PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini >. Abb. postale I gruppo - LCDil 7U lir Leto XXVI. Št. 8 (7502) TRST, sobota, 10. januarja 1970 NA SEJI VODSTVA PSI PREVLADALO STALIŠČE DE MARTINA PSI se je odločila za nadaljevanje razgovorov o obnovitvi levega centra Odločno se je uprl predstavnik levice Lombardi - Nove polemike o prijavah delavcev in sindikalistov zaradi sodelovanja pri sindikalnih demonstracijah RIM, 9. — Danes se je sestalo vodstvo PSI, Id je obravna-politični položaj v zvezi z obnovitvijo vlade levega centra. D® Martino je zagovarjal tezo. da je treba pogajanja nadalje-proti čemur je zelo odločno nastopil predstavnik levice Lombardi. Po dolgi razpravi so izglaso-vau lakonično resolucijo, v ka-“en, se pooblašča tajništvo, da "nadaljuje s srečanjem s stran-^“nu levega centra, da se poglo-?.e vprašanja, o katerih disku-*R*jo». Za to resolucijo so glasovala vsi člani vodstva, z izje-jn^Lombardija in njegove sku- uvodnem poročilu je De Mar-*jal, da je bdilo prav, da so nekaj časa po pobudi pred-^onika vlade, tako da se je lahko azprava vršila v mirnem ozračju '1 oe pod globokim vtisom nnlan-r“®8a atentata. De Martino je na-^jeval, da je KD še vedno mne-da ne more sama reševati za-'M®ter'a vprašanja, ki se nanašajo !*a Kospodarstvo, na ukrepe za za-^rovanje delavskih pridobitev in Storme ter med njimi reformo o deželni ureditvi. Zaradi tega j? Puuovila svoj predlog, da “r °onovi levi center pred potnla-aanskbni volitvami. ni^naše strani smo na osnovi zad-j^8a sklepa vodstva sprejela pred-v?\ da se pogajamo s strankami. temi razgovori je prišlo do r^šc, ki nas obvezujejo, da na-JujUtfemo razgovore, saj ni nihče Postavil političnih prejudicev, ki v preteklosti onemogočili obno-sodelovanja. Zato se je na ■r1 razgovorih pričelo odprto in I"®?® primerjati stališča. Na vsak J*"0 ^ je na začetku in ni mo- L- Predvidevati nadaljnjega ražnja. dobili odgovor o številu državljanov, ki so jih prijavili zaradi sodelovanja na zadnjih sindikalnih in političnih manifestacijah. Istočasno sprašujejo o različnih načinih postopanja policije in o uporabi kazenskega zakonika, kjer je govor o zaščiti osebnosti fašistične države. CGIL je danes objavila izjavo v zvezi z včerajšnjim sestankom s predsednikom vlade Rumorjem, ki je sprejel predstavnike vseh treh sindikalnih organizacij. V noti je rečeno, da gre za vrsto razgovorov, ki so jih sindikati želeli imet tudi na politični ravni v zvezi z resnim položajem, do katerega je prišlo zaradi prijav in sodnih postopkov delavcev in sindikalnih aktivistov. Izreden obseg teh prijav, ki se nanašajo tudi na nekatere precej oddaljene dogodke, potrjuje mnenje treh sindikalnih organizacij, da gre sodstvo in ministra za delo, da bi I za zaskrbljujoči pojav, ki ima zna. •iiiiiiiiiininmiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiimiiiiiuinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiu ZASEDANJE V BRUSLJU karska vlada šibkejša kot enobarvna. Neuradno glasilo PSU »Umanita* danes zelo ostro napada ministra za delo Donat Cattina in v bistvu zahteva njegovo odstranitev, saj se govori o kolektivni odgvomosti vlade in o tem, da je Rumor dal dokončen odgovor. Današnji «Avan-ti» prav tako ostro polemično odgovarja, češ da gre za škandal, ki ga dviga desnica s trditvijo o svetosti zakonov, pa čeprav mora istočasno priznavati, da so nekateri zakoni anahronistični in nepravični. Skupina komunističnih poslancev danes vložila interpelacijo na predsednika vlade, na ministra za Martino je mnenja, da PSI ne J/Jr® prevzeti odgovornosti, da bi •~”PF®6ila srečanje med strankami g* ,a se na srečanju strank po-i j svojo jasno podobo stranke •jo-® 'n da njena stališča izhaja-f*. lz resolucij centralnega komi-JT". raznih drugih resolucij, J***katerimi je De Martino še !rs®?ino omenil resolucijo o gospo-daiskih vprašanjih. Tajnik PSI De Martino je omenit sindikatov zaradi števil- delavcev, ki so jih prijavili so-v zvezi z dogodki povezani-J*. s sindikalnimi akcijami in je jia*. da se ponovno postavlja na red resno vprašanje obna-L~lja. državnih organov v derno-rančnem režimu. PSI je mnenja, jJe treba s strani vlade in parla-stt a re**ti nastali položaj z amne-A.j0, M naj dokazuje njih socialni v~j- Končno je De Martino zahte-J:’ ,da vodstvo stranke pooblasti JOlštvo, da se nadaljujejo pogači ž drugimi strankami levega zbu!r? ^^alimi govorniki je danes hdil posebno zanimanje Lombar-> saj gre za stališče levice v n«3,.’ za katero je znano, da se tg strinja s pogajanji za obnovi-jal šVeSa centra. Lombardi je deski °a Pobuda o amnestiji popa a nujna zaradi vala prijav, da tisti? treba povezati z ukinitvijo tj b členov kazenskega zakonika, kaU° ^ vanj vnesli fašisti in za - -r® je iluzorno meniti, da so za- BRUSELJ, 9. — Tu se je danes začelo zasedanje ministrskega sveta zahodne Evrope, na katerem so začeli razpravljati o političnem sodelovanju med zahodnoevropskimi državami, o položaju v Sredozemlju, zlasti še o vojni med Aralbci ln Izraelci in o sporu v Nigeriji. Konference se ne udeležuje Francija, ki je pred letam dni zapustila zasedanje, ker se je bala da bo ministrski svet odločal o vključitvi Velike Britanije v EGS. Veliko pozornost je danes vzbudil govor zahodnonemškega zunanjega ministra Scheela, v katerem je obširno govoril o odnosih med obema Nemčijatna, s Sovjetsko zveze in Poljsko ter o konferenci o evropski varnosti. Scheel je to vprašanje postavil odkrito s svojimi zahodnimi kolegi ln med drugim poudaril, da vprašanje meja ne sme predstavljati ovire za dobre odnose med Zahodno Nemčijo in Poljsko. Glede Vzhodne Nemčije pa je poudaril, da je negova vlada ocenila za nesprejemljivo pismo, ki mu ga Je Ulbrtcht poslal preteklega oktobra, Padli v Pozabo. Po^bbardi je mnenja, da ni prav v f °. Sovoriti o srečanju, ko gre sesU nicj za prava pogajanja za j« (J^-štiristranske vlade. Osebno je proti taki vladi, saj se ko p??bni položaj celo poslabšal, Strank saino več umerjena aa ,a' temveč je celo reakcionar-v'ad» 8nka iu bi štiristrankarska pjCQa Pomenila preokret v des strem!?0 zaPreko ustvarjanju štiri-jSke vlade Pa P° mnuni'J ča tat predstavlja, da zavra-sledif?0 reš'tev osnova stranke. Pomade k- °bn°vitve štiristrankarske p°tpen , bile nepredvidljive, saj bi hotran -? rešitev resnih vprašanj v odnosov v KPI, v KD in *zgOvo ■ *n b* nudila zelo lahek de, ln primerno karto za napa-tudi da bi PSI plačala za vse, »}U ’................... — Tv volilnih terminih. Po mne-^^ardija bi bila štiristran "IIIIIIIHillllllimtIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII JJ^iral Limon 0(,Potoval iz Francije V&1 9. — Danes Je odpeto- k| rlza v Izrael admiral Li-coske i,i bil po ugotovitvi fran- PARj. Alt hion 'Zraebki'?^e ''P'®!«! v afero petih ‘biraTrV l0vldnlšklh čolnov. Ad-v pap, bhnon je sedem let vodil Ji Ha,h lzraelsko odposlanstvo, kd 8ih 7?KVl'*al° v Pra^lJ1 ln dru" Izrael ^P^nlh državah orožje za Ji aprR. , Prihodu v Tel A v tv ga 4aiov„] Moshe Dayan, ki Je obliti ’ ba se je moral admiral c°ske v d°movlno na zahtevo fran-ria.1, Admiral pa je pove- ni*kl!h\ 6 bil odhod petih Izvld-PoifL čolnov iz Cherbourga po-stirni ^ v skladu z vsemi franco-Plui* Pravili in da so ladje od-cart(lft^ dovoljenjem francoske MORO ZA SKLICANJE EVROPSKE KONFERENCE dosežejo nekateri uspehi le na gospodarskem področju. Glede konference o evropski varnosti je italijanski minister za zunanje zadeve Moro zavzel izredno zanimivo stališče. Izjavil je, da si Italija zelo prizadeva za vzpostavitev dobrih odnosov med Vzhodom in Zahodom in da ne postavlja nobene načelne ovire zamisli o evropski konferenci. Pojasnil je, da mora biti ta konferenca sredstvo, s katerim bodo evropske države, vključno nevtralne In nevezane države, kakor tudi ZDA lil Kanada, k.1 imajo določene mednarodne odgovornosti v Evropi, v stanju, da dajo svoj prispevek za rešitev evropskih vprašanj. Moro je poudaril, da je treba stremeti za dosego trajnega miru in varnosti v Evropi. Izjavil je tudi, da bi morala evropska konferenca pospešiti proces pomiritve v Evropi, ki naj se s poglobitvijo sodelovanja na kulturnem in gospodarskem področju pripomore k vzpostavitvi ozračja zaupanja, ki predstavlja najboljše Jamstvo za varnost. čaj ustrahovanja. Proti tej ofenzivi Se je treba braniti z vsemi sredstvi in se bo CGIL v prihodnjih dneh dogovorila glede ustreznih pobud z ostalima sindikalnima organizacijama. Vsedržavno vodstvo ACLI je izrazilo svojo živo zaskrbljenost in odločen protest zaradi naraščanja števila kazenskih postopkov proti delavcem, ki so v nasprotju s pravico do stavke in drug,mi bistvenimi pravicami, kd so si jih s tako težavo izbojevali delavci. V resoluciji ACLI je govor o spremenjenem socialnem in demokratičnem ozračju v državi in da je zato nerazumljivo in nesprejemljivo, da so v veljavi zakoni, ki so dejansko v nasprotju z ustavo. Ni v razpravi neodvisnost sodstva, toda če se izvaja črko zakonov, se uvaja ukrepe, ki so nepravični in niso v sorazmerju z brzino sodnih postopkov kot bi jih želeli