Štev. 283 Mtiiii platna v umni (Mi orati m\i mw
V Trstu, v torek 11 decembra 1921
Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI
fzliaja — fevzemSi ponedeljek — v«W dan zjutraj. — Uredništvo: ulica n.
Prancifta AsUkega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pofiijajo ured' nišivu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — iidfjstdj in odgovorni urednik Štefan Oodina — Lastaik tiskarni Fdinost. — Tisli tiskarne Edinost. — Niročnina znaša na mesec L 7.—, pol 'eta L 32._ in cen leto L 60. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne Številke v Trsta (n okolic! po 30 stotink. — Oglasi se rafium]o v Žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trjov.:e/ in obrtnliov mm po 40 »t*t • osmrtnice, zahvale, poslanice In vaMU po L 1.—, o^Uil dcna.aii zavoiov mm po L Z — Mali oglasi pa 2) stot besila, najmanj pa L 2. — Oglu1 naročnica In reklamacije seos^HiM IztcliuSaa uoravi ejinsjtt. v Trata, uU-i vr Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Tcietoa oreiniSUa ia uprave Itol
¥ prosvetljenem veku...
I.	•<•__1-. A/«
V soboto se je pričela pred tukajšnjim porotnim sodiščem obravnava proti šestnajstim komunistom, ki stoje pod obtožbo, da so snovali teroristično zaroto v Trstu in so v ta namen zbirali razne raznesilne predmete in orožja. To je takorekoč tretji politični proces jesenskega zasedanja. Proces o uporu labinjskih delavcev in umor stražnika Cecchinija se je končal z oprostitvijo obtožencev. Sedanji proces se je pričel, in dasi ne vemo, kakšen bo njegov izid, vendar moremo reči, da tvori eno najhujših obtožnic napram režimu« v katerem živimo že tri leta. Skoraj pri vseh takih procesih smo čuli, da so se obtoženci pritoževali nad varnostnimi organi, ki neusmiljeno pretepajo in tudi drugače mučijo aretirance, o katerih se niti ne ve še, če so zares kaj zakrivili ali ne.
Kadarkoli smo prisiljeni, da v našem listu objavimo, kako zlorabljajo varnostni organi svojo oblast s tem, da pretepavajo naše ljudi, vselej nam naši nasprotniki odgovarjajo, da pretiravamo, da hujskamo, da si z zlobnimi nameni izmišljujemo vse take krvave zgodbe, ki spadajo v svet fantazije. Ko se nam v prsih srce krči od ogorčenja nad nezaslišanimi krivicami, da celo zločini, tedaj imajo naši nasprotniki za nas zaničljiv nasmeh, ali pa se celo postavijo v pozo užaljenih 'dobrotnikov ter grme proti nam «hujskačem» in «nehvaležne-žem», katerim je treba zamašiti usta.
Mi ne moremo nič za to, če so strani aaSih časopisov polne takih, kulturne države nevrednih dogodkov, če rr.oramo vedno in vedno poročati o slučajih, kako pretepajo varnostni organi naše mladeniče in družinske očete, včasih cclo javno, da je ponižanje še večje. Saj je vsak talf slučaj naše trpljenje, naše ponižanje, ki vzbuja v nas zavest, (?a smo brezpravni, in da sme zadnji orožnik in straža samovoljno kršiti zakon v našo škodo, kadarkoli se mu zljubi. Gotovo je, da si iz srca želimo, da bi nam ne bilo treba več beležiti takih za nas ponižujočih a za vlado in dr-2Uvo sramotnih dogodkov.
Omenjani proces proti komunistom zamere le potrditi resničnost naših tožba, če _ bi sploh rabili še kij dokazov. Tu sede i na zatožni klobi prir aduiki stranke, s ka- '
tero nimamo nič opraviti, so to po večini mladi ljudje mešane narodnosti m raznih poklicev. Tekom prve razprave smo čuh ponavljati grozote, ki so o njih poročali o priliki aretacije obtožencev nekateri tukajšnji listi. Ker je sodni dvor predvidel strašne izpovedi obtožencev, zato je bila razprava tajna, to se pravi, občinstvo, ki je napolnilo galerijo, je moralo oditi. INe bomo ponavljali prizorov tega zaiostnega poglavja iz življenja v tržaških zaporih. Povedano bodi le to, da je bil v vsem tem trpinčenju neki sistem, ki spominja na nekdanje srednjeveške inkrizitorske čase. Var. nostni organi so hoteli za vsako ceno izsiliti iz aretirancev, da bi vse priznali in izdali tajnosti dozdevne zarotniške organizacije. Prizori, ki so se odigravali v zaporu, kriče v nebo po zadoščenju.
Res je, da živimo v izjemnih časih, res niča je, da se je morala država boriti proti prevratnim elementom v državi, £ato je razumljivo, če sega država v takih časih po izjemnih sredstvih. Taka izjemna sredstva so poostreni zakoni, ki jih držaja uporablja proti nevarnostim, ki prete obstoječemu redu. Vendar pa ne smejo nikdar nezakonita in podla dejanja posameznih predstavnikov državne oblasti teptati z nogami najprimitivnejša čuvstva čl£več nosti in se ponižati na stopnjo nekultumh primitivnih narodov. Vlada m država morajo čuvati tudi svojo čast in dostojanstvo. Se tako drakonični zakoni ne morejo vzbuditi nikdar toliko sovraštva, ogorčenja m ustvariti tako neznosnega razpoloženja v • judstvu kakor taka sramotna samovoljna dejanja posameznih čuvajev državne avtoritete.	- - .	t
Dolžnost vlade je, da ugotovi, kaf )< resnice na vseh takih pritožbah, da v svojem interesu in v obrambo svoje časti do-žene krivce in jih eksemplarično kaznuje H koncu izjavljamo, da smo napisali te vrstice z dobrim namenom, da nočemo maščevanja ampak zadoščenja, da ne huj skamo, ampak obdolžujemo. Naše največje zadoščenje* bo, če nam ne bo treba več pisati o tikih slučajih. Mi smo dosledni pristaši zakonitosti, zato naj vlada zakon in ne samovoljnost, ki vodi do takih nezaslišanih činov.
JusosIaviJa
Politični položaj
BELGRAD, 11. v rezanju vladne krize se ni zgodilo doslej nič, kar bi razbistrilo položaj. Veliko je krivo temu tudi dejstvo, da se ima vršiti danes kongres radikalne stranke, na katerem bo določeno njeno nadaljnje postopanje. Govori se celo, da bo Fašič povsem opustil politično deiova-nje in poveril vodstvo stranke Proticu. katerega glavni namen je baje, da se približa Hrvatom.	.
Včeraj dopoldne se je vršila seja radikalnega kluba. Klub je po kratki razpravi sklenil, da ne more sprejeti DavidovicevA predlogov. Zemljoradniki so baje tudi odklonili Isodelo vanje v novi vladi.
Radikalci zahtevajo za se ministrsko predsedništvo in ministrstvo notranjih stvari. Po razgovoru s Stanojevicem je Davidović obiskal Pašića in mu predložil možnost, da bi eventuelno ostalo pri prejšnji razdelitvi listnic. Pašič si je pndrzal
odgovor za jutri.
Pozneje se je raznesel glas, da se Pasić ne bo udeležil kongresa radikalne stranke, ker je nenadoma obolel. So ljudje, ki pravijo, da je to politična bolezen.
Popoldne je bil Davidović pri kralju in mu poročal o položaju. Ker je kralj popoldne poklical k sebi v avdijenco vojnega ministra Zečeviča, prvega svojega adjutanta, bivšega generala Hadžtča in generala Dragutinovima, se je raznesla vest, da bodo leti rešili vladno krizo, če se stranke kmalu ne sporazumejo, ker država ne more prenašati nadaljevanja krize.
