Posamezna Številka 6 vinarjev. Štev. 103. Izven Ljubljane 8 vin. v LAM, v ponedeljek, 6. maja 1912. Leio XI. 5= \IqIjapo pošti: = Za oelo leto upre] . K 26'— za pol leta „ , „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— sa ostalo Inozemstvo „ 35'— V LJnbljani na dom: Za celo leto napre] . K 24'— sa pol leta „ . ,, 12'- sa četrt leta „ , „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— V ipravl prejenan mesečna K 1*70 _Inserati:-g Enostolpna petitrrsta (72 mm): sa enkrat . . . , po 15 i sa dvakrat . . . . „ 13 ,. sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. Izhaja: ■ vsak dan, Isvsemil nedelje la praznike, ob 5. url popoldne. OJC Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/Ш, Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Tfco Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št 26.5U. — Upravnlškega telefona št. 188. lila koprska deželna razstava s svojim velikim primanjkljajem in pa uprava mesta Pulja s svojimi sleparijami. Dežela sicer nima rek za obrtniška podjetja, ne vodnih sil, zato kakih tovarn v velikem štilu nc pričakujemo, ali v poljedelskem oziru bi se pa lahko kaj storilo. Drugod se deželne oblasti kolikor mogoče trudijo, da živinorejo, vinorejo, sploh deželno kulturo dvignejo, pri nas pa ta gospoda niti mazin-ca ne gane. ln vendar je narod po naravi žilav, priden, ne mara za Ameriko. Treba bi mu bilo samo ustvariti pogoje za življenje v boju z naravnimi silami in konkurenco. Ali je treba, da se uvaža surovo maslo iz Tešina, meso z Dunaja, perutnina iz Štajerske itd.? Vse to stvari bi se lahko dobivale doma, dežela ima lepe pašnike, dobro seno, redi čisto lahko tudi težko živino, za perut-ninarstvo in zelenjad jc pa naravnost neprekosljiva. Pa kaj, ko nam deželna uprava ni dala niti ljudskih šol, da nc govorimo o kakih gospodarskih, strokovnih šolah in podučnili tečajih. Ko bi ne imeli vlade, da tu in tam, kadar je sila na vrhu, na pomoč priskoči in sama vmes poseže, res ne vemo, kaj bi bilo z nami. Mnogo je seveda tudi zakrivila zgodovina našega ljudstva. Severni del Istre je tičal stoletja v okovih beneških mogotcev, ki so deželo izsesavali do mozga; ljudstvo je bito lako navajeno na tc razmere, da te še dandanes čudno in plaho gleda, ako mu začneš govoriti o kaki samoosvojitvi. Človeku se sicer čudno zdi, a Je resnica, da si se-Ijak boljše oblečenega človeka ne upa drugače pozdraviti, kakor v spakedra-ni laščini, da poklican na sodnijo govori v tako zmešanem dialektu, da ga živ krst ne razume. Benečanom jc od-zvonilo, a ostali so v slovenskih in hrvaških krajih poturice, ki nosijo veliki zvonec in jemljo ljudstvu politiško in duševno svobodo z denarjem vred. Star človek jc tako zaverovan v te »šjore«, da je vsako pregovarjanje boj? v steno. Govorili smo o šolah; danes jih imamo nekaj, hvala Bogu, imamo pa križe z učitelji. Učiteljstvo, z malimi izjemami, ne deluje v duhu poštenega istrskega trpina, ampak misli, da obstoji poklic učitelja v tem, da se prek-Ija z duhovščino in nosi liberalno fano. Kaj pa, ravno tega je treba istrskemu kmetu! Namesto da bi gospodje prijeli za kako praktično gospodarsko in izobraževalno delo in ljudstvu pot ka- zali, pa še podirajo. Tako sta si Istrijan in domači učitelj v mnogih krajih — tujca. O kakem večjem gospodarskem probujanju ljudstva v Istri ne moremo torej govoriti. Kmetijska šola v Porcču je laška, pa še ta slabo napreduje; da bi bila ona pristava pri Pazinu kmetijska šola, je bolje molčati; slovenske ni in ni sledu, da bi se kcclaj otvorila. Država nam res daje zadnja leta podpore za uboge po vremenskih nezgodah prizadete, pa to jc le za to ali ono leto; stalnega izboljšanja razmer pa ni videti, edino Gospodarska zveza za Istro deluje po svojih močeh s hvalevredno požrtvovalnostjo, pa vsemu tudi ona ne more biti kos; vendar pa jc ravno ona začetek boljše bodočnosti. Hranilnic in posojilnic je precej v deželi, ki so marsikoga iztrgale iz krempljev laške gospode, postavile ga na lastne noge in mu dale pogum za vztrajno samopomoč; Bog jim daj mnogo požrtvovalnih mož! Najhujša posledica teh žalostnih gospodarskih razmer pa je demoraliza-cija. ki se širi med ljudstvom. Pijančevanje je huda rana, ki dela ljudi nesrečne od roda do roda, in tega je po Istri lc preveč; revščina se širi vedno bolj, vedno se pa prirejajo popivanja, veselicc in javni plesi, ki kvarijo mladino že v nežni mladosti. Pritožbe nc izdajo nič; odredbe oblasti so le na papirju, ako so, v mnogih glavarstvih niti teh ni. Mladina pa pleše in izgublja moči in noči ter kvari svoje mlado življenje. Ko bi hoteli nekateri naših narodnih zastopnikov tc stvari, ki smo jih tukaj našteli, v resnici zastopati, bi imeli ogromno lepega in hvaležnega dela. V istrskem deželnem zboru ga itak nimajo, ker nikoli ne zboruje. OUClnske veiiive m Fsisficošfcem. Včeraj so sc pričele po vsej Francoski občinske volitve, ki bodo trajale do 12. maja. Poleg gospodarskega pomena pride topot tudi politični pomen vpoštev, ker imenujejo občinski sveti tudi zastopnike v volilni, kolegij senata. Zaraditega se vrši žc tedne strasten volilni boj. Najhujši jc v Parizu, kjer se poteguje za 80 občinskih mandatov nič manj kot 250 kandidatov. Povsod pa zmaguje v občinah prepričanje, naj bi se občinski sveti kolikor mogoče varovali dnevne politike in svoje delo omejili veliko bolj na rešitev gospodarskih Današnja številka obsega 6 strani. Zanemarjena Istra. Iz Istre. Če človek prečita »Slovenčcv« članek »Trst, bodoči nemški Hamburg na jugu«, mora žalibog priznati, da so gospodarske razmere tu doli pri nas silno žalostne, da naravnost obupne, in ko bi človek ne verjel v trdo žilavost in navezanost istrskega kmeta na svojo zemljo, bi kmalu res zgubil vsako upanje, da se bo naš seljak sploh kdaj gospodarsko in kulturno dvignil in gospodaril po istrski deželi. Nekateri pravijo: V Istri je kamenje, kaj hočemo, se ne da pač nič storiti, kamenje ne bo nikoli rodilo. Ta misel je popolnoma zmotna. Če bi to veljalo, bi bil seveda vsak trud zaman in bolje je, da raje danes kakor jutri zvežemo svoje cule in gremo! Toda temu ni tako. Istra ima za poljedelstvo ugodno lego in tudi ljudje imajo veliko veselja do kmetskega dela. Pomi-islite! Istra jc dežela, katere zemlja skoro nikoli ne počiva; skoro ni meseca v letu, v katerem ne bi dajala istrska zemlja svojih sadov. Ko pokriva druge dežele debel sneg in pihajo ledeni viharji, dela istrski kmet lepo svoje delo naprej, izvzemši tiste dneve, ob katerih huda burja brije; so pa tudi kraji, kjer tudi burje ne poznajo. Istrski kmet In delavec tudi ni razvajen in nc stavi velikih zahtev na življenje; večinoma je skromen, z malim zadovoljen ln vajen trpljenja. Zemlja in prebivalstvo torej nista toliko kriva te gospodarske zanemarjenosti in zaostalosti, krivci so iskati drugod. Istrijan nima čisto nobene opore na zgoraj, v deželni oblasti, prav nobene, ne pouka, ne denarja. Deželna uprava vidi v dveh tretjinah istrskega ljudstva ne človeka, ki ga mora varovati, mu pomagati, ampak narobe element, ki se mora uničiti s šikaniranjem, iztrebiti iz dežele, pripraviti na beraško palico in ga pognali po svetu, če se ne da poitalijančiti. In takih nas je v Istri dve tretjini. Dežela jc v rokah par laških advokatov, ki nimajo nujnejšega dela, kakor istrsko deželo po vzorcu kake laške province upravljati. Za kako gospodarsko delo nimajo ti možakarji ne smisla, ne sposobnosti. Gospodarske talente te družbe je prav posebno osvet- LISTEK. E. Sienkiewicz: V peščeni posavi. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) Druga nesreča je zadela konje. Stanko, ki je ob času Kalijeve bolezni jih moral vezati in napajati, je zapazil, rta postajajo strašno suhi. Tega si ni bilo mogoče razložiti s pomanjkanjem hvane, kajti vsled dežja .ie trava visoko narastla in izborne paše je bilo vse polno. Konji so pa vednobolj slabeli. Čez nekaj dni je dlaka na njih porume-nela, oči so jim omedlele, iz nozdri jim ie tekla gosta sluza. Slednjič niso marali več jesti, pili so pa neprenehoma, kakor da bi imeli vročico. Ko jo ozdravil Kali, so bili konji že kakor skeleti. On pa je samo pogledal nanje in takoj spoznal, kaj sc jo zgodilo. »Tse-tsc!« rekel je, obrnivši sc k Stanku. »Morajo umreti.« Tudi Stanko je to razumel, kajti še v Port-Saidu jo velikokrat slišal o afrikanski muhi. imenovani Tse-tsc, ki jc tako strašna šiba nekaterih krajev, da tam, kjer sc nahaja, zamorci nimajo nobene živali, tam pa, kjer sc jc razmnožila vsled ugodnih trenotnih pogo-1 jev, mrje živina nepričakovano. Konj, vol ali osel, katerega je pičila Tse-tsc, peša in pogine v preteku nekaj dni, včasih pa nekaj tednov. Ondotne živali tudi dobro poznajo nevarnost, ki jim od nje grozi, in zgodi se, da celo čredo volov, ki pri napajališču zasliši njeno brenčanje, spreleti brezumen strah in sc i'azlete na vse strani. Stankovi konji so bili pičeni; te konje in obenem ž .njimi osla je sedaj Kali mazal vsak dan z neko močno dišečo rastlino, katere vonj jc bil podoben čebulji in ki jo jc dobival v džunglah. Trdil je, cla ta duh preganja Tsc-tse, toda vkljub temu sredstvu so konji vedno bolj hujšali. Stanko je mislil s strahom, kaj bo če živali poginejo. Kako nesti potem reči, Nelko, plahte, šotor in posode. Bilo je pa tega toliko, da bi edino King zamogel vsega nesti. Da bi pa osvobodil kinga, moral bi žrtvovati najmanj dve tretjini nabojev. Vedno večje skrbi so so zbirale nad Stankovo glavo, kakor oblaki, ki so brez prenehanja z dežjem napajali džunglo. Slednjič jc pa prišel najhujši udarec, pred katerim vsi drugi niso bili nič: mrzlica. XXX. Nekega dne je pri večerji Nelka dvignila k ustom košček posušenega mesa, potem pa naglo potegnila nazaj, kakor z gnjusom in rekla: »Danes ne morem jesti.