delavci, kadar se rešujejo delovni spori. Vse tri sindikalne organizacije kovinarjev pa so izdale skupno poročilo o včerajšnjem uradnem pod- pisu delovnih pogodb za kovinarje zasebnih in državnih podjetij. Tudi tem poročilu je govor o številnih prijavah in o [jrotiisinuT.calni ter protidelavski kampaniji, o pobudah, ki jih je sprejela v raznih krajih policija, kar vse spada dejansko v okvir posledic negativnega odgovora predsednika združenja industrijcev na vabilo ministra za delo, da naj se s podpisom pogodbe rešijo tudi vsa spori V skupnem poročilu FILM, FIOM in UIL je rečeno, da bodo preučili vse obstoječe okoliščine in da se bodo 17. januarja sestali v Milanu združeni odbori vseh treh sindikalnih organizacij, ki bodo preučili ukrepe, bi bodo postali potrebni, da se preprečijo uštrahovaln nameni delodajalcev. Danes so stavkali eno uro delavci podjetja «Bacocca» v Milanu, da protestirajo zaradi prijav proti delavcem in sindikalnim voditeljem. De Martino Lombardi ter Je dejal, da se za sedaj lahko n,.............mm,..............mm....................mirni PO OBISKU ALŽIRSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V TUNIZIJI Podpora palestinskim gverilcem «Al Abram» za Naserjevo pobudo v prid arabske enotnosti KAIRO, 9. — Glasilo arabske socialistične zveze «A1 Ahram* je v svojem uvodniku, ki ga je podpisal urednik lista Hejkal, analiziral katastrofalni zaključek rabatske konference in poziva Naserja, naj sprejme ustrezne pobude za združitev arabskih narodov, tudi zato. da bodo arabski zavezniki premostili občutek zmede, ki jih prevzc ma spričo trenutnega položaja v arabskem svetu. Hejkal citira poziv sovjetskega premierja Kosigina ira škemu notranjemu ministru, naj se «zaboga Arabci o nečem zmemjo». V Tunisu se je medtem zaključil obisk alžirskega zunanjega ministra Buteflike. Podpisan je bil skupni komunike, v katerem je med dru gim poudarjeno, da bosta Tuniz; ja in Alžirija »podprli pravični boj palestinskega ljudstva za lastno čast in neodvisnost*. Palestinski gverilci so ujeli med neko vojaško akcijo nekega izraelskega vojaka in zatrjujejo, da so pripravljeni ga izpustiti, če bo vla da v Tel Avivu poskrbela za izpu stitev pripadnikov «A1 Fataha*. Za enkrat je odgovor iz Izraela negativen Eden izmed izraelskih ministrov je po radiu pozval vlado, naj ne sprejme predloga palestinskega osvobodilnega gibanja, ker bi to pomenilo priznanje «de faeto* te politične in vojaške sile. Proti vsakršnemu priznanju palestinskega osvobodilnega gibanja in proti pogajanjem z njim se je na shodu, ki ga je organiziral svetovni judovski kongres, izrekla premier Golda Meir. Zavzela se je za pogajanja z arabskimi državami, ne pa s političnimi silami, zavrgla na je pri tem formule o garancijah OZN in terjala sklep mirovne pogodbe brez posrednikov, kar pa a rabske države in, delno, tudi za hodni posredniki zavračajo. Obtožila je tudi SZ. da Je sokriva za arabske - izraelsko vojno prav toliko kot Egipt. Ostro je .kritizira-i la francosko vlado zaradi. prodaje orožja Libiji, češ da je to orožje v resnici namenjeno Egiptu za napad proti Izraelu. Poudarila pa je, da ne misli Izrael zapustiti zasedenih ozemelj. Na vojaški pozornici so omembe vredni izraelski napadi na Sueški kanal in istočasno povračilni napadi na libanonsko ozemlje, glede katerega so mnenja, da ga sporazum med libanonsko vlado in pa lestinskim osvobodilnim gibanjem ni imuniziral pred represalijami. Gverilci so eno letalo sestrelili. «Mirage» za Libijo PARIZ, 9. — Med Francijo in Libijo je bila podpisana pogodba o prodaja Libiji 50 bojnih letal «Mira-ge». Petnajst letal bodo Libiji dobavili v letu 1971, ostala pa v prihodnjih letih. V sporazumu je rečeno, da Libija ne bo smela odstopi™ kupljenih letal v Franciji kaki tretji državi. S tem se je zaključila kupčija, ki je toliko prahu dvignila v Izraelu in ZDA. S PRVE SEJE ZK SLOVENIJE E. Kardelj: Cerkev in vernik sta v naši družbi svobodna Sprejeta resolucija o najvažnejših nalogah komunistov LJUBLJANA, 9. — V Ljubljani se je nocoj končala dvodnevna seja republiške konference Zveze komunistov Slovenije. Konferenca ima vlogo najvišjega partijskega organa med dvema kongresoma. Dvodnevna razprava, ld je vanjo poseglo 35 di-skutantov, je bila izraz širokega obsega problemov kot so vprašanja nadaljnjega gospodarskega razvoja Slovenije, socialna in družbena diferenciacija, razvoj nekaterih nerazvitih območij Slovenije in še številna druga družbena, politična in gospodarska vprašanja. Med mnogimi govorniki se je ------------------- danes priglasil k besedi tudi član najvišjega vodstva Zveze komunistov Jugoslavije Edvard Kardelj. Zagovarjal je misel, da bi morala vsakoletna konferenca vzeti v razpravo nekatera najbolj pomembna vprašanja in poiskati rešitve zanjo. Kot primer je navedel vprašanje kritike nacionalizma. Ugotovil je, da nasprotniki Zveze komunistov vsiljujejo lažno dilemo med tako imenovanim nenacionalnim oziroma nacionalno mlačnim komunizmom in med slovensko narodno zavestjo ter obrambo slovenske samobitnosti, obrambo slovenstva nasploh. Toda slovenski nar-od je prav v obdobju odkar sta delavski razred in komunistična partija oziroma Zveza komunistov na vodstvu njegovega družbenega, političnega in narodnega boja zagotovil sebi svoj narodni obstoj, svojo bodočnost, svojo državo ter svojo politično, gc spodarsko in drugo samostojnost. Di lema je v nečem drugem, je poudaril Kardelj. Dilema je v tem, s kakšno politiko si slovenski naroi lahko zagotovi svoj obstoj in bodočnost. Ali s tradicionalno politiko ostajanja vedno na repu zaostalih družbenih tendenc, ostajanja za večne čase v položaju vase zaprte province, ali pa biti na vodst\ u družbenega napredka, se pravi v prvih vrstah naprednih in humani stičnih teženj in razvojnih procesov. llll■lllllll■llllll•lllllll■lllll■llll•llllllllllllll■ll■IIIIIIIl>lll■IIIIlllllllllllllll■lll||||||||||lllllll11111111111111111111111llllllllll||||||||•|||||||■|||ll||||||||||||||fIIIIIIIIIIIII|lllll■llfM POJASNJEN VČERAJŠNJI RAZGOVOR MED VELEPOSLANIKOMA Med Kitajsko in ZDA se bodo obnovili razgovori WASHINGTON, 9. - Včeraj dokaj kasno je glasnik ameriškega zunanjega ministrstva sporočil, da Sta se Kitajska in ZDA sporazumeli, da nadaljujejo s preninjenimi razgovori in da se bo prvi tak razgovor ponovno vršil v Varšavi na sedežu kitajskega veleposlaništva 20 januarja. Sporazum o obnovitvi razgovorov so sklenili na sestanku, ki je trajal dve uri in ki je bil včeraj popoldne v Varšavi, ko je kitajski odpravnik poslov Leyang obiskal a-meriškega veleposlanisa Sioessela. To bo 135. sestanek na ravni veleposlanikov, do katerih je prišlo med ZDA in Kitajsko na Poljskem in je zunanja formalna razlika od prejšnjih sestankov samo v tem, da se bodo vršili na veleposlaništvih in ne več v dvorcu, ki ga je do sedaj dajala na razpolago poljska vlada. V tej zvezi se je šušljalo, da dvorec ni bil več zanesljiv in da so lahko prisluškovali tudi sovjetski vohuni, kar seveda tako ZDA kot Kitajski ni balo všeč. Ameriški glasnik je označil včerajšnji razgovor za prisrčen, kaj več pa ni hotel povedati, češ da so se dogovorili, da ne bodo nudili tisku podrobnosti. Razgovori med ZDA in Kitajsko v Varšavi so se pričeli leta 1950 in so jih prekinili 8 januarja leta 1968, ker so ZDA nudile politični azil kitajskemu diplomatu ,ki je pobegnil na Holandskem. Menda se je v zvezi s tem dogodkom med včerajšnjimi razgovori ameriški veleposlanik opravičil, tako da je stvar odstranjena z dnevnega reda. Na Kitajskem niso ničesar objavili o kitajsko - ameriških razgovorih. Po vesteh japonske agencije «Kyodo» tudi ne nameravajo na Kitajskem objaviti vesti in so opazovalci tudi mnenja, da ne bo mogoče v kratkem rešiti pomembnega vprašanja do Formoze. Kitajska vlada naj bi pričela razgovore z ZDA predvsem, ker skuša vplivati na Sovjetsko zvezo, ki se sedaj pogaja s Kitajsko o znanih mejnih sporih. Iz Moskve poročajo, da je agencija TASS objavila izredno oster članek o položaju na Kitajskem, pri čemer gre za neposredni napad. svojimi grozotami in se trdi, da na kitajske razmere in to po do- so ti filmi zastrupljajoči, pacifistič-brih treh mesecih, ko so ustavili' ni; in defetistični. vse napade v zvezi z razgovori, ki jih je imel Kosigin v Pekingu in v zvezi s pričetkom pogajanj o mejnih vprašanjih. Članek agencije TASS ima naslov «Vojaška psihologija na Kitajskem* in se v njem navaja vrsto dejstev. Pred novim letom so na Kitajskem uvedli nove omejitve za premikanje tujih diplomatov in novinarjev in so preklicali dovoljenja za potovanja, ki so jih že prej izdali. V Pekingu so v teku vojaške priprave, ki naj na umeten način ustvarjajo vojno ozračje. Prebivalstvo mora po nalogu vojaških oblasti kopati strelske jarke. Ponovno so zmanjšali živilske obroke, kar so obrazložili, da je nujno, da ustvarijo rezerve za možnosti spopada. Maolstlčna propaganda — nadaljuje agencija TASS — ne zamuja nobene prilike, da je ne bi izkoristila za prepričevanje ljudstva, da vojna ne more predstavljati za njega nevarnosti. Pri