Socialni demokrati se za sedaj ne nameravajo udeležiti sestave nobene vlade. To je baje danes sporočil predsednik demokratskega kluba Da vido vicu.
Poostren politični položaj
^ELGRAD, 10. Radikalni klub je imel c*«- "i .dopoldne daljšo sejo. Kot prva toč-T-wr-*jrav je bil pokrajinski kongres. Došli so prvi delegatje. Klub je dalje razpravljal o politični situaciji. Klub je odlonil ponudbo g. Davidoviča glede razdelitve port-feljev. To znači, da skušajo radikalci zavle-či krizo še za nekaj, vsaj za dva dni.
BELGRAD, 10. Današnja «Politika» ugotavlja v razpravi o političnem položaju, da so se tekom krize jasno očrtale koniure proti- in ustavnih strank, razen radikal-cev. Za parlamentarno delo so demokratje, muslimani, samostojni kmetje, socialisti in ssemljoradniki.
Italija
incident z italijanskim častnikom t Rakeku pred zbornico. — Fašisti proti popustljivosti nasproti Nemcem. — Misiano zopet ▼ zbornici
RIM, 11. Fašistovski poslanec Giunta je bil predložil vladi interpelacijo zaradi italijanskega stotnika, ki je bil dne 4. t. m. zaradi prepira z nekim jugoslo venskim uradnikom aretiran skupno s svojo soprogo. Giunta je poudarjal, da je dogodek v Rakeku le eden izmed dogodkov, ki doka-
zujejo, kako je Jugoslavija zavzela po sklenitvi rapalske pogodbe sovražno stališče nasproti Italiji. Podtajnik za vnanje stvari je opisal dogodek, kakor mu je bil naznanjen od komisariata v Trstu. Zagotovil je, da so vojaška oblastva uvedla preiskavo in da je vlada vedno ščitila ugled italijanskih državljanov v inozemstvu.
Poslanec Giunta je v drugi interpelaciji protestiral proti vladni politiki na severnem Tirolskem. Našteval je med drugim to, da je bilo neki gdčni odpovedano stanovanje, ker se je družila z nekim ital. častnikom, ti dogodki kažejo, da se Nemci nikakor ne nameravajo sprijazniti z Italijani. Zahteval je, naj se Credaro odslovi, če ne more izpremeniti svoje politike, in naj prevzame njegovo mesto mož trde pesti, ker sistem božanja v upanju, da se bodo uspavali nasprotniki, se ni obnesel. Voditelji «Deutscher Verbanda* hočejo avtonomijo samo zato, da dosežejo potom nje popolno neodvisnost, Reut - Nikolussijeve izjave glede Irske govorijo jasno.
Posebno je protestiral Giunta proti temu, da ima Bočen občinsko policijo in da se to mesto nemški še vedno imenuje Bozcn.
Podtajnik Bevione je zagotovil, da se vlada bavi z vprašanjem občinske policije v Bocenu.
Kmalu po govoru poslanca Giunte je vstopil v zbornično dvorano komunistični poslanec Misiano. Prisotni fašisti so začeli vpiti in so nato zapustili dvorano. Nekateri so zahtevali, naj se ugotovi, ali je zbornica sklepčna. Ker pa se je imelo ravno vršiti glasovanje o nekem zakonskem predlogu, je odločil predsednik, naj se najprej izvrši to glasovanje, ki bo itak dokazalo, ali je zbornica sklepčna. Izkazalo se je, da ni sklepčna, ker je glasoval samo 201 poslanec, dočim bi iih bilo moralo glasovati 209. Predsednik je vsled tega med silnim vpitjem s strani socialistov in komunistov zaključil sejo. Misiano je odšel iz zbornice v spremstvu svojih tovarišev skozi postranska vrata.
Bonomi o vladni politiki na severnem Tirolskem
RIM, 11. Senat je v soboto nadaljeval razpravo o vladni politiki na Tirolskem. Senator Spirito je protestiral proti temu, da vlada dopušča, da je v Bocenu povsod vse še vedno nemško: tramvajski listki, ulični napisi, programi v gledališču, proglasi i t. d. Vlada naj poskrbi, da se bodo Italijani na južnem Tirolskem počutili kakor v Italiji. V državne urade naj se pošiljajo najboljši italijanski uradniki V Bočen naj se pošljejo alpinci, grenadirji in topničarji namesto pešcev v skromnih uniformah.
Senator Credaro e poudarjal, da vlada vse to vpošteva, da pa smatra, da se mora napredovati postopno, ker bi se drugače vzbudil prevelik odpor. Verjame, da se bo našel mož, ki bo delal boljše kot on, ne verjame pa, da se bo našel, ki bi prekosil njegovo ljubezen do Italije.
Ministrski predsednik Bonomi je poudaril važnost dveh ukreoov to *e zakona o
vojaški dolžnosti v novih pokrajinah in odloka o šoloobvezno sti italijanskih otrok na severnem Tirlskem. Na severnem Tirolskem — je nadaljeval Bonomi — se ne dvomi več o tem, da je postala ta dežela definitivno italijanska. Prejšnje dvome ni zakrivila vlada, temveč preveliko razdobje med okupacijo in aneksijo. Sam italijanski kralj je hotel ob priliki svojega enodnevnega obiska na Tirolskem svečano potrditi s svojo prisotnostjo na Brenneru, da je tam nedotakljiva italijanska meja. Bonomijevi predgovorniki so predvsem dali izraza svoji skrbi, da bi mogla postati tirolska dežela, kjer so v večini sovražni Nemci, zelo nevarna italijanski vojski. Bonomi je dejal, da je vojaška tehnika že tako napredovala, da se morebitni upori lahko takoj potlačijo. Medtem ostanejo po naborih doma samo starci, ženske in otroci.
Kar se tiče druge skrbi, to je, da je prebivalstvo na severnem Tirolskem sovražno državni avtoriteti in da bo vsled tega italijanski kulturni in gospodarski razmah v tej deželi nemogoč, je Bonomi odgovoril, da se sicer Še vrši nemška propaganda, toda preskrbljeno je za nastop proti nji, čim prekorači meje, dovoljene po zakonu. Sicer se pa dela veliko. V šole se je uvedlo učenje italijanskega jezika, v uradih se nastavljajo uradniki, ki znajo italijanski, javni napisi morajo biti dvojezični, in sicer italijanski na prvem mestu, toponomastiko bo določila že imenovana komisija. Uspeh teh ukrepov je, da merodajne osebe niso več sovražne italijanski vladavini Poslanec Toggenburg sam je izjavil, da se morajo prenehati boji in pričeti sodelovanje Bonomi je zaključil z že zastarelo frazo vseh italijanskih državnikov zadnjih let:
«Vlada hoče — je dejal —, da bodi severna Tirolska dežela, kjer naj se spoštujejo naši zakoni in naša pravica, kjer naj se da prosto polje razvoju našega jezika, naše kulture, našega gospodarstva. Toda italijanski duh mora prodreti tja po poti, obsolnčeni s svobodo. Morajo se pustiti toliko Nemcem, kolikor Slovanom, v kolikor je to mogoče, njihov jezik, njihova kultura, njihovo gospodarstvo. Italija noče raznaro-dovati in spoštuje tuje kulture, ker ve, da bo v prosti tekmi njena tisočletna kultura neizogibno zmagala. To so bila načela, ki so naredila velik Rim in Benetke. S takimi načeli bo Italija gotovo izvršila svojo novo misijo, «katero ji je poverila zmaga».
