Leto mm. številko is.
V LtoMiniii, v fores 20. Jonuorja 1925.
Ceno Din 1*50.
»fcaia *aak dan p o jo Uma, lamaasl aMell* ta prsi tik o. — lamratl i do 30 pctlt 4 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrata 4 D; notice, poslano, iijave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po de-go-wu. — Inseratni davek posebej. — „lltttu it *ar*4" velja letno v Jugoslaviji 240 D. ea Inozemstvo 360 D
i
Upravmlatra: Kaatlava alias itav. •, prltUHe. — T !s!en atev. 304. laa<alHs#i EmatUs« mil— št 1, L wss+mtfß. — Ttlele« atev. 34.
HT      Poftnlnai plaCana v gotovini.
Kritika in „krifika".
Med parole, katere Izrablja tisk SLS S »Slovencem« na čelu, da zavaja našo javnost, kako je SLS pravzaprav svobodoljubna   demokratična, objektivna stranka, spada tudi zahteva po svobodni kritiki. Ta zaheva pa je izšla iz znanstvenih in političnih krogov,   tako pri nas kakor po celem svetu, ki nasprotujejo klerikalizmu ter njegovim kulturnim sremlieniem.   Zato   se   po pravici vprašamo, kako prihaja »Slovenec« do te parole in kako jo pravzaprav uporablja In misli?!   Nahajamo se v prvih Stadijih samostalnega državnega življenja. Če velja za o državno življenje kaka karakterizacija, tedaj predvsem tale: Naše mlado državno in nacljonalno življenje se nahaja v stadiju konsolidacije, izgradnje, utemeljevanja. Povojno življenje nam je ostavilo veliko vprašanj, preko katerih smo šli z naglico ter v krizi, kar znači, da jih nismo mogli rešiti marveč samo prebroditi. Vzemimo stanovanjsko vprašanje, ki se je rešilo samo površno, vzemimo moralno vprašanje, kf je sploh nismo reševali, postavimo vprašanje omladinske vzgoje in dr., kar je vse trpelo od povojnega kritičnega stadija in nesposobnosti ljudi, da rešujejo preogromne probleme. Kar pa se je vkljub temu rešilo, se je storilo v naglici in kakor se je naibolje znalo. Kaj pa naj rečemo o našem novem državnem in nacionalnem življenju, ki ie nastavilo naenkrat tisoč in tisoč problemov in katerim se je pridružil Se problem tiotrnnje demagogije In defetlzma, to se pravi direkten upor gotovega dela našega prebivalstva, odnosno politikov proti vsakemu pametnemu nanred-ku rn konsolidaciji, proti utedlnjenjn fti-gcslovenskega gospodarstva in socialnosti v veliko, močno, mogočno Jugoslavijo! Kar smo ustvarili v prometu, v industriji in na vseh ostalih poljih našega novega javnega življenja, moramo priznati, da je to vendar ogromen napredek! Storili smo ogromen korak naprej in na čelu tega napredka   so stale naše vlade.   Naj so še toliko zakrivile, imele so dobro voljo, storile so iz pa-trijotizma in so hotele nacijonalno enotno, gospodarsko močno in srečno Jugoslavijo! V ti dobi je bilo treba predvsem graditi in ustvarjati!   Problemi   so bili tako nujni, da se niso dali odložiti. Pomislimo samo na stvarstvo jugosloven-ske državne valute, na novo ustavo, na jugoslovensko trgovino. Izvoz, industrijo in dr., kar vse dokazuje, da se v naši državi dela, misli, snuje In tudi napreduje ... Le črnogledi defetisti zanikajo, da nove razmere niso boljše od starih in da se ne bližamo mnogo boljšim časom, kakor so bili včerajšnji ali so še današnji.
Tudi v tej dobi je bila potrebna kritika, priznamo. Toda ne kritika, ki ruši, ki v nič deva, ki kleveta, ki a priori, od začetka vse ponižuje in ki ustvarja mržnio do nove države in do mladega nacijonalnega napredka Jugoslavije! Ali smemo imenovati, kar ie doslej pisal Radič v svojem »Slobodnem domu«, kritiko, pošteno, dobrohotno, lojalno, pa-trijotično kritiko? Ali naj smatramo dosedanje vDomoljubove* in »Slovenče-ve* hujskanje za kritiko? Alt nai smatramo agitacijo klerikalnih voditeljev po deželi, s katero odvra*a'o slovensko ljudstvo od Beograda, od bratskega sožitja s Srbi in Hrvati, od nove državne in nacijonalne ideje, kritiko naših dosedanja dogodkov?
Pravico do politične kritike imajo samo tisti, ki združujejo s kritiko dobro misel, dobrohotnost, pošteno voljo, koristiti državi in narodu, torej tisti, ki so s kritiko tudi patriiotični! Ali pa lahko rečemo o »Domoljubu«, »Slovencu«. »Straži« in hrvatskih ter bosanskih opo-zicijonalnih listih, da so bili dobrohotni napram državi, da so io priznavali, da so ji hoteli dobro, da so jo želeli ozdraviti in napotiti na boljša pota, zlasti pa, da so pomagali ustvarjati patrijotizem, državljansko zavest, vdanost do naci-jonalnosti, do jugoslovenske države, torej da so vzgajali svoje mase v smislu državljanske etike in žrtvovanja za socijalne in nacijonalne cilje nove Jugoslavije?
Ne! To, kar so pisali ti listi, ni bila kritika, marveč zloba,  bujskarija, za-
Trdne pozicije samostojnih demokratov v Beogradu.
Sijajen shod samostojnih demol Nikake diference v vladi.
— Beograd, 19. januarja. (Izv. Ob 12.30.) V hotelu »Imperial« je včeraj ob desetih dopoldne priredila krajevna or* ganizacija samostojne demokratske stranke zjl mesto Beograd izredno do* bro obiskan in uspel volilni shod. Ude* ležba je bila nepričakovano dobra. — Med meSčanstvom je opažati, da se ze* lo zanima za politično akcijo Narodne« ga bloka in da zlanti pazljivo spremlja delovanja samostojnih demokratov. — Shod je otvoril predsednik R a d u I o --v i č. Po kratkih govorih zastopnikov iz Hrvatske in Slovenije je dobil besedo pravosodni minist-r dr. Grisogono kot nosilec liste. Znano je, da dr. Gri* sogorro velja za enega najod'ičneiših govornikov. Njega govori se ne odliku* jejo samo po klasični retoriki, marveč tudi po floboki in duhoviti vsebini. — Njegov govor »-> sprejeli vsi navzoči z največjim navdušenjem in odobrava* njem.
Minister dr. Grisogono je konstati* ral, da smo šest dolgih let izgubljali v prazn'h političnih razpravah in diskusi* jaK kako se naj imenujejo posemne pokrajine, ali se naj jim pusti vo;Vo-dina, banovina, nadvojvodlna aH kne* žcvlna itC. Prepirati smo se, ali nai no* simo perjanico. ali čelado ali »pikethav* bo*. Če bi vlada takoj z odločno gesto spravila ta!:a malenkostna vprašanja z dnevnega reda, bi ne b?lo sedaj niti m a* kcdonr.kega* niti hrvatskega, niti slo= venskeja vprašanja, še manj pa kake fa Ickaln-epa bosanskega vprašan ia. — Govornik je dalje analiziral politične programe opozicijonalnesa b!oka in na* vajal suha dejstva, kakšno po'itiko je vod'la vlada onoziciionamcga b'oka. — Omenlel ie. da je dosegla akcij* vtrde pmti HRSS popoln uspeh. — Pristnši HRSS Z3j>uščajo Radija in se pridružu* jejo državotvornim strankam.
ratov. — Politično mrtvilo. — i— Pravoslavni prazniki.
V politični javnosir vlada radi pra* vos'avnih praznikov popolno politično zatišje. Vsi ugodnejši poslanci, politiki in ministri se nahajajo n . volilni agita« c.'Ji. Ile je še jutri praznik, je jasno, da v Beogradu te tri dni v poUtičnem življenju ne bo nobenih važnejših do* god k o v.
Na današnji praznik Bogojavlienja ministrski predsednik Paš"č ni prišel v svej kabinet. Z doma je PaŠič odšel k slovesni božji službi v saborno cerkev. Po končani službi božji je pairijarh Dimitrije v prisotnosti vsega svečeništva izvršil na pristanišču bla^oslovljenje vode v reki Savi. B1agoslovIjenju ie prisostvoval tudi ministrski predsednik Pa-šič.
Fantastične in intrigantske vesti onozic'ionalnega bloka o nesoglasjih v vladi irr a jo namen. d.-» provcc:r<*\lo r?z-**or med snmostomlmi demokrati »n dr. StirmTnom na eni m konfl'kt med Pribl-čevlčem In radl^rfi na drng« strpni. Tega nnmena opozlcli^^^lni blok. ki ie zadnje e>*e zelo tzastMBhr v sen-»"*c;jah in intr^T^h, seveda ne dosege. Trgovmski mlnJster dr. Surmm je ir-Jav?! novinarjem, da od^^v^ *n je odobraval nastop vHde prot* fTT?SS toda ne so~!~š-*. da lo^rlne polWne oMns** m HrvatsVem n*»sto^"'o nroti širnim flrv^tom, H n!so Čfnrl ff^SS. Na intervencijo dr. Surmi-na je orVed'l n^traroi rn'nister Bo?a Ma-ks;rnov?č. fn Mrvatie kot taki od strani "^T;tic!n:h ob1'»-"t? p&wfee onvse pri m:ru. K°t-*or zitri""»°io hottR^nl kro"1. so skušali gotovi faktorii m Hrvatskem, ki so v p-;hreH«V<*rn r-»7merjn z ministrom dr. ?tirm'>^m. vpT;vati nr»ni f***v da M v\~*n r"e>fa o^neb^vrti v rk~TTl proti
^krš-jo povToe'H rpr^r v vlitH sr*nl.
Iz te opozicijonalne moke ne bo kruha.
Velik shod samostojnih de^rkratev y VmMmi
Shoda se J3 ud^l^Ho 8009
15 Radičevih
— Zagreb. 19. januarja. (Tzv.) Iz Va-raždina javljajo: Včeraj v nedcTJo 1^. t. m. je bil tu sijajen in mnogoštevilno obKknn shod samostojnodemokrarske s*ranke. S'io-da se Je udeležilo n«-»d 8000 ljudi, v verkam številu kmetskih volilcev iz vseh b'iznjih in oddaljenih vasi. Za razpoloženje kmct$kih mas napram volitvam in opozictjonnlnim strankam je zelo značilno dejstvo, da so st tega shoda udeležili kmetje — volPci, ki so bili preje slepo vdani Radlču In so trdno verovali vsem demagoSkim frazam radiov-sklh agentov in priganjačev, kakor tudi besedam in obljubam voditelja HRSS. Mca kmetskimi masami okoli Varaždina in \ Medjumurju je opožatl velik preokret nu desno .
2e v prvih dopoldanskih urah so pričale valoviti v mesto močne skupine kmet« skega prebivalstva. V dolgih sprevodih so prihajali kmefJe iz okofičnnskih vasi. Vsem se je zdelo čudno, da prihr«jaio na zbor organizacije razpuščeno HRSS. Okoli 15. organizacij HRSS z zastavami, ki nosile znane napise: »Vera u Boga se'j?čka sloga!« in z raznim inventarjem. Vse te organizacije so se sedaj pridružile simostojm demokratski s*ranki. Tz Mediumurja ie prispelo veliko število kmetov s štirimi god. baml. Prvotno je bil shod sk'lcan v neko
volilcev. — Prisotnih J3 bilo orgar;zacij.
večjo dvorrno. Ker so se ljudske množict vahHu na shod v trko ve'Ikrm Številu odzval- da je M*a dvornna za vse nremailina, so shod prcnrsM na trg In se je vrsti pod rr<\. Mm nebom. Za siTo s"> ^os'nvill govorniški, trlb'.mo In ob IT. dopoMne Je otvoril pred-s"dnHc varaždhske kr^evne organizacije SD dr. Novak ve'ik zbor.
Prosvetni minister Svetozir P r i h i č e-v i č Je bil kot prvi gnvom'k viharno po-zdravMcn. Svoj govor j? pričel :
»Pomozi Bog, junaki...!« Jz tisoč in tisoč grl je zaoril odgovor: xPomoz Ti Bog!«
Svetozir Pribičevič }e nato nadaljeva. »VI Zagorel ste res iuncki. Znati ste hrrbro In Jun^ko braniti rodno svojo grudo pred pohlepnim Mrdžarom in io s!obodn^ izročite svojim potomcem! (Viharno odobravanje!)