tem se obtožuje nekatere filme, ki so bili izdelani prej in v katerih je vojna realistično prikazana z vsemi Tass nadaljuje, da je 24. decembra «Ljudski dnevnik* pisal, da vojna sicer prinaša razrušenja, da pa prinaša s seboj osvoboditev sveta in zmago Idej Maocefunga. Kje so resnični razlogi tako o-strega sovjetskega napada, je težko reči, vendar nekateri opazovalci menijo, da Kuznjecovovo poslanstvo , v Pekingu ne poteka dobro. Opazovalci ugotavljajo, da TASS do sedaj še vedno ni sporočila, če so se razgovori med SZ in Kitajsko sploh pričeli, čeprav se je Kuznje-cov že pred šestimi dnevi vrnil v Peking. Danes pa je v Hongkongu neki prokitajski komunistični list objavil na prvi strani članek, v katerem trdi, da med prvo fazo razgovorov v Pekingu ni bil dosežen noben napredek, zaradi zadržanja sovjetskih delegatov. Isti list jih tudi obtožuje, da so kršili dogovor sprejet med obema predsednikoma vlade in da niso ukazali sovjetskim oboroženim silam, da zavzamejo umerjeno zadržanje med razdobjem pogajanj. ki so značilni za sodobne tokove sveta. To je dejansko prava razlika, je poudaril Kardelj, med našim komu nističnim pojmovanjem slovenstva in med nacionalističnim reakcionarnim pojmovanjem, ki slovenski narod izpostavlja vsem mogočim nevarnostnim imperialističnega in drugega pritiska ter izkoriščanja Edvard Kardelj se je dotaknil tu*ii vprašanja stališč Zveze komunistov do vere in do klerikalizma. Tudi tu nam skušajo vsiliti lažno dilemi, je dejal, kot da smo komunisti proti cerkvi, se pravi proti veri in verniku. Komunisti so ateisti, tako pravijo, torej sc preganjale vere, cerkve in podobno. Smo ateisti, je poudaril Kardelj, toda dobro se zavedamo in vedno smo se zavedali, da je vera proizvod družbe ne pa nekih naključnih obstojev raznih cerkvenih organizacij. Zavedali smo se tudi, da opravlja vera svoio družbeno vlogo vse dotlej, dokler je družba teka kot je. Ne smemo dopustiti, je dejal Kardelj, da bi nam vsiljevali očitek, da smo komunisti prot' veri zato, ker. smo ateisti. Moramo vedeti, da bomo vedno, dokler bo ime'a naša družba tako strukturo, take socialne, politične in druge konflik te, priče teženj po zlorabi vere v reakcionarne protisocialistične cilje. Zato se moramo po eni strani bojevati proti reakcionarnim pritiskom ne na nas, temveč na samo cerkev in vernike, bojevati se proti zloran-ljanju cerkve in vere v reakcionar ne politične namene. Po drugi strani pa moramo podpirati tiste težnie. če so v resnici iskrene, ki odvajajo vernike od takih reakcionarnih pritiskov. Pri nas mora biti jasnm je dejal Kardelj, da ste cerkev in vernik v naši družbi svobodna, sama pa lahko to svobodo omejujeta, kolikor dopuščata izrabljati se v reakcionarne politične namene. Bitka proti klerikalizmu je torej oo-trebna tudi zato, da se bosta cer kev in vernik počutila v naši družbi svobodnejša in se čimbolj dejavno vključila v strukture nase družbe. Na koncu današnje seje so na konferenci sprejeli resolucijo o najvažnejših nalogah Zveze komunistov Slovenije. Resolucija med drugim poudarja, da je reforma celovit program družbene preobrazbe iti nalaga komunistom, da onemogočijo poskuse ločiti gospodarski del reforme od družbenega. Poleg tega govori resolucija o nalogah komunistov v zvezi z vprašanji socialne in gospodarske diferenciacije, rekoč da je treba odločneje ukrepati v primerih ko gre za prilaščanje dohodka in dobrin na račun drugih in hkrati storiti dosti ve2 za socialno varnost občanov z nizkimi dohodki. DRAGO KOŠMRU ......................................... KONFERENCA SZDL JUGOSLAVIJE Razprava in sklepi o sredstvih obveščanja v samoupravni družbi Zveza novinarjev podprla resolucijo socialistične zveze - Spor okrog študentovskega lista «Študent» Predsedstvu prve seje konference Zveze komunistov Slovenija (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — V Beogradu se je danes končalo dvodnevno zasedanje zvezne konference SZDL Jugoslavije. Današnja seja je bila no* svečena razpravi o predlogu resolucije o obveščanju (o delovanju tiska, radiotelevizije in drugih sredstev obveščanja) v samoupravni družbi, ki jo je zvezna konferenca po izčrpni razpravi, v kateri je bilo dano več predlogov in pripomb, sprejela. Seje so se udeležili tudi zastopniki Zveze novinarjev Jugoslavije in uredništev listov, radia in televizije. V uvodnem poročilu je predsednik sekcije za obveščanje, zvezne konference Kapičič poudaril, da zvezna skupščina pripravlja zakon o ob veščanju (o tisku, radioteleviiji), v katerem se dejavnost obveščanja o-bravnava kot del družbeno - političnega sistema in da socialistična zveza predlaga to resolucijo zaradi posebne vloge, ki jo imajo sredstva obveščanja v samoupravnih družbenih odnosih. Resolucija temelji na ustavnem načelu, da je svoboda obveščanja del splošnih svoboščin so cialistične družbe in eden od pogo jev za uresničenje demokratičnih pravic državljanov. Pravica na ob veščanje je potemtakem neodtujljiva pravica samoupravno organiziranih ljudi. Osnovna vloga tiska, radia in televizije in drugih sredstev obveščanja je, da o vseh družbenih dogajanjih, družbenih vrednotah in procesih javno obveščajo državljane. Tako Kapičič kot številni udeleženci so v razpravi opozorili na nekatere negativne pojave v sedanjem delovanju sredstev o obveščanju (objava senzacij, šunda in podob no) in na potrebo večje odgovorno sti. V razpravi je bila poudarjena zahteva, da se točnejše določi, kaj je zabaven tisk in ki je potreben družbi in kaj je šund, ki se po gostoma skriva za zabavnim tiskom, ter da se posveti večja pozornost otroškemu in mladinskemu tisku. V zvezi s tem je na primer dr. Svetozar Polič opozoril, da je tisk napačno tolmačil del njegovega go vora na včerajšnji seji. (Del tega govora je po vesti jugoslovanske časopisne agencije prenesel poleg drugih jugoslovanskih listov tudi naš dnevnik op. dop). »Jaz tokrat nisem govoril o položaju italijanske manjšine in o napačnem obveščanju o nekaterih po javih v Kopru, kakor je to objavljeno*, je dejal dr. Polič. »Govoril sem o tem, da bi zvezna konferenca morala dati na dnevni red ene svojih sej vprašanje pravosod ja. V zvei s tem sem rekel, da so občinska sodišča organizacijsko in finančno preveč povezana z občino in izpostavljena lokalnemu vplivu ter zato v mnogih primerih ne morejo biti neodvisna*. Zveza novinarjev je po besedah Mijodraga Abramoviča dala polno podporo resoluciji socialistične zve ze o obveščanju v samoupravni družbi. Abramovič je pripomnil, da bi se v končnem besedilu lahko nekaj več reklo o obveznosti vifov informacij glede javnosti dela, o finančni odgovornosti ustanoviteljev javnega glasila in o novi vlogi no vinarske organizacije. Ozračje, ki ga je ustvarila nedavna razprava na temo »Sociali zem in kultura* ki jo je organiziralo srbsko filozofsko društvo, na kateri so po ocenah političnih krogov prišle do izraza razne nas- protne tendence politiki zveze komunistov se še ni pomirilo. Nasprotno. Z nekaterimi članki v glasilu Zveze študentov beograjskega vseučilišča »študent* se je še zaostrilo. Vseučilišč™ komite in tajniki fakultet-skih organizacij Zveze komunistov so pred dnevi ponovno javno obsodili te stališča in obdolžili uredništvu lista «študent», da zastopa platformo, ki je v nasprotju s politiko zveze komunistov. Stališče in delovanje uredništva »Študenta* so včeraj in danes ob sodili študentje številnih fakultet beograjskega vseučilišča in soglasno podprli sklep vseuciliščnega komiteja zveze komunistov, v katerem se odreka politična podpora sedanjemu uredništvu Usta in zahteva sprememba uredništva. Skupina okrog uredništva »Štu-dent», ki jo sestavljajo večinoma študentje za filozofijo in sociologijo filozofske fakultete, je na sinočnjem sestanku, ki je trajal da pozno ponoči, z večino glasov zavrgla oceno vseučilisčnega komiteja in dala polno podporo dosedanji idejni in vsebinski usmeritvi uredništva »Študenta*. Tej skupini je uspelo doslej preprečiti sklicanje skupščine študentov in danes prekiniti zbor, ki so ga skUcale skupine študentov za zgodovino in pedagogiko filozor ske fakultete, da zberejo delegate za jutrišnjo skupščino Zveze študentov. Na zboru so ponovno prišle do izraza politične razlike med študenti filozofske fakultete. Sklicatelji zbora sodijo, da so študenti skupine za filozofijo in sociologijo krivi za nezdravo stenje na vseučilišču in da je za to v določeni meri kriv tudi sedanji fakultetski odbor študentov. B. B. BU\DESWEIllt ALI VEHKMACHT? Poskusi rehabilitacije tradicionalne nemške vojske Polemika med nemškimi socialdemokrati in UDU o primeru načelnika generalnega štaba BONN, 9. — Vojaški poveljniki | jetrno ere pri tem za poskus naj-v Zaihodnl Nemčiji ponovno dviga- reakcionarnejših nemških krogov, jo sivoje glave ter skušajo vsiliti da ozpod-bijejo ugled sociaildemo-potitičneimu vodBbvu svoja mine- kratske vlade, ki je po njihovem nja in svoje koncepcije glede vod- mnenju preveč mlačna do vpra- stva vojske v Zvezni nemški republiki. To je primer generala Schmeza, ki je