Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
u	
	§n
Leto XXXV. - Štev. 2 (1735)
Gorica • četrtek, 13. januarja 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Lažni in resnični mir
Glasilo ustanove »Cerkev v stiski« je v decembrski številki prineslo članek svojega ustanovitelja in bivšega voditelja p. Werenfrieda van Straatena. Pametno se nam zdi, da s tem člankom seznanimo tudi naše bralce ob začetku novega leta.
VVerenfried je moje ime in pomeni »Tisti, ki se bori za mir«. V resnici je celo moje življenje bilo boj za mir med Bogom in ljudmi in med temi slednjimi. Ni bilo naključje, da se je naša ustanova rodila v adventu kmalu po drugi svetovni vojni, ko je ranjeno človeštvo hrepenelo po Knezu miru.
Med mojimi romanji po razrušeni Evropi se mi je odkrila hudičeva hinavščina komunizma, ki skuša izrabljati revščino za to, da razdene človeštvo in zruši prestol troedinega Boga.
LAŽNI PACIFIZEM Sedaj poziva svobodne ljudi, naj delajo za mir in se odpovedo orožju, toda njegov nespremenljivi cilj ostane totalna vojna proti Vsemogočnemu in da bi se vse človeštvo podvrglo suženjskemu jarmu komunizma.
Preveč pacifističnih gibanj pripada peti koloni komunizma. Dejstvo je, da ta gibanja s svojim geslom »Mir brez orožja« in z izrabljanjem upravičenega strahu pripravljajo pot Rdeči armadi, če se tega zavedajo ali ne. Številna teh gibanj imajo dvojen obraz: ko trdijo o sebi, da so v službi miru, oznanjajo umor otrok v materinem naročju in po celem svetu vodijo vojno zoper nedolžne še nerojene otroke. To je začetek konca. Kajti če milijoni mater lahko brez kazni smejo moriti svoje otroke, potem ni moralne ovire, ki bi mogla preprečiti svetovni pokol.
Lažnivi preroki tega »totalnega miru« pozabljajo na spodbudne besede apostola Pavla: »Nadenite si vso bojno opravo božjo, da se boste mogli ustavljati hudičevim zvijačam« (Ef 6, 11). Ti borci za mir »niso opasani z resnico« in »nimajo pravice za oklep«, kajti nikoli ne omenjajo nečloveškega trpljenja v koncentracijskih taboriščih Sovjetske zveze. Namesto miru z Bogom oznanjajo preplah in zaskrbljenost. Tako razbijajo »ščit vere« in ga nadomeščajo s praznim malodušjem. Namesto »čelade« odrešenja« nosijo obveze na očeh.
ZLORABLJANJE SVETOPISEMSKIH BESED
Že dolgo je tega, odkar je modernistično razlaganje sv. pisma spremenilo »meč Sv. duha, to je božjo besedo« v nož iz plastike, ki nikomur ne škoduje.
Kdor išče opore za svoje pacifistične sanje v sv. pismu, bi moral zbrisati marsikatero stran. Moral bi predvsem zbrisati Jezusove napovedi o koncu sveta. Moral bi pozabiti njegove besede, ki so sedaj na žalost za milijone in milijone ljudi grenka resničnost: »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem namreč, da ločim sina od očeta in hčer od matere in snaho od tašče; In človeku bodo sovražniki njegovi domači« (Mt 10, 34-36).
Nikjer ni v evangeliju zapisano, da moramo preprečevati vojne tako, da se s prekrižanimi rokami predamo izsiljevanju diktatorjev, ki hočejo celemu svetu vsiliti svojo brezbožno diktaturo. Na nobeni strani ni zapisano, da moramo iz strahu pred novo vojno odpreti vrata Evrope strahotam, kot se dogajajo na otočju Gulag (tako Solženicin imenuje sovjetska kazenska taborišča), kjer je bilo že več žrtev kot jih je zahtevala zadnja svetovna vojna. Nikjer ne najdemo zapisano, da bi moral sv. Mihael, knez nebeških trum, trpeti upor zoper Boga in se predati Satanu samo zato, da bi očuval mir.
Kdor v svojem zgrešenem gledanju meni, da je mir največja dobrina, se predaja Zveri iz Apokalipse, ki je o njej zapisano: »Začuden je ves svet gledal za Zverjo... in molili so Zver govoreč: Kdo je Zveri enak in kdo se more z njo vojskovati?« (Raz 13, 4). Toda Bog je nad Zverjo.
Res je, moramo se bati atomske bombe.
hudiča in neukrotljive zveri, ki drema v vsakem človeškem srcu. Vendar kdor ne vidi drugega kot to, je nezvest evangeliju. Tak človek pazi samo na nevarnost, na nevihto in na razburkano morje; seje preplah, ki vodi v brezup in v polom.
VSAK DIALOG ŠE NE VODI K MIRU
Za prvi dan leta nas je sv. oče Janez Pavel II. pozval k molitvi za mir pod geslom: »Dialog je pogoj za mir«. Dialog pa pomeni ne samo razgovor, temveč tudi zavest lastne moči in pravice. Saj se hlapec ne more razgovarjati s svojim gospodarjem. Danes npr. Poljska. Kdor se čuti krivega, se prav tako ne more razgovarjati s svojo žrtvijo. Češkoslovaška se npr. leta 1938 ni mogla razgovarjati z nacistično Nemčijo, temveč je morala samo pristati na Hitlerjev diktat.
Mi hočemo torej mir med narodi, med državami? Mir med demokratičnim svetom, ki je združen v Atlantskem paktu, in med socialističnim blokom, ki je združen v Varšavskem paktu? Seveda hočemo to vsi. Toda pogoj je dialog na enaki ravni. Ne po poljsko in ne po češkoslovaško, kot bi želeli razni pacifisti in radikalci s svojimi povorkami in s svojim kričanjem.
K. H.
Posvečal je novega goriškega nadškofa
Tudi Slovenci zastopani v lepem številu
Lani 17. novembra je bilo uradno javljeno, da je sv. oče imenoval za .novega goriškega nadškofa patra Antona Vitala Bom-marca, vrhovnega predstojnika minoritov. Kmalu zatem se je zvedelo, da bo novi nadpastir posvečen v,škofa 6. januarja, na praznik sv. Treh kraljev v baziliki sv. Petra skupaj z nekaterimi drugimi škofi. Posvečenje da bo opravil sam sv. oče. V naglici je bdi izbran v škofiji poseben odbor, ki je za to priložnost organiziral romanje v Rim. Vsega skupaj se je nabralo skoraj 700 romarjev iz vseh delov nadškofije s preko 40 duhovniki.
PRIJETNA VOŽNJA V RIM
Slovenskih vernikov se je nabralo za večji avtobus iz slovenske župnije v Gorici in iz Doberdoba, precej pa jih je bilo razdeljenih po drugih avtobusih, še nekateri drugi pa so potovali kar s svojimi avtomobili. V avtobusu št. 6 je bilo skupaj z dušnima pastirjema 55 potnikov.
V	sredo 5. januarja zjutraj ob šestih smo bili že na avtocesti pri Ronkah. Ker je bil avtobus nov in udoben, je bila vož-
Novi kardinali
Pri splošni avdienci v sredo 5. januarja je sv. oče Janez Pavel II. naznanil, da bo 2. februarja podelil kardinalsko čast 18 cerkvenim dostojanstvenikom. S tem se je število kardinalov zvišalo na 138, a ker jih je 18 starih nad 80 let, bo imelo volivno pravico točno 120 kardinalov, največje število, ki ga predvideva uredba papeža Pavla VI. že med novoimenovanimi sta dva, ki sta presegla 80 let in ne bosta mogla voliti. Očitno je hotel sv. oče s tema imenovanjima dati obema priznanje. Prvi je 87-letni Julijanis Vaivods, apostolski administrator Rige in Ljepaje (sovjetska republika Letonija), drugi pa francoski teolog jezuit Henri De Lubac.
Italijani so dobili tri nove kardinale; med njimi je 56-letni Carlo Maria Martini, milanski nadškof.' Jugoslavija ima novega kardinala v osebi ragrebškega nadškofa Franja Kuhariča (63 let). Slovenski verniki so upali, da bo po dveh hrvaških kardinalih izbira padla na Slovenca, a niso bili uslišani. Zdi se, da v Rimu hrvaška Cerkev v danih razmerah več pomeni kot slovenska.
Kot je bilo pričakovati, sta postala kardinala tudi primas poljske Cerkve 54-letni nadškof Jožef Glemp in pariški nadškof, po poreklu poljski Jud 56-letni Jean Marie Lustiger. Najmlajši kardinal je postal nadškof v Medellinu (Kolumbija) Lopez Tru-jillo, ki ima 47 let. Sledita mu z 49 leti nadšk. Mei-ssner iz Vzh. Berlina in nadšk.
Danneels iz Belgije. Furlanskih staršev sin je 54jletni nadškof v Chicagu Joseph Bernardin, ki je obenem predsednik severnoameriške škofovske konference.
Kardinale so poleg omenjenih dobile sledeče države: Libanon (maronitski patriarh Horaike), Slonokoščena obala, Angola, Venezuela, Tajska, Nova Zelandija. Celokupno ima sedaj Evropa 71 'kardinalov (od njih Italija 35), 23 Latinska Amerika, 14 Sev. Amerika, 14 Afrika, 12 Azija, 4 Avstralija in Oceanija.
■ Novi poljski kardinal Glemp je takoj po imenovanju v varšavski stolnici pozval k dialogu vse družbene plasti na Poljskem. »Dialog,« je dejal, »je težko uveljaviti, zlasti s spodnjo družbo.« Izrazil je upanje, da bodo oblasti držale svojo obljubo glede obiska papeža Janeza Pavla II. O poljski Cerkvi pa je rekel, da je močna, neodvisna in uživa ljudsko podporo. V času, ko je govoril, je skupina pristašev Solidarnosti, ki so bili pri maši v drugi cerkvi, izvedla pohod mimo stolnice in prepevala sindikalne pesmi. Policija ni intervenirala.
■ Dva dni pred svojim rojstnim dnevom (5. januarja je izpolnil 45 let) se je španski kralj Juan Carlos I. ponesrečil pri smučanju v kraju Gstaad v Švici. Zlomil si je medenično kost. Zaradi tega bo moral o-stati nepremičen 40 dni. Kralj se je že vrnil v Madrid in vrši svoja državniška opravila kar iz svoje bolniške sobe.