Senator Gasparotto je poročal o ukrepih za izdelovanje skupnega pokopališča za italijanske vojake, padle na macedon-ski fronti.
Nemška trgovina v Italiji RIM, 11. (Štefani) V nekaterih inozemskih državah se je razširila vest, da Italija ne postopa z nemško trgovino po splošnih običajih, temveč da vživa nemška trgovina ugodnosti, kakršne predvideva znana določba o državi z največjimi ugodnostmi. To prepričanje je popolnoma krivično. Nemško blago je podvrženo navadnim tarifam, ladje pod nemško zastavo ne uživajo v naših pristaniščih olajšav, kakršne vsebujejo razne trgovske pogodbe. Navadne tarife veljajo ne samo za blago nemškega izvora, temveč tudi za tisto blago, ki prihaja iz drugih držav in je bilo več časa v skladiščih kakega nemškega pristanišča.
Francija
Posvetovanja o bližnjem vzhodu še le po novem leta.
PARIZ, 11. Listom poročajo iz Londona: V dobro obveščenih krogih prevladuje mnenje, da se bo sestanek francoskega, angleškega in italijanskega ministra ca zunanje zadeve težko vršil Še tekom tega leta. Misli se, da se bo vršil takoj po novem letu redni sestanek med-zavezniškega vrhovnega sveta, na katerem sc bo razpravljalo o vprašanju ureditve nemške vojne odškodnine.
Pretrganje trgovskih odaofajev med Francijo in Španijo.
PARIZ, 11. Listu «Temps» poročajo iz Ma-rida, da je španski ministrska predsednik po včerajšnji seji ministrskega sveta izjavil novinarjem, da so trgovski odnošaji med Španske in Francijo pretrgani Ministrski predsednik je dostavil, da bo vlada izdala posebno rdefco knjigo® o pogajanjih s Francijo ter da bo začela nova pogajanja, da bi se našla za španski uvoz druga odjemališča.
PARIZ, 10. Danes zvečer poteče rok za ob-novitev trgovskega sporazuma med Francijo in Španijo. Francoska vlada ni dobila do sedaj še nobenega obvestila v tem ozira. Ako pride do pretrganja gospodarskih odaošajcv med obema državama, bo sledila carinska vojna, ki bo škodovala obema strankama. Kljub temu bo Francija pripravljena nadaljevati pogajanja na podlagi enakosti pravic, da bi se našla mogočnost kakega sporazuma.
Briaad pojde v London.
PARIZ, 11- Ministrski predsednik Briand je sprejel včeraj odposlanstvo pariških novinarjev ter jm izjavil, da se bo odzval Lloyd Georgevemu povabila in <f* bo iel v London 19. ali 20. t m. V pogovorih, ki jih bo imel z angleškim ministrskim predsednikom, se bodo obravnavala v prvi vrsti finančna vprašanja.
PARIZ, 12. «Journal-u» poročajo iz Londona: Potrjuje se, da bosta italijanska in belgijska vlada povabljeni, naj pošljeta svoje zastopnike, da bodo prisostvovali pogovorom med Briandom in Lloyd Ge-orgeom. Dopisnik istega lista javlja, da je prišel v London tajnik nemškega finančnega ministrstva Fischer.
PARIZ, 12. Minister za razdejane pokra-ine Loucheur ie odpotoval v Bruselj, kjer io imel jutri z belgijskim ministrskim predsednikom Theunisom pogovor o vprašanju nemške v^c odikodnjne.
Uradni krogi smatralo, da se je poskus Rathenaua v Londonu ponesrečil. — Kako nafti denar za bližnji obrok? .
PARIZ, 12. Dopisnik «Petit Parisien* v Berlinu poroča, da se vsi nemški uradni krogi strinjajo v tem, da je poskus Rathenaua v Londonu popolnoma propadel. Pogoji londonskih bankirjev za posojilo so bili zelo težki in predvsem so bili roki prekratki, tako da ni bilo mogoče sprejeti njihovih ponudb. Vladni krogi — nadaljuje dopisnik — proučujejo način za dobavo denarja, ki ga bo treba odšteti za obrok, ki poteče 15. januarja. Zdi se, da bo vlada vzela potrebno svoto od rezerve državne banke, ki znaša baje še eno miljardo in 80 miljonov mark. Rathenau je prišel v Berlin včeraj predpoldne ter je imel takoj važen pogovor s kancelarjem Wirthom.
Lan dru bolan.
VERSAILLES 11. Poveljnik stražnikov v zaporu S. Pierre v Versaillesu je bil obveščen, da ni Landru že 24 ur ničesar jedel. Vsled tega je dal poveljnik poklicati zdravnika. Zdravnik je Landru-ja skrbno pregledal ter je našel, da je jetnik zelo utrujen, ne da bi bilo njegovo stanje nevarno. Landru je izjavil zdravniku, da ga je porotna obravnava zelo utrudila, vsled Česar da so njegove meči opešale. Dostavil je, da se ba tudi pred kasacijskhn sodiščem obnašal kakor pri prvi obravnavi, naj bo odločitev kakršnakoli.	....
Anglija
Proti De Valerovi nespravlpvosti DUBLIN, 11. Kardinal Logue, nadškof v Dublinu, je nastopil proti De Valerovemu zadržanju napram angleško - irski pogodbi Vsi katoliški škofje so baje za to, da se pogodba odobri Kardinal Logue je poklical vse cerkvene dostojanstvenike Irske k zborovanju, ki se bo vršilo danes in na katerem bo predlagal, naj sprejmejo sklenjeno pogodbo.
brezžična zveza med Anglijo in Avstralijo
LONDON, 12. Svečano je bila o tvor jena direktna zveza z brezžičnim brzojavom za novinarske namene med Carnarvonom v Angliji in Sidney-em v Avstraliji. Prvo poročilo je poslal v Avstralijo londonski list «Daily Mail». Poročilo je rabilo iz Anglije v Avstralijo eno šestnajstino sekunde. Razdalja znaša 12.000 angleških milj.
Amsrika
Washingtouska konferenca. — Pred proglasitvijo četvernega sporazuma med Ameriko, Anglijo, Japonsko in Francijo.
WASHNGTON, 11. Pogajanja za sklenitev četvernega sporazuma med Amerika, Anglijo, Francijo in Japonsko, s katerim bi se zagotovil mir na Tihem oceanu, so že toliko končana in tozidevna pogodba ju bila podpisana včeraj zvečer. Ta četverni sporazum bo imel skoz-iaskoz miroljuben značaj. Z njim bo zajamčen < status quo» (dosedanji položaj) na Tifccn oceanu. Za slučaj spora med prizadetimi državami se predvideva rok 6 mesecev, v katerem bodo države podpisnice skušale rešiti spor mirnim potem, bodisi s tem, da bi se sklicala konferenca teh držav, bodisi na katerikoli drugi način. Senat Zedmjenih držav, kate--ega mnenje je odločilno, kolikor prihaja v po-štev Amerika, je temu sporazumu zelo naklonjen, ker je podoben sporazumom o razsodbi, ki jifc je podpisal Bryan v 1. 1915.