načelnik generalštaba vojske in ki je pred kratkim pripravil poročilo v katerem obuja stare zamisli neške vojske, kd so bile zelo priljubljene v Hitlerjevi «Wer-macht«, če ne celo prej. V evojem pisanem sporočilu je načelnik štaba general Sdhnez obširno govoril o potrebi povratka na nemške vojaške tradicije. Izjavil je nadalje, da lahko obnašanje Werhacbta v zadnji vojni služi, neodvisno od političnega momenta, kot vzor za nemško vojsko, ki bi ga morala ta vedno posnemati. General Schnez je nadalje zahteval prepoved ukaza, da se ne sme nositi vojaška odlikovanja iz prejšnjih časov. Schnezove lajave so seveda povzročile hudo razburjenje v zahodnonemšiklh političnih krogih. Prišlo je do hudih nasprotovanj med vladajočo socialdemokratsko stranko in opozicijsko kršča riško - demokratsko stranko «CDU - OSU». Hamburški list «Die Welt» je na primer srečen, ker CDU - CSU podpira generala Schneaa in da je poslanec Lepsch, ki je znan strokovnjak za vojaške zadeve, nastopil proti kampanji proti vojaškim poveljnikom. Drugi časopisi menijo, kot na primer «Bonner R/udschau» in «Han-delšblatt», da bi moral na Schnezove trditve odgovoriti sam minister za obrambo. Minister za o-brambo je sedai Helmut Schmidt, ki pa se je znašel v nerodnem položaju, ker je njegov strankarski tovariš Erwin Hom sprožil o-stro kampanjo proti Schnezu. Hom Je izjavil, «da človek (pri tem je cikal na generala Schneza), k1 u-poralblja v svojem govoru tako reakcionarne izraze, ne more ostati na tako visokem odgovornem položaju«. Envin Hom Je član komisije za obrambo bonškega parlamenta. V Schmezorvem poročilu (ki obsega kakih 70 tipkanih strani) Je odkril vrsto izjav, ki potrjujejo njegovo domnevo. Krščanski socialist KHepsch je Skušal zagovarjati generala Sedmera, Na splošno prevlad« ie mnenje, da politični krogi krščanske socialne stranke menijo, da se ne sme Mcariščati izjav posameznikov za pravcat lov na vojaške osebe. Krščanska socialna opozicija meni, da je Schnez vreden spoštovanja tal da gre za vojaka, ki je napravil vedno svojo dolžnost. Njegove zamisli, da je treba uvesti v «Bundeswehru» strožjo disciplino, so po mnenju krščansko - socialne opozicije popolnoma opravičljive. Iz vsega, kar smo doslej navedli, Je razvidno, da Skušajo nemški krogi okrepiti svojo vojaško organizacijo pod pretvezo uvajanja strožje discipline v vojSkl. Ver- šanj, ki zadevajo tako imenovano «otorepitev» vojske. V bistvu gre torej za političen poskus, da nemška «Bundeswahr» odločilno prispeva k strmoglavljenju vlade, ki ni pogodu tradicionalnim oblastnikom nemškega političnega in družbenega življenja. PEKING, 9. — Končno je «Ljud ski dnevnik* v Pekingu poročal na prvi strani o potresu v pokrajini Yunnan. V članku časopis sploh ne govori o škodi, ki naj bi jo potres prizadel, ne pove, če je naravna nesreča zahtevala smrtne žrtve, pravi le, da je bil potres «razdc jan je*. Revere — ZDA — Silovit požar je popolnoma vpepelil veliko trgovino. Gasilci so se zaman trudili, da bi pogasili požar, ker zaradi nizke temperature — 14 stopinj pod ničlo — niso spravili iz cevi niti kapljice vode : prvi letošnji sejem v Jugoslaviji Na prireditvi sodeluje 178 podjetij - Vsak dan po dve modni reviji LJUBLJANA, 9. - V dvorani A na Gospodarskem razstavišču so danes popoldne ob 17. uri svečano odprti sejem «Moda 70* ter s tem pričeli letošnjo sezono velikih sejmov v Slovenija in Jugoslaviji. Sejem je odprl član izvršnega sveta SRS Rino Simonetti, slovesnosti pa so se med drugim udeležili predsednik Gospodarskega zbora Skupščine SRS Tone Bole, predsednik odbora za gospodarske odnose s tujino pni IS SRS dr. Stane Pavlič, predsednik slovenske gospodarske zbornice Leopold Krese ter številni predstavniki konzularnega zbora, političnih, državnih in gospodarskih organizacij ter razstavljavci. Goste in razstavljavce je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora za sejem «Moda 70* in ravnatelj kranjskega podjetja Tekstilnindus Rudi Polak. Na letošnjem 15. sejmu konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov z naslovom »Moda 70*, nastopa 178 razstavljavcev iz vse Jugoslavije. Med temi je 61 tovarn konfekcije, 40 izdelovalcev trikotaže, 53 tovarn metrskega blaga, 13 izdelovalcev usnja ter 11 drugih razstavljavcev. Ves razpoložljiv prostor na razstavišču, to je tri glavne dvorane A. B in C ter »Jurček* so popolnoma zasedeni, čeprav je organizatorjem prireditve z različnimi kombinacijami uspelo pridobiti — v primeri z lanskim letom — 800 bv. m novega razstavnega prostora. Računali so, da bodo lahko pravočasno postavili novo razstavno dvorano, vendar pa se je gradnja novega objekta nepričakovano zavlekla. Rino Simoneti je v svojem govoru ob odprtju sejma naglasil, da je v gospodarskih panogah, ki so s svojim izdelki in proizvodi priso.na na «Modi 70*, zaposlenih v Jugoslaviji 260.000, v sami Sloveniji pa 48.000 delovnih moči, to "e 21 odsi vsega industrijskega delavstva v republiki. Zato je ta prireditev za Slovenijo ne le gospodarskega, tem več tudi velikega socialnega pom*-na. Na njem so zbrani izdelki, po katerih jugoslovanska industrija lahko meri s-voje sile in zmoglji vosti s tujimi proizvodi, itn ki pred staW:jajo trdno osnovo za razvoj izvoza važnega dela domače pre izvodtvje na tuja tržišča, predvsem pa na tržišča s konvertibilno va iuto. Kakšne so perspektive tekstilne in usnjar s ko - predelov al ne industrije v Sloveniji? Glede tega vprašanja je Ri no Si n »neti poudaril, da so domači gospodarski krogi dolžni sodelovati pri odpravljanju razlik, ki nastajajo - tako zaradi različne produktivnosti, še več pa zaradi capinskih pregrad, ki jih nekatere gospodarske , skupnosti postavljajo na pot menjavi*. Za razvoj teh industrijskih dejavnosti v Slove ni ji pa so potrebne tudi pobude v okviru samih podjetij, ki se udejstvujejo na tem področju. Podjetja se morajo modernizirati in povezati z večjim številom manjših kooperantov. Vsi obstoječi obrabi v tekstilni in usnjarsko-prodelovalni industriji, se ne bodo mogli razviti v takšne gospodarske organizacije, ki bi lahko razpolagale s sodobno tehniko prodaje in proučevanja Lr-j žišča (marketing): zato je pripo-' ločljiva in potrebna združitev proizvajalcev v večje proizvajalne e-note. Sejem «Moda 70* bo odprt do vključno 18. januarja; ogled razstavljenih izdelkov se bogato izplača in marsikdo bo presenečen, kolikšen napredek je dosegla jugoslovanska industrija na tem področju in kako razvejana je domača kreativnost. Tato tudi našim bralcem priporočamo, da si sejem po možnost« ogledajo. Poleg razstave na Gospodarskem razstavišču (Titova 50) prirejš center za sodobno oblačenje iz LjubLjane v festivalni dvorani vsak dran (do vključno 17. januarja), po dve modni revi .ji, in sicer eno ob 16.30 (konfekcijski iz de! ki), ter drugo ob 20. uri (modni izdelki po meri). Na vsaki prireditvi prikazujejo po 180 modelov, čas za obisk «Mode 70* pa je vsak dan od 9.30 do 18.30. E. F. JAMARSKA TRAGEDIJA NA KANINU Brezuspešne raziskave področij od Vršiča do CoIIe delle Erbe Sinoči so odpotovale iz Trsta pomožne skupine reševalcev društev «C. Debeljak*, «XXX. Ottobre* in «Alpina delle Giulie> jVlaij plalč tx težke rdeče volne s sivo podlogo za kratke sprehode po zasneženih poljanah. Foto E ute Moda — Turin Sinoči so odpotovale iz Trsta tri skupine gorskih reševalcev, ki pripadajo združenjem »Alpina detle Giulie*. «XXX Ottobre* in društvu «C. Debeljak*. Vsega skopaj je odpotovalo okoli deset maž, ki bodo zamenjal-i reševalne etoipe, ki se že več dni trudijo, da bi naše kako s ed za tremi pogrešanimi jamarji društva «Boegan», kd so pred dnevi raz,;-kali slovito kaninsko brezna *Gorlan,i». Kot smo že poročali, se je včerajšnje reševanje zaključilo brez uspeha. Reševalne ekipe so preiskale obširno plazišče od spodnjega dela do zgornjega, toda brez uspeha. Po plažišču je nastopala strnjena vrsta reševalcev, kd so s sondami preiskovali spodnje plasti snežišča in sicer v razmahu 20 cm. Celodnevni trud je bil neuspešen, ker niso reševalci naleteli na noben zn-k ali so sen lirah plazšče do 5 ali 0 metrov g'cboko. Obstaja teoretska možnost, da niso s sondami dosegli največje globine plazu, ki \e je usul s kaninskih sten. Strokovnjaki pa vendarle menijo, da je skoraj nemogoče, da bi bili vsi trije jamarji pokopani v najglobljem delu plazu. Kot je znano, plaz, kd naleti na planince ali turiiste, povzroči pravcato razdejanje, ki potegne nekega na eno stran, drugega v popolnoma drugo smer, tretjega zakoplje zelo globoko, druge pa spravi v višje lege. Dejstvo, da reševalci niso našli nobene sledi za pogrešanimi v že raziskovanem odseku, pomeni, da se tragedija ni izvršila na tem področju. Zato so že včeraj številni reševalci menili, da je treba iskati po r.esrečence na robu plazišča, ali celo dlje ker so se pač zelo izkušeni planinci morda hoteli izogniti plazovom. Znani italijanski gornik CiriKo Floreanin, ki se je udeležil odprave »K 2» v Karakorumu, je menil, da je morda prišlo do nesreče nekaj sto metrov nad kanin skim zavetiščem — »Rif-ugio Gil-berti*. V tem smislu je tudi priporočal, naj bi raziskave potekale v prihodnjih dneh. Ledenik pod Kaninom v poletnem času (foto M. Magajna) Včeraj pa so se raziskovalci posvetili predvsem raziskovanju zgornjega (Jela kaninskega masiva, in sicer sedla Vršič do Colle delle Erbe. Kljub temu, da so pri pregledovanju omenjenega področja sodelovale številne ekipe civilnih reševalcev iz Trsta, Tržiča in drugih pokrajin ter ekipe italijanskih planinskih čet, policijskih stražnikov, karabinjerjev in finančnih stražnikov ter helikopterjev, je bil rezultat popolnoma ničev. Nikomur se ni posrečilo, da bi izsledil kakršen si bodi znak o prisotnosti kakega Grobi ukrepi proti grškim antifašistom na Češkoslovaškem ATENE, 9. — Notranje vodstvo grške komunistične partije je objavilo energičen protest zaradi grobih ukrepov češkoslovaških oblasti pro ti grškim komunistom in njihovim organizacijam v Pragi. Razpuščene so namreč bile par tijske osnovne organizacije K P Grčije, zaplenjen njihov material in med premoženjem združenja po litičnih beguncev, ki jih v Grčiji preganja fašistični režim, tudi večja vsota prostovoljnih prispevkov, s katerimi so pomagali političnim zapornikom v domovini. Češke obla sti so pristopile k tem ukrepom iz neznanih vzrokov, trdijo uradni vi ri, toda jasno je, da so to storile v prvi vrsti, ker se ne strinjajo s politiko notranjega vodstva K P Grčije, ki se bori proti polkovni škemu režimu, pri tem pa je prišlo v spor s tajnikom stranke Kaloynm som, ki že dvajset let živi in deia v Moskvi. Praške organizacije KP Grčije pa so sledile smernicam de lujočega notranjega ilegalnega centra KPG in odobravale tudi odločno stališče KPG do sovjetske zasedbe ČSSR 21. avgusta 1968. S tem je »normalizacija* v Pragi dosegla svoj nepričakovani višeš saj so postali njene žrtve tudi gršk* antifašistični begunci in celo komu nisti, ZAKLJUČEK PREISKAVE MARY JO KOPECIINE Chappaquiddick ne bo vplival na novembrske volitve Teda Kennedyja še vedno lahko tožijo v zvezi z nesre-čo pri Chappacpiiddicku - Razočaranje Marynih staršev, ker niso mogli prisostvovati preiskavi EDGARTOWN, 9. — Po štirih dnevih tajnega zasliševat)a prič med preiskavo o smrti bivše tajnice Teda Kannedyja Mary Jo Kopeohne, se Je obravnava zaključila. Okrajni državni pravdnik ta sodnik, ki je preiskavo zahteval, sta izjavila, da so bile po njunem mnenju zaslišane vse priče. Preiskava se Je zaključila i Izjavami petih mladih tajnic lz Wa-shingtona, ki so se s Tedom Ken-nedyjem, Mary Jo ta dru- gimi moškimi udeležile zabave «Barbeoue» na otoku Chappaquid-dick. nekaj ur preden Je prišlo do nesreče. Mary Jo ta Ted Kennedy sla zapustila zabavo, da bi se vrnila v Edgartown, ker sta po Te-dovl izjavi hotela priti pravočasno na zadnji prevozni splav. Na mostu pa je avtomobil padel v vodo, ker ni bilo tam zašč'tne o-graje. Ted Kennedy Je Izjavil, da Je v temi večkrat skočil v vodo ta Iskal Mary Jo, potem pa se je vrnil v hotel pretresen zaradi dogodka. Sele naslednje jutro se Je zavedel, kaj se Je pravzaprav zgodilo ln je o dogodku obvestil policijo, ki pa je za nesrečo že vedela, ker so avtomobil opaattl v vodi ribiči. Na preiskavi so o dogodku Izprašali vseh 27 prič. Sedaj bo moral sodnik počakati na vse dokumente o preiskavi ta šele potem bo povedal svojo odločitev. Menijo, da bo treba na dokumente čakati več tednov. Branilec Teda Kennedyja Je povedal, da senator ne bo ničesar pripomnil k preiskavi, vendar želi, da bi bilo poročilo o njej javno. Pravijo, da dogodek na Ohap-paquiddtcku ne bo mogel vplivati na Tedovo senatorsko kariero, da torej zaradi tega zanj ne bo manj ljudi glasovalo na novembrskih volitvah, ko se bo Tedu podaljšala senatorska doba za šest let, če bo ponovno Izvoljen. Zelo verjetno Je, da bo na volitvah zmagal, predvsem zaradi tega, ker republikanci nimajo enako močnega kandidata na svoji strani. Skoraj verjetna je Tedova zmaga na volitvah. čeprav bi lahko proti njemu uvedli novo sodno preiskavo. V pogovoru z novinarji sta Ma-ryna oče ln mati Izjavila, da sta bila zelo razočarana, ker Jima niso dovolili, da prisostvujeta preiskavi o smrti njune hčerke. Ma-ryn oče je izjavil, da Teda Kenne-dyja ne m tali tožiti. ponesrečenca, pod zbitim snegom vzdolž preiskovalnega področja. Koliko časa bo trajalo še reševanje? Vse je odvisno od vremenskih razmer na kaminskem masivu. Že v prejšnjih dneh je termometer zdrknili punca na okoli 20 stopinj pod ničlo. Take temperature se bodo morda še ponovile v prihodnjih dneh. Kot pa se navadno dogaja v gorah, je ostra zima prijateljica gornikov in reševalcev. Predvčerajšnjim so bili tržaški reševalci zelo za:\ -bljeni zaradi močne odjuge, toda ko se je temperatura spustila pod ničlo, so nastali novi problemi. Popolnoma razumljivo je, da je Izredno težko delati v pogojih, ko se temperatura spusti ob reševalni akciji na 20 ali celo več stopinj pod ničlo. Celotno reševanje na kaninskem področju je precej težko tudi spričo dejstva, da lahko gorsko zavetišče »Gilberti* sprejme največ 40 oseb. Ker pa so reševalne ekipe zelo številne, se morajo številni njihovi člani umakniti proti dolini, in sicer do sedla Nevea. To pa pomeni ure in ure hoje v snegu, ubrnjeoost in vse nevšečnosti, kd so z njimi povezane. Ali morda že lahko napovemo, kdaj bo konec raziskav na kaninskem področju? Zelo verjetno je, da se bo reševalna akcija zaključila jutri. V našem mestu je huda jamarska tragedija na kaninskem masivu povzročila veliko zanimanje krogov, ki se ukvarjajo s planinskimi dejavnostmi. Se bolj je seveda prizadela družine Vianella, Davanza in Picoiole. NajžalostocJši je primer družine Marina Vianella, kjer žena Adriana in njegova mati čakata pogrešanega jamarja že več dni. Petletni sinček in njegov triletni bratec se še ne zavedata tragedije, toda tudi onadva stalno prisluškujeta, kdaj se bo oglasil telefon. Žal pa so vedno le prijatelji, kd kličejo njuno mamico in ji izražajo svojo toplo človeško solidarnost. Mati Enrica Davanza živi sama v vili kraj Ul. Monte San Gabriele. Že tri dni ni prišla iz hiše. Posluša radijske vesti, sledi televizijskim oddajam in upa, da bo prišla v kratkem kaka dobra veet. Sin je edina oseba sorodstva, ki ji je ostala po nedavni smrti moža. Podobno je stanje tudi v družini mladega Picdole, ki živi na področju Sv. Vida. Paolo Picciola je sin dr Picdole, ki je lekarnar v Ulici Oriani. Njegov brat služi sedaj vojaški ruk pit letidoih. po vzletu so poročali, da je «gu-sar» ustrelil v naslonjač, da bi pilota ustrahoval ta da je spremenil cilj svojega potovanja, zahteval je, da pilot leti proti Bejrutu. V Libanonu so na Bejrutskem letališču uvedli zelo stroge ukrepe v pričakovanju pristanka preusmerjenega letala. Nobeno drugo letalo ni moglo več pristati na letališču, vzletno stezo pa so obkolili čete ta bolničarji. Ob 5. uri ln 15 minut je preusmerjeno letalo pristalo na letališču v Bejrutu. Oblasti so «gusarja» in potnike odpeljale v prostore na letališču. Mladi «aračni gusar«, ki so ga pozneje identificirali za 27-le-tnega francoskega državljana Christiana Betona, je bil oborožen z dvema p!štolama in puško. Takoj po pristanku je ustreli! še desetkrat v pilotovo kabino, kjer sicer ni nikogar ranil, vendar je povzročil 50 000 dolarjev škode. Zdi se, da je gusar preusmeril letalo, na katerem je bilo devet oorhnikov, osem članov posadke in trije člani osebja družbe TWA da bi protestiral proti izraelskemu napadu na Libanon. Letalski komisar Claude Mo*tri pa je iziavil, da ne verjame trditvi Christiana Betona, ki pravi, da je letalo preusmeril v Bejrut zato, ker je upal, da bo kdo od potnikov žld ta ga bo v Libanonu zamenjal za 23 talcev. ki so jih za-toli Izraelci, ker 1e hotel v prvem trenutku, da pilot usmeri letalo v Damask. Doslej Christiana Betona še n-iro ničesar obtožili in niso zanj izdali zapornega naloga čeprav so v ivegovem kovčku našli uniformo palestinskih »komandosov« je Beton Izjavil, da ni v zvezi z arabskimi gverilci. Zaradi popravil, Id Jih morato na letalu izvršiti, so ostali triie člani posadke v Bejrutu, ci^iei pa so se s poriv ki vm*H v Rim. kamor so prispeli pribl!