombo.
Poglavje zase je 13 grafitnih reaktorjev tipa RBMK, ki obratujejo še danes v jedrskih centralah lokaliziranih na teritoriju nekdanje SZ: in sicer v Rusiji - S. Pe-tersburg (4 RBMK), Kursk (4 RBMK), Smolensk (3 RBMK); na Ukrajini - Černobil (1 RBMK) in v Litvi-Ignalina (1 RBMK).
Konstruktorji prve (prvih!) atomske bombe (Fermi v USA, Kurčatov v SSSR, Angleži in Francozi) so zgradih najprej grafitne reaktorje na prirodni uran, ker so bili ti sposobni proizvajati plutonij-239 potreben za atomsko bombo. ZDA po koncu druge svetovne vojne niso razvile grafitnih reaktorjev za miroljubno izkoriščanje jedrske energije v električnih centralah, temveč reaktorje »na vodo in lahko obogateni uran« (moderator in hladilno sredstvo navadna voda). Tudi Francija je kasneje sledila temu zgledu. V Angliji pa še danes obratujejo reaktorji v katerih je moderator grafit, hladilno sredstvo ogljikov dioksid (tipa Ma-gnox in AGR). SZ pa je razvila grafitne reaktorje na lahko obogateni uran (~ 2% U-235) oMajene s kipečo vodo tipa RBMK - Kanalni reaktor visoke moči - ker so nudili prednost enostavne ... izgradnje, kljub nevarnosti zaradi notranje nestabilnosti reaktorja, predvsem pri nizki moči. Ti reaktorji niso bili razviti na podlagi opuščenega britanskega programa.
»Cernobiska izkušnja je strahotna....« je napisal inž. Mam v ljubljanskem Delu ob šesti obletnici nesreče v Černobilu (18.3.1992) in strinjam se z njim, da je »Černobilska nesreča bila in bo ostala opomin vsem - tistim ki menijo, da je jedrska energija obvladljiva (med nje sodi tudi pisec tega sestavka - in jaz tudi!) in tistim ki menijo, da prednosti jedrske energije ne odtehtajo nevarnosti, ki jih zavoljo neodgovorne uporabe prinese s seboj«. Jaz tega lepše po slovensko ne znam povedati!
Dodala bi samo, da morajo razlogi, na katerih je osnovano eno ah drugo prepričanje, temeljiti na zanesljivi, odgovorni in neoporečni strokovni informaciji.
Devana Lavrenčič
Pojasnilo: danke, objavljene v prilogi o Černobilski katastrofi smo povzeli po italijanski tiskovni agenciji ANSA. Za gornja pojasnila se seveda zahvaljujemo in jih bomo pri nadaljnem poročanju upoštevali.
Ur.
ZAVIJE / KUPILA BO ZEMLJIŠČE AOUILE
DOLINA / KONEC LETOŠNJE MAJENCE
Seastok zgradi plinski terminal
Podpis kupoprodajne pogodbe z družbo Shell Italia bodo sporočili morda že danes
Maju zadnjič zapeli in ga spustili ob tla
Praznik je znova privabil veliko obiskovalcev
Predstavniki družbe Seastok in kolosa Shell Italia so na delu za podpis kupoprodajne pogodbe, po kateri naj bi prva odkupila večji del zemljišč, na katerih rjavijo ostanki nekdanje naftne Čistilnice Aquila v Zavljah. Kakor je znano, si delniška družba Seastok, katere večinski delež (60%) ima Socogas (družina Zucchi), manjšinskega (40%) pa Agip, ze dalj Časa prizadeva, da bi tam uresničila podzemeljsko skladišče tekočega propana. Prvotno je imela to v programu multinacionalka Shell prek družbe Monteshell, ki pa se je potem načrtu, kakor kaže, dokončno odpovedala.
Kaj več o zadevi se bo morda izvedelo danes, prav gotovo pa bo dogodek že spet vzburil tiste Zaveljčane in prebivalce miljske, a tudi dolinske občine, ki so se zoper terminal utekočinjenega plina izrekli z referendumom.
Pogajanja za rešitev Salde
Stodvajset uslužbencev kovinsko-mehanskega holdinga Salda, ki ga vodi komercialist Renato De Massa iz Trevisa in nadzoruje dve tovarni v Trstu (Salda caffe in Salda carpenteria) ter eno v Tol-meCu (Sermet), je skoraj Štiri mesece brez plaCe zaradi pomanjkanja likvidnosti. Nekajkrat so že dvignili glas in stavkali, potem se je stanje začasno izboljšalo, a zdaj se je spet poslabšalo. Predvčerajšnjim so se zbrali na protestni skupščini za nedoločen Cas, sinoči pa je bil na deželnem odborništvu za industrijo sestanek med glasniki holdingove-ga vodstva, kovinarskih sindikatov FIOM-CGIL in UILM-UIL ter deželne vlade in njene finančne družbe Friulia, ki je soudeležena pri Saldinem kapitalu. Pogajanja so se zavlekla pozno v noC.
Okrašena krošnja podrtega maja je postala »plen« najmlajših (foto KROMA)
Letošnje majence je konec: s podiranjem maja se je sinoči tudi »uradno« končal praznik, ki se je pričel v soboto zvečer. Kot veleva običaj, so se sinoči na Majenci zbrali predvsem domačini. Potem ko je Pihalni orkester Breg imel koncert na vaškem trgu, so na Gorico ob parterjih in partercah, »županu« Dejanu Kozini in predstavnici dekliške Martini Mauri prišli tudi ostali vašCani. Zbrali so se v krogu pod majem in mu še zadnjic zapeli pesem o drevcu. Dekleta so zatem ustvarila živo mejo med majem in gledalci, fantje so šli »na vrče«, nakar je župan z zamahom roke dal znak: maj je treščil na tla, pričelo se je veselje otrok, ki so se zapodili v njegovo okrašeno krošnjo.
PROTEST / SINDIKAT SAP
Stopnjevanje nelagodja med obmejnimi policisti
Pripadniki samostojnega policijskega sindikata SAP so včeraj uprizorili nov protest zoper pristojne oblasti, ker jim še niso uredile delovnih razmer na mejnih prehodih Rabujez-Skofije, Feme-tici-Sežana in Pesek-Krvavi potok. Od 8. do 11. ure so avtomobilistom, ki so prečkali mejno črto, razmnoževali letak z navedbo svojih zahtev ter s pozivom Političnim in družbenim silam, da jim te zahteve pomagajo uresničiti. Ce bodo oblasti do njih Se naprej ravnodušne, bodo policisti svoj boj Primemo zaostrili, da bo paC Se odmevnejši.
Agenti, ki so zaposleni na mejnih prehodih, se že dalj Časa pritožujejo zaradi neustreznosti kahin, v katerih morajo sedeti ure in ure, ne da bi bile te prezračene oziroma pozimi ogrevane in poleti hlajene; pri tem gre predvsem za zdravje, saj se
promet na meji iz dneva v dan povečuje, z njim pa stopnja onesnaženosti. Dalje zahtevajo izvajanje rednih in izrednih vzdrževalnih del na kasamiških zgradbah pri Ra-bujezu in Korošcih, vključitev teh dveh prehodov, pa še železniškega na Opčinah med nelagodna delovišča, ter odprtje menze na enem izmed policijskih sedežev v miljsld občini.
Prof. Salvotore v Trstu
Prof. Dominick Salvatore, predstojnik ekonomske fakultete Fordham v New Torku in eden najveCjih izvedencev mednarodnega gospodarstva, bo danes v Trstu kot gost Erdisu predaval o perspektivah Italije po razširitvi EU na države Srednje Evrope. Predavanja, ki bo na pomorski postaji, se bosta udeležila tudi rektor tržaške univerze Borrudo in deželna odbornica Guerrova.
________ŠOLSTVO / AVTONOMNI SINDIKAT_
SNALS zahteva racionalizacijo
Avtonomni sindikat šolnikov SNALS zahteva, naj šolski skrbnik vključi slovenske šole v svoj naCrt za racionalizacijo šolske mreže na Tržaškem. Tako je razbrati iz izjav tajnika sindikata Ughija na ponedeljkovem srečanju, ki so se ga udeležili nekateri tržaški parlamentarci in šolski skrbnik. Srečanje je sklical, da bi predstavil predloge šolskih sindikatov o letošnjem racionali-zacijskem načrtu.
O njem smo že poročali, ko je tržaški šolski skrbnik seznanil Sindikat slovenske šole, da je za letošnje leto »zamrznil« vsak ra-cionalizacijski ukrep, pri Čemer se je izrecno skliceval na vsebino pisma ministra za šolstvo Lombardija didaktični ravnateljici Kseniji Dobrih. Ta njegova odločitev je že na prvem skupnem srečanju predstavnikov šolskih sindikatov vznejevoljila tajnika avtonomnega sindikata SNALS, ki je že takrat
nasprotoval dejstvu, da bi bile slovenske šole »izvzete« iz racionalizacij skega postopka.
Vodstvo Sindikata slovenske šole se je v preteklih dneh večkrat sestalo s šolskimi sindikati qnotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, da bi skupaj izdelali alternativni predlog racionalizacije. Ta predlog je bil naposled tudi izdelan, preden so ga uradno predstavili pa je tajnik avtonomnega sindikata šolnikov SNALS sklical srečanje s parlamentarci, da bi jim iznesel svoje poglede na zadevo. Sindikat slovenske šole ni bil o tistem srečanju niti obveščen, niti povabljen nanj. Pa tudi ko bi ga bili povabili, bi se tajnica ali njena namestnica srečanja ne mogli udeležiti, ker je bilo sklicano ob urah, ko sta zaposleni na šoli oziroma v vrtcu; velja namreč ponoviti, da Sindikat slovenske šole in uradno priznan, zaradi
Cesar ne razpolaga z osebjem, ki bi koristilo sindikalni dopust.
Tajnik sindikata SNALS je torej - ob odsotnosti predstavnikov slovenskega šolskega sindikata - zagovarjal tezo, da je tržaška šolska stvarnost kompleksna, saj jo sestavljajo italijanske in slovenske šole, in da gre torej tudi slovenske šole vključiti v racionalizacijski naCrt. To pa predvsem zato, ker jih obiskuje mnogo manj uCencev in dijakov, kot italijanske, ki bodo deležne »racionalizacije«. Iz krajevnega tiska je bilo mogoCe izvedeti tudi za tole soCno prispodobo, ki jo je tajnik SNALS izrekel na ponedeljkovem srečanju: »Številne slovenske šole ne premorejo niti toliko dijakov, da bi lahko sestavile odbojkarsko ekipo.« Takole športno navdahnjeni prof. Ughi je bil - milo rečeno - nešporten, saj je svojo kozlarijo izrekel, ko nasprotnika ni bilo na igrišču, da bi mu primemo odgovoril. (M.K.)
Tržaški
Goethe
Institut
ostane
Tržaški prefekt Mario Mo-scatelli je sinoči sporočil, da je italijanska vlada dobila iz Bonna zagotovila, da tržaškega sedeža Goethe Instituta ne bodo zaprli, pa čeprav bodo mrežo tovrstnih institutov širom po svetu močno zreducirali. Prefekt Mo-scatelli je že 2. aprila, ko se je razširila vest o nameravanem zaprtju Goetheja, obvestil rimsko vlado, ki je nato posegla pri nemških oblasteh.
Prefekt je v včerajšnji izjavi poudaril, da so bile za ohranitev tržaškega sedeža odločilne zaskrbljene reakcije tolikih intelektualcev, kulturnikov in politikov, kot tudi krajevnega tiska.
ROJAN / V TOVARNI STOCK
VČERAJ ODPRTJE RAZSTAVE V OBČINSKI GALERIJI
Delavca oplazil močan električni tok
Za 45-letnega delavca Giorgia Zeriula (na sliki), ki je včeraj zjutraj tvegal življenje v obratu Stock v Rojanu, so si zdravniki sicer pridržali prognozo, a Ce ne bo komplikacij, bo v kratkem lahko odšel domov. Zeriul je popravljal električni pano, ko ga je ošinil močan električni tok. Izgubil je zavest in obležal na tleh. 2e cez nekaj minut je bila na mestu ekipa za hitro pomoC, prišli so tudi gasilci in izvedenci zdravstvene ustanove, ki se ukvarjajo z Uesrecami pri delu. Zeriula, ki je že dolgo let zaposlen pri Stocku, so zatem odpeljati v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeti na oddelek za urgentno medicino. V takih primerih se držijo ustaljene Prakse, da ranjenci ostanejo na opazovanju okrog 24-36 ur, ker se aritmija, ki je lahko tudi usod-
na, pojavi kasneje, ne samo v trenutku, ko osebo zadene električni tok. Na vsak način naj bi iz dosedanjih izvidov izhajalo, da srce ni utrpelo nobene poškodbe.
Z včerajšnjo nesrečo se ukvarja tudi policija, ki bo skušala ugotoviti morebitne odgovornosti.
Zal se z včerajšnjim primerom vse bolj daljša seznam nesreč pri delu v industrijskem sektorju, a naša dežela je na tem seznamu skoraj pri vrhu: pred njo so samo Ligurija, Dolina Aosta, Umbrija ter Tridentinska-Južna Tirolska.
V dveh letih je namreč izgubilo življenje kar 82 delavcev, ranjenih je bilo 54.765, torej poprečno po ena smrtna žrtev vsakih devet dni, kar je zastrašujoča številka: na vsakih sto zaposlenih je bilo poprečno 37,6 nesreč, medtem ko državno poprečje znaša 26,1. Najhuje je vsekakor v Liguriji (49,8 nesreč), najmanj nesreč so prijavili v Lombardiji (18, 9). Poleg osebnih tragedij pa te nesreče predstavljajo tudi hudo breme za državo (okrog 40-45 tisoč milijard lir na leto).
Mlake bližje mestu
Posnetki s pobude za očiščenje mlak in kraških jam
Kraške mlake in jame so za korak bližje mestnemu središču. Speleološka skupina San Giusto je namreč v sodelovanju s tržaško občino dala pobudo za razstavo SOS Ambiente. Razstava, ki so jo o tvoriti včeraj v občinski galeriji na trgu Unita (na sliki - foto KROMA), prikazuje fotografske posnetke, nastale med projektom Scuola ambiente in drugimi sorodnimi pobudami. Namen le-teh je bil obnovitev zanemarjenih mlak in očiščenje nekaterih kraških jam. Pomembno vlogo pa je odigrala tudi naravoslovna vzgoja šolarjev.
Ob odprtju razstave je bila predstavljena publikacija Ni-cole Bresia, enega od odgo-
vornih pri izpeljavi projekta. Vzgojno-naravo varstvena pobuda je ena najuspešnejših v državnem merilu,
kljub temu, da je šele v eksperimentalni fazi.
Razstava bo odprta do ponedeljka, 13. t.m. (m.g.)
GLEDALIŠČE MIELA / RAZPRAVA O NEVROZAH VEČIN
»Gradimo mostove in rušimo zidove...«
Poseg evroposlanca Tamina - Prispevek ZSKD
Diskutanti na včerajšnjem srečanju o nevrozah večin v gledališču Mlela (f. KROMA)
Prireditev ”Kdo so dru-gi“ je nudila priložnost za razpravo o nevrozah večin in na splošno o odnosih med različnimi in drugačnimi. Gosta zadruge Bonavrentura in Zveze slovenskih kulturnih društev sta bila evropski poslanec Gianni Tamino, ki je v Strasbourgu prevzel mesto preminulega Alexa Langerja, in Geor-ges de Rivas z Mednarodnega laboratorija za novo Evropo. Srečanje je uvedel predsednik Bonavven-ture Gianni Torrenti, vodil pa ga je novinar Fabio Amodeo.
Narodne in jezikovne manjšine so večkrat zelo zaprte, za njihovo zaprtost pa nosijo odgovornosti tudi nevrotične večine, ki se tako prepogosto odpovedujejo lastni obogatitvi. Amodeo je navedel primer Trsta, ki je razdvojen med odprtostjo in zaprtostjo, med gradnjo mostov in zidov, med sprejemanjem in odklanjanjem različnega.
O tem vprašanju je obširneje spregovoril poslanec Tamino (Zelena lista), ki je govoril o položaju na Kosovu, v Bosni in tudi na Južnem Tirolskem. V svojih posegih in razmišljanjih nerad uporablja izraza manjšina in večina, ki sama po sebi pričata o številčnosti oziroma o podrejenosti ene ali druge skupnosti. Evro-poslanec je nato spregovoril o svojih izkušnjah v Strasbourgu in o naporih, ki jih je za zaščito narod-
nih in jezikovnih skupnostih doslej vložila parlamentarna komisija za kulturo, podpredsednik katere je prav Tamino.
De Rivas je predstavil svojo dokaj nepoznano organizacijo, ki je izbrala Trst za sedež stalnega Observatorija za narodne in jezikovne manjšine. Projekt, ki ga bodo predstavili konec junija, je že doživel podporo Občine Trst in združenja ”Alpe-Adria ci-nema“.
V razpravi se je prvi oglasil predsednik ZSKD Ace Mermolja, ki je izpostavil napor kulturne zveze pri pobudi ”Kdo so drugi". Ne gre za edinstveno sodelovanje, ampak za skupne napore ZSKD,
Miele in Bonavventure, da bi tudi pri nas prevladala logika mostov v nasprotju z logiko zidov, ki ni navzoča le v italijansko govoreči skupnosti. Upoštevati je treba različnosti, a ob zavesti, da so nekateri problemi skupni in jih je treba zato tudi skupno reševati.
Funkcionarka deželnega odbomištva za kulturo Adriana Janežič je napovedala bližnjo ustanovitev posebnega deželnega urada za manjšinske jezike in kulture, ki se bo v glavnem ukvarjal s problematiko slovenske in furlanske skupnosti. Janežičeva, ki je zastopala odbornico Alessandro Guerro, je spregovorila o pristojno-
stih ter o naporih deželne uprave za ovrednotenje svoje pisane narodnostne in jezikovne stvarnosti, pri čemer je omenila večno (in nerešeno) dilemo, ali je prav, da slovensko manjšino zaščiti država ali pa dežela.
Bivša ravnateljica Teatra Stabile Mirama Gallina, ki se sedaj ukvarja s Cedaj-skim Mittefestom, je napovedala, da bo letošnji festival v Čedadu posvečen temi identitete in torej tudi narodnim manjšinam. Pohvalila je Slovensko stalno gledališče, kijev ita-lijanskem prostoru še vedno žal premalo poznano, za kar nosi odgovornosti nepazljiva italijanska gledališka kritika.
JUTRI IN V PETEK V GLEDALIŠČU MIELA
Drama o življenju in delu popotnice Alme Kariinove
Na odru gledališča Mlela bo jutri in v petek Polona Vetrih (na sliki) uprizorila monodramo ”Alma“, ki velja za izjemen gledališki dogodek in sodi med najzanimivejše pobude v okviru prireditve "Kdo so drugi". Monodramo je postavil na oder ljubljanski Cankarjev dom, besedilo je napisala Uršula Cetinski, delo pa govori o življenju in delu Alme Karlin, svojevrstne raziskovalke in svetovne popotnice, ki se je rodila v Celju, njena domovina pa je bil svet. "Alrna" bo jutri v slovenščini, pojutrišnjem pa v angleščini. Začetek ob 21. uri.
Alma Karlin ali, kot se je sama imenovala, bitje ženskega spola, se je rodila v Celju leta 1889 v družini upokojenega majorja avstrijske vojske. Že kot otrok je potovala po Dalmaciji, Italiji, Tirolski in Bavarski ter začela pisati prve pesmi in krajše zgodbe. Začela je študirati jezike in se preživljati s prevajanjem in inštrui-ranjem, azijski prijatelji pa jo kmalu seznanijo z vzhodnjaško filozofijo. Živi v Parizu in v Londonu, kjer z odliko opravi izpite iz osmih tujih jezikov.
Po končani prvi svetovni vojni se vrne v Celje, kjer ustanovi šolo za tuje jezike. Kmalu se odloči za potovanje ok-
rog sveta, v Trstu po dolgem čakanju dobi eno samo vizo in sicer za Japonsko. Ustavi pa se v Kaliforniji in v Južni Ameriki, nato na Havajih, kjer ji mama pošlje prvi izdani roman "Moj mali Kitajec".
Nekaj časa živi na Japonskem, potem obišče Korejo in Kitajsko, nato Novo Zelandijo in otoke Tihega oceana. Potuje po Indoneziji in Indiji. Meseca januarja leta 1928 se vrne v Celje izmučena in bolna, kjer se loti urejenja ogromnih količin zbranega znanja. Karlinova sklene prijateljstvo s slikarko Theo Schreiber Gamelin, vključi se v
protinacistični odpor, zaradi Cesar jo aretira Gestapo. Uspe ji pobegniti v partizane in se po vojni vrne v Celje, kjer se s prijateljivo Theo za stalno preseli na hrib Pečovnik nad mestom.
Almo in Theo pesti hudo obubožanje in obup. Karlinova umre za rakom 15.januarja 1950. Dva dni zatem jo Thea pokoplje na Svetini pri Celju. Napisala je vrsto knjig, potovalnih dnevnikov in esejev o lepoti ter o umetnosti. Vse življenje je Alma Karlin iskala samo sebe, spoznala je in razumela druge, ki pa večkrat žal niso razumeli, kaj jim je želela povedati.
NOVICE
SKLENJEN KROG ZGODOVINSKIH PREDAVANJ V DSI
V PETEK NA POBUDO KROŽKA ŠČEK
Togliatti, Italija in Trst
Na pobudo deželnega instituta za osvobodilno gibanje v FJK bodo danes ob 17.30 v Vili Primc (Reber za Greto 38) predstavili knjigo prof. Roberta Gualtierija o Togliattiju in italijanski zunanji politiki v letih 1943-47. Ob navzočnosti avtorja bo razpravo na temo Togliatti, Italija in Trst uvedel predsednik inštituta Gianpaolo Valdevit, makar bo spregovoril prof. Raoul Pupo s Tržaške univerze.
Skupščina SKP o volitvah
Stranka komunistične prenove vabi člane in volil-ce na današnjo javno skupščino o rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev. Razpravo bo uvedel pokrajinski tajnik Giorgio Canciani. Skupščina bo ob 18.uri na sedežu strankine federacije v Ul.Tarabocchia 3.
Spet socialistična stranka
Pred dnevi je tudi pri nas znova oživela socialistična stranka oziroma kultumo-politicno združenje "Tržaška socialistična lista", ki se, kot beremo v tiskovnem sporočilu, sklicuje na reformistične in avtonomistične vrednote bivše PSI. Novoustanovljeno gibanje, ki je zavzelo neke vrste politično ekvidistanco tako do desnice, kot do Oljke, napoveduje sodelovanje na bodočih volitvah z novim simbolom ali s simbolom PSI. Na vsedržavni ravni je pobudnik oživitve PSI bivši Craxijev sodelavec Ugo Intim.
Predsednik "Tržaške socialistične liste" je nekdanji deželni odbornik PSI Dario Tersar. Podpredsednik je Gianmaria Franza, tajnik pa Raffaele Nobile.
Zaplenili obutev in oblačila
Finančni stražniki so v Novem pristanišču zaplenili okrog 300 parov Čevljev ter 768 parov kavbojk, ki so nositi ponarejene znamke (bodisi italijanskih kot tujih podjetij). Blago je bilo na dveh tovornjakih, vkrcanih na ladji Burhanettin, ki je prišla iz Turčije in je bila namenjena na Dansko.
0 položaju slovenske Cerkve po vojni
Po mnenju dr. Griesserjeve leto 1945 ni prineslo osvoboditve
Okrogla miza in predstavitev gradiva o parku na Krasu
S ponedeljkovim srečanjem, katerega naslov je bil Položaj katoliške Cerkve ob koncu 2. svetovne vojne, se je zaključil ciklus štirih predavanj na zgodovinsko tematiko v Društvu slovenskih izobražencev. Vsa štiri srečanja si je omislil Ivo Jev-nikar, v goste pa so prišli izvedenci za dogajanje v Sloveniji okrog leta 1945.
Ponedeljkovo sklepno predavanje je vodila dr. Tamara Pečar Griesser (na sliki KROMA), ki se izrecno posveča študiju položaja Cerkve in sodeluje s slovenskim tožilstvom pri reviziji procesa proti škofu Rožmanu.
Predavateljica je najprej orisala položaj Cerkve na Slovenskem v današnjih dneh in celotnem povojnem obdobju. Nato se je osredotočila na leto 1945 in na podlagi svojih raziskovanj v arhivih zastopala tezo, da je želela takratna oblast sistematično onemogočiti in uničiti katoliško Cerkev. Dr. Griesserje-va se je zaustavila ob ideološkem nasprotovanju Cerkve novi oblasti pa tudi o pomenu, ki ga je religiozna inštitucija imela na Slovenskem. Poseben poudarek je bil med predavanjem namenjen primeru škofa Rožmana, ki je bil po vojni (krivično - tako se je dalo razbrati iz referata) obsojen zaradi sodelovanja z okupatorjem. Raziskavo so dopolnjevali statistični podatki o preganjanih, zaprtih ali ubitih duhovnikih in redovnicah, za katere pa je predavateljica povedala, da še niso popolni. »Zaradi teh grozodejstev sem že predlagala, da bi imeli maj 45 za konec vojne, ne pa za trenutek osvoboditve,« je še dodala dr. Gries-serjeva. (m.g.)
Zakaj podpora Dežele Pirinovi knjigi o fojbah
Deželna svetovalca SKP Elena Gobbi in Roberto Antonaz sta na deželni odbor naslovila svetovalsko vprašanje v zvezi s podporo, ki jo je Dežela naklonila Studijskemu centru Silenter Loguimur in njenemu predsedniku Marcu Pirini za izdajo knjige o fojbah (slednja je tudi osnova sodni preiskavi rimskega tožilstva, ki vsebuje vrsto izkrivljenih trditev in zgrešenih ter pretiranih podatkov. Predstavnika SKP sprašujeta, zakaj Dežela podpira takšne z znanstvenega vidika dokaj neresne pobude, ki samo vnašajo zmedo in dezinformiranje o tako delikatnih temah.
Združenje zasebnih kraških lastnikov in Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček prirejata v petek, 10. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah okroglo mizo ob izidu gradiva s posveta Zasebna uprava kraškega parka: edino učinkovito sredstvo za razvoj in ohranjanje teritorija. V slovenščini in italijanščini je nedavno izšlo kot 18. zvezek knjižne zbirke Krožka V. Sček z naslovom Posvet o kraškem parku - Conve-gno sul Parco del Carso.
Posvet je bil 10. decembra 1994 na Padricah in je vzbudil veliko pozornost. Udeleženci niso le spoznali izkušenj domačinov s parkoma Dolomiti d’Am-pezzo in Golli Euganei, temveč so lahko razpravljali o varstvu in upravljanju Krasa. Močno je prišlo do izraza spoznanje o razliki med golim uživanjem jusarskih pravic in izvajanjem lastninskih pravic nad skupno, nedeljeno lastnino »srenj« ati »jusov«. Člani srenj, ki jih je na Tržaškem okoli 2.000, so ravno po posvetu poživiti svojo dejavnost in postaviti zahtevo po sou-
deležbi pri odločanju o načrtovanem kraškem parku in po priznanju lastninske pravice nad površinami, ki v tržaški pokrajini presegajo 37 milijonov kvadratnih metrov.
V knjigi, ki šteje 158 strani, so poleg referatov in prepisa razprave s posveta še besedilo deželnega zakona o pravnem priznanju srenj, seznam 22 srenjskih odborov na Tržaškem in 11 odborov za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja v tržaški pokrajini. Te odbore bodo, kot je znano, v kratkem obnavljati na volitvah.
O dragoceni publikaciji in o problemih, ki jih obravnava, bodo v petek govoriti ob okrogli mizi na Opčinah predsednik koor-dinacje odborov za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Zoran SosiC in zastopnik Združenja zasebnih kraških lastnikov Karlo Grgič, ki je vodil posvet leta 1994, strokovnjaka inž. Vladimir Vremec z Opčin in inž. Silvester Čehovin iz Šmarij, predsednik Agrarnih skupnosti v Sloveniji dr. Rudi Simac in Ivo Jev-nikar, ki je urednik zbirke Krožka Virgil Sček.
PINO RUDEŽ PRI SV. IVANU
Film o daljni Kitajski lepo kulturno doživetje
Zelo dobro obiskan večer sta skupaj priredila Marijin dom in SKD Slavko Škamperle
Fantastično podoživljanje današnje, z večtisočletnim zgodovinskim in vzhodnjaško filozofskim verskim izročilom prepletene stvarnosti prostrane dežele Kitajske, je bilo izredno kulturno doživetje. Deležni so ga bili prejšnji petek obiskovalci in prijatelji, ki so navalili v Marijin dom pri Sv. Ivanu na večer priljubljenega in vsem znanega Pina Rudeža, ki se je prvič predstavil kot predavatelj in novopečeni filmski snemalec.
Njegov videofilmski prvenec »Cesarska Kitajska« je bil prijetno presenečenje za vse, ki so se ob predvajanju vživeli v Ru-deževa spoznanja in presenetljiva odkrivanja kitajske kulture in zgodovine na lanskem potovanju po najznamenitejših cesarskih mestih in pokrajinah te obširne azijske, nam Evropejcem še premalo poznane dežele. Prisotni so sledili dojetemu
Rudeževemu prikazu najbolj značilnih aspektov Kitajske, od znamenitih palaC pekinškega prepovedanega mesta, impozantnega kitajskega zidu in svetih votlin z v skalo vklesanimi Budhovimi kipi, do svetišč v mestu Saolin in svetovno znanega arheološkega najdišča armade	glinastih
vojščakov v cesarskem mestu Xian, tja na jugovzhod do Nanjinga, Sangaja in Hong Konga. Prikaz, ki ga je Rudež opremil s svojim dognanim komentarjem, v katerem je dal poudarek ne sedanje naglo razvijajoče se politične, gospodarske in socialne razmere, v katere se v postopnem sprejemanju modernih tržnih pristopov vživlja sodobni Kitajec, ki pa le ohranja duhovno navezanost na starodavne običaje, folkloro in nekdanje oblike kulture.
Za gledalce je bilo torej predvajanje filma o zna-
menitostih Kitajske pravi užitek, ki ga je Pino Rudež obogatil še z dodatnim presenečenjem. V odmoru po enournem prikazu videofilma, je vse prisotne povabil na kitajski prigrizek. Za to priložnost je kitajske specialitete pripravila izvedenka kitajske kuhinje Marinca Offizia, ki je za svoje gastronomske umotvore, zlasti so šli v slast »zmajevi oblački«, žela veliko pohvalno odobravanje.
K uspehu kitajskega večera so pripomogli še Manuel Ferfolja, ki je poskrbel za montažo videofilma, katerega je z glasbenimi vložki opremil David Cok, medtem ko je Marko Kandut bil zadolžen za tehnično opremo in je usposobil posebno videoaparaturo za projekcijo filma na veliko platno.
Ob tem kulturnem dogodku je treba zlasti poudariti pomembno dejstvo, da je bilo Rudeževo vi-deofilmsko predavanje o Kitajski hvalevredna spodbuda zbližanja med svetoivanskim Marijinim domom in kulturnim društvom »Slavko Škamperle« in pricak ovati je, da se bo tako sodelovanje ugodno razvijalo tudi v bodoče.	L.A.
Honorarji za skrutinatorje
Občina Devin - Nabrežina sporoča, da bodo od jutri, 9. maja, v občinski zakladnici v Nabrežini (Zadružna kraska banka - fil. Nabrežina) izplačevali honorarje za predsednike volišč, tajnike in skrutinatorje, ki so bili zaposleni ob priliki političnih volitev 21. aprila letos.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
8.	maja 1996
VIKI
Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.37 - Luna vzide ob 0.42 in zatone ob 10.27.
Jutri, ČETRTEK,
9.	maja 1996
IRMA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,5 stopinje, zračni tlak 1015,8 mb narašča, veter severo-zahodnik 8 km na uro, vlaga 72-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicoletta Vatovec, Marco Zarli, Matthias Francesco Molli-ca, Enrico Pietrobelli, Gem-ma Dorothy Aquilante, Lorenze Macor.
UMRLI SO: 82-letni Bruno Quaia, 81-letni Mario Vidi, 60-letni Pietro Šircelj, 72-letna Luciana De Carli, 80-letni Guerrino Cividin, 82-letni Lorenze Bonifacio, 57-letni Luciano Derossi, 88-letna Francesca Štrukelj, 74-letni Luigi Riefolo, 84-letna Maria Mercede D’An-nrea, 93-letni Mario Borri-ni, 66-letna Giosiana De Rose, 76-letni Enzo Cana-rutto.
H LEKARNE
Od PONEDELJKA, 6., do SOBOTE, 11. maja 1996
Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Barkovlje - Mira-niarski drevored 117 (tel. 410928).
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Barkovlje -Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1.
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 (tel. 300940).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Ninfa Plebea«, r. Lina VVertmiiller, i. Lucia Gara, Stefania Sandrelli, Raoul Bova, prepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 »Piume di struzzo«, i. Robin Wil-liams, Gene Hackman.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L’albero di Antonia«, r. Marleen Gorris.
AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II giurato«, i. Demi Moore, Alec Baldvvin.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Specie mortale«. i. Ben Kingsley.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Four Rooms«, i. Madonna, Antonio Banderas, Bruce VVillis, Jennifer Beals.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo bal-lo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Moon-light & Valentino«, i. VVhoopi Goldberg, Kath-leen Turner.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Dure voglie paesane per mogli di citta«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 18.40,
20.20,	22.00 »Toy Story«, prod. Walt Disney.
ALCIONE -	18.30,
21.30»Brave Heart - Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson, i. Sophie Marceau.
LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »Ragione e sentimente«, i. Emma Thompson, Hugh Grant.
8 PRIREDITVE
VABIMO Vas na ogled razstave ALEKSANDRA STARCA -Umetnost kot spoznanje in osvobajanje v njegovi razvejani estetski izkušnji v prostore umetnostne galeriji Isis v Ul. Corti 3/A v Trstu. . Razstava bo odprta še jutri, 9. maja od 10. do 12.30 ter od 16. do 19.30.
SKD PRIMOREC -Trebče gostuje jutri, 9. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu dramsko skupino SKD Rdeča zvezda iz Sa-leža v izvedbi prizora v narečju Gizele Budin PRIPRAVA NA ZLATO POROKO. Režija A.Petje.
OSREDNJA KNJIŽNICA S. Vilharja, Kulturni klub Istra in Klub katoliških izobražencev iz Kopra priredijo v petek, 10, t. m., ob 19.30 v prostorih koprske knjižnice predstavitev knjige Burna Volpija Lisjaka Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 11. t. m. na večer z naslovom SKRIVNOSTNI SVET SANJ.
Slovensko Stalno Gledališče
Maurizio Costanzo
IZPRAZNJENO VRNI
Igrata POLONA VETRIH in ADRIJAN RUSIJA, režija JAŠA JAMNIK
PREMIERA
Danes, 8. t. m., Ob 20.30- ABONMA RED A PONOVITVI
V soboto, 1 1 .t. m., Ob 20.30 - ABONMA red b v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri - ABONMA RED C
ZSKD in ZADRUGA BONAWENTURA
ALMA
O življenju popotnice ALME KARLIN
Besedilo URŠULA CETINSKI Igra POLONA VETRIH Produkcija Cankarjevega doma - Ljubljana
Gledališče Miela v Trstu jutri, 9. maja ’96, ob 21. uri v slovenščini v petek, 10. maja ’96, ob 21. uri v angleščini
Psihiater dr. Hektor Jogan za predaval o temi KDAJ, KAKO IN ZAKAJ SANJAMO. Začetek ob 18.30.
KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 vabi svoje člane in prijatelje na ČLANSKI VEČER, ki bo v soboto, 11. t. m., ob 20. uri v društveni dvorani. Večer bo popestril tamburaški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca. Mentor Ervin Žerjal. Vabljeni, vabljeni, vabljeni!
GODBA NA PIHALA RICMANJE -PROMENADNI KONCERTI 10. izvedba v nedeljo, 12. in 19. maja v Ricmanjih. Začetek ob 17. uri. Nastopajo: Mladinski pihalni orkester Glasbene šole VIVA Zagorje, Pihalni orkester Videm - Krško, Godba Ricmanje in Delavska godba Trbovlje. V primeru slabega vremena bosta koncerta v gledališču F. Prešeren v Boljuncu,
KDO SO DRUGI - ZSKD, BONAVVENTURA in ZALOŽBA DEVIN vabijo v torek, 14. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano (Trst, Ul. Sv. Frančiška 20) na predstavitev slovenskega prevoda knjige Alexandra Langerja ODLOČITEV ZA SOŽITJE. Sodelujejo Rosel-la Pisciotta. Ace Mermolja, Andrej Furlan in Marino Vocci.
3 ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU
vabi na predavanje dr. Diega Marege, ki bo danes, 8. t. m., ob 18. uri v prostorih O.S. O. Zupančiča pri Sv. Ivanu. Tema predavanja: PRVA POMOČ OTROKU PRI NEZGODAH DOMA IN V SOLI.
H_____________IZLETI
PARTIZANSKI KLUB iz
Boljunca prireja v nedeljo, 26. maja, izlet v Benečijo. Vpisovanje poteka v Klubu, kjer boste prejeli podrobnejše informacije. Pohitite z vpisi.
□ OBVESTILA
PD SLOVENEC iz Boršta vabi v ponedeljek, 13. t. m., ob 21. uri v Srenjsko hišo na sestanek v zvezi z organizacijo praznika vina, ki bo 1., 2. in 3. junija.
KRUT prireja letovanje na Malem Lošinju v treh 10- dnevnih izmenah od 20. junija do 20. julija. Vpis in informacije od 6. do 15. maja na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. 3720062 ali 360072 vsak dan v uradnih urah razen sobot.
JUTRI, 9. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 pevska vaja za mladinsko pripravo na Papežev obisk. Vabljeni vsi maldi pevci in pevke.
SD PRIMOREC sklicuje v petek, 10. t. m., ob 20.30 v
Ljudskem domu v Trebčah REDNI OBČNI ZBOR.
ODBOR za mladinsko pastoralo v tržaški škofiji vabi mlade na dohovno pripravo na papežev obisk. Srečanje bo v nedeljo,12. t. m. v Marijanišču na Opčinah s pričetkom ob 19. uri. Srečanje bodo oblikovali mladi skupaj z odgovornim pripravljalnega odbora v Sloveniji, duhovnikom Primožem Krečičem iz Kopra. Vabljeni vsi, ki ste že vpisani in tisti, ki se še želite udeležiti srečanja s Papežem v Postojni 18.t.m. Odhod z avtobusom ob 8. uri zjutraj. Točnejše informacije dobite na srečanju v nedeljo.
OBČNI ZBOR Slovenskega dobrodelnega društva bo v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Mazzini 46/1. nadstr.
SKD TABOR se bo poklonilo spominu slikarja Vladimirja Ražma. Naprošamo lastnike njegovih slik, da nam jih posodijo. Sprejemamo po dogovoru. Tel. št. 040/213945 od 16. ure
dalje.
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV vabi v soboto, 11. t.m., od 10. ure dalje na športno srečanje zamejskih ter primorskih študentov v Ankaranu (Hotel Adria) v sledečih panogah: tenis, minigolf, mali nogomet in beach volley. Sledila bo zabava z rock skupino. Informacije dobite po 19. uri na tel.št. 0038667/73043 (Monika) ali 040/304315.
S ČESTITKE
V Stajah JOLANDA okroglo število let slavi in Gi-lota jezi. Da bi še s pokr-vačne kaj zagrmelo ji želi štajerska kompanija vesela.
Naša BOZKA je dosegla lep življenjski jubilej. Vsi njeni domači ji iskreno čestitamo in ji želimo vse lepo.
Sonja, Patrick, Erika in Kevin voščijo teti BOZKI ob njenem rojstnem dnevu in ji pošiljajo vsak po deset poljubčkov.
S Prisko in Igorjem se veselimo, pridružil se je jima mali
Gregor
Vso srečo mu želimo!
Nonota Eda in Ervin ter stric Davorin
MALI OGLASI
tel. 040-361888
ALFA ROMEO 75 2000
TS, letnik ’87 ugodno prodam. Tel. st. 299806 od 19. do 20. ure.
PRODAM mercedes 190, letnik ’89, dobro vzdrže-
van, garažiran in brezhiben, izjemna priložnost. Tel. št. 637530 od 8. do 13. ure.
Y10 ELITE, junij ’93, prevoženih 66.000 km, sive kovinske barve, notranjost aleantara v odličnem stanju, edini lastnik, prodam. Tel. št. 0481/412804.
V	PREDMESTJU prodam zelo dobro vpeljano čistilnico, svetlo, z električnimi napeljavami CEE, stroji v odličnem stanju, zanimiva cena. Tel. št. 417937 - ob uri obedov.
V	CENTRU Nabrežine prodamo lepo hišo v gradnji z vrtom, že od 350 milijonov. Tel. št. 040/212267.
BAS kitaro VVarvick streamer v odličnem stanju prodam. Cena po dovogoru. Tel. št. 214527 od 13. do 14. ure ali po 17. uri.
PODARIM televizor potreben majhnih popravil. Tel. št. 040/44631.
ODDAM dve muci. Tel. št. 229528 od 16. do 18. ure.
IŠČEMO resni in pošteni zakonski par kot čuvaj vile v Trstu.On šofer in vrtnar, ona kuharica in gospodinjska opravila. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst.
skladiščnika do 25
let starega z vozniškim dovoljenjem za takojšnjo zaposlitev išče slovenska firma na Goriškem. Pismene ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. 24.maja 1, pod šifro “Skladiščnik".
SLUŽBO dobi slovenska izobraženka, starost 25/40 let Pogoji: dobro znanje italijanščine in slovenščine. Razpoložljivost tudi ob delavnikih. Službeni premiki Gorica-Rim, Ponudbe poslati na: ravnateljstvo Palače hotel, C.so Italia 63, 34170 Gorica-Gorizia.
URADNICA z večletno izkušnjo išče delo tudi part time. Tel.št. 0481/539970 v večernih urah.
KNJIGOVODKINJA z večletno prakso vešča katerikoli uradniškega dela išče službo v jutranjih urah. Tel.št. 812309.
GOSPA izkušena kot čistilka, likanje, pomožna kuharca s sanitarno knjižico išče delo v dopoldanskem času. Tel. ob uri obedov na št. 040/225023.
OSMICO sta odprla v Mavhinjah Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni prijatelji dobre kapljice.
OSMICO je odprl Emilio Purič, Repen 15.
OSMICO ima v Trnovci Berto Skerk.
BORIS LAURIHA ima
odprto osmico v Dolini. Toči belo in črno vino.
PRISPEVKI
20
minija Ambroseta daruje Marija 1.000.000 lir za Glasbeno matico - klavirski oddelek.
V	počastitev spomina Marije Puntar vd. Ukmar darujejo Vida, Vojka in Ivan Ukmar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel.
V	počastitev spomina Pepke Pertot vd. Sardoč darujeta Vojko in Ivan Ukmar
20.000	lir za proseško cerkev.
V	spomin na pok. očeta Riolina daruje sin Marcelo
100.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 40. obletnici smrti
V počastitev spomina ob . obletnici smrti prof. Er-
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Franca Osic se ga spominjajo vsi njegovi in darujejo 50.000 lir za popravilo orgel v šempolajski cerkvi in 50.000 lir za popravilo »štalce» v Sempolaju.
V	spomin na pok. Alojza Stranja darujejo Bruno, Um-berto in Vinko 90.000 lir za slovensko šolo v Spetru Slovenov (Benečija).
Namesto cvetja na grob Vanje Turina in Ani Berginc daruje Rožica Počkar 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na tovarišico Jelko Grbec daruje Vilma Orel por. Vodopivec 30.000 lir za Stanko komunistične prenove - Krožek Kras.
Ob 8. obletnici smrti sestre Dragice Kosmina daruje Julko Kosmina 30.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob g. Olge Sonc darujejo Dana, Nuška in Davorin Sinigoi 150.000 lir za SKD Tabor.
t
Nepričakovano nas je zapustila naša draga teta
Albina Pertot
(iz Spolovine v Barko vij ah)
Od nje se bomo poslovili jutri, 9. t. m.. Pogreb bo ob 12. uri iz pokopališča v Barko vi j ah, kjer bo ležala v mrliški vežici.
Žalostno vest sporočajo Sergio Pertot, Iris Veglia, Myriam Ferrara, Carletto Marzani, Majda LegiSa in ostali sorodniki
Posebna zahala g. Veri Poljšak in vsem njenim družinskim članom za njihovo dolgoletno nesebično prijateljsko pomoč.
Barkovlje, 8. 5. 1996
Od
Vanje Turina
se bomo poslovili jutri, 9. t. m., ob 13. uri v Ul. Co-stalunga.
Pogreb bo v soboto, 10. t. m., ob 12. uri iz cerkve na Opčinah na pokopališče.
sestra Zora
Opčine, 8. 5. 1996
Ob nepričakovani izgubi svoje dolgoletne odbornice, g. Vanje Turina, sočustvujeta s prizadetimi svojci
Dijaška matica in Združenje Slovenski Dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu
8. 5. 1995	8. 5. 1996
Stanko Bole
Zlati očka, leto je minilo odkar Te ni več, toda zdi se nama včeraj , ko si sedel z nama za mizo in govoril z optimizmom o prihodnjosti.
Sedaj, sta ti in mami, kot dve zvezdi na nebu življenja, ki nama kažeta pravo pot.
Tvoji hčerki Nataša in Mira
Trst, 8. 5. 1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
GORICA / SINOČI V OBČINSKEM SVETU
KULTURNI DOM / SPORED ZA MESEC MAJ
Velika zaskrbljenost glede nove bolnišnice
Marsikdo meni, da gre le za zavajanje javnosti
Film in gledališče ter šolske prireditve
Čeprav se redna kulturna sezona bliža končuje spored dogajanja še precej natrpan
Vprašanje bodočnosti bolnišnic na Goriškem se kot neskončna telenovela vleCe že nekaj let. Občasno se pojavljajo novi predlogi, konkretnih korakov naprej pa ni, tako da se marsikomu vsiljuje vtis, da je vse že odločeno v škodo Gorice in da je namen vsega praznega besedičenja okrog nove bolnišnice le zavajanje jaw nosti. Tak je bil vtis večine goriških občinskih svetovalcev, ki so spregovorili o tem, potem ko je župan Valenti sinoči v občinskem svetu poročal o zadnjem zasedanju konference županov. Valenti je povedal, da so župani med tremi predlogi Zdravstvene ustanove - selitev splošne bolnišnice v bolnico Janeza od Boga, obnova in dograditev sedanjega kompleksa v Ul. V. Veneto ali gradnja nove manjše bolnišnice na istem območju - izbralo zadnjo varianto, ki jim je bila predstavljena kot najboljša iz tehničnega vidika.
Načelnik DSL Furlan je odvrnil, da je to stališče v nasprotju z opredelitvami občinskega sveta, ki se je
zavzel za obnovo sedanjega kompleksa. Polemično je vprašal župana, ali res misli, da bo mogoče najti denar za novo gradnjo in povrhu še za rušenje sedanje bolnice, medtem ko ni mogoče najti občutno manjše vsote za obnovo in dozidavo sedanjega kompleksa. Upravo je posvaril: sedanje poslopje je dovolj prostorno, da bi v bodoče lahko postalo sedež enotne pokrajinske bolnišnice. Če ga bomo porušili, zato da sezidamo novo polovično bolnišnico s 320 ležišči, ki je najbrž ne bomo videli nikoli, tvegamo, da bo enotna bolnišnica šla v Tržič, za kar se potihem zavzema deželni odbornik za zdravstvo Fasola.
Podobne pomisleke so imeli tudi drugi iz vrst večine in opozicije. Zappala (CDU) je ugotavljal, da besedam sledijo le besede in ni nobenih dejanj, zato obstaja nevarnost, da se bo kmalu uresničil namen dokončnega zaprtja vseh bolnišnic v Gorici. Fiorelli je dejal, da je Gorica v bistvu že izgubila svoje bolnišnice
in da Fasola načrtno razgrajuje zdravstvo v tem delu pokrajine. Kolege je pozval, naj se z vso odločnostjo postavijo po robu tem načrtom in naj ne nasedajo več praznim obljubam. Z njim je soglašal Glessi (CCD), ki je dejal, da ima “Tržičan” Fasola jasen načrt in ga dosledno izvaja, v Gorici pa se mu nihče ne zna postaviti po robu: potrebni so konkretni alternativni predlogi, če sploh še ni prepozno, je zaključil.
Zupan Valenti je v repliki dejal, da so na konferenci županov pač sprejeli rešitev, ki jim jo je Zdravstveno podjetje predstavilo kot najboljšo. Obnova sedanjega kompleksa bi sicer stala nekaj manj, a naj bi po oceni tehnikov ne bila smotrna. Po drugi strani je skušal odvrniti kritike od sebe in jih v celoti naprtiti Deželi, “kjer je na oblasti drugačna politična večina” in kjer je edino pristojno mesto za spremembo načrtov o zdravstvu, od katerih odvisi tudi organizacija bolnišnic na Goriškem.
Pred dnevi je izšla majska številka Informativnega biltena Kulturnega doma s programom prireditev v tem mesecu. Kulturna sezona se že nagiba h koncu, saj so na sporedu razne zaključne šolske prireditve, športne akademije in podobno. Sicer pa bo tudi v tem mesecu program dejavnosti v Kulturnem domu precej pester in raznolik.
Glavno besedo bodo imele filmske in gledališke predstave ter likovne razstave. Filmski večeri se bodo vrstili vsak četrtek in to po programu go-riškega kluba Kinoatelje. Glede gledaliških predstav na po sinočnjem poklonu Pasoliniju in Marinu omenimo še dva humorna večera posvečena
tržaškim “Maldobriam” (13. in 14. maja). Predstava v abonmaju slovenskega gledališča bo na sporedu 27. in 28. maja z delom Maurizia Costanza “Izpraznjeno srce”.
Glede razstavne dejavnosti povejmo, da bodo v petek, 10. maja, otvorili razstavo slikarke Laure Grusovin; konec meseca (datum ni še določen) pa bo otvoritev razstave del novogoriškega slikarja E. Tute. V okviru glasbeno-pevskih manifestacij izstopa koncert Tržaškega okteta, ki ga prireja Glasbena matica iz Gorice v petek, 17. t.m. V nedeljo, 12. t.m., pa se bo predstavil Sinfonični orkester “G. Verdi” iz Trsta.
Glede dijaških manifestacij gre omeniti dva
večera tradicionalne majske prireditve vseh goriških srednjih šol “Evropa skupaj” (prvi bo nocoj ob 19.30, drugi pa v soto-bo, 11. maja). V zaključku naj omenimo še solidarnostno manifestacijo “Vsi drugačni, vsi enakopravni”, v okviru zaključne športne akademije društva Dom iz Gorice. Na tej manifestaciji bodo poleg telovadcev in telovadk be-lordečega športnega društva, nastopili tudi otroci iz begunskega cen-tra v Škofji Loki ter pevski zbor nižje srednje šole “Ivan Trinko” iz Gorice.
Pojasnila in vse potrebne dodatne informacije glede predstav in nastopov lahko dobite v uradu Kulturnega doma, tel. 33288.
NOVICE
PORDENON / PRIZNANJE UCENCEM SOL F. ERJAVCA IN O. ZUPANČIČA
KINO
Nocoj v Kulturnem domu prireditev “Evropa skupaj”
V Kulturnem domu v Gorici bo nocoj ob 19.30 drugi večer iz niza “Evropa skupaj”, ki se je sinoči začel v Tržiču. Nocoj se bodo predstavili učenci šole Ferretti iz Gorice ter dijaki srednjih šol iz Loč-nika, Slovrenca in Zalaerszega na Madžarskem. Srečanje se bo sklenilo v soboto v Kulturnem domu, ko bo na matineji s pričetkom ob 10. uri med drugimi nastopil tudi zbor slovenske srednje šole Ivana Trinka, zvečer pa bo zaključno slavnostno srečanje z nastopi skupin iz Gorice ter Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske.
Predstavitev knjige E. Sgubina o Puškinu in upom Kozakov
Prof. Eraldo Sgubin, dolgoletni ravnatelj srednje šole v Ločniku in eden med najaktivnejšimi predstavniki furlanske kulture v Gorici, bo danes ob 18. uri v konferenčni dvorani Državne knjižnice v ul. Mameli predstavil svojo knjigo “Alessandro Puškin e la rivolta Cosacca di Pugaciov”, ki je izšla pri založbi Braitan. Knjiga predstavlja lik velikega ruskega pesnika prejšnjega stoletja, zlasti pa usmerja pozornost na zgodovinske romane, v katerih pripoveduje o kazaških uporih proti carici Katarini II.
Zavarovanje kmečkih pridelkov bo za člane konzorcija cenejše
Pokrajinski Konzorcij za zaščito kmetijskih pridelkov obvešča člane, da lahko odslej zavarujejo svoje pridelke pod znatno ugodnejšimi pogoji, kot v preteklosti. V izvajanju evropske direktive št. 49/92 je namreč konzorcij sklenil dogovore z vrsto zavarovalnic, ki so sprejele ponujene pogoje. Člani konzorcija se lahko obrnejo na sledeče zavarovalnice: Axa, Cattolica, Duomo, Fata - Ina/Assitalia, Fondiaria, Generali, Itas, Ras, Reale, Satumo, Siac, Unipol. Dodatne informacije nudijo na sedežu konzorcija v Ul. Boccaccio 5, tel. 532033.
Težave mestnih avtobusov zaradi zapore Drev. 24. maja
Zaprtje Drevoreda 24. maja zaradi del na napeljavah komunalnih podjetij se bo zavleklo dlje od predvidenega roka. Poleg drugih težav povzroča zapora te prometne ulice precej nevšečnosti tudi v voznem redu mestnih avtobusov. Vožnje na pogah št. 6 (pošta-Sv. Ana-pokopališče) in na Rdeči in Črni nohanji krožni progi (pošta-Stražice-bolnišnica) so preusmerih na Ul. Canova. To povzroča neko-likšne zamude v voznem redu in možnost zamud tudi na zunanjih krožnih prograh proti Ločniku in Mošu. Vodstvo mestnega avtobusnega podjetja prosi uporabnike za razumevanje.
Vaje na strelišču pri Doberdobu
Dejavnosti na vojaškem strelišču nad Selcami se v mesecu maju nadaljujejo danes, nato pa še 14., 16., od 21. do 23. maja ter od 29. do 31. maja, vsakič od 8. do 17. ure. Tako sporoča županstvo iz Doberdoba. V omenjenih dneh je prepovedan dostop na ožje in širše območje poligona, ki je ustrezno označeno in zavarovano.
Nagrada za ribico Sočico
Učenci 5. razreda osnovih šol Otona Zupančiča v Gorici in Frana Erjavca v Standrežu so v nedeljo v Pordenonu prejeli prestižno priznanje na natečaju “VideoCinema e scuola”, ki ga prireja tamkajšnji Center za kulturne dejavnosti pod pokroviteljstvom generalnega tajnika Sveta Evrope in s podporo deželnega Konzorcija ljudskih bank. Slovenski učenci so prejeli posebno priznanje v kategoriji za otroške vrtce in osnovne šole za video “Sočica želi preživeti”. Povedati gre, da je na natečaju sodelovalo kar 3.200 učencev in dijakov ter 250 učiteljev in profesorjev šol iz raznih dežel Italije, pa tudi iz Slovenije in Hrvaške. Učenci šol Erjavec in Zupančič so edini nagrajeni iz Gorice, med šolami iz go-
riške pokrajine pa so podobna priznanja prejele še osnovna šola Dante Alighieri iz Gradeža, srednji šoli Alighieri iz Starancana in Mar-co Polo iz Gradeža ter trgovski tehnični zavod Einaudi iz Starancana. Drugo nagrado v posebni tekmovalni skupini za profesorje sta prejela Lorenzo Boemo in Matteo Marchesan iz šole Marco Polo iz Gradeža za video “L’isola di Biagio Marin”.
Video, ki je prinesel pomembno priznanje slovenskima šolama v Gorici, zasluži nekaj besed več. Gre za 20-minutno ekološko pravljico, ki so jo učenci pripravili v okviru lanskega projekta o ekosistemu Soče pod vodstvom učiteljev Silvana Bevčarja, Mirke Bric in Zdenke Kovic. Projekt je poleg študija reke
in njenega okolja obsegal tudi izlet na Tolminsko, kjer so obiskali Gregorčičevo Vrsno in hidroelektrarno. Vse te izkušnje so učenci strnili v videopravljico o postrvi Sočici, ki iz Stan dreza potuje proti izviru reke. Med potjo srečuje razne ovire in težave, predvsem zaradi onesnaževanja. S pomočjo povodnega moža in po dolgi vrsti doživetij Sočica končno priplava v čisto okolje ob izviru. Besedilo, ki so ga sestavili otroci, spremljajo posnetki risb, likovnih izdelkov in doživetij z obiskov v Posočju. Vse to daje zaokroženo podobo vi-deoizdelku, ki na sodoben in obenem otroško preprost način obravnava pomembno ekološko tematiko, kar je tudi pordenonska žirija primerno ocenila.
GORICA / OGLEDALI SO $1 RAZNE ZANIMIVOSTI
Obisk koroških učencev
V	petek popoldne je skupina učencev in učiteljev dvojezične glavne šole iz Borovelj na Koroškem obiskala Gorico in si obenem ogledala tudi Kulturni dom. Obisk učencev sodi v okvir vzajemnih stikov med slovensko šolo Igo Gruden iz Nabrežine ter koroškimi sovrstniki. V jutranjih urah so mladi Korošci obiskali Nabrežino, kjer so se srečali z dijaki' tamkajšnje šole, popoldne pa so se podali na Goriško.
V	Gorici so si ogledali najznačilnejše
mestne točke (Travnik, grad, itd.) nakar so šli v Kulturni dom, kjer jih je sprejel ravnatelj Igor Komel (na sliki - foto Bum-baca). Poleg ogleda posameznih prostorov so bili seznanjeni tudi o stvarnosti Slovencev na Goriškem, s posebnim poudarkom na šolsko dejavnost ter stike s Slovenijo oz. Novo Gorico. Koroške dijake in učitelje sta ob tej priložnosti spremljala tudi ravnatelj nižje šole “Igo Gruden” Zvonko Legiša in profesor Dušan Križman.
HI OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi člane, da se v nedeljo, 12. t.m., množično udeležijo pohoda Steverjan-Gonjače-Steverjan.
V DOMU A. BUDAL v
Standrežu bo v petek, 10. maja, ob 20.30 tradicionalno tekmovanje v briškoli. Bogate gastronomske nagrade.
KRUT prireja letovanje na Malem Lošinju v treh 10-dnevnih izmenah od 20. junija do 20. julija. Vpis in informacije do 15. maja pri g. Anamariji, ul. Malta 2, tel. 531644 od 9. do 12. ure.
IZLETI
MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira 19. maja avtobusni izlet v Gar-daland. Informacije in vpisovanja:	Mauro (tel.
882358) od 13. do 14.15, Magda (tel. 882032) v popoldanskih urah.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo udeležencem izleta v Cinque Terre, da bo odhod v sredo, 15. maja, ob 6. uri s Trga sv. Martina.
GORICA
CORSO 17.30-19.45-22.00 »La lettera scarlat-ta«.
TR23C
COMUNALE 21.00 »Sostiene Pereira«. Rež. Roberto Faenza. Igrajo Marcello Mastroianni, Daniel Auteuil, Nicoletta Bra-schi. Predvajanje filma sodi v okvir glasbenega festivala “NelLaria della sera”.
ki PRlREDlfvE
PO ZSSDI ZA GORIŠKO vabi športnike in trenerje na srečanje s športnim psihologom Matejem Tuškom iz Ljubljane, ki bo predaval o važnosti psihološke priprave mladega športnika za doseganje vrhunskih rezultatov. Ob teoretskem izvajanju bodo prikazane tudi praktične vaje. Srečanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici jutri, 9. maja, ob 18. uri.
KD SOVODNJE vabi na ogled igre Temni pajčolan v izvedbi dramske družine SKPD “F.B.SEDEJ” iz Ste-verjana. Predstava bo v petek, 10. maja, ob 20.30.
NA PECI bosta v soboto, 11. t.m., ob 20.30 nastopila moški pevski zbor Skala iz Gabrij in dekliški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Koncert bo na dvorišču domačije Cantoni (Nar-dinkina hiša).
□
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri Sv.Ani, Ul. Garzarolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes: 10.00, Margheri-ta Mocenigo iz splošne bolnišnice v Tržič; 10.00, Novellino Micheli iz splošne bolnišnice v Tržič.
•FARGO.
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL 040 - 365424 FAX 040 - 363918
COSMETICS ITALV
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
■FARGO.
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
I
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA

COSMETICS ITALV
ANTITRUST / POROČILO PREDSEDNIKA GIULIANA AMATA O LANSKEM DELOVANJU
Pred privatizacijo morata Enel in Štet skozi temeljito reorganizacijo
»Skesani oče« zakona o fundacijah javnih bank za sprostitev kreditnega trga
RIM - Privatizacije s polno paro, vendar pozor na Enel in Štet, ki ju pred korenitim preu-strojem ni mogoče privatizirati niti samo delno. To je srž poročila, ki ga je imel predsednik antitrusta, oblasti za nadzor nad trgom in konkurenco Giuliano Amato na včerajšnjem občnem zboru ustanove, katerega so se udeležili tudi predsednik republike in predstavniki najvisjih državnih oblasti. Za Amata, ki je poročal o dejavnosti nadzornega organa v lanskem letu, je treba preprečiti, da bi se umik države iz gospodarstva za banke spremenil v prenos nadzora v notranjost javne sfere.
»Kakršenkoli načrt za reorganizacijo, katerega namen bi bil spreminjati tržne razmere, bo neizogibno izgubil učinek, če bo sprejet po privatizaciji, tudi delni, javnih monopolov nad telekomunikacijami in električno energijo. Po prvih privatizacijah se bo povečalo nasprotovanje vsakršnemu predlogu za reformo konkurenčnosti. Potrebni so torej nujni
posegi, ki bodo investitorjem zagotovili gotovost, in to tudi v pogledu pravil,« je dejal Giuliano Amato, ki je dva dni pred umestitvijo parlamenta trezno sprožil alarmni zvonec za privatizacije. Opozoril je namreč na postopno pojenjanje intenzivnosh privatizacijskega procesa v lanskem letu (ne toliko po dohodkovni plati, kolikor po realnem umikanju države iz prodanih podjetij), na statutarne omejitve najvisjih delniških deležev za posamezne investitorje in na zamujanje pri celoviti reformi trga javnih storitev.
O »velikih« javnih službah ima predsednik antitrusta čisto svoje ideje. Ustvariti dejansko konkurenco v fazah generacije, proizvodnje in distribucije električne energije (opcija enotne navpične strukture ni edina) ter dejanski pluralizem na trgu telekomunikacij je za Amata prednostna naloga, vendar predsednik antitrusta ne pozablja na banke, ki so z velikimi privatizacijami v najtesnejši zvezi. Tudi te je tre-
ba privatizirati, začenši s hranilnicami, katerih le navidezno privatizacijo prek fundacij je sprožil prav zakon Giuliana Amata. »Skesani oče«, kot se je pred časom sam definiral, predlaga zdaj odločno politiko privatizacije bank, ki naj bi privedla do resnične konkurence med njimi in končno tudi do tržnega uravnavanja kreditne politike. Kar pa zadeva koncentracije, je predsednik antitrusta kritično pripomnil, da gre v preveč primerih bolj za reševanje bank ali za krepitev njihove ozemeljske prisotnosti kot pa za ustvarjanje resnično kompetitivnih agregacij na širšem nivoju.
Nadzor nad koncentracijami in podjetniškimi strategijami je področje, kjer ima antitrust Se velike potencialne možnosti, zato je Amato napovedal ustanovitev posebnega observatorija, na koncu pa se je ustavil še pri trdovratnem pojavu koncesije, ki je danes popolnoma preživela in v nasprotju z elementarnim konceptom konkurence.
LIRA
SRE ČET PET PON TOR
1562fl 15675	1564,9	1559,7 15586
1022,2	10195	1024,3	10: >2,7 1022)
HMK
'
Lira stabilna, borza pozitivna
MILAN - Medtem ko je lira včeraj na italijanskih denarnih trgih ohranila stabilni tečaj, si je delniški trg nekoliko opomogel. Obseg poslov je bil nekoliko večji kot na zadnjih dveh borznih sestankih (600 milijard lir vrednosti), indeksi pa so rahlo napredovali, čaprav v zaključku sestanka manj kot med njim. Posli so bili zelo selektivni, razgibalo pa jih je samo oznanilo o brezplačnem povišanju kapitala zavarovalne grupe Generali, kar je delnice njenih družb pognalo kvišku. Zadnji Mibtel je pridobil 0,45, Mib-30 pa 0,38 odstotka.
BANKE / DO JESENI PREMIRJE MED DELNIČARJI VIDEMSKE LJUDSKE BANKE
Veliki manevri Antonkme v Vidmu
VIDEM - V Furlaniji je ostalo bolj malo samostojnih bank. Poleg zadružnih kreditnih bank (nekdanjih posojilnic), ki se sicer vse bolj podrejajo politiki enotne strategije, ki jih diktira novo ustanovljen holding Icrrea v Rimu, ostajajo le Se tri samostojne ljudske banke: v Pordenonu, Vidmu in Čedadu. Več kot sto let stara Banka del Friuli je končala v velikem loncu novega bolonjskega holdinga Ban-ca Rolo (stari naslov Banca del Friuli je na pročeljih stavb napisan z majhnimi črkami). Vi-demsko-pordenonska hranilnica Grup je v tesnih stikih s hranilnico Cariverona (ta ima 25 odstotkov njenih delnic) in ker v Veroni hočejo poslovanje centralizirati, so se v zadnjem času začeli v Vidmu upirati: spor je dosegel takšno razsežnost, da veronski delničarji niso odobrili lanskega obračuna.
Ostajajo torej ljudske banke. Od devetih, ki so bile pred leti združene v konzorcij ljudskih bank v Codroipu, so ostale le tri. Goriška Kmečka banka ni več banka ljudskega tipa, temveč delniška družba. Po povezavi s holdingom Caer iz Bologne je njena prisotnost v konzorciju ljudskih bank najbrž le Se vprašanje časa. Ljudska banka v Čedadu se je lani povezala z
mogočno Deutsche Bank. Gre le za servise, trdijo v Čedadu, kjer so imeli 5. maja letni občni zbor. Z Deutsche Bank bodo v San Giovanni al Natisone kmalu odprli skupno servisno družbo, v kateri naj bi bilo na začetku 40 uradnikov, kasneje pa kar 200. Gre torej za veliko stvar. Nameravajo se razširiti na Goriško, kjer naj bi letos odprli podružnice v Gorici, Gradežu in Krminu. Z njihovo pomočjo bo torej Deutsche Bank prišla na mejo s Slovenijo. V ljudski banki v Čedadu imajo sedem tisoč elanov in so lani ustvarili 8 milijard in pol čistega dobička.
Veliki manevri pa so že nekaj časa okrog ljudske banke v Vidmu - Banca Popolare Udinese. V njej je 8259 članov. Njihove delnice so bile vredne 11.200 lir, po sobotnem občnem zboru pa je vrednost narasla na 11.700 lir. V soboto, 4. maja so tudi sklenili, da bodo na vsako delnico plačali dividendo 500 lir. Lani je BPU za 10, 5 odstotka povišala vsoto zbranih neposrednih hranilnih vlog (1.367 milijard), za 17 odstotkov posrednih (1.385), za 16 odstotkov posojila (1.016 milijard). Cisti dobiček je znašal 20 milijard lir, predlanskim pa 13 milijard. Uspeh torej, velik uspeh če upoštevamo, da je bila banka pred nekaj leti
v velikih težavah in je brez uspeha iskala partnerja v videmski hranilnici Grup.
Ta uspeh je zbudil apetite drugih bank. Najprej sorodne ljudske banke Friul Adria iz Pordenona, ki si želi združitve. V tem primeru bi se center odločanja iz Vidma preselil v Por-denon. Potem je tu apetit ljudskih bank iz Padove, Vicenze in Bergama. Najbolj realne možnosti ima nova združena ljudska banka iz Padove, Banca Anto-niana - Veneta. Ta se je pred nekaj tedni združila s še eno prejšnjo Banca Popolare Veneta, prav tako iz Padove. 2e pred leti je Antoniana kupila nekatere ljudske banke v Furlaniji, ki so kot samostojne ustanove izginile iz bančnih registrov, pa čeprav operativno sodijo v takoimenovano »furlansko skupino« Antoniane. V Padovi kažejo veliko zanimanje tudi za prej omenjeno banko Friul Adria in zadnje izjave upraviteljev pordenonske banke kažejo, da tu ni velikih zadržkov. Se posebno zato, ker naj bi Padova kazala pripravljenost, da preplača delnice pordenonske banke, kot je že naredila v primeru kupljenih furlanskih bank.
Prav s tem v zvezi je v Vidmu v zadnjih dneh prišlo do
pravega pretresa. Zdi se, da so iz Padove prišle ponudbe, da bi za vsako delnico plačali 20.000 namesto njene vrednosti 11.700 lir. Brez dvoma bi bilo v takem primeru veliko delničarjev, ki bi svoje delnice prodali - in lepo zaslužili.
Stara garnitura videmske ljudske banke se upira. V njej so vodilni upravitelji banke in uslužbenci, ki sodijo med delničarje. Ti se dobro zavedajo, da bi z odpravo samostojnosti banke odšlo tudi marsikatero delovno mesto. Na sobotnem občnem zboru, ki je bil razumljivo zelo dobro obiskan, je prevladala teza, da za sedaj spor zamrznejo in da se takoj po poletju delničarji spet zberejo na izrednem občnem zboru. Do tedaj naj bi izdelali strategijo za prihodnost banke, tudi s pomočjo komaj ustanovljenega sindikata delničarjev, ki želijo s povezavo z drugo banko mastno zaslužiti s prodajo svojih delnic. Na jesen bomo torej izvedeli, ali bo tudi ta videmska banka, ena redkih, ki je ohranila samostojnost, izginila v velikem kotlu italijanskih bančnih povezav. Do takrat pa se bo najbrž vedelo tudi to, ali bo do česa podobnega prišlo tudi s porde-nonsko ljudsko banko.
Marko VValtritsch
NOVICE
Brezplačno povišanje kapitala zavarovalnice Generali
MILAN - Upravni svet tržaške zavarovalne družbe je včeraj v Milanu pregledal lanski poslovni obračun in sprejel sklep o brezplačnem zvišanju kapitala za več kot 160 milijard lir. Od sedanjih 1.603, 25 milijarde lir se bo glavnica povečala na 1.763, 6 milijarde lir, in to s podelitvijo brezplačne nove delnice za vsakih 10 'delnic v posesti. Druga razveseljiva vest za delničarje je povečanje dividende na 375 lir za delnico (lani 360 lir), kar je omogočil povečan čisti poslovni dobiček, ki je dosegel 428, 7 milijarde lir (lani 440, 9 milijarde). Zelo ugodni so tudi ostali bilančni podatki, tako za matično hišo kot za kontrolirane družbe, s katerimi se bodo delničarji podrobno seznanili na občnem zboru, ki bo 29. junija v Trstu.
Prodaja na drobno januarja za 5,7 odstotka večja
REM - Po podatkih zavoda Istat se je prodaja na drobno v veliki in srednji distribuciji januarja v primerjavi z enakim mesecem lani povečala za 5,7 odstotka. Zvišanje v veliki distribuciji je bilo občutno večje (+6,1%) kot v srednji (+1,4%), najbolj pa so šli v promet športni rekviziti, nakit in igrače (+11, 8%), živila (+8,8%), gospodinjski stroji, radijski in TV sprejemniki (+7,3%) ter medicinski artikli (+6,6%). Upadla pa je prodaja v kino-foto-optič-nem sektorju (-0,4%), v sektorju oblačil in obutve (-2,1%) ter knjig in papirniških potrebščin (-10,8%).
Investicijski skladi aprila dosegli rekordno premoženje
RIM - Vzajemni investicijski skladi so aprila že peti mesec zapored dosegli zvišanje čistih zbranih sredstev, njihovo premoženje pa je v preteklem mesecu doseglo rekordno vrednost 139.498 milijard lir. Priliv svežih vlog (7.375 milijard) je presegel de-zinvestirane naložbe (5.434 milijard) za 1.941 milijard lir. V Italiji deluje 489 investicijskih skladov.
		7. MAJ 1996	v URAH	
	£2 S	valuta	nakupni	prodajni
	9 3	ameriški dolar	153700	1578,00
		nemška marka	1012,00	1038,00
	I	francoski frank	298,00	307,00
	||	holandski gulden	902,00	930,00
	E s.	belgijski frank	48,80	50,80
	1 §	funt Sferling	2314,00	2384,00
	US1	irski Sferling	2395,00	2468,00
	II i	danska krona grška drahma	261,00 6,20	269,00 6,60
		kanadski dolar	1124,00	1158,00
		japonski jen	14,50	15,10
		švicarski frank	1240,00	1278,00
		avstrijski šiling	143,20	147,60
	2 s it	norveška krona Švedska krona	234.00 224.00	244.00 231.00
	§8,	portugalski escudo	9,70	10,10
	:z	španska pezeta	12,00	12,60
	I	avstralski dolar	1223,00	1260,00
		madžarski florint	11,00	14,00
	?	slovenski tolar	11,20	11,70
	$	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
7. MAJ 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1542,00	1572,00
nemška marka	1016,00	1034,00
francoski frank	298,00	308,00
holandski gulden	900,00	925,00
belgijski frank	48,92	50,72
funt šterling	2309,00	2389,00
irski šterling	2391,00	2486,00
danska krona	261,00	271,00
grška drahma	6,23	6,83
kanadski dolar	1121,00	1156,00
švicarski frank	1239,00	1264,00
avstrijski šiling	142,86	147,36
slovenski tolar	11,10	11,60
			