Polaganje evangelija med obredom škofovskega posvečenja na glave novih škofov v baziliki sv. Petra na praznik Razglašenja Gospodovega. Prvi od desne, ki kleči,
je novi goriški nadškof
Novi goriški nadškof p. Anton Vital Bom-marco med mašo, ki jo je opravil v petek
7.	januarja v baziliki Svetih apostolov v Rimu za goriške vernike
nja kar prijetna. Zal smo imeli na cesti od Padove do Bologne precej gosto meglo, kar je vožnjo podaljšalo za kake pol ure. Dolgčas nam pa med potjo ni bilo, ker smo se pogovarjali, molili in peli nabožne, zlasti božične pa tudi narodne pesmi. Nekaj po eni uri smo bili v Orvietu za kosilo in ogled prekrasne stolnice.
Ko smo dospeli v Rim, se je že mračilo. Šofer nas je brez težav pripeljal na hrib v bližino bazilike sv. Petra, kjer smo skupaj z romarskimi skupinami iz nekaterih drugih področij nadškofije našli »jeper-go« za dva dni v lepem, novem domu »Časa tra noi«, ki jo vodijo redovnice. Zelo ugodno je bilo to za nas, ker je bilo tako blizu Vatikana in ker je bil iz doma prelep razgled na rimsko mesto ter baziliko sv. Petra, čeprav utrujeni od dolge vožnje smo si hoteli že takoj po večerji ogledati večno mesto v čaru nočne razsvetljave, nekaj peš, nekaj pa s tramvajem in taksijem.
OGLED MESTA
V	četrtek dopoldne smo imeli prosto, zato smo se dogovorili z vodstvom, da si ogledamo najvažnejše: štiri bazilike in najodličnejše točke in spomenike. Šofer je bil precej vešč Rima, zato smo se najprej popeljali po mestu mimo glavnih trgov in spomenikov.
Obiskali smo baziliko sv. Pavla in križni hodnik v samostanu poleg nje. Nato smo se popeljali skozi EUR mimo modernih palač in trgov ter po širokih drevoredih. Zatem smo si ogledali baziliko sv. Janeza v Lateranu in križni hodnik. Ko smo izstopili iz bazilike Marije Velike, je zazvonilo poldan, ker pa je bilo še nekaj časa na razpolago, smo se kratko ustavili na trgu sv. Petra za bežen ogled trga in nekaj obveznih fotografij.
V	BAZILIKI SV. PETRA
Kmalu po kosilu je bilo treba spet na avtobus in k Sv. Petru, ker je bilo določeno, naj se zberemo pred baziliko ob 15.30. Ob določenem času, poldrugo uro pred pričetkom slovesnosti, smo začeli počasi vstopati v več vrstah v baziliko. Treba je bilo skozi več vrst stražnikov, ki so . po skrbnem pregledu puščali naprej samo tiste, ki so imeli vstopnico. V notranjosti je bilo vsakemu odkazano mesto s stolico. Ceremoniarji vršijo še nekatere zadnje priprave in dajejo posameznikom in skupinam navodila, mi pa čakamo, opazujemo in razmišljamo.
Ob petih se prižgo še močni žarometi in burno ploskanje ter bliskanje flešov od glavnih vrat naznanja prihod sv. očeta in sprevoda duhovnikov, ki bodo posvečeni v škofe v spremstvu diakonov. Ker smo v časopisih že večkrat videli njegovo sliko, hitro spoznamo med ostalimi kandidati (vseh je 14) našega novega nadškofa.
OBRED POSVEČENJA
Začne se sv. maša, pri kateri pojeta izmenoma zbor in ljudstvo. Božjo besedo
berejo v italijanskem, španskem in latinskem jeziku. S pesmijo »Pridi, Stvarnik Sveti Duh« se začne obred posvečenja. Kardinal Baggio prosi papeža, naj predstavljene duhovnike posveti v škofe. V nagovoru jih sv. oče spodbuja, naj kot pastirji vodijo zaupane vernike do Betlehema. Na vprašanja sv. očeta vsi izjavljajo, da so pripravljeni oznanjati evangelij, bedeti nad vero, vzgajati božje ljudstvo, skrbeti za duhovnike, vztrajati v upanju. Pevci zapojo litanije vseh svetnikov, vsi pokleknejo in odgovarjajo, medtem ko kandidati ležijo pred oltarjem.
Sledi glavni obred: sv. oče položi vsakemu roke na glavo in isto storijo škofa soposvečevalca in vsi navzoči kardinali in škofje. Nato vsakemu kandidatu položijo na glavo evangeljsko knjigo. Temu sledi maziljenje s sv. krizmo in izročitev evangeljske knjige, pastirske palice, mitre in prstana. S tem papež predstavi nove nad-pastirje ljudstvu. Verniki v baziliki, zbrani z vsega sveta dajo duška veselju z burnim aplavzom. Nato se maša nadaljuje in no-voposvečeni škofje somašujejo s papežem.
Na koncu vsa cerkev zapoje Te Deum, novi škofje pa gredo po sredi cerkve in delijo vidno ganjeni svoj prvi nadpastir-ski blagoslov. Skozi gost špalir se sv. oče vrača v svoje stanovanje. Prijazno pozdravlja in blagoslavlja na vse strani, ljudje mu ploskajo, mahajo z rokami v pozdrav, ga fotografirajo, marsikdo pa z žalostjo pripomni, da je sv. oče vidno utrujen in da se je po prestanem atentatu postaral.
Ura je že osem in pol zvečer, utrujeni a zadovoljni se vračamo v dom v ul. Mon-te del Gallo in si med potjo v živahnem razgovoru izmenjamo neizbrisne vtise s slovesnosti.
SREČANJE V CERKVI SV. APOSTOLOV
V petak zjutraj je za deveto uro napovedano srečanje z novim nadškofom v cerkvi sv. Apostolov, ki je poleg sedeža vrhovnega predstojnika minoritov. Tu so vsi romarji goriške nadškofije in njih duhovniki, uradna delegacija, ki jo vodi kapitularni vikar msgr. Ristits, predsednik pokrajine Cumpeta z nekaterimi svetovalci, goriški župan Scarano z nekaterimi svetovalci, med njimi je dr. Damjan Paulin, zastopniki skupnosti s Cresa in številni nadškofovi redovni sobratje. Cerkev je polna in v prezbiteriju je 120 duhovnikov, ki somašujejo.
V pozdrav spregovori msgr. Ristits in za njim vikar vrhovnega predstojnika minoritov, ki bo odslej vodil redovno skupnost do volitev novega generala. Msgr. Močnik prebere drugo berilo v slovenščini.
V lepi pridigi je msgr. Bommaroo od srca spregovoril najprej o spremembi, ki jo je na njem izvršilo prejšnji večer škofovsko posvečenje, nato pa o treh družinah, ki je nanje navezan in jim želi izraziti svojo vdanost in hvaležnost. Prva je domača družina, sorodniki, domača župnija in ožja domovina na otoku Cresu. Druga redovna, frančiškanska družina, od katere je toliko prejel, odkar je vanjo vstopil pred 48 leti. Tretja družina je go-riška nadškofija, ki mu je bila zdaj zaupana in h kateri prihaja zanašajoč se ne na svoje sposobnosti pač pa na božjo pomoč in sodelovanje vseh duhovnikov, redovnikov in vernikov. Globoko so odjeknile med navzočimi tudi besede, s katerimi se je hotel spomniti svojega prednika msgr. Cocolina, saj v prav v teh dneh obhajamo prvo obletnico njegove nenadne in boleče smrti. Nato je spregovoril našim vernikom v slovenščini:
(nadaljevanje na 2. strani) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiit
V NEDELJO 30. JANUARJA BOMO PRAZNOVALI NEDELJO KATOLIŠKEGA TISKA VELIKODUŠNO PRISPEVAJMO!
iiiiiiiititiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiii
Ob smrti Rafkota Premrla Haydnov koncert v Ljubljani
Podelitev Gallusove plakete dr. Mirku Cudermanu
Pok. prof. Rafko Premrl (na desni) na obisku pri starosti beneških Slovencev Ivanu Trinku na njegovem domu v Trčmunu pod Matajurjem
Kolikor se spominjam, sva se s pok. Rafkotom Premrlom prvič osebno srečala v Žabnicah, ko je bil tam za župnika. Skupina tedanjih študentov Malega semenišča v Gorici smo prikolesarili prek Predela v Žabnice in se seveda ustavili pri župniku. Tam smo hoteli pozdraviti g. Premrla, toda rekli so nam, da je v planinah. Kolesa smo pustili v župnišču in se nato peš ipodali na Sv. Višarje. Ob povratku je bil Rafko Premrl že doma in tedaj sem se prvič osebno ,pozdravil z njim. Vendar se mi je čudno zdelo, da nas je kot študente sprejel z neko zadržanostjo. Rekel bi, da je bil »duhovni aristokrat«. Veliko je znal, veliko bral. Njegova knjižnica v Štmavru je bila prepolna knjig, zlasti nemških. Kajti nemščino je obvladal perfektno. Njegova ljubezen je bila filozofija, a je kot navadno vsi filozofi živel bolj odmaknjen od vsakdanje družbe; le v ožjem krogu prijateljev se je razživel in znal biti duhovit.
MLADA LETA
Pokojni Rafko Premrl je izhajal iz znane Premrlove družine v Vipavi in je bil v sorodstvu s skladateljem Stankom Premr-lom. Družina (je bila premožna in so vsi njeni otroci bolj ali manj študirali. Poleg Rafkota je postal duhovnik tudi njegov brat Stanko. Srednje šole je dovršil v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Imel je torej solidno srednješolsko izobrazbo. Po maturi je najprej šel na Dunaj na univerzo. Toda že naslednje leto se je premislil in se priglasil v goriško bogoslovje. To je dokončal leta 1930 in bil posvečen v mašnika.