žno ob pol enih dopoldne Povedali so. da ie policija v Bejruta ne-tveč č°«a zasliševala nemško stewa rde»o 25-letno Eriko Kroger, katero ie ((Tušar« prisilil, da mu je odprto vrata v pilotovo kabtao. Christian Belon je bil ves čas leta zelo vl*u-den. le vča«'h se mu je po-nalo. da Je zelo živčen. Christian Belon se Je rodil v o-kollci Pariza leta 1943. poskusil je začeti vsa mogoča dela, vendar je po kratkem času vsako opustil. Oče. ki le b'l po poklicu zobozdravnik je umrl leta 1956. mati pa ga je vzgajala od takrat sama. O nlem so njegovi znanci povedali, da je sicer Inteligenten In nadarjen, vendar oreveč povrien. da bi se resno lotil kakega d e’a. Bil je voisan v krožek, fcier poučuiejo judo In dobil je črni nas. Ravnatelj tega krožka je iziavil. da je zadnje dejanje Belon storil, da bi ljudje govorili o njem. poledica, ki je pokrila cestišče, ri mudilo pa jih je tudi to, da so morali odtajati vodovodne priključke-Zdi se, da je požar povzročile naftna peč, ki se je v jedilnici * pritličju preveč segrela. Plamti« so se zaradi starosti stavbe hitro razširili po vseh hotelskih prosto rih. Neki gost je umrl, ker se je vrgel skozi okno, da bi se resi pred plameni, v katerih sta zoglenela lastnica gostišča in neki drul gost. SARREGUEMINES (Juž. Francija), 9. — Požar, ki je danes do tal požgal »Hotel des Routiers* v Sar-regueminesu v Franciji, je zahteval tudi tri smrtne žrtve in deset ranjencev. Gasilcem je delo otežila * v Muri el McKay še niso našli LONDON, 9. - Alex McKaf. mož ženske, ki je izginila iz svoje hiše v Wimbledonu, je danes po zval na tiskovni konferenci vse liste, ki bi o njegovi ženi mogli kal sporočiti, naj to storijo. Alex McKay je bil med izja',( videti bled in zaskrbljen, ko je pri sil, naj kdor koli za dajanje informacij sporoči telefonsko, telegraf sko ali po pismu, ali je njegov* žena še živa. Dodal je, da se W z informatorjem povezal kak čla* njegove družine, ker so njeri* zdravniki prepovedali, da bi odhajal iz hiše. McKay je novinarje® povedal, da je prepričan, da s* njegovo ženo ugrabili in da P nekdo zadržuje. Alex MoKay je tudi dejal, d* je upal, da je vest o prostovoljne® odhodu njegove žene resnična, vendar je prepričan, da to ni res. En* izmed hčerk je izjavila, da ni mogoče, da bi njena mati imelp do ševne motnje. Podčastnik umrl v prometni nesreči BOČEN, 9. — Pri kraju San Maf tino in Passiria, se je dvema voj*1 koma konjeniškega odreda «3* voia», ki sta upravljala vojaški ri vorni avtomobil, zgodila prometu* nesreča. Pri nesreči je umrl 23’ letni vojaški podčastnik Gianni Te soni iz Tolmezza, ranil pa se if drugi podčastnik Antonio Pollastb Zdi se, da je vojaško vozilo zavil* s cestišča zaradi poledice in zgr' melo no 100 metrov dolgem strme*11 pobočju. Ranjenega podčastnika so odpe ljali v meransko bolnišnico. RIO DE JANEIRO, 9. - Zartfl vala vročine, ki je zajel Brazilii11 sta po 50 smrtnih primerih, o terih smo že poročali, umrla l> dehidriranjem starček in neki otrt* V bolnišnici je zaradi istih vzroke* 362 otrok: Prejšnjo sredo je temPf ratura dosegla najvišjo točko **! termometer je pokazal 38,8 stopi*1 nad ničlo. Zdravniki so zaskrblje® zaradi številnih primerov dehidr1' ranj-a in poudarjajo, da Je slab* prenašanje visoke temperature pri bivalstva nastalo zaradi slabe Pr~ hrane. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Ustavno sodišče in vprašanje pokojnin Ravno pred božičnimi počitnicami smo lahko v vseh italijanskih časopisih čitali dve ali trikolonske naslove s sledečo vsebino: »Ustavni sodišče je dokončno razsodilo Od vzem pokojnine upokojencem, ki na daljujejo z delovnim razmerjem je protiustaven.* Tak je tudi bil nače len sklep Ustavnega sodišča, ki pa v praksi obstoječega pokojninskega zakona pride do sledečih zaključkov. Pokojnina za dovršeno delovno dobo (la pensione di anzianita) — Ta pokojnina je bila uvedena z pokoj ninskim zakonom iz leta 1905 in s> cer je dala možnost vsem zavaro vancem, ki imajo za 35 let plača nih socialnih dajatev, da se predčasno upokojijo Predčasna upokoji tev je bila uvedena zato. da bi u-pokojenci predhodno zapustili de lovno mesto in dali možnost zapo slitve mlaiši generaciji. To je bi! eden izmed ukrepov, da bi zmanj šali v državi brezposelnost. Ker pa je le majhen odstotek prejemnikov pokojnine za dovršeno delovno dobo zapustil delovno mesto, je po kojninski zakon iz leta 1968 odvze* pokojnino vsem. ki so še nadalie-vali z delovnim razmerjem. Ta odvzem je pokojninski zakon iz lan skega leta še potrdil. Ustavno sodišče ie razsodilo, da je odvzem pokojnine upokojencem s pokojnino za dovršeno delovno do bo. ki nadaljujejo z delovnim raz merjem v skladu z ustavo iz sle dečih razlogov: Zavarovanci, ki za prosijo za pokojnino za dovršeno delovno dobo so privilegirani le z tem, da gredo lahko predčasno v pokoj. Če pa se ne poslužijo privilegija predčasne upokojitve in no daljujejo z delovnim razmerjem, pu nimajo pravice do nobene pokorni ne. Taka je bila razsodba Ustavne ga sodišča, pri kateri je bila verjel no vodilna misel ravno problem brezposelnosti v državi. Starostna pokojnina (la pensione di vecchiaia) — Delni odvzem ali od tr- gatev starostne pokojnine upokoje cem, ki nadaljujejo z delovnim ri merjeni je bila v italijanski pok* ninski zakonodaji praksa od le* 1945 dalje. Po 20 letih te prakse pokojninski zakon iz leta 1965 *> polnoma odpravil odvzem pokojnin kar je bilo ocenjeneno kot vel** socialna pridobitev Zato je bilo ri burjenje toliko večje, ko je zak* iz leta 1968 ponovno vzpostavil, to v celotni meri, odvzem pokoju*' upokojencem, k* nadaljujejo z * lovnim razmerjem. Pokojninski * kon iz lanskega leta pa je ta e vzem nekoliko omilil. Ustavno sodišče ie razsodilo. 1 je odvzem pokojnine upokojenci s starostno pokojnino, ki nadaljuj jo z delovnim razmeriem protiusl' ven. vendar pa se dovoljuje df[ odvzem pokojnine, če je to n sk' pu splošnih izboljšav v prid upok jencev kol je tc v zadnjem poki ninskem zakon- iz lanskega leta. Ustavno sodišče je torej odobri določbe sedanjega pokojninskega 1 kona. ima pa za protiustavne V1 odtrgatve pokojnin upokojencev starostno ookojnlno, ki so nadalj vali z delovnim razmerjem v ri dobju 1. maj 1908 30. april 1969. ‘ je torej ta odvzem pokojnine pri' ustaven, bi moral socialni zavod **' odvzete zneske v tistem razdoh vrniti. Kake se bo to uredilo. r bi znali našim čitateljem še r povedati, vsekakor pa jih bomo p*'' vočasno obvestili o morebitnih ko® kih, ki jih bo treba napraviti. Kaj lahko rečemo o sedanji ri sodbi Ustavnega sodišča? Posl*'-mo se lahko znanega slovenska* pregovora in ugotovimo da je s**1 ba taka, da bosta »volk sit in J® za cela*. Moramo pa še poudari' da rešitev ookojninskega vprašani ni v tem, da se upokojencem, ki ‘l1 daljujejo z delovnim razmerjem pri1 na tudi pokojnina, temveč, da IJ do pokojnine take visoke, da ne j-treba upokojencem z dopolnitvi starostne dobe še naprej delati. /VELIKA BRITANIJA V SEDEMDESETIH LETIH Prilagajanje imperija spremenjenim razmeram Generacija, ki danes odgovarja za usodo dežele, stremi le za tem, da Britaniji zagotovi ustrezno mesto v Evropi nismo zavzeti z nekakšnimi Z^obsežnimj sanjami skupnosti.* ^ako 75-letnd angleški pisatelj *™®tly opisuje ljudi in miselnost svoje dežele, danes že izpolnjene 2 resignacijo in postavljene v skromnejše okvire. Imperija ni več, Senoracija, ki danes upravlja in °oioča o usodi Združenega kraljema. se odreka še onemu, kar .je astalo od «velikiih sanj*, pa v zmagoslavju stvarnosti nad domišljijo stremi le za tem, da bi ljudstvu zagotovila kar najugodnejše mesto 13 evropsko mizo. 1 u? ^ste’ ki z družbenega vidika “““o globlje pogledajo v samo stvarnost, je povsem jasno, da Ve-“ka Britanija nd več vodilna trgov-*a sila in tudi ne več svetovni kakršna je bila nekoč. Vladajoče razredne iz viktorian-*** dobe, ki so gradili svojo moč 03 ceneni delovni sili, hrani in su-^aah iz prostranega imperija, so “N zamenjali pragmatični poli- ki vidijo moč in vpliv Briita-v njeni evropski vlogi. Zaradi Britanija na ziačetku novega 'k^edetja stoji na pragu zahodno-f^epske skupnosti, stremeč za da bi do vstopa v skupno tr-*sce uravnavala svoj korak z etektronsko revolucijo ter obdrža-18 oziroma ohranila svoje ugodne 8°spodarske bilance. Ce vzamemo vse v poštev, je ri3*’0 desetletje za Anglijo poteklo j® kakih fa.talnih pretresov. Bi-e so vohunske drame in afere, e-™**>mske in finančne dileme, fluk-■Jtacija v gospodarski politiki, zasežena je bila še ena devaivaci-» praksi in psihologiji Angle-je bila črtana prisotnost V. v T^jaje na Daljnem in Srednjem i 'aodu, bili so spopadi in krvavi P01"' na Severnem Irskem, vrstili tj ae štedentski nemiri. demon-“aradije proti vojni v Vietnamu, to solidarnost z Biafro itd. V šest-letih je prišlo tudi do ob-asodh napadov politikov proti sin-v kalnemu gibanju, dežela' je doži-S3 ‘zmerno število* stavk, a tisk •p registriral običajno «dozo raz-r^Rnosbi v laburistični parlamenti skupini*. Zadnja leta so potekala v ne-^ksni obsedenosti vlade, da bi i^ela izvlekla iz položaja sve-y*vn®8a dolžnika in se spremenila j, 8™ventnega plačnika, kakor tu-’ da bi se ekonomski potenciali r'e'jsrnerili i notranje potrošnje to izvoz. Uspeh ni izostal: dežela j? Pfrieklo leto zabeležila pozitiv-^bilanee v poslovanju z ino-jTn6,Ivom. dosežen je bil cilj, da IjPecionalna industrija zoperstavi to*»kurenci na svetovnem tržišču, j. jc dosegla s pomočjo ekonom- 7^ PPsiTiWtiinnW iulminnii; *7 (Jf- iavivt res*rtktivnih ukrepov, z . mbn posegom na področju cen v dohodkov ter s trezno premiš-jt*10 politiko skromne gospodar-rasti. .Pričo tega se zdi, da je na za t kn sedemdesetih let nastopil cnutek oddiha in da se — sodeč j ^apoveddh finančnega ministra V3iHi1Sa ~ popuste trde finančne j-i^^redno z ritmom gospodarijo ozdravljenja se je krepila rj avtoriteta vlade tako v par-rr^nto kot v deželi. Laburistom ni £*tebtio več, da bi se počutili kot 0 Kakšni izločenci v