V n^daljniih svojih izvajanjih je nrnl-ster Pribičevič na^'a^al, da njega sovražilo radi odločne poliike ne samo doma v domači h»?i. marveč ga skušajo n-sorotnkt osovražri tudi v inozemstvu. V dno Je bü nasprotnik Velke r'rvt««'^ rrav ta*"» odločen naspro*n^v tudi VcTie S-bske. ^TtVd^r nI bT' prr»tlvn:k Hrva^stva Iskreno želi. da se Hrva*le v svobodni državi n^č*'*uo dobro, treba je. da se Hrvatje udeležujejo prt vodstvu državnih poslov. Ko se je leta 191S.
vratna kleveta, zavestno delovanje pro- j ti konsolidaciji naše države, proti vsakemu gmotnemu in duševnemu soglasju in napredku, ker pač obstoia generalni načrt jugoslovenskih defetistov v tem. da smiselno in organizirano rus;jo vsako konsolidacijo in priprav i ja jo teren za razkomadanje Jugoslavije!
Takšna je svrha in ozadje te razuzdane težikritike, ki si nadevlje parole in krinke modernega sveta in besedic! o pravicah »kritike^   ?n »demokracije«!
Samo zaslepljen duh more imenovati, kar je do danes pisal opozicijonal-ni tisk, »kritiko^, ker je v bistvu bila demagogija in hujskanja. Pristaši resnične, svobodne, pravične kritike se nahajajo v vrstah resnične jugoslovenske demokracije, se nahajajo med tistimi, ki dejansko gradijo novo državo ki jo hočejo izpeljati iz močvirja povojnega de-
magoškega duha. ki ti hočejo utrditi no-tranio enotnost, splošni gospodarski, so-cijami in duhovni neredek na temelju državnega in nacijonalnega edinstva ter pozitivnega. m;rneea meddr*avljanske-ga razvoja! NI pravične kritike brez patriotizma!
Politična kritika naj izvira iz patri-jotičnega srca. potem je prava kritika, vse drugo pa je hujskanja, je zloba! Ali mor-vT- trditi slovenski klerikalni list: z Rad'cevim ^Svobodnim domom«, da so bili patrijotični in da so hoteli, da ne rečemo, da so pornagali graditi našo državo in jo notranje izpopolniti tako v gospodarstvu, kakor v sociialnosti :n v kulturi?
Ne. razdirali in zaustavljali so vsak pozitiven korak naprej In zaradi tega Je njihova kritika Ml a Inžikrltika, agitaclia brez jedra pravice in resnice!
ustanovila naša svobodna država, je bil minister prvi, da je naglasa! potrebo, naj gredo Hrvatje v narodno skupščino. Niso ga poslušali. Kaj so Hrvatje dosegli sedaj, ko so po petih letih prišli v skupščino? Zakaj so prišli šele sedaj po petih letih?
Govornik je dalje navajal razioge, zakaj je vlada pričela akcijo še le sedaj, ne pa takoj, ko je začel Radič svojo protidržavno politiko. Zakaj je država pripustila, da se je je tako dolgo delalo in govorilo ono, kar se je delalo in govorilo? Vlada je hotela videti, do katerih skrajnih mel se lahko to govori in del.a Ko je država uvidela, da je to, kai Radič dela in govori, za nje obstoj nevarno in usodno, Je nastopila proti temu z vso odločnostjo.
Minister je končno navzoče opozarjal na lepo svečanost povodom proslave 700 I letnice mesta Varaždina lansko poletje, kateri svečanosti je prisostvoval tudi krrli In katere so se v bratskem sporazumu udeležili monarhisti in republikanci. Končno je s posebnim poudarkom naglašal da je bilo re-publikanstvo za Hrvatsko zelo škodljivo. Veruje, da se končno hrvatski nnrod probu-di ;z svoje letarglje in da prične intenzivno sodelovati pri upravi in vodstvu naše države. Pozval je navzoče, da branijo z vsemi silami državne in narodne interese.
Za njim je govoril minister dr. Krizni a n in še nekateri drugi govorniki. Shod je za tem mirno In na mnniiestativen način končal. Navzoči so navdušeno manifestirali za državno in narodno edinstvo.
Katastrofalna eksplozija električne centrale v Zagrebu.
Povzrnčera škoda znara 2 milijona dmarjev. — Človeška žrtve.
— Zagreb. 19. januarja. (Fzv.) Snoči okoli 20.30 je nastala v električni centrali grozovita eksnlozija. Eksplodiral je velik parni kotel. Zračni pritisk je bil tako silovit, da je vel:ke kose armiranega betona vrgel visoko v zrak in še na druga poslonja električne centrale. Zaradi te eksplozije je bilo mesto od 20.30 do 1. ure danes zjutraj brez vsake razsvetljave, popolnoma v temi. Poslopje, kamor je bil postavljen kotel, ie bilo po eksploziji popolnoma porušeno. Takoj po eksploziji so pričeli z rešilno akcijo in monterji so napeli vse moč:, da so za silo pripravili v pogon rezervne kotle in je bilo mesto pozneje za silo preskr-bovano z elektriko. Sreča je bila, da je bil ta pirni kotel tako montiran in tako preskrblien z varnostnimi napravami, da je bila eksplozija v svojem efektu več ali manj zavirana. V slučaju, da ne bi bilo teh varnostnih naprav, bi bila gotovo vsa električna centrala danes popolna razvalina. Kotel ie bil montiran leta 1914.
Maccriialna škoda je ogromna. Cenijo io na dva milijona dinarjev.
Pri eksploziji so bile tudi človeške žrtve. Doslej je ugotovljeno, da Je postal žrtev eksplozije en delnvec, kurjač, katerega je eksplozija vrgla visoko v zrak. Dobil je notranje in zunanje poškodbe. BI je takoj mrtev. Pri kotlu je bilo takrat v poslopju zaposlenih 11 delavcev. Nekateri od teh so več ali manj težko ranjeni.
Zaradi te eksplozije današnji jutranji listi niso mogli ob določeni uri iziti. Tiskanje listov je bilo zelo otežkočeno in so listi izšli pozno dopoldne. Tudi redni tramvajski promet je po eksploziji zelo oviran. Primanjkuje zadostnega električnega toka.
Kako silovita je bila eksplozija kotla, je lahko posneti iz okolnosti, da je zračni pritisk zlomil In skrivil traver-ze in prelomil v velikih kosih armirano betonsko zidovje.
_ Zagreb. 19. januaria (Izv.) O veliki
eksploziri v elektrini centrali javlja to še nekatere podrobnost:, llksplozija je nastrtlu ob ¥i2\. Po mestu se je začula silovita detonacija. Nekatere šipe v bližini so popokale. Po detonaciji se je začuio močno žvižganje siren. Tako; s*a bila o nesreči obveščena policijsko ravnateljstvo m načelstvo mestne občine. Polici ia je dostope k Cjn-traii zaprla. Po mesta ie nastala silna panika. Takoj po eksploziji je bilo vse mesto zavho v iosto temo. Vsi so obcuti'i. da «c te nirra!o v električni centrali zgoditi neka) katastrofalnega. Na kraj nesreče je takoj prispela pozama hramba. V okolici centrale ?e |e obrala mnogoštevilna množica zagrebških radovednežev.
V strojnici sta bila inštalirana Teta 1914. dVa vcl'ka modema stroja št. 6 in 7. Pri €3Ceajti svrejev niso zap^'* nikukega de-
fekta. Vse ie bilo v najlepšem red-j. K<*\*j t nastala ekspiozi.a. niso strokovr.jaki še ugotovili. P.-ed ek^nVr.Ki se h: rah^-i' \utmč Pec vrh kotla. Kar naenkrat ?c nastal silen trušč in grom. Kurjača je vrg!'> 25m vis •'. < v zrak. Bil je na mestu mrtev. Kotel jc vt> razneslo. Tlkü sosedni kotel St, 7 v moSnn poškodovan. OstaH mali koti üso WH po-dovanL Ventil! so bili v funkciji :n ta i* bila sreča, ker drugače bi -iü:>t^la šo strašne; ša katastroia.
Trcckij v nemilosti pri
Izključitev Trockega iz rev. vojaškega odbora in iz stranke.
— Moskva, 18. ian. (Izv.) Ruska brzojavna agentura objavlja za inozemski tisk rezultat seje centralnega izvršilnega odbora komunistične stranke? glc.k izključitve Trockega iz sovietov.
Včeraj (17. t. m.) je bila oivorjena plenarna seja CKRKP (osrednjega odbora ruske komunistične stranke), na kateri so ra/pra\ljub 1 redkega postopanje v revohieijonarneiii vprašanju in v strankini organizaciji. Trockij, kateremu so očitali njegovo posebno stališče napram stranki in njcvciv* upornost napram stranki, češ da se ne podvrgavn strankini disciplini, ie kategorično izjavil, da je pripravljen vsako poljubno delo v vsakem položaju ali brez poloiaia tudi pod strankino kontrolo Izvrševati.
Po končani debati je osrednji odbor komunistične stranke skleniL da je v Interesu stvar* same potrebna Trockega odstranitev iz revolucionarnega vojaškega sveta sovjetske ISiije. Osrednji odbor je ia sklep sprejel z vsemi pro*? dvema glasovoma, osredn.ia komisija pu soglasno. Dva člana sta sc glasovanif*' vzdržala. Sklep pravi:
1. Trockemu se podeli strog ukor glede rdegove.^a ^tcl^Šča o ohranitvi strankine discipline ne samo v besedah, marveč tudi v delanju.
2. T ozlreoro na to. da je za vodstv« armade potrebna ohranitev avtoritete celokupnega rev. vojaškega sveta In z orlrom na Trr-ckega izlavo o potrebi njegove razrešitve od vodstva, se smatra Trockega nadaljnje delovanje v rev. vojaškem svetu za nemogoče.
3. Vprašanje nadaljnjega sodelovanja Trockega v osrednjem odboru se odlaga do prihodnjega strankinega kongresa s pripombo, da se v slučaju kršitve strankinih sklepov tako izvedejo odredbe strankinega odbora proti Trockemu brez zaslišanja kongresa. Do nadaljnjega je smatrati delovanje Trockega v političnem uradu za nemogoče in rešiti se ima tudi vprašanje njegove odstavitve iz osrednieg:^ odbora.
4. Razpravo o Trockein ?e smatrati za končano.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 8.40.
Ljubljanske borze danes ni^mo prejeli.
INOZEMSKE BORZE.
— Curlh, 19. januarja. Današnja i ./.«: Beograd MtJ, Pariz 2$.f*5. Undor, Newyork 519 30. Pariz ?1.67. Berlin \J23b Praga 15.60, Dirtai O.i*0~?2.
— Trst. 19. jarL Borza: Beograc!
—3880, Pariz 130—130150, London II5.50 115.75. Newyork 24.10— 21.15. Pra^n TtJ&O • 72, Dunai 0.0364—0.0.165, Curih 425.
Zagrebška borza.
Dne 19. januarj«. Spreleto ob iS.
Devize: Curih 11.98 — 12.as. Pra«u 186.75—189.75. Pariz 3J7.50—M2£d. Newyork 61.95—62.95. London ?9V.30—.3023U, Trst 257.50—260.50, Dunaj 0.0^7.^-0.893.
Valute: dolar 62, avstr. kro^a U.0r<*6.
Efekti: 7% invest po*oi. 1921 65-6530. 2H% dri. renta za ratnu šteta 126-127, Ljubljanska kreditna 226—227. Centralna banka 25—27, Hrv. eskomtn« banka 111 —114. Kreditna banka. Zgb. 111—112. Hipotekama banka 60—60.50, Jugobanka 104-105. PrastedJona 895—930, Slavenska bmka 80—83, Kksploatacija 62.50—6730. Drava d. d. Osijek 2X»—230. Sečerana. Osijek 725— 735, Isis d. d. 63—64, Nihag 35—45. Gutma:i 750, Slavonija 61^—62^. Trboveüsku 410 —115, Union, paromiin 530.
»SLOVENSKI NAROD« dne 20 lam.ar*a 1325.
Ste v. 15
rasen in se bodo delale nove kombinacije. Sliši se dvoje nasprotnih mišljenj. Opozicija STrTTESt da bo *P5 Volitvah Pašid Pribičeviča zopet brcnil«, druge vesti pa zatrjujejo, da se bodo radikali in samostalm* demokratje popolnoma strnili v eno stranko.