Prvo službo je dobil v Cerknem kot kaplan. Od tu ga je po dveh letih nadškof Sedej poslal v Žabnice, ki so takrat bile še pod upravo goriškega nadškofa. Ta župnija se je namreč izpraznila potem, ko je Viktor Kos odšel za dekana v Komen. V Žabnicah je bilo njegovo največje delo, da je nadaljeval z obnovo Marijinega svetišča na Sv. Višarjah. Če je danes to svetišče takšno kot je, se moramo zahvaliti tudi Rafkotu Premrlu. Med drugim je poklical Toneta Kralja, da je cerkev poslikal.
V	DACHAUU
Toda Žabnice so bile in so še vedno dušnopastirsko težka vas zaradi premnogih svetnih interesov, ki se tam okrog križajo. Pred zadnjo vojno je postalo posebno težko oib dogovoru med Mussolinijem in Hitlerjem, naj se prebivalstvo Kanalske doline izreče za Nemce ali za Italijane. Kdor se je izrekel za Nemca, se je moral izseliti v Avstrijo ali Nemčijo, kdor se je izrekel za Italijana, je moral ostati ali postati Italijan. Žabniški župnik je skupaj s pok dr. Dolharjem nagovarjal ljudi, naj ostanejo doma in ne silijo v Tretji Rajh. To so mu nacisti zamerili.
Da bi se rešil pred aretacijo, je zapustil Žabnice in se zatekel v reško škofijo, .kjer so mu odkazali odročno župnijo Poljane nad Reko. Bilo je to leta 1940. Upal je, da bo tam v miru preživel vojno vihro. Toda po septembru 1943 ‘je bila velika nemška ofenziva proti partizanom, ofenziva, ki se je razbesnela s posebno krutostjo prav v Istri. Pa se je zgodilo, da so župnika Rafkota Premrla obdolžili sodelovanja s partizani, ga decembra 1943 aretirali in zaprli v tržaški Coroneo; od tu je v maju 1944 bil poslan v Dachau, kjer je trpel z drugimi zaporniki do osvoboditve konec aprila 1945. Iz tega časa je rad pripovedoval, kako sta stradala s poznejšim nadškofom in kardinalom v Pragi Beranom. (O tem kardinalu vemo, da mu pozneje komunistične oblasti niso štele v dobro njegovega trpljenja v Dachauu in so ga še same za daljši čas zaprle.)
PROFESOR
Po srečni rešitvi iz nacističnega taborišča se je Rafko vrnil v svojo rodno ško-
fijo v Gorico. Toda tu zanj takrat niso dobili primerne duhovniške službe, zato je povečini bival pri bratu Stankotu in se posvetil poučevanju. Postal je profesor in sprva učil na slovenskih šolah v Gorici in v Trstu.
Med tem časom je študiral in dosegel doktorat iz političnih ved na univerzi v Trstu. To mu je odprlo vrata na italijanske višje šole. Učil je v Gorici na zavodu Fermi, potem v Vidmu na zavodu Mali-gnani. Toda naveličal se je vozarjenja v Vidam in zaprosil za mesto profesorja filozofije in zgodovine na slovenskem liceju v Gorici, kjer je ostal do upokojitve.
V	DUŠNEM PASTIRSTVU
Od leta 1947 je bival kot gost pri bratu Stankotu v Štmavru. Ko je Stanko odšel za župnika v Pevrno, je Rafko postal redni župnik v tej prijazni vasici pod Sabotinom. Vodil jo je 12 let, vse do svoje, smrti. Tudi v Štmavru se je lotil obnavljanja cerkve in župnišča. Tu je živel kot naš goriški Gospod Mirodolski: gojil čebele, skrbel za vinograd, bral, študiral.
Zadnja bolezen se je pojavila nenadoma sredi lanskega novembra. Zdravniki so ugotovili, da gre za hudo in neozdravljivo obliko diabetisa. Zaradi te bolezni je po hudem trpljenju našel svoj mir v Gospodu v petek 7. januarja.
POGREB
Pogreb je bil v ponedeljek 10. januarja popoldne v Štmavru. Domača cerkev se je kmalu napolnila z duhovniki in verniki: zelo številni so morali ostati zunaj. Somaševanje je vodil župnik Marjan Kom-janc ob prisotnosti kapitulamega vikarja msgr. Ristitsa. Med mašo in po maši so se ga spomnili gg. Komjanc in Peter Šorli ter msgr. Ristits. Peter Šorli se je poslovil od pokojnega v imenu nekdanjih internirancev v Dachauu. Dejal je: »Ko sem 18. novembra 1944 stopil kot interniranec v taborišče Dachau, me je ob vhodu pozdravil pok. dr. Rafko Premrl, ki je bil ondi že od 14. maja istega leta. Danes pa mu bom jaz spregovoril nekaj besed v slovo na njegovi zadnji poti... V Dachauu je bilo približno 2.800 duhovnikov raznih narodnosti, med njimi 30 slovenskih. Približno polovica duhovnikov je v Dachauu umrla... Res je smrt naša skupna usoda. Za kristjana in za duhovnika pa je smrt ločitev od tega sveta, toda bolj kot ločitev je smrt vernemu človeku veselo upanje, prijazna luč, ki mu posveti v večnost...«
Po maši so se od pokojnega Rafkota poslovili še Danijel Pintar v imenu vaščanov, dr. Drago Štoka in pa dr. Rafko Dolhar, njegov prijatelj iz časov, ko je bival v Kanalski dolini. Domači zbor je odlično prepeval med mašo in je svojemu župniku zapel tudi izven cerkve v zadnje slovo.
Prelepo večerno sonce je zahajalo za briškimi griči, ko smo se pogrebci razhajali z žalostjo v srcu tudi zaradi tega, ker je odšel še en slovenski duhovnik, mladih duhovnikov pa ni.
K. H.
■	V Pragi se je zaključilo dvodnevno zasedanje politično-posvetovalnega odbora Varšavskega pakta, ki so se ga udeležili najvišjl partijski in državni voditelji sedmih držav članic. Med drugim je bil sprejet predlog, ki vabi članice NATO pakta k podpisu sporazuma o »odpovedi uporabe vojaške sile iin ohranitvi miroljubnih medsebojnih odnosov«. To je že tretja ponudba sporazuma o nenapadanju. Prvič se je to zgodilo leta 1958, drugič pa leta 1963. NATO je oba predloga gladko zavrnila in vse kaže, da to pot ne bo drugače, kajti nadaljevanje sovjetske prisotnosti v Afganistanu in nasilno uveljavljanje proletarskega internacionalizma s strani Moskve ne dajeta državam Atlantskega pakta dosti vere v sovjetske mirovne pobude.
Ves glasbeni svet je v letu 1982 praznoval 250-letnico rojstva velikega skladatelja, dunajskega klasika Josepha Haydna, ki se je rodil 1. marca 1732 v Rohrauu na Gradiščanskem v Avstriji.
O Haydnu pogosto govorijo kot o »očetu instrumentalne glasbe« in to oznako si tudi zasluži. Učvrstil je sonatno obliko in ji vdihnil toliko življenja, da je postala ena najbolj gibkih oblik glasbenega izraza. Dokončno je utrdil obliko simfonije in bil je oče godalnega kvarteta. Obogatil je harmonično govorico svojega časa, našel nove možnosti v orkestraciji in poglobil moč glasbenega izraza. Haydn je bil tudi globoko veren in zato ima tudi velike zasluge na področju cerkvene skladbe.
Haydnova glasba je kot njegov značaj: jasna, odkrita, sveža in mikavna, brez najmanjšega sledu izumetničenosti ali mračnosti. Čvrsta zasnova, tekoča instrumentalna govorica, lepota melodije, otroška vedrina — to je nekaj značilnosti, ki so lastne slogu najveselejšega med vsemi skladatelji.
Ker je bil Haydn tesneje povezan tudi z Ljubljano (bil je častni član ljubljanske filharmonične družbe), so se ga spomnili tudi člani pevskega društva Consortium musieum s koncertom, ki je bil 19. decembra v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani.
Program je obsegal Simfonijo št. 61 v D-duru, Te Deum za zbor in orkester ter mašo — Missa ki tempore belli — (maša iz vojnih časov) za soliste, zbor in orkester. Slednja je gotovo ena najlepših, kar jih je Haydn napisal, in ravno to mašo je skladatelj posvetil ljubljanski filharmonični družbi, ,ko ga je ta imenovala za častnega člana.
Izredna in učinkovita izvedba celotnega programa, pri katerem zasluži posebno pohvalo pevski zbor, nosilec zelo naporne
Svoj tradicionalni božični koncert je ZCPZ priredila letos v nedeljo 9. januarja v tržaški stolnici. Letošnja prireditev je imela v izvajanju revialni značaj, torej drugače kot druga leta, ko so nastopali združeni zbori ali, točneje, je nastopil zbor, sestavljen s pevci različnih zborov, ki delujejo v okviru Zveze.
Prireditev je sicer izgubila mogočnost, ki jo ustvarja množičen zbor, a je ovrednotila posamezne zbore in odprla pogled na to, kar zbori delajo, katere skladbe preučujejo, ali so se spoprijeli s kakim novim intenpretacijskim načinom, ali študirajo tudi pevsko tehniko, ki je potrebna za lepo petje in za kake nove skladbe. Bilo je namreč nekajkrat povedano in napisano, da Zveza teži tudi za tem, da bi spodbudila nastanek novih skladb v njihovi glasbeni in besedni sestavini, ki bi odražale sedanji čas, sedanjega človeka in tudi prostor, kjer Zveza deluje.
Menimo, da mora vsakoletni božični koncert prinesti nekaj novega. Nima smisla prirejati božičnih koncertov, navadno s precejšnjimi organizacijskimi napori, če na njih ne nastopijo tudi novi elementi, ki bodo ostali dokument naših teženj in želja. Torej novosti pa tudi brskanje po preteklosti, da otmemo morda dokončnemu pozabljenju pesmi, ki so bile premalo izvedene ali sploh ne.
Seveda morajo biti uvrščene v koncertne programe tudi znane stare in starejše božične pesmi, da se v njih prepoznajo starejši poslušalci. Božič je namreč praznik domačnosti, topline, otroštva in zato tudi dragih spominov na mlada leta. Torej novo, ki proži roko bodočnosti, in povezanost s tem, kar je bilo pred nami.