« Stanko, ki je poprej od Kalija zvedel, kje so bučele, ter jih je sedaj kadil vsak dan, da bi jim vzel med, jc bil prepričam, da se je deklica tekom dno preveč najedla medu in sc zato ni brigal za njen slabi tek. Ona je pa za trenotek vstala in pričela naglo hoditi okrog ognja v vedno širših krogih. »Toda ne oddalji se preveč,« zaklical ji je deček, »da te kaj nc pograbi.« V resnici sc pa ni bal ničesar, kajti navzočnost slona, katero so divje zveri čutile in njegovo trobenje, ki je dosegalo do njihovih čujnih ušes, zadrževalo jih jc v primerni oddaljenosti. Jamčilo je to varnost ljudem kakor tudi konjem, kajti tudi najstrašnejši roparji v džungli, kakor lev, panter in leopard, nimajo radi opravka s slonom in sc ne približajo radi njegovim oklom in trobcu. Ko pa deklica le ni prenehala krožiti vedno hitreje, jc stopil Stanko k nji in jo vprašal: »Ilej, mala veša, čemu letaš tako okrog ognja?« vprašanj. Na teh nevtralnih tleh so se združile stranke desnice. Tudi fran^ coski katoliki korakajo z upom na uspeh v volilni boj. Več Škotov jc v paj stirskih pismih opozarjalo na pomen občinskih volitev. V posameznih škoi fijah so se ustanovile župnijske organizacije, ki so izdelale program, na katerega so morajo obvezati kandidati, ki naj dobe tudi glasove katoličanov. V, tem programu stoji na prvem mestu svoboda religije, ki se mora raztezati tudi na zunanje cerkvene prireditve. Nadalje sc zahteva, naj občine del de-^ nar j a, ki ga dobivajo iz prejšnjega verskega budgeta, porabijo za vzdrževanje verskih društev. Nadalje se naj družinskim očetom prizna nadzorstvena pravica nad šolo in učna sredstva v verskomoraličnem in patriotičnem oziru. Poleg tega se zahteva razdelitev denarnih podpor od državo, občine in šolskih blagajn na vso elementarne šole, javne kot zasebne, v razmerju s številom učencev. Ker sicer nc tvorijo pristaši politične organizacijo katolikov večine prebivalstva, vendar pa znatno manjšino, jc pričakovati, da bodo občinske volitve prinesle nekak preobrat v cerkveni politiki. Omeniti hočemo še na nek zanimiv pojav pri prihodnjih francoskih občinskih volitvah. V Bor-dcauxu sc bo z ozirom na, dogovor vseb fctrank prvič rabil pri volitvah proporcionalni sistem, ki ga nameravajo že dolgo časa uvesti pri zborničnih volit-* vab. Tudi v drugih mestih, n. pr. v Charieroiju, Trojesu, Limogesu, Ilavru bodo poizkusili s proporcionalnimi vo* Iitvami po gotovem ključu. iz Spodnje šišKe. Pritnžha. — Shodi za nadomestno vo-Miev. — Letaki. — Volitve. — Izid vo« liJev. — Poraz socialnih demokratov. Kakor že znano, je deželna vlada delno razveljavila vsled pritožbe zadnje občinsko volitve. Razveljavljenih jc bilo 11 mandatov, in sicer 7 odbornikov in 4 namestniki. Pravilno bi bilo, da bi se razveljavile cele volitve, ker dokazana nepostavna dejanja so prizadevala vse tri volilne razrede. Torej po milosti deželne vlade, oziroma po nejasnem razlaganju volilnega roda razveljavljeno jc bilo le 11 mandatov in nc celotne volitve. Izmed teh razveljavljenih mandatov jih jo pripadlo 10 so-cialno-demokratični in 1 liberalni stranki. Boj za razveljavljene mandate se je bil torej med sociji in liberalci. Vprašal je šc veselo, toda bil jc že vznemirjen, njegov nemir jc pa še na-rastel, ko je Nelka odgovorila: »Nc vem. Nc morem sedeti pri miru.« »Kaj ti pa. jc?« »Tako nekako mi je čudno in neprijetno . . .« Nato jc naglo spustila svojo glavico na njegove prsi in, kakor da bi si bila svesta kakšne krivde, zaklicala jc s ponižnim, s solzami prepojenim glasom: »Stanko, menda sem bolna,« »Nelka!« Nato je položil svojo dlan na njeno čelo, ki jc bilo suho in obenem ledeno. Vzel jo je torej na roke in nesel k ognju. »Ali lc mrazi?« vprašal jc med potjo. Njeni zobje so šklepetali, po celem telesu jo jc pa neprenehoma spreleta-val mraz. Stanko ni nič več dvomil, da ima mrzlico. Za povedal jc takoj Mci, naj jo pelje v drevo, sleče in spravi na ležišče, potem jo jc pa pokril s čemur je mogel, kajti videl je, da so se bolniki na mrzlici v Ilartumu in Fašodi pokrivali z ovčjimi kožami, da bi se spotili. Sklenil je prenočiti pri Nclki in ji dajati l»iii vodo 'i, medom. Toda ona od začet- V soboto, 4. t. m. priredile sta obe stranki volilne shode. Socialni demokrati v gostilni pri »Zvezdi«, liberalci pa v nasprotni gostilni pri »Kankertu«. Niti prvi niti drugi shod ni imel zaže-ljenega uspeha, kajti udeležba je bila na obeh shodih dokaj pičla. Govori, v kratkem povedano, so bili nastopni: Liberalci trde, da so socialni demokrati koritarji, pustolovci, da se vežejo z nemško in klerikalno stranko, da so breznarodni itd. O tem povedati ve največ g. Ojster. Socialni demokrati na svojem shodu so pa trdili nasprotno, Češ da so liberalci koristolovci, najbolj korumpirana stranka itd. Pozitivnega, resnega in koristnega pa ni bilo slišati na nobenem shodu. Včeraj, v nedeljo pa so se vršile volitve. Pristaši S. L. S. se niso udeležili volitev. Liberalci razpošiljali so pa nastopne letake: »Predrznost je, na javnih shodih trpinom obljubljati zboljšanje njihovega gmotnega položaja, v resnici pa skrbeti za svojo lastno mošnjo. Nepoštenost je, somišljenike zapeljavati v ponesrečene špekulacije, zase pa vleči iz tega korist. Nesramnost je, od delavcev in trpinov krvavo prislužene vinarje, takorekoč pritrgane od ust, porabljati v korist nekaternikov, mesto v prospeh zlagateljev. Višek nedostojno-sti je pa, družiti se s kornmpirano klerikalno ter največjo sovražnico Slovencev, nemško šišensko stranko, iz namena, pod firmo občine vzorno gospodariti v lastni prid in v prid koritarskih zaveznikov, javnosti nasproti pa kak kompromis tajiti, kljub lastnemu priznanju, kakor ga taji socialno-demo-kratična stranka. Volilci! Dne 5. maja pomedite s sladkimi obljubami socialnih demokratov in njih zaveznikov. Branite svoje žepe precl njih »plemenitimi« nakanami in volite kandidate slovenske napredne stranke, na kateri ni madeža, škandal bi bil za vso šišensko javnost, če bi se zopet s pomočjo klerikalcev in Nemcev pomnožilo število socialno demokratičnih občinskih zastopnikov. Volilci, ne dajte se begati, volitev je tajna ter volite edino pravo slovensko napredno kandidatno listo.« Na ta letak naj odgovarjajo socialni demokrati. Glede korumpirano-sti pa naj si liberalna stranka zapomni, da v korumpiranosti »slovenskih liberalcev« sploh ni mogoče doseči, za to skrbijo že njihova podjetja: »Glavna«, »Agro-Merkur« itd. Volitve izpadlo so tako, kakor je bilo pričakovati. Od 1003 volilcev v III. razredu udeležilo se je volitev 720; 283 volilcev je torej ostalo doma. Pri zadnjih volitvah sc je udeležilo 830 volilcev, torej topot, ko S. L. S. ni volila, je odpadlo 110 volilcev. Zmagali so liberalci. Sociji dobili so do 332 glasov, zadnjič pa do 430. Torej razlika 102 glasova. Pomagali so jim pa topot tudi vsi Nemci in so izdali v to svrho okrožnico. liberalci imajo sedaj 27 mandatov, Socialni demokrati pa le tri. Mi pri- pomnimo k temu le to, da ošabnost nikjer ni dobra, in to naj si sociji zapomnijo. DRUŠTVA. Slov. kat. akad. društvo »Dan« v Pragi. Novi odbor za II. (letni) semester je sestavljen takole: Leskovec Anton, predsednik; Zavadlal Miha, podpredsednik in blagajnik; Čopič Joško, tajnik; Fon Josip, gospodar in knjižničar. — »Slomškova zveza«. Tovariši in tovarišice, ki imate v četrtek šolo, ste lahko prosti šolskega pouka, ako sc udeležite zborovanja v Št, Vidu. Tako je namreč sklenil dež. šolski svet v zadnji seji. Brez ovinkov pa tudi povem, da bi morali ta dopust nadomestiti, ampak nam tega najbrže ne bode treba, ker se zanesemo na naše člane dež. šol. sveta, ki bodo pač znali priboriti »Slomškovi zvezi« in nje podružnicam iste ugodnosti, kakor jih imajo liberalna okrajna učiteljska društva. Slovensko katoliško akademično društvo »Danica« na Dunaju ima v torek, dne 7. maja 1912 svoj prvi redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Lokal: Rest. Leitliner, I, Auersperg-strasse 6. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Slov. katol. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju priredi v nedeljo, dne 12. maja t. 1. v dvorani »Zur scho-nen Schaferin«, VI., Gumpendorfer-strasse 101, zabavni večer s sledečim sporedom: 1. Fr. Ferjančič: Tone, solnce, tone (mešan zbor); 2. S. Gregorčič: V pepelnični noči (deklamacija); 3. Svračanje, 4. Večer na Savi, 5. Lepa Pa-rižanka, (tamburaški zbor); 6. Jos. Stritar: »Orest«, dramatičen prizor; 7. Ant. Foerstcr: Saj ni čuda (ženski zbor); 8. »Nemški ne znajo«, burka v enem dejanju. — Po igri prosta zabava. Blagajna sc odpre ob 6. uri, začetek ob 7. uri. Vstopnina 80 vin. Lofii zasedli otok Rbotios. Lahi so še minuli petek uradno trdili, da jim niti na misel ne pride zasesti otok Rhodos v Egejskem morju. V soboto je pa laški ministrski predsednik Giolitti prečital ob burnem odobravanju poslancev brzojavko laškega generala Ameglia, ki je brzojavil, da so Lahi v soboto zjutraj zasidrali svoje vojne ladje, ki jim je poveljeval admiral Viale, pred Rhodosom in da jc pričel nato general Ameglio izkrcavati laške vojake. Turki Lahov niso zavirali. Turški vojaki so se umaknili na bližnje višine. Boji na Rhodosu. Najnovejša poročila o zasedbi Rho-dosa pa poročajo, da se je med Turki in Lahi pričel boj, ki je trajal do sobote večera. Rim, 6. maja. Podadmiral Viale je odposlal z datumom 4. majnika popoldne sledečo brzojavko: »Odposlal sem parlamentarja, da pozove guvernerja, da naj se uda. Guverner je izjavil, da sc ne more braniti in zato s ka ni hotela piti. Pri luči svetilke, obešene v votlini drevesa, je zapazil Stanko, da se ji blišče zrenice. Čez nekaj časa je začela tožiti nad vročino, obenem se je pa tresla pod plahtami in pod pleclom. Roke in čelo je imela neprenehoma hladne, toda ako bi se Stanko vsaj nekoliko spoznal na znakih mrzlice, izprevidel bi bil iz njenih neizmerno nemirnih kretenj, da mora imeti strašno vročico. S strahom je tudi zapazil, da ko je vstopila Mea z gor-ko vodo, je deklica pogledala nanjo z nekakim začudenjem in celo s strahom, a izgledalo je, kakor da je ne pozna. Z njim je pa govorila popolnoma pri zavesti. Rekla je, da ne more ležati, ter ga je prosila, da bi ji dovolil vstati in letati okrog, potem ga je pa spet vprašala, če ni hud nanjo, ker je bolna, ko jo je pa zagotovil, da ne, je s trepalnicami potlačila solze, ki so ji sililo v oči, ter je zagotavljala, da bo jutri popolnoma zdrava. Tega večera ali pravzaprav te noči je bil slon čudno nemiren in jc neprenehoma rjovel, kar je spet Sabo spodbujalo, da jc lajal. Stanko je zapazil, da bolnico to vznemirja, torej jc šel iz drevesa, da bi ju pomiril. S Sabo je bilo lažje, slonu je bilo pa težje zapovedati molčanje, torej je vzel nekaj melonov, da bi mu jih dal in mu tako vsaj za nekaj časa zamašil trobec. Vračajc sc jc zagledal pri svitu ognja Kalija, ki jc s kosom prekajenega mesa na rami šel v smeii k reki. »Kaj tam delaš in kam greš?