Eno kot drugo mišljenje je neresno in brez podlage, O »brcanja« med res* nimi ljudmi sploh ne more biti govora. Vsaka koalicija traja toliko časa, dokler ni izčrpala svojega programa« ter Je bila, kakor se reče, rkonsuitrirana«, aH pa, če se pojavfjo nova načelna vprašanja, ki niso bila predvidena v odgovoru m o katerih ne obstoji sporazum, ali pa če £na katnpacisceatna stran.. joenja •svoj«* načelna utaliSee v nasproti■ -dosovart>m>J<i $e bil sklenjen. - .
Sedaj stoji vjtfvcčdfcl fl&titte ^ . sanje ureditve države. In v tem vprašanju vlada sporazum med radikali m ^^rnostatcl. Ako b*j lo vprafSafljfitltüu, potem, bo tudi sporazumi konsumirao .in sc lahko räzidemö. "Druga velika vprašanja se med tem ne morejo pojaviti, ker. dokler to. vprašanje ni rešeno, .tudi ni mogoče načeti nobenih drugih velikih vprašani. Istotako ni mogoče nusJttiv.da bi ena od teh-dvefc strank naenkrat menjala svote stališče irr se obrnila rta drugo stran. To je tem manj mogoče, ker ni nobene stranske pot!, na kateTö bi bilo ftiogoce k renilk Prlbič^Vft gotovo ne pojde, leot je šel Davidovič. ha kongres srednjelineaŠev ali pa k Radiču v zapor delat poklojie-, in žerjav je ne bona skrivaj mahnil k Apielbaumu! —» Patič pa ne more Bosne izročiti Spahu al! Makedonije Bajram Cofu in Proto-gerovu. ali poldrugi milijon hrvatskih Srbov Radiču?
Edino vprašanje' bi bilo, Če bi ne bila'mogoča kombinacija /adikalov s slovenskimi klerikalci. Tu je vprašanje v toliko drugačno, ker med Slovenci ni
Srbov, ki bi hoteli biti združeni s svo-Ihn narodom. Ako bi bili Slovenci leta 19T8. rekli: hočemo biti združeni s Srbijo, toda pod pogojem teh m teh avtonomnih pravic — bi bfli Srbi te pogoje gotovo sprejeli, seveda če bi ne bili taki, da bi ovirali razvoj m moč cele države. Toda to se nf zgodilo, pozneje pa, ko se je delala ustava, se je del slovenskih poslancev, a ne vsi in tudi ne večina, postavil na stališče tirokih avtonomij ali federacij za celo državo. Ce bi se zahteva po avtonomiji Slovenije ne bila kombinirala t zahtevo po avtonomijah drugih krajev (Makedonije, Bosne itd.), bi radikali avtonomiji Slovenije niti ne bili toliko psotivnl. T«<H ^edej" br" "*jc daio radtkalmn lahko de* kazattrda potiebuieta slovenski öWasti večiflLsamostalnost, kakor pa druge ob? lasti. V tem oziru bi bila tudi mogoča do neke meje revizija ustave. **" T&da* posTaUči ?!^venš^e^kTer!ka?fie stranke s*") postavili federalistično načelo za vso državo, šli šo k Radiču, združili se z davidovidevci in muslimanu Sedej iti morah razdreti vse 4e zveze, preklicati vse, kar so govorih tekom Štirih let in se vrniti nazaj na ono točko, "kjer so bil! koncem vojne. Človek si ne more preostaviti kako bi to bilo mogoče? Ce bi pa Slovenska ljudska stranka izvršila tako operacijo, bi ji to toliko Škodovalo na ugledu med dose-danjiim pristaši, da bi kot zaveznik malo prihajala v poštev. Človek si tor£j ne more predstavljati, kako bi se mofcla SLS tolikö preoriiehtiräti, da bi se na-Sla z radikali, radikali pa ne morejo k nji, ker ne morejo privoliti v federaliža* cljo drŽave. Dalje pa tudi nimajo za to nobene potrebe. Skupaj s samostalnimi demokrati bodo dovolj močni, da bodo lahko rešili ona politična vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu.
Volilna borba.
Stran 2.
Dr. L. Lottard:
£■ Kaj doneso volitve?
Kdor hoče delati solidno politiko, mora jasno videti, kakšen je položaj in na podlsgi tc:,a dejan jskega položaja stopati naprej po jasno začrtani poti.
Sedaj stojimo v volilnem boju in vse je odvisno od tega, kakšen bo izid volitev%
Izid volitev je mogoče precej jasno predvideti:
Demokrati (Davidovičevci) bodo popolnoma rašbiti. Ta konglomerat raznih strančic razpada že sedaj na svoje sestavne dele. Sainostalni sa vračajo nazaj k svoji miiücixadiRailiLdtr-^-^ ki ali pa prehajajo k saniosialnim demokratom, a na površje izbijajo stari srbski liberalci in uapredrilaki, IcTpa nima-' jo nič zaslombc med narodom. Volitve obglavijo celo nekaj največjih prvakov.. Kumanoditev mandat v Bitolju je iz-smbljen, Sokičev v Cačku čisto gotovo, prav tako Ribarjev v Virovltici. Pred Veljkoviccvim mandatom stoji veliko vprašanje. Tragična je usoda Davidovl-ičeva, ki se najbrze ne bo več mogel vsesti na k!cp nove skupštine. Mož kandidira v Beogradu, kjer bo matematično točno propadel. Drugače ni v celi Srbiji niti mogel dobiti kandidature. V njegovih starih okrajih niso hoteli kandidirati niti nobenega njegovih ožjih prijateljev. Sedaj kandidira v Črni gori, a le z majhno nado. Črnogorci bodo volih ali radikale ali icderaliste. Celo republikanci in federaiisti v Cmigorl priporočajo ljudem, naj volijo radikale, ako ne morejo voliti njihovih kandidatov, samo cia se pomete ^srednja linija-in nastane čist zrak. Torej ne bomo v'jč videli v skupštini viteza žalostnega obraza. Nastas Petrovič kandidira v Skoplju kot nosilec arnavtske liste. Med Srbi za njega ni bilo več mesta. Njegova Morava je zanj izgubljena. Milan Grel poizkusa dobiti mandat oa Madžarov v Subotici, Sečerov bo v Velikem Bečkereku propadel.
Prva č?njen?ca, s katero treba računat!, Je torej ta, da v nov: skup?t!ni ne bo več Davidevt£eviö demokratov. Par generalov brez vojske ne bo pomenilo nič.
Zemljoradniki .so imeli sedaj malo, prihodnjič bodo imeli komaj kaj čez nič. Lahko se zgodi, da bo Pu-celj. ako bo izvoljen, edini Pižonovec v skupstini! Ali pa bosta skupaj s Krc-jo pela duet, a Joca bo moral /, galerije dajati takt, a Vojvoda Dulc se bo zopet pečal z zakotno advokaturo, če ne bo prišel navskriž s kakšnim kazenskim paragrafom.
Druga činjenica je torej, da ne bo več zemljoradntkov.
Radikali bodo znamo porastli. Dobili bodo povsod, izgubiti ne morejo nikjer. Pri zadnjih volitvah so dobili 108 mandatov, sedaj imajo popolnoma gotovo najmanje 20 mandatov pririst-ka, torej okrog 130 poslancev. Računa se z mnogo več, toda bodimo skeptični in vzemimo samo toliko. Poleg tega se vrši v stranki sami neko prečišče« vanje. Mladi, energični možje, z bolj širokim obzorjem postajajo močnejši, stara, bolj jako srbska generacija stopa v ozadje. Dr. Lazar Markovič, ki je bil doslej v Hercegovini sam, bo imel sedaj na svoji listi štiri mandate. Dr. Ja-njič kandidira sedaj tudi kot nosilec li-*te v okraju Rndn;kr v srcu Šumadiie, kjer se nahaja v Topoli rojstna hiša in Mavzolej našega kralja. To je bil od nekdaj demokratski okraj. Tu so bili voljeni pokojni Skerlic, a pozneje DraS-kovič. Tudi Velizar Jankov:č. Krsta Mi-ferjč*, Tomo Popovič itd. so sedaj mnogo močnejši, a dr. Milan Srskič je gospodar Bosne.
Samb stalni demokratje bodo znatno pridobili. Postavili so liste po celi Srbiji in dober del inteligence je od blokaške strani prešel k njim. Uničili bodo mnogo davidovičevskih mandatov, a tudi sami še pridobe kakšen nov mandat. Poles; tega bodo znatno pridobili na Hrvatskem. Nekaj tudi po Vojvodini in Bosni.
Gotovo je, da bo narodni blok znatno močnejši, kot je bil doslej, močnejši po številu in po notranji sili in edin-stvu. Ce bo imel trdno večino, bo lahko vladal štiri leta. če bo imel slabo večino, pridejo volitve popreie. Toda brez njega m proti njemu bo mogoče vladati. Volitve v Sloveniji so pri tem brez pomena, kakor so bile na francoskem brez pomena volitve v Vcndeji. Ako dobi v Sloveniji opoziciia vseh 26 mandatov, ne bo to pomenilo čisto nič za državno poiitiko. Pomenilo bo samo za Slovenijo toliko, da se Slovenija Izključuje Iz aktivnega sodelovanja v državnih posl?h
Separatistični blok bo po volitvah razbit. Ako so uničen! davidovidevci. je uničena podlaga tega bloka. Poleg tega bodo odpadli radičevci. Jasno je, da vlada ne bo dopustila, da se dalje razvija Radičeva politika. Mogoče, da se bodo z glasovi njegovih pristašev podkrepile nekatere druge opozicijske stranke, toda ne toliko, kolikor bo Radič izgubil.
Ostane vprašanje, če bo narodni blok po volitvah edin« aii pa pojde na«
— Pa rargoy aramo. Pepe, tisti, ki dela v uredništvu volilno   gibanje, je imel v Soboto na Golovcu lovsko smolo. Lov na kaline se ni obnesel. Pepe je sedel v grmiču in držal limahico, da so mu otrpnile roke. pa je moral nazaj v uredništvo brez Petrovega blagra. Gospod Korošec so mu deiali.   da bo ob šaržo in ob vinto in še da ga pozeno po svetu bosega, brez copat in nabavni prispevkov, če ne bo znal organizirati brakade.   Tudi v »Ilustriranem Slovencu« da se za kazen ne sme naslikati, ker da bi protestirali drugi vrli lovci, ki jim divjačina nikoli ne odnese krzna. Zato da naslikajo tö pot Samo svojo tišČav-ko. njega, Pepeta pa da vtaknejo tja v modna krila. Pepe le gospoda milo prosil,  naj ga še ne skinejo s  hrane in uredništva, kajti da ima na piki že druge kaline. Ono prvo lovsko smolo.na Golovcu da so zakrivili gospod Korošec sami. ker niso hoteli poslušati Pepeto-vega nasveta, da morajo ves dan sedeti na Rakovniku in držati v ustih piščalko. Brez piščalke da tudi kalini nočejo na It-manice.   Zdaj pa da opravi Pepe tudi brez njih. Limanice da je že izročH kU-hariti, naj lovi piščance če hoče. sam pa da namerava poskusiti lovsko srečo z mrežo.   Brakado da   bi   kazalo malce zožiti, kajti je proti lovskim zakonom in predpisom  loviti  perjad  in kozličino hkrati. In je Pepe v nedeljo zjutraj po prvi maši nastavil mreže. Mrtveci, je dejal, da jašejo hitro in da  oni. Pepe namreč in gospod Korošec, ne verjamejo tega, ker verjeti ne morejo, ne smejo in nočejo, kajti bi mahoma odnehala vin-ta in tiščavka. če bi verjeli da bi bilo slovensko uradništvo že tako globoko padlo in popolnoma pozabilo na visoke tradicije, ki so že od nekdaj -odlikovale slovensko uradništvo. Ce bi bilo padlo, potem da je Pepe pripravljen zastaviti vlnto fn copate, da to reč popravi. Nema nikakve slobode govora in zato tudi Pepe ne more povedati, kako namerava dvigniti slovensko uradništvo. če stopi po svečnici srečno v korito. Teror da je brez meje in naj uradništvo vzame to blagostanje na znanje. To da velja samo za uradništvo, ki mu Pepe odkrije svoje načrte, ko bo zonet sloboda govora. — Ono drugo o volilnem gibanju je pa v redu. Pepe, tisti, ki dela to reč v uredništvu, je dejal gospodu Korošcu, da je po toči zvoniti prepozno. Zato da je on mežnar od iare, ker zvoni pred točo. Pa še kako da zvoni! Hudič, ie dejal Pepe gospodu Korošcu, da  je zapeljal prva dva človeka. Ali tega zapeljivca da on preganja z zvonenjem pred točo   in da mu ne pusti v svojem paradižu nobene slovenske duše.