Na nedeljskem koncertu ZCPZ je bilo eno in drugo. Slišali smo božične pesmi Franca Gačnika, ki je uvedel v slovensko cerkveno glasbo pesmi, ritmično razgibane, melodično všečne, preproste po harmoniji a ljudsko občutene. Značilne Gač-nikove pesmi je ob spremljavi ansambla župnijske glasbene šole izvajal mačko-Ijanski zbor pod vodstvom mlade dirigentke Marije Zadnik.
Nove skladbe sta prikazala združena dekliška zbora Devin in Slovenski šopek, ki sta predvajala dve Harejevi, eno Gačniko-vo .in priredbi pesmi E. Adamiča in L. Hafnerja. Tudi Ciganovi skladbi, ki ju je izvajal dekliški zbor iz Sv. Križa pod vodstvom s. Celine Kontelj sta novejši in našemu ambientu neznani.
Poleg omenjenih so nastopili še cerkveni zbori iz Rojana pod vodstvom Humber-
naloge, je navdušila poslušalce, ki so tudi tokrat napolnili dvorano Slovenske filharmonije.
Slovesen pečat pa je zadobil večer ob podelitvi Gallusove plakete dirigentu zbora dr. Mirku Cudermanu. Predstavnik ZKOS je prebral dolgo obrazložitev, ki med drugim pravi:
Dr. Mirko Cuderman je ena najbolj samoniklih in izvirnih osebnosti na področju slovenskega zborovskega petja. Bil je pobudnik in soustanovitelj glasbenega društva Consortium musieum, s katerim dosega zavidljivo kakovostno raven. O tem pričajo številne kritike v javnih občilih, tki ne ugotavljajo le profesionalne ravni izvedbe, ampak tudi strokovno in premišljeno izbiro programa, na katerem so pogosto prve in praizvedbe posameznih skladb.
Dr. Mirko Cuderman zavzema v ljubiteljski poustvarjalnosti širšega slovenskega in jugoslovanskega prostora posebno mesto: načrtno in sistematično se je namreč lotil poustvarjanja vokalno-instrumentalnih del domače in svetovne glasbene zakladnice.
Cudermanova napredna programska politika, ki se prizadeva za nenehno kakovostno rast, je pomembno poživila tudi de-
lo	komisije za odrasle zbore, ki jo sedaj vodi. Rast oziroma napredek slovenskega zborovskega petja, ki ga lahko opazujemo v zadnjem času, je tako — vsaj posredno — tudi rezultat Cudermanovih prizadevanj .
Gallusovo plaketo je nato nagrajencu izročil predsednik .komisije za Gallusova odličja Marko Munih.
Uspeh koncerta in navdušenje prisotnih ob podelitvi nagrade zaslužnemu dirigentu je ustvarilo posebno praznično razpoloženje; bilo je radosten uvod v božične praznike.
F.Ž.
ta Mamoila, z Opčin, ki ga vodi Franc Pohajač in iz Sv. Križa pod vodstvom Albina Verginelle, ki so v glavnem izvajali znane, v tradiciji utrjene božične skladbe. Letošnji božični koncert je sklenil močan zbor Fantov izpod Grmade in Dekliškega zbora Devin s šestglasno zborovsko skladbo Slava Bogu na višavah.
Med zamenjavami zborov je recitiral božične pesmi A. Gradnika, V. Voduška, J. Puclja, L. Šorli, M. Breclja, m. Elizabete in S. Sardenka Livij Valenčič, ki je tudi predstavil nastopajoče zbore in njihove programe. Priložnostno misel je res številnemu občinstvu, ki se je zbralo v tržaški stolnici, da posluša koncert, podala članica odbora Zveze Ljuba Smotlak.
S tem dejanjem je Zveza cerkvenih pevskih zborov sklenila zunanjo, bolj manife-stativno dejavnost za leto 1982, v katero so bili uvrščeni še revija otroških in mladinskih zborov Pesem mladih v marcu, koncert Marijinih pesmi v maju in revija odraslih zborov s svetnim programom preteklega 28. novembra.
■ Francoska vlada je uradno razpustila Nacionalno osvobodilno fronto Korzike in imenovala posebnega komisarja, ki bo poveljeval policiji in orožnikom. Omenjena separatistična organizacija je nastala leta 1976. Za cilj svojega delovanja si je zastavila neodvisno Korziko. Ta program skuša uresničiti z atentati in terorjem, obenem pa terja »revolucionarni davek« od Francozov, ki so se nastanili na otoku. Prebivalstvo sicer na splošno ne odobrava 'teh nasilnih metod, ogreva pa se za najširšo avtonomijo in nasprotuje pariški samovolji do Korzike.
■ Nenavaden spor je zaradi ribolova izbruhnil med Dansko in Vel. Britanijo. Danska, ki je kot Vel. Britanija članica Evropske gospodarske skupnosti ni namreč podpisala novih pravil EGS, ki od 1. januarja prepovedujejo ribolov 12 morskih milj od obale drugih držav. Danski poslanec evropskega parlamenta Kent Kirk je zaradi tega sklenil povzročiti diplomatski spor na ta način, da je z ribiško ladjo, na katero je vzel 12 časnikarjev zaplul v britanske prepovedane vode. Britanske oblasti so nemudoma reagirale in ladjo odvedle v svoje pristanišče Northshiolds. Tam ga je sodišče obsodilo na 70 milijonov globe, kar si je poslanec Kirk ravno želel. Sedaj bo sprožil pravni spor. Najprej se bo pritožil na britansko prizivno sodišče in če mu to ne bo dalo prav še na evropsko sodišče v Luksemburgu.
Posuečenje v Rimu
Grb novega goriškega nadškofa
(nadaljevanje s 1. strani)
Dragi bratje in sestre! Vesel sem, da lahko danes pozdravim v vašem materinskem jeziku tudi predstavnike slovenske skupnosti, ki so prišli v Rim na moje škofovsko posvečenje. Dejstvo, imeti v škofiji en jezik več, še eno kulturo, smatram kot neizmerno bogastvo, če le-to prispeva k večjemu ravnovesju in čim popolnejšemu skupnemu življenju ter medsebojnemu sodelovanju. Prosimo torej danes, naj nam sveti zavetniki in mučenci naše goriške nadškofije, hčerke oglejske Cerkve, ki je bila skrbna mati vere in civilizacije naših dveh narodov, podare milost, da si bomo vedno prizadevali za rast naših občestev in medsebojno delovanje.
Nato je še prosil, naj molimo zanj, da bi mogel v celoti uresničiti v svojem življenju kot nadpastir v Gorici geslo, ki si ga je osvojil od sv. Maksimilijana Kolbeja in ga postavil v svoj škofovski grb: »Dajaj samega sebe drugim, to je prava ljubezen«.
Mirko je prebral prošnjo v slovenščini. Pri obhajilu smo zapeli »Glej zvezdice božje*.
Po maši sta stopila v prezbiterij predsednik pokrajine Cumpeta in goriški župan Scarano, ki sta občuteno izrazila pozdrave, čestitke in dobre želje v imenu goriške pokrajine in mesta.
Po končani slovesnosti je šel sprevod po cerkvi v zakristijo, ljudje pa so od obeh strani nadškofa pozdravljali in mu ploskali. Ko je nadškof iz prezbiterija stopil v cerkveno ladjo, je kot prvo pozdravil našo naj mlajšo romarico še ne štiriletno Natašo Ferletič iz Doberdoba in jo poljubil. Medtem so gostitelji na križnem hodniku svojega samostana pripravi-
li	zakusko za vse udeležence. Med ljudi je prišel tudi g. nadškof in se ustavil z njimi.
POVRATEK
Zdaj smo imeli še kakšno urico za ogled mesta in njegovih zanimivosti ter za nakup spominčkov. Kljub velikemu prometu in težavam, ki so pri tako velikem številu potnikov neizogibne, nam je uspelo, da smo se še enkrat zapeljali na trg sv. Petra. Tam so se nekateri povzpeli na kupolo, drugi so šli v kripto, kjer so grobovi papežev Janeza XXIII., Pavla VI. in Janeza Pavla I.
Vsega, kar bi bili radi, seveda ni bilo mogoče videti zaradi prekratko odmerjenega časa, pa saj to tudi ni bil glavni namen našega romanja v Rim, marveč da bomo pri posvečenju našega novega nadškofa in da se z njim srečamo. Kljub temu pa smo bili le zadovoljni, da smo si tudi marsikaj ogledali, zlasti še ker je bilo vreme tako, da si boljšega v tem času nismo mogli želeti.
Po kosilu se je začela pot proti domu. Nazaj grede smo imeli več sreče, ker v Padski nižini ni bilo običajne megle. Našli smo jo pa pred Gorico in Doberdobom, tako da je šofer moral zmanjšati hitrost. Okrog polnoči smo bili že vsi doma, sicer precej utrujeni, a veseli in zadovoljni po vsem tem, kar smo v teh dneh v večnem mestu ob srečanju s sv. očetom in našim novim nadškofom doživeli.
® Te dni se mudi na Falklandskem otočju (Argentinci ga imenujejo Malvine) britanska ministrska predsednica Thatcherjeva, njen mož in poveljnik britanskih pomorskih sil admiral Fieldhouse. Njen obisk so oblasti držale v molku, dokler ni pristala na otočju. Thatcherjeva je hotela s tem obiskom manifestirati pripadnost o-točja Vel. Britaniji, obenem pa z otočani proslaviti 150-letnico angleške osvojitve o-točja, ki je od leta 1810 pripadalo Argentini.
Sevoda nastop Thatcherjeve ni bil všeč argentinski vladi. Njen zunanji minister Aguirre Lanari je dejal, da se more Vel. Britanija pri posesti Malvinov sklicevati le na silo; svoj komentar je pridala tudi sovjetska tiskovna agencija Tass, ki je obisk Thatcherjeve označila za »razkazova-len«, obisk, ki bo še bolj otežkočal rešitev tega problema.
Božični koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu
Z GORIŠKEGA
Pred talnim kongresi Sionske sknposfi BoŽiČIB Slikarski MiStroviK
Slovenska samostojna politična stranka Slovenska skupnost je danes prav gotovo politično dejstvo, mimo katerega nihče ne more. Uveljavila se je tako navznoter kot tudi navzven. V prvem primem gre za utrditev slovenske stranke med našim ljudstvom, saj prav in morda edino v njej vidi pristnega glasnika svojih teženj ,in zahtev; navzven, pred večinsko italijansko javnostjo po se je stranka prav tako že dostojno predstavila in s svojim delom in svojim sodelovanjem v odborih in na drugih mestih kaže podobo odgovorne in resne politične sile.