« jc vprašal zamorca. Črni deček sc jc pa ustavil in ko se mu jc Stanko približal, je odvrnil » skrivnostnim obrazom: , »Kali iti pod drugo drevo,, položiti meso hudemu MzimuA »Zakaj?« »Zato, cla bi hudi Mzima nc ubiti dobrega Mzima.« Stanko je hotel nekaj odgovoriti, toda naenkrat mu jc bolest legla na prsi, stisnil jc torej samo zobe in odšel molče. Ko se je vrnil k drevesu, je imela Nelka zaprte oči; roke so ji ležale na plahti, tresle so se ji sicer močno, toda izgledalo je, da se jc prijemlje spanec. Stanko jc sedel k nji in iz strahu, da ne bi je zbudil, jc sedel nekaj časa popolnoma nepremično. Mea, ki je sedela na drugi strani, je popravljala neprenehoma koščekc slonove kosti, ki so ji strčali v ušesih, da bi se na ta način branila pred spancem. Nastala jc tišina, samo od spodaj od reke, iz smeri njenega razliva, je prihajalo regljanje žab in otožno kvakanje krot. Nelka sc je naenkrat dvignila na postelji: »Stanko!« »Tu sem, Nelka!« Ona se je pa tresla kot pero v vetru ter pričela iskati njegove roke in ponavljala naglo besedo za besedo: »Bojim se, bojim se! Daj mi roko!« »Ne boj se, saj sem pri tebi.« In prijel jo je za dlan, ki je bila sedaj že kakor razpaljena od ognja; ne vedeč sam, kaj mu je storiti, pričel jc pokrivati revno, shujšano ročico s poljubi. »Nc boj se, Nelka, no boj.se!« Potem ji je dal piti vode z medom, ki se je medtem že ohladila. Nelka jo pila poželjivo in je prijela z roko za posodo, ko jo ji je hotel odtrgati od u&i. Hladni napoj jo jc pomirjeval. (Dalje.) protestom odlaga vodstvo poslov. Turška posadka se je umaknila na malo planoto Snejta, ki so jo naše vojne ladje obstreljevale, a streljanje smo kmalu prekinili. — General Ameglio jc pa brzojavil 4. t. m. zvečer: Popoldne ob dveh smo izkrcali vse naše vojake in vojne priprave, ki so bile namenjene za zasedbo Rhodosa. Izkrcevanje smo pričeli ob štirih zjutraj. Ob dveh popoldne so se pričeli boji. Sovražnik je bil prisiljen, da se je umaknil proti mestu Rhodos. Ob sedmih zvečer sem ukazal vojakom, da so se pol ure od Rhodosa ustavili. Imamo pet ranjencev, med njimi sta dva vojaka nevarno ranjena. Sovražnikove izgube niso znane, a sodimo, da morajo biti velike. Vjeli smo 50 sovražnikov. Otok Rhodos, stara Aithrata ali Ophnissa, pripada turškemu otočnemu vilajetu in tvori najjužnejšo vzhodno skupino Sporad-skih otokov. Otok obsega 1460 kvadratnih kilometrov. Na njem prebiva 30 tisoč oseb, dve tretjini Grkov, 7000 Turkov, 2500 judov in 250 Evropcev. Glavno mesto sc zove tudi Rhodos in šteje 9000 prebivalcev, predmestji jc pa devet s 4600 prebivalci. Na Rhodosu ima naša država svojega podkonzula, kakor tudi postajo avstrijskih parnikov. Rhodosu je gospodaril od leta 1310 do 1522 viteški red sv. Janeza, ki je leta 1480 odbil napad sultana Mohameda II. Po sedemmesečnem obleganju je leta 1552 iztrgal otok vitezom sultan Sulej-man II. Nadaljnji laški načrti. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Turki sodijo, da bodo Lahi zasedli še otoke Chios, Mytilene, Im-bros, Lemnos in Tenedos. Lahi so dozdaj zasedli otoka Astropalia in Rhodos. Rimska »Tribuna« piše, da so po sedemmesečni vojski Lahi prisiljeni in dolžni hitro operirati in isolirati Carigrad od ostalega turškega cesarstva in izpremeniti položaj, da bodo Turki prisiljeni spregledati in ugoditi Lahom. Dnevne novice. Shod J. S. Z. na Sorici je bil v nedeljo popoldne ob pol 2. uri. Shodu jc predsedoval načelnik sorske skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze g. L. Pintar, poročal je pa deželni odbornik dr. Pegan o vplivu strokovnih organizacij na gmotno in duševno korist delavstva, zlasti na razvoj njihovih političnih pravic. -f- Shod v Idriji. Včeraj sc je vršil v Idriji javen delavski shod, na katerem je govoril poslanec Gostinčar o regulaciji plač rudniškega delavstva. Na shod, ki se je sicer vršil mirno, je prišlo tudi precejšnje število socialnih demokratov. Zakaj traja komisarijat na Hrvaškem še dalje. Sobotna številka »Sl. Naroda« jc ponatisnila izvajanja nekega puljskega lista »Pučka Sloboda«, ki se glase tako-le: »Ako še vedno traja komisariat na Hrvaškem, ako se tam razmere še niso preokrenile na bolje, je to edino in izključno krivda dr. šusteršiča in onih slabičev, ki jih je z raznimi obvezami podvrgel svoji oblasti. Dr. Šusteršič je naš narodni zloduh, ki zavira naš razvoj, naš napredek in našo svobodo. Zato dokler se ga naš narod ne otrese, dotlej bo nas povsodi spremljalo zlo in nesreča.« »Slovenski Narod« je pa še dostavil: »Podpisujemo izvajanja »Pučkc Slobode« z obema rokama«. Tako torej sedaj smo pa na jasnem! Da je komisariat še na Hrvatskem, je kriv dr. Šusteršič, kdo pa drugi? Ko bi njega ne bilo, kako imenitno bi se živelo doli na Hrvatskem. Hrvatje bi ne imeli nikdar ne Khuena, nc Čuvaja, danes bi žc imeli troedino kraljestvo in tisti obskurni listič, ki se imenuje »Pučka Sloboda« bi imel to čast, da bi prinašal razglase hrvaških ministrov in njih vlade. Naši in pravaški poslanci, predvsem dr. Šusteršič, se trudijo na Dunaju, da bi sc jugoslovansko vprašanje rešilo in hvala Bogu, danes je cela Avstrija ravno po nastopu naše delegacije prepričana, da je jugoslovansko vprašanje zelo akutno postalo in cla je ravno tako važno, če nc važnejše kakor češko-nemška sprava. Ampak kaj je bilo tega treba, stvar jo vendar tako preprosta, Treba je samo dr. Šu-steršiču glavo vzeti, pa bo vso narejeno. Pravzaprav je Čuvaj čisto nedolžen človek, glavni krivec je dr. Šusteršič! In pri prihodnjih volitvah v državni zbor naj pošljejo Hrvatje tiste ženije pri »Pučki Slobodi« na Dunaj, mi bomo pa poslali gg. župana dr. Tavčarja s kvedrom, Plantana z notarskimi akti in nadsvetn. Ferjančiča z- znamenitim kravjim zvoncem na Dunaj, pa bo svet videl in strmel, kako se jugoslovansko vprašanje U.nr z mez-incctn rcAj. $РиОД Slobodi« pa vsa čast, da nam Je prižgala žarek nove luči. Naša politična zgodovina bo to velevažno odkritje za razvoj Jugoslovanov na vsak način primerno kvitirala! -f Uspeh socialno - demokratične taktike sc je prav lepo zopet pokazal pri včerajšnjih občinskih volitvah v Spodnji Šiški, kjer je bilo še enkrat voliti zastopstvo III. razreda. Socialni dc-mokratje, ki so doslej imeli v posesti III. razred, so, kakor poročamo na drugem mestu, propadli. Tako so zleteli socialni demokratje z', zadnje postojanke, ki so jo imeli včasih »rdeči« v Spodnji Šiški. Divji zakon med liberalno in socialno-domokraško stranko se kruto maščuje nad socialno demokracijo, ki si je od tc nenaravne zveze obetala najlepših sadov. Uspeh je ta, da ji liberalizem celo v Šiški ne privošči manjšin-« skega zastopstva in da jo je včeraj z najljubeznivejšimi sredstvi postavil pod kap. Tako liberalci plačujejo svojo politično deklo! -f Slovenska umetnost v Trstu. Slovenski umetniki so priredili v Trstu razstavo, kateri se pa godi tako kakor ogrski razstavi v Belgradu. Obe sta namreč prazni in bosta vsled tega zaprti. Nedeljska »Edinost« piše sledeče: »Razstava slik in plastike slovenskih umetnikov je zelo slabo obiskana in so čuje,- da se kmalu zapre. Tekom enega meseca komaj 200 obiskovalcev! V tem. oziru so pač čudni naši Tržačani! Ni šo dolgo, ko so pozimi hvalili kiparja Zajca in bili ponosni, da je prišel v Trst, danes pa, ko je razstavil svoja dela v salonu na trgu Goldoni št. 6, so pa nihče ne zmeni zanj in se nikomur niti ne zdi vredno priti pogledat, kaj je sploh ta Zajec ustvaril.« — Tržačani niso ravno napačni ljudje, ampak za umetnost, kakor se kaže, nimajo posebno veliko smisla. No, pa kaj bo taka-le razstava, glavna reč je »narodna« vcselica. V Trstu je vsaka stvar nemogoča, če ni zraven »narodne« veselice. Na to so pa gospodje, ki so raz* stavili, popolnoma pozabili. -}- Za župana občine Krško je bil soglasno izvoljen dr. Janko Hoče« v ar. H- Komisariat na Hrvaškem. Zagrebški uradni list poroča, da je cesar pooblastil kraljevega komisarja, da sme pokriti stroške avtonomne upravo kraljevine Hrvaške in Slavonije za leto 1912. v okviru za leto 1911. sankcioni-ranega proračuna. Za častnega občana občine Toplice je imenoval občinski odbor Toplice zaslužnega župana šmihelsko-stopi-ške občine g. Z ure a. -f Imenovan je za župnijo Kras-n j a č. g. Frančišek Sparovec, župni uprav, na Vrhpolju pii Moravčah; za župnijo T r b o j e pri Kranju pa č. g. Martin Štular, prefekt v zavodih. -f Bojkot oznanjuje v zadnji številki »Učiteljski Tovariš« in kriči: »S klerikalno zalego boj do skrajnosti!« Posebno sc list vsaja nad Slomškarji, rekoč: »Krščanstvo je imelo Iškarjota, slovensko učiteljstvo ima pa Slomškar-je!