— Iz Narodnega bloka. Včeraj so 5C vršili shodi Narodnega bloka v raz* ličnih krajih ljubljanske oblasti, ki so bili vsi prav dobro obiskani in povsod je bila soglasno izražena volja volil? cev. da treba, da se vsi "družimo za Narodni blok in vržemo svoje kroglice v II. skrinjico. Med drugim so se vršili shodi v sledečih krajih: — V Škof ji Lo= ki je imel velik shod Narodnega bloka g. minister dr. Gregor Ž c r j a v, kjer so bile navzoče vse stranke. Posebno burno so skušati takoj v pričetku ugovarjati pristaši SLS, ki so se pa tekom govora g. ministra povsem umaknili v
ozadje in so morali c vsemi ostalimi mirno priznati, da so voditelji SLS njim samim več škodili kot pa koristiti. Shod je bil zaključen ob splošnem odobravac nju navzočih. — Drugi shod se je vršil na Jesenicah, kjer je istot&ko g. mini* s ter dr. Gregor žerjav ob veliki udeležbi volilcev razvijal program Naroda nega bloka in dokazal, da je v interesu Slovencev, da se vsi oklenejo velike grupe, ki bo v bodočih štirih letih stala na krmilu driave. ker bo sicer usoda Slovencev zavisna od ljudi, ki teienj našega ljudstva ne poznajo in vslcd tega tudi pravilno vpoštevati ne morejo. — Ob osmih zvečer se je vršil krasno obiskan shod v Tržiču, kjer je istokako poročal g. minister dr. Gregor Žen i a v. — Kandidat za kranjski in logaški okraj. g. dr. Kramer je imel v nedeljo vrsto krasno uspelih shodov v lo*>a* škem srezu. Shodom v Grahovem, CerknlcU Rakeku, Dolnjem in Gornjem Logalcu so prisostvovali tudi pristaši drugih strank, ki so vsi odobravali izvajanja kandidata Narodnega bloka. Po* leg g. dr. Kramerja sta govori'a tudi g. A. R i b n i k a r. v Logatcu p* namesti nik g. ravnatelj L a p a j n c. Povsodi se širi med ljudstvom razumevanje, da stojimo Slovenci pred dalekosežno od» ločitvijo: ali za politiko gospodarske obnove in ufeditve vprašanj, ki tiščijo slovenskega človeka z Narodnim Wo* kom ali pa v katastrofo za Radičem in klerikalci. Narodni blok, o katerega zn>agi nihče ne dvomi, bo tudi na Slo* venskem dobil pri volitvah močno za* siombo. Spoznanje, da ie tigtovska po* litlka za vedno zaigrala, je povzročilo v širokih vrstah slovenskega ljudstva zdrav preobrat.
— Putljeve metarmorfoze. Dne 22. novembra minulega leta je nastopil g. Pucelj v Mariboru na sestanku SKS in zavzel nastopno načelno stališče k naši notranji politiki: »Sedanja kriza ni ie navadna vladna kriza, temveč je to dfr^vna krizi. Ne gre r>e tu lc za vlad* no ali strankarsko vprašanje, temveč za vprasnnje obstoja države ...« Tako je govoril g. Pucelj 22. novembra, teden na to pa je odklonil Nacijonalni blok in skupno borbo proti kTerüwa'cem!
— Ljubljanskim radikalom. Mestni odbor NRS opozarja člane, da se strogo drže strankarske discipline in da se ne udeležujejo z nobenim izgovorom, tudi ne z radovednostjo nikakih sestankov, ki jih sklicuje bivši predsednik dr. R a v-n i h a r. ki se v ta namen še vedno neupravičeno poslužuje celo strankinih Štampilij in tiskovin, katerih ni hotel izročiti vzlic pozivu strankinega šeia «. Pašiča. Ugotavljamo ponovno, da dr. Ravnlbar ni več radikal, kar je razvidne iz dejstva, da se je s svojo kandidaturo postavil javno v boj proti programu Narodnoradikalne stranke.
— Radikali poljanskega okraja v Ljubljani naj se zanesljivo udeleže sklicanega sestanka v strankinem in v svojem lastnem interesu.
— Glavni odbor NRS potrdil Narodni blok. V soboto 17. t m. e je vršila pod predsedstvom Pašiča seja glavnega odbora v Beogradu.V smislu dogovora je glavni odbor potrdil listo Narodnega bloka za Ljubljano In ljubljansko votlino okrožje. Za ofic listo sta pro-
glašeni obe listi Narodnega bloka. Dr. Ravnlharjeva kandidatura se ni potrdila kot kandidatura Narodne radikalne stranke.
— Resnica o dr. Ravnikarju. Pišejo
nam: Vsestraokar in »napredek i dr. Vlad. Ravnihar katerega osebne in posredovalne zveze s klerikalnim čase Tišjem so znane, si je dül v rredeliskerr: Slovencu r poročati iz Beograda. <Ia ni izključen .2 radii;a!-ne stranke m d:i j^vni odbor n\ imel povoda, da bi o tem razpravljal. Eno in drugo ie resnWao. le da je malo druzače. kakor si predstavlja »Slovenec« v svoji naklonjenosti dr. Rivniharju. Prvič se je dr. Ravnihar sam izključil iz radikalne stranke s tem. da je nastopi! ponovr.o proti strankinim načelom in preciznim navodilom glavnega od-bora,,katerega oklepe je v uri:£bt z ^rad;-kalom- dr. Ažmarrom tolmačil v jškod'-* ra-tl!fra"T*ke politike m v prid strankam, ki niso -samo načelne nasprotnfce Narodne radikalna stranke, temvey vodijo tudi cvaboo gonjo proti njeni politik? in nienim voditeljem. Dr: Rav?r'harh*fe dobro rmrno. kako ?e ob raznih priBkali >icer previdno, toda z ;;oto-riro dijem mvšetaril v Beogradu proti interesom radikalne stranke v Sloveniji. TuJi je res. da «Javr.i odbor oj razpravlja! o njegovi izključitvi In tega tudi ne bo stort? tz prej omenjenega razloga. Glavni odbor bo kvečjemu ugotovil, da s« >e *uxleden član j dr. Ravnihar sam Izključil Iz stranke, v katero je vstopi! 2 namenom, da M ;o pridobfl za svoje arantirre ne flede na razne ambicije uvojeKa prijatelja dr. Ažmana, ki mu Se vedno strnira, na) ostane na zunaj radikal vsaj do 8. februarja, čeprav ie že davno, izdal radkaiski prosram. Res, Ml je skrajni čas, da se je radikalna stranka rešila Mižlednega Člana« in njegovih uskoSkih spletk.
— Klerikalni napadi. Z Gorenjskega nam p!Je ng!edcn javr' delavec: Nisem pristal radikalne stranke in tudi ne poznam osebno dr. ZupaniSa. Poznam ga le Iz njegovega delovanja med vojno za ustanovitev r.ase svobodne države, toda že to mi zadostuje, da ga cenim kot moža. ki zasluži spo-sovanje. Saj je tvegal življenje v času. ko so gospodje sedanje SLS udobno živeli Iz diinajsktti fondov, v katerega je posega! tu-dt *$!oveneo. Na;"bo??c m na>Castneje za gotove klerikalne korifetc prt ^Slovencu« bi bilo. da izzfncio Iz nasesa polfrfčnega življenja, kakor st\ žt davno Izginili oni. ki so Po^iljaH naše !.iudi v boj proti bratom Srbom, brez katerih bi gotovo fic bilo nikdar svobode za slovensko ljudstvo,
r- Da se izvede narodno In državno edlnstvo! ßeogradsk? *Balkan<r priob-čuje z ozirom na vesti, da je nastala kriza v vladi odnosno, da se skupščinske volitve ne bodo vršile, to Ie kategorično ugotovitev: s>$a roerodajnen mestu smo dobili informacijo, da v vladi ni došlo do nobenih konfliktov in da bo ta vlada do konca izvedla svojo nalogo. Opozorilo se je nas, da bodo taksne bedastoče neprestano izmišljali v vrstab opozicije, da bi s tem povzročili zmedo med vo-Iilci. Ugotoviti.je treba: Volitev ne more nihče preprečiti. Tskisto pa so mero-dajni činftelji tudi krepko odločeni, da se takoj razpusti tud! nova narodna skup-šMhž*. ako bi s številnem svojim rezultatom ne zadovolfla vlade. V tem slučaju se takoj razpišejo nove volitve. To si nai vsakdo dobro zapomni In naj nvažn-|e^ da vlada pod nobenim pogojem ne odstopa od svojega programa, to je da Izvede državno in narodno edlnstvo!« To naj nvažuiejo posebno volilci v Slo-veniji.
— Preiskava proti Radien se bo nadaljevala v Beogradu? Beogradski listi potrjujejo možnost, da se Radič, dr. Maček, Košutic* in drugovi prepeljejo v Beograd in da se nadaljuje kazenska preiskava proti njim pred beogradskim sodiščem. Ta možnost jc podana na temelju par. 36. srb. sod. kaz. postopka.
— Odvzeta kolportaža ustom. Javili smo že, da jc policija odvzela pravico kolportaže zagrebškima dnevnikoma »Večer« in »ffrVat«. Sedaj poročajo, da je upravna oblast odvzela pravico kolportaže tudi zemljoradniškim beograd-skim »Novostim« in Davidoviceve-rnu »Novemu listu« na Sušakti. — Prepoved kolportaže utemeljuje upravna oblast s tem, da ti listi ogrožajo javni red in mir s svojo tendencijozno, proti državni ureditvi naperjeno pisavo. Kakor poročajo iz Beograda, bo vlada nastopila z isto odredbo tudi proti klerikalnemu glasilu »Slovencu^, ako ne bo prenehal s svojo hujskajočo pisavo.
x= Protest proti razpustu HRSS. Mednarodni kmetski sovjet je izdal na kmete vsega sveta manifest, v katerem jib poziva, naj energično protestirajo proti razpustu Radičeve stranke v Jugoslaviji. Manifest naglasa, da je ta pohod jugoslovenske reakcije proti kmetom in delavcem del splošnega protire-volucijonarnega pohoda na Balkanu, ki ga inspirira angleška konservativna vlada. *To. kar počenjajo zdaj s kmetskim ljudstvom na Balkanu.« pravijo ruski boljševiki v manifestu vsem kmetom, »čaka tudi vas, Pokret na Balkanu je začetek pohoda črne reakcije vsega sveta proti kmetskim masam. Pod krinko o boljševiški nevarnosti se skrivajo priprave divjega obračuna z nacionalnim in osvobodilnim pokretom kmetskih mas, borečih se za zemljo, svobodo In oblast. Tako so postaviii svetovni razbojniki pred vami zadačo ujedinjenja vseh kmetov pod praporom kmetske in-ternacijonale.   Niso zastonj navalili na
Radičevo stranko zatow ker Je član kmetske InternacijonaTe. Mi vas pozivamo v imenu interesov milijonov delovnega kmetskega ljudstva vseh držav, &j nastopite v zaščito kmetov na Hrvatskem in v Jugoslaviji. Naj dvignejo kmetje vsega sveta Klas protesta v zaščito HRSS.« — Ruski komunrsfi se motijo, če mislijo, da je kmetsko ljudstvo v drugih drŽavah tako bedasto, da jim bo še pomagalo zatirati in izkoriščati ruskega mužika. Če bi mogli rusk; kmetje svobodno izraziti svoje /elje in povedati, kaj jim je prinesel komunizem, bi bilo kmalu konec vselt kmetskih inte rnac i jonal.
= Odlikovanle jafKHiskega posTa-nlka. Nt Vel. kralj Aleksander je odlikoval japonskega poslanika Hura - Oo-čija z redom sv. Save I. razreda. Poslanik si je pridobil nino^o zaslug. Ja se je sklenila med našo državo in Japonsko deflnitivna trgovinska pogodbr, ii: da so se med obema državama ustvarili prijateljski odnošaji. Poslanik Hur^-GuČi je pozvan v Tokijo. kjer prev : me kot pomočiiili zunamega ministra vodstvo poslov zadevajoči?! balkanske države.