Francoski odposlanec Viviani je že poslal besedilo sporazuma v Pariz s priporočilom na naslov francoske vlade, naj sporazum sprejme in odobri, kar je francoska vlada storila brez obotavljanja. Dejstvo, da je bila tudi Francija vključena v sporazum, potnem za to državo velik diplomatski uspeli, kajti Franciji je grozila po razveljavljen ju trojne pogodbe med Ameriko, Anglijo in Francijo, ki je bila sklenjena na versailleski mirovni konferenci, resna nevarnost, da bi znala ostati osamljena in priti na ta način ob svoj vpliv na potek in razvoj vprašanj svetovne politike. Še večji pa je uspeh Amerike, ki je s tem praktično odpravila hudo moro, katera jo je dosedaj tlačila, namreč angleško-japonsko zvezo. Tudi Anglija ;e lahko zadovoljna, kajti njena zveza z Japonsko je bila kljub vsej koristi, ki jo je nudila, nekaterim velikim britanskim dominionom (kakor Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji). skrajno zoprna. Želji Italije, da bi bila vključena v ta sporazum, ni Ibilo ustreženo, dasi je italijansko odposlanstvo naglašalo, da bi sodelovanje Italije ta sporazum znatno utrdilo. Vzrok temu je najbrže dejstvo, da Italija nima na Tihem oceanu nikake posesti.
Tudi Japonski ni bilo težko žrtvovati zveze z Anglijo, ker je zato dobila dragoceno nagrado na Daljnem vzhodu. Omenjeni četverni sporazum se namreč nanaša samo na otoke in otočja, ki so raztresena po Tihem oceanu, in ne tudi na obale Tihega oceana. Med temi otoki spadajo 1. k Franciji: Marquises, Societe, Tua-matu. Nova Kalodcmija, Wallis in Loyalty; 2. k Zedisjenim državam: Havajsko otočje, Tu-iujla, Guam, Wake in Filipine, 3. k Angliji: Avstralija, Novo Zelandija, del Nove Gvineje, Bismarkovo otočje, Salomon, Gilbert, Feniks, Ellice, Fidži, Tongu, Nauru in Samoa; 4. k Japonski: Jap, Marijanski otoki, Karoline in M&ršalsko otočje. Glede otoka Jap a se bo sklenila še posebna pogodba med Japonsko in Zedinjenimi državami, po kateri bo mandat nad otokom ostal nadalje v rokah Japonske, dočim bo Ameriki priznana posest kablja, r^di katerega je bil nastal spor.
Kakor rečeno, se ta sporazum ne nanaša na obale Tihega oceana, S tem so se prizadete države izognite zelo kočljivim vprašanjem, ob katerih bi se bila konferenca prav gotovo razbila. Ko bi hoteli sporazum razširiti tudi na obale Tihega oceana, bi morale priti zopet v pretres pravice Japonske do Koreje, nje položaj v Mandžuriji m mnogo drugih vprašanj skrajno kočljive narave, ki bi Japonski onemogočila pristop k vsakemu podobnemu sporazumu, ako bi celo ne povzročila, da bi Japonci zapustili konferenco.
Tako so prizadete države raje rešile le pol vprašanja, das se je lahko sklenil sporazum,, saj. £9«ledice njih. polovičarstva itak ne bodo
trpele te drŽave same, temveč drugi, predvsem seveda Kitajska.
Evo sedaj besedilo tega važnega sporazuma. Zelo kratko je ter vsebuje samo sle-deče štiri določbe:
1. Pogodbeniki so se sporazumeli o sle-dečem glede svojih vzajemnih pravic do otokov na Tihem oceanu: Ako nastane glede teh pravic med pogodbeniki spor, ki bi ga diplomacija ne mogla rešiti na zado* voljiv način in ki bi znal ogrožati dobro razmerje med njimi, bodo vse prizadete države povabljene k skupni konferenci, na kateri se bo dotično vprašanje pretresalo in uredilo. — 2. Ako bi omenjenim pravicam grozila nevarnost od kake druge države, tedaj se bodo pogodbeniki sporazumeli o korakih, ki jih bodo imele pod-vzeti vse prizadete države skupaj ali ena ali druga med njimi ločeno, da se bo moglo biti kos zahtevam položaja. — 3. Pričujoča pogodba bo veljavna za dobo 10 let. Po tem času bo lahko razveljavljena, ako bo katerakoli izmed teh zahtevala. Dotična država pa mora naznaniti svojo željo eno leto pred potekom 10 let. — 4. Sporazum bo ratificiran po ustavnih običajih vsake posamezne države ter bo stopil v veljavo, kakor hitro bodo ratifikacijske listine položene v Washingtonu. Tedaj bo angleško - japonska zveza prenehala obstajati.
Izjava italijanskega odposlanstva WASHINGTON, 11. Na javni seji, na kateri je bil obznanjen četverni sporazum o Tihem oceanu, je podal senator Schanzer v menu italijanskega odposlanstva sledečo izjavo: ^Italijansko odposlanstvo je sprejelo javno razglasitev o sporazumu glede Tihega oceana, ki ji je bil sporočen še pred sklenitvijo, z globokim zadoščenjem. Vsak koral:, ki mu je namen ohranitev svetovnega miru, žanje naše popolno odobravanje. Načela, na katera se ta sporazum naslanja, odgovarjajo vzvišenemu stremljenju za mirnim reševanjem sporov ki nastajajo med državami. Trdno upamo da bo ta sporazum trdno in trajno jamstvo za ohranitev miru na Tihem oceanu.«
General Diaz odpotoval iz Amerike
NEW YORK, 11. Danes se je general Diaz vkrcal na parnik «Giuseppe Verdi® ter je odpotoval na njem proti Italiji.
Bšeimija
Delavci iz Kolna proti gibanja za odcepitev obreaskih pokrajin.
BERLIN, 12. Delavci v Kolnu so imeli zborovanje, katerega se je udeležilo nad 3000 oseb, ter so protestirali proti poskusom ločitve obrenskih pokrajin cd Nemčije. Zborovalci so sklenili resolucijo, v kateri je med drugim re-čano: Svarimo inozemske države, predvsem Francijo in Belgijo, naj se ne dasta zapeljati po spletkah nekaterih oseb, ki so brez vsakega ugleda in ki imajo nekoliko pristašev le med nekateriini neznatnimi elementi prebivalstva obrenskih pokrajin. Prebivalstvo obren-skih pokrajin in predvsem delavci nikakor ne mislijo na ločitev od nemške republike. Delavci iz obrenskih pokrajin so Nemci in Nemci hočejo ostati.
Zaupajmo Ge — sebi!
V seji italijanskega senata minule sobote so nekateri mogočni gospodje precej ostro kritizirali vladno politiko na južnem Tirolskem in so trdo prijemali generalnega civilnega komisarja g. Credaro, ki je tudi senator in je bil navzoč v seji. Očitali so, da je vladna politika premlačna in da zato globoko kompromitira ugled države ter onemogoča trajno prijateljstvo med obema plemenoma. Senator Tamassia je naglasa!, da bi morala vladna politika stremeti za tem, da se z ene strani utrdi spoznanje, da so meje, ki jih je dosegla Italija, definitivne in neodpravljive, na drugi pa, da te nove meje nikakor ne kršijo ne narodnost-nih, nc zemljepisnih pravic nobenega na« roda. Nova črta naj bi pomenila mejo miru med narodi! Vsi, brez razlike narodnosti, morajo spoštovati zakone, obenem pa ne sme biti nikake razlike pri uživanju pravic in vršenju dolžnosti! Razorožiti sc mora nesrečno sovraštvo, ta žalostna dedščina Avstrije.