« — Tako daleč je prišlo glasilo rajnega Praprotnika! -f- Za nemški »Schulverein« priob-čuje nemško časopisje oklice na uvodnih mestih ter poziva Nemce, da mese« ca maja, ki jc mesec ustanovitve nemškega »Schulvereina« vsi prispevajo za nemški »Schulverein«. Po 32 letih svojega obstanka jo »Schulverein« sedaj že zbral okolu sebe 200.000 članov. Slovenci, dvignite se vsi za »Slovensko Stražo«! To bodi meseca maja, v mesecu probujenja, naš odgovor na nemške pozive! — Odlikovanje slovenskega skla« datelja. Cesar jc podelil upravitelju frančiškanske župnije v Ljubljani preč. g. p. Hugolinu Sattner ju viteŽkl križec Franc Jožefovega reda. — Požar v Vel. Trnu pri Krškem. V soboto, dne 4. maja so otroci Veronike Zalokar zažgali slamo pod hišno streho. Ker je bila res huda vročina, pa nič vode, ne nobene gasilne priprave, je pogorela Veroniki Zalokar hiša in hlev, njenemu sosedu pa kozolec, parna, pod in neka raztrgana zapuščena bajta, ki je najbrž samo tega čakala. Zgorelo jo tudi precej krme. Oba pogorelca sta zavarovana; če dosti, ni znano. V veliki nevarnosti je bila tudi ljudska šola, vendar nas je božja Previdnost rešila po ugodnem vetru hujše nesreče. Ako bi plamen dosegel šolo, bi jo težko rešili, ker jo krita s smolnato opeko in vode nobene. Kljub temu pa naši šolski svetovalci ne marajo pri šoli vodnjaka, dasi ga jc zapovedal sezidati c. kr. okr. šolski svet krški. — Liberalno učlteljstvo bo imelo letos občni zbor svoje »Zaveze« v dneh 10. in 11. avgusta v' Celju. Listi, ki jih izdaja liberalno učiteljstvo, imajo naročnikov: »Zvonček« plačujočih naročnikov 854, neplačujočih 168, »Učiteljski Tovariš ima 1174 naročnikov, število naročnikov je letos narastlo za 32; »Popotnik« je imel dohodkov 3927 K 89 v, stroškov pa 4610 K 51 v. Plačujočih naročnikov je 710, brezplačnih 88, učite-Ijiščniki dobivajo zastonj 94 »Popotnikov«. — Velika nesreča na klancu pri Brezjah bi se bila kmalu zgodila včeraj popoldne. Konj č. gosp. župnika Trpina se je ustrašil ob ovinku nekega biciklista in se splašil. V divjem diru je letel z vozom po klancu. Č. g. župnik je padel z voza in se k sreči lc opraskal na kolenih in rokah. Konja je vjel pozneje neki avtomobil, ki je tudi g. župnika pripeljal v Mošnje. — Poročil sc je v Mengšu g. Milan Jenčič z gdč. Mici .Tankovič. Umri Je na Hvaru zdravnik in veleposestnik g. dr. Anton S p a 1 a t i n. — Deželno kmetijsko šolo na Grmu so v soboto 4. t. m. obiskali gojenci četrtega letnika tukajšnjega učiteljišča. Šolsko vodstvo in učiteljstvo jih je najprijaznejše sprejelo ter jim pokazalo in raztolmačilo bogate zbirke učil, orodja in strojev, lepo živino v moderno urejenih hlevih, gnojišča, čebele, uzorne sadne, trtne in zelenjadne nasade, nanovo napravljene pašnike in šolske kleti. Končno so jih še z izbornimi domačimi pridelki pogostili. Gojenci so navdušeni za kmetijski pouk in hvaležni slavnemu ravnateljstvu in učitelj-stvu zapustili Grm. — Osebna vest iz Krškega. Gospod Franc Ulepič, c. kr. nadpoštar v Krškem, se je danes odpeljal na svojo novo službo v Kranj. Vsled velike po-strežljivosti in vljudnosti nasproti strankam, kar se na poštnih uradih navadno zelo pogreša, je bil vsesplošno priljubljen. Tudi krško pošto, ki je bila preje zelo zanemarjena, jc izvrstno uredil. Mesto in vsa okolica, ki obžaluje njegov odhod, ga bo ohranilo v najboljšem spominu. Kranju pa čestitamo na vrlem gospodu nadpoštarju! — Kot novi poštar pride v Krško gospod I. Nagu iz Rakeka. — Umrl je v Tržiču 5. t. m. g. R a j -ko Pollak, c. kr. sodnik v pokoju. Zadel ga je mrtvoud. Bolehal je dalj časa za boleznijo diabetes. Pogreb bo v torek popoldne. Naj počiva v miru! — Poročena sta bila v nedeljo v tr-žiški župni cerkvi g. Luka Čadež, c. in kr. topničarski narednik v Pulju z gdčno Marijo Šaro. 4- Laški vohuni v Bohinju. Na sc-manji dan, 1. maja, jc dobilo županstvo na Boh. Bistrici iz Beljaka brzojavno sporočilo, da se nahajajo na Bistrici trije sumljivi tujci, o katerih se je izkazalo, da so preoblečeni italijanski častniki — ogleduhi. Seveda so jim bili na Bistrici kmalu na sledu. Orožniki so jih aretirali ravno, predno so se hoteli odpeljati z vlakom. Govoriti niso hoteli nič. Odpeljali so jih v Radovljico. Iz R a d o 1 j i c e se nam pa danes o tem brzojavlja: Razna poročila o »aretiranih laških častnikih« so neresnična i n pretirana. Izkazalo se je, da so prijeti Italijani — en natakar in dva. trgovca iz Italije. — Deželni odbor je poveril name-stovanje okrožnega zdravnika na Raki (Krško) g. dr. P. Indri iz Kostanjevice. Ct. dr. P. Indra bode po enkrat na teden tistega dne, ki ga z njim določi zastop zdravstvenega okrožja na Raki, tam ordiniral in bode opravljal tudi vsa zdravniška opravila v okrožju na Raki. — Umrla je v Idriji v nedeljo, dno 5. majnika, mati rajnega kaplana Josipa Strnad, ki je nazadnje služboval v Podgradu pri Ilirski Bistrici, odkoder je šel iskat zdravja v svoj domači kraj Idrijo, a kmalu umrl. — Promet tujcev na avstrijski rivieri je letos nad vse sijajen. Nad 4000 jih je sedaj samo v Voloskem-Opatiji. — Poročilo uradnega korespon-denčnega urada konHscirano. V Zagrebu je komisar Čuvaj zaplenil liste, ki so priobčili po uradnem korespondenč-uem uradu cenzurirano poročilo o govorih dr. Kramafa. in kneza Sclrvvar-zenberga v delegacijah. — Alkoholizem v Kraljeviči. Reški »Novi List« poroča, da je v mali Kraljeviči 17 alkoholnih točarn, dovoljenih pa je še par. Vse so polne ljudi, ki so vsled alkohola že tako potopeli, da nočejo pošiljati svojih otrok v šolo. Cesto se vidijo tudi otroci v žganjarni. Mati je pripeljala 121etnega otroka v žgan-jarno ter mu kupila čašico žganja. Ko je nekdo rekel tej ženski, kako jc to škodljivo, jc bila vsa razjarjena nanj. Tobak in žganje prodajajo otrokom, starim šest let, in to za lastni užitek. — Razpisana šolska služba. V Šmi-lielu pri Žužemberku je razpisana služba učitelja-voditelja na enorazrednici. Rok clo 15. maja. Želeti bi bilo, cla se zglasi kak gospod učitelj, ki ima veselje tudi do vrtnarstva in sadjereje. — Novo moderno pekarno v Zagrebu sta atvorila _Wieland in Guthard. Tovarna dela Izključno z najmodernejšimi stroji. — Ogenj v Doslovčah, občina Brez-niča. Dne 3. t. m. ob pol 12. uri dopoldne je pričelo goreti pri Petru Markun, pd. Kralju. Ogenj jc opustošil trem gospodarjem poslopja. Prihitelo je ma pomoč domače gasilno društvo ter ogenj omejilo; prišla so tudi društva iz Begunj, Koroške Bele, Zasipa in Jesenic. Ogenj se je omejil na goreča poslopja. Škode je 16.000 K, zavarovalnina znaša 5400 K. Zažgali so otroci. — Nesrečni smodnik. Stražnik Rudolf Vavrin v Žilcah je hotel osnažiti flobert-puško, ki mu jo je nekdo prinesel. Padla pa jc po nesreči puška na tal in se je sprožila, ker jc bila nabasana. Kroglja je ranila Vavrinu roko. — V Zgornji Slivnici so otroci našli neko posodo ter jo napolnili s smodnikom. Devetletni cerkovnikov sin Frane Trontei je hotel prižgati smodnik z gorečim ogljem. Smodnik se je vnel ter mu puhnil v obraz tako, da je dobil znatne opekline. — Nočni napad. Dne 4. t. m. je v Lahovčah okoli 11. ure zvečer nekdo potrkal na okno Večnikove hiše. 261etni sin Matevž je šel vunkaj z lučjo, pri tema ga je pa neznanec udaril s kolom tako močno, da ga jc znatno poškodoval in je moral iti pomoči iskat v ljubljansko deželno bolnišnico. — Povozil Je vlak na kamniški železnici pri Jaršah včeraj, dne 5. t. m. zvečer ob pol 10. uri 51 let staro Marijo Kvas, po domače Hodnikovo iz Spodnjih Jarš. Metala jo je božjast. — Ubila se je na stopnicah v stanovanju 821etna vdova Marija Krajnjc, po domače Kržička v Cerknici v nedeljo, dne 5. maja zjutraj. Dobila je nevarno rano na desnih sencih in je kmalu nato umrla. — Znižana vstopnina v Postojnsko jamo za romarje. Jamska komisija opozarja p. t. voditelje vernikov na božja pota, kakor: Loreto, Trsat, Brezje itd., da je pripravljena znižati v slučaju korporativnega poseta, ako se isti pravočasno naznani, vstopnino v jamo za osebo od 5 K na 1 K, da se s tem ,nudi prilika najširšemu občinstvu ogledati si ta božja čudežna dela v podzemeljskem svetu naše slovenske domovine. — Umirajoče »Jutro« preganja, kakor znano, tri stvari: konfine, župana Zurca-Štemburja in g. Golija pri novomeškem okrajnem glavarstvu. Samo radi teh, kakor se vidi iz vsake številke, izhaja in če bi teh ne bilo, bi ne imelo nič gradiva. Včeraj in danes 11. pr. gosp. Zurca ni bilo doma, bil je v Gradcu, in res — včeraj i:i danes »Jutro« ni moglo iziti. Prava slast mora biti za Tržačane čitati tako zanimive stvari in le čudimo se, zakaj Trža-čani ob taki duševni hrani in takih »novicah« šc bolj niso navdušeni za »Jutro«, katerega iznajdljivost jc vendar občudovanja vredna. Ako namreč nima gradiva, napraviti mora njegov »ljubljanski dopisnik« dolgo pot iz Ljubljane v Gotno vas, da si ondi nabere novih gonilnih sil za svojo poli-tiško tribuno, ki ima to hvalevredno prednost, da domače ljucli postavi v ospredje. Kaj njemu Khuan, Lukacs, Čuvaj, Budimpešta, Dunaj, Zagreb — zanj eksistira poleg »strupenih gadov« in »magnetiških igel« v prvi vrsti prijazna Kandija žc od tedaj, ko je ondi ali nekje v bližini brez magnetiških igel na tleh spal. Občinski odbor v Kan-diji mora biti duhovitemu »Jutrovemu« »ljubljanskemu uredniku« jako hvaležen, ker jc povzročil, da je sedaj Kandija v Trstu tako znana, cla je zatern-nela celo v Trstu precej znane Benetke. Za tujski promet jc to velike važnosti. »Ljubljanski urednik« »Jutra« je v tem oziru pokazal, da se da »z malimi sredstvi veliko doseči«. Društvo za tujski promet naj to primerno upošteva iu naj nastavi to najbrihtnejšo glavico, da bo dala novo, praktično smer in nov tok našemu tujskemu prometu. Včeraj na primer se je peljalo skozi Ljubljano deset Tržačanov. Vsi so se peljali v Kan-dijo gledat Štemburja in kakor so nam pri povratku pravili, bili so od vsega, kar so pri Štcmburju videli, čuli in za-vžili, tako navdušeni, da so bili soglasnega mnenja, da »Jutro« Štemburja še premalo slavi. Tako jc lahko ponosna Kandija, da ima svoje »cajtcn-ge«, če tudi ne doma, kjer