Pred kratkim je Slovenska skupnost pregledala svoje dosedanje delovanje na dveh pokrajinskih kongresih, tako na Goriškem kot na Tržaškem. Sedaj je pa pred stranko samo novo in še važnejše politično preverjanje: deželni kongres. Na tem forumu mora SSk ne samo pregledati svoje do sedaj opravljeno delo, ampak tudi začrtati nove smernice za doboče dveletje in pravzaprav nakazati pot samostojni slovenski politiki v Italiji.
NOVE RAZSEŽNOSTI SLOVENSKE SKUPNOSTI
Ce hočemo tu samo nekoliko pretresti sedanji položaj slovenske stranke in njeno mesto v političnem življenju dežele, moramo ugotoviti predvsem eno dejstvo. Gre namreč za to, da je danes iSlovenska skupnost kot stranka v sami deželni večini in gre torej na kongres kot večinska stranka. To z vsemi pozitivnimi in negativnimi platmi.
Prvič se namreč dogaja, da gre stranka na svoj deželni kongres kot direktno soudeležen partner z drugimi demokratičnimi silami dežele pri skupni vladi. In to tudi ob dejstvu, da gre sicer kot član večine, ne pa član deželnega odbora. Vsi vemo, da je bilo veliko debate o tem problemu že ob samih pogajanjih za vstop. Mnenja niso bila vsa enotna, želeli bi si direktnega sodelovanja v odboru in s tem priznanja SSk, da je enakopraven del pri tem.
Slovenska skupnost je sicer to načelo vedno postavljala na pogajanjih kot zahtevo, vendar ni vztrajala v prazno. Odločila se je zato v vsej odgovornosti za sicer posredno sodelovanje v večini, ki pa ima v bistvu enako politično težo. Stranka je namreč vedno soudeležena pri vseh zlasti pomembnejših sklepih večine in enako z drugimi o tem soodloča. Dobila je tudi svoje priznanje s tem, da ima predsedstvo sedme svetovalske komisije (prevozi, turizem) in tako tehnično kot politično deluje na tem važnem področju v prvi osebi.
Sodelovanje s strankami DC, PSDI, PSI, PRI IN PLI ima tudi svoj političen pomen. Gotovo more s tem SSk tudi bolj široko delovati in prek svojih parnerjev v deželni večini pritiskati na njih vsedržavne dejavnike pri pospešitvi poti za dosego naših glavnih narodnostnih zahtev. To ni vedno lahko, je pa to gotovo dobra pot in ustrezen potni list za dosego ciljev.
Prav na ta način si je Slovanska skupnost odprla vrata tudi v širši politični
(Odlomek iz še neobjavljene povesti Zore Piščanc »Most čez ocean«)
»Hvala,« je rekla Jelka in si obrisala solze. Pod temnim pogledom dobrega zdravnika se je na mah počutila sproščena in gotova.
Pripravila je čaj in narezala potico ter jo ponudila božičnemu gostu.
»Še nikdar v življenju nisem jedel kaj takega.«
»Vam je všeč?« je skoro v zadregi vprašala Jelka.
»Pa še kako. To je gotovo vaše božično pecivo.«
»Pravimo ji potica. Po vseh hišah jo spečejo za velike praznike. Kakšne so pa vaše navade?« je naglo vprašala, da bi je spet ne premagalo ganotje.
»O, naš jedilnik je čisto preprost. Moje ljudstvo je ubogo, nevedno. Orati ledino med njimi ni vedno hvaležno delo, a je tako potrebno.«
»Kako, da ste se ustavili tu v New Yorku?« je zanimalo Tineta.
»študiral sem v Paviji in v Pizi, pa sem hotel svoje študije še bolj izpopolniti tu v New Yorku. Potem se vrnem domov, da bom služil samo svojemu ljudstvu.«
»Včasih že sam nasmeh pomaga in o-Pogumlja.« Zazrl se je vanjo, da je rahlo zardela.
»Midva greva k polnočnici, pridete z nama?« je naglo vprašala, da skrije zadrego.
»Spremim vaju kos poti. Dežurem sem. Opolnoči nastopim službo. Vsi so pro-SlH za prost večer. Naj bo. Nimam svoj-
svet. Samostojno in v povezavi z drugimi političnimi silami slovenske manjšine (čeprav v vsedržavnih strankah) išče novih poti za udejanjenje teh smotrov. Poleg tega pa si slovenska stranka še vedno išče zaveznikov in sogovornikov v drugih manjšinah in avtonomističnih političnih predstavništvih. Prav primer povezave s PPTT in njenim senatorjem, ki je nosilec zakonskega osnutka SSk, je tu najboljši zgled.
SSk z zanimanjem in konstruktivnim sodelovanjem gleda na razvoj v matični domovini, s katero ima korektne politične odnose. Ti morajo odražati voljo po iskanju politične podpore manjšini brez ozira na njene ideološke izbire in nazorske poglede. V tem oziru je Slovenska skupnost do sedaj delovala in bo morala po tej poti tudi naprej.
POT DO ZAKONSKE ZAŠČITE
Pred nami je sedaj morda še glavno vprašanje, s katerim se celotna naša na-' rodna skupnost v zamejstvu ubada že vrsto let: dosega zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji. In prav pri tem naša stranka ni zadnja kot protagonist delovanja v tem smislu. Ima svoj zakonski osnutek, ki enakopravno z drugimi leži v parlamentu, predstavljen po sem. Fontanariju. S tem hoče bistveno prispevati k odločilni poti za končno izglasovanje tega za nas nadvse važnega zakona.
Sam globalni zaščitni zakon (za katerega še ne moremo predvidevati ne vsebine ne dokončnega roka izglasovanja) pa tudi ne bo rešil vse problematike slovenske manjšine v Italiji. Seveda bo to za nas nekaka »Magna charta«, nekaka ustavna listina, ki pa bo stalno potrebovala našega aktivnega sodelovanja, če sama slovenska narodna skupnost ne bo življenjsko iniciativna, aktivna, tudi vsi zakoni ne bodo nič pomagali.
S tem seveda nočemo biti pesimisti. Želimo le realistično stvarnosti pogledati v oči in se zamisliti ob vsem tem. Kaj npr. pomaga koroškim Slovencem čl. 7 Državne pogodbe s preciznimi določili za Slovence in Hrvate ali okrnjena manjšinska zakonodaja, ko pa ni nikake politične volje s strani Avstrije za resnično zaščito?
Naš boj z demokratičnimi in zakonitimi sredstvi za dosego cilja je na vsak način potreben in zahteva celovit odgovor slovenske manjšine v naši deželi. Poslanstvo in naloga Slovenske skupnosti kot edine slovenske politične stranke v Italiji pa je, da ta boj in ta prizadevanja vztrajno vodi in usmerja. Zato je prav gotovo tudi bližnji deželni kongres SSk najbolj posrečen kraj za izbiro nadaljnjih akcij v tem smislu.
Naj bi slovenska stranka še nadalje vodila svojo politično akcijo za obrano in izbojevanje slovenskih pravic v Italiji v duhu demokratičnega sodelovanja in dialoga z drugimi, ob spoštovanju svojih programskih točk in pluralistične podobe političnega življenja — to naj bodo naše želje ob četrtem deželnem kongresu Slovenske skupnosti!	Spectator
cev, pa sem se javil, da jih nadomeščam.«
»Lepo od vas,« je preprosto rekla Jelka, pa čeravno bi tako rada še kaj dodala.
S podzemsko železnico so se lep kos poti peljali skupaj. Prvi je izstopil doktor Valara. Voščil jima je srečen božič m se naglo pognal po stopnicah na prosto. Jelko je objel tesnoben občutek. Tine je sedel poleg nje in jo prijel za roko. Zatrepetala je v njegovi. Praznina, ki je nastala po zdravnikovem odhodu jo je zabolela v dušo. Tako ji je bilo, kakor da dela Tinetu krivico. Stisnila je njegovo roko in se mu ljubeče nasmehnila.
»Ali ni sijajen ta zdravnik? Samozavesten, dober, da še drugim vzbuja zaupanje.«
»Jelki, naprimer, ali ne?« ji je dobrohotno vrnil nasmeh.
»Potrebovala ga bom. Veliko strahu mi je odvzel. Ali me razumeš?«
»O, pa še kako! Pošten človek je.«
V cerkvi sv. Vida se je skušala zbrati, prisluhniti božji besedi, božičnim pesmim. Pa se je nenadoma zazrl vanjo dobri pogled zdravnika Valara in njegove besede so zasvetile v dušo kot svetle zvezdice v božični noči... Vsak otrok je mali Je-zušček, ki prinaša na svet nasmeh samega Boga.
V molitev za svojo in Tinetovo mamo, za naj mlaj šega pod srcem je vpletla tudi molitev zanj. To jo je pomirilo in začutila je, da je tudi Bog z njo zadovoljen. Pomislila je na Jožeta, dragega brata, in na njegovo polnočnico v mali cerkvi nad Sočo.
Vse je blizu po srcu, a vse tudi tako neskončno daleč. Ta svet ne bo nikoli postal njena domovina.
KONEC
III.
O Jezusovem božičnem rojstvu priča na tisoče umetnin. V Italiji so fra Angelico, Sandro Botticelli, Piero della Francesca, Correggio, Tizian poleg številnih drugih neponovljivi mojstri poetičnega čara božičnih skrivnosti. El Greco, Diego Velaz-quez, Nicolas Poussin in Rembrandt van Rijn so druga velika imena, ki so znala na izviren način upodobiti veselo sporočilo o božičnem rojstvu božjega otroka. Medtem ko je na nekaterih najstarejših podobah o Jezusovem božičnem rojstvu božji otrok upodobljen kot v jaslicah ležeč odrasli človek, ki z odločno potezo blagoslavlja svet, gredo moderni slikarji popolnoma samostojna in samosvoja pota. Samo še za zelo redke je upodabljanje božičnih motivov kot globinska molitev v slavo Boga. 'V posvetni sedanjosti doživlja večina slikarjev božič zgolj kot umetniško nalogo, ki jo s sodobnimi izraznimi sredstvi zdaj bolj zdaj manj uspešno izpelje.