Govornik je ostro grajal šolsko politiko vlade v južnem Tirolu. Po njegovem mnenju vlada preveč zanemarja italijansko Šolstvo napram nemškemu. Menil je tudi, da bi moralo biti Italijanom — tudi če ne poznajo nemščine — olajšano potovanje po nemškem delu južne Tirolske in zato da bi morali biti vsi napisi italijanski ali pa vsaj dvojezični! Govornik je menil — in sicer v popolni neskladnosti s temi poslednjimi izvajanji, da mora biti politika vlade bolj aktivna in da se mora gibati v duhu liberalnosti! Na ta očitanja je odgovarjal senator, generalni civilni komisar Credaro, v dolgem govoru. Napisi, kakor so sedaj na Brennerju, da so prirejeni sporazumno z najgorečnejšimi italijanskimi patrioti. Ti« sti, ki grajajo vladno politiko na južnem Tirolskem, slede bolj čustvom, v tiskom, namesto razlogom. Glede na šolsko politiko se je govornik skliceval na naredbo ministrskega predsednika Bonomija, ki je na-glašala: 1. da so vse italijanske rodbine dolžne pošiljati svoje otroke v italijansko šolo, in 2. da morajo vse občine posvečati isto skrb italijanskim kakor nemškim šolam! Skliceval se je tudi na to, da je vlada izgnala več pangermanskih «agitatorjev*, kar da je napravilo ngoden vtisek na vsa prebivalstvo. Vlada obrača vio pažnja tudi nemškemu Šolstvu. Izpremenili so sq programi nemških Sol In nređlwWa »iih
Stran EL
V Tvstn, dm* IX decembra mi.
Sancic * Stopi! tem na tih« njive* in «Da sem Jaz «Jez«s») in pevski zbor (Grbćev «Gosdič je že zelen» — Sester oglasno). Sodeluje tudi začetni pevski zbor «Učitelj-ske zveze». — Naslednji dan (18. 12.) se bo igrala Cankarjeva drama «Kralj na Betajnovi*. Glavno vlogo bo igral mariborski ravnatelj Milan SkrbinŠek ter tr-žaSki igralec Marij Sila. — Natančnejši vzpored objavimo pozneje!
Iz tviaSkesaTlvUenSa
Umor aH ltarti«? Dne 19. novembra t. L sta odplula dva finančna strtžnika, in sicer 20 Jetrn Josip Platino in 21 letni Salvator Me-
(___— ™Oj 9 čelnom proti Grijanu, od koder pa ju
postavljeno italijansko prebivalstvo pod odkrito ščuvali k nasilja proti časnikom in J" 1?5° več	Finančno oblastvo je uvedlo
cesarsko avstrijsko vlado v Julijski Krajini časnikariem kakršnekoli noKtičn« ilnib A	da ^ugotovi, kara sja izginila finanč-
knjiinice, pripravlja se imenovanje novih Šolskih nadzornikov, nadomeščajo ae tndi vnanja sredstva ponka in učitelji vršijo sedaj lojalno svojo dolžnost. Ali vse to se mora izvrševati postopno in sčasoma!
Kar se tiče splošne politike, se je skliceval govornik na besede predsednika senata, Tittonija, ko je bil minister za vnanje stvari: ^Prebivalstvo druge, priključene nam narodnosti naj ve, da mi ne mislimo na nikako zatiranje in raznarodovanje; naj ve, da se bodo spoštovali njegov jezik tn njegove naprave. Zagotoviti moramo prebivalstvu ob zgornji AcKii. da ne bo
vitnejiih Časnikarskih zvez iz vse Italije. Glavni predmet rasprave je bilo vprašanje svobode tiska. Na seji je bila sprejeta resolucija« s katero se odobrava dosedanje prizadevanje izvršilnega odbora, da bi se dosegla v sedanjih političnih bojih popolna nedotakljivost časnikov in časnikarjev. V ta namen naj stopi vodstvo v direktno zvezo tudi z udruženjem založnikov in z vodstvi posameznih političnih strank. Državna oblastva pa se vnovič opozarjajo, naj skrbijo z večjo vnemo za to, da se nasilja proti listom preprečijo in da bodo, ako se izvršijo, najstrožje kaznovana. Posa-
nikoli občutilo policajske vladavine, prega-j mezne^ časnikarske zveze se pozivajo, naf
njanja in samovlastnosti, kateri je bilo iz- izključilo tiste izmed svojih članov, ki bi
in Tridentinskem. — Italijanska vlada izvaja — je naglašal Credaro — politiko postopnega postopanja, ker ve, da palica nikdar ne izpreminja čustev, marveč jih napravlja še bolj uporna. Že Mazzini da jc rekel: «Posredovati je treba z zdravo energijo, z živimi silami gospodarskega življe-nja.» Zato želi govornik, naj narod podpira napore vlade, ker duševno razpoloženje med nemškim prebivalstvom je dobro in Nemec spoštuje tiste, ki delajo in se trudijo za blagor domovine!
Vse te izjave v italijanskem senatu o politiki napram drugorodnim manjšinam so zelo značilne za naredno in politično du-ševnost uradnih in neuradnih politikov v Italiji. Govorniki, ki so grajali vladno politiko na južnem Tirolskem, kolebajo med *da» in «n«2. Z eno roko bi hoteli dajati, z drugo pa zopet jemati Pred svetom bi hoteli na eni strani kazati Italijo v luči pravičnosti in svobodoljubja, od vlade pa zahtevajo, naj — da rabimo edino primerno besedo — raznaroduje te narodne manjšine in naj da njihovim krajem italijansko lice! Zato pravimo po vsej pravici, da delajo s svojimi očitanji veliko krivico uradni politiki in g. civilnemu komisarju
časnikarjem kakršnekoli politične stranke.
Ta poslednja točka v tej moški resoluciji se nam zdi še posebno važna. Ako jo bodo posamezne krajevne zveze dosledno izvajale, bo najbrže moralo slediti primerno očiščenje« marsikje, n. pr. tudi v Trstu, kjer imamo zaznamovati rekorde takega ščuvanja.
Otvoritev akademskega leta na trgovski
visoki šoli <Revo!teIla>. V nedeljo se je vršila v palači Goich v ul. S. Martiri 17 svečana otvoritev šolskega leta tukajšnje trgovske šole. Razkošno opremljena dvorana je bila nabito polna. Poleg dijakov in profesorjev so se udeležili svečanosti med drugimi zastopnik generalnega civilnega komisariata kom. Crispo Moneada, zastopnik občine cav. Villasanta, zastopnik škofa škofov tajnik in general Sanna kot zastopnik vojske. Zavod sta zastopala kom. Be-nussi in prof. Gentile. Svečanost je otvoril ravnatelj zavoda prof. Gino Luzzatto, ki je pozdravil goste in je nato poročal o poteku minulega šolskega leta, tekom katerega je biio promoviranih 21 dijakov. Ker je trgovska visoka šola ustanovljena v prvi vrsti zaradi mesta, katergea trgovina pa je vezana na bližnji vzhod, so se ustanovile v zavodu stolice za jugoslovensko, Čeh osi o-
Credaru. Saj hočejo v resnici vsi — isto!1 vaško in moderno grško literaturo. Ko se Saj je g. Credaro to izjavil z zadostno jas- j vzpostavilo v državah srednje in vzhod-nostjo. Razlika je le v tem, da hoče on po- ue Evrope redno življenje, bo moral tudi stopno, previdno in preračunjeno potopa- j Trst premagati svojo krizo in zavzeti zo-ti, oni pa naglo in brezobzirno. Vlada hoče P£t svojo sijajno misijo posredovalca med
mamiti drugorodno manjšino s sladkimi besedami in lepimi obljubami, medtem pa n. pr. šolstvo previdno odtegniti vsakemu vplivu ljudstva s premeščanjem in nameščanjem učiteljstva in pa s tem, da se — kakor je Credaro naravnost povedal — polagoma izpremenijo vsa «vnanja sredstva pouka 9.