7. MAJ 1996	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1585,650	—
ECU	—	1919,790	—
nemška marka	—	1022,070	—
francoski frank	—	302,420	—
funt šterling	—	2352,780	—
holandski gulden	—	916,700	—
belgijski frank	—	49,726	—
španska pezeta	—	12,275	—
danska krona	—	266,940	—
irski funt	—	2435,860	—
grška drahma	—	6,420	—
portugalski escudo	—	9,951	—
kanadski dolar	—	1140,530	
japonski jen	—	14,840	—
švicarski frank	—	1253,340	—
avstrijski šiling	—	145,250	—
norveška krona	—	237,580	—
švedska krona	—	228,140	—
finska marka	—	323,570	—
avstralski dolar		1244,270	—
FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG
12. APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajr
ameriški dolar	1.5007	1.5047	1.5087
funt Sferling	2.2676	2.2746	22816
irski funt	2.3436	2.3506	2.3576
kanadski dolar	1.1055	1.1095	1.1135
nizozemski gulden	89.387	89.497	89.607
švicarski frank	23.120	123.220	23320
belgijski frank	4.8587	4.8687	4.8787
francoski frank	29.375	29.435	29.495
danska krona	25.850	25.910	25.970
norveška krona	23.078	23.136	23.198
švedska krona	22.345	22.405	22.405
italijanska lira	0.9534	0.9574	0.9614
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1912	1.1952	1.1992
portugalski escudo	0.9700	0.9730	0.9760
japonski jen	1.3805	1.3820	1.3835
finska marka	31,940	32.020	32.100
PRED DANAŠNJO PREMIERO SSG / POGOVOR Z MLADIM REŽISERJEM JAŠO JAMNIKOM
OB VRSTI RAZSTAV NA GORIŠKEM
Podjetni slovenski goriški fotograf Anton Jerkič
Njegove razglednice živ prikaz življenja v prejšnjem stoletju
Mladi režiser Jaša Jamnik (foto KROMA)
Z Jašo Jamnikom, 32-letnim režiserjem, sinom režiserja in profesorja Franceta Jamnika, smo se v garderobi SSG pogovarjali o tem, kaj pomeni biti sin režiserja. Izkazalo se je, da to vendarle je pritisk - biti Jamnikov sin. Do neke mere bom zmeraj ostal Jamnikov sin, je dejal. Otroci iz umetniških družin so pač izpostavljeni primerjavam. (»Večkrat sem mu v šali rekel: Boš videl, zdaj sem še jaz tvoj sin, nekega dne pa bodo rekli, da si ti moj oče.«) Vendar se o skupni stroki niti nista toliko pogovarjala, ker je med njima kar za dve generaciji razlike; to pa je hkrati že osnova za razlike v pogledih na gledališče in umetnost. Jaša Jamnik je doslej režiral okrog 12 predstav v poklicnih gledališčih, (delal je tudi z amaterji, s srednješolci); za dosežek pa ima le tiste režije, v katerih je uresničil to, kar si je zastavil, ne glede na odziv pri kritiki in občinstvu. V zadnjem času sta bili to režiji Pin-terjevega Hišnika (v Kranju) in Malega Princa (PDG Nova Gorica).
Prvič pa režirate v Trstu. Najbrž imate zanimive vtise.
»Ja, prvič delam v Trstu. Jasno, na neki način gre za simbolno deflora-cijo, saj imaš vsakič malo treme, neko strahospoštovanje, ko vstopiš prvič v neko gledališče. Drugače pa se mi zdi zanimivo delati tukaj, ker je to sicer slovensko gledališče, a ozračje je drugačno, razmere so drugačne, tuja država je, vse je drugače. Pozitivno je, da je odprto v pribl. 60-milijonski prostor, ki je -zgodovinsko gledano -umetniško zelo močan. Zal pa ne morem mimo
tega, da ne bi opazil današnjih finančno grozljivih razmer v SSG. Vidim, da deluje predvsem na osnovi silne volje in da ljudje delajo stvari, za katere ne bodo plačani ah so slabo plačani. Seveda, to je zdrav entu-ziazem, vendar pa tako stanje brez državne podpore ne more trajati večno. Tu je treba pričakovati podporo italijanske, predvsem pa slovenske države. Če ima ta polna usta neke skrbi za Slovence po svetu, kjer pač Ze so, mora za to inštitucijo nujno poskrbeti, saj je to ena od najbolj reprezentativnih slovenskih ustanov, da ne govorimo o avantgardni vlogi, ki jo je to gledališče nekoč imelo tudi za osrednjo Slovenijo. Imeti svojejezično gledališče na območju druge države je velika prednost in velika priložnost hkrati. Matična država bi nujno morala njegovo delovanje omogočiti.«
Preidiva k delu. Kako ste razumeh Izpraznjeno vrni, igro Maurizia Co-stanza?
»Maurizia Costanza prej nisem poznal, razen iz reklam za srajce, ko mi je ostal v spominu kot neka markantna figura. Seveda njegov tekst najbrž ni visoka umetnost, ima tudi neke tehnične in dramaturške vozle. Spretno pa je napisan in je delo človeka, ki pozna človeško dušo, predvsem odnos med spoloma. Odnos moški-ženska pa je eno pomembnejših gibal zgodovine. Z njim so se ukvarjali tako rekoč vsi avtorji. Ob poplavi napisanega je doseči svežino s to temo gotovo uspeh; svežina pa pri Costanzu gotovo je. Največja kakovost teksta so igrice v igri. Dva človeka v poznem
večeru življenja preigravata svoje življenje. Vidita vse, kar bi lahko bilo, pa ni bilo, ah je bilo, pa bi bilo bolje, če bi bilo drugače. Vsa reč se konča optmistično kljub izpraznjenosti in praznosti, ki gre v dvopo-menskost: na eni strani stanovanje, ki ga zapuščata po sili razmer, na drugi strani njuno življenje, ki je bilo bolj ah manj prazno. Optimizem je pač v tem, da je treba ne glede na to, koliko časa jim (ali nam vsem) je ostalo v življenju, ta čas preživeti z optimizmom, z lahkostjo, z igro.«
Kaj je za vas običajno najvažnejše pri režiji?
»Zmeraj igralci. Tudi pri predstavah drugih najraje gledam igralce. To se morda grdo sliši, a oni so najboljše izrazno sredstvo režiserja. Umetnost režije se začne v delu z igralcem. Za to so
seveda potrebne izkušnje, lastne in tuje, zlasti tiste, ki jih imajo starejši kolegi. Videti režiserja skozi igralca - to je, mislim, najlepše. Radikalni režisersld prijemi, ko se vidi, da je stvar režirana, so mi nekako tuji, ni pa nujno slabo take reči videti.«
Kako bi torej označih sebe kot režiserja?
»To je težko, a rekel bi, da sem nekoliko konservativen. Imam vtis, da se vrača v gledališče govorjena beseda - po trendu (koristnem, ker je gledališče seveda obogatilo) breztekstualnih predstav, gibalnih predstav itd. Beseda je najbolj natančna, najhitrejša, najbolj neposredna in določna. Seveda pa je najmanj univerzalna, če greš čez mejo z njo, se začnejo problemi.«
Ali ste morah prilagoditi ali celo spremeniti
svoj režijski postopek ob tej igri?
»Ne, prejšnje delovne izkušnje sem prinesel s sabo. Ena takih je na neki način revnost gledališča, stranskih efektov je malo, gre mi predvsem za igralca in za rekvizite, ki se transformirajo, ki mu služijo in niso zgolj sebi namen. V tem je že neka moja stalnica, poleg te pa še morda rahlost uprizoritve. Jaz vidim gledališče kot nekaj svetlega, ne kot nekaj zamolklega, “globokega”.«
Maurizio Costanzo je v tem vašem smislu svetel.
»Od začetka do konca, zelo je svetel.«
In vaši sodelavci?
»Nastopata Polona Vetrih in Adrijan Rustja kot glavna oziroma edina igralca. Kostumografki in scenografki sta Karin Košak in Simona Perne, Gregor Strniša pa je avtor glasbe. Res so stvari v začetku bile zastavljene širše in scensko bogatejše, kar bi zahtevalo veliko večja finančna sredstva. Na koncu pa smo sprejeli kompromisno rešitev, ki je pač bila edino možna v gledališču, ki je brez denaja. Ce rečem “brez”, pomeni brez brez.«
Zakaj naj bi si ljudje po vašem prišli ogledat predstavo?
»Ja, zabavah se bojo, gotovo. Stvar je komična, na neki način tudi melodramatska. Igra ima dovolj pametno sporočilo, ki bi ga podal z mislijo (to sem slišal, pa ne vem več od koga); Ljudje zmeraj iščemo možnost, da bi svojemu življenju dodajali leta, pa je treba ravnati ravno nasprotno, namreč svojim letom dodajati več življenja.«
Pogovarjala se je Ivanka Hergold
Ime fotografa Antona Jerkiča je tesno povezano z zgodovino goriške-ga slovenstva. Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je svoj fotoatelje odprl v Gorici, tik pred koncem stoletja pa še podružnico v Trstu. Takrat smo sicer v Gorici imeli še vrsto drugih fotografov, tako Slovencev kot Nemcev in Italijanov. Vsakdo je v svojem okolju znal spretno izkoriščati poznanstva in tudi naklonjenost političnih prvakov, da je širil svoje obzorje in seveda večal tudi svoje posle.
Zelo v modi so takrat bile razglednice raznih krajev povsod v Evropi. Te so bile tako narejene, da so jih generali izkoriščali tudi v svoje namene. Zaradi tega je bila zelo razumljiva odločitev avstrijskih vojaških oblasti, da so takoj po izbruhu 1. svetovne vojne prepovedale prodajo tovrstnih razglednic. Nasprotnik bi bil lahko s njihovo pomočjo ugotavljal položaj raznih postojank. Se zlasti zaradi tega, ker so na razglednicah bile prikazane tudi vojašnice, večje palače, zvoniki, vsi vaški objekti, ki so bili tudi vojaško pomembni.
Takrat smo, vsaj za glavne kraje Goriške, imeli kar veliko razglednic, izdelek znanih fotografskih mojstrov, ne samo iz Gorice, marveč tudi iz Trsta, Ljubljane in še od marsikje. Se zlasti so bile razširjene razglednice, ki so k nam prihajale iz nemških Leipziga in Dresdena. S temi svojimi izdelki so od tam zalagali vso srednjo Evropo. Vsi trgovci, založniki razglednic, so v
svojem delu bili zelo spretni. Tudi tam, tak je bil goriški primer, kjer so ljudje govorih več jezikov. Prav zaradi tega za Gorico dobimo isto razglednico v več jezikovnih variantah: samo z nemškim napisom, samo z italijanskim, samo s slovenskim, ah pa z dvema od teh treh omenjenih ali pa celo z vsemi tremi. Treba je bilo pač ugoditi okusu in .zahtevi vseh. Tako so delali tudi slovenski fotografi, tako je delal tudi Anton Jerkič, pa čeprav je njegovo delovanje bilo povečini usmerjeno v slovensko sfero.
Domači fotografi so veliko hodili tudi na naše podeželje. Dokaz za to smo dobili na razstavah in v knjigah, ki so pri nas bile ter izšle v zadnjih dvajsetih letih. Se zlasti smo to videli na lanski razstavi na gradu Dobrovo v Brdih, kjer je bilo razstavljenih kar 800 razglednic s tega področja. Anton Jerkič je veliko zahajal na goriško slovensko podeželje. Delal je panoramske slike, veliko slikal gostilničarja ah trgovca pred svojim poslopjem. Tudi takšne razglednice so se takrat zelo prodajale. Bile so reklama za gostilničarja ali trgovca. Seveda je Jerkič, kot drugi fotografi, skrbel tudi za drugo klientelo, za takšno, ki se je dala fotografirati ob raznih priložnostih. Največ zaslužka je imel v takih primerih, pa čeprav dejavnost fotografa ocenjujemo predvsem zaradi njegovih zunanjih slik, takšnih ob raznih prireditvah ali na razglednicah.
Kakšnih 200 njegovih fotografskih izdelkov, predvsem razglednic, smo videli na razstavi, ki je v teh dneh bila, najprej v Dobravljah, zatem pa v Križu na Vipavskem, še do jutri pa je na ogled v avli županstva v Novi Gorici. Gre za prikaz zbirke Kristjana Maver j a, ki se je za Jerkiča pričel zanimati že pred leti. V Dobravljah je razstava bila prirejena zato, ker se je tam Jerkič rodil. Razstava nam potrjuje že znano dejstvo, da je bil Jerkič zelo podjeten, saj je na teh razglednicah prikazanih skoraj 90 krajev na Primorskem, od tistih v zgornji Soški dolini pa do onih, ki mejijo že na Istro. Ob tej razstavi je Društvo zbiralcev Ajdovščina -Nova Gorica izdalo tudi poštno karto z vtisnjenim slovenskim reklamnim napisom Jerkičevega ateljeja (Jerkič je uporabljal tudi podobni italijanski ter nemški napis) ter jo opremilo s spominskim žigom.
Marko VValtritsch
Posebna atmosfera Debussyjevega glasbenega sveta v odlični izvedbi francoskega pianista Michela Dalberta
Mednarodni tržiški festival, ki nosi naslov »NelFaria della sera«, se tudi letos predstavlja tako preko filmskih in gledaliških pobud kot tudi s številnimi koncerti. Za celotni potek festivala je že vrsto let odgovoren Carlo de Incontrera, katerega izbire so na glasbenem področju po navadi zelo kakovostne. Ta svoj glasbeno-manažerski čut je Incontrera potrdil tudi na koncertu, ki se je odvijal prejšnji teden v Občinskem gledališču v Tržiču. Na koncertni oder je stopil priznani francoski koncertant Michel Dalberto, ki je odigral spored Debussyjevih in Chopinovih skladb. Dalberto, ki ima za sabo že zelo uspešno solistično kariero, je v zadnjih letih veliko koncertiral in gostoval tudi na številnih festivalih Si-
rom po svetu, in sicer v Aix-An Provenceu, Edimburgu, Honk Kongu, Montrealu, Montreauxu, Vokohami itd.
Svoj koncertni spored je Dalberto pričel s štirimi skladbami iz zbirke »Images«, ki jo je Claude Debussy napisal v prvem desetletju našega stoletja, sledile so skladbe »Refletes dans Teau«, »Clo-ches a travers les feuilles«, »Et la lune descendent« in »Poisson d’or«. V svoji izvedbi je Dalberto uspešno pričaral posebno atmosfero Debussyjevega umetniškega sveta: slišali smo v lahkotnosti njegovega podajanja zvočnosti carillona, sunke vetra, odseve na vodi itd. S tehničnega vidika je Dalberto dokazal, da izvrstno obvlada prstno igro. Po Debussyjevih utrinkih je francoski pianist
ponudil občinstvu štiristavč-no drugo Chopinovo sonato op. 35. V tem delu je Dalberto dosegel izvajalski višek večera; njegova izredna tehnična priprava mu je namreč omogočila izpovedovanje svojega jaza in izražanje svojega čustvenega sveta. Ta dva elementa pa sta bistvena temelja kateregakoli umetniškega oblikovanja tako na ustvarjalnem kot na poustvarjalnem področju.
Prav tako dovršeno je Dalberto podal tudi preostali dve Chopinovi skladbi na sporedu, to sta bili druga Balada op. 38 in prva Mazurka iz opusa 41. V prvi skladbi je bil francoski pianist brez navideznega napora kos tehničnim težavam in nas je uspešno pripeljal do pomirjujočega konca skladbe, kjer se septi-
ma na dominanti razveže v toniko. V krajši mazurki pa smo bili priča spajanju elementov iz poljske ljudske tradicije s Chopinovim »avantgardnim« čutom. Ne gre pozabiti, da je tako upoštevanje ljudske barvitosti, ki se odraža v Chopinovi glasbi, tesno povezano s tistim gibanjem iz prejšnjega stoletja, ki ga danes poznamo kot nacionalno prebujanje.
Pianist Dalberto je svoj koncertni spored zaokrožil še z izvedbo vseh dvanajstih Debussyjevih preludijev iz drugega zvezka. V podajanju Debussyja se ni Dalberto toliko oziral na timbrične in zvočne nianse, ki jih lahko dobimo iz instrumenta; na teh namreč temelji izvedba glasbenika, ki se danes ukvarja z Debussyjevim opu-
som, v katerem ni take vidne običajne kompozicijske strukture, ki bi omogočala drugačno glasbeno oblikovanje. Naš vtis ob Debussyje-vem podajanju je bil, da je Francoz želel postaviti v ospredje predvsem idejo o razvoju, ki vodi od Chopinovega do Debussyjevega opusa. Ta razvojna pot pa naj bi pomenila predvsem razkrajanje glasbenega in kompozicijskega besedišča. V sosle-dici dvanajstih preludijev smo tako lahko slišali različne glasbene miniature, v katerih nas je Dalberto prepeljal od ironičnega utrinka posvečenega Generalu Lavineu preko španskih atmosfer v »La puerta del vino« tja do zadnje sugestije ognjemeta v »Feux d’artifice«.
Luisa Antoni
ZDA / PO OBČUTNEM ZVIŠANJU CENE POGONSKEGA GORIVA
Republikanci vpletli bencin v svojo volilno kampanjo
Dole predlaga ukinitev davka na bencin, ki so ga uvedli demokrati
VVASHINGTON - V ameriški prestolnici se je razdivjala prava križarska vojna z izrazito volilnim priokusom: v iskanju konsenza med državljani, ki jih vse bolj vznemirja dražitev bencina, so se republikanci spravili nad »gas tax«, davek na bencin, ki ga je leta 1993 uvedel kongres z demokratsko večino. Ukrep je zdaj v razpravi senata, ki ga bo po vsej verjetnosti razveljavil, saj Clintonova stranka nima moti, da bi ga zavarovala, Bela hiša pa ne kaže pripravljenosti, da bi uporabila svojo možnost veta.
Federalne takse na bencin, ki trenutno znašajo 18,3 centa na galon (pri-bbžno 4,5 btra), torej okrog 70 lir na bter, bi se po namerah republikancev znižale na 14 centov. Po naCrtu Boba Dola, ki mrzlično iSCe načine za oživitev svoje uvele predsedniške kandidature, naj bi davek na bencin za zdaj zamrznili do konca leta, prihodnje leto pa-naj bi ukinitev dokončno uvelja-
vili z državnim proračunom. Samo letos naj bi ta ukrep osiromašil federalno blagajno za 2,8 milijarde dolarjev, zato republikanci mrzlično preučujejo vrsto predlogov, s katerimi naj bi nadomestili manjkajoči državni priliv.
Za uradno lansiranje svoje križarske vojne si je Dole zamislil Tax freedom day, ki ga proslavljajo v teh urah, ko naj bi povprečni davkoplačevalec dosegel tako raven dohodka, ki mu omogoča plačati federalne, državne in krajevne davke za vse leto. Ker pa so jih demokrati prisilili v obrambo s svojim uspelim predlogom o povišanju minimalne plaCe, so se repu-bbkanci odloCih za ofenzivo na drugo temo, ki globoko posega v ameriško občutljivost: bencin. Cene tega pogonskega goriva so se od februarja povišale v povprečju za 91 lir na bter, kar že povzroča vidne posledice za žepe avtomobih-stov: liter bencina stane zdaj »kar« 600 lir, kolikor ni veljal že od zalivske vojne sem.
ROTTERDAM - Globalna žeja po nafti ne kaže niti najmanjših znakov s pojenjanja, in to kljub velikim razpravam o alternativnih virih energije. Od * kriz, ki jih je povzročila grožnja o izčrpanju naftnih rezerv v začetku sedemdesetih let, do strmoglavljenja deležev načrpane nafte zaradi njene j preobilice v nasldnjem desetletju, je 1 »emo zlato« vselej obkrožala avreola nepredvidl j ivosti.
Skrivnost, ki jo le redki razumejo, pa so navidezne nedoslednosti pri cenah bencina v razbcnih državah. V Italiji so se na primer v zadnjem Času začela preverjanja o konkurenčnosti med različnimi bencinskimi znamkami, glede na to, da kljub sprostitvi trga ostajajo rahle razlike med cenami bencina na Črpalkah.
Obstajajo pa tudi veliko bolj kričeča nasprotja. Avtomobilisti v ZDA se te dni pritožujejo zaradi podražitev, ki se jim zdijo pretirane, a bi se jim Evropejci gladko nasmejati. Ti so namreč navajeni plačevati trikrat ali skoraj Štirikrat višjo ceno za liter bencina. V bojazni
pred protesti v volilnem letu, je ameriški predsednik Bill Clinton dal prodati nekaj strateških zalog nafte, vendar je bil v zameno deležen obtožb naftne industrije, da ruSi ravnovesje na trgu.
Evropskim in severnoameškim avtomobilistom pa po drugi strani ne gre v glavo tisto, kar se dogaja v Venezueli, kjer je pred nekaj tedni prišlo do velikih neredov z ranjenimi in aretiranimi osebami. Povod je bila podražitev nafte za 500 odstotkov, vendar je treba upoštevati, da cena bencina niti zdaj je presega 160 tir za liter, kar je manj kot tretjina ameriške cene 550 lir. Res je, da je Venezuela med najvecjimi proizvajalci nafte na svetu, vendar enako velja tudi za Norveško, pa morajo tam za liter bencina vseeno odšteti 2.000 lir.
V Rotterdamu, nevralgični točki svetovnega trga ogljikovih hidratov, se letošnji osnovni trend usmerja navzgor, še posebno za ZDA, kjer pohajajo zaloge, medtem ko bi morala ostati cena bencina v Evropi stabilna, če je seveda ne bodo podražiti davki.