ni primernega prostora za Pirčcvo tiskarno, ampak v — Trstu. In to je prav! Za največjo občino naj sc tucli največ piše in izhaja naj zanjo na stroške dru-g i h tudi nadalje »največji slovenski list«. Posestnikom srečk na znanje! Naš list bo odslej priobčeval glede vseh važnejših srečk po vsakem žrebanju številke z glavnimi in večjimi dobitki izžrebanih srečk. Kdor pa bi rad zvedel, če je bila ta ali ona srečka izžrebana s kakim manjšim dobitkom, nli kdor bi v zadevah srečk Zaželel poljubnih drugih informacij, naj se obrne na gosp. Valentina Urbančiča, Ljubljana, Kongresni trg 19, ki za »Slovensko Stražo« opravlja zadevni posel. Za odgovor pridejati je znamko. Proti majhni odškodnini v korist »Slovenski Straži« pa se v svrho skrbnega pregledovanja po vsakem žrebanju od vsakogar sprejmejo številke njegovih srečk v evidenco. Za dotičnike, ki so kupili srečke v korist »Slovenski Straži«, vrši sc pregledovanje brezplačno. Štajerske novice. š B'rmovanje v celjski dekaniji se bo vršilo letošnje leto po sledečem redu: dne 29. junija v župni cerkvi v Celju, dne 30. junija v Marijini cerkvi v Celju, dne 1. julija v Grižah, dne 2. juli-la v Teharjih, dne 3, julija v Žalcu, dne 4. julija na Polzeli. š Slovensko gledališče v Celju. V soboto, dne 4. t. m. so nam priredili člani ljubljanskega deželnega gledališča v »Narodnem Domu« tridejansko dramo »Reka«, katero so izborno igrali. Občinstvo, katerega pa ni bilo ravno preveč, jc svojo zadovoljnost izražalo z viharnim ploskanjem. š Župnijski izpit se je vršil v Mariboru dne 30. aprila ter 1. in 2. maja in so se ga udeležili naslednji gg.: Ivan Bosina, kaplan pri Sv. Juriju v Slov. goricah; Ivan Jelšnik, kaplan v Čadra-mu; Ivan Lah, kaplan pri Sv. Petru pod Sv. Gorami; Franc Letonja, kaplan pri Sv. Ani na Krembcrgu in Anton Pučnik, kaplan v Šmarju pri Jelšah. š Županska kriza v celjski okolici. Okoliški občinski urad je zdaj dobil od okrajnega, glavarstva pismeno obvestilo, da se je g. Sušnik odpovedal županstvu. Nova županska volitev se vrši v ponedeljek dne 20. maja. š Za župana v Rogatcu je izvoljen pri nadomestni volitvi po umrlem županu hišni posestnik in inženir Ljude-vit Miglič. š Shod S. K. Z. se vrši v nedeljo, dne 12. t. m., po rani maši v društveni sobi v Št. Juriju ob Taboru. Govori poslanec dr. Korošec. š Promoviran jc bil v soboto, dne 4. t. m., na graškem vseučilišču c. kr. namestniški konceptni praktikant Ot-mar Pirkmaier, sin framskega naduči-telja Pirltmaierja, doktorjem prava. š Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju je imela svoj redni občni zbor. Čeravno še ne obstoji niti celih pet let, se vendar prav lepo razvija. Promet lanskega leta znaša nacl 4 milijone kron. Vloge so znašale koncem leta 1911 blizu 2 milijona kron. Želimo mlademu denarnemu zavodu še prav lepih uspehov in ga našemu ljudstvu prav toplo priporočamo. š Napad na knez IVindischgr&tzov automobil. Ko sc jc peljal knez Win-dischgratz z svojim automobilom skozi Vrhe pri Konjicah, so začeli neki zli-kovci z revolverji streljati v automobil in ga obmetavati s kamenjem. Enega izmed zliliovcev se jc orožnikom že posrečilo ujeti v osebi nekega Klandra, doma iz Slovenske Bistrice. š Otrok zgorel. Iz Celja, nam poročajo: Zakonska Franc in Jožefa Kres-nik v Ogorevcu pri Št. Jurju ob južni železnici sta šla delat na polje. Vsled tega sta svojega enoinpol letnega otroka izročila, v varstvo TOlotnemu prev-žitkarju Francu Kresniku. Stari Kres-nik je proti peti uri popoldne položil otroka spat v posteljo, in se potem odstranil iz sobe. Ko se je nato čez pol ure v sobo vrnil, je našel otroka popolnoma sežganega ležati na tleh. Otrok je imel po telesu vse polno opeklin in je po kratkem času umrl. Otrok je, ko jc bil sam najbrže prišel do užigalic, s katerimi se je igral. š V konkurz je prišel trgovec Josip Ferenček v Brežicah. š Vrat si je prerekal trgovec Kari Hermanu iz Laškega trga pri svojem vinogradu v Konjicah. Vzrok samoumora ni znan. š Spomenik pesniku Otokarju Kernstocku postavijo s tem, da zgrade v Pesnici nemško Otokar Kernstockovo šolo. š Pri podiranja dreves ponesrečila. Pri posestniku Lipovšeku v Medlogu pri Celju so 2. maja podirali v gozdu drevje. Pri tem je bila tam navzoča tudi Lipovšekova lSletna hčer. Neko drevo je padlo ravno prek nje. Zadobila jc notranje poškodbe in je morala iskati zdravniško pomoč. š Velik tovarniški požar. Iz Ljub-nega na Zgornjem Štajerskem nam poročajo: Iz dozdaj neznanih vzrokov jc nastal v noči od četrtka na petek ogenj v tovarni Penz & drug v Weissenbachu ob Eni. Zgorelo je popolnoma tovarniško poslopje. Le pisarno in dva oddelka tovarne se jo pridnemu gašenju požarnih bramb posrečilo rešiti. Glavna tovorna pa je z vsemi stroji postala žr- tev pofara. škoda, k! Še nI cenjena, je zelo velika, vendar pokrita z zavarovalnino. š Razpisano je mesto učiteljice v Kapeli pri Radgoni. Prošnje do L junija. š Transmisija Je zgrabila v neki tovarni v Gaberju pri Celju 181etnega tovarniškega delavca Janeza Paradiža. Zavrtelo ga je parkrat okrog in si je pri tem stri lobanjo. Smrtno ranjenega so spravili v celjsko bolnišnico. š Nesreče v rudniku. Delavcu Pan-krači ju Piršu v trboveljskem rudniku je vozeč hunt zlomil noge. Ravno v istem rudniku je velik kos premoga zmečkal delavcu Francu Role levo roko. Oba ponesrečenca so spravili v rudniško bolnišnico. š Umrl je v Rogatcu mornariški liadkomisar v p. gosp. Avguštin Sever, star 56 let. š Tri teleta je povrgla krava posest« niku Jožefu Deutschmannu v Schon-aicliu na Zgor. Štajerskem. Teleta so popolnoma normalno razvita in zdrava. š Izseijevalni agent aretovan. Na graškem južnem kolodvoru so are to-vali izšel j ovalnega agenta Franca Kozaka, doma iz Rudolfovega na Dolenjskem. Nabiral je delavce za rudnike v Nemčiji. š S kamnom ga težko poškodoval. V Lokošekovi gostilni v štorah pri Celju so popivali delavci. Med temi je bil tudi delavec Jožef Dorn iz St. grada s svojo ljubico Jožefo Trobiš, ki je imela seboj malega otroka. Janez Murn jo je vsled tega začel zasmehovati. Dorn je bil zato jezen in je zgrabil Murna ter ga vrgel pod mizo. Ko je Doni nato gostilno zapustil, sta mu sledila Murn in Vrabič. Vrabič je pobral kamen in udaril ž njim Dorna po ustih. Izbil mu je več zob in mu razbil tudi čeljust. Proti napadalcem je naznanjena ovadba. š Naseljevanje otrok po nemškem šulferajnu. Iz Mureka: Dne 2. t. m. je došlo na naš kolodvor 14 nemških otrok iz Dunaja, katere misli šulferajn naseliti v Št. Petru pri Mureku. š Pri vasovanju ga umoril. Kakor smo pred kratkim poročali, so v Orehovi vasi pri Mariboru popivali fantje in nato šli vasovat. Pri vasovanju so se stepli in pri tem je dobil Razboršek od Lorbeka in Škrna več poškodb z nožem, za katerimi jc kmalu vsled iz-krvavljenja umrl. Lorbek in Štern sta se imela za svoje dejanje tc clni zagovarjati pred mariborskim sodiščem. Sedela bosta vsak po dve leti. š Sam se je obstrelll. Iz Gornjega-grada: Posestniška sinova Florjan iu Franc Cvekl sta šla v gozd po steljo. Seboj sta vzela tudi pištolo brez vednosti starišev. Florijan Cvikl jc poskušal v gozdu streljati. Prvikrat ni hotelo počiti; ko je drugič sprožil, mu je pognalo ves naboj v trebuh. Težko ranjen se jo. zgrudil na tla. š Štajerci na »Titanicu«. Pred kratkim smo v »Slovencu« priobčili poročilo, ki smo ga dobili iz Feldbacha na Štajerskem o Kinku in ženi, ki sta sc peljala z sestro Marijo in bratom Vin-cencom v Ameriko na »Titanicu«. Kink z ženo sc jc rešil, druga dva sta utonila.' Zdaj piše rešeni Kink svojemu očetu iz New Yorka sledeče pismo: »New York, 20. aprila 1912. Ljubi oče! Kakor smo Vam že poročali, smo se odpeljali 7. aprila iz Ziiricha čez Basel. Pariz, Ilavro in Southampton v New York. V Southamptonu smo se vkrcali 10. aprila na najlepši parnik sveta »Ti-tanic«. Oskrba na parniku je bila lepa in dobra. Štiri dni smo se žc vozili, v noči 14. aprila proti 11. uri pa je parnik zadel ob ledeno goro. V gnječi sva zgubila Marijo in Vincenca in sva se šc pravočasno rešila na rešilni čoln. Okrog 2. ure ponoči se je »Titanic« potopil. Vincenc in Marija se nista mogla rešiti in sta utonila. Proti 5. uri zjutraj nas je sprejel parnik »Karpathia« iu smo 18. aprila proti 10. uri zvečer prispeli v New York. Dozdaj sc nahajava še v oskrbovališču. Prosim, da bi umrlima ohranili drag spomini Z globoko žalujočim srcem Vas pozdravljata Alojzija in Alojz Kink.« š Roparski napad na učiteljico. Iz Brega pri Ptuju sc nam poroča: Tukaj sc nahajajočo učiteljico Marijo Fiirban je nek postopač na cesti zvečer ob deveti uri, ko jc šla na sprehod, napadel. Hotel jo je oropati. Vsled njenih klicev na pomoč so prišli ljudje. V tem je napadalec pobegnil. š Nov most nameravajo zgraditi v Ptuju pri plinarni čez Grajeno. Tam je. žo svoj čas stal stari most, katerega pa je voda odnesla. Most bo odgovarja! vsem modernim potrebam ter bo zgrajen iz železa in betona. S tem bo izpolnjena clolga želja prebivalstva po mostu. Stroške za zgradnjo jc prevzel okraj. š Požari. 1. t. m. ob 11. uri dopoldne je nastal pri zakonskih Francu in Ani Zoreč v Spodnjem Hajdinu pri Ptuju v kolarnici ogenj. Požar je uničil hišo, hleve, gospodarska poslopja % vsem gospodarskim orodjem, pohištvom in živežem. Zoreč trpi vsled ognja 6000 kron škode, zavarovan pa je samo za 3600 kron. Ogenj so najbržo zanetili otroci. — V Rušah je v eni zadnjih noči proti polnoči izbruhnil pri posestniku Fridrichu ogonj, ki je uničil gospodarsko poslopje ter ves v njem spravljen živež. Ogenj so kmalu zapazili in več požarnih bramb je bilo takoj na mestu. K sreči je bil veter obrnjen od električne centrale gospoda Pogačnika in Fridrichove hiše. Skoda znaša 12.000 kron. O nastanku ognja ni nič gotovega znano. — V Prihovi pri Konjicah pa je pogorel posestnik Grifič, p. dom. Vinter v Kaceneku. S hlevom sta pogorela tucli krava in tele. Od hleva se je naglo širil ogenj proti hiši, v kateri je vse počivalo, tako, da so ljudje komaj rešili življenje. Sumi se, da je zažgala zlobna roka. PO DUNAJSKIH OBČINSKIH VOLITVAH. Novi dunajski občinski svet bo Stol 164 občinskih svetnikov, ker sc ni izvolil naslednik umrlemu krščansko-socialnemu občinskemu svetniku Wil-chelmu. Stranke so tako-le razdeljene: Krščanski socialci ..... 