okviru prognoz v.jtetogovalou na parlamentarnih jutvah, ki se bodo verjetno vr-son ,leSen' teta 1970. Premier Wil-ie nekaj dni pred iztekom je desetletja očistil s svo- ■ kabinetne mize najneprijetnej-vprašanja ter jim uspešno utrl ^kori spodnji dom: namreč eovsem vprašanje odprave smrt- ,,l,|ilui,iiiiiilitlliiilllliil1li,iiiiiiliiiiintiiiiinilll 8e°grajski podatki pravijo... ne kazni in pa podaljšanja vladnega nadzorstva nad cenami in plačami, kar je močno razburkalo duhove in vladno ekipo celo privedlo v položaj oziroma nevarnost, da bi se znašla v manjšini. Ob dokajšnjem hrupu okrog prodora demokracije v vse celice družbe, so v središču političnih debat zadnjih let bile reforme obstoječih inštitucij, v zvezi s katerimi so reformatorji v vseh treh strankah bili močno aktivni, vendar ne dovolj učinkoviti. Reforma industrijskih odnosov, reforma parlamenta, reforma šolstva in sistema krajevnih oblasti — vsa ta velika vprašanja so bila analizirana, predložena in razprav ljana, vendar so zdaj še vedno v faza formulacije in izpopolnjevanja. Najvidnejši simbol britanskega konsenvativizma — Dom lordov, pa bo s svojim imperialnim plemstvom, škofi in dosluženimi važnejšima politiki, tako se zdi, še leta nedotaknjen. Znani domači avtorji na področju političnih in družbenih ved prikazujejo moderno vladajočo plast v Angliji kot «kompromis med novimi nosilci kapitalistične oblasti in aristokratskima ostanki*. Polemike se vodijo samo okrog značaja samega kompromisa. Gotovo je saano to, da Britanci, kot veliki mojstri v spretnosti kompromisa, trkajo tudi na vrata za-hodno-evropske stvarnosti, prilagajajoč se ideji pripadnosti k veliki in mešani družini 240 milijonov članov. Na Zlatiboru so čudovita smučišča. Prikladna so tudi za začetnike, škoda le, da so nekoliko daleč Hlinili....iiiiiiiiiiiiiiiiimiimiNMiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiuiiiuimminiiMiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiMiiiiJ rm»miiiiiii»»ii»ii»i»iiiiiiiii»iiiiii*ii«*iiiMiiiiiiiiin*i*****Hniiiiiiiiiiiiitiiiimi»i»iummniiiimiiiiiiiiii»itiHiiiiiiiiiiiiiiiitiii»iiiii«iini Rojstev jo res malo še manj pa je smrti (ja^®GRAD, januarja. — Po postit • Jeznega zavoda za statiste]? j? 31. junija lani Jugoslavija VaW milijonov 350 tisoč prebi-bliž* x Pravi- da se je v privabi enem letu dnr število prebite. tv’a povečalo za 350.000 ljudi. Ju„ '^katerih računih šteje sedaj s°siavija že okoli 20 milijonov in pjPtebivalcev. To je sorazmerno stvg -nagl° naraščanje prebival-v j’ te se upošteva dejstvo, da moriji močno upada število toašT' ^tem ko je še leta 1960 Usov nataliteta 20 rojstev na ^tebivalcev, se je ta v letu kor teižala že na 18,7. To vsekate, J" Y®liko, če upoštevamo še juL.te je nataliteta v nekaterih Velika Pre nas vabi Trinkov pranečak, k\je s svojo hčerko prišel na praz-mk. Kozarček žganja bomo popili m. se pomenili o tem, kako je pri nJih in kako je pri nas. Skoraj nerodno nam je, ko priznamo, da nas do poletja skoraj gotovo ne bo, ker lam druge obveznosti tega ne dovolijo. In spomnimo se lanskega poletja. ko smo sedeli v hiši, (Tedali Kraljevo sliko Ivana Trinka. ki visi va častnem mestu, ter se pogovarjali. «Otroci te že poznajo,» so mi rekli,* «ko te vidijo, da prihajaš, Pritečejo takoj domov in nam to Povedo/» In takrat sem začutila, da sem tudi sama nekako postala res njihova, da me oni občutijo kot človeka, ki jim je prijatelj in ki kot tak prihaja mednje. To njihovo zaupanje mi je vlilo poguma, sklenila sem, da bom se prihajala k njim, da bom tudi druge seznanjala z njihovimi kraji in njihovimi Problemi, predvsem pa z njihovo noljo po ohranitvi, z njihovo ljubeznijo do vsega domačega. ."Pridi še kaj,r> mi pravi upokojeni rudar, ki sem ga nekega jutra srečala na sedežu društva «1 van Trinko* v Čedadu in ga potem še nekajkrat obiskala na domu. Prvič me je vikal, potem pa me je polagoma začel klicati kar po imenu kot starega znanca. «Dolgi lasje, kratka pamet,» mi je zadnjič zahrumi v obraz. Vsi moji protesti niso nič pomagali, ljudska modrost je Poč ljudska modrost in kot taka je sveta. Po prireditvi srečam v društvu lanta, s katerim sva plesala lani o pustu. Takrat smo se kot izgubljene ovce priklatili pod zasneženi Matajur ter v njegovi hiši dobili topel kotiček ob ognju, topel obrok pT.one ter toplo posteljo za čez noč. Nikoli prej nas ni videl, a gostoljubnost teh ljudi je tako rekoč otez meje. Potem smo se videli po-*?*» ko se je poslavljal od domačih ueklet in odšel v tujino. Spominjam Se njegove razglednice, kjer je vi-'OlorLiepo posdravlen tebe, Nadio on Elenco». Takrat me je ganila s svojo preprostostjo in ljubeznijo do istega, kar je bilo nam vsem skup-Danes mi ta fant pravi, da ?? Jutri že odpotoval, pravzaprav moral odpotovati že danes, a j1.01 čl je biti prisoten na tem izseljenskem srečanju. Trikrat mi pove, fOJ Pozdravim čisto vse, kar nas ■f tokrat bilo, naj nikakor "titt koga ** Pozabim. Jn. že mi pride naproti mali Vla-“,!mr Predan, ki je danes stal na }rTU in recitiral očetovo pesem, oprašujem ga, če ga je bilo kaj HMMIMIIIIMiiiiiuiii llmllll IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHH lili IIIIIIIIIIIIIIII1IIII1U lil lil 11HH IH HI >< IIIIIIIIIUIIIIIIIIHIIIIHI seja odbora trgovinske zbornice V februarju pogajanja za tranzit ČSSR skozi Trst Nov korak naprej k realizaciji tovorne postaje za tovornjake pri Fernetičih pred dnevi Je bila prva letošnja odbora trgovinske zbornice, •ed katero so razpravljali o raz-Sr.j? ukrepih v korist tržaškega go-POdarstva. Predvsem Je predseduj trgovinske zbornice dr Cai-»»91 obvestil odbornike, katerim o! 'kot predstavnik trgovcev pri-j.nižiil Ervina Puippi, da bi mo-h?' Priti februarja v Trst glavni _ re.ntor «Ceahofrachta». Ta bo pri- «špot», a on mi možato pove, da i me, kaj je novega pri nas, in to ne. Čeprav ima komaj deset let, I v govorici, ki je na pol beneška, mi odgovarja samozavestno kot člo-' na pol pa tržaška. Izmenjava še nekaj besed, se nasmejeva in že hitiva pozdravljati na desno in levo. Kar žal mi je, ko mi povedo, da je že ura za odhod. Še bi kramljala, še bi ostala med prijatelji, ki jih že dolgo nisem videla in Jih verjetno še dolgo ne bom. A čas pritiska in ne prizanaša. Poslovimo se z mirnim in veselim nasmehom, saj dobro vemo, da takim prijateljstvom čas in razdalje ne morejo do živega. živa Gruden Razne tatvine Tri osebe so včeraj popoldne prijavile raznim komisariatom našega mesta tatvine običajnih nočnih zlikovcev. Prvi se je zglasil na komisariatu pri Sv. Soboti 57-letni mizar Giovanni Delbello iz Ul. Gia-rizzolo 7. Iz suknjiča, ki ga je imel obešenega v omarici skladišča gorljivih snovi v Ul. Lau-rana 5, mu je nekdo izmaknil čekovno knjižnico ter razne osebne dokumente. 30-letni Nicola Petrachi iz Trga Monte Re 1. pa je prijavil openskemu komisariatu tavtino svoje vespe TS 35310, ki jo je parkiral v bližini svojega stanovanja. 12 tisoč lir in osebna izkaznica Je plen tatvine, ki jo je utrpela S8-letna gospodinja Concetta Do-mlnelli por. Surace iz Ul. Pirano 15. Agentom osrednjega komisariata javne varnosti je povedala, da je bila okoli 11.30 v veleblagovnici «Standa», ko ji je nekdo izmaknil iz osebne torbice ome-nje stvari. Gorlšbo-beneškl dnevnik IZ BENEŠKE SLOVENIJE Okrog štiri milijone ljudi je prešlo mejo v lanskem letu V Ažli je začela delovali moderna zbiralnica mleka in sirarna - Učjo so vrnili občinski upravi v Ravenci VESTI Z ONKRAJ MEJE V kratkem na Koprskem 20 tisoč prebivalcev Od 29. januarja do 4. februarja v Izoli seminar italijanskega jezika in kulture Zaradi naglega razvoja luke industrijske cone, tovarne Tomos in drugih podjetij, kakor tudi zaradi razvoja turizma in gradnje novih institucij se bo število prebivalstva Kopra v nekaj letih povečalo na najmanj 20 tisoč. Svet za urbanizem komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve koprske občine je v zvezi s tem že sprejel nove zazidalne načrte. Tako bodo v zahodnem delu Bertokov zgradili nad 160 stanovanjskih zgradb z 1200 stanovanjskimi enotami. Po končanih gradnjah bodo šteli Bertoki okrog lOOTprebivalcev. Drugo večje naselje bodo zgradili na področju Dima. Tu bodo na 50.000 kv. metrih zgradili večje število stanovanjskih zgradb ter razne trgovine in druge objekte. Svet je nadalje odobril tudi načrt trgovskega centra ob Ljubljanski ulici v Kopru. Na 70.000 kv. metrih bodo zgradili večje število 4 "v/cuhlju čtiuuia;/. ia w j/u j^al pos?ajaraja parket s postavo: Ambrožič, Starc, Sirk, Sancin, Fabjan, Tavčar, Kralj, Lakovič, Rudeš, Zavadlal. Tekma bo jutri, 11. t.m., v Ul. della Valle ob 15.30. Adrijan Zavadlal * * * Jutri čaka Borove mladince srečanje z močno peterko tržaškega Lloyda. Borovi nasprotniki zasedajo trenutno drugo mesto na lestvici in so v glavnem vusoki in izkušeni igralci, med katerimi se odlikuje Valter Jerebica. Trenutno borovci niso v najboljši formi. Ker pa so v prvem delu prvenstva «pla-vi» pokazali najboljšo igro prav proti Uoydu, lahko sklepamo, da bo v nedeljo igra živahna in zanimiva. Bor bo