NOVICE
Liechtenstein naj bi financiral češko stranko

PRAGA - Po pisanju nekega praškega dnevnika naj bi vlada v Liechtensteinu financirala češko ljudsko stranko (Kdu-Csl) vicepremiera Josefa Luxe, s čimer naj bi si v Pragi skušala pridobiti morebitno podporo pri svojih zahtevah do Češke. Nesoglasja med Prago in Vaduzom namreč segajo Se v leto 1918, ko je tedanja Češkoslovaška oblast na Moravskem zaplenila premoženje, ki je bilo last Liechtensteina.
Največji diamant na svetu v dar tajskemu kralju
BANGKOK - Konzorcij bangkoskih bogatih poslovnežev bo najveCji diamant na svetu podaril tajskemu kralju Bhumibolu Adulyadeju, in sicer ob 50-letnici njegovega prihoda na prestol, katerega je zasedel kot devetnajstletnik. Diamant tehta 545, 7 karatov, kupiti so ga pri južnoafriški multinacionalki De Beers, kar tri leta pa se je z njim ukvarjal Belgijec Gabi Tolkowski.
»Vojna napoved« kadilcem
VARŠAVA - Poljska vlada je pričela pravo vojno proti kadilcem, saj je kajenje prepovedala v javnih lokalih, v Šolah, bankah, kinematografih, bolnišnicah, za prstopnike pa so predvidene visoke denarne kazni (350 tisoč tir).
Zaplenili so celo zdravniški aparat