131 Liberalci......... 20 Socialni demokrati.....10 Odpadnika (Stalich, Silberer) . 2 Divjak (Schlechter)..... 1 Vsota . . 164 Novo izvoljeni občinski svetniki se udeleže občinskih sej šele čez kake štiri tedne, dokler ne preiščejo in doženejo pravilnosti volitev Moiszla. in Forst-nerja. Ker niso bili več izvoljeni dosedanji člani mestnega sveta dr. Deutsch-mann, I-Iraba, Holzl in Strasser, bodo izvoljeni tudi novi člani v mestni svet. IZPREMEMBE V MINISTRSTVU. Dunaj, 6. maja. Politični krogi razmotrivajo, kdo da sledi obolelima ministroma dr. Brafu in dr. Roesslcrju. Trgovinski in poljedelski minister namreč radi svoje bolezni ne moreta svojih poslov tako opravljati, kakor bi bilo želeti. LVOVSKI POLJAKI PROTI USTANOVITVI RUSINSKEGA VSEUČILIŠČA. Demonstracija Ivovskih meščanov. L v o v , 6. maja. Včeraj so sklicale vse poljske stranke shod proti ustanovitvi samostojnega rusinskega vseučilišča v Lvovu. Zborovalcev se je toliko zbralo, da so morali mesto enega prirediti istočasno dva shoda. Na obeh shodih so sprejeli resolucijo, ki ostro protestira, ker se Rusinom da samostojno vseučilišče v Lvovu zato, da no bi obstruirali brambne preosnove. Ru-sinsko vseučilišče se sme le ustanoviti, če dobe Poljaki kompenzacije. »Poljsko kolo« se poziva, da naj odločno brani avtonomijo Galicije. Dijaška demonstracija pred palačo ga- liškega namestnika v Lvovu. L v o v , 6. maja. V soboto ponoči je poizkušalo demonstrirati pred palačo gališkega namestnika v Lvovu kakih 100 narodno-demokratičnih vseučilišč-nikov. Prišli so po stranskih ulicah v vrtove palače. Nameravali so pobiti s kamni šipe, a policija je še pravočasno razkropila demonstrante. Aretirali so pet demonstrantov, ki so držali kamne v rokah. KLOFAČ O SPRAVI ČEHOV Z NEMCI. Praga, 6. maja. V Pragi so včeraj praznovali češki narodno socialni delavci majsko slavnost. Izprevoda se jc udeležilo 7000 oseb. Demonstrante je nagovoril Klofač z balkona industrijske palače. Izjavil je, da sc Čehi z Nemci zdaj ne morejo pogajati in da obstaja med češkim deželnim in državnim zborom zveza. Če se praška pogajanja razbijejo, je nadaljnje pogajanje v državnem zboru nemogoče. Sprava je neobhodno potrebna, pogajati so se voljni tudi češki narodni socialci, a le po načelu popolne enakopravnosti obeh narodov v deželi. Jezikovno vprašanje naj se predvsem reši pri političnih oblastih in končati se mora anarhija po sodiščih na Nemškem Češkem. PANTEON DINASTIJE KARAGJOIt-GJEVIČEV. Praga, 6. maja. Danes popoldne se peča klub čeških radikalnih deželnih poslancev z zahtevo poslancev, ki zastopajo načelo češkega državnega prava, da irstopijo iz skupnega češkega deželnozborskega kluba. Ker češki i-udikalci to zahtevo odklanjajo, s« naj-brže razpusti skupen klub čeških radi-kalcev in pristašev Češkega državnega ргатп. PROTI URADNIKOM SOCIALNIM DEMOKRATOM. V pruskem državnem zboru je izjavil pruski notranji minister Dallvvitz, da prelomijo tisti uradniki, ki se pridružijo soc. demokraciji, vedoma službeno prisego, ker hočejo soc. demokrati odpraviti državo. »V gledališče!« »Ali že imaš vstopnico?« »Imam!« »Koliko si plačal?« »Tri krone!« »Glej, kako si nespameten. V »Uni-onu« dobiš za tri krone imenitno posteljo, pa sc vsaj lahko pošteno — naspiš!« celemu dolu manjka teoretične poglobitve in obrazjašnjenja pojmov (nikjer ni razloženo na primer kaj je zastavna pravica), tako se čuti ta verzel zlasti pri tem poglavju, ki obsega s primeri vred osem strani. Materielno-pravna stran sploh ni tangirana. Če nc razložiš kaj je dedič in kaj volilojemnik, tudi ni mogoče razložiti razlike med testamentom in kodicilom. Izraz »glavni dedič« je lajiški. Obema pisateljema pa gre priznanje, da sta zlasti formu-larje vestno in namenu primerno izbrala, kar gotovo ni tako lahka stvar kot se zdi na prvi pogled. Dr. R—i. Rožne stvori. Jubilej tatu. Na neki farmi južnoameriške države Paraguay živi človek, ki je pred dnevi slavil nenavaden jubilej. Piše se Viktor K e c s k e m e t h y in je bil nekoč praktikant budimpeštan-skega davčnega urada. Prešlo je deset let, ko je ta praktikant postal znamenit umetnik-tat. Sedaj, ko je vse pozabljeno, kajti deset let je že mnogo časa, hočemo navesti samo sledeči slučaj iz njegovega življenja: Viktor Kecske-mcthy je imel v glavno blagajno odnesli 588.000 kron. Denar so pred njim vložili v usnjato listnico in so jo zaklenili. Ključ je vzel Kecskemethy, a listnico sluga. Odpeljala sta se skupaj z vozom proti glavni blagajni. Med potjo je Kecskemethy ustavil voz, oddal slugi pripravljeno pismo, naj ga odnese nekemu prijatelju. Med tem ko je bil sam, je odprl s ključem listnico, vzel iz nje denar ter jo zopet zaprl. Ko se je sluga vrnil in rekel, da njegovega prijatelja v hiši, kamor ga je poslal, ne poznajo, se je Kecskemethy navidezno jezil in rekel slugi, naj stopi v voz, nakar sta se odpeljala dalje. Ko sta prišla pred glavno blagajno, je rekel Kecskemethy slugi, naj malo počaka, češ, da gre samo za trenutek na pošto, kjer bo oddal neko pismo. Odšel je zares na pošto, a sluga ga je zaman čakal. Ko se je sluga javil pri blagajni, kjer so listnico odprli z drugim ključem, ni bilo v njej onih 588 000 kron. Kecskemethy je srečno pobegnil, tiralice ga do danes niso zasledile. H kata trofi »TPanica«. Amerikan-ska družina Cornel G. Amans, obstoječa iz obeli zakoncev, sinčka in matere soproge, je vsled malenkostnega slučaja odšla smrti v morju. Amerikanci so se odpeljali iz hotela v Southamp-tonu k luki, da bi se ukrcali na »Titanica«. Kočijaž pa je namesto «White Star Line« razumel »Red Star Line« ter jc odpeljal potnike na pomol, kjer je bil zasidran parnik omenjene družbe, Kc so zar 'ili pomoto, je bilo že prepozno, da bi dospeli na »Titanic«, ki se je nahajal na drugem koncu luke. Poleg tega je pa nastala še precejšnja zamuda, ker so nosači z voza že zložili med tem vso prtljago in so jo morali zopet nalagati nazaj. Ko so dospeli na mesto, kjer je bil zasidran »Titanic«, je ogromni parnik že plul iz pristanišča. Družina je morala ostati v Southamptonu, vsled česar je bil mr. Amans zelo razjarjen. Zahteval je od lastnika hotela odškodnino in je grozil s tožbo, kočijaž pa je bil odpuščen. Ko pa je par dni pozneje dospela vest o grozni katastrofi, je spoznal mr. Amans v kočijažu svojega rešitelja. Sprejel ga je v svojo službo, bogato nagradil ter se zavezal skrbeti zanj celo življenje. Prodaja oprave v portugalskih kraljevih palačah. Iz Lizbone poročajo, da je portugalska vlada obvestila parlament, da je sklenila, prodati vso opravo in dragocenosti v kraljevih palačah. Vendar pa se bo vse, kar se bo spoznalo kot osebna lastnina ekskralja Manuela in kraljice-matere, istima vrnilo. Prej pa se morajo vrniti državi predujemi, ki jih jc vzel umrli kralj Carlos in ki znašajo kakih 20 milijonov. V zakladih, ki jih ima država, so tucli kronski dragulji, ki so shranjeni v gradu Necessiades. Te dragulje cenijo na 16 milijonov. Zaklade prednika don Miguela, ki so naloženi v neki portugalski banki, cenijo na 10 milijonov. Kazensko postopanje proti Marco-nijevi družbi. Amerikanski generalni državni pravdnik sodnijsko zasleduje Marconijevo družbo za brezžično brzo-javljenje, ker je družba ukazala, da se brezžične brzojavke nc smejo objavljati, dasi je takrat že senat ukazal, da se mora nesreča »Titanica« po senatu preiskati. Kazen 2000 K radi razžaljenja časti. Okrajni sodnik na Dunaju, Landstras-se, je obsodil radi nekega žaljivega pi-ma neko stranko na 2000 K globe ali pa v 8dnevni zapor. КарЦрп ponesrečenega parnlkn »Texas» aretiran kot vohun. »Berliner Morgenpost« poroča, da so zaprli kapitana ponesrečenega parnika. »Texas«, ker jc osumljen, da jc vohunil, kje da ROOSEVELT NE NAMERAVA KANDIDIRATI ZA MESTO PREDSEDNIKA ZEDINJENIH DRŽAV. L o n don, 6. maja. Iz New Yorka poročajo: Roosevelt je izjavil nasproti svojim prijateljem, da zdaj sam več no misli na to, da pride kot kandidat za predsedniško mesto vpoštev. Njegovi prijatelji mislijo zdaj Taftovo kandidaturo preprečiti. Najbrže bo zato prodrl kak tretji kandidat republikanske stranke. Taft ima dozdaj 120 glasov več kakor Roosevelt. Primorske vesii. p Osebne vesti. Namestnik je premestil iz Gorice v Trst okrajnega komi sarja Evgena Zupančiča. — V Poreču se je nas-anil pooblaščeni zemljemeree Ivan Pauletig. — Državna podpora in plesi. Na Goriškem so dobile občine državno podporo, ki se sedaj deli. Goriški »Novi Čas« piše ob tej priliki sledeče: »Državna podpora in plesi. Res potrebne so bile, pa vprašanje je, ali so potrebne podpore tiste vasi, kjer se prirejajo plesi. Liberalni župani se zahvaljujejo za podporo, v enem dnevu pa zapravijo njegovi občani in občanice več na oblekah, čevljih, pijačah, godbi, brejarjih in dr., kakor je znašala vsa podpora. Ali ni to narobe svet! p Iz kraljestva alkohola. Na Scaii santi v Trstu se je 701etni Jakob Pikot nekoliko preveč napil in je v pijanosti padel tako nesrečno, da se je nevarno poškodoval na glavi in umrl. p Iz tržaškega močvirja. Senzacionalna razprava se prične jutri pred deželno sodnijo v Trstu. Obtožene po babica Ana Baich in 12 drugih žensk radi zločina izvršenega splavljenja (aborfa). Nekatere obtoženke pripadajo boljšim slojem. Razprava bo trajala šest dni. p Umrl je v soboto, kakor poroča »Gorica« v Gorici č. g. Tomaž Rutar, kurat v pokoju, v 68. letu starosti. Služboval je v raznih krajih, kakor v Gor. Tribuši. v Lokovcu, v Desklah, v Šem-polaju in naposled v Št. Ferjanu, kjer je stopil v stalni pokoj ter se preselil od tam v Gorico. V svoji skromni oporoki se je spomnil raznih dobrodelnih društev in zavodov, kakor »Slov. Siro-tišča«, »Alojzijevišča«, malega remeni-šča. — Pogreb se je izvršil danes dopoldne. p Inženirji dunajske plinarna v Pulju. Zadnje dni je bilo po judovskem časopisju posebno veliko čitati o slabem dunajskem gospodarstvu in o ravno takih slabih mestnih napravah, katere se nahajajo v rokah krščanskih socialistov. Puljski mestni komisar, ki spravlja po puljskih laških liberalcih zavoženo mestno gospodarstvo zopet v red. je pa zaprosil pri dunajskem mostnem občinskem svetu za uradnike in inženirje dunajske mestne plinarne, da bi ti spravili puljsko me t no plinarno zopet v red. Če so dunajske mestne na prave res tako zavožene, zakaj se je potem obrnila vlada ravno do dunajskega občinskega sveta po strokovnjake kateri naj bi pripomogli puljskim mestnim davkoplačevalcem zopet do luči. NEW - ORLEANS V VELIKANSKI NEVARNOSTI. Iz New-Orleansa se poroča, da se boje, da novodenj uniči mesto. Kraja Bajon Sare ni več, vse hiše je de-reča voda odnesla. Prebivalci so rešili samo golo življenje. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Pomoč proti mrazn. Blagajnika neke zelo zadolžene občine — pa ne mislimo ljubljanske — vprašala je neka stranka, ko je prišla po opravkih v urad, kako to, da ga nič ne zebe, ko je tako slabo zakurjeno. >Eh, mene v uradu nikdar ne zebe iri ko bi me tudi zeblo, pogledal bi v blagajno, pa bi mi postalo vroče.« Zdaj je že dobro. »Kako pa kaj v državnem zboru?« vprašal jc prijatelj liberalnega poslanca. »Zdaj je že dobro, ko delajo klerikalci tudi za nas.« Etbin Kristan: Kato Vranković. Rodoljub z dežele prišel jc v Ljubljano ter se namenil v gledališče, ko se je predstavljala baš Etbin Kristanova drama: »Kato Vranković«. »Kam pa, prijatelj? Dolgo se Že nisva videla!« nagovoril ga je star znanec Ljubljančan. Književnost. O zemljiški knjigi, konverzijah, testamentih, kolkovinah in pristojbl« nah. Poljudna razlaga s praktičnimi vzorci zemljeknjižnih prošenj in predlogov. Sestavila in uredila A. S p e n d e in A. Prepcluh, c. kr. sodnijska uradnika. Založila Zadružna zveza v Ljubljani. Tiskala Zadružna tiskarna. V predgovoru povdarjata pisatelja, da je knjiga v I. vrsti namenjena zadružnim organizacijam po deželi, služi naj pa razen denarnim zavodom tucli posestnikom, trgovcem, županstvom, začetnikom v notarskih in odvetniških pisarnah in pa ljudstvu sploh, radi česar sta dostavila poglavje o testamentih. Kot uradnika, ki sta zaposlena pri zemljiški knjigi, sestavila s'a tudi 42 vzorcev zemljiško-knjižnili (ne: »zemlje-knjižnih«) vlog, zadolžnic itd. in pa 4 primere vzorcev za oporoko ter 1 za kodicil. Knjigo zaključuje seznam kolkovin in nekaterih pristojbin, urejenih po abecednem redu. Priznati je ireba, da bo v navadnih, priprostih slučajih delo dobro služilo denarnim zavodom, ki imajo kolikor toliko izvežba-ne moči na razpolago, zasebnikom mogoče manj, ker ti ne pridejo tolikokrat v stiko z zemljiško knjigo. V nekoliko zamofanejših slučajih pa je potrebno tudi zavodom, da se obrnejo na notarja oziroma odvetnika t. j. povsodi tam, kjer dotična pravna stvar presega okvir takozvanih kurencij, ker je opreznost in previdnost gotovo uincsf-nejša v začetku kot pa ko je reč že na napačnem tiru in tudi jurist strokovnjak dostikrat ne more odpomoči. Pisatelja sta nameravala izdati le bolj nekako zbirko vzorcev (Formularien-buch) in radi tega je prvo poglavje (»O zemljiški knjigi v obče«) t. j. teoretični del knjige primeroma zelo kratek. Naslanja se sicer ponekod skoro dobesedno na znani dr. Bartschcv komentar, vendar pa mu manjka juridičen duh ter sc ogiba vsaki razlagi juridičnih pojmov. Taka interpretacija je za razumevanje stvari potrebna, dasi je v resnici težko zamotane pravne pojme podati v razumljivi, vsakomur pristopni obliki. Takoj pri prvem stavku: »V zemljiško knjigo se v splošnem vpisujejo vse nepremične stvari in tiste pravice, ki so enake nepremičnim stvarem« bo nerazumljiv občinstvu, ker ni nikjer obrazloženo, katere pravice imajo po zakonu pravkar omenjeni značaj. Ako se naj označi javna imovina, ne gre devati v oklepaj (ceste, potoki itd.), sicer bo vsak čitatelj nestrokovnjak sklepal, da so vse ceste oziroma potoki javna imenovina de lege. Želeti bi bilo dalje na primer tudi pojasnila, kaj je vložek, kaj je zemljc-knjižno telo, ko ic vendar med obema razlika. Glecle imovin kega lista bilo bi rripom-niti. da so v njem vpisane tudi služnostne pravice, ribiške pravice in radicira-ne obrtne pravice; k poglavju, kdo da ima pravico prositi za vpise v zemljiško knjigo, pa bi bilo navesti §§ 78 in 79 o. z. z. Glede listin naj bi takoj na strani 20., ko je govor o legalizacijah podpisov. bile omenjene zemljiško knjižne bagatclke (državni zakon z dne 5. junija 1890 oziroma deželni zakon z dne 7. julija 1896), pri katerih nadomešča legalizacijo podpisa posvedečenje po dveh moških pričah podpisa, kakor je to navedeno v posebnem odstavku na strani 54. Toda tudi glede tega odstavka je dodati, da morata v smislu § 1 zak. z dne 5. junija 1890 priči podpisa pristaviti razen svojega krstnega in lastnega imena tudi svoj poklic, bivališče, starost ter pripombo, cla jima je oseba, katere pristnost podpisa osve-dočujeta, osebno znana. Na strani 27 (kolekovanje) je treba popraviti, da se vpisnina od zneska 1600 K mora priložiti v kolekih in sicer v ogib notionaci-ie. Poglavje o preclznambah je nepopolno, ker je omenjena tožba na opravič-bo le mimogrede, predlog za izbris predznambe pa sploh ne. Praktične vrednosti je odstavek o konverzijah, ki je zlasti važen za denarne zavode, da vravnajo po njem prevzeta posojila. Ponatisnila sta celo besedilo zakonov o konverziji z 22. februarja 1907 drž. zak. št. 48 in 49, kakor tudi fin. ministrski ukaz z clne 25. februarja 1907. Mesto besedila zakona bila bi umestnejša kratka, razumljiva razlaga istega. K strani 125 (formular menjalne pogodbe) opomnim, da je izraz »menja« sicer v rabi, razumljivejši pa je »menjava«. Odločno prekratek in premalo teineljil je pu odstavek o testamentih. Којчог se v smyrnskem pristanišču nahajajp mine. Fiasko mažarske razstave v Belgradu. »Vossisclie Ztg.« poroča iz Belgrada: »Dne 16. m. m. v Belgradu otvorjena mažarska deželna in industrijska razstava se je popolnoma izjalovila, ker jo Srbi radi kršitve hrvaške ustave bojkotirajo. Obiskalo jo je do zdaj šele 175 oseb, večinoma ptujcev. Po zlati poroki umorjen. Porotno sodišče v Plznu je obsodilo na vislice 731etno delavčevo ženo Borik, ki je nekaj dni po zlati poroki ubila svojega 751etnega moža s sekiro. Na umorjen-cu se je poznalo 32 udarcev. Najvišje BOdišče je obsodbo potrdilo. Sodišče oprostilo kurjače »01ympi-ca«. Iz Londona poročajo: Sodišče je, kakor sc je svoj čas v Southhamptonu poročalo, aretiralo 53 kurjačev morskega velikana »01ympic«, ker so se branili služiti, ker ladja ni imela dovolj rešilnih čolnov. Kurjače so preganjali kot upornike. Parnik »01ympic« ni mogel odpluti na morje, ker so kurjače aretirali. V soboto je policijsko sodišče v Hamptonu sodilo aretirane kurjače. Razsodilo je,, da so sicer kurjači krivi, a da jih kljub temu oproste, ker ne gre, da bi se kaznovali z zaporom ali denarno globo. Medkrovnl potniki »Titanica« izpovedujejo, da so častniki zaklenili vrata na medkrovu, skozi katera edina bi se mogli potniki rešiti. Medkrovni potniki so nato vrata razbili. Samoumor odvetnika. V Budimpešti se je 4. t. m. ustrelil odvetnik dr. Ivan Nagy, ki jc bil brez sredstev. Pred desetimi leti je imel dobro idočo pisarno ter se je oženil z neko posestnikovo hčerjo, ki je imela veliko dote. Zapravljati pa je začel denar, žena se je ločila od njega m prišel je v tako stisko, da ie bil od 1. t. m. brez stanovanja. Velikanski spomenik Viktorja Emanuela v Rimu razpada. Ta spomenik, ki je požrl ogromne milijone denarja in se zidal celo vrsto let, ima posebno smolo. Komaj je bil lansko leto z ogromnimi žrtvami dograjen in odkrit, pa je že začel narazen lezti. Ogromna stavba je dobila na vzhodni in severni fronti nevarne razpoke. Na predlog neke komisije so se napravile ob temelju spomenika velike železne podpore, ki spomenik skupaj drže, da ne gre narazen. Letalni stroji na Angleškem. Angleška vlada je sklenila nakupiti 40 letalnih strojev poleg že 20 naročenih. Petnajst letalnih strojev bo stacionira-nih v Londonu, medtem ko bodo ostale razdelili na posamezne armadne zbore. Proti sv. Janezu Nepomuku so nastopili praški svobodomisleci. Društvo »Volna Myšlenka« je vložilo prošnjo na županstvo, da naj se prepove starodavna procesija na god sv. Janeza, ki je vedno prav lepa, ko se ljudje vozijo v čolnih, okrašenih z lučicami, po Vel-tavi. Svobodomisleci hočejo, da naj se ta procesija uvede v čast zgodovinarju Palackemu, ki je bil protestant. Samoumor v uradu. V Krakovu se je pred očmi svojih tovarišev ustrelil v uradu uradnik državne železnice Karel Kabylski. Vzrok samoumora ni znan. Samoumor zločinske matere. V Poznanju so pogrešali že od 22. aprila 191etno posestnikovo ženo Apolonijo Schultz, ki je brez sledu izginila. Sedaj pa so našli njeno truplo nekje v zemlji zakopano. Dognalo se je, da je bila umorjena. Kot osumljeno umora so zaprli njeno taščo, ki je končno tudi priznala, da je sinaho ubila v prepiru. Nadalje je pred nekaj dnevi tudi zažgala hišo svojemu sinu. tako da je ta zgubil vse svoje imetje. Ko so jo hoteli odvesti pred preiskovalnega sodnika, so jo našli v ječi obešeno. Ladja se je potopila. Islandska ribiška ladja »Svanus« je zadela ob južrni islandski obali na francosko ladjo in se potopila. Nezgoda se je zgodila v silnem snežnem metežu, ki je zastiral pogled. Dvanajst mornarjev se je rešilo. 