Naj se že gospodje imenujejo Tamassia, Tittoni, Credaro, Bonomi, ali pa ce!o — Giunta: vsi hočejo isto! Razprava v italijanskem senatu o politiki napram narodnim manjšinam daja zato tem manjšinam ponovno pouk, naj ne verjamejo nobenim sladkim besedam, nobenim lepim obljubam, nobenim zvenečim frazam o pravičnosti in svobodoljubfuf Zanašafo naj se ie na
vzhodom in zapadom, ker na to misijo je Trst navezan po svoji zemljepisni legi in po vzgoji svojega trgovskega sloja. Tržaška trgovska visoka šola, katere usoda je o'd-visna od usode mesta, hoče z vsemi močmi pomagati, da se doseže ta cilj in da se tržaška trgovina zopet razširi. V ta namen namerava delovati tudi na drugem polju in sicer s tem, da privabi v svoje dvorane mlade dijake iz držav, s katerimi je Italija stopila ali namerava stopiti v tesne trgovske siike. Trst je postal — je zaključil ravnatelj Luzzatto — predstraža italijanstva nasproti vzhodu, iz njega se mora italijanska misel razlivati v balkanske in podonavske dežele; da pa more izvršiti svojo misijo, mora postati veliko visokošolsko
mu
same sebe, na' svoje delo, ki na'j ohranja sredisče. Preuredfea trgovske visoke šole v ljudstvu zavest o njegovih pravicah in; F™ korak na tej poti. veča v njem narodne energije; z eno be- | Govoril je nato prof. Salvioli o zakono-sedo: utrja njegovo nravno, narodno in <*a)nih navzkrižjih, nastalih vsled aneksije gospodarsko moč! Če bo naše delo trajno inoviJj pokrajin. Odlični pravnik je obrav-tako, potem se bomo smeli nadejati da naval težko vprašanje, ki postaja dan za tudi italijanski državniki in politiki pridejo dnem akte**00 pereče z občado-
= 1t>dnfi£ do cnnTnai 113	n	L—m L. _ * _ *_
slednjič do spoznanja, da narodi, ki hočejo živeti, ne umirajo, in da morajo oni — italijanski politiki — V8meriti svojo politiko napram narodnim manjšinam na pot resnične pravičnosti in resničnega svobodoljubja!
Veliki!
ROK ZA PREDLOŽITEV PROŠNJE ZA
HSJUK^ mENIK POTEČE 15-
PROŠN JE ZA VPIS V VOLILNI IMENIK Opozarjamo one, ki imajo vložiti še prošnjo za vpis v volilni imenik za državno-zborske volitve, da se je v tozadevni oglas vrinila pomota. Zadnji daa za vložitev prošnje je 15. decembra 1921, kakor ze javljeno v «Edinosti» z dne 3. t. m,, in ne 15. januarja 1921.
e ¥asfi
vanja vredno kompetenco.
Po tem govoru se je svečanost zaključila.
Fašistovski shod prepovedan. Včeraj se je imel vršiti na Piazza Unita shod, napovedan od arditske zveze v protest proti dogodkom v Splitu, kjer je prišlo do spopadov med domačim prebivalstvom in nekoliko mornarji ital. vojne ladje. Shod je bil prepovedan in so se vršile vsled tega po mestu ponekod demonstracije. Varnostna služba je bila ojačena tudi s konjeniškimi oddelki. Ulica Sv. Frančiška je bila zaprta
Z vojaškimi kordoni.
Cankarjeva dneva (17,-18.12.) v Skednju.
V soboto, dne 17. decembra, ob priliki tri-letnice Cankarjeva smrti (f 11. dec. 1918.) in naslednji dan priredi pripravljalni odbor «Kulturnega društva» v Skednju — Cankarjeva dneva. — Prvi dan (17. 12.) bo na vzporedu predavanje o Cankarju (predava učitelj Drago Širok), recitacije iz njegovih del (recitira ravnatelj Milan Skrbinšek), koralni zbor (Forsterjev «Z glasnim šumom
Včeraj
Zanedotaklp^tcasmaov m časnikar- , kora, - osmer oglasno), ldavk (igra naš
«**vns\ zveza itali- pianist Srečko Kumar Chopinovo «Mriv«S-
vV > lz/edno sejo, ! ko koračnico*, Kogojev «Andante» i dr.) kateri SO p^otvovau zastopniki najpogla- solopetje (poje koncertna pevka AvrSj'a
PODIISTFK
kolike hvaležnosti sem vam dolžna! Tega KAPITAN MARRYAT	I kar ste storili zame. nikdar ne porabim.*
_	I	oaa vam bo do smrti hvaležna » je pri
Leteli Hoiandec^zr^&s^jzrt&s: ir z
— gospod Filip!s
•Pa, čemu, Myuheer Poots? Obljuba sem vam. da vam oai znesek poplačam in bom tudi drsal besedo. Denarja imam dovolj _ na tisoče goldinarjev in kaj naj z njimi počnem?*
."Vi ~ Y' tUoče?>> j« vzkliknil Poots. Ah, nesmisel! Tega vam ne verjamem.* «Pcnavljam vam, Amina,» je rekel Filip : da "nam veliko premoženje. Saj veste, da ne
lažem.»
< Saj sem vam takoj verjela.» «Toda, Če imate toliko, gospod Vander-
*Da, on in pri tem je bi! sta v smrtni nevarnosti.®
»Dobro, dobro; odpuščam mu ves dolg, da'
ves dolg; toda steklenico — saj je ne rabi _j
mi mora vrniti. Daj mi malo vode}»
Šele čez nekaj časa je prišel mož do popolne
zavest«.
Filip ga je pustil samega s hčerko, vzel dvoje nabitih samokresov, da bi se prepričal o stanju onih štirh vlomlcev. Bila je krasna msečna
noč. Oba moža pri vratih sta ležala mrtva,	_____
ona dva pa, ki sta hotela umorili zdravnika decken, jaz pa sem tako ubog —» sta bila ae pri živlejnju, čeravno je eden izmed Toda Amina je položila roko na očetova
njiju že umiral, ostali pa močno krvavel. Sled- usta, da je ostal zadnji kaasc stavka neiztfo-
ni fdu :o i" 11 i ,-> narfnunril niUn.	--ljl__1 VO r j ^ n
«OPe
njega je Filip nagovoril, nakar je oni molčal. Mladi junak >e pobral na tleh ležečo orožje in s povrnil v hišo, kjer je našel starega gospoda, ki je bil že mirnejši in mu je stregla hčerka.
«Hvala vam, Filip Vanderdecken, hvala vam
greva
je rekla deklica, «čas je, da počivat. Zapustiti nas morate FiHp.»
«Ne, tega ne storim,» je odvrnil mladenič, «in ravnotako malo mislim na spanje. Vidva le pojdita mirno počivat, kajti v resnici je že čas.
bogat. Ostanite zdravi in srečni.»
Filip je postal mračen. V domišljiji je videl spet ono usodno pismo in spomnil se je prisege, zato je nehote zamrmral: «zdrav in srečen? Ne, neU in odkimal z glavo.
«Tudi jaz 6e vam moram zahvaliti,« je rekla
na stražnika. Oblastvo ju je dolgo iskalo, a yu najlo fiele pred par dnevi v bližini Barkovelj. Metrica so na$ii privezanega na čoln. Na njegovem telesu so se poznali sledovi po udarcih. Flatfna so pa shičajno povlejdi z mrežami, ki služijo za ribji lov, na površje morja. Obe trupli sta bili odpeljani v mrtvašnico pri Sv. Justu, kjer bosti raztelešeni.