= Nadomestne volitve v zagrebški občinski svet se vrtijo dne 15. februar ja t. I. Izvoliti bo treba 25 novih občanskih svetnikov. Čudno naključje je bilo. da je pri žrebaniu tako veČina, kakor opozicija izgub;!a ravno polovico mandatov t. j. veČina izgubi od 36 mandatov IS, opozicija pa od 14 mandatov 7.
— Aretacija bivšega mnsUasanske-ga ministra. Bivši minister za socijaln > politiko v Davidovič - KoroSSevein kabinetu musliman dr. B e h m e n k prl-redil v Visokem v Bv-s-ni shod kot sn ki kandidat JMO. Na tem shodu te navzoče hujskal proti državi In je t napadn! organizacijo države, da fe oü navzoči srezki načelnik primer.r.: sb< I razpustiti in Hvšega rrt-'-n^c^a ,  ^- -
B5 Frankfurter Zeitnng o Radiču. Uvodnik tega svetovnega lista z dne 13. januarja sc peča z najnovejšo boll-ševiSko ofenzivo proti zapadnnn naci-jonalnim državam in ostro kritizira ruski komunistični imperializem, ki sanj;* o tem, kako bi razširil meje ruskega vpliva in gospodstva. List nato ocenjuje konferenco nasledstvenih baltskih držav, ki se vrši v Helsingforsu in na kateri sklepajo te države o skupnem nastopu proti moskovski nevarnosti. Potem prehaja na Balkan, kjer se dotika tudi razpust;; Padičevc stranke in pravi: Sicer ie pa izven dvoma, da je Radie bil V srikili sovjetsko vlado in da je hotel pripraviti na Hrvatskem t!a 2a boliševisko revolucijo. — Tako Frankfurter Zeitung, zagrebški bloka$ki senat je se ve drugačnega mnenja!
Avanture ljubljanskega izvošeka
Skoraj re* beli dan je mladi ljubljanski izvosček mrmrajoč in nezadovoljen sam s seboj stopical pred svojim vozom n<i takrat mu določenem stojisOu. Ni naprav]] se n<v bone ture. Je mlad. treaelja poln dečko. Poli« tizirati noče. paC fn* »e rad poglablja v »oci; jfiln* vprašanj«. Ko ie tako po prvih popol* danskih urah zamišljeno stal pjrd svojim vozom, prikrlovratila jc iz neke stranske ulice vesela trojim: lepo okrogel, rdočeUčen gospod v spremstvu dveh iuhkokrilih me* tuljčkov. Izvoiiika je vprašal, koliko velja »porcelan« po Večal poti. Mladi izvoaCck je navedel precejšnjo »voto dinarjev. Gosnod je prompt no plačal Peljali so SC n.ij preje pod Rožnik do Čada, kjci so popili skodelico dobre čokolade, pojedli dobre Idobasice in se začeli voriti potem po Večni poti. SevcdU je bil mladi iavogcek, ki jc tudi pri Čadu pogleda! zelo globoko v vin»ik.i kozarec, pre* cej radoveden, kaj počenjn vesela trojic« med vo2njo po Večni poti. V srcu mlade^ti izvošeka je vzklilo nevo&ljivosti polno s»a« moljubje, l*»tavil »c konja in zahteval od gospoda, dd mu da tudi potov deleč v umivanju rajakegi veselja. KratkomaI<> jih ie vrgel iz voza. ko mu jc gospod odločno od* klonil brezobzirno zahtevo, ce* da jc plačal pošteno z* «porcelun-T.
Gospod v spremstva obeh meruličkov je nato korakal proti mestu in si najel st«-refia, molčečega in izkušenega i/vošeka, da je družbo preneljava! po ra/uih veselih ljubljanskih nočnih lokalih. Pripeljali t>o sc tudi v Kolodvorsko ulico in ustavili pred gotovo zelo ble5čce.o svetilko. Tam t*o se veseliti. Kmalu nato pa je tja privozil mladi trvo* »ček. ustavi? pred svetilko konja in trdnih korakov vstopil v veseli lokal. Zagledal je njemu poznano trojico. Bil jc takoj v ete» mentu. Z vso mladim irvofičkom lastno od^ važnostjo je zahteval od gospoda, da mu dovoli soudeležbo pri zabavi. Nastal je vi* har in truše. Pozvali so stražnika. Bile so že jutranje ure. . V lokal je vstopil stražnik. Ni bil kos rabijantnemu izvoičku. Pozvati je moral se drugo pomoč in z veliko težavo sta spravila stražnika izvoSčka v varno zavetje na Bleiweisovi cestL IrvoSčFkov konj je vse to mirno gledal m potrpežljivo čaVal. kdaj mu gospodar ljubeznjlvo reče, da lahko gre v hlev k jaslim. Dolgo je moral čakati. Končno sta prišla dva stražnika, prijela z* vajeti. Tsedla se v *oz in konja odpeljala v neki hlev na Dunajski cesti za toliko časa, da si je mladi izvošček ohladil goreče ko* prnenje. Po poti jc srečal oba stražnika šaljiv dimnikar In je videl, da ne vozita pri cestno-policljskih predpisih. Ironično je pri* pomnil: »Prijatelja! Paragraf v roke! Vozita na levo!« Stražnika sta se mu nasmehnila in ga hvaležno icahvatila za dano opozorilo.
Izvošček pa je ves beli dan smrčal in ae prebudil Se le pozno popoldne ▼ zatohlih, mrzlih zaporih. Sklenil je. da nikdar več nc bo vozil »porcelana« po Večni poti.
•tev. 15
^roVfNSri   NIPOO, ane M. Januarja 1925.
Stran S.
Pros ve ta.
Francosko predavanje v Ljubljani
Zagrebški lektor g. Warnier rs je po •rojem povratku i« Pariza ustavil dne 16. t m. tudi v Ljubljani ter imel ob številni udeležbi — med poslušalci si videl vseuči* liške profesorje Plemlja, Pitamica i. dr. — zanimivo predavanje o »književnem letu«, novem pojmu za dobo od oktobra do junija, v kateri jc edino megoje dandanes poslati novo knjigo v svet. Govornik je podal svoje dojme in pojme zlasti o proizvodnji preteklega leta.
Osobito jc povdarjal, da občinstvo v svojem hlastanju po modernem krivično zanemarja priznane dobre mojstre, ki se zovejo: France, Rčgnier. Gide, Jammes (rc* ci: 2ams), Samain, Curel, Claudel itd. Nekateri od teh še vedno producirajo. tako sc Audre Gide odlikuje po dušeslovncm, v čas i malce abstruznem romanu. Oseben in originalen romancier z romantično potezo je Giraudoux. tudi Vi U ry Lin bau d sc odlkuje po individualistični estetiki. Voh če pa je pripomniti, da jc povojna hlastavost po neobič- m, izražena cesto že na zunaj v fantastični tiskarski opremi, izgubila mnogo svoje prvotne zaletelosti. Tisto psihozo so znali uspešno izkoristiti pisci kot banalni Pierre Bcnoit za svoje prigod-ne romane. Danes pa »roman d* aventures« silno pojema, pravkar omenjeni avtor »Atlantide« se je nedavno že spustil v psihološke globir.c z delom iMlle de la Fcrtč, v zadnjem (La Chätelaine du Liban) pa že potuje po realnih tleh, skrb ga je za domo* vino. optsnie franko»angIcski interesni spor v Mali Aziji.
Skoro popolnoma je izginil vojni roman. Predavatelj ohsota ta pojav, da se je ta resna doba izrabljala za romantične zapletke. Vse drugače čisto in privlačno je delo: Pierre Champion »Francoi.se au CaU vairc«-, ki popisuje z globokim čustvom člo* veške solidimosti trpljenje bretonske kme« tiče med svetovnim pokoljem. kako dchije za dom in za moža»voja'-a. Poleg te selške Idile se odlikuje R. Kscholter: Le Sel de la Tcrre, popisujoč jnžnjake z neodvisno izvirnostjo, povsem nasprotno s prel« šniim. Pri Brrtoncih mistika in disciplina, pri Provcncalcih jezljivost, ironija, včasi cu nizem.
Roman de moeurs postaja resnejši, takih zablod, kot jih posplošuje Marg"eritova Garronne in ki so jih založniki sebično izkoriščali, na srečo ne naletite več. Kdor bi se rad zabava!, naj se rai?i zat?t'*i k pr<*d* voinim delom. Vi so spočetka v Moi5re--Ra» belaisovem d"h \ galskem espritu, ki IcaŽe šaljivo, a ne žaljivo novrsmo, v jedru pa jc zdrav in koristen. Med ta*:e sadijo d-^oes možje kot Charles Dcrenne, L. Mazure, Dra* nem itd Premalo znan pripovednik je E d* mond Jaloux, ki se zanima posebno za Dostolevskrrja in je Se zavit v mračno me-lanholgiio. {Ruski roman je na Francoskem zelo razširjen, mnefo se prevaja, cHo naj* novejša d^U kot Merežkovskeca (Rojstvo hofov a!i Tutankamon na Kreti: tudi do* nn "a Titcra*"*ra opisuje Ruse no razn;h fran« enskih sredis'ih, n. pr. p^ncesa Bib-»s^o »Perroouet vert« o rt*is?h v B?arritz'i>. Vendar poslednji sozvok Jalouxove misli slove: korakam proti jasnint.
Te besede se zde značilne za sodobno knjižno ustvarjanje. Pisatelji kaj radi popi*
I sujejo Uvtjenje, kmkrino /e. V tej mal kale
i omeniti novo panogo športnega leposlovja. Eno stru jo zastopa Dominique B r a g a. n. pr. z delom 5.000. Tu gre za tek na 5 km. Roman popisuje samo duševno rt tekmoval* ca v kratkem času njegovega nastopa, ob* enem pa vse misli, čuvstva, sanje tisoč g lave množice, ki prisostvuje dirki. Drugo smer goji Montherlaut. n. pr. z delom »Les onze devant la porte doree«. ki skuša izlu. ščiti ie neke splošne ideje vodilje o pomenu in koristi športa etc. V to skupino sodi na* dalje L. Durtin, zastopnik unantmlzmm. Njegov predmet je neznaten: gospod t odlično gospo na letovišču. Ali pri njem vse živi: hise, potu logi. vse plese kakor odusevljeno v nebrzdani sarshandi okoli vas... Med drugimi >e predavatelj omenil psihološki za* niroivcga Švicarskega protestanta R a m u • 7 a, ki skuSa zajeti poteze tuje duše. Nje* gove opazke so nenavadno ostroumne.
Gosp. Warnier se je največ držat kaj* pada Pariza, kjer vse vre od novih zamisli, doktrin, teženj. Slikarji popuščajo razna pretirana ges'a in se bližajo umerjenosti. No* vinarji so izumili neko posebnost: vsakdanjo stoletnico. Zadnje čase se je namreč proslavljalo toliko 50», 100*. 200-, 300*letnic raznih duševnih delavcev, da so listi, ki pripadajo celo take komemora^ije za junake iz romanov na dan! Pomenke izobraženih krogov napolniujejo ugibanja o stovstvenih nagradah, ki jih je na zametc. Poseben hrup je vzbudil p r i x F 1 a u b c r t. ki ga je us*a* novil neki svilar prd snlosno razširjenim priimkom Dr. Durand. Nagrada se je r*°de* lila tr^m avtorjem, cd katerih je cd-n Pierre Mille, druui pa Gučrinlere. Ta zadnji pa ni nihče drugi kot Durand, ki si je torei sam sebi poklonil literarno nag-edo!
Krožek optičnih in šaljivih Panžanov jc celo ustanovil nagrado za na*s1ahso knjigo ter jo prisodil Raymond'! Radig ie?u za spis Diohle mi corps. k{ popisuje pariške sloje med vojno. Isto delo pa je prejelo malo prej znaten znesek pri nekem netečaju kot prvo« vrstno!