20 jih je utonilo, ker so med nesrečo spali. Zadnje tedne je doletela v morskih viharjih nad 60 islandskih ribičev smrt v valovih. Podraženo usnje. Zaradi višjih cen neobdelanih kož so sklenile velike nemške usnjarske tvrdke, da zvišajo cene usnju. Za različne vrste usnja zahtevajo 3 do 5 mark več pri 50 kg. Slabše usnje, ki je večinoma namenjeno za eksport, se je celo podražilo za 10 mark pri 50 kg. Zveza saških in turinskih usnjarskih tovarnarjev bo sklicala skupno zborovanje, da se doseže skupno in enotno zvišanje cen usnja. Mrtveci v avtomobilu. Iz Bukarešta poročajo: V nekem gozdu pri Pile-štiju, ki je zelo zapuščen, so našli v grmovju zaraščen avtomobil. Pnevmatiko na njem so objcdle že žuželke, barva Pa je bila že izprana od dežja. Ko so odprli zarjavela vrata, so našli v avtomobilu na scdcZih trupli nekeca moža in neke ženskč, ki sla se držala tesno objeta. Obe trupli ste bili že močno ob-jedeni od žuželk ter sta imeli na desni strani čela rane od strelov. Že nekaj mesecev jc bil avtomobil rakev za oba mrtveca, pri katerih niso našli nobenih stvari, s pomočjo katerih bi se moglo dognati njujino identiteto. Z voza samega so bili skrbno odstranjeni vsi napisi tvrdke, ki ga je zgradila. Moški je star okoli 40 let, dama pa okoli 25 let. LjunijoDske novice. lj Promenadni koncert godbe 27. domobranskega gorskega polka. Včeraj dopoldne je priredila godba tukajšnjega 27. domobranskega gorskega polka, nad 50 mož močna, svoj prvi promenadni koncert v »Zvezdi«. Skladbe, ki jih je godba proizvajala ob tej priliki, so splošno ugajale, zlasti pa še točno proizvajanje. Godbi se pozna, da je dobro izšolana. Promenadnega koncerta se je udeležilo izredno mnogo občinstva iz vseh slojev prebivalstva, ki je z zanimanjem poslušalo godbo naših domačih fantov. lj Za streljanje c. kr. gorskih polkov v Ljubljani so bila te dni razposlana vabila. Streljanje na dobitke se bo vršilo od 17. do 24. maja. Nagrade se bodo razdelile za častnike in goste dne 24. maja ob 7. uri zvečer v slavnostni dvorani deželnega predsedstva, za moštvo 21. maja ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Ob priliki streljanja bo prirejen med drugimi priredbami velik mirozov, priredi se dobrodelni koncert na korist mestnim revežem, popoldanski koncert, katerega zaključi umetalni ogenj; vršili se bodo promenadni koncerti itd. Postonj-sko jamo obiščejo udeleženci streljanja dne 20. in 25. maja. lj Godbeni ravnatelj g. Jožef ZShrer, ki je skoro pol stoletja vodil tukajšnjo »Pliilharmonische Gesellscliaft«, gre v pokoj. Predvčerajšnjim je zadnjikrat vodil koncert. lj Vojaški koncert v »Bellevue« na korist spomenika gen. Gablenz je včeraj preprečil dež. Koncert se vrši prihodnjo nedeljo. lj Preprečena pot. Včeraj sta se hotela odpeljati v Ameriko Anton Ivan-čič in Alojzij Mihačič, obadva rodom iz Čelja pri Postojni, ter se s tem izogniti vojaški dolžnosti. Na južnem kolodvoru jima je pa nakano preprečil službujoči nadstražnik Nikolaj Večerin ter ju aretoval. Imela sta pri sebi 966 kron denarja. Obadva so oddali sodišču. lj Zaradi prepovedanega povratka jc bila aretovana slaboglasna Marija RepanŠek, rodom iz Podhruške pri Kamniku. Rcpanšekova je bila že dvajsetkrat predkaznovana. Izročili so jo sodišču. lj Izlet na Jadransko morje priredi za srednješolce in njihove starše ter soi'odnike tukajšnja podružnica avstrijskega mornariškega društva. Za izlet se mora oglasiti 350 udeležnikov. Odhod iz Ljubljane v Trst bo s poseb. vlakom ob pol 7. uri zjutraj. V Trstu ogled naprav »Stabilimento tecnico« in njegovih ladijskih gradenj, nato vožnja z Lloydovim parnikom po Iržaškem zalivu (Miramar, Grado itd.) Obed na ladji. Za vse to in za vožnjo nazaj v Ljubljano bo plačati za osebo 11 K. Kdor se bo hotel udeležiti tudi skupne večerje, bo plačal še 1 K. lj Umrli so v Ljubljani: Fran Cerar, celozemljak. 56 let. — Angela Auliar, zascbnica, 17 let. — Ivan Zupan, mešc-tar, 26 let. — Ivan Dolenc, rejenec, 7 dni. — Ivana Tomšič, vdova finančnega stražnika, 74 let. — Gašper Dolenc, dninar, 50 let. — Kristina Jazbec, ko-čarjeva hči, 4 leta. — Miroslav Glavan, sprevodnikov sin, 9 mesecev. — Marija Klobučar, kočarica, 38 let. — Anton Ovijač, tovarniški delavec, 66 let. — Jo-sipina Tomažič, služkinja, 29 let. — Marija Tojkar, rejenka, 3 mesece. — Marija Izlakar, kavarnarjeva hči,, 11 mesecev. — Florijan Sitar, dninar, 57 let. lj Dotičnik, ki je izgubil pred kratkim v mestu v vreči nekaj ovsa in odejo, naj pride ponj na osrednjo policijsko stražnico. Koroške novice. k Radi očitanja, da je s »črnimi« volil je tožil nadučitelj Ilribernik v Lipi nemškega agitatorja Avgusta Hof-ferja v Lipi. Iloffer je bil obsojen na 100 K globe. Priziv mu ni nič pomagal. k Z avstrijsko - italijanske meje. »Gnzetta di Venezia« poroča, cla je pri Crignedalu patrulja finančne straže iz C.hiusaforte aretovala štiri avstrijske topničnvje iz Mnlborghetn, ki so prekoračili z bajoneti mojo. Odvedli so jih v zppore v Tolrnozzo, a jih niso mogli ta- koj zaslišatl, ker so znali govoriti samo češko. Pri poznejšem zaslišanju so izpovedali, da spadajo k prvi stotniji 4. trdnjavskega topničarskega polka, ki je nastanjena v Malborghctu, iu da se pišejo Franc Dusuch, Vaclav Pela-muck, Jožef Vileck in Franc Leibar. Iz-javili so, da so nevede prekoračili mejo. Telefonska in brzojavna poročila. LAŠKO • TURŠKA VOJSKA. Rim, 6. maja. »Agencia Štefani« javlja z dne 5. maja z Rhodosa: 3000 mož močan sovražnik je bil odbit in potisnjen clo mestnega zidu. Ponoči se jc sovražnik razdelil v male čete, ki so šle v notranjost otoka. Mi smo imeli sedem ranjencev, Turki 23 mrtvih, 48 ranjencev, 47 Turkov je bilo vjetih. Danes se je izvršila predaja otoka. Prebivalstvo je naše čete prijazno pozdravilo. Carigrad, 6. maja. Listi poročajo, de. je včeraj parnik »New York« družbe »Hadži - Daud« ustavila italijanska križarka »Symi« in ga preiskala. Župan iz Astija in več turških orožnikov je bilo ujetih. MEHIKANSKI VSTAŠI PROGLASILI SVOJEGA PREDSEDNIKA. El Paso, 6. maja. V Juarezu so proglasili vstaši generala Emilija Vasltve-za Gomeza za provizoričnega predsednika v Mehiki. IZGUBE FRANCOZOV PRI ELMI-AZIZU. Pariz, 6. maja. Iz Tangra poročajo, da so Francozi izgubili v boju pri Elmi-Azizu 7 mrtvih in 30 ranjencev. Pogrešajo pa 6 mož in 1 častnika. NOVE VOLITVE V BELGIJI. Bruselj, 6. maja. V soboto je belgijska zbornica pozno zvečer rešila proračun, ko ga tudi senat reši, razpuste najbrže 11. t. m. belgijski državni zbor. Nove volitve bodo 2. junija. EKSPLOZIJA V TVORNICI KALIJA. — TRIJE UČITELJI SMRTNO-NEVARNO RANJENI. Berolin, 6. maja. V tvornici kalija tvrdke Frogerschall je eksplodiralo več zabojev kalija, ko so ogledovali tvornico člani nekega učiteljskega društva. Trije učitelji so bili smrtno-nevarno ranjeni. STAVKA ŽELEZNIŠKIH SKLADIŠČNIH DELAVCEV V CHICAGU. Chicago, 6. maja. Ker so železniške družbe odklonile zahteve svojih skladiščnih delavcev, je pričelo stavkati 6 tisoč skladiščnih delavcev vseh 24 železniških prog, ki križajo Chicago. ZOPET ANARHISTIČEN UMOR NA FRANCOSKEM. Nancy, 6. maja. V Nancyju je ustrelil anarhist Bili voznika Blanchet- ta, katerega je obdolžil, da je izdal anarhista Remcrta, ki jc bil v zvezi z Bonnotom in z Garnierem. Bili je pobegnil. VELIKA NESREČA V TORONTU. 3 osebe mrtve. — Nad 20 ranjencev. Toronto, 6. maja. Tu se je podrla poslopje, v katerem se je nahajala velika konfekcijska trgovina. Mrtve so tri, ranjenih pa nad 20 oseb. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm Cris opazovanja 5; 9. zveč. 7. zjutr, 2. pop. Srednja Stanjo barometra v mm 38-8 400 40-0 včera Tompo-rutura po Ccleiju 114) Vetrovi 10-8 18-3 sl. szah. sl. svzh. sr. jug 2чо1>о dež šnja temp. 8-4°, oblaCno del.obl. norm. 12-7". 2-9 se takoj sprejme na Fužinah pri Ljnb« ljani. Anton Bobnar, kovaški mojster. i) ? zageni vrši se mesto 12. maja i46i že v soboto 11. maja. Županstvo Zagorje ob Savi —■—' ■ i ——— Fini, zelo ceni, modni se dobijo pri g. I. podboiu p. Sv. Petru v Ljubljani, tudi žalni, vel. zaloga itd. Tovarnar. 14G2 Zahvala. 145.S Kranjska hranilnica je na letošnjem občnem zboru dovolila Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reSevalnemu društvu zdatne podporo 500 K, V imenu gasilnega in reševalnega društva izrekava za velikodušni dar najtoplejšo zahvalo in obenem prosiva nadaljnje naklonjenosti. V Ljubljani, dne 27, aprila 1912. Fran Barlč Ludovik Stricel t,.č, blagajnik. t. č. rvačelnik. ♦t Ivan Majhen c. kr. poštar v Črnem Vrhu Anica Majhen roj. Dervar poročena Črni Vrh Ljubljana 1464 Brez posebnega obvestila. Uršnla Souvan, roj. Kušar objavlja v lastnem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je naša dobra sestra, teta in svakinja gospodična Ivana Kušar zasebnica danes ob 2. uri zjutraj po dolgi, mučili bolezni, večkrat previ-dena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v torek, dne 7. maja ob 5. uri popoldne iz Šelenburgove ulicc št. 1 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi Marijinega Oznanenja oo. frančiškanov Ljubljani dne 8. maja ob 9. uri dopoldne. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 6. maja 1912. Prvi kr.njski pogrebni tavod t r»o DobcrleL »Titanlcovl« геШп! Solni z reSonci na krovu »&arpathije 3481 иЈшшт ст.чтда Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček&Komp. Franca Jožefa cesta štev. 3. Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. 1183 Založniki c. kr. priv. juž. žel. BRI Solidna postrežba. Najnižje cene. Naznanilo preselifue. Slaonemu p. n. občinstvu se uso|am najoljudneie jaaill, da sem se preselil s soojo obrtjo Iz Sodne ulice St. 3 o Gradišče št 4 In se oeleccnienlni od|emalcem priporočam za nadaljnie blagohotno zaupanje. UelespoStooanlem |Dan Zamljeil 2 ffpliarskl molster. Izdaja konzorcij r Slovenca«. Tisk: »Katoliške .Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.