nastopil z naslednjo postavo: Martin Kralj, Valter Hrvatič, Sandi Pertot, Danijel Zavadlal, Mladen Škerlj, Stojan Hrvatič, Mladen Šare, Andrej Daneu in Renato Štokelj. Tekmo Lloyd — Bor bo jutri ob 15. uri v Ul. Montecengio. Danes bodo Borovi naraščajniki igrali proti vrstnikom Lloyda «A». Srečanje bo ob 19.30 v Ul. Caravaggio. Nedvomno bodo današnji nasprotniki trd oreh za borovce, kajti tem je prav v zadnjem trenutku zbolel zunanji igralec Nadlišek. Borova postava: Pavel Barazzut-ti, Adam Kapič, Aleš Žetko, Lucijan Derganc, Milorad Vukotič, Mau-ro Kosmina, Leonard Koren in Mau-ro Francia. — Liv — * * * Jutri ob 9.30 bodo naraščajniki Poleta igrali na odprtem igrišču v Skednju proti Servoiani A, ki sodi med močnejše peterke prvenstva. Po lepi tekmi, ki so jo poletovci prikazali v torek proti prvemu z lestvice, moštvu Ricreatori, pričakujemo od Opencev pozitiven nastop. Postava Poleta: Adrijan Sosič, Jani Sosič, Edi Daneu, Miloš Jugovič, Darko Rauber, Robi Gantar, Boris Košuta, Edi Kraus. * * * Težka naloga čaka naraščajnice Poleta, ki bodo danes igrale proti močni peterki Ricreatori, ki je povsem nepričakovano prva na lestvici. Končno bodo r.aše košarkarice igrale s popolno postavo, ki bo: Irena Sosič, Renata Knez, Tanja Malalan, Rosana Sosič, Vesna Tau-čer, Nataša Smotlak, Mira Kraus. Srečanje Ricreatori — Polet bo danes ob 19. uri v telovadnici v Ul. Della Valle. b. 1. 5 .. . V zadnjih tednih je slabo vreme precej oviralo potek nogometnih prvenstev na našem področju. V Križu so morali prvenstveno tekmo odigrati celo na zasneženem igrišču, kar je za naše kraje nenavaden pojav VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA v,- /A' y„, >«_• ’* « v 28 Ona vojska To je Jeklo, rečem vam, pregiblje se kakor sončni žarek! In poglejte, kak glas! Almer je z nohtom levega palca krenil po konici, da je zazvenelo s tenkim, čistim glasom: zzz-zz-z-z-zink. Potem je preizkušnje še nekajkrat ponovil in vsakikrat zaporedoma zavihtel rezilo k ušesu enega izmed zbranih občudovalcev. «Rcs, izvrstno jeklo!« Je strokovnjaško ugotovil Kalivoda, ki je bil v kovinah veščak. Po dališem prigovarjanju Je razodel tovarišem, da Je v predmestni, na pol kmečki hiši blizu barak iztaknil izvrsten brus na ročni pogon, kjer je naostril bajonet. «Ideja ni slaba,« so mrmrali nekateri. še tisto popoldne je frajtar Kopajnik pokazal Almerjev bajonet lajtner.tu Hergottu, ki se je na novo prikrojenem orožju ni mogel nečuditi! Posledica tega je bila, da sta še istega večera odšla Kopajnik in Almer v hišo, kjer je bil brus in sta kmeta naprosila, naj ga posodi bataljonu, v kar je posestnik po dolgem prerekanju privolil Brus so namestili za barako četrte stotnije in so takoj začeli z obratovanjem. Najprej je brusila prva stotnija. Lajt-nant Hergott je že za prihodnji dan napovedal bajonetvlzit in zagrozil s kaznijo vsakomur, ki ne bi imel v redu orožja. Brusila sta po dva in dva. Večina je delala površno in je gledala, da posel čimprej opravi. Moštvu se je poznalo, da mu je tega dela do grla. Čeprav je vsak vedel, da se pripravlja na vojskovanje, da bo mogoče v najkrajšem času že stal na fronta, je vendar brušenje bajonetov porazno učinkovalo. Vojaki so se kakor pijani vračali v barako, večini se je zdelo, da so se jim želodca napolnili s težko tvarino, in čutili so nagnjenje k bljuvanju. Lajtnant Hergott je zadnji čas začel posvečati pretežni ded svojega pouka tako imenovanemu pozicijskemu boju. Iz tega so vojaki sklepali, da bo bataljon gotovo odšel na italijansko fronto, kar Je nekatere zelo poparilo, predvsem šte-faniča, Amuna, Poznika in njihov ožji krog. Demark, Dervodel in še nekateri drugi so bili pa skoraj veseli, da bodo šli branit lastno zemljo, kakor so trdili. Znašli so se na istem stališču z Almerjem, Segalom in tovariši, ki so trdili, da gredo radi na italijansko fronto, kjer jim bo dana priložnost obračunati z izdajalci. Le pobuda je bila pri obeh različna... XIII Bataljon se Je prvič udeležil velikih garnizijskih vaj. Tudi to Je govorilo za bližnji odhod na fronto. Maršbataljon 27. pešpolka ter 8. lovski bataljon sta zasedla višine vzhodno od mesta, bataljon št. 100 ter maršbataljon domobranskega polka št. 3 sta pa imela nalogo te postojanke napasti in jih zavzeti. Vajam Je prisostvoval sam divizijski general z vsem štabom častnikov mestne posadke. Po dveumem maršu skozi jutranjo, še megleno pokrajino, položnih zelenih gričev, tihih gajev in rosna tih polj, mimo mokrotnih lesov, ki so odmevali od ptičjega zganjanja, mimo zamišljenih kmečkih domov, čepečih ob obronkih teh lesov, je bataljon naposled dospel do črte, kjer se je moral razviti v linijo. Prva stotnija je bila na skrajnem desnem krilu fronte. Častnikov že vse Jutro ni bido videti in prvi stotniji Je poveljeval praporščak Domin. Prvi vod s četovodjo Erdko-nigom na čelu je moral oskrbovati desno kritje. Ker je bilo premalo šaržev, je četovodja Erdkonig imenoval Almerja za komandanta krilne patrulje, katero je tvoril prvi vod. v Katerem so bili štefanič, Amun, Janoda, Kalivoda, Palir, Barfuss in drugi. Almer se je čutil počaščenega ter je takoj začel razkazovati položaj; «Tam, kjer je tasti grad za lesovi, tam je sovražnik. Naš cilj pa je tisti gozdni šop desno od gradu«. Vojaki so se molče zastrmeli proti cilju, ki se je zdel še presneto daleč. ((Opoldne bomo z naskokom vzeli sovražno Unijo,« je nadaljeval Almer, ((glejte, da ne bomo delali sramote našim častnikom, ki nas bodo opazovali s sovražnih višin.« Govoril je, kakor govore stari, dobri šarži. Vojaki so ga tiho poslušaU. Bilo je še zgodaj in po njihovem mnenju bi se dalo preživeti prijeten dopoldan, če bi bil Almer pameten. Nenadoma mu je rekel Barfuss: «Pazi, Almer, da ne boš preveč sitnaril, če smo pametni, se ga danes lahko napijemo. Poznam te kraje, včasih je bil tukaj dober mošt doma « Almer je nekaj momljal, česar pa nihče ni razumel. Patrulja se je napotila po gozdu, skozi katerega se je lomila luč sončnih žarkov in spreminjala redke jase v svetle tolmune, obrobljene z biseri jutranje rose. Tla so bila vlažna in mehka in hoja je bila nadvse prijetna. Cez nekaj časa Je Almer menil: «Zdaj se bomo morali po vojaško razvrstiti. Ti, Amun, boš šel ven, na rob gozda, na desno, Barfuss, ti boš korakal vštric njega, toda drži se vedno kakih dvajset korakov bolj v notranjost gozda, a ti, Palir, boš šel vštric z njim, a tako, da boš videl njega in nas, glavno patruljo. Štefanič, ti pa drži zvezo na levo, zato se boš spustil tja dol v jamo. Glej, da ne izgubiš iz vida Segala, ki je prvi v liniji. Pazi tudi na njegove znake in jih takoj daj naprej.« Patrulja je počasi prodirala dalje po gozdu, držeč ! Almerjevih navodil. Onim, ki so korakali po cesti, je bi: prijetno, medtem ko so se morali Barfuss, Palir, Amun i Štefanič prerivati skozi grmičevje. Najprej se je iz goz^. začulo Barfussovo robantenje, ki se mu je kmalu pridružil še Palirjevo preklinjanje. Vendar je patrulja v raztegnjei formaciji srečno prekoračila gozd. V isti razpostavi ie nap*-dovala Dudi po zmernem poljskem pobočju za gozdom, le c so se morali krilni vojaki na polju izcgiOati zarini njiv.-in travnikom. Zato so Amun, Barfuss in Palir korakali čf polje skupaj po ozkih ozarah. Sredi pobočja je bila velik kmečka domačija z belimi zidovi m mogočnimi ostreni Barluss jo je opazoval s strokovnjaškimi očmi, potem s je odločil s težkim glasom: «Tu ne bo nič — prevelika in pregosposka hiša. Pojdim dalje.« Toda komaj so prišli onstran kmetije, so se že mora vreči v travo. Povelje je bilo dano že prej, a Barfuss in nji gova tovariša niso zapazili Almerjevih znakov, naj se uležej temveč so mirno, drug za drugim korakali po ozki ste pobočja proti vzhodu. Naposled je Almer obupno zavpil cestnega roba, na katerega se je splazil po trebuhu: ((Uležite se vendar, konji, kam rinete, za hudiča!« Vrgli so se v travo in njih oči so se brezskrbno zagleda po dolinici, ki je ležala pod pobočjem na levi. Na desni i na levi strani potočka, ki je tekal od severa sem naravna protn bregu, na katerem so ležali, so se razprostirala zaras polja, oba bregova pa, ki sta obdajala dolinico, sta na svoji hrbtih nosila vrsto kmečkih domov. Vse je bilo pokrito prosojnim sončnim svitom, ki je mirnemu zatišju dajal vid< spokojnosti in sreče. Ob potoku vse do gozdnega slemen ki je zapiralo dolinico, je bilo videti vrsto črnikastih piči ki so ležale po travi. To je bil bataljon, počivajoč kakor oa in čakajoč novega povelja. Tik pod pobočjem Je ležal v tra' Segal kot prva zveza patrulje. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, 11., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 34 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ur - vnaprej, četrt-letna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- 2-iložništvO tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 50 lir beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbltcltš Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in’ tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.