Nekaj posebnega so rradalie mnogoü'nl posveti in pretresi o vsakovrstnih vp^a^a* njih, na >etere so ryJgovoHa po dn-vni' ih in tednikih, n. pr. Ali je dobro za Evropo, da so odkrili Ameriko: katera Ijubavna r>i» smo so nailerrffe: s katero Jon"», mrtvo ali živo. bi šel najrajši na Irtovišče? etc. Eden teh razgovorov j? pokazal, da so danes naj* bolj nrilj.jblient slovstveniki: Birrfcs, Rour-get, France in Ch. Madras ... Govorni': ie na*x>sl^d podal pregled o razvoju glavnih pariških zabav«5Č in književnih središč. Ta* ko je za novejšo dnbo omenil kavarno C/o* ter:? de? Lil?>st kjer kraljuje prvak vseh pesnikov Pavi Fort. potem posli'ano in z raznimi izreki popisano kavarno in gostilno V Htrcr.detle, kjer se toči normanski sadjevec In nastopa io humoristi kot J. Dvssord, mantparnaski C a m e I e o n, kj^r ?e v*a*c večer sestaia mednarodna dražba iskalcev novih idsj In s- zanored vrstČ sli':arski, k:-p-ars1'*. pevski, oesniški veČ^H itd.
Skratka, dnevno življenje procvitn, prosto vseh pravil, v plodoviti mnogoli'no* st», v istini ter iskrenosti, v čvrstem d:oa* mizmu. A. D.
—    7godo>?rra   **ovansfrlh ome'nostl
?rtdmo prcd.">vanie cikla u*netnostno - zgodovinskega društva se vrši d n^s ob IS. ari v univerzitetni zbornici.     Predava  dr P.
Stele: Rusko slikarstvo, pri blagajni.
Sokolstvo.
Občni zbor Sokola D.
V telovadnici ljubljanske državne realke Je bil včeraj 18. t. m. ob 10. dopoldne prav dobro obiskan občni zbor Sokola IT. Starosta dr. Milan § a b l c je otvoril ob sklepčnosti zborovanje, zahvaljujoč se v svojem pozdravnem govoru državnim oblastem in drugim kornoracijnm, ki so podpirale delo Soko'a k»kor tudi naprednemu tisku za njega moralno podporo.
Iz vseh poročit druStvenBi frnkcljonar-jev je bilo lasno in očtvidno, dn Sokol IL organizatorično napreduje In se bliža notranji konsolidaciji in. uresničenju pravih so-kolskih Ide).
Starosta dr. Sublc je očrtal splošno bilanco delovanja Sokola II. preteklo leto. S ponosom le omenlal lepe uspel.c, k« sta Jih dosegla brata Sokola Jeršek in Primožič na VI?!. olimpijadi v Parizu. Dejstvo, dn je Sokol II. ostavil v Jugoslovcnsko tekmovalno vrsto dva člana, kaže, kako se sistematično In smotreno goji sokolska telovadba. (Klici: »Zdravo Jcršck in Primožič!^
Župni starosta dr. Viljem Krejčl Je podčrtal v svojem govoru dve okolnosi. JugoslovensKo sokolstvo le nrebofoH težko krizo, krizo osebnosti. V sedanjih tre-nnklh mora sokolstvo nape'1 vse sile. z n-»l-večjn požrtvovalnostjo nal sokolstvo nd-strani še drugo težko m?ter7leIno krizi. Opozarial Je člane na sokoLsko discip »no ter }:h pozival, da požrtvovalno Izvršujejo ukaze In navodila starešinstva Jugoslovanskega sokolskega Saveza.
7npnt načelnik Milko Krapež se Je nridružil izvajanjem staroste župe II. ter kra;ko omenlal uspcSne nastope Sokola II.
Sledila so nato poročila tajnika Stane Vidmarja, načelnika Kod a na. b.ag;.J-nika Valjavca, načelnika prosvetnega oddelka knjižničnrja Saks a In poročila gradbenega odseka.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da Je sokolsko društvo izgubilo preteklo leto tri marljive člane Frana Sitarja, Antoni Vidmarja la J. Accetto. Tajniško poročilo se v prav topüh besedah spominja pokojnega Antona Vidmarja, ki Jc bil i*-redoo delaven in požrtvovalen ter Je mnogo
pripomore! k lep'm aspehorn Sokola II. Društvo šteje 416 članov, oziroma članic.
K^r se tiče prosvetn"ga delovanj-i Sokola IT.. je blTo to osredotočeno na uroditev društvene knjižnice, Cbnu Srks:: se Je posrečilo knjižnico popolnima urediti po modernem sistemu kartoteke. Knjižnica št le 337 knjig strokovne, znanstvene, mladinske in zabavne vsebine,
Z vzklikom Je bil na to fzvoTien novi odbor. V odbor so bili izvoljeni: Starosta: dr. Milan Subic I nam. staroste: Milko K r a p e ž, 11. nam. staroste: Vinko Kocjan, načelnik: Albin Smole, načelrica: Marija V a r o g o v a, načelnk prosvetnega odseka: Mirko Saks. načelnik mladinskega odseka Josip J e r a s. načelnik gradbenega odseka: Leopo'd Grünfeld, na&el-n;k prireditvenega odseka: Matija Pogačnik, tajnik« Stanko Trčck, blagajnik: Aleksander Val javec, gospodar: Jakob Šimenc, namestnik grsoodarja: Pdo Frank, odborniki: Jože Pleško. Marija Puh, Ivanka U r b a n č I č, France Pristav, Tone Pctrovčič, Ciril Stanič in Herman K c b e r.
Izvoljeni so bili dalje namestniki odbor-nrkov, preglednika računov, Župni delegatje. okrožni delcgatje. člani gredb^nega, prireditvenega in prosvetnega odseka.
Občni zbor le dalje sklenil način, k^ko da prevzame od šentjakobskega Gospodarsko - naprednega društva parcelo na Pru-!ah. Sokol II. sam Je kupil pred dvema letoma na Prulah p-rcelo, ki )e že plačana in k J er se Je priredilo letno telovadi Šče. 7a kritje kupnine parcele Šentjakobskega Gospodarsko - naprednega društva se določi izredni prispevek po 2* dinarjev, plaCJiv v dveh enakih obrokih. Članarina sc rvISa na 30 dinarjev letno. Občni zbor Jc i odobravanjem pozdravit akcijo, ki gre za tem, da se združita obe ljubljanski Župl t. In II.
Med iskrenim odobravanj cm In vzktfka-njem »Zdravo?« Je končno starosta dr. Sobic IzročO tekmovalcema na VIII. olimpl-Jadi v Parltu JerSkn In Primožiča na svečan način od predsedntetva VIIL oflm-pijade Izdelano ln podpisano diplomo, dalje slike Jugoslovenske tekmovalne vrste la kolajno.
Vstopnice -
Občni zbor Ljubljanskega Sokola.
V Narodnem domu Je btl r nedeljo II. tm. ob primerni udeležbi članstva občni zbor Ljubljanskega Sokola. Starosta Bogomil Kajzelj je pozdravil najpreje zastopstvo starešinstva JSS starosto Engelberts G a n-g 1 a in župnega delegata J u v a n c a ter se končno spominjal umrlih članov. S toplo zahvalo je omenial požrtvovalno delovanje olimpijskih tekmecev ln članov ljubljanskega Sokola, ki so pripomogli, da je naSa tekmovalna vrsta v Parizu dosegla tako krasne uspehe. V svojem nada'jnein poročilu Je kratko očrtal de'oviaje ljubljanskega Sokola v preteklem letu. navajajoč različne prav dobro uspele prireditve. Občni zbor Je nato sprejel ln odobril poročila funkcijonarjev. tako tajniško, blagajniško, statistično, načr*-stveno poročilo, kakor tudi poročuo jezd-neza odseka. Vsa poročila, osoMto poročilo podnačeinika so v izbranih in navduSenlh besedah pozivala članstvo k intenzivnemu in smotre-emu sokolskemn delu. Statistično poročilo je bilo tačno ta strokovno sestavljeno. To poročilo je napraviio na navzoče t sicer manj pcfvoljen vtis. tnda konstataciie !-
so bile opravičen«. Ljubljanski Sokol Šteje danes 1200 članov. Administracij takega druitva zahteva mnogo posla in požrtvovalnosti. Pri volitvah so bili sozlasno z vzklikom Izvoljen, starosta, podstarosta, načelnik in načelnlca. Viharno je b:l pozdravljen novoizvoljeni starosta Bogomil Kajzelj Na svoji prvi seji v četrtek 15. tm. je bi! odbor Ljubljanskega Sokola sestavljen takole: starosta: Bogomil Kajzelj podstarosta inž. Albert P o z e n e 1. nače'-nik Slavo S i m o n č I č, načelntca Ansela Preskerjeva Prosveta: dr. Janko R upnik in Boris OreL Tajništvo: dr. MIha K a m b i č In Adela M o ž t n o v a. Gospodarstvo: Leo C e b u 1 a r, Lev F r an-k e, Maks Korenini, Ivan Rakovec, Viktor Rus, F o g e n. T u j e č In Tančka C o t m a n o v a. Elasrtijra: Luce S t r a u ss in Izo Rus, Določile so se tudi funkcije statistični pisarni, zdravstvenemu odseku Ud.
•
— Sokolskl dom v Medvodah je docra Jen. Stavba Je visokoparterna. lična In prostorna ter bo v vsnkem ozlru ustrezala svojemu namenu. Ta stavba je živa priča, kako se na kmetih Siri d:ih Sokolstva in množi požrtvovalnost za njeeovo d^io in namene-
Sport.
Drsalna tekma v Ljubljani.
Včeraj v nedeljo co se vrnile na drsaTi-5ču S. K. Ilirije prve drsalne tekme letošnje zinske sezone ;>n sicer za prehodno darilo dr. Fuch?a. Trf%—»e, za katere je vladalo med ljubljanskim drsalci živahno zanimanje, so se pričele točno ob pol 0. z nastopom janiorjev. Ude'czba konkurentov žal nI bila taka kakor je bilo pričakovati. Juniorskcga tekmovanja so 3c udeležili štir-)i tekmovalci. Vsi so morali izvesti sleJcče predpisane l.ke: lok naprej na ven, lok naprej na znotraj: zanko naprej na ven, zanko naprej na znotraj, lok v osmič! (desno En levo), dvojna t-oika naprej na znotraj m naprej na ven. Tekmovalci so fzvcdT! predpisane like razmeroma prav dobro; za elegantno Izvajanje je žel priznanje predvsem KordeMč. Pri darrrah se je sopet odlikovala znana    tekmovalka gosna
že od lani Sorgo, vendar ne zaostaja gospodična Hilda UrbanČčeva mnogo za njo. Za dame so bile predpisane sledeče vaje: lok naprej na ven, lek naprej na znotraj, trojka, obakrat naprej na ven rn trojka naprej na znotraj: vijuga naprej na ven; vljusa, začeta z levo In desno ter dvojne trojke. Sledilo je tekmovanje se-morjev, za katero je vladalo naj-večie zanimanje. Prognoza. da zrnata dosedanji zmagovalec v boju za dr. Fucbsav pokal. Vodišek. se ni uresničila. kajti zmagal je topot inž. Bloudek, ki je naravnost mojstrsko izvedel vse. iudl najtežje Kkc. Za semorje so bili predp:sani sledeči liki: oklepat na desno m na levo; protiokret desno na znotraj In levo na znotraj: trojka — zanka — trojka naprej na ven; isto naprej na znotraj; vijuga — zanka, nazaj na levo ven In nazaj na desno ven (ta fi^ ira je bila najtežja); dvojna trojka — Tfluga — dvojna trojka, začeta na desno von ln začeta na levo ven.
Po tekmovanja predpisani1: Tgu* }e hlk* prosto tekmovanje junior je v, dam in senlor-jev :n sicer je bil za prve in druge odmerjen čas po dve minuti za vsakega tekmovalca, za seniorje pa pet minut. Gledalci so se nekaterim Izva:anjcm naravnost divili. Drsališče jc bilo v zelo dobrem st.vij i, le mestoma hraoav led je onemogočil brezhibna izvaianja V splošnem se zdi da je bili lansko tekmovanje nekoliko boljše. Pri tekmi so tvorH jurv sledeči gg.: dr. G Ibert Fuchs, dr. Mühleisen. Moldauer. Vizjak, Milan m Makso Juvanc. Tekmoval se .te zaključilo okoli 13 Izid Je bil sledeči: seaforjfc I. inž Rloudek, ki si Je priboril prehodni pokal dr. Fuc^sa, II. VodlSck, HI. Schwab (Ce'je). IV. KarSek. Parne: S. ?org^. Hif^a Urban^ičeva In Slrcova. JunlorJI: Kordc-lič. Go'nb Franko, Bcncelj. — Zvečer je brl v damr.kih prostorih kavarne »smrtne« prijateljski sestanek, na katerem je jury razglasila Izid tekme.