NIKOZIJA - Na letališču v Lamaki je grško-ciprska carina zaplenila aparat za kontrolo srenih utripov, ki je bil namenjen »predsedniku« turske republike Severnega Cipra Raufu Denktasu. Aparat so poslali na popravilo na Finsko, nakar bi ga moralo prevzeti osebje ZN in ga dostaviti 72-letnemu Denktašu.
Vohunili za levičarji
KOPENHAGEN - Tajna služba norveške policije naj bi kar 50 let vohunila za državljani, o katerih je sumila, da so levičarji. V posebnem seznamu naj bi bilo leta 1964 20 tisoč imen, med katerimi tudi 11-letni otroci, leta 1981 pa kar 40 tisoč (z vohunjenjem naj bi biti prenehali leta 1991). Verjetno bodo poročilo, ki ga je izdelala posebna parlamentarna komisija, objaviti.
VVASHINGTON / SILOVIT POŽAR
Plameni neustavljivo pustošili
V pokrajini Hondo uničenih več kot tri tisoč hektarov gozda
m
m
= " v
f
VVASHINGTON - V pokrajini Hondo, okrog 20 kilometrov severno od Taosa, v državi New Mexico, je izbruhnil silovit požar, ki je opustošil vec kot tri tisoč hektarov gozda. Kaže, da so se plameni razširili z nekega javnega odlagališča, zaradi močnega vetra pa jim gasilci in drugi, ki so jim priskočili na pomoC, nikakor niso bili kos. Ogenj je pustošil po obsežnem področju državnega gozda Carson, v katerem je bilo tudi precej poslopij, od katerih so ostala samo pogorišča. Reševalci se tako niso borili samo proti plamenom, morali so poskrbeti za evakuacijo številnih prebivalcev: iz kraja red River so morali na vrat na nos kreniti na varno vsi prebivalci, okrog dva tisoč oseb.
■
'Zbornik, ki odkriva
\ • ;' 'ti	8|i|' 8|i<
i I	.	i	|	|3g	|
d/Ucjo .oJcJ/
—y J	-J
.
"NA OBROBJU -ALIJE PRIMORSKA KLONILA?"
obmeii zadri,...
Naročniki Primorskega dnevnika imajo pravico do 25% popusta s tem, da izrežejo priloženi kupon in ga izročijo v knjigarni dopolnjenega s svojimi osebnimi podatki.
I f - - -	U. - ir'
PODATKI NAROČNIKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA IME __________________________
Tržaška knjigama - ul. Sv. Frančiška, 20 TRST Papirnica Žerjal Josip ■ Boljunec Knjigarna Terčon - Nabrežina, 103 Papirnica Chessa - Narodna ulica, 48 Opčine Katoliška knjigarna - Trg Vittoria, 20 Gorica
PRIIMEK
NASLOV
Kupon velja za nakup knjige
MA OBROBJU Ali je Primorska klonila?
s 25% POPUSTOM
"z"	»"mmmmmm* m m. mmm
I
i'
r
■
i
i i i i « i
RUSKA VARNOSTNA SLUŽBA NAPOVEDALA IZGON DEVETIH BRITANSKIH DiPLOMATOV
Moskva v predvolilni vročici hladne vojne
Britanski zunanji minister še pripravlja »primeren odgovor«
MOSKVA (Reuter, M. S.) - Ruska varnostna služba je včeraj po izbruhu vohunskaga škandala uradno zahtevala, naj devet britanskih diplomatov zapusti državo, saj naj bi v Rusiji organizirali in vodili vohunsko mrežo. Velika Britanija se je na najhujši-vzhodno-zahodni diplomatski zaplet po hladni vojni odzvala z opozorilom, da pripravlja »oster« odgovor na obtožbe, ki naj bi bile popolnoma neresnične.
Predstavniki Ruske varnostne službe (FSB) so sporočili, da so britanskemu veleposlaniku v Moskvi, siru Andrevm VVoodu, predali noto, v kateri so devet diplomatov označili za per-sono non grato. »Veleposlanik Velike Britanije je prejel seznam devetih britanskih obveščevalcev, ki so tajne operacije izvajali pod krinko diplomatov,« trdi-FSB. Diplomati naj bi bili v navezi z ruskim obveščevalcem, ki ga je prejšnji mesec FSB aretirala pod obtožbo, da je sodeloval z britansko tajno obveščevalno službo M16. »Vsi, za katere smo zahtevali izgon, so od ruskega agenta dobivali politične, obrambne in strateške informacije,« je izjavil tiskovni predstavnik FSB Aleksander Zdanovic in dodal, da so v noti britanskemu veleposlaniku natančno pojasnili, kaj je kateri od diplomatov zagrešil. Ambasador Wood se je kasneje sešel še z šefom ruske diplomacije Primakovom,
ki ni želel potrditi navedb-FSB-ja. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Grigorij Karasin je le pozval London, naj se vzdrži »pretiranih emocij in nepremišljenih reakcij«. »Najpomembneje je, da se zadeve umirijo in da ne dopustimo, da nas zapeljejo čustva. Ne smemo dovoliti, da zaplet pokvari dobro vzdušje v rusko-britanskih odnosih,« je dejal Karasin. V Londonu britanski uradni predstavniki Rusijo obtožujejo »pretiravanja«. »Če bodo Rusi nase diplomate v resnici izgnali, se ne bomo mogli izogniti primernemu odgovoru,« je izjavil britanski zunanji minister Malcolm Rifkind, ki je prepričan, da ruska varnostna služba nima dokazov, s katerimi bi lahko podkrepila svoje obtožbe.
Diplomatski zaplet v slogu hladne vojne je izbruhnil manj kot šest tednov-pred ruskimi predsedniškimi volitvami, zato Številni diplomati domnevajo, da
želi Jelcin volilcem dokazati svojo neodvisnost od Zahoda. FSB namreč vodi Mihah Barsukov, eden najzvestejših predsednikovih zaveznikov. »Problem je iz političnega zornega kota povsem jasen. Jelcin se v predvolilni kampanji bori proti očitkom komunistov, da je domovino razprodal Zahodu,« je za BBC izjavil
nekdanji britanski obrambni minister Tom King.
FSB je vCeraj v sibirskem mestu Krasnojarsk aretirala tudi nekega znanstvenika, ki naj bi proizvajal in tihotapil jedrske surovine za vojaške namene, vendar za zdaj ni podatkov, ki bi govorili o tem, da je aretacija povezana z izgonom diplomatov.
Je bilo britansko veleposlaništvo v Moskvi res »vohunsko gnezdo«? (Reuter)
SREČANJE OBRAMBNIH IN ZUNANJIH MINISTROV DRŽAV ZAHODNOEVROPSKE UNIJE
ZEU ne bo postala Natov tekmec
BIRMINGHAM (Reuter, B. Z.) - Včeraj so se se-šli obrambni in zunanji ministri sedemindvajsetih evropskih držav, ki so razpravljali, kako Zahodnoevropski uniji (ZEU) zagotoviti večjo varnostno vlogo na Stari celini.
Velika Britanija, gostiteljica srečanja in predsedujoča ZEU, vztraja, da poskusi, da bi Evropski uniji (EU) dodelili večjo-moC v obrambnih in zunanjih zadevah, ne smejo spodkopati Severnoatlantske zveze. »KljuCni-cilj ZEU mora biti razvitje sposobnosti za izvajanje političnega nadzora nad operacijami, ki bi jih opravljala v tesnem sodelovanju z Natom in EU,«
je na otvoritvenem zasedanju dejal britanski zunanji minister Malcolm Rifkind in dodal, da bo morala imeti ZEU v prihodnosti večjo vlogo, kot jo je imela v preteklosti,-Vsi ministri so se v nadaljnji razpravi strinjali, da vzpostavitev omejene operativne sposobnosti, ki bi ZEU v obdobju po hladni vojni omogočala izvajati njeno novo poslanstvo, ne sme potekati
na račun Nata, ki naj bi tudi v naslednjih letih predstavljal temelj evropske obrambe.
London se je med šestmesečnim predsedovanjem osredotočil na vprašanje, kako opremiti-ZEU, da bo lahko izvajala omejene mirovne operacije in misije za obvladovanje kriznih situacij. Članice ZEU bodo skupaj s pridruženimi Članicami in opazovalkami začele priprave na ustanovitev-politiCno-vojaškega središča, ki bo organiziralo misije in različne programe za usposabljanje.
Raznrava o novi vlogi
Evrope pri zagotavljanju njene varnosti so dobile-nov zagon pred kratkim, ko se je Francija odločila, da se bo bolj približala Natovim vojaškim strukturam, v Natu pa so začeli razpravljati o širitvi na vzhod. Po Natovih načrtih, ki so jih oblikovali v Bruslju, naj bi ZEU opravljala misije, v katerih ZDA ne bi želele sodelovati, pri tem pa bi imela na voljo Natovo infrastrukturo.
Generalni sekretar-ZEU Jose Cutileiro je dejal, da bo Francoska odločitev o zbližanju z evropskimi zavezniki po-
magala pri dokončni določitvi vloge te organizacije in odpravila dvome, da želi ZEU postati Natov tekmec. Cutileiro in nekateri visoki evropski uradniki so odločno zavrnili namigovanja, da bi ZEU svojo prvo akcijo izvedla v Bosni, ko se bo konec leta iztekel mandat Natovih sil. »Pomembno je, da opravljamo naloge, ki smo jih sposobni izvesti, in da pri tem ne precenimo svojih zmožnosti. ZEU do konca leta preprosto ne bo pripravljena za takšno operacijo,« je dejal eden od evropskih diplomatov.
PREDSTAVNIKOM ZAHODNOAFRIŠK1H DRŽAV V GANI NI USPELO NAJTI REŠITVE ZA KRIZO V LIBERIJI
Streli tudi na ameriško veleposlaništvo
MONROVIA (Reuter, B. 2.) - Medtem ko so vCeraj zahodnoafriski zunanji ministri v Akri razpravljali o rešitvi krize v Liberiji, so spopadi v Monroviji - predvsem zaradi močnega deževja - skoraj ponehali.
Manjši spopadi so potekali predvsem v okrožju Mamba Point. Da bi zaščitili svoje veleposlaništvo, ki stoji na tem območju, so ameriški marinci streljali na sprte liberijske borce. O morebitnih žrtvah ni poročil. Predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva je dejal, da se marinci sicer ne nameravajo vme-
šavati v notranje liberijske spore, vendar pa bodo posredovali vedno, ko bodo ogroženi njihovi interesi. Pripadniki zaho-dnoafriških mirovnih sil (ECOMOG) pa so si prizadevali, da bi pripadnike sprtih milic zadržali zunaj mestnega središča.
Medtem so se v Akri, prestolnici Gane, kjer se bo danes začelo srečanje
zahodnoafriških državnih voditeljev, včeraj sešli zunanji ministri teh držav. Diplomati so dejali, da zunanji ministri niso imeli možnosti, da bi lahko hitro našli alternativo lanskemu krhkemu sporazumu o premirju. Bržkone tudi zahodnoafri-škim voditeljem ne bo uspelo doseči vidnejšega uspeha. Zahodnoafriski mirovni posrednik je dejal, da bi morali voditelji, Ce že drugega ne, vsaj podaljšati roke za razorožitev in izvedbo splošnih
volitev, do katerih naj bi po lani podpisanem mirovnem sporazumu prišlo že čez pol leta.
Voditelj glavne liberijske milice Charles Taylor je dejal, da se pogajanj v Gani ne namerava udeležiti. Toda višji diplomati v Gani so dejali, da mu s tem ne bo uspelo onemogočiti mirovnih naporov. »Voditelji devetih zahodnoafriških držav se morajo sestati v vsakem primeru, najsi bodo voditelji sprtih frakcij tu ali ne,« je dejal nigerijski zunanji minister Tom Iki-mi. Sprte liberijske milice je včeraj k čimprejšnji vzpostavitvi premirja pozval tudi ganski predsednik Jerry Ravvlings, ki je hkrati tudi predsedujoči Zahodnoafriske gospodarske skupnosti (ECO-WAS).
Zaradi spopadov se v monrovijskem pristanišču zbira vse več civilistov, ki si želijo zapustiti državo. Tako se je v začetku tedna na zarjaveli in preohteže-ni nigerijski tovorni ladji odpeljalo v Akro in Lagos več kot dva tisoč Liberijcev. Nigerija poveljuje za-hodnoafriškim mirovnim silam v Liberiji, pomagala pa je tudi oblikovati lani podpisani sporazum med sprtimi liberijskimi milicami, ki naj bi po mnenju pogajalcev predstavljal osnovo, na kateri naj bi temeljili tudi novi predlogi za rešitev krize.
Borci liberijskih sprtih strani se še niso naveličali vojne, ki traja že šest let (Reuter)
SEST LET VOJNE V LIBERIJI
V liberijskem glavnem mestu Monrovii se kljub pogajanjem, ki so jih v Gani pripravili zahodnoafriski mirovni posredniki, medetnični spopadi nadaljujejo.
150 km
KRONOLOGIJA SPOPADOV
12. april 1980:
Narednik Samuel Doe iz plemena Krahn ubije predsednika VVilliama Tolberta im prevzame oblast. Ko zasede najvišji položaj v državi, ukaže likvidacijo članov kabineta.
oktober 1985:
Doe je na volitvah, ki niso potekale po predpisih, izvoljen za predsednika države.
24. december 1989:
Nekdanji državni uradnik Charles Taylor iz Slonokoščene obale sproži upor proti Doeju.
julij 1990:
Uporniška skupina, ki jo vodi Prince Johnson, zasede monrovijsko pristanišče. Taylor se razglasi za predsednika države.
24. avgust:
Zahodnoafriška gospodarska skupnost (ECOVVAS) napoti v Liberijo mirovne enote (ECOMOG), ki jih sestavljajo predvsem ganski in nigerijski vojaki.
oktober:
ECOMOG prežene Taylorjeve sile iz večjega dela Monrovie.
november:
ECOVVAS vzpostavi začasno liberijsko vlado. Taylor privoli v premirje.
9. september:
Johnsonova vojska ujame Doeja in ga muči do smrti.
oktober 1992:
Taylorjeva vojska obstreljuje Monrovio. Novembra vnovič izbruhnejo spopadi.
19. november:
Varnostni svet ZN uvede prepoved prodaje orožja.
6. junij 1993:
V begunskem taborišču Carterje pobitih 547 civilistov, večinoma žensk in otrok.
22. september:
Združeni narodi oblikujejo opazovalno misijo.
20. avgust 1990:
Predstavniki sprtih strani v nigerijski Abuji podpišejo že trinajsti mirovni sporazum.
1. september:
Oblast prevzame prehodni vladni svet, ki naj bi v letu dni organiziral svobodne volitve.
december:
ECOMOG se spopada s silami Roosevelta Johnsona, ki prvi prekrši sporazum. Ubitih je več pripadnikov mirovnih sil.
6. april 1996:
Izbruh spopadov v Monrovii, ker poskuša policija aretirati Johnsona. Več tisoč civilistov zbeži iz mesta.
3. maj:
Američani prepeljejo Johnosona na pogajanja v Gano in ukažejo voditeljem sprtih strani, da se jih morajo udeležiti.
REUTER
PRVI PROCES NA MEDNARODNEM SODIŠČU V HAAGU
Začetek sojenja Dušanu Tadiču
Obtožen je sistematičnega mučenja nesrbov
HAAG (Reuter, B. S.) - Včeraj je Mednarodno sodisce za vojne zločine s sedežem na Nizozemskem zaCelo soditi prvemu osumljencu, 40-letnemu bosanskemu Srbu Dušanu Tadiču, ki je obtožen sistematičnega mučenja nesrbskega prebivalstva na območju mesta Prijedor. Pri-Ce so Tadičeva dejanja označile kot »neopisljivo grozo«. Tadič je obtožen ubijanja, mučenja in posiljevanja Muslimanov in Hrvatov med etničnim čiščenjem na območju Prijedora, ki se je začelo maja leta 1992.
Proces proti Tadiču je prvo sojenje obtožencu za vojne zločine po koncu druge svetovne vojne (Reuter)
_________________V OSPREDJU_______________
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije
Tožilci trdijo, da je Tadič vojaškim enotam bosanskih Srbov pomagal zbrati več tisoč hrvaških in muslimanskih civilistov, ki so jih nato zaprli v tri taborišča: Omarsko, Keraterm in Trnopolje. Tadič je obtožen umora Šestnajstih (imenovanih) civilistov v Omarski in okolici mesta Prijedor. Tadiča je februarja leta 1994 policija aretirala v Nemčiji, potem ko so ga begunci in nekdanji zaporniki iz teh taborišč prepoznali in ga prijavili kot krvnika. Tadič je v haaškem priporu Čakal na sojenje dve leti in tri mesece, še vedno pa
trdi, da teh zločinov ni zakrivil, saj po njegovih besedah ni nikoli prestopil praga taborišč v Omarski in Keratermu, priznava pa, da je dvakrat obiskal taborišče v Tmopolju.
Tožilec Grant Niemann je zatrdil, da bodo gradivo, ki ga je zbralo tožilstvo, brez trohice suma dokazalo, da je Tadič zakrivil te zločine in da je sodeloval pri sistematičnem mučenju nesrbskega prebivalstva na območju Prijedora. Sojenje, med katerim bodo zaslišali vec kot sto prič, bo trajalo nekaj mesecev. »Nepopisna dejanja, ki jih je (Tadič)
zakrivil v imenu nacionalizma oziroma etnične hegemonije na območju nekdanje Jugoslavije, presegajo vsako doumljivo logiko Človeškega razuma,« je pred sojenjem dejal Niemann. Tadičev odvetnik Michail VValdimiroff pa je dejal, da ima njegova stranka mešane občutke ob začetku sojenja; njegovo razpoloženje je VValdimiroff opisal kot mešanico napetosti in olajšanja, pri Čemer Tadičev odvetnik še dodaja, da stranka zločinov, ki so se zgodili, ne zanika, trdi le, da on ni bil tam, kjer so se zgodili.
Tadič bo prvi obtoženec, ki mu bo sodilo sodišče za vojne zločince na območju nekdanje Jugoslavije. To se je od ustanovitve pred tremi leti srečevalo z različni težavami in ovirami - med najbolj perečimi v zadnjem času je bilo Iforjevo vztrajno zavračanje, da bi v Bosni aretiral osumljence. Pred kratkim je bilo pri delovanju sodišča sicer opaziti določen napredek, zlasti po aretaciji dveh Muslimanov prejšnji teden. Profesor Cherif Bassiouni iz univerze De-Paul v Chicagu meni, da je sodiSCe sicer pridobilo verodostojnost, Čeprav sta aretacija in sojenje Kara-dižču in Mladiču še naprej njegov najpomembnejši izziv. »Po mojem mnenju bosta Sele ta dva primera dokazala legitimnost sodišča in Natovo voljo v mirovni operaciji v BiH,« dodaja Bassiouni.
Temeljni podatki o Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu:
-	maja 1993 ga je z resolucijo 827 ustanovil Varnostni svet Združenih narodov
-	to je prvo mednarodno telo, ki po drugi svetovni vojni - po sojenjih v Niirenbergu in Tokiu - sodi vojnim zločincem
-	resolucija 827 določa, da so vse države v celoti dolžne sodelovati s haaškim sodi-
ščem
-	sodišče je pristojno za sojenje posameznikom, ki so po 1. januarju leta 1991 na območju nekdanje Jugoslavije zagrešili genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu
-	sodišče nima svojih policijskih enot, saj se pri aretacijah zanaša na sodelovanje republik nekdanje Jugoslavije, drugih držav in pripadnikov Iforja
-	sodišče sestavljata dva sodniška kabineta - v vsakem so trije so-
dniki - in kabinet za pritožbe, v katerem je pet sodnikov
-	predsednik sodišča je italijanski sodnik Antonio Cassese, vodilni tožilec pa Richard Goldstone iz Južnoafriške republike, ki ga bo 1. oktobra na tem položaju zamenjala Kanadčanka Louise Arbour
-	sodisce nima pristojnosti za sojenja osumljencem v odsotnosti in ne sme izreci smrtne kazni. Najvišja kazen je dosmrtni zapor
-	od 7. maja je sodi-
šče imenovalo 57 osumljencev: 46 Srbov, 8 Hrvatov in 3 Muslimane, med katerimi sta najbolj razvpita vodja bosanskih Srbov Radovan KaradžiC in poveljnik vojske bosanskih Srbov, general Ratko Mladič, ki sta oba še vedno na prostosti
- v priporu haaškega sodišCa, v katerem je 24 zaporniških celic, so trije osumljenci: bosanski Srb Duško Tadič, bosanski Hrvat Tihomir Blaškič in Zdravko MuCič.
Avtobusna povezava med Banjaluko in Zenico
BANJALUKA (Reuter) - Visoka komisarka Združenih narodov za begunce Sadako Ogata, ki se mudi na Šestdnevnem obisku BiH, je po sestanku s premierom Republike Srbske Rajkom Kasagičem povedala, da se je dogovorila za prvo avtobusno povezavo med mesti na območju BiH pod srbskim nadzorom in tistimi na območju muslimansko-hrvaške federacije. Avtobusi bodo odslej iz Banjaluke vozili v Drvar in Zenico in nazaj, s tem pa bodo prvič po daytonskem mirovnem sporazumu »prebite« meje znotraj BiH. Ogatova je poudarila, da bodo avtobusi po dogovom z avtobusnimi družbami vozili dvakrat na teden. Visoka komisarka za begunce je še zatrdila, da je dobila uradno zagotovilo vseh strani, da bodo beguncem dovolile obiskati njihove domove.
PROCES MIRNE PRIKLJUČITVE VZHODNE SLAVONIJE HRVAŠKI POTEKA PO NAČRTIH
NOVICE
Avtocesta Zagreb-Beograd je znova oživela
Po štirih letih in pol so poleg cestne povezave med hrvaško in srbsko prestolnico spet odprli tudi jadranski naftovod
ZAGREB - Po štirih letih in pol je avtocesta, ki povezuje hrvaško in srbsko prestolnico, od včeraj znova odprta za redni mednarodni javni promet. Opoldne so na simbolični slovesnosti »prerezali trak« podpredsednik hrvaške vlade Ivica Kosto-vič, minister za promet Zvezne republike Jugoslavije Zoran VujeviC in ameriški general Jacques-Paul Klein, glavni organizator tega podviga in vodja začasne uprave ZN v vzhodni Slavoniji (Untaes).
Obnova cestne povezave med Zagrebom in Beogradom sodi v okvir procesa mirne reintegracije vzhodne Slavonije, Baranje in zahodnega Srema v ustavnopravni sistem Republike Hrvaške. Vnovična vključitev teh ozemelj poteka po etapah, skladno s sporazumom, ki so ga decembra sklenili lokalni Srbi in predstavniki hrvaških oblasti, s posebno resolucijo pa ga je kmalu po tem potrdil tudi Varnostni svet ZN, ki je hkrati podelil mandat mirovnim silam Untaesa.
Včeraj pa niso znova odprh le avtoceste Zagreb-
Beograd, ki je najkrajša povezava med zahodno in jugovzhodno Evropo, marveč tudi jadranski naftovod, medtem ko je vnovična uvedba rednega prometa po železniški progi, ki povezuje glavni prestolnici Hrvaške in ZRJ, napovedana za prvi junij. Del proge med Vinkovci in Sidom je namreč treba se usposobiti.
Na Hrvaškem je le red-kokdo skrival zadovoljstvo, da je končno - po veclo-atni preložitvi odprtja ceste -spet mogoCe potovati v Beograd, in to prek pravkar odprtega mednarodnega mejnega prehoda Bajako-vo, na katerem vihrata na eni strani hrvaška, na drugi pa jugoslovanska zastava. S tem je hrvaška oblast znova prevzela nadzor nad vzhodno mejo države, v Zagrebu pa se je okrepilo upanje, da bo do 15. januarja leta 1997 vzhodna Slavonija brez zapletov postala del Hrvaške, da bodo izpolnjeni vsi pogoji za vrnitev vec kot 80 tisoč slavonskih pregnancev in da se bo zaCelo gospodarsko okrevanje tega območja, ki sta ga vojna in večletna okupacija zelo prizadela.
Gordana Gojak
Časi, ko je najkrajša cestna vez med zahodno in jugovzhodno Evropo samevala, so minili
Hrvaška zanikala novico o srečanju Tudman-Karadžič
ZAGREB (STA) - Urad hrvaškega predsednika je včeraj odločno zanikal vest, da naj bi se Franjo Tudman pred dnevi neuradno sestal z Radovanom Karadžičem. Ker so se podobna poročila pojavila ne le v bosansko-hercegovskem, ampak tudi v slovenskem tisku in tisku drugih držav, gre očitno za poskus mednarodnega kompromitiranja daytonskega mirovnega sporazuma, krivdo pa naj bi prenesli na Hrvaško in predsednika Tudmana, piše ob koncu sporočila za javnost, ki ga je izdal urad hrvaškega predsednika.
Izrael vztraja, da ni namerno granatiral begunskega zatočišča
JERUZALEM (Reuter) - Izraelski premier Simon Peres je kritike Izraela obtožil, da pozabljajo, da se so izraelske vojaške enote, ki so izstrelile granato na begunsko taborišče ZN v Libanonu in ubile vec kot sto ljudi, branile pred napadi Hezbolahovih gverilcev. Uradni Jeruzalem še vedno odločno zanika poročila strokovnjakov ZN, da je izraelska vojska namerno granatirala zatočišče, Butros Gali pa je že v ponedeljek obljubil, da bo poročilo dal na vpogled javnosti, Čeprav tega Se ni storil, saj ZDA nad poročilom - zlasti na pragu izraelskih volitev - menda »niso navdušene«.
Jordanski kralj Husein na obisku v Egiptu
AMAN (Reuter) - Jordanski kralj Husein se danes mudi na krajšem obisku v Egiptu, kjer se bo srečal s predsednikom Hosnijem Mubarakom. Kljub poročilom egiptovskega tiska, da naj bi se državnika sesla tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, datum tega sestanka še ni znan. Tiskovni predstavnik kralja Huseina je dejal, da se Husein v Egiptu mudi na povabilo egiptovskega predsednika, s katerim se bo pogovarjal o dogodkih na Bližnjem vzhodu in odnosih med Jordanijo in Egiptom. Mubarak je pred srečanjem z jordanskim gostom dejal, da se morata državnika pred zaključkom pogajanj med Izraelom in PLO, ki so se prejšnjo nedeljo začela v Tabi, posvetovati o dokončnem statusu Zahodnega brega in Gaze.
Jedrska varnost se slabša
LJUBLJANA - Predstavniki gibanja Greenpeace so včeraj ob deseti obletnici katastrofe v Černobilu na novinarski konferenci predstavili študijo, ki jo je naročil Greenpeace International, o procesih staranja jedskih elektrarn in tveganjih, ki jih prinaša podaljševanje njihovega delovanja. Greenpeace meni, da se jedrska varnost JEK zaradi dotrajanosti dramatično zmanjšuje, da se Uprava RS za jed-sko varnost še ni primemo odzvala in da se bodo v primeru nadaljnjega obratovanja-JEK zelo povečali tehnični problemi, kar bo povzročilo visoke dodatne stroške.
(J. P., foto: Barbara Reya)
Vrt miru tudi v Ljubljani
LJUBLJANA - V parku Tivoli so včeraj odprli Vrt miru, kakršnega imajo nekatere prestolnice po svetu kot priznanje za prizadevanje za mir. Lani je Ljubljano za ustanovitev mednarodnega vrta miru predlagal Strasbourg, Ljubljana pa je za gostiteljico naslednje leto predlagala Preto-rijo, zato sta se slovesnosti v Tivoliju udeležila tudi pretorijski župan Councillor P. J. Olivier in veleposlanica Južnoafriške republike na Dunaju Joyce Mxakato Diseko. Ob stoletnici županovanja Ivana Hribarja je včeraj ljubljanski župan Dimitrij Rupel na Hribarjevi hiši v Rožni dolini slovesno odkril spominsko ploščo.
(T. U., foto: U. Potočnik)
	