Kaj se je zgo<£lo s finančnima stražnikoma na morju? Za reiitev tega vprašanja sta na razpolago dva domnevna slučaja: tistega usodnega večera, ko sta odplula finančna stražnika s čolnom proti Grijanu, kjer sta imela nalog zasledovati tihotapce s tobakom, je razsajala na morju straiaa burja. Mogoče je, da je moža ugonobila burja. Mogoče je pa tudi, da sta prišla v roke tihotapcem in da so ju umorili ti.
Po požaru v parka novega pogrebnega pod-jetja. V pogereni kolnici in bližnji dvonadstropni hiši v parku novega pogrebnega podjetja v ulici deila Tesa št. 31, kjer je izbruhnil v soboto prodi večeru silen požar, ki je povzročil okoli en miljon škodo, |e tlelo do nedelje okoli poldne. Novo pogrebno padjetje je bilo zavarovano proti požaru le za kakih 34 tisoč lir. Sest druiin, ki so stanovale v rečeni hiši in ki so ostale brez strehe, je dobilo zavetišče pri znanih usmHjemh družinah. Vzroki sil nega požara se niso mogli še ugotoviti Vse kakor pa je izbruhnil ogenj v oddelku mizarjev, v kolnici.
Ceno kolo. Romeo Benadetti, mladenič 21. letu, stanujoč v ulica XXX Ottobre, je čital pred par dnevi v nekem tukajšnjem lista, da proda Dominik De Palma, stanujoč v ulici Scuo!« nuove št. 18, kok> po selo nizki ceni.
—	Koliko zahtevat« za ksđo? —
—	Sestalo lir. —
Mladenič si je nato crgledal kelo. Kolo mu je ugajalo. Zato )e dejal ponižno:
—	Denarja nimam s seboj, Ce mi pa zaupate kolo, Vam prinesem denar le danes. —
De Palma, ki je poznal Beaedettija, mu )« zaupal kolo. Toda dan se je nagnil h kraju, a Benedežtija ni bilo cd nikoder. Minul je drugi dan, tretji... drseti, a De Palma ni videl ne Beaedettija ne kolesa ne denarja. De Palma se je naveličal čakati. Zato je stopil aa policijo in ovadil Benedettija. Policija je tega včeraj pri jela in ga odpeljala v zapor.
Smrtna nesreča Is neprevtdBosii. — Mladeniča frirtmk« ubila bomba v Bazovici. V nedeljo zjutraj se je pri godila, v Buovici m aicer v bližini grote smrtna nesreča iz oeprevidnosti. Žrtev jc 24 letni Viktor Lazzaro, stanujoč v ulici Criatoforo Colombo št. 17.
Groča tržaških Tpfa-rienfitor irictaifecT se je podala v nedeljo z rti troj v Baaoviea, da obišče gjne>te>t ki leži nedaleč od vasice. £s del izlet« nikov je splezalo v jamo, ostali pa, ki sicer Viktor Lazzaro, Emil Comici, Viktor PaoJoga-mi in Jordan Badettich, so pa med tesa časom krožili po polju v bližim jame. Useda fri hotela, da so nafoteH ti štirje nlaMM aa bombo. Eden isnmd mhh jo jc pobral s tal in jo začel
EreishcrvatiL Nate jo je vrgel mđ sebe. V tem ipu se je becnba razpo&la z steinto pokom. Trije znladeaiAi so prepkleni	četrti
pa — Lazza?« — k obležal na tfeh, ubit od bombe. Ko so vldeH prijatelji, kaj se je zgodile z Lazzarjem, so skočili na bazoviftki poitni urad in telefonirali na reiilno postajo* Tri četrt ure pozneje je prišel na lic« mesta zdravnik rešilne poeta jc in ugotovil, da jc Laz« aro že mrtev. Truplo jc bilo odpeljano proti večeru v sirtvalnico pri Sv. Justu.
Spcpad med ftaiktf {a komunisti pred poslopjem rmtiirts Včeraj popoldne okoli 13.15 je prišlo pred poslopjem sodiiCa v slici SS. Martiri do spopada med fašisti fa komunisti. Do spopada Je prtfilo radi tega* ker jc neki fašist izzival grude komunistov, ks jc stala pred poslopjem sodiScc ftu pričakovala poročila o procesu petnajstih komunistov. Radi tega je nastal med kocmuBSti m iafaitstom »rttep. Fašistu so prihiteli aa pomoč le dragi tovariši ki tako je na tal pravcati boj, med katerim se j« tudi streljalo. Nastala je panike: ljudje so begali sem in tja ter iskali zavetišča v vežah, nekateri komunisti »o vdrli v neko kovaško delavnico v ulici S. Lncia, za njimi so prihiteli fašisti in j£b pretepli. Pri tem pretepu je udaril neki fašist v pomoti kovača Alberta Tomasi-nija, ki je ustužbezi v isti delavnici, z železnim drogom po glsvi Pretep v delavnici bi se bil Še nedalfeval, če bi ne prihiteli orožniki, ki so aretirali nekaj fašistov in komunistov.
Železniški iacident v Tržiča. Včeraj zjutraj okoli 10. ure, v času, ko je imel prisopihati na tržiški kolodvor brzovlak iz Vidma, je skočil neki vagon tovarnega vlaka št. 6267 iz tira in se pokvaril. Radi tega je ostala proga zaprta za več ur.
Dva posfcušeaa samomora, 20 letna Giocon-da Slaico, stanujoča v Škrklji št 460, se je hotela včeraj zjutraj zastrupiti z večjo količino jodija.
—	Tndi 50 letna Frančiška Benvcnuti, stanujoča v zagati Cristofono Colombo št. 7, si je prerezala z brivno britvijo vrat Odpeljali so jo v nevarnem stanju v mestno bolnišnico
jri Gorici. Glavni civilni kosusa-riat v Trstu Je odobril pravila Slovenskega izobraževalnega društva *Podgora». To društvo pripravlja sedaj svojo prvo veselico. Dne 26. t. m, namerava prirediti lepo dramatično predstavo. Za prvi nastop si je izbralo F. S. Finžgarjev narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih: «Divji lovec*. 2elkno društvu ob narodni meji obilnega uspeha.
Miklavžev večer < Gorfike emladine» se je vršil 5. t. m. v dvorani «Pri jelenu». Lepo je bUoJ A na nekaj moramo opozoriti občinstvo. ^Miklavžo je pozval med drugim tudi «Bratu-žev kvartet*, da zapoje, — in zapel je kvartet, P^ ai^ mišljeni pravi kvartet, ampak nekateri člani «Omladine* so se opogumili in zapeli Vodopivčevo «Na poljani...!»
Vsa čast fantom! 2elimo le, da bi tudi drugi člani «OmJadine» hodili k pevskim vajam, da ne bi vedno in vedno slišali prepevati le kvarteti Torej mladina, uči se petja, da ne boš na prihodnjem «Miklavževem večeru^ zopet v Škripcih.
Eden, ki ti dobro želj.
Darevl za nesrefns žrtve v Isfri
Nabrano v Slumu 218 90, Radolovič Peter 20, selo Smoljani 143, krajevni odbor pol. društva «Ecfinost:> v Idriji nabral 209 L in 5 din., nabrano v veseli družbi na osmici pri Judovcu na Kokmkovcu 20.
Zadnji izkaz: 149.244*75 L in 6503 din. Skupaj: 149.865*65 t in 6508 din.