Inozemske nogometne tekme.
— Mitan, IS. januarja. Madžarska : Ita* lija 2 : 0.
— Dunaj. 1R. januarja: Wacker : Ad« mira 2 : 1; VV A C. : Vicnna 6 : 3; Sport« klub : R-dolfshugcl 3 : 0.
— Monakovo: Slav i ja Praga : Wacker 4 : I.
Dresden: Viktorija 2ižkov ; Dresdener S. K. 1 : 3.
— Praga: Sparta : F. C. Nürnberg 2 : 1.
•   . •
— Termini porrtedenskih prvenstvenih tekem LSP. Za tc tekme so se na zadnji seji poslovnega odbora izžrebali sledeči tcr» mini: 1. marca: Primorje : Rapid v Mati* boru; S. marca: Jadran : rlcrmea v Ljubi ja« nt, Celje : Maribor ▼ Celju: 15. marca: Jadran : Ilirija v Ljubljani, Primorje : Ma# riber v Ljubljani, Celje : Hermes v Celju; 22. marca: Primorje : Hermes v Ljubljani, Jadran : Maribor v Ljubiiani. Rapid : Celje v Mariboru; 29. marca: Ilirija : Primorje ▼ Ljubljani, Hermes : Raoid v Ljubi iani; 3. aprila: olimpijski dan; 19. aprila: olimpijski dan: 26. aprila: Primorje : Jadran v Ljub« ljani, Ilirija : Celje ▼ Ljubljani, Maribor : Hermes r Mariboru; 3. mi ja: olimpijski dsn; 10. maja: Rapid : Jadran v Mariboru, Iii» rija : Maribor v Ljubljani: 17. maja: Rapid : m-lja v Mariboru. Jadran : Celje v Ljub« ljani; 21. mala: Ilirija : Hermes v Ljubljani; Primon- : Celje v Ljubljani; 31. maja: Ra» pid : Maribor v Mariboru.
— Kranhka podntžnlce SPD. redni občni zbor bo 2C. januarja ob 19. uri v Narodnem domu (levi trakt« čitafniSka dvorana). Raze.: c> Kalnih poročil posameznih funkcijonarjev Je aa sporedu tudi volitev novega
— Modemi notrometn! tren^rr*. Brzma ln vzdržnost sta lastnosti, brez katerih ne sme biti dober rosometaS. Ta dva oojrra se cesto zamenjavata. O tej stvari p:?e angleški strokovnjak, da se povsod najdejo ljudje, ki hočejo napraviti fz osla konia. Sid Scholey Iz Blrminchama namreč trd!, da rM dovclj zabeležiti čas, v katerem preteče no-Komttu' !0ö jardov. ker ?re predvsem za čas. v katerem preteče prvih 10 jardov iz stoječem poW-aja. Za sprinterja je va^io. da zna startat! pravilno Iz prirejenega starta, kjer vtakne eno nojjo v Izkopano jamico, z drugo pa se zažene v tek. Tak start in tako brzino ne potrebuje noiomctaS. Nogometaš, ki jc v stanu Iz mirnega oo'o^nja pre;ti Čim najhitreje v tek. doseže lahko 'ogo pred mnozo hkrejSlm nogometašem. To lastnost so v preišnih desetletjih zelo jrojlH, danes so jo skoro popolnoma zanemaril". Posebno v ruhbvju s!u7i Igralcu ta početna brzina Izbomo In spravi nasprotnika v zadrego. Atleti in nogometaši morajo nada'je uvideti, da zavisi brzina in okret-nost v veliki mer! od obvladanja tistih živčnih srcdiSč. ki vodijo muičevje Radi tega se naj poxlobe v >rud!j živčnih impulzov. V tem ozlru je potrebno, dl jc brzina posledica hitreja sklepa in odločne volje, ki matcmat:čno točno kontrolira živce In mišičevje ter vsa telesna Ribanja. Pri vzt *aj-nostl pa ijrra zelo veliko vlogo mas^/ft. S pomočjo masa.?e je prav Inbko odstraniti tisto utrujenost, ki napade igralce ponavadi v zadnjih 20 minutah. K*:jub temj pa velja za vsako mo5tvo pravilo, naj se tekom tere čimveč Stedl in naj si preuredi igralni sistem tako, da -zvrSuje maksimalne učinke hitrosti In izrabe izre s pomočjo najmanjših naporov in žrtev. Za vzdržnost je torej velike važnosti, da uvedemo v naša nojDiTctna moStva sistematično masažo, ker s! s masažo krcoimo miSičevje ln osvežimo živčevje. Ce bi na?a nogometna mo-*:va uporabljala te nasvete slede brzine in vzdržnosti, b lahko dosegla mnogo bolj?e uspehe, kakor pa danes, ko se udajajo brezciljnemu in nesistematičnemu »treningu«, to je zbfjanju žoge v mrežo, s čimer kvarijo mrežo in zavajajo sebe v slabe lastnosti, ki j!h pozneje nikdar več ne morejo Izkoreniniti.
— Smučar, smuška teorija In praksa za začetn;ke in IzveŽbane, napisal R. Badiura. — S to knjijro, ki je t^šla v založbi knjijrarne Kleinmayr & Bamberg, so naši zimski športniki, pred vsem pa smurčarji in turisti, prejeli drajrocen športni vodič, ki jim bo lajšal pohode v prirodo in ki jim bo dal vsa potrebna tehnična navodila za zimskosportno udejstvovanje. V to je bila najbolj poklicana oseba g. R. Badinure, ki velja za ustanovitelja ne samo moderne turi-stike med Slovenci in Jucosloveni, neso tudi za prvega strokovnega voditelja jutroslovenskega smuškega športa. Dosedanja široka smučarska praksa ter vzgojno delovanje sta omogočala g. R. Badiuri, da je sestavil in podaril našim zimskim sportn:kom temeljno priročno knjigo, brez katere bo težko hoditi na naše Alpe pozimi in ki bo s svojo tehnično popolnostjo navodil, kakor tudi s svojim jedrnatim, pristno slovenskim jezikom pospešila popolno udomačenje tega prirodnega športa med Jugoslove-ni Prepričani smo dalje, da vpliv knjige ne ostane omejen samo na Slovence, marveč se razširi tudi na b'-ate Srbe in Hrvate. Saj imamo v Ljubljani zimsko-sportni savez. torej institucijo, ki bo v stanu pomoči kniigj. da se razširi po celi državi. Naši južni bratje pa bodo tudi na ti drobni specijalnosportni knjigi lahko videli slovensko temeljitost, ki se poglobi celo v izrazoslovje. Ko prečitaš knjigo in premisliš toliko število pristnih domačin izrazov za komplicirane sestavine smučk, za razne vrste snega itd., se ti zdi, kakor da ima§ opraviti s prist-noslovenskim športom, torej s pokre-tom, ki Je domačega Izvora, takorekoč* zajet ir na§e duše. Slovenci smo se ponašali s svojimi planinami, pozabili pa smo dolgo na življenje v teh planinah, in sicer na najbolj intimno življenje v teh planinah, ki se nam odpira pozimi po sneženh visokih planotah in pri smu-ških izletih, pri smuškem krmarenju po naših Alpah. Slovenske Alpe bomo odkrili Šele s smučkami. Zato pozdravljamo U spori in a tem športom tudi no-
vo Badiurovo knjigo, ki Je res strokov* njaško sestavljena in ki nudi domačemu športniku mnogo več tehnične tvarine« navodil in strokovnih razlag, razen tega pa res pristnr» slovenščino z domačimi izrazi za vsak delec ln vsako smuško dejanje, kakor pa marsikatera tuja knjiga! Vsaj v slovenski literaturi nima knjiga tekmeca. Knjigo krasi 6 pokrajinski* slik in 55 tehničnih črtežev, kl predoču-jejo vsebino. Delcu je pridejar. srbo-hrvatski tolmač, ki bo dobro doše! bratom Srbohrvatom. da bodo z lahkoto uporabljali to slovensko pisano knjigo. — Oblika tega »Smučarja« je priročna in se bo lahko vedno nosila s seboj. Zunanjost je zelo lična. Knjiga spada v vsako šolo, v dijaške knjižnice, sploh v roke mladine! Knjiga stane 30 Din.
— MTK. prvak Madžarske Igra v februarju v Beogradu dve tekmi proti Ju20* slaviji in Beograjskemu SK.
— Češki profesionalci bodo prejemali maksimalno 1500 čcSkih kron na mesec.
— Tom G'bbona je sprejel boksn! dvoboj z Južnim Amerikancem Anzel Pirpom. Z zmnzo bo združena »mala« nagrada 11 tisič angleških funtov. (I  funt 300 Din.)
„Efnoarafija Makedonije."
Prof. dr. Gustav Welgand je Izdal koncem lanskega leta v Lipskem zanimivo Knjleo. v kateri opisuje Makedonijo z etnografskega stališča. Knjiga je pisana pop )1-poma s pristranskega, Bolgarom prijaznega stalila. Njegove krive nazore glede makedonskega prebivalstva so zavrnili Io razni uzjednl srbski poznavalci razmer v Makedoniji, publicist! in znanstveniki, ki so mu med drugim tudi dokazali, da temeljito ne zna niti bolgarskega, niti srbskega jezika, še manj makedonskega narečja. Da torei njegova sodba ne more biti merodajna, je jasno. Ako vkljub temu podajamo v naslednjem vsebino njegovih izvajani, storimo to zategadelj, da pokažemo, s kako površnim semtertja diletantsklm znanjem pišejo znanstvena dela nemški učenjaki! Uvod obsega zgodovlnsko-etnografskl pregled to zemlje od najstarejših časov do danes. Na-cijonalni značaj starih Makedoncev navzlic vsemu prizadevanju doslej te rti pozitivno ustanovljen. To se tudi ne more zgoditi, dokler arheologi ne nalete kje na spomenike in napise v makedonskem jeziku. Vsekako pa govore vsi znaki proti temu, da hI prištevali Makedonce h grškemu plemenu aH h kaki sorodni narodnosti. Dežela, ki zavzema najbogatejši ln najplodovitcjšl del balkanskega polotoka, je bila že v starodavnih časih cilj In skrajna točka presclie* vanja od severa fn zapada in zato nI čudna, da se značaj Makedoncev nI ot ranil.
V nadaljnem izvajanju prof. Welganda Je posebno zanimivo poglavje o izvoru Vlahov, Albancev in Bolgarov. Albanci In Vti» hi se pojavijo v Času, ko so prišli Slovani na Balkan. Albanci so po mnenju nemškega učenjaka ostanki neslaviziranih Trakij-cev, Vlahi pa romanlziranlh Trakljeev In be-nečanskih priseljencev. O Bolgarih je Welgand mnenja, da so tatarskega Izvora. Svof zgcdovlnsko-geografski pregled zaključuje Weigand s konstatacijo, da Makedonci niso čisto indogermanskega izvora, temveč pomešani s ^rakijsklmi in ilirskimi plemen*. Grki so Imeli na Makedonce malo kultur« nega In skoraj nič nacljonalncga vpliva. S« neznatnejša je vloga, ki so jo ierall v stari Makedoniji Rimljani, GotI, Vandali in Hunl, ki so večinoma samo za nekaj časa prihajali v te kraje. Komaj pa so se naselili na makedonskem ozemlju Slovani, so se takoj pokarale posledice slovanske miroljubnosti. Prej opnstošena In razdejana zemlja Jo začela procvitati. Postala je slovanska ln prebivalstvo Je začelo govoriti starobolgar-ski jezik. Za časa drusesra bolgarskega car-stva so prodrle spec?f!cno bolgarske posebnosti tudi v Makedonijo, kjer so ohranile svoj vp'iv do današnjega dne. Srbski nacl-jonalni vpliv nI mogel prodreti v Makedonijo. Isto velja tudi za novo^rškl pokret. ki je ostal brez posledic, dasi je bila grška propaganda po šolah in cerkvah ztle velika.
t
V drugem poglavju svoje knjige govori prof. W'eiiand splošno o narodnosti, značaju in običajih makedonskega prebivalstva ter opisuje posebej značaj Grka. Bolgara, Kucovlaha. Albanca in Turka. Pri vseh vidi nekatere skupne poteze, kar pripisuje zgodovinskemu razvoju. Najvažnejše je tretje pog'avje. v katerem razpravlja avtor o jezisu, jez:kovn(h mejah ln številu poedinth narodnosti v Makedcnljl. Tu se mudi prof. WeUand zelo obširno pri balkanskih jezikih. Govori o albanščini, romunščini in bolgarščini ter o njihovem medsebojnem vplivu. Glede bolgarskega opozarja na posebnosti, ki ga ločijo od vseh drugih slovanskih jezikov Te posebnosti so značilne za jezik Makedoncev In izpodbijajo teorijo, ki smatra makedonski jezik kot zmes srbsko-bol-garskegT dialekta ali kot samostojen ma-kedonsko-slovanskl jezik, ki stoji nekake med srbščino ln bnVrarščino. Glede števila Bolgarov v Makedonfjl, izraženega v odstotkih vsega prebivalstva, '•e priključuje Welgand mnenju bolgarskega etnografa Vasilija Kačova. Bolgari tvorijo kompaktno maso prebivalstva v političnih mejah Makedonije: med njimi naletimo na večje ht
I manjše jezikovne otoke Turkov, Albancev, Romunov, Srbov. Grkov. Tartanv zidovi« l ciganov. Najvažnejša kulturna ln nacijonal* I na središča Makedonije so meri Solun, BI-! tolj. Skoplje, Ohrid, Sercs, Vertja, Neguš le j Voden.