DRŽAVNI ZBOR / ODBOR ZA ZDRAVSTVO
Zakon o zdravnikih je končno priromal v parlament
Podrobna obravnava prihodnji teden - Ali bo treba dodatne tri milijarde za plače zdravnikov zagotoviti iz proračuna?
LJUBLJANA (STA) - Odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je na včerajšnji seji zaCel obravnavati predlog zakona o zdravnikih, ki ga bodo na predlog poslanca Janeza JCopaCa (LDS) vsebinsko podrobneje obravnavali in se dokončno odločili o njegovi potrditvi za prvo obravnavo prihodnji teden na seji odbora.
Člani odbora so namreč šele danes dobili na mizo številne pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, skladno s katerimi naj bi ministrstvo za zdravstvo omenjeni predlog zakona še uskladilo in pripravilo za prvo obravnavo na 39. seji državnega zbora. Minister za zdravstvo dr. Božidar Volje je predstavil zakon, ki mrejuje poseben poklic - poklic zdravnika, ki mu je družba že od nekdaj dala pravico, da odloča o vprašanjih bolezni, načinih zdravljenja, rehabilitacije in podobno. Zakon med drugim opredeljuje pogoje in zasebno dejavnost, ki pa je zaenkrat še v nasprotju s sedanjim zakonom o zdrav-
stveni dejavnosti, ki ga bo treba spremeniti. Volje je poudaril, da zakon nekaterim specialistom omogoča izvajanje zasebnega dela zunaj njihovega delovnega Časa, poleg tega pa za vse oblike zdravniškega poklica predpisuje standardiziran obseg dela. Andreja Kurent s sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve je izrazila pomisleke glede skladnosti zakona z obstoječim pravnim sistemom. Prav tako je menila, da ni natančno razdelana odgovornost zdravnikov za njihovo delo, poleg tega pa je necelovito urejeno in Časovno nedefinirano tudi vprašanje licence in koncesije. Zastavlja se še vprašanje določanja plač
po tem zakonu, ki se ravna po sistemu plaC poslancev v državnem zboru, vendar kot sestavino zdravniške plače uvaja tudi del plače za delovno uspešnost, ki pa ga v sistemu plač poslancev ali sodnikov ni. V predlogu so urejeni splošni okviri za določitev osnovne plače in dodatkov, medtem ko za del plače za delovno uspešnost kot tretjega elementa plače zakon ne določa meril. Če se namreč ta del plače primerja s sistemom javnih uslužbencev, od katerega se zdravniška plača po predloženem zakonu poslavlja, je treba pojasniti, je poudarila Andreja Kurent, da je za javne uslužbence ta del plače omejen na tri odstotke in da zakon določa temeljna merila za njegovo dodelitev. Pri tem je opozorila na vprašanje financiranja, ki s predlagano ureditvijo izstopa iz sistemskega financiranja izvajalcev ja-
vnih služb in v bistvu z oblikovanjem cene zdravnikovega dela tega postavlja v položaj izvajalca storitvene dejavnosti. Vendar je vprašanje, kako bo plačan zdravnik, ki na primer zaradi izobraževanja ali drugih razlogov ne bo delal. Pa tudi kolektivna pogodba za določen poklic za zdravnike odstopa od siceršnje ureditve, saj navadno kolektivne pogodbe urejajo razmerja v določeni panogi oziroma dejavnosti. Sekretariat tudi meni, da s-tem zakonom zdravstvena zbornica dobiva takšna pooblastila, da ne bo mogoče več zagotavljati vpliva države na zdravnike oziroma zdravstvo, poleg tega pa ne omogoča nadzora nad zasebnimi zdravniki. Komisija DZ za negospodarske dejavnosti sicer podpira zakon o zdravnikih, vendar meni, da bi bilo treba pri tem opozoriti na vprašanje konkurenčne klavzule, v
predlogu zakona pa pogreša tudi stališče o evtanaziji. Podpredsednik DZ Vladimir Topler je menil, da zdravnikov v zakonu ne bi smeh deliti na zasebne in javne. Poleg tega je opozoril na vprašanje vloge Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. Danica Simšič (DS) je vprašala, ali bo treba dodatne tri milijarde tolarjev za osnovne plače zdravnikov zagotoviti iz državnega proračuna ter kolikšen delež sredstev za zdravstvo gre za plače in kolikšen za druge namene. Zanimalo jo je tudi, v kakšni smeri bo šla slovenska politika za zdravstvo ter-kaj bo sploh še financirano iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Mateja Kožuh-Novak (-ZLSD) pa je kot ključni problem navedla reševanje odvisnosti pacienta od zdravnika, saj Ce je zdravnik odvisen od pacientovega denarja, ne more vec suvereno odločati.
0 Hitu konec maja
LJUBLJANA - Preiskovalni komisiji državnega zbora-pod vodstvom Polone Dobrajc (SNS) na včerajšnji seji za zaprtimi vrati kljub napovedim ni uspelo sprejeti končnega poročila o delu preiskave o sumu zlorabe javnih pooblastil-pri poslovanju novogoriškega podjetja Hit.
»Seja preiskovalne komisije se prekine in nadaljuje 27. maja ob 11. uri,« je v skopi izjavi po seji sporočila predsednica Dobrajčeva. Podobno redkobesedni so bili tudi drugi člani preiskovalne komisije, razen Toneta Peršaka (DS), ki je sejo protestno zapustil že pred koncem, in sicer zaradi nedopustnega ravnanja snovalca obravnavanega poročila Iva Hvalice (SDSS). Kot je ob odhodu pojasnil poslanec'e Hvalica po daljšem uvodu izrazil nezaupanje do drugih članov komisije in pri tem opozoril predvsem na Toneta Peršaka. Ko je ta od predsednice komisije zahteval, naj pojasnijo omenjeni očitek, Hvalica tega ni dopustil, nakar je predsednik demokratov sejo zapustil. Preiskovalna komisija, ki poleg novogoriškega podjetja raziskuje domnevne zlorabe javnih pooblastil še v štirih drugih primerih, je bila ustanovljena spomladi 1993 in je državnemu zbom doslej predložila tudi dve vmesni poročih o ugotovitvah, do katerih so poslanci prišli na temelju številnih zaslišanj in obširne dokumentacije, ki jo je priskrbela tudi vamostno-informativna služba.
MESTNI SVET MOL / STRATEGIJA PRIMARNEGA ZDRAVSTVA
V okviru osnovnega zdravstva naj bi zagotovili tudi skrb za mentalno zdravje?
LJUBLJANA - Mestni svetniki so včeraj v nadaljevanju 18. seje sprejeli strategijo primarnega zdravstvenega varstva v Ljubljani in predlog mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni. Kot je uvodoma povedala načelnica oddelka za zdravstvo in socialno varstvo Zdenka Palcic-Likar,-naj bi strategija opredelila le glavne strateške usmeritve, pozneje pa naj bi jo dopolnjevali z novimi akti.
Kljub temu so svetniki razpravljali o tem, ali ne bi mogli že v strategiji natančneje določiti delovanja javnih zdravstvenih zavodov in zasebnih zdravstvenih delavcev -tako v osnovni zdravstveni dejavnosti kot lekarništvu. Viljem Celestina (SKD) je predlagal, da bi mrežo lekarn oblikovali svobodno. Po njegovem mnenju bi motrale lekarne popolnoma privatizirati. Janez Žagar (SLS) je menil,
da bi morali v okviru osnovnega zdravstva zagotoviti tudi skrb za mentalno zdravje,-saj so tovrstne zdravstvene storitve zdaj organizirane le v okviru bolnišnic. Vasilij Cerar (ZLSD) je opozoril, da tudi sekundarno zdravstvo sodi v-isto ustanovo kot osnovno, zaradi Cesar ga ne smemo pozabiti pri pripravi strategije. Poleg obeh dokumentov so sprejeli sklep, da naj pristojni oddelek pripravi ustrezen osnu-
tek odloka o ustanovitvi in preoblikovanju javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana. Pri obravnavi delovnega osnutka statutarnega sklepa o krajevnih skupnostih so svetniki razpravljali predvsem o problemu premoženja. Peter-Zajc (SLS) je predlagal, naj mestna občina od krajevnih skupnosti ne prevzame premoženja, ustvarjenega s samoprispevki krajanov ali njihovim prostovoljnim delom. Peter Sušnik (neodvisen) je bil celo prepričan, da krajevnih skupnosti sploh ne potrebujemo, a se večina svetnikov z-njim ni strinjala, saj je bil delovni predlog statutarnega sklepa na koncu le sprejet.
Tanja Urdrih
Kdaj sklicati kolegij državnega zbora?
LJUBLJANA (STA) - Predsednik državnega zbora je dolžan sklicati kolegij, Ce se pobuda člana kolegija za sklic seje nanaša na zadevo, o kateri se mora na temelju izrecne poslovniške določbe posvetovati kolegij. Kolegij naj se posvetuje čimprej oziroma v času, ki ne Im predstavljal ovire pri delu državnega zbora. Takšno tolmačenje prvega odstavka 116. člena poslovnika je sprejela komisija državnega zbora za poslovnik, ko jena včerajšnji seji obravnavala zahtevo poslanske skupine Socialdemokratov Slovenije (SDS) za razlago tega člena poslovnika.
Zahtevo za tolmačenje o tem, ah je predsednik DZ dolžan sklicati kolegij na pobudo kateregakoli člana kolegija in ali je dolžan upoštevati tudi časovni predlog, podan v pobudi, je poslanska skupina SDS naslovila na komisijo, potem ko je njen vodja in elan kolegija Ivo Hvalica na 38. redni seji zahteval sklic kolegija, preden bi DZ prešel na odločanje o »razvpitem« predlogu SDS za noveliranje volilne zakonodaje v prvi obravnavi. Predsednik DZ Jožef Školč takrat seje kolegija ni sklical, Hvalica pa mu je očital, da krši poslovnik, ki določa, da predsednik DZ skliče kolegij na pobudo kateregakoli člana kolegija.
Kolegij predsednika DZ je posvetovalno telo, pobudo za njegov sklic predsednik lahko upošteva, ni pa ga zavezan sklicati in tudi mnenje kolegija ni zavezujoče. Poslovnik pa vsebuje tudi določbe, kdaj je predsednik kolegij zavezan sklicati, je v uvodu v razpravo ocenil predsednik komisije in poslanec Združene hste socialnih demokratov (ZLSD) Ciril Ribičič. Ignac Polajnar, vodja poslanske skupine slovenskih krščanskih demokratov (SKD), se je s tem sicer strinjal, vendar je tudi ugotovil, da predsednik DZ kolegija kljub pobudam že večkrat ni sklical, zato bi bilo mogoče 116. člen razlagati, kot da ga je zavezan sklicati, saj ima pobuda navadno razlog. Včasih je seja kolegija nujna za rešitev zapleta na tekoči seji DZ ah v zvezi z njo, je dodal Polajnar.
Miro Cerar je v imenu parlamentarnega sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve povedal, da 116. člen poslovnika ni jasno napisan, pomeni pa možnost predsednika za sklic kolegija. Člen je treba uporabljati v zvezi z drugimi določbami, poleg tega pa poslovnik jasno razlikuje med pobudo in zahtevo. S tem se je strinjal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč, ki je poudaril, da je treba 116. člen vedno razlagati v povezavi z drugimi določbami. Med njimi je tudi 117. člen, ki do-loCa, da predsednik DZ skliče sejo kolegija, da se posvetuje o predlogih dnevnega reda sej in zakonskih postopkih na njih, ustanovitvi poslanskih skupin, razmerah za delo poslancev in nekaterih drugih zadevah.
Tone Peršak, vodja poslanske skupine Demokratske stranke Slovenije (DS), pa se je vprašal, ah je smiselno s poslovnikom urejati zadeve, ki so vezane na vsebinsko usklajevanje poslanskih skupin. Predsednik DZ se s tem ne bi smel ukvarjati, je ocenil Peršak, medtem ko je Vladimir Topler, podpredsednik DZ iz vrst Liberalne demokracije Slovenije, poudaril posvetovalno funkcijo kolegija, ki »ga je predsednik po potrebi doslej še vedno sklical«. Osem od devetih navzočih elanov komisije je to tolmačenje nato podprlo, le Robert Battelli, predstavnik narodnosti, ni dal glasu za, saj je po njegovem mnenju sklic seje kolegija diskrecija presednika in bi vse razlage lahko povzročale le razprave, kdaj predsednik DZ kolegij mora sklicati.
Sefnasep/edskurijala
LJUBLJANA - Včeraj so na Gospodarskem razstavišču odprli sejma Informatika in Učila 96, ki sta na-ogled do 10. maja. V okviru sejma Učila 96 potekajo Slovenski izobraževalni dnevi, na katerih inovacije in razvoj pri vzgojnoizobraževal-nem delu predstavlja 157-šol in drugih vzgojnoizobra-ževalnih ustanov. Na sejmu Informatika, ki so ga pripravili s pomočjo Združenja za računalništvo in informatiko pri GZS, pa sodeluje 166 razstavljalcev iz šestnajstih držav. Poleg sejmov potekajo tudi številne obsejemske dejavnosti. (J. P., foto: U. P.)
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG - V soboto, 11. t.m., ob 20.30 (abonma red B): Maurizio Costanzo »Izpraznjeno vrni«. Režija Jaša Jamnik. Nastopata Polona Vetrih in Adrijan Rustja. Ponovitev v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri (red C); TSFestival: odrezek F4. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 8. t. m., ob 20. uri (red H) - zadnja ponovitev: P.I. Čajkovski »Evgenij Onegin«. Rezija I. Stefanutti. Dirigent Niksa Bareza.
V	torek, 21. t.m., ob 20. uri (red A) - G. Verdi »La Traviata«. Dirigent Tiziano Severini. Režija Ulisse Santicchi. Predstave bodo trajale do 2. junija
Gledališče Rossetti
Danes, 8. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldan): »Shakespeariana«, tekst in režija Giorgio Albertazzi. Predstava v abonmaju: osrezek 10 rumen.
Jutri, 9. t. m., ob 17.30 srečanje z izvajalci. Vstop prost.
V	teku je predprodaja vstopnic za pred-
stavo P.P. Pasolinija »I Turcs tal Friul« (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala (gledališče tel. 54331, Pasaža Protti tel. 630063).
TS FESTIVAL Gledališča dei fabbri
Danes, 8. t. m., ob 16. in ob 21. uri (red prost): Stalno gledališča F-JK »La notte della vigilia«. Režija Guglielmo Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel (po izbiri).
Gledališče Miela »Kdo so drugi?«
Danes, 8. t.m., ob 21.00 - bo nastopila skupina Teatro de los Andes v »Da lonta-no (Canzoniere del mondo)» in »Soltanto gli ingenui muoiono d’amore».
Jutri, 9. t.m., ob 21.00 - monodrama »Al-ma« v slovenščini in v petek, 10. t.m., ob 21.00 v angleščini. Igra Polona Vetrih. Produkcija Cankarjevega doma iz Ljubljane.
Avditorium Muzeja Revoltella
Danes, 8. t. m., ob 21. uri: Moby Dick Teatri della Riviera »Racconto del Vajont« Marca Paolinija in Gabrieleja Va-cisa. TSFestival: odrezek F8.
KOROŠKA
DUNAJ
Slovenski center Korotan, Albertgasse 48:
danes, 8. t. m., ob 20. uri predstavitev treh novih knjig Janka Ferka. VeCer bo popestrila glasbena skupina; nato predvajanje odlomkov iz filma »Slovenska beseda na Koroškem«.
CELOVEC
Javni studio ORF - Glasbena Sola: danes, 8.5., ob 18. uri 14. Srečanje mladih slovenskih glasbenikov. Sodelujejo uCenci iz Koroške, Slovenije in Italije.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: v petek, 10.5., ob 20. uri predstavitev projekta »Deželna razstava 1997 v
Borovljah«. Predava mag. Pucker od Urada koroške deželne vlade.
BOROVLJE
Kletna dvorana Posojilnice-Bank: v torek, 14. t. m., ob 19.30 informacijski večer »Varčevalni pakte - kako in kaj?« - predava davCni svetovalec Hermann Klokar.
TINJE
Dom prosvete Sodalitas: v torek, 14. t. m., ob 19.30 predavanje Klausa Zellhoferja »Desničarski teror v Avstriji«.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Regionalni center - Katoliško žensko gibanje: v sredo, 15. t. m., ob 19.30 srečanje z domačimi ustvarjalkami in odprtje razstave.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA	Jutri, 9. t.m., ob 20.45 - Goricakinema bo na
Kulturni dom	sporedu film »Palermo - Milano solo anda-
Danes, 8. t.m., ob 19.30 - Dijaška manifesta- ta», v priredbi Kinoateljeja. cija »Evropa skupaj«. Prireditelj - Šolsko skrbništvo.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511
Sobota, 11. maja, ob 19. uri:
W. Shakespeare: HAMLET, za IZVEN in KONTO.
ZADNJC V SEZONI!
Mala drama
P. Ridley: DISNET RAZPARAC Danes, 8. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Ponovitvi v Četrtek, 9., in v petek, 10. maja, ob 20. uri.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1, Ljubljana tel: 061/331-950
SKMNSMEOA HUtOONKSt. GCEOAUSCt V. LMHJAM
Pavel Si vic: CORTESOV A VRNITEV Jutri, 9. maja, ob 20. uri. PREMIERA. Sobota, 11. maja, ob 19.30, za abonma SOBOTA.
Torek, 14. maja, ob 19.30, za abonma TOREK.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852
ARTHUR MILLER
Pogled z mostu
Danes, 8. maja, ob 20. uri, za abonma MLADINSKI 4 in IZVEN. Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Jutri, 9. maja, ob 20. uri, za abonma RED B in IZVEN.
A. Jarry: KRALJ UBU Petek, 10. maja, ob 20. uri, za abonma K in IZVEN.
ZADNJIC V SEZONI!
Mala scena T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA
Danes, 8. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
Petek, 10. maja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
I Cankar
MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA Sobota, 11. maja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12
H. Achternbusch: SUSN Danes, 8. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962
Veliki oder
E.	Umek: CAPEK IN KLARA Jutri, 9. maja, ob 17. uri.
Sobota, 11. maja, ob 11. in 17. uri.
Nedelja, 12. maja, ob 20. uri:
J. Lorenci: ANTIGONA.
Predstava je v okviru 50. obletnice AGRFT.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2, Liubliana tel: 061/312-860
F.	Sehovič: KURBE Petek, 10. maja, ob 20. uri. Gostovanje v Izoli.
Sobota, 11. maja, ob 20. uri. Gostovanje v Ajdovščini. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748
Petek, 10. maja, ob 19.30, v Minoritski cerkvi v Mariboru: Lutkovna skupina MI SMO MI iz Celovca: T. Dorst: EVGEN, za otroke od sedmega leta naprej. Poletni lutkovni pristan.
Sobota, 11. maja, ob 10. uri:
Bina Stampe-Zmavc:
URE KRALJA MINA, za otroke od petega leta naprej. Poletni lutkovni pristan.
Nedelja, 12. maja, ob 15. uri: TEATRO MUF, MENICO CITZY: LUTKOVNA CAROBNOST-POGOVOR BREZ BESED, za otroke od tretjega leta naprej. ODPRTJE 7. MEDNARODNEGA LUTKOVNEGA FESTIVALA POLETNI LUTKOVNI PRISTAN '96 SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Opera in balet
G. Donizetti:
LUCIA Dl LAMMERMOOR Nedelja, 12. maja, ob 18. uri, za abonente in IZVEN.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Mary Chase: HARVEY Petek, 10. maja, ob 14.30. Gostovanje v Kopru.
Sobota, 11. maja, ob 20.30, za abonma SOBOTA A in IZVEN.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Glavni trg 6
tel.: 064/222-681. 222-701
G. Lešnjak - B. Kobal:
DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA Danes, 8., in jutri,
9. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Petek, 10. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Zijah A. SokoloviC: GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ
Sobota, 11. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Petronio 4. Trst tel: 040/632-664
Danes, 8. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: Maurizio Costanzo:
IZPRAZNJENO VRNI
CANKARJEV DOM II RAZSTAVE
GLASBA
TRST
Gledališče Miela Glasbena mladina Italije Koncertna sezona 1996
V	Četrtek, 16. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Nicoletta Sanzin (harfa) in Nicola Bulfone (klarinet).
V	Četrtek, 30. t. m., ob 20.30 koncert pianista Rosaria mastroseria.
Koncertna sezona se bo zaključila 13. junija s koncertom Kvarteta iz Veneta.
Rossetti
V	torek, 21. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Enrica Ruggierija. Predprodaja vstopnic je v teku. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne.
Avditorij Muzeja Revoltella
Nedeljski koncerti - V nedeljo, 12. t.m., ob 11. uri - nastop »L’ensemble strumentale«.
BOUUNEC
Pivnica III. Generazione
V	petek, 10. t.m., ob 21. uri bo nastopila skupina Midnight Express Blues Band; v petek, 24. t. m. ansambel Back door Blues; 31. t.m. pa ansambel Toxian.
RICMANJE
V	nedeljo, 12. in 19. t.m., ob 17.00 -10. izvedba Promenadnih koncertov. Nastopajo Mladinski pihalni orkester Glasbene Sole Viva -Zagorje, Pihalni orkester Videm - Krško, Godba Ricmanje in Delavska godba - Trbovlje.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju.
Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo do 15. maja od torka do sobote odprt od 9. do 18. ure. Železniška postaja: do 18.5. razstavlja Robert Kozman.
Galerija Rettori Tribbio 2: do 10.5. razstavlja Giuseppe Senigaglia.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8/1. nadstr.):
V	petek, 10. t.m. bo razstavljal Paolo Ravali-co Scerri. Razstava bo trajala en dan.
Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: na ogled je razstava Aleksandra Starca.
Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita.
BOUUNEC
V	Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy.
GORICA
Katoliška knjigarna: na ogled je razstava tržaškega slikarja Deziderija Švare.
Kulturni dom: v petek, 10. maja, ob 18.30 -Otvoritev razstave goriske slikarke Laure Gmsovin.
ŠTANJEL
V	razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona.
KOROŠKA
CEtOVEC
Deželna Galerija: se danes, 5.5. je na ogled razstava »Vojna«.
Galerija Freund: razstavlja Herbert Schiigerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian.
BEUAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli.
Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhu-ber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno».
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 12.5. razstavlja Hugo Wulz.
TINJE
Galerija Tinje: razstavlja Peter Gsettner.
BISTRICA NA ZIUI
Galerija Druml: razstavlja Oskar Rotovnik -Oki.
SPITAL OB DRAVI
Galerija v gradu Porcia: do 12.5. razstavlja Ceski slikar Jan Pistek.
Glasba
Danes, 8. maja, ob 19.30: ABONMA MLADI MLADIM: Irena Koblar, klavir. Program: W. A. Mozart, S. Rahmaninov, L. van Beethoven,
F. Liszt.
Jutri, 9., in petek,
10. maja, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II: Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Zbor Consortium musicum. Dirigent Uroš Lajovic. Zborovodja: Mirko Cuderman. Solisti: Ernst Kovačič, violina; Robert VrCon, Marjan TrCek, Juan Vasle, Irena Baar, Sabira Hajdarovič,
Jure KuSar in drugi.
Sobota, 11. maja, ob 11. uri: OTROŠKA MATINEJA: Otroški musical VESELI KABARE Film
Slovenska premiera filma UNDERGROUND (PODZEMLJE), 1995. Režija Emir Kusturica. Danes, 7., in jutri, 8., ter od petka, 10., do petka, 17. maja, ob 20. uri.
Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja.
Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI Sejmišče 4. Kranj
Petek, 10. maja, ob 20. uri
v avli Zavarovalnice Triglav Kranj: LETNI KONCERT: MOŠKI PEVSKI ZBOR KRANJ. Zborovodja Milan Bajžel. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KOPER Verdijeva 3
Petek, 10. maja, ob 20.30, večerni koncert:
BACALA BLUES BAND.
GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1. Ljubljana
Nedelja, 12. maja: Slovenski baročni trio: Irena Baar, Tomaž Lorene, Maks StrmiCnik.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Petek, 10. maja:
HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO. Franco Gnili, violina; Enrica Cavallo, klavir; KVARTET TARTINI, Ljubljana.
KLUB SKUC Stari trg 21.
Ljubljana
Jutri, 9. maja, ob 20. uri: EPPUR SI ROLA Nastop znanega slovenskega tenorsaksofonista Primoža Schmidta. Na električni baskitari ga bo ob izvajanju skladb Schmidta, Goltranea, Volariča, Cagea in Puc-ha spremljal Aleš Jošt.
GALERIJA S.O.U. KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana
Vlasta Delimar
Performans iz cikla I'M LOOKING FOR A VVOMAN Danes, 8. maja, ob 21. uri.
GALERIJA ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJO KRVI Šlaimerjeva 6: Liubliana Jože Ciuha Razstava slik bo na ogled do 3. junija. SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC V galeriji je do 16. maja na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Franca Košca Karasa.
DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7.
Novo mesto
Drago Tršar Bronaste in keramične skulpture. Razstava bo na ogled do 19. maja.
AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Trg republike 2. Ljubljana
Janez Knez, A. D. Knez in Janez Mišo Knez Digitallure. Zapisi. Motiv. Skupinska
razstava iz cikla Očetje in sinovi, matere in hčere (do 17. maja).
GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana
Rajko Bizjak: Fotografije Razstava do na ogled do 21. maja.
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Marjan Gregorič Rock izre(a)zi Razstava bo na ogled do 20. maja.
AVLA OBČINE LITIJA Jerebova 4
Leopold Kerne: Slike Razstava bo na ogled do 17. maja.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana
HRVAŠKA
FOTOGRAFIJA
1848-1951
Razstava bo na ogled do 16. junija.
NOVICE
Danes v finalu pokala pokalnih
zmagovalcev
PSG - Rapid Dunaj
BRUSELJ - Na prenovljenem stadionu Heysel v Bruslju bo danes ob 20.15 na sporedu finalno nogometno srečanje v pokalu pokalnih zmagovalcev med Pariš Saint Germainom in dunajskim Rapi-dom. V obeh taborih napovedujejo zmago. PSG je v zadnjih treh letih v pokalu UEFA, pokalu pokalnih zmagovalcev in pokalu prvakov vsakič izpadel v polfinalu, zdaj pa hočejo na vsak način osvojiti lovoriko.
Rapid se je za svoje drugo finale v pokalu pokalnih zmagovalcev (leta 1985 je z 1:3 izgubil proti Evertonu) pripravljal povsem sproščeno. Imajo tudi razlog za samozavest, kajti v polfinalu so izločili nizozemski Feyenoord s skupnim izidom 4:1. Neposredni TV prenos srečanja bo ob 20.10 po RAIDUE.
Steffi Graf izenačila rekord Navratilove
MIAMI - Nemka Steffi Graf je izenačila rekord Američanke Martine Navratilove po številu tednov na prvem mestu svetovne računalniške lestvice WTA. Grafova je na prvem mestu že 331. teden. Tretja najuspešnejša po obstanku na prvem mestu lestvice je Chris Evert (262 tednov), jugoslovanska Američanka Monika Seleš pa je na prvem mestu prebila 151 tednov.
V prologu zmagal Olano
BASEL - Spanec Abraham Olano (Mapei) je zmagovalec prologa kolesarske dirke po Romandiji okrog Basla v Švici. Olano je 4.3 kilometra dolgo progo prevozil v 5 minutah, 5 sekundah in 67 stotinkah. Rus Vjačeslav Džavanijan je bil drugi (+ 2.73), Italijan Davide Rebellin pa tretji (+ 2.78).
r KOŠARKA / POLFINALE KONČNICE V ITALIJI h
Milanski Stefanel 2:0 v zmagah
V Milanu včeraj povsem nadigral bolonjski Buckler - Bodiroga 25 točk - Jutri 3. tekma
Stefanel - Buckler 90:71 (44:35)
STEFANEL: Bodiroga 25, Gentile 8, Blackman 16, Fučka 12, Cantarello 1, Portaluppi 20, De Pol 4, Alberti 4, Saldi, Sanbugaro.
BUCKLER: Coldebella 5, Komazec 20, Moretti 8, Woolridge 8, Binelli 20, Orsini, Morandotti 2, Carera 8, De Pic-coli, Brunamonti.
Sodnika: D‘ Este (Mestre) in Reatto (Feltre). Prosti meti: Stefanel 28:34, Buckler 17:19. PON:Morandotti (28), Coldebella (39). Tri točke: Stefanel 6:13 (Gentile 0:3, Portaluppi 2:3, Bodiroga 2:2, Blackman 2:5); Buckler 2:6 (Komazec 0:1, Coldebella 0:2, Moretti 2:3). Gledalcev: 8.400 (184 milijonov lir dobička).
Milanski Stefanel je v drugi polfinalni tekmi končnice italijanskega košarkarskega prvenstva pred svojimi gledalci povsem nadigral bolonjski Buckler in pred jutrišnjo tretjo tekmo v Bologni vodi 2:0 v zmagah.
Sinočnje srečanje je bilo povsem enosmerno in je Milančanom prineslo
še peto zapredno zmago proti Bucklerju v letošnji sezoni. Gostje so bili Tanje-vičevemu moštvu enakovredni samo prvih deset minut (16:16), potem so povsem popustih fizično in mentalno. Stefanel je, nasprotno, deloval kot homogena celota, v kateri so blesteli zlasti Bodiroga, Blackman in Portaluppi. Srbski as, ki ga poleg Real Madrida snubi tudi turški Efes Pilsen, je zaigral sijajno (25 točk, 8:11 v metih iz igre in 7:7 v prostih metih), Blackman pa je povsem onesposobil Komazeca, ki je večino svojih točk (20) dosegel, ko je bil izid tekme že zapečaten. Razočaral je tudi Woolridge (osem točk, 3:9 v metih, en sam skok). Najvišje vodstvo v prvem delu so Milančani dosegh v 17. minuti (34:26), po rezultatu 39:35 pa je Portaluppi v zadnjih šestih sekundah dosegel pet točk! Takoj na začetku drugega polčasa si je Stefanel priigral prednost 18 točk. Kljub temu, da gostitelji v naslednjih petih minutah niso dosegli koša, je bilo tekme tedaj že konec in na igrišče so stopile rezerve.
KOLESARSTVO / PO SLOVENIJI
Italijanski »profiji« so v prvi etapi do Metlike dali ostalim pravo lekcijo
Etapo dobil Stefono Giroldi
METLIKA - Zmagovalec 1. etape 4. kolesarske dirke Po Sloveniji je Italijan Stefano Giraldi (Selle Italia Glacial). Drago mesto je s skoraj minuto zaostanka osvojil njegov rojak in član Cantine Tollo Lorenzo Di Silvestra, tretji pa je bil Slovenec, ki vozi za italijansko-kolumbijsko moštvo Selle Italia Glacial, Valter Bonča (+ 0.56).
Prva etapa, na Startu katere je bilo skoraj 100 tekmovalcev iz 16 moštev, je potekala na krožni 161-kilometrov dolgi progi v okolici Metlike. Uvodna etapa na južni strani Gorjancev je prinesla veliko veselje poklicnim kolesarjem. Italijanski »profiji« so vzhodnoevropskim izbranim vrstam in slovenskim amaterjem pokazali kako se tekmuje na tako zahtevni progi, ki jo lahko primerjamo tudi z vzponom na Vršič.
V vročem vremenu je glavnina prvo polovico dirke (80 km) prevozila v strnjeni skupini, nato pa se je za pobeg odločilo 9 kolesarjev, med njimi štirje Slovenci (Sviben, Bergant, Derganc, Mervar). Ko je bilo za kolesarji skoraj že 130 kilometrov, se je za samostojni napad odločil klubski kolega Valterja Bonče Stefano Giraldi, ki si je po nekaj kilometrih nabral že minuto prednosti. Glavnina je medtem že ujela preostale ubežnike, v lov za Italijanom pa so se pognali 4 tekmovalci. Kljub naporom teh kolesarjev, med katerimi je bil tudi Valter Bonča, je Giraldi prišel v Metliko z veliko prednostjo, ki jo je v zadnjih kilometrih brez težav obdržal in zmagovalno prišel v cilj. O dragem mestu je odločal ciljni Sprint, v katerem je bil hitrejši Di Silvestra in za nekaj metrov prehitel Bončo.
Nosilca rumene majice Marca Antonia Di Renza, ki je majico vodilnega nosil včeraj, bo danes v 2. etapi od Podčetrteka do Radencev (146 km) zamenjal nasmejani Giraldi.
KOŠARKA / MLADINSKA PRVENSTVA
Borovi dečki osvojili 3. mesto
Za konec zmaga in poraz - V propagandi Polet in Jadran izgubila
DEČKI
Bor Edimito A - Ricreato-ri 117:28 (58:10)
BOR: Kafol 21 (0, 9:11, 1:2), Tolentino 5 (0, 1:2, 1:2), Gaburro 21 (1:1, 10:18, 0:1), Stokelj 20 (3:5, 7:8, 1:1), Cossutta 16 (0, 8:11, 0:1) Krmec 8 (0:2, 4:10, 0), Bettiolo 9 (1:2, 4:13, 0), Romano 17 (1:4, 8:20, 0); trener: Krečič.
PM: 6:14, 2 točki 51:93, 3 točke 3:7, skupno 54:100; SON 13. 3 točke: Kafol, Stokelj, Tolentino 1.
Panauto - Bor Ediauto A 61:44 (29:25)
BOR: Kafol 6 (2:4, 2:6, 0), Tolentino 2 (0,1:1, 0:2), Gaburro 10 (2:12, 4:7, 0:2), Stokelj 17 (3:7, 7:11, 0), Cossutta 4 (0, 2:7, 0), Krmec (0:2, 0, 0), Lombardo 3 (1:2, 1:1, 0), Bettiolo, Romano 2 (0,1:2, 0); trener: Krečič.
PM 8:27, 2 točki 17:33, 3
Obvestila
SD PRIMOREC sklicuje v petek, 10. t. m., ov 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah REDNI OBČNI ZBOR.
JKCUPA
vabi elane, da se udeležijo delovne akcije za ureditev društvenega sedeža, ki bo v soboto, 11. t. m., s pš-ricetkom ob 10. uri.
SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA sestavlja ekipo amaterjev. Vabljeni so vsi bivši igralci. Javijo naj se na sedežu društva ali naj pokličejo na tel. št. 227044 v večernih urah.
SK DEVIN
vabi na 22. OBČNI ZBOR, ki bo na sedežu v Ce-rovljah v petek, 10. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabimo elane, da se občnega zbora aktivno udeležijo in da predlagajo kandidate za novi izvršni in nadzorni odbor.
točke 0:4, skupno 17:37. PON Kafol, SON 20.
Borovi dečki so prvenstvo sklenili z eno zmago in enim porazom. Proti najslabši ekipi v prvenstvu Ri-creatoriju so visoko slavili (najboljša sta bila Romano pod košem in Kafol pri metu), v zadnji tekmi pa so povsem zasluženo izgubili proti miljskemu Panautu, ki je igral zelo borbeno in vodil od prve do zadnje minute. Toda naši so nedvomno odigrali eno slabših prvenstvenih tekem.
Kljub porazu bodo borovci obdržali končno 3. mesto, saj imajo v skupnem seštevku boljšo razliko v koših s Kontovelom (+3) in Panautom (+36), ki imata na lestvici ravno toliko točk kot Svetoivančani. Za uvrstitev in dobro delo, ki so ga opravili med letom, zaslužijo vsi Borovi košarkarji in trenerja Krečič ter Filipčič, pohvalo. (Niko)
Bor B Autocarrozzeria Boris - Santos 61:74 (30:39) BOR: Križmančič 3 (3:6), Mirčeta, Pison 6, Kodrič 35 (7:9), Miloševič, Viler, Premm 4 (2:4), Dedagič 4, Sadlovvski, Družina, Veni 1 (1:2), Sunerga 8 (4:5), Co-smo.
Trener: Canciani.
PM 19:26, SON 23. Borovci B ekipe so proti enakovrednemu Santosu po precej odprtem srečanju zapustili igrišče poraženi. Svetoivančani so obdržali stik z gosti vse do zadnje četrtine, ko je Santos izkoristil nekaj naivnih napak Can-cianijeve posadke in zanesljivo povedel. Naj omenimo, da se je tudi tokrat izkazal Kodrič, ki je bil nedvomno najboljši košarkar na igrišču. (NIKO) PROPAGANDA Elitna skupina Libertas - Bor Dentalax 90:54 (50:22)
BOR: Posar 12, Flori-dan, Kemperle 12, Peric 5, POžar, Dolhar, Krčalid, Pe-
gan, Zanon, Rebula, Banica 10.
Nasprotnik je bil za borovce premočen, predvsem s fizičnega vidika, poznalo pa se je, d a so igralci starejši. Libertas si je takoj priigral prednost petnajstih točk. Povsem enakovreden nasprotniku pa je bil Bor v zadnji četrtini.
Polet - Santos 30:100 (16:45)
POLET: Malalan 2, Daneu 12, Milič 10, Rebecchi, Sancin 2, Vodopivec, Starec 4.
Poletovci so ponovno doživeli visok poraz. O tekmi ni dosti kaj povedati. Spodbudno je le dejstvo, da so nekateri igralci pokazali napredek, predvsem Jurij Daneu, ki iz tekme v tekmo vidno napreduje. (Andrej Pavlica)
Jadran - Azzurra 47:75 (22:45)
JADRAN: Guštin 4, Mitja Suhadolc 3, Matjaž Suhadolc 5, Grilanc 8, Piccini 11, Pavat 2, Ferfolja 8, Peric 2, Švab 4, Berdon, Jerman, Vidah.
Tekma med Jadranom in Azzurro je potekala zelo enosmerno. Azzurra je takoj povedlam jadranovci pa so igrah tudi slabo v obrambi. Reči pa moramo, da so imeli tudi veliko smole pri zkaljučkih. V drugem polčasu so se jadranovci, tokrat pod vodstvom Čehovina, le nekoliko zbrali, uspešneje zadevali in v obrambi igrali bolj zagrizeno. Najbolje je bilo v tretji četrtini, ko so nasprotniki dosegh le 12 točk, kar je glede na končni izid dober uspeh. (Martin Guštin)
HITRA HOJA / NA MEDNARODNI TEKMI PRI MILANU
Lep uspeh Ruzzierja v hudi konkurenci
Osvojil je zelo dobro 78. mesto - Junija ga čaka svetovno prvenstvo veteranov
V sredo 1. maja, se je v kraju Šesto S. Giovanni pri Milanu odvijala 39. izvedba mednarodnega tekmovanja v hitri hoji na razdalji 30 Km. To je obenem tudi eno najprestižnejših tekmovanj na svetu sploh, saj so na njem že sodelovali praktično vsi najboljši predstavniki te discipline že od njegove prve izvedbe leta 1957.
Letos je tekmovanje veljalo obenem tudi kot 2. tekma za državno društveno prvenstvo, kar je prineslo na start poleg številnih tujcev tudi vse najboljše italijanske atlete.
Seveda ni manjkal niti naš Fa-bio Ruzzier, ki je že na razdalji 50 km v Neaplju pokazal, da doživlja svojo drugo mladost, toda tokrat se je še bolj izkazal, saj
je v tako hudi konkurenci (praktično sami profesionalci) zasedel med 45 tekmovalci odlično 18. mesto (13. med Italijani) v času novega osebnega rekorda na tej progi - 2.25:30, kar je za poldrugo minuto bolje od časa izpred štirih let! Glede na to, da ima Ruzzier konec junija v Bruggeu (Belgija) svetovno prvenstvo veteranov prav na tej razdalji, bo s takim časom le težko našel pravega nasprotnika (samo Belgijec De Jonckeere je sposobne trenutno takega časa med njegovimi sovrstniki).
Ruzzier je na cilju prehitel atlete kot sta Romanzi ter Bian-chi, ki sta pred 10 dnevi nastopila z državno reprezentanco na evropskem pokalu v hoji v Špa-
niji. Za drugo presenečenje tekmovanja pa je poskrbel Jugoslovan iz Niša Aleksandar Rakovič, ki je v izrednem finišu prehitel Madžara Urbanika in tako premočno zmagal (sicer ni tako neznan, saj je bil lani v Goteborgu 6. na 50 km), razočarali pa so atleti kot Spanec Garcia (svetovni prvak iz Stuttgarta), ki je bil šele 6. ter Francoz Langlois tudi sam komaj 5., medtem ko je prijetno presenetil Italijan Parcesepe, ki je bil 3. za Rakovičem in Urba-nikom v končnem Sprintu s Slovakom Tichyjem.
Omenimo naj Se, da so med ženskami na 10 km popolnoma prevladale Italijanke, ki so osvojile z Giordanovo, Perronejevo ter Alfridijevo vsa prva tri mesta.
V Zgoniku se je v nedeljo zaključilo deželno prvenstvo v namiznem tenisu. Potekalo je v treh fazah, od 25. aprila dalje v 33. kategorijah, to je ločeno po starosti (štiri mladinske kategorije in veterani) in po jakosti (4., 3. in absolutna kategorija).
Kras je nastopil v vseh kategorijah. Zlasti številčen je bil v mladinskih, kar poudarja skrb zgoniškega društva za nadaljevanje Uspešne športne tradicije, v višjih kategorijah pa je prišla do izraza njegova kvaliteta. Zato je Kras v konkurenci trinajstih društev iz Furlanije - Julijske krajine tudi premočno
PO ZSŠDI za Goriško vabi
športnike in njihove trenerje na srečanje s priznanim športnim psihologom, MATEJEM TUŠKOM iz Ljubljane, ki bo predaval o važnosti psihološke priprave mladega športnika za doseganje vrhunskih tekmovalnih dosežkov. Ob teoretskem izvajanju bodo na večeru prikazane tudi nekatere praktične vaje. Srečanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, v četrtek, 9.5.1996 s pričetkom ob 18. uri
zmagal. Skupno je zbral 768 točk, sledita pa mu Trieste Sistiana s 184 in Chiadino s 164 točkami. Kras je osvojil 19, 5 deželnih naslovov, od tega 10 v individualnem tekmovanju in 9, 5 v igri dvojic, nadalje 15 srebrnih in 32, 5 bronastih medalj. S temi uspehi je potrdil vodilno vlogo najboljšega namiznoteniškega društva v deželi, izkazal pa se je tudi kot organizator te zahtevne in najpomembnejše prireditve na deželni ravni.
V soboto in nedeljo so potekala še zadnja tekmovanja v 3. in absolutni kategoriji. Vsi prvaki so bili iz Krasovih vrst. Ana Bersan je potrdila svoj lanskoletni naslov deželne prvakinje v absolutni kategoriji, edini Krosov moški predstavnik An-drea Bertolotti pa v moški konkurenci. Bertolotti je bil zmagovalec tudi med tretjekategorniki, pri ženskah pa je naslov osvojila Nina Milič. V isti kategoriji
sta si tretje mesto delili kra-sovki Irena Rustja in Daša Bresciani, 5. je bila Martina Milič, 7. Ivana Stubelj. Svoj nastop v 3. kategoriji so opravile še tri mlajše kra-sovke: Barbara Santini, Jasmin Kralj in Kristina Stubelj. V tekmovanje so se uvrstile kot prve tri uvrščene iz nižje kategorije.
V absolutni kategoriji smo videli vrsto zanimivih in lepih tekem. V finalnem delu razigravanja mest so vsi dvoboji potekali med klubskimi kolegicami. »Outsiderka« je bila le Gambinijeva iz videmskega Cusa. Tako smo prisostvovali družinskim dvobojem med sestrama, med teto in nečakinjo, med sestričnama ali med materjo in hčerko. Vsi pa so bili igrani z resnim športnim pristopom in skrajno zagrizenostjo. Tudi v ženskih in mešanih dvojicah absolutne kategorije je bilo slavje Krasa popolno, kjer so Krasovi pari
NAMIZNI TENIS / KONČANO DEŽELNO PRVENSTVO V ZGONIKU
Krašovci nasprotnikom prepustili samo drobtinice
Ekipni naslov in vrsta prvih, drugih in tretjih mest za Kras
Ana Bersan (Kras)
popolnoma zasedli zmagovalni oder. Deželni naslovi so šli naslednjim dvojicam: Ana Bersan/Vanja Milič, Edoardo Bole/Andrea Bertolotti in Vanja Milič (Kras) /Carlo Rossetti (Latisana).
Absolutna kategorija - vrstni red:
Zenske: 1. Ana Bersan, 2. Vanja Milič, 3. Katja Milič, 4. Sonja Milič, 5. Daša Bresciani, 6. Nina Mitič, 7. Ivana Stubelj (vse Kras), 8. Francesca Gambini (Cus Udine).
Moški: 1. Andrea Bertolotti (Kras), 2. Carlo Rossetti (Libertas Latisana), 3. Stefano Di Cosimo (Chiadino), 4. Alessandro Flego (Chiadino).	(J.J.)
NOGOMET / SEZONE SE NI KONEC
Juventina in Zaija še za superpokal
Primorje pa bo igralo dodatne tekme za določitev prednostne lestvice
Za nogometaše Juventine in Zarje Se ni konec sezone. Kot zmagovalca svojih skupin promocijske oziroma 1. AL se bosta pomerili z zmagovalci iz drugih skupin, prvakom elitne lige, deželnim pokalnim prvakom, finalistom pokala in zmagovalcem karnijskega prvenstva za superpokal Furlanije Julijske krajine.
Pravico do sodelovanja so si pridobili Cormonese (zmagovalec elitne lige), Ta-mai (promocijska liga, skupina A), Juventina (promocijska figa, skupina B), Flaiba-no (1. AL, skupina A), Capriva (1. AL, skupina B), Zarja (1. AL, skupina C), Forda (zmagovalec pokala), Muggia (finalist pokala). Real L C. (karnijski prvak).
V	izločilnem delu se bo Juventina v sredo 15. (doma ob 20.30) in nedeljo 19. maja (v gosteh, ob 16.30) pomerila s Ca-privo. Zarja pa bo že v nedeljo, 12. maja (ob 16.30) gostila Pordo, povratna tekma pa bo čez teden dni v Porcii.
V	primem skupne zmage s Caprivo se bo Juventina v polfinalu pomerila z zmagovalcem troboja Cormonese-Tamai-Fla-biano, zmagovalec dvoboja Zarja - Forda
pa z zmagovalcem dvoboja Muggia - Real Imponzi Cadunea. Polfinalni tekmi bosta na nevtralnem igrišču v soboto 25. maja ob 20.30. Finale bo prav tako na sporedu 1. junija na nevtralnem igrišču, tekma pa bo ob 20.30.
Za nogometaše Primorja, ki so s porazom v Foigarii zdrsnili na tretje mesto 1. amaterske lige v skupini C, ostaja Se nekaj upanja, da si z dodatnimi tekmami priborijo napredovanje, a samo če se bo katera od enajsteric odpovedala nastopu v pro-motijski ligi. Tako se bo Primorje skupaj z Virtusom iz Rovereda in Lignanom, ki sta prav tako v svojih skupinah 1. AL osvojila tretje mesto, potegovalo za morebitna prosta mesta v promodjski figi.
Primorje bo ze v nedeljo (12. maja) v Roveredu ob 16.30 igralo proti tamkajšnjemu Virtusu. Cez teden dni bo na sporedu draga tekma troboja, počivala pa bo ekipa, ki je zmagala v prvi tekmi, v primera neodločenega izida pa ekipa, M je igrala v gosteh, V tretji tekmi se bosta pomerili med seboj ekipi, ki se do takrat Se nista srečali.
ODBOJKA / KONEC PRVENSTVA NARA3ČAJN1C NA TRŽAŠKEM
Sloga B po osvojenem setu na Kontovelu do naslova pokrajinskih prvakinj
Ekipa Sloge B (s trenerjem Peterlinom), ki je osvojila pokrajinski naslov (Foto KROMA)
Danes prvi del olimpiade ŠŠT
Danes bo v telovadnici osnovne šole »Oton Zupančič« pri sv. Ivanu prvi del letošnje osnovnošolske olimpiade, katero prireja vsako leto Športna šola Trst.
Letošnja olim-piada bo potekala v znamenju večjih vsebinskih sprememb. Organizatorji so namreč odločili, da bo odslej to tekmovanje potekalo tako, da se bodo učenci potegovali za športno značko. Na podlagi doseženih rezultatov bodo namreč vsi učenci prejeli značko: oni z najboljšimi rezultati zlato, oni iz srednje skupine srebrno, ostali pa bronasto.
Poleg tega bodo učenci razdeljeni v dve starostni skupini: prvi trije razredi bodo nastopili v poligonu, kjer bodo morali pokazati določene spretnosti, četrto in petošolci pa bodo tekmovali v troboju, kot prejšnja leta (in to čez teden dni).
Novost letošnje osnovnošolske olimpiade je tudi v tem, da bosta oba tekmovalna dela prireditve potekala v šolskih prostorih, le sklepna prireditev z nagrajevanjem bo v veliki dvorani Borovega športnega centra.
-boj-
ODBOJKA / 1. ZENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM
Breg iztrgal vodilnemu set Bor dosegel obstanek
V 2. diviziji v play offu brez slovenskih šesterk
1. ZENSKA DIVIZIJA
Breg - NPT 1:3 (16:15, 11:15,15:13,10:15)
BREG: Zeriali, Kosmač, N. Canziani, Laurica, M., F. in S. Sancin, Marni, U. in I. Pettirosso.
Brežanke so pred vodilno ekipo zopet klonile. Ze od samega začetka so nasprotnice nase igralke spravile v krizo. Domačinke so slabo sprejemale in zgrešile preveč servisov in tako dale priložnost nasprotnicam, da stalno vodijo in precej gladko osvojijo set. Tudi v drugem setu so bile nasprotnice stalno v premoči. Domačinke pa so pokazale veliko več. Dobra igra bodisi v napadu bodisi v obrambi se je nadaljevala tudi v tretjem setu do stanja 11:11, nakar so Brežanke z dobrimi servisi osvojile set. V četrtem setu se je ponovila ista slika do rezultata 10:10, nakar so domačinke zaradi slabega sprejema prepustile nasprotnicam zmago. Upajmo, da bodo Brežanke v zadnjih treh tekmah pokazale kaj več. (V.M.)
Bor Friulexport - Palla-volo Trieste 3:0 (15:1,15:8, 15:9)
BOR: J. in Z. Miličevič, Flego, Macho, Rogelja, Sad-lowski, Faimann, Stemad, Virgiglio.
Borove odbojkarice so v eni uri igre odpravile šibkejšega nasprotnika ter se povzepele na lestvici na bolj varno mesto, ki bi moralo zadoščati pred neljubimi možnimi presenečenji (glej nevarnost izpada). Naše igralke so vseskozi imele vajeti igre v svojih rokah. V prvih dveh setih ni bilo težav, tretji pa je bil bolj izenačen. Trajal pa je skoraj pol ure. Pri rezultatu 9:8 za gostje pa so se naše igralke spet zbrale, dosegle sedem zaporednih točk in
prepričljiva zmaga ni bila več v dvomu. (Dejan)
Kontovel - SanfAndrea 0:3 (9:15,4:15,12:15)
KONTOVEL:	Sossa,
Stoka, Obad, Čeme, Furlani, Milic, Battigelli.
Kljub gladkemu porazu Kontovelke proti drugouvrščenemu nikakor niso igrale slabo, spet pa je bila opazna premajhna prodornost napada. Kontovelke so se sicer trudile, toda hitrim, borbenim in izkušenim nasprotnicam niso mogle priti do živega.
Ostali izid 11. kola: Kil-ljoy - Prevenire 3:0. Vrstni red: NPT Area Immobiliare 22, SanfAndrea 18, Killjoy 16, Breg 12, Bor Friulexport 8, Pallavolo Trieste 6, Kontovel 2, Prevenire 0.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Skupina A
Virtus - Sloga 3:0 (15:7, 16:14,15:4)
SLOGA: Canziani, Ferlu-ga, Kufersin, Milič, Sossi, Strajn, Žagar, Cauter.
V	nedeljo se je za Slogo končalo prvenstvo druge divizije. Prav s sklepni tekmi pa so se naše igralke pomerile s še nepremaganim Virtusom. Domača ekipa je bila za našo premočna, vendar so se slogašice tokrat dobro upirale. Na zmago sicer niso mogle računati, vendar smo z igro, ki so jo predvajale, lahko povsem zadovoljni. Skoda le, da je Sloga proti nekaterim ekipam zaigrala preveč demotivirano, saj bi bil sicer njen položaj na lestvici bistveno boljši.
V	petek so slogašice odigrale še zaostalo tekmo, ki je v rednem delu prvenstva odpadla zaradi volitev. Slogašice proti Juhi tokrat niso zadovoljile, saj so zaigrale dokaj slabo in izgubile s 3:0 (16:14,15:9, 15:4). V prvem setu so sicer bile na pragu
zmage, nato pa povsem popustile. Res škoda, saj bi lahko proti taki ekipi, kot je Julia, dosegle veliko več. (Inka)
Ostali izid 10. kola: Sgt -Juha 2:3. Končni vrstni red: Virtus 20, Ricreatori 14, Julia 12, Sloga 8, Sokol 4, Sgt A0.
Skupina B
Izida 10. kola: Virtus B -Sgt B 3:0, SanfAndrea - Al-tura 3:0, Breg ni igral. Končni vrstni red: Virtus 14, SanfAndrea 12, Altura 8, Sgt 4, Breg 2.
Od 1. do 6. mesta
Z osvojitvijo enega seta proti Kontovelu in gladko zmago proti Ricreatoriju v zadnjem kolu so igralke Sloge B osvojile naslov pokrajinskega prvaka. Njihov uspeh predstavlja pravzaprav presenečenje, saj sta za favorita veljala Breg in Kontovel. Posebno razočarane nad razpletom v finalni skupini so lahko Kontovelke, ki so ostale praznih rok, čeprav so doživele en poraz manj od prvakinj. A v tem prvenstvu vsak osvojeni set velja eno točko in skupni seštevek setov na obeh medsebojnih srečanjih med Konto-velom in Slogo je 4:2 v korist slogašic.
Deželni finale čaka Slogo že v soboto in nedeljo, ko se bo v Maniagu pomerila z ostalimi pokrajinskimi prvaki naše dežele.
Kontovel - Sloga B 2:1 (15:6, 6:15,15:11)
KONTOVEL: Starc, Sossa, Antonini, Milič, Battigelli, Vitez, Kosmina, Bukoavec.
SLOGA B: Ban, Grissani, Coretti, Maurel, Žagar, Cvelbar, Udovič.
V odločilni tekmi za končno prvo mesto je zmagal Kontovel, a bolj vesele so bile slogašice, ki so z osvojitvijo enega seta izbojevale naslov pokrajinskih prvakinj. Tekma je bila na dobri ravni in je potrdila vrednost obeh ekip. Kontovelke so pričele bolje in prepričljivo osvojile prvi set, v drugem pa povedle s 5:0. Toda slogašice se niso zmedle in prav v zanje najtežjem trenutku pokazale zobe. Z zagrizeno in dobro igro v polju so zaustavile nasprotnice, na mreži pa se je razigrala Staška Cvelbar. Slogašice so nadoknadile zaostanek in zasluženo prišle do predragocenega seta. Kljub temu, da je bilo tedaj že (skoraj) vse odločeno, je bila igra še naprej zani-
ODBOJKA / TRŽAŠKI POKAL ZA MOŠKE
Kdrfing prevzel vodstvo
Med dekleti Sloga in Bor uspešna, Breg pa premagan
Volley club - Korting 0:3 (3.15,3:15,1:15)
KORTING: Bogateč, Krmec, Mikolj, Milič, Peterlin, Savarin, Spetič, Stopar, Škabar.
Tudi v povratni tekmi ni imel Korting nobenih težav z Volley clubom, saj so naši igralci domačine povsem prekašali. Zaigrali so dobro in in odločno, izpeljali veliko lepih in učinkovitih akcij, za zmago pa so zaslužni prav vsi fantje. Borbena in izenačena je bila prva polovica drugega seta, kjer se je Volley club kljub skromni beri točk odločno upiral, potem pa je prišla na dan absolutna premoč Kortinga, ki je zmagal v rekordno kratkem času. (Inka)
Ostali izid: Volley 80 - Nuova Pallavolo Area Immobiliare 3:0. Vrstni red: Korting 6, NPT Area Immobilare 4, Volley 80 2, Volley club 0.
ŽENSKI TRŽAŠKI POKAL
Skupina A
SanfAndrea - Breg 3:0 (15:10,15:4,16:14)
BREG: Terčon, Bet, Družina, Cok, Cossut-ta, Mingot, Kalc, Žerjal, Zeriali.
Brežanke so začele dobro (7:4), a potem popolnoma popustile, nekoliko bolj zbrano pa so spet zaigrale v tretjem setu, ki je bil stalno izenačen. Zmaga gostiteljic je vsekakor zaslužena, saj so igrale bolj borbeno in so zgrešile manj servisov. (Noemi)
Sloga - Orna A 3:1 (15:5,15:5,11:15,15:8)
SLOGA: A. in J. Ban, Grissani, Cvelbar, Sosič, Sossi, Žagar.
V okviru tržaškega pokala smo lahko v ne-
deljo prisostvovali lepi tekmi. Oma se je resnično potrudila in boljši Slogi nudila soliden odpor, ki se je konkretiziral z osvojitvijo tretjega seta, v katerem pa je tudi Sloga nekoliko spustila vejeti igre iz svojih rok. Vsekakor pa so naše mlade igralke, ki so tokrat nasotpile z nekoliko drugačno postavo, povsem zadovoljile in še enkrat potrdile kakovostno rast. (Inka)
Vrstni red: SanfAndrea 8, Sloga 6, Breg m OMaAO.
Skupina B
Bor - OMA B 3:1 (15:10, 15:13, 8:15, 15:10)
BOR: Kraševič, Carpani, Frandolič, N. in T. Furlani, Požar, Smotlak, Ciacchi in Husu.
Borovke so dosegle nov par točk, z igro pa niso ravno navdušile. OMA B je bil sicer slabši nasprotnik, toda vrgla se je v boj z veliko vnemo in z borbeno igro pa je držala stik z našimi igralkmai, ki so zaigrale medlo, le na trenutke prepričljivo, kar pa je bilo dovolj za končno zmago. Prva dva seta sta bila izenačena do desetice, nato so bile naše odbojkarice v končnici le prisebnejše. Po izgubljenem tretjem setu je OMA v četrtem vodila že z 10:7, nato pa so borovke tudi po zaslugi servisov Valentine Smotlak dosegle osem zaprednih toč in zmaga je ostala na domačih tleh. Za dobro igro treba tokrat pohvaliti Katarino Husu. (Dejan)
Vrstni red: Al tura in Bor Friulexport 4, OMA BO.
miva. Sloga je v 3. setu vodila do 10:7, odtlej pa ni Kontovel naredil več niti ene napake in prvi prišel do petnajstice. Pri gostiteljicah se je v napadu, poleg bolj izkušenih igralk, tokrat še posebej izkazala mlada Deborah Vitez (letnik 1983).
Kontovel - NPT Area Immobiliare C 3:0 (15:2,15:8, m 15:2)
KONTOVEL: Starc, Sossa, Antonini, Milič, Battigelli, Vitez, Kosmina, Bukavec.
Kontovelke so v zadnji tekmi v pičlih 39 minutah povsem nadigrale NPT. Njihova premoč je bila več kot očitna, zato pa jim je lahko še toliko bolj žal, da so proti istemu nasprotniku v prvem delu izgubile set, kar jih je na koncu drago stalo.
Ricreatori - Sloga B 0:3 (4:15,4:15,1:15)
SLOGA B: Ban, Coretti, Grissani, Cvelbar, Maurel, Udovič, Žagar.
Po zmagi nad Kontovelom je Sloga B v zadnjem kolu nujno potrebovala gladko zmago, da bi potrdila svoj pokrajinski naslov. Tega so se igralke prav dobro zavedale in zaigrale odločno in zbrano od prve do zadnje akcije srečanja. Gladka zmaga pa je kronala njihovo zelo uspešno nastopanje v »play-oflu«. (Inka)
Sloga A - Ricreatori 1:2 (15:9,8:15,6:15)
SLOGA A: Bianchi, Carli, Hrovatin, Možina, Pangerc, Simeone, Sosič, Sossi.
Sloga A je v tem predzadnjem kolu verjetno zamudila priložnost, da bi osvojila svojo prvo zmago. Po dokaj gladko osvojenem prvem nizu, so naše igralke potem popustile in so jih gostje premagale z enakim rezultatom kot v prvem delu prvenstva. Sloga A je po prvih tekmah v »play-offu« precej popustila in zaigrala dokaj demotivirano, kar je prava škoda, saj bi si dekleta glede na igro, ki so jo sposobne predvajati, zaslužile vsekakor višje mesto na lestvici. (Inka)
Ostali izid: Breg - NPT 2:1. Končni vrstni red: Sloga B 24, Kontovel 23, Breg 19, NPT 15, Ricreatori 3, Sloga A1.
Od 7. do 12. mesta
Kontovel B - Altura 1:2 (13:15,15:6,12:15)
KOTOVEL: Hrovaitn, Starec, Kocjan, Kralj, Emili, Pic-ciola, Prašelj, Guštin, Agostini.
Kontovel je v prvem delu proti Alturi gladko izgubil, tokrat pa ji je bil povsem enakovreden, kar potrjuje stalen napredek ekipe, ki se kaže tudi v vse večji spretnosti pri gradnji igre. Tokrat jim je v končnici prvega in tretjega seta zmanjkalo nekoliko več športne sreče, dekleta pa tudi še premalo zaupajo v svoje moči.
V naslednjem kolu so se Kontovelke pomerile še z ekipo OMA A in izgubile s 3:0 (15:11, 15:12,15:8).
Ostala izida 6. kola: OMA A - Virtus 3:0, NPT Area Immobiliare B - Ricreatori 1:2. Vrstni red: Altura 16, OMA A 14, Ricreatori 10, NPT Area Immobiliare B 9, Kontovel 5, Virtus 0.
Od 13. do 17. mesta
Izida:	OMA B
SanfAndrea 2:1, Sgt -Nuova Pallavolo 0:3, Bor Friulexport ni igral. Vrstni red: OMA B 13, Bor Friulexport in NPT Area Immobiliare 8, SanfAndrea 6, Sgt 2.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Sreda, 8. maja 1996
Horoskop