Francoski ekspresionist Georges Rouault je ena velikih izjem. Ta slikar je sredi novejšega industrijskega časa božično skrivnost globoko religiozno doživel. Vendar ni mogel slediti kot slikarji starih časov z naivnim zaupanjem in krepostjo sporočilu štirih evangelistov o Jezusovem rojstvu oziroma delovanju. Pri tem slikarju se religiozno božično sporočilo zgosti v simbolično umetniško pričevanje o človeškem trpljenju in človeški sreči.
Božični skrivnosti, predstavljeni v lepi umetniški podobi, lahko velikokrat pri-
Izvestje srednjih šol
Te dni je v založbi ravnateljstva slovenskih srednjih šol na Tržaškem izšlo z letnico 1982 »Izvest j e« za šolsko leto 1980-81. Uredil ga je prof. Robert Petaros. Lična brošura večjega formata obsega 88 strani in jo krasi sedem slik. Tisk »Izvestja« so ponovno podprli slovenski denarni zavodi na Tržaškem in sicer: Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Tržaška kreditna banka ter tiskarna Graphart v Trstu.
Takoj na začetku najdemo besede pisatelja Ivana Preglja o materini besedi: »O kolika blagodat človeku od Boga! Slika lica materinega, glej, kadar je v grobu, ugasnila ti je. Toplota, lepota in dobrota materine besede šumi do groba v ušesu in se ne razgubi.«
Prof. Martin Jevnikar nato v zanimivi študiji predstavi tržaškega pisatelja in kulturnega delavca Ferda pl. Kleinmayra (1881-1944). Pisal je črtice, humoreske, satire, pesmi, anekdote in dovtipe, izdajal je poljudne strokovne, zemljepisne, potopisne, zgodovinske in leposlovne knjige, med njimi dve zgodovinski povesti »Zadnji lutrovci na Vipavskem« in »Po krono, dekle in vino«. Kot učitelj se je posvetil raziskovanju zgodovine slovenskega šolstva. Do sedaj Kleinmayrovo delo še ni bilo ocenjeno po zasluženju.
Sledijo poročila o višjih in nižjih srednjih šolah. Najprej je vedno naštet profesorski zbor, nato pride na vrsto seznam učencev z njihovimi učnimi uspehi, naslovi slovenskih nalog pri zrelostnem izpitu in šolska kronika. Prvi je znanstveni licej »F. Prešeren« z oddelkom višje gimnazij e-kla-sičnega liceja pri Sv. Ivanu. Za njim so objavljeni podatki o učiteljišču »A. M. Slomšek«. Sledi Trgovski tehnični zavod »Žiga Zois« z oddelkom za geometre - Trst in z oddelkom za zunanjo trgovino - Gorica. Nato je govora o poklicnem zavodu za industrijo in obrt pri Sv. Ivanu. Po višjih srednjih šolah se razvrstijo nižje: »I. Cankar« pri Sv. Jakobu, »Sv. Ciril in Metod« pri Sv. Ivanu z oddeljenimi razredi na Katinari, »F. Erjavec« v Rojanu, »S. Gregorčič« v Dolini, »Igo Gruden« v Nabrežini, »S. Kosovel« na Opčinah, »F. Levstik« na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu.
Brošuro zaključi ugotovitev, da manjka osrednje dijaško glasilo, ki bi ga dijaki urejali po svojih željah in potrebah. O tem piše prof. Robert Petaros pod naslo-vam »Doklej še?«. Naštete so publikacije profesorjev, prevodi slovenskih leposlovnih del v italijanščino in kratke novice iz življenja in dela naših šol. - ak
Slovenski umetniki razstavljajo
V	galeriji Cartesius v Trstu je v soboto
8.	januarja odprl svojo razstavo Edi Žerjal, ki razstavlja 25 grafik. Razstava bo
sluhnemo tudi v majhnih in gospodarsko skromnih krajih širom po Evropi. Tudi v času najhujših stisk so verniki z veseljem zidali cerkve in jih krasili z lepimi podobami, kot oznanjevalkami srečnega življenja v luči krščanske duhovnosti. Zato sijajnih božičnih podob ni treba vedno iskati v bogatih katedralah in razkošnih palačah in muzejih. V Sloveniji se s sicer naivnimi, a zato tem bolj duhovno podoživetimi umetninami o Jezusovem rojstvu moremo srečati v Velesovem, v Ljubljani, na Ptujski gori in pri mnogih baročno zlatih oltarjih v Sv. Barbari pri Konjicah, v Suhi pri Kranju in drugod. Posebno lepe božične podobe se nahajajo v nekaterih slovaških vaseh, v Lupci, v Zlatih Moravčah in v Višjem Brodu na Češkem. Božične podobe so umetniki velikokrat na presenetljiv način vtkali v celotno arhitekturo cerkve. Soočili so jih z rezbarijami in cerkvenimi kipi in včasih tudi z umetniško izdelanimi jaslicami. Tako je velikokrat nastalo pravo božično gledališče slik in figur, svetlobe, oblike in barve. V Italiji so v času baroka ustvarili celo tako imenovane »svete stroje«. To so bili posebni mehanizmi, ki so pregibali figure ob jaslicah, tako da jih je bilo veselje pogledati. .Vendar vse te otročarije niso mogle izpodriniti duhovne moči resničnih religioznih umetnin. Te kljubujejo stoletjem in tisočletjem in še vedno pričajo o skrivnostnem božičnem dogodku v »Slavo Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.«	Lev	Detela
odprta do 20. t. m. Ob tej priložnosti je Edi Žerjal izdal poseben katalog, iz katerega je razvidno, da je učenec prof. Černigoja. Nadalje zvemo, da je figuro izpopolnjeval pri prof. Perizziju, grafiko pa v Urbinu.
V občinski galeriji v Trstu pa razstavljata od 10. do 17. januarja Silvij Pečarič in Atilij Kralj. Prvi razstavlja 14 platen v akrilioni tehniki, drugi pa vrsto akvarelov. To je prva skupna razstava dveh slovenskih slikarjev v tej umetnostni galeriji. Oba sta tudi izdala dvojezični katalog.
Boršt
V ponedeljek 17. januarja bomo v naši farni družini obhajali praznik župnijskega zavetnika sv. Antona Puščavnika. Ob 10.30 bo peta koncelebrirana maša. Pri ofru bomo dali svoj dar v priznanje župnijskemu cerkvenemu zboru. Popoldne ob 15.30 bo slovesni blagoslov s petimi litanijami in nagovorom, združen z ofrom za pevce.
Če bo vreme v tem tednu ugodno, bo prenova zunanjosti naše župnijske cerkve, ki poteka od 28. oktobra lani, že precej končana (tj. glavno pročelje in severna stran z zvonikom), kar je zdaj v teku. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da župljani za ta nemajhna dela velikodušno prispevajo tudi z visokimi prispevki. To nam daje pogum, da bomo še južni del cerkve mogli prikazati s prikupnim obrazom božje hiše.
Iz Beneške Slovenije
XII. Dan emigranta
Tudi letos so kulturna društva in organizacije beneških Slovencev priredili svoj že tradicionalni Dan emigranta. Prireditev je bila v nedeljo 9. januarja in je potekala kot prejšnja leta v čedajskem gledališču Ristori. Prireditelji so se odpovedali dolgim govorom, ki so bili v preteklosti značilni za to srečanje, češ da je bilo besed že dovolj izrečenih, manjkalo pa je odgovarjajočih dejanj v prid Slovenske Benečije.
Prireditev je imela dva dela. Prvi je nosil naslov »Prikazi slovenske kulture od Nadiških dolin do Kanalske doline«. Nastopile so številne skupine in posamezniki od najmlajših do starejših. Kot zadnji je v prvem delu razvedril občinstvo ansambel »Kruh, polenta in bakala«.
Po kratkem govoru Alda Clodiga je nastopilo Beneško gledališče. V režiji Adrija-na Rustja so igralci uprizorili Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Besedilo so seveda precej priredili, tako jezikovno kot situacijsko. Igra je bila tako za igralce kot gledalce precej zahtevna.
Na nerešena vprašanja Slovencev videmske pokrajine so z odra opozarjali razni napisi s protestnimi gesli, med njimi: »Pustite nam rože po našem sadit«.
Š teverjan
V	torek 28. decembra je bila zadnja seja števerjanskega občinskega sveta v letu 1982. Vodil jo je župan Stanislav Klanjšček ob prisotnosti skoraj vseh svetovalcev. Po branju zapisnika zadnje seje je svet sklenil, da razpiše javni natečaj za službo postrežnika na osnovni šoli s celodnevnim poukom. Pravico do tega dodatnega mesta ima po zakonu tista občinska uprava, ki je v zadnjem času zgradila nova šolska poslopja. Naj pri tem omenimo, da bo s tem organik števerjanske občine štel 10 uslužbencev. Svet je potrdil nadalje izid javnega natečaja za mesto občinskega obhodnika-šoferja v osebi Stankota Škorjanca.
Sledila je razprava o vsoti približno dveh milijard lir, ki naj bi jo prejela občina na podlagi deželnega zakona št. 828/82 za gospodarski razvoj celotne občine. Bilo je govora o možnosti ureditve zemljiških posesti, o trgovski organizaciji za prodajo kmetijskih pridelkov in še kaj. Za sestavo dokončnega dokumenta-predloga je svet pooblastil ožji odbor.
Kot dodatna točka k dnevnemu redu je bila določitev vsote 150 milijonov lir, ki jih je te dni občina prejela od tajništva za potresno področje iz Vidma in to na podlagi zakona št. 63/77. Soglasno je bil sprejet sklep, da se omenjena vsota nameni kot tretji prispevek za izgradnjo občinskega vodovoda. Sejo so svetovalci zaključili z izmenjavo novoletnih voščil pri kozarcu domačega vina.
Naša opomba. Vse lepo in prav, toda v Števerjanu so nekatere ceste zmeraj v nevarnosti, da zdrknejo v dolino. Zaradi tega bi morala s primernim ukrepom občinska uprava poskrbeti tudi za to, da se ne izpodkopavajo ceste in poti, sicer bo Šte-verjan kmalu nova Ancona.