ZA RAZKUŽENJE na gobcu in parkljih obolele živine in za preprečitev te bolezni priporoča izkušeno sredstvo lekarna v II. Bistrici.	2193
ABSOLVENT ljubljanske državne trgovske šoie išče mesta pri kakem dnamem zavodu, industrijskem ali špedicijekem podjetju al! Pa v kaki večji trgovini. Cenjene ponudbe pod «Absolveni» na upravništvo ^Edinosti*
2251
NAROČILA Ln popravljanje prešitih edej sprejema Diblas, Via Paduina 9, IV.	226C
UGLASOVANJE glasovirjev fv vsakem pogledu popolno}, podučevanje vijoline, (tetf-, retično-praktično), ponavljanje šolskih predmetov. Pisati na: Turrini, 113 Trst 7. 2269
KROJAČNICA Avgust Stuiar, ul. S. Francesco D'Assisi si. 34, lil. nad je edina dobroznana krojačnica v Trstu,	23
ZLATO in srebrne krose plača in vet kot drug! kupci. Albert Pevb, vrar, Malini 46 Jv blUitri drvečega trga).	44
DAROVI
V spomin pok. Andreja Čok {Pušarja) iz Lonjerja so darovali za «Organizacijo vojnih
sirot» sledeči: Andrej Čok (sin) 25, Amalija BIOGLOBIN, najboljše krepilno sredstvo
POZOR1 Srebrne krone in zikto najviši! cenah plačuje edini JroBist Belleli Vita, Vht Madonniaa 10, J.	38
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 5C
STEKLENE SIPE vsake vrste in mere. Frodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 JHotel Europa) telefon 44-23.	55
Čok 10 L, Albert 5 L, Karolina Bizjak (Se-žaaa) 5 L, Ivan Merlak (Sežana) 5 L, Ivan Glavina (Johan) 5 L, družina Antona Svab 10 L.
za
Borzna DGrešila,
Tečajb
Trst, dne 12. decembra 1921.
Jadranska banka.........	....	. 130
Cosulicb.............	. . . .	. 292
Dalmati«	. . . .	. £00
Gerolimich ...........	. . . .	. 1500
Libera Triesilus .........	• . • .	. 493
Lloyd . . *••*,*,».■«,	. * . .	. 1320
Lussino .............	. • • •	. 700
Martinolich........ , * . ,	• . • •	. 128
Oceanis . . • . . ••••••••	. . • .	. 250
Premtida .............	* . . .	. 345
Tripcovich............	. » . «	. 227
Ampelea .,.«..,,,,,,,	. • • •	. 608
Cement Dslntatia •••...*..	• * . •	• 320
Cement Spakto . - . .......	. . . .	. 264
Tuis valats na trfaibem irju		*
odrske ki ose...........	310 3 30	
avstrijsko nemške krone .......	—.40 —	-.45
čeikosloviSke kreme ........	26.10-	26 75
	34.50 - -	36,—
lejt *...............	16.75-	17.75
rnarke ............ ..	13.30—	14 80
do'arji	22.15-	22.35
lrsncaskl franki..........	176.75-	177.50
švicarski frank! ..........	437.--	441.—
angleiki hjntl papirnati.......	»2.60-	93.—
ar.gleSJu funti, zlati ........	116.--	-118.-
napoleoiJ	93 25-	93.75
slabokrvne ženske in otroke. Letošnje prvovrstno ribje olje se dobiva v lekarni v IT. Bistrici.	62
POSTELJE iz trdega lesa L 100.—, žininicc 40.—, vzmeti 55.—, ponočne omarice, chif-fonier, vse novo, prodam zelo ugodno. Fou-deria 12, I. desno,	59
kupujem in plačujem po cenah, ki jih drugi ne moreje plačati.	(957;
Via Pondares št. 6, 1.
MALI OdLUSS
G06PfCA Ada N. Goc, je uljudno naprošena, da javi svoj točen naslov na upravo pod «Saa*«imr».	2276
KDOR želi kupiti premoženje v Jugoslaviji naj piše do 18. tekočega meseca A, Luzniku v; Dornbergu pozneje pa na »Posredovalnico 4 Za. Primorca» Celje, Gregorčičeva ulica 3. |
2277
POROČNE SOBE od L 1600 naprej, jedilnice, pisarne, amerikansko pohištvo za urade, železne postelje po aBernih cenah v skladišču via Udine 25.	2272
Uvozna in izvozna tvrdka
Deblosia & Domeniš
Trst, via Coroneo 13, telef. 12-34
opozarja na novodošle velike partije stekle-nine, porceJane, ernailirsne kuhinjske posode in najrazličnejših Šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cen »h.
Vse blago je češkega izvora. 33
Srebrne krone in zlaio plačujem po najvišjih cenah
RLOjzrj POVH
Trst, Piazza Garibaldi št, 2
(prej Barrlera)
HARMONIKA« nova« tržaški sistem se ceno t>roda. Seorcola-Coroneo 769.	2273
POPOLNA, moderna spalna soba, kuhinja in dlvan ae prodajo. Vrdela Farneto It, 1210, pritličje.	2274
ISCEM učenca. Mixar, Via Udine 10, Trst.
2275
NOVE posteče z L 9§.—, vzmeti L 60, žimnice iz Bortke trave 50.—, iz volne 145.—, nočne omarice, umivalniki, chiffoaiers, omare in popolno pohiitvo za aobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3.	2271
KUPUJEM dnevno cunje čiste, bele in barvane, m o rak o travo in žimo, kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solitario 1.	67
POZOR AMERIKANCU Proda se posestvo obstoječe iz dveh enonadstropnin hiš, (v eni se nakaja stareznana, dobroidoča gostilna) gospodarskega poslopja, njiv in dveh vrtov, od katerih eden je urejen za gostilno. Ga stilna se nahaja tik farne cerkve v večjem kraju ob železnici. Ponudbe ped «Ugodna prilika» na upravništvo lista.	2241
ZA ŽIVINOf krepilni fluid za člene, redilni prašek, čistilni prašek, prah proti kašlju za konje, prah za krave (poboljšanje mleka) v sežanski lekarni.	53
Vesti z GorISkega
Sežana. Civilni komisariat za politični okraj Sežana objavlja: Posestnikom jugo-slovenskih k r o n se daje na znanje, da morajo do 25. t. m. naznaniti temu komisariatu posest te valute. Opozarja se, da je ta rok ne-podatjšljiv in da se naznanitve, poslane po temu dnevu, ne bodo vzele v obzir. — Sežana, 11. decembra 1921. — Civilni komisar.
"LEZEN na gobcu in na parkljih ozdravi .sinogo let preiskušeno zdravilo, ki sc dobi
sežanski lekarni.
53
DOBJjD izvežban avtomonter sc išče kot delovodja za ivrdko v Mariboru. DeJak, Cankarjeva ulica 33, Maribor.	2242
zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz bečeve ter zajčeve
plačuje po najvišjih cenah.
D. VVINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, 11. nadstr.
Prvovorsten popolnoma samostojen
vešč slovenskega, hrvatskega in laškega jezika se sprejme takoj v stalno službo. — Slov, gradb. družba z o. z. Ljubljana. Tov. Keršič.
3E2EKE
iz srca. Rešili ste mi ljubljeno dete in moje Lahko noč, Mynheer Poots. Prosil bi pa vas
premoženpe, ki je sicer majhno — kajti nisem!za svetiljko in potem vaju pustim sama. _
Lahko noč, Amina!*
•Lahko noč,* je odvrnila deklica, ki je podala odhajajočemu roko, «tisočkrat,, tisočkrat hvala.»
«Tisoče goldinarjev 1» je mrmral stari mož, medtem ko se je Filip odstranil in odiel po
' ni II t uli* I IW ^f^iuiai^ragaa^?^^
Ho debelo!
r^i
III	I tid MitS!
Italijanska družba z o* p.
za trgovanje z obuvalom in usniem.
Odpretie podruinice v Opatiji Cetanada Bagni VitSoria.
A Prodaja po Izredno nizkih cenah vsled menjave avstrijsko-nemške krone *