zapisal
B. R. K.
<fcL
m
OVEN 21. 3,- 20.4.: Pričakovali boste prelomnico, vendar se ne bo zgodilo nič omembe vrednega. Vaše Mjenje bo še kar lep čas teklo po utečenih tirnicah in valovalo tako, kot bodo hoteli drugi.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Razposajeni boste kot mladi teliček. Ljudje vas bodo radi vabili medse in se naslajali z vašimi duhovitimi domislicami. Izkoristite priložnost in jim nežno povejte, kar jim gre.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: V potrebi po potrditvi boste svojega občudovalca še naprej držali na trnih in uživali v pozi težko osvojljive trdnjave. Ce boste pretiravali, se vam zna zgoditi, da se bodo vloge obrnile.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Delo, ki naj bi vam omogočilo lagodnejše življenje, vam bo pobralo toliko energije, da nazadnje ne boste imeli več dovolj časa niti za obnovo svojih telesnih moči. Kaj pa tedaj?
LEV 23.7. - 23.8.: Z obnovljeno energijo boste nadaljevali svojo pot Ne boste več zapravljali časa z nepomembnimi malenkostmi, ampak se boste posvetih zgolj tistemu, kar vas pelje strmo navkreber.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Intuitivno boste začutili prihod tememljitih sprememb na službenem področju, se pravočano izogniti katastrofi in si zagotoviti napredovanje. Se se ravnajte po intuiciji.
TEHTNICA 23.9.-22. TO.: Preplavljalo vas bo morje želja, uresničiti pa vam ne bo uspelo skoraj nobene. Nič hudega, kajti vse po vrsti so bile zgolj izraz vaše težnje po odsotnosti tistega, kar vas mori odznotraj.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: V domačem logu boste skušali doseči spremembo, vendar partner ne bo pokazal ustreznega navdušenja, vsaj ne dotlej, dokler boste svoje želje izražali v obtiM moralističnih zapovedi.
STRELEC 23. 11. - 21.12.: Popraviti boste večino no no napak, ki ste jih ušpičili zadnje čase in povrniti zaupanje v tiste, ki ste jih zaradi prepričanja, da rovarijo proti vam, postaviti na neupravičeno distanco.
KOZOROG 22.12. • 20.1.: Začutili boste potrebo po gibanju, zato se boste podati na lagoden sprehod. Med naldjučnimi sprehajalci boste spoznali nekoga, ki ga boste želeli spremljati po poteh življenja.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Ge ste doslej delati približno toliko kot ste ramišljati, bo odslej drugače: delali boste več, v mislih pa boste nekje povsem drugje, Taka je pač usoda odtujenega garanja.
RIBI 20.2. - 20.3.: Cas usodnega preizkusa se nezadržno bliža, zato boste marsikdaj bolj na trnih kot v rožicah. Ampak vaše skrbi so popolnoma odveč, kajti uspeh vam je zagotovljen že vnaprej
BENJAMIN
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Brez gesla
Moj položaj je dokaj nenavaden. Ko sem pred leti preživljala hudo preizkušnjo, sem naletela na napačnega človeka. Po značaju in interesih sva si bila zelo razhcna. Vselej me je izrabljal, ko sem ga potrebovala, pa je izginil. Ni bil odkrit, večkrat sem ga dobila na laži, tako da mu nazadnje nisem mogla verjeti niti resnice. Ves čas sem vedela, da bi morala narediti konec, vendar me je vedno znova uspel prepričati. Odslovila sem ga na precej grob način. Sedaj sem mirna, medtem ko tiste čase nisem bila. Z možem sva zgolj vljudna sostanovalca, ki morata zaradi določenih razlogov ostati skupaj. Povej mi, bom sploh kdaj srečala osebo, ki me bo vredna? Veliko se mi jih želi približati, pa jih vljudno odslovim. Spolnost mi veliko pomeni, vendar se zavedam, da bo na tem področju ostala vrzel. Bom našla »nadomestilo«? Se ti bom pisala; bodi samo toliko razumevajoč in mi odgovori. Moje pismo čim bolj skrajšaj.
Benjamin: Tvojega pisma nisem bistveno krajšal, sem ga pa priredil, tako da te zagotovo ne bo mogel nihče prepoznati; upam tudi, da se boš »našla«, saj si svoji izpovedi pozabila pripisati geslo. Veš, tvoj položaj sploh ni nenavaden; pozorneje se ozri naokrog, pa boš brž spoznala, da je značilen za skoraj vsak par, ki dolga leta zanemarja osebne in
medsebojne težave ter upa na čudežno rešitev, nato pa se tako odtuji, da zapravi vse možnosti za »rešitev«, srečo pa začne iskati drugje. No, sreča »čaka« vsakogar, vendar je treba zanjo tudi kaj storiti; čakanje na princa žal ne zadostuje, zato so tudi tvoji upi, da se bo nekega lepega dne prikazal in te osrečil, dokaj jalovi. Delaš pa tudi napako, da odslavljaš osvajalce, med katerimi je zagotovo kakšen, ki ni obremenjen s »klasičnim« pristopom k partnerstvu, ampak daje prednost notranjemu, osebnostnemu razvoju, vendar ga v prepričanju, da so prav vsi enake baže, niti ne opaziš. Znižaj torej nekoliko svoja iluzorna merila, pa ga boš brž odkrila. Ne zahtevaj od njega takojšnje harmonije, ampak poskrbi, da jo najdeš najprej v sebi, pa ne bo nevarnosti, da bi se vajina zveza razdrla zaradi majcenih nesporazumov. In ne boj se, da boš prikrajšana v spolnem življenju, kajti osebi, ki se ujemata po duši, se praviloma uje-
mata in privlačita tudi telesno. Bojim se le, da te bo še naprej mučil moralni maček zaradi nezvestobe zakonskemu partnerju -kar je tudi tvoj osebni problem. Bojiš se namreč njegovih reakcij, ko bi izvedel za tvoje izvenzakon-sko razmerje (zato tudi odbijaš osvajalce in že vnaprej omejuješ obseg stikov z novim partnerjem, ki si ga želiš). Ampak iskreno povedano, ne vidim razloga za zaplete, saj tudi tvoj mož ni ravno nedolžen, kar se tiče prek-plotnih razmerij. Vajin odnos je že tako in tako samo odnos sostanovalcev, kar pa še zdaleč ne pomeni, da bo tako tudi ostalo; ko se bosta vsak po svoje izživela, bosta mogoče vzpostavila vsaj topel prijateljski odnos, v katerem bosta začutila prijeten pristan, ki ga za nobeno ceno ne bosta hotela zapustiti. Daj si torej prednost in stori tako, kot ti veleva srce; dlje boš zavlačevala, dlje boš trpela in bolj se bo zavlekla tvoja kriza. Vso srečo ti želim!
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Sekaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54,61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in dmhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Števen Spielberg posvojil punčko
Družina Spielberg-Capshaw se je nedavno povečala še za enega člana. Slavni filmski režiser Števen in Kate sta namreč posvojila deklico Mikaelo, tako da imata zdaj že 6 potomcev.
Podobnost med Jupitrovo luno in Zemljo
WASHINGTON - Iz podatkov, ki jih je poslala vesoljska sonda Galileo, je mogoče sklepati, da ima Jupitrova luna lo, ki ima premer približno 3640 kilometrov, kovinsko jedro. Strokovnjaki so izmerili spremembe radijskih signalov, iz česar sklepajo, da ima lo gravitacijsko polje. Po izračunih znanstvenikov ima Jupitrova luna lo kovinsko sredico iz železa in železovega sulfida premera približno devetsto kilometrov. Doslej je znanost menila, da ima v našem sončnem sistemu takšno jedro le Zemlja.
											■					: V ' ■	•: .						
																						HS 3tL )ONONV)i 13 traoso ONtJOOV vmns NOUSdl ttoisaN m VNI VN Id al VIV VOVlNd NIVTV TaaisoTtoi VN51 ONV1 VN3N SETI izmvh DO 3VAti TIHO dvapt VANOTI vivavrav AajJHdHHdO TMOlSVd V3IHVSINSV3 :OUABJOpOy\ :AHJJS3X
1	>x	MAJHNA ČOKOLADA	OPISI KONCA SVETA	SRNJE MESO	FRANC. MARŠAL (MICHEL)	RADIJSKA NOVINARKA BAS	KAREL ERBEN	OKRASNI KAMEN RDEČE BARVE	NEMŠKI MATEMATIK (BERNHARD)	PRVOTNI PREBIVALEC APENINSKEGA POLOTOKA	ŠTIRIOGLAT RUMEN BOMBON (NAREČNO)	ALOJZIJ VADNAL	SESTAVIL: MARKO DRESCEK	ITALIJANSKI OBL. IMENA PAVEL	NASLOV	KAPELA V VATIKANU V ČAST SIKSTA IV.	TANTAL	VAS PRI BOHINJSKI BELI (IZ CRK BOREN!	FRANC. SKLADATEU (MAURICE)	BREZBARVNI PLIN BREZ VONJA	BRENOG PLAZILEC	
	POKLICNA SODELOVKA ČASOPISA												SIN IZ PREJŠNJEGA ZAKONA									
	NAVEDBA BISTVENIH ZNAČILNOSTI POJMA												MATEMATIČNA KRIVULJA SPREMEMBE V DIAGRAMU									
	TURSKO MESTO V JUŽNI ANATOLIJI						AM. FILIZOF (GEORGE H.)					JEKLEN KLIN ZA OZNAČITEV TOČK	BOG SMRTI V RIMSKIMI!				PRETEPAČ					
							HOKEJSKI KLUB															
	VZDEVEK HINKA BRATUŽA				CINICEN ČLOVEK	GLAVNI JUNAK SHAKESPEAROVE DRAME							NARAVNI MATERIAL				NEMŠKA POP PEVKA					
													RDEČE BARVILO				NEM. ADMIRAL (ERICK1					
	SLOV. SLIKAR (ALADIN)					PRAŠEK ZA BARV. LAS				SAMOSTREL										VODITEU ODDAJE VIDEO-SPON ŽNIDARŠIČ	AVSTRIJSKI PISATEU (HERMANN)	
						UKAZ ZA IZVRŠITEV				Z. IME (KLARA)												
	FRANCOSKI IGRALEC DELON						VDOLBINA 1A VALOVITEM SVETU (NAREČNO!							KIRKINOTOK, AJA				POPEVKA	JERNEJ BASAR			
																			GLAVNI STEVNIK			
														MESTO V ROMUNUI								
	DRAGO IBLER			NATRIJ			NEM. PESNICA SEIDEL				ZIVLJENSKA TEKOČINA				MODER, IZKUŠEN STAREC							
				IZPUŠČAJ V USTIH DOJENČKOV																		
							ENOT. VEKTOF V MATEMATIKI				INDUSTRIJSKA RASTI INA											
	DRUGA NEZNANKA V MATEMATIKI								OMLAT. ŽITNA STEBLA						NEM. FILOZOF (THEODOR)							
									ANATOLU KARPOV						TONE KUNTNER							
	AVSTRIJSKI KNJIŽEVNIK (FRANZIH.)							PISEC ANALOV								VELIKI AMERIŠKI ELEKTRONSKI RAČUNALNIK						
	GERMANSKI OREL				GEORG TRAKL			VIŠJI KATOLIŠKI DOSTOJAN- STVENIK								RICHARD GERE			SASO HRIBAR			
	m^m																					
RAI 3
slovenski
program
« RAI 2
§8 RETE 4
ITAUA 1
Ji" Slovenija 1	@ Koper
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giurato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik
Film: L’ allegra fattoria (glas., ZDA ’50, i. Judy Garland, Gene Kelly) Dnevnik
Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti (vodita L. Sardella, J. Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Vodka z mrtvecem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 rubrika Cover, gospodarstvo Film: Un formidabile week-end (kom., ZDA ’87, i. C. Rilu, L. Bolu) Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (0769/73921) Variete: Numero uno (vodi Pippo Baudo)
Dnevnik
Variete za najmlajse Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 TG2 33 Dnevnik
Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, rubrika o branju Bravo chi legge Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Film: II sogno di Alicja (kom., ZDA ’95, i. G. Kemp), vmes(17.15) dnevnik Sereno variabile Šport in dnevnik flash Nan.: Ispettore Tibbs Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart, risanke Nogomet: Pariš St. Ger-main-Rapid Wien (pokal pokalov, finale), vmes (21.05) dnevnik Aktualna odd.: L’ errore -Napaka
Dnevnik. Neon, Knjige Ponoči, na trgu Italija
RAI 3
Jutranji dnevnik, drobci Film: La ballata di Gable Hogue (vestern, '70) Videosapere: Vstop prost, Kinematografija, Me-dia/Mente, Zdravje, Faust, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, Cestni pistelji Dnevnik
Aktualno :Teles ogni, 13.00 Kljub vsemu, mojaltalija.VideoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Lirika: Pred premiero Športno popoldne: tenis, kotalkanje, kolesarstvo
Gospodarstvo Nan.: Avvocati a Los Angeles, 9.00 nad. Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli' amore, vmes (11.30) dnevnik
Nan.: HiSa v preriji Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Cin Cin (kom., It. ’91, i. M. Mastroianni) Dnevne zanimivosti: Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dok.: Amid animali Film: Best Seller (krim., ZDA '87, i. J. Woods, B. Dennehy), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Rubrika o lepoti Film: Mezzaestate (’91)
@ CANALE5
Na prvi strani, vremenska napoved
Nan.: L' incredibile Hulk Film: Lo scapolo (kom., It. '55, i. A. Sordi) Aktualno: Forum - Televizijsko sodiSCe (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook)
Nan.: Robinsonovi - Plesalec (i. Bill Cosby, Lisa Bonet)
Variete: Časa Castagna
Otroški variete Bim Bum
Bam in risanke
Nan.: II villaggio dei cor-
sari
Risanke: Georgie Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della
	Otroški variete	
	Nan,: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans,	
	10.20 MacGyyer	
m	Aktualnosti: Planet	
ibBSI	Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, Fatti e mi-	
m	sfatti, 12.50 Šport studio	
ICTiTH	Otroški variete Ciao Ciao	
	parade in risanke, 14.25	
	Ciao ciao mix	
	Varieteja: Colpo di fulmi-	
	ne, 15.05 Generazione X	
	Aktualno: Planet	
	Nan.: Bayside School, 16.45 Beverly Hills,	
	17.45 Primi baci	
	Odprti studio in vreme,	
	18.50 Šport studio	
	Nan.: Baywatch - Zaliv	
	ljubezni, 20.00 Mr. Coo-	
	per - Resnične laži (i. M.	
	Curry)	
	TV film: Ragazzi, ci sia-	
	mo ristretti (fant.,- ZDA ’95, i. R. Hatch, G. LePor-te, A. Johnson)	
	TV film: Buffy 1’ ammaz-zavampiri (fant., ZDA	
	'93, i. Donald Suther-	
	land, Rutger Hauer)	
	Aktualno: Fatti e misfatti	
MB	Italija 1 šport	
Fbb	Aktualno: Planet-Nanizanke	
S TELE 4
19,30, 22.15, 00.20 Do-I godki in odmevi I Dok.: lepote Hrvaške jM Nan.: The Cat | Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Empire Inc.
Glasba: Slot Machine, 18.15 Parole e mušica (vodi Valerio Fiandra)
Al lupo! Al lupo! Gospodarstvo | Odprti prostor