Šport
MOŠKA C-2 LIGA
ROZZOL - OLYMPIA TERPIN 3 : 2
(15 : 6, 5 : 15, 15 : 12, 10 : 15, 15 : 10)
V	zelo izenačeni tekmi, v kateri so bili v premoči zdaj eni, zdaj drugi, je goriška ekipa žal v ključnih trenutkih popustila in prepustila zmago domači šesterki. Goričanom je pač manjkalo malce več odločnosti in pa kanček sreče.
PRVENSTVO MLADINCEV OLYMPIA - TURRIACO 3 : 2
MOŠKA I. DIVIZIJA ITALCANTIERI: OLYMPIA 3 : 0 (15 : 8, 15 : 13, 15 : 10)
Na to tekmo je 01ympia prišla z okrnjeno ekipo, poleg tega pa so bili mnogi igralci bolni ali poškodovani. Jasno je, da v teh okoliščinah Goričani kljub požrtvovalnosti niso mogli uspeti.
ŽENSKA D-LIGA
ITC-MONF. - OLYMPIA BERTOLINI 3 : 1
G.	R.
PRVENSTVO DEČKOV
OLYMPIA KOŠIČ - FIAT COMOLLI 3 :0
(15 :10, 15 : 12, 15 : 5)
Nadaljuje se serija zmag mladih odbojkarjev 01ympie, ki so si tudi tokrat, čeprav v okrnjeni postavi, zagotovili nadaljnjih par točk.
JUVENTINA - OLYMPIA KOŠIČ 0 : 3 (13 : 15, 12 : 15, 6 : 15)
Slovenske barve v letošnjem pokrajinskem prvenstvu dečkov častno branita mladinski ekipi Juventine in 01ympie Košič, ki sta se v petek 7. januarja spoprijeli v slovenskem derbiju. Napovedi so bile nekoliko v korist olympijcev, saj so ti doslej zmagali skoraj vse tekme s 3:0, le eno s 3 : 1, medtem ko je Juventina igrala s spremenljivo srečo in v štirih tekmah zbrala skupno le štiri točke. Tako je bila 01ympia uspešna tudi to pot.
Prvi del prvenstva te kategorije se je zaključil v torek 12. t. m., ko je Oiympia Košič v Gradišču premagala Scanpoteco s 3:0. - D. T.
■	Za več dni je šel v Libanon na obisk italijanski obrambni minister Lagorio, ki ga spremlja skupina višjih častnikov. Seznaniti se hoče na licu mesta s položajem italijanskih čet v Bejrutu, ki štejejo 1.500 mož. Lagoria je sprejel med drugimi libanonski predsednik Džemajel in libanonski obrambni minister. Izrazila sta mu željo, da bi se povečalo število italijanskih vojakov za 500 mož. Ta odločitev pa potrebuje soglasja Francije in ZDA, ki imajo prav tako svoje čete v Libanonu.
IIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMiinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,umnim,!
ifeJ: -
Spominska maša v goriški stolnici
V torek 11. januarja zvečer, skoro ob istem času, ko je lani umrl nadškof Peter Cocolin, je bila v goriški stolnici spominska sv. maša, ki se je je udeležilo izredno veliko število duhovnikov in vernikov. Somaševanje je vodil videmski pomožni škof Pizzoni ob spremstvu tržaškega škofa Bel-lomija in škofa iz Concordie-Pordenooa Freschija. Eno berilo je prebrala v slovenščini ga. Ljubka Šorli, dve izmed prošenj pa Mirko Pelicon in Danila Komjanc. Med obhajilom je bila tudi slovenska pesem »Tebe ljubi maja duša« v vseh treh kiticah.
Spominski govor je imel generalni vikar msgr. Luigi Ristits. Še enkrat je na kratko povzel nadškofovo življenjsko pot, poudaril njegove lepe lastnosti, zlasti osvo-jujoči nasmeh, se zahvalil Bogu za veliki dar, ki ga je goriška nadškofija prejela v osebi msgr. Cocolina, obenem pa izrazil veselje goriške Cerkve, da že ima novega pastirja, ki bo pokojnikovo delo nadaljeval.
Pred zaključnim blagoslovom je msgr. Ristits prebral sporočilo novega nadškofa, ki je v 'duhu in združen v molitvi pri spominski daritvi, ki se spominja pokojnika, ko ga je pred 12 leti spoznal na zasedanju škofov Treh Benečij in redovniških pro-vincialov in izraža veselje, da bo kmalu lahko v naši sredi.
Božičnica na višjih srednjih šolah
V prejšnji številki smo že pisali o nekaterih božičnih prireditvah in nastopih. Prav je, da zabeležimo tudi uspelo božičnico, ki so jo pripravile slovenske višje srednje šole v Malem semenišču zadnji dan pred božičnimi počitnicami.
V lično okrašeni risalnici učiteljišča so se zbrali ravnatelji, profesorji in dijaki učiteljišča S. Gregorčič, gimnazije liceja P. Trubar in trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois. Prve so nastopile dijakinje učiteljišča in vrtnaric, ki so pod vodstvom srvo-jih profesorjev pripravile levji delež prireditve. Na sporedu je bil najprej božični recital s svojevrstno a zgovorno tematiko. Prisotni so prisluhnili pismom nemških vojakov v Stalingradu, ki z dramatično silo in tudi preprostostjo opisujejo sivoj verjetno zadnji božič. To točko je uspešno pripravila prof. Anka Primožič. Sledil je klavirski nastop dijaka Pelicona iz prvega učiteljišča s primemo klasično skladbo. Nato pa so dijakinje učiteljišča in vrtnaric pod vodstvom prof. Franke Žgavec občuteno zapele dve božični pesmi domačih avtorjev St. Jericija in A. Bratuža.
Sledil je nastop dijakov gimnazije liceja, ki so izbrali za predvajanje literarne odlomke z zanimivo vsebino. Božičnica se je zaključila z nastopom dijakov trgovskega zavoda 2. Zois, ki so v zboru pod vodstvom prof. Nadje Fabris Špacapan doživeto zapeli ameriško črnsko duhovno pesem ter nato prijetno voščili v raznih jezikih za praznike. Ob koncu je ravnatelj učiteljišča prof. A. Sirk zaželel vsem vesel božič.
Molierova komedija na štandreškem odru
Prišlo je že v tradicijo, da člani igralske družine PD štandrež na začetku vsakega leta razveselijo svoje občinstvo z novo komedijo. Komedija je namreč tista zvrst igre, ki jim najbolj leži.
Letos so se odločili za znanega francoskega komediografa Moliera in izbrali izmed njegovih iger zelo znano »Namišljeni bolnik«. Kostume je posredovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, sceno je pripravil Lucijan Pavio, šepetalka je bila Marinka Leban.
Vsebina igre je preprosta: bogataš Argain hoče biti bolan, zato si neprestano umišlja nove bolezni ter se polni z zdravili, ki mu jih zdravnik predpisuje. Moliere si v tej igri zelo privošči zdravnike tistega časa in izreče na njih račun marsikatero pikro. Vzporedno z Arganovo »boleznijo« teče spletka z njegovo hčerko, iki jo hoče dati v zakon mlademu zdravniku, da bi imel zdravnika stalno pri roki, toda hčerka je že izbrala drugega. Do razpleta in srečnega konca pripomore s svojo premetenostjo Arganova služkinja.
Naj najprej poudarimo, da so vsi nastopajoči besedilo izredno dobro obvladali in igrali zelo sproščeno, kar se navadno na prvem nastopu ne dogaja. Čeprav zaslužijo vsi igralci pohvalo, moramo dati posebej priznanje dvema glavnima igralcema: Boži-darju Tabaju v vlogi namišljenoga bolnika in iskrivi Majdi Paulinovi v vlogi služkinje Toanete. In ostali? Damjan Paulin kot
zdravnik Purgon je imel le kratek nastop na odru, a ga je zelo vehementno opravil; Arganova hčerka Angelika (Mirjam Paulin) je znala biti nežna in obenem odločna v svoji življenjski opredelitvi. Njen ljubljenec Kleant (Marko Brajnik) je dobro odigral vlogo fanta, ki si ne pusti vzeti dekleta iz rok. Tudi Arganov kandidat za Angeli-čino roko Tomaž Diafoirus (Marjan Zavadlav) je prav posrečeno izvedel svoje snubljenje. Ženo namišljenega bolnika je v vlogi Beline dostojanstveno predstavila Silvana Žnidarčič. Jordan Mučič, ki je bil v igri Arganov brat, je z z izredno lahkotnostjo razvil svoje misli o zdravniškem stanu in končno brata prepričal, naj pusti druge zdravnike in sam postane zdravnik. Igralski zbor sta dopolnila Marjan Breščak kot oče Tomaža Diafoirusa in Rudi Šuligoj v vlogi notarja. Režija je bila tudi to pot v veščih rokah Emila Aberška.
Kot vedno, bodo štandreški igralci gostovali z igro tudi izven svojega kraja. Želimo jim številnega občinstva kot so ga imeli na premieri, ko je bila dvorana polno zasedena. Gotovo si to zaradi svoje prizadevnosti in dobrega igranja tudi zaslužijo.
—j k
OBVESTILA
V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah bo v
nedeljo 16. januarja ob 15.30 koncert božičnih pesmi. Pel bo priznani mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice pod vodstvom prof. Stanka Jericija. V bližnjem prostoru so na ogled tudi premikajoče se jaslice.
V Kulturnem domu v Gorici bo SSG iz Trsta uprizorilo Kmeclovo poljudno igro »Mutasti bratje« v nedeljo 16. januarja ob 16. uri za red A, v ponedeljek 17. jan. ob 20.30 za red B in v torek 18. jan. za red C.
Seja Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica bo v ponedeljek 17. januarja ob 20.30 v Katoliškem domu.
SSK v Trstu bo v Kulturnem domu nastopilo s Strindbergovo dramo »Smrtni ples«. Premiera bo v petek 14. januarja ob 20.30 za red A, ponovitve pa v soboto
15. januarja ob 20.30 za red B, v nedeljo
16. jan. ob 16. uri za red C, v sredo 19. jan. ob 20.30 za red D in v četrtek 20. jan. ob 20.30 za red E.
V skedenj ski cerkvi bo v nedeljo 16. januarja ob 16.30 koncert božičnih pesmi. Nastopajo otroci in odrasli. Osrednja misel tega večera bo posvečena delavcem in delavskim družinam, ki so prizadete z dopolnilno blagajno. Govorila bosta dva delavca.
V DSI v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 17. januarja govoril ing. Boris Sanzin o »Carzano - skoro pozabljen primer italijansko-slovenskega sodelovanja med prvo svetovno vojno«. Začetek ob 20.15.
Slovensko pastoralno središče v Trstu
prireja tudi letos tečaj za zakonce in starše. Drugo srečanje bo v sredo 19. januarja v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3 ob 20. uri. Govoril bo p. Tomaž Podobnik o temi »Problemi verske vzgoje v družini«. Toplo vabljeni!
Na pobudo Vincencijeve konference v Trstu bo mesečna maša za poklice v kapeli Slov. pastoralnega središča (ul. Risorta 3) v četrtek 20. januarja ob 17. uri.
Dostavek. V našem poročilu o prvem nastopu svobodnih Slovencev na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu je izostal podatek, da je bila razstavljena tudi zadnja knjiga Andreja Kobala »Slovenec v službi FBI in druge zgodbe ameriških Slovencev«, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba.
Človek in čas, II. del
Pred kratkim je izšel drugi del učbenika Človek in čas, ki ga je napisal prof. Ivan Artač. Priročnik obsega obdobje od ustanovitve frankovske države do Dunajskega kongresa, se pravi učno snov zgodovine in državljanske vzgoje za drugi razred srednje šole. Knjiga je sestavljena po enakih vidikih kot prvi del. Poleg splošnega zgodovinskega pregleda, ki je podan zelo jasno in tekoče ter jezikovno izčiščeno, so v vsakem poglavju objavljene številne zanimivosti v zvezi z obranavano snovjo. Knjiga je tudi zelo bogato barvno ilustrirana. Izdal in založil jo je Deželni šolski urad za Furlanijo-Julijsko Benečijo, tiskala pa tržaška knjigama La Editoriale Li-braria.
SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA
priredi v nedeljo 16. januarja ob 16. uri v Katoliškem domu proslavo, posvečeno pesniku
ALOJZU GRADNIKU
ob stoletnici njegovega rojstva
O pesniku bo govoril prof. Vinko Beličič. Na sporedu so tudi recitacije ter nastop mešanega zbora »F. B. Sedej« iz Števerjana in moškega zbora »Mirko Filej« iz Gorice. — Lepo vabljeni!
t Trst H
DAROVI
Za Katoliški dom: M. R. 30.000; Š. B. 50.000; N. N. 20.000; Marijina družba 25.000; N. N. 3.000; N. N. 15.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000 lir.
Za Katoliški glas: Viktorija, Opčine namesto cvetja na grob sestre Tončke 10.000 lir.
Za katoliški tisk: Zofija Juren, Vrh
10.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: Ana Martinčič 150.000; 'N. N. 100.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: sestra Viktorija namesto cvetja na grob Tončka Hrovatin 200.000; Maksi Melling v isti namen 25.000; nečaki Kalin v spomin na teto Tončko Hrovatin 50.000; Marija Dolenc (za ogrevanje) 50.000; v spomin na Tončko Hrovatin: sosede Angelina, Marija, Cilka in Karla 50.000; N. N. 50.000; Karlo Podobnik 38.000; družina dr. Vremec 30.000; Karla Španger 28.000; družina Novacco v spomin na Ano Novacco 20.000; Danila Žerjal Levstik 20.000; družina Crismani 10.000; Marija Coc-coli namesto cvetja na grob Angela Peršič 10.000; Romana Kralj 5.000; razni 6.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: Viktorija Sosič 20.000; Karlo Podobnik 10.000; N. N.
10.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: ob koncertu zbora »M. Kogoj« v namene Skupnosti nabranih 97.000; L. Živic 50.000; družina Bezečan 20.000; N. N. 10.000; družina P. Živic 10.000; N. N. 20.000; N. N. 5.000; družina Busecchian 10.000; N. N. 5.000; Marija Živic 10.000; N. N. 5.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Marija Marc 20.000; N. N. 10.000; Pierina Žagar 10.000; družina Ražem, Gročana 10.000; Marija Lucci, Pesek 20.000; N. N., Padriče 10.000; družina Oronzo, Pesek 20.000; N. N., Sv. Ivan 20.000; Antonija Križmančič v spomin sina Ladkota 20.000; Ida v spomin moža Ladkota 20.000; Pavla Kerševan vd. Ferfoglia 10.000; Štajnerjeva mati 10.000; Svetko Križmančič 10.000; Marija Dugan, Trst 50.000; Željka Grgič 10.000; družina Bacci, Padriče 20.000; Emilija Križmančič 10.000; družina Olenieh, Padriče 20.000; Jože Marc 10.000; Marija in Danica Marc v spomin pok. Grgič 10.000; družina Smotlak-Ma-hnič 10.000; Stella Nejedli 10.000; N. N., Sv. Ivan 50.000; Jelka Bak, Padriče 50.000; Štefanija Grgič 10.000; Sandra Močnik 25.000; Eda Mihalič v spomin Jožeta Gel-letti 10.000; Marija Gojča por. Natural v spomin na mamo Svetko 10.000; don Emi-lio Gamboso 30.000; Liletovi 10.000; Darinka Leban 30.000; Marija Ražem 15.000; Lucijan Grgič, Padriče 5.000; iN. N. 20.000; Ana Komar 5.000; družina Križmančič ob obletnici mame Štefanije 20.000; Lovrenčičevi 10.000; Viktorija Tavčer, Gropada 50.000; Zorka Lukova 15.000; Amalija Pečar, Gropada 20.000 lir.
Za cerkev na Pesku: Jelka Bak 50.000 lir.
Za Vincencijevo konferenco v Trstu: Majda Giraldi v počastitev spomina dr. Adama Medveščka 20.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Marija in Bernarda Kuret, Ricmanje 20.000; Cilka Blažič, Ricmanje 20.000; družina Blason, Pu-lje 10.000; Albina Berdon, Ricmanje 10.000 lir.
Za kapelo bi. p. Leopolda pri Domju:
N. N., Domjo 20.000; N. N., Domjo 10.000; N. N., Bazovica 20.000; N. N., Rojan
14.000 lir.
V spomin pok. Emilije Mahnič iz Doline:
sorodniki namesto cvetja na grob za lačne po svetu za misijone in za Marijanišče na Opčinah po 15.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Viktorija namesto cvetja na grob sestre Tončke 50.000; Marija Dolenc, Opčine 10.000; Antonija Simonič 10.000; N. N. 10.000 lir.
Za misijone: B. T. 100.000; G. V. 50.000; Pavla Ghezzi-Rijavec 10.000; Marija Poberaj 10.000 lir.
Za lačne po svetu: Marija Simionato, Pesek v spomin pok. župnika Alojzija Rozmana 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Spored od 16. do 22. januarja 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Poslušali boste. 10.30 Mladinski oder: »Ko zorijo jagode«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Človek v sodobni družbi. 10.10 D. Cimarosa: Tajna poroka, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Gledališki glasovi. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 F. Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!« 14.55 Naš jezik. 15.00 Športno popoldne. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Integracija prizadetih otrok v normalni šoli. 10.10 D. Cimarosa: Tajna poroka, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina. 14.10 F. Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!« 14.30 Šolska glasbena ura za mladino. 16.00 Slovenci v ZDA. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 »Muza v kupeju«. Radijska igra.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Trst ponoči. 14.10 F. Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!« 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 130 let Družbe sv. Mohorja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Aljoša Starc in Marko Ozbič pri klavirju. 18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: 8.10 Slovenska ekonomija na Tržaškem. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Na goriškem valu. 14.10 F. Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!« 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 15.00 Beseda ni konj. 16.00 Povejmo še kaj o otrocih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Goriški komorni orkester in klarinetist Lino Urdan. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Roža mogota. 13.20 Naša gruda. 14.10 F. Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!« 14.55 Naš jezik. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 17.00 Dekliški zbor »H. Svetel« iz Maribora.
18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Imena naših vasi. 9.00 Sobotni trim. 10.10 Pianist G. Battel. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije. 14.10 F. Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!« 14.30 Otroški kotiček: »Najdihojdi-ca«. 15.00 Iz studia neposredno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Sopranistka Vilma Bukovec in baritonist Samo Smerkolj.
18.00 »Julijana Kacijanarica«.
IZŠEL JE »PASTIRČEK«
ŠT. 4
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
V ponedeljek 10. januarja se je štmaverski župnik
prof. Rafko Premrl
poslovil od ljube mu cerkve in od faranov. Ob tem slovesu so mu hoteli biti ob strani prijatelji, znanci, bivši učenci, sobratje s kapitulamim vikarjem na čelu, ki se mu je zahvalil za dolgoletno službo v Cerkvi. V imenu faranov se je v kletnih besedah poslovil g. Danko Pintar. Spregovorili so tudi g. Marjan Komjanc, sotrpin v Dachauu msgr. Peter Šorli, dr. Drago Štoka in dr. Rafko Dolhar. Ves obred pa je povezoval v lepo harmonijo domači moški zbor pod vodstvom prof. Jelkota Devetaka.
Vsem imenovanim, kakor tudi nosilcem krste ter vsem, ki ste z nami sočustvovali se toplo zahvaljujemo
sestra in bratje Premrl
Gorica - Vipava, 12. januarja 1983
Ob težki izgubi naše dobre mame, sestre, babice
Emilije Pangerc vd. Mahnič
se iskreno zahvaljujemo našemu župniku g. Germeku za svete obrede, cerkvenim pevcem, sestri Paoli za požrtvovalno pomoč v bolezni in vsem sovaščanom za sožalje.
Brat, sin, hčere In ostalo sorodstvo
Dolina, 6. januarja 1983
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka ?
Ugodno menjavo in dobro investicijo
S telefonskim pozivom se lahko takoj seznanite s tečaji raznih valut.
Obenem vam nudimo tudi vse informacije o valutarnih predpisih.
Posredujemo vam tudi vse informacije o vrednostnih papirjih (BOT. BTP, CCT, ECU itd.) in njihovo realno vrednost.
Te lahko hranite v varnostnih skrinjicah, s katerimi razpolagamo.
Skrbimo tudi za vnovčenje kuponov.
)) eanca Agricola Corizia )	Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi št. 51 • tel. 84206/07 vam ne nudi sa-mo denarja