MONTECARLO
	Aktualno: Aspettando...		Nan.: Faber 1' investiga-		fortuna (vodita Mike			
	«Positano»		tore - Mikado		Bongiorno, A. Elia)			
	Dnevnik, zapisnik, horo-		Dnevnik, deželne vesti		Dnevnik	16651	20.00, 22.30, 1.30 Dnev-	
	skop, nočni razgovori in	Ruto	Aktualno: 10 minut		Variete: Striscia la noti-		nik, 13.30 Šport	
	vremenska napoved		Variete: Blob		zia (vodita Lello Arena,		Film: Matrimoni a sor-	
	Dok.: Magico e nero, 0,40	RSJi	Aktualno: Mi manda Lu-		Enzo lacchetti)		presa (kom., ZDA ’52)	
	Media/Mente		brano		Aktualna odd.: Amici di		Varieteja: Tappeto volan-	
	Aktualni pogovori: Sotto-		Dnevnik, deželne vesti		sera - Prijatelji		te, 18.00 Zap zap	
	voce - Potihoma		Aktualno: Line A 3		Variete: Maurizio Costan-		The Lion Trophy Show	
	Film: Ho sognato un an-	e«®	Hollywood party		zo Show, vmes (0.00)		Film: Lavvrence d’ Arabia	
	gelc (kom., ZDA '41, i. C.	B*B	Dnevnik, pregled tiska		nočni dnevnik		(pust., VB '62, i. P.	
	Grant, I. Dunne)	nre	Košarka		Sgarbi nuotidiani		OToole, A. Guinnes)	
Videostrani
Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 1. del Hov!, 1. del Roka Rocka
Izgubljene civilizacije, angleška dok. oddaja 15. republiška revija MPZ Zagorje, 1. oddaja Poročila
Kolo sreCe, pon. tv igrice Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Made in Slovenia Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV Ljudje in zemlja, pon.
TV Dnevnik 1 Male sive celice, kviz Fallerjevi, 12. del Kolo sreče, tv igrica Risanka TV Dnevnik 2 Gospod Bean, 11. del Igralec, ameriški film Rezija: Robert Altman. Igrajo: Tim Robbins, Greta Scacchi, Fred Ward, Whoo-pi Goldberg in drugi.
TV Dnevnik 3 SeaQuest, 18. del VVimbledonski zastru-pljevlec, L del Poročila
Slovenija 2
Euronevvs
Bajke na Slovenskem
V	žarišču Obiski
Za narodov blagor, posn. predstave MGL Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža Finale EP v namiznem tenisu, posn.
Pony Express, pon. filma Gospod Bean, 10. del angleške nanizanke SeaQuest, 17. del Angels Falls, 6., zadnji del ameriške nadaljevanke Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji
Papež iz puščave, nemška dok. oddaja
V	vrtincu
Finale PPZ v Nogometu: PSG - Rapid, prenos Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije
Euronevvs
Dialogi, oddajo vodi Ezio Giuricin
Ameriški avtorji: Havvthome in Melville Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste
TV stičišče Primorska kronika Vsedanes Ameriški avtorji: Havvthorne in Melville Euronevvs
Nočni sodnik, nanizanka Piranski glasbeni večeri Vsedanes
Spomnim se... - oddaja ob 25. letnici TV Koper Leteči zdravniki, serija
DtO Hrvaška 1

TV koledar
Santa Barbara, 1251. del Dobro jutro Poročila
Ameriški pisatelji:"
Jack London
Portreti hrvaških skladateljev
Hrvaški likovni ustvarjalci
Ko o drstem Poročila
Ljubezen, 240. del Bolečina v srcu, film Pomembno in nepomembno, 9. del Ljubim svoje mesto Poročila
Portreti hrvaških skladateljev: Franjo Lučič
Naši likovni ustvarjalci Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo,
115. del nadaljevanke
Kolo sreče
Virus
Dnevnik
Poslovni klub
Ekran brez okvirja
Jaz sem pesem,
glasbena oddaja
Dnevnik
Slika na sliko
Vse ima svoj namen
Poročila
'A
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 festival Evroradia;
22.00	Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila;. 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Moped Show; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna, novice; 16.20 Modne novosti; 19.30 Glasbeni večer z J. VVebrom: Rock, Blues, Folk 8(Country; 22.00 Zrcalo dneva .
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00
Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05	Glasbeni utrip; 17.00 festivali; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Arie musicali (G. Frescobaldi); 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19,00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.47 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu;
8.45	Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.40 Power play; 10.45 Povver play; 10.45 Zanimivost; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih;
12.30	©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.45	Informativni servis; 16.55 6 prešernih;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Zabavno glasb. odd. A...O...A..; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah; 13.15 aurora in Maria Laura; 14.45 Igra za otroke; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Villa Ut; 19.15Siigla singel.
Radio Trst A
8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.10 Primorski obzornik, 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (prip. Ivo Barišič, r. M. Sosič, 3.)
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Orkestri; 13.40 Smeh ni greh; 13.50 Lahka glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, popoldnevi stare in sodobne glasbe; 18.00 Literarne podobe: Miirabi-lia poetica; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 1.6.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Kulturni teden koroških Slovencev v Gmundu: Zborovski koncert.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sreda, 8. maja 1996
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE	ANTI-
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SUKA
Nad srednjo Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Prek zahodne Evrope in zahodnega Sredozemlja se proti vzhodu počasi pomika ciklonsko območje s frontalnim valom, pred njim pa doteka nad nase kraje z jugozahodnimi vetrovi razmeroma topel zrak!"
1020

S/
1020
1030


-4/12
O51? STOCKHOLM
HELSINKI 3/7
CV, —
€
o
^ 6
Z
DUBLIN o' '
4/11	.
"--" 'jf MOSKVA
rN	KOBEnS	17,23
'KZ	6
1030
1020
1010
LIZBONA
13/17 .o
5/»_	°	—	_
AMSTERDAM 7/14 BERLIN e/9 oBRUSEU
—LONDONo /	^ .
6/’J —	6
oPARIZ S/’* e® 10/20
.	ŽENEVA 12/19
A	° MILANO
W	°13/23 '
VARŠAVA 12/18
o
o KIJEV 17/23
MADRID 9/10
o
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
i/A,2/19 LJUBIJA 5 MILANO
A"'" dz
6-
- rO
DUNAJ 14/22
e
LJUBLJANA H/21
°	BEOGRAD 19/27 A
o
- SPLIT 15/23 OSOFIJA —^^>-SKOPJE o
,4/2$xc2x
8»
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 05.38 in zašlo ob 20.19 Dan bo dolg 14 ur in 41 minut.
X—
/lunine mene
o.
Luna bo vzšla ob - in zašla ob 10.21. Zadnji krajec bo 10. maja, ob 7. uri in 04 minut.
SNEŽNE RAZMERE
Mariborsko Pohorje
Ribniško Pohorje
Golte
Vogel
Krvavec
Velika Planina
Kanin
Rogla
PLIMOVANJE

1010
.ATENE 20/27 •
Danes: ob 7.35 najnižje -45 cm, ob 14.43 najvisje 25 cm, ob 20.09 najnizje -2 cm.
lutri: ob 1.22 najvisje 20 cm, ob 8.37 najnižje -37, ob 16.14 najvisje 25 cm, ob 22.24 najnižje -1 cm.
BI0PR0GN0ZA
Obremenilni vpliv vremena se bo Se dalje krepil in vremensko pogojene težave s počutjem bodo danes pogostejše in izrazitejše, kot so bne včeraj.
60
30
30
90
35
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
18
13
11
7
4
1
220
Snežna odeja je dokaj utrjena, vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah pa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in oel dopoldneva drži človeško tezo. Na območjih, kjer so se večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje.
DANES

<5A>
CELOVEC O 8/19
O
KRANJSKA GORA _
3/17	O
TRŽIČ 10/19
GRADEC
9/20
S
O
S. GRADEC 9/20

M. SOBOTA O 9/22
MARIBOR
O io/22
O PTUJ
S
CEDAD^^^
OVIDEM
13/21	-™»N. GOBICA
GOBICA o 10/22 O °	-
O
KRANJ
CELJE
O 8/22	*
čS1 x>'
m iAMA	x--o ^	'
n
N. MESTO O wi*
ZAGREB
11/21
O
KOČEVJE
O	CRNOMEy
>	o
Slovenija: Deloma jasno bo z zmerno oblačnostjo, popoldne bodo krajevne plohe aD posamezne nevihte. Naivisie dnevne temperature bodo od 19 do 24 stopinj C.

z zmerno oblačnostjo, jutri popoldne bodo krajevne plohe ali po-. samezne nevihte.
JUTRI
TRBIŽ
GRADEC 9/19	
	MARIBOR O 12/21
GRADEC	
10/18	O PTUJ
CELJE	-,1 v O 12/20			
M. SOB< O 12/2
OVIDEM
13/21	GORICA
GORICA Q 12/20 O	c
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Švicarji kupujejo obleko, ki ne krši človekovih pravic
ŽENEVA - Švicarski kupci so že dolgo zelo pozorni na zaSCito narave, zdaj pa so se odločili, da bodo prispevali tudi k zaščiti človekovih pravic. Zaceli so kar pri tekstilu: kupujejo na videz povsem normalne plaSCe, kostime, hlače, skratka oblačila, ki niso posebno elegantna in prihajajo po nizkih cenah iz uvoza. V zameno pa so to »moralno neoporečna« oblačila, kar kupcem jamči znamka DIP (Double income project), ki priča, da niso bila izdelana z izkoriščanjem delavcev tretjega sveta.
Znamka, ki si jo je zamislila neka fundacija, katere ustanovitelj je poslovnež iz mesteca VVinterthur, jamči, da so dobavitelji - pa naj si bodo iz Tajske, Koreje, Malezije ali iz drugih drZav v razvoju - privolili v podvojitev plač svojih delavcev. »Samo pod tem pogojem smo pripravljeni kupiti njihovo blago in ga prodajati v Švici,« zagotavlja direktor fundacije Paul Ketterer.
V državi, v kateri je vsak dan manj odpadkov in kjer se vse reciklira v nedogled, si državljani torej prisvajajo novo civilno zavest. Se do včeraj so se omejevali na zavračanje nakupa proizvodov, pri izdelavi ka-
terih se uporabljajo rakotvorna barvila, pesticidi in druge snovi, ki škodijo okolju. Zdaj je njihova civilna zavest napravila korak naprej.
Povpraševanje po oblačilih, ki ne »kršijo« človekovih pravic, nazdrzno raste. Obljubljena podvojitev plaC v deželah tretjega sveta pa ne bo šla neposredno delavcem v žep, ampak bo vložena v izboljšanje delovnega okolja, v skrajšanje delovnega urnika, v zdravstveno oskrbo in v odpravljanje izkoriščanja mladoletnih oseb. »Želimo, da bodo podetja v tretjem svetu delala po kompetitivnih cenah, vendar brez kršenja človekovih pravic, brez izkoriščanja delavcev, ki morajo delati v nehumanih razmerah,« poudarja Ketterer in dodaja, da so zaceli švicarski odjemalci množično razmišljati o tem problemu. Njegove besede je potrdil tudi raziskovalec David Bosshard, ki ugotavlja, da so postali odjemalci bolj zahtevni in da na-raSCa število tistih, ki so za »moralno neoporečno« blago pripravljeni seči tudi globlje v žep. Švicarji se zdaj zavzemajo za vse tisto, kar je »socialno korektno«.
S pomladjo so tudi pekinške ulice oživele. Zgoraj star ples Jang Ko, ki zaradi ropota in glasnega petja sicer razbuija meSCane, spodaj pa promocija modne hiše Hangšan (AP)
Šestnajst mesecev s svinčenko v glavi
LONDON - Jutri pride v bolnišnico v Nonvichu petletna Teneth Cole iz Siene Leone. Pred šestnajstimi meseci je dobila v glavo puškino kroglo, ki se ji je zarila globoko v lobanjo, a tega ni vedela, saj jo je dajal le hud glavobol. Ko je bila deloma ob vid in sluh ter začela imeti motnje pri govoru, je par, ki je siroto posvojil, mislil, da gre za posledico kakšnega hudega udarca. Sele roentgenski pregled v Freetovvnu je pokazal, da ima za oCesom zapičeno svinčenko, ki jo je treba brž odstraniti. Potovanje v Anglijo finansira humanitarna organizacija Hope and Homes for the Children.
Namesto miške vrečka z denarjem
TOKIO - Kenji Fukai, 73-letnik iz Sateja, je bil nemalo presenečen, ko mu je muc Peru privlekel domov najlonsko vrečko s 160.000 jeni (približno poltretjim milijonom lir). Možak pa denarja ni obdržal, temveč ga je izročil policiji; Ce se Cez pol leta lastnik ne bo javil, bo vendarle njegov.
Kazen morajo poravnati s kravo
MBABANE - Državljanke Swazilanda (med Južno Afriko in Mozambikom) že od nekdaj ne smejo nositi Mac, kralj Msvvati m. pa je pregon zoper grešnice Se zaostril: Ce bodo katero zalotib s Mačami v neposredni bližini kraljevske palače ah parlamenta, bo plačala slano globo, a ne z denarjem, temveč v blagu - s kravo.
Rektor plesal s slačipunco
PAVIA - Bivši Študentje univerzitetnega kobdža GM-sberi so tudi letos priredili pojedino s plesom in nanjo povabih tudi rektorja Andrea Belvedereja. Ko se je začel ples, se je k rektorju prilepila lepotica v nabožnem oblačilu. Bil je ves zadovoljen, ceš, to je kakšna Študentka, ki se je ne spominjam, naenkrat pa si dekle snela obleko in ohranila na sebi le nekaj centimetrov blaga. Študentje so burno zaploskali, mož pa je užaljeno zapustil dvorano.
Natova letala za žirafe?
DUNAJ - V budimpeštanskem živalskem vrtu imajo samo eno žirafo, zato so se odlocib, da iz Zambije uvozijo tri samice. Toda kako naj potujejo? Madžari so se obmih za pomoč na poveljstvo oporišča NATO v Taszarju, da jim posodi nekaj hercMesov 130.
Kljub ločitvi morajo živeti skupaj
PEKING - Ce se zakonski par loCi, to pomeni, da ne mara veC sobivati, toda na Kitajskem mora kar 27% ločenih Se naprej Živeti pod skupno streho, ker zaradi pomanjkanja stanovanj ne morejo drugam. Stanovanja niso zasebna last, temveč last delodajalcev, Id jih dajo na razpolago delojemalcem glede na družinske potrebe.