V zadnjem odstavku razpravlja avtor o ! ttenormalncm položaju, ki ga je ustvarila r i Makedoniji netrillska mirovna pogodba. Do-j ločila te pogodbe so po mnenju nemškega ! profesorja ne le krivica in trdosrčnost napram podjarmljeni manjšini, nego tudi politični nesmisel. Makedonski pokret je mogoče nekaj časa zadržati z brutalno silo, alt
: dolgo to ne more trajati, ker je eksplozije j neizogibna, PraviCnost la evoboUe sla 4e%
»SLOVENSKI NAPOD« dne 20 Januarja 1925.
ftfv. 15
»eobhodna temelja, na katerih sloni svetovni mir. Neodvisna uprava Makedonije je priznanje pravice, ki jo imajo vsi mali narodi. Ce hočejo velesile imeti na Balkanu trajen mir, morajo ugoditi tel želji make* donskega prebivalstva. Makedonfja je zgodovinska, gospodarska in zemljepisna enota, v čije mejah bi se mogle svobodno razvijati vse njene narodnosti. Avtonomna Makedonija med Bistrico in Drino na zapadu in Sarplanino ter črnogorsko mejo na severu bi bila naravna in pametna rešitev
makedonskega problema, ki bi napravila
konec krvavim Izgredom In spopadom med makedonstvujuščfml In juzoslovensklmi od-nosno grškimi četami
Zanimivo bi bilo Izvedeti, kakSno Je Welgandovo mnenje o slovanskih manjš!-nah v Italiji, Avstriji m Nemčiji. Ce bi bi! zagovornik avtonomne Makedonije dosleden, bi moral pledirati tudi za avtonomno Koroško, Lužico in slovensko-hrvatsko Pri-morje.
;vne vesti.
V Lrubuant. ane Svoboda.
V prvih dneh ruske revolucije leta 1917. sc je dogodilo v Petrogradu — kjer so stale po ulicah neštete mase delavstva in vojaštva ter poslušale revo-lucijonarne govornike, ki so govorih, govorili in govorili, ta - le resnična zgodba:
Neki mužik, ki je Že vse dopoldne poslušal prelepe govore o svobodi, svobodi, sv c bodi, je šel in se je v sedel na tramvajske tračnice. Prišel je tramvaj in ni mogel naprej. Kondukter zvoni, zvoni in zvoni, mnžlk se ne zmeni in sedi. »Umakni se, tovariš, ali ne vidiš, da ne more tramvaj naprej?* — »Kaj mt io bri^a, zdaj je svoboda — saj pravite, da lahko dela vsak, kar hoče«. — »To da ti delaš n"umnost, oviraš javni promet.* — »Ni res, jaz sedim, kjer hr.čem
— zahotelo se mi je vsesti se ravno sem.* — »Ti ne razumeš svobode.* — »KrJ:o da je ne razumem? Svoboda /e v tem, da dela vsak, kar hoče.* — »A ne tega, kar družim škoduje.* — »Jaz nikomur ne škodujem — jaz samo se* dim.« — »A sediš na tračnicah.* — »Sedim! Sedite tudi vi!« — »A kaj trav; j in drugi, ki se jim mudi?« — »To m-ne ne briga, tudi oni lahko de laja, kar hočejo.* — »Oni bi se radi vozi!! naprej.* — »Pa naj se vozijo, če krče jo... Svobodno jim...m. Ljudje s<> Stau oT:o!i in ugibali čudno uganko a SVobodU
»Zgralrltega ga in vrzite ga s tračnic* je zavpil nekdo. »Ne smete, bratci, ne smet-, zdaj je sveboda.* — »77 si osel, svinja, svinja.* — »Niti osel, niti svinja, jaz sem svoboden državljan, ki delam, ker hočem.* N brala se je cela vrsta tramvajskih voz, ki niso mogli naprej. Masa je stala okoli muzika, ki se je zadovoljno sm-j i sredi tračne. In so razsodili teko: Sveboda je svoboda; če je sveboda, dela vsak kar hoče, kakor govori in verujer vsak, kar hoče. Ako se zljubi mužiku sedeti na tračnicah, mu vslcd osebne svobode ne more nihče braniti; niti odstraniti ga ne moreš s silo, ker bis tem kršil svobodo. Kpnčno t c je našlo par pametnih ljudf,
— policije takrat ni bilo — prijeli so mužika in ga posadili na hodnik. *To je nasilje,«, je vpil mužik, »kaj govorite ves dan o svcbndi, človek se pa niti vsesti ne sme, kamor hoče!* in res se je našlo še nekaj ljudi, ki so obsoja i to nasilje in priznati, da ima mužik prav. Sete po dolgem prerekanju so k-nčno dognali, da je pravzaprav svoboda lepa stvar, toda mužik je ne razume, k.jti tramvaj je obče koristna stvar — in promet se je nadaljeval.
Na to epizodo sem se spomnil pri »Slovcnčcvcm* L možnem uvodniku o svobodi. Ljudje, f:i so mučili in sežigrdi ljudi, ako so svobodno mislili o cerkvenih stvareh, zalitevajo od države, da naj mirno gleda, f:ako rovarijo proti nji in pravijo, da je to svoboda! Kaj je njim država, red, mir, splošna korist — oko ne bo po klerikalno, naj vse sTupaj vzame vrag. Oni zahtevajo svebodo, da vrše svoje zločinsko delo. In če perabi zakon, kakor ga mora država porabiti proti vsakemu zločincu in javnosti nevarnemu človeku — je to nasilje. — Iste f a ko je z dr. Ravnikarjem! Kaj to, da vsi obsojajo njegovo poč e. je. On *e-dl na tračnicah In ga veseli, da ima Javnost opravka z njegovo osebico. Za» kaj ta osebica je. zelo važna. Svob da Je svobode! Vsak lahko kandidira. Kaj skupna fronta, k"j nacionalizem, država, delo za skupno korist. On sedi na tračnicah in dokazuje, da ima prav. Da> nes bi seveda tudi v Rusiji dosti nt premisjr.H. kdo ima prav, mužik ali cb činstvo, ki se lioče peljati naprej. Danes je tudi tam policija in fondu k ter naj-brže bi pognal naprej in povozil mužika. če bi se ne umaknil. Zakaj svoboda nI v tem, da dela vsak, kar heče. To je — anarhija! Mislimo, da ?mo tudi pri nas Že spozna!!, da taka »svoboda« škoduje tisočem in miljonom in da bomo \ znamenju prave svobode, ki jo določa zakon in korist države, nined i z lr;d-m?, ki se po otroško in zPčiosko igrajo z našo svoboda. —a,
— Ustavitev in znplensba »Domo-Hnba«. »Slovence« poroča zmagoslavno, da je deželno sodišče ljubljansko razpravljajoč o ustavitvi in zaplembi »Domoljuba«, ugodilo predlogom »Domo! ju bo ve ?a« zagovornika dr. Brejcu v polnem obsejru in odlok pol. ravnateljstva o ustavitvi »Domoljuba« in zaplembi njegove druge številke r a z velja,-
19 januarja 19Z5.
vilo. Ta svoj ukrep Je sodiSče utemeljilo s tem, da ni bil odlok o ustavitvi in zaplembi »Domoljuba« tekom predpisanih 24 ur predložen sodišču v odobritev. — Ugotavljamo, da sodišče ni smatralo za potrebno, da bi o stvari razpravljalo meritorno, dasi je tu važna samo meritorna stran, marveč se je dalo »Do-moljubovemu« zastopniku lahkomiselno speljati na led in se lovilo zgolj za f o r* m a 1 n o s t m i. Tako se je mogel zgoditi škandal, da je kr. sodišče, jahajoč formalnega belca, razveljavilo ustavitev in zaplembo »Domoljuba«, dasi je oboje v zakonu popolnoma utemeljeno. Zgolj zaradi nekake form. napake, ki jo smatra samo sodišče za napako, torej pripušča kr. sodišče, da se svobodno širijo hujskajoči, proti drž. in narodnemu edinstvu naperjeni članki kakor »Primite velesrb-skega tatu«, ne da bi pri tem nvaževato, da daje s tem ono samo potuho proti državnim elementom in Jih naravnost bodri k podvojeni protidržavni propagandi. To je tako nezaslišan škandal, kakršen je mogoč samo pri nas, kjer Je omajana že vsaka avtoriteta! — Vprašamo, ali bi bila mogoča takšna razsodba pod Avstrijo? Sodniki, ki bi svoje dni razveljavili na primer ustavitev »Olasa Juga« ali »Dneva« s strani avstrijskih upravnih oblasti, bi bili Še tisti dan razgnani na vse strani in penzi-jonirani navzlic in vkljub »zajamčeni neodvisnosti in svobodi sodstva«. Seveda, pri nas v Jugoslaviji je svoboda, in ta svoboda menda pomenia, da bi se država ne smela braniti niti proti svo-jiim sovrazrrkom, ker ji to branijo neodvisna sor*?Sča!
— IZPLAČILO AVSTRIJSKI** V O T* Nt H POSO'IL. Kekor izvemo z dobro po-učenih t terikalnih virov, račno že prihodnje dni izplačevati #»i ^frijsko vojno posofito vsem tistim Slovencem, ki so posojilo pod» pisati na priporočilo Škofov in duhovnikov. V ta namen se prrahifn mitifrnski rezervni fnndf v*eh kleriT-"?nh denarnih rav^dnv in pospodersk:'h pndfeftf. th'hfrrnst'f S'-nf pro* da v to svrho o**e fri***>ni. Sent\"'d~ke za\'o* d**. Jtifostovenskn ti*Vrrno in kntf^^rno 8 »St^vecem« in »Dnmolfubnn*« vred Vsa not trehna noiasnif* d*te uredništvo »Slovenca* v Lfrthlfanf. Ncnristrrnsko rnnramo prfznrfl, da se sfebr SLS r*% ne sfrrfffn jF« fakn veth kih ir*ev, samo, da bo stranka pri volitvah zmagala.
— »S'^vetr^c« In francosko |*vrv> mnenl*. »SVven*^« imenuje frsrt*-©«lcj dnevnik »L* Ere NonveMe«, veliki in ujr'edni francosM ffct, ozlrnmo vele-ugfediri francoski Ifct... Om^'mo, da se ta listič ravno koma I vzdržuje nad vodno površino in je ed^n oftpi številnih pariških dnevnikov, ki im^'o zelo 07ek krog čitatrliev. Ker pa »Slovencu« ni no*rodu, kar je nam^al »Hg?ro«, največji fra^oski katoliški dnevnik, o naših bodočih volitvah, biti obrati zakoten revolver - žnmal pariških brlv.or-dov, ki si vsak teden pošteno privošči cerkev in klerikalec!
— Osebne vesti s poŠte. Postavljeni so za činovnike ozTroma činovnice 4. skupine iT. kat. Albin detla A\ea v Celju, Antonija Trstenjak v Kamniku, Hcrmina Kolb v Kranju. Henrika M a g a n j a v Ljubljani, Angela Toroš v Sevnici, Leopoldina Fried I v Mariboru, Marfia Oostlč v Ljubljani, Bernardina Urbančič na Vrhniki, Olga S k u b I č na Rakeku. Pranja Kapus v Ljubljani, Amalija Pisenzopf v Velikih Laščah. Riharda Osel man v Mariboru, Franja Olifčič na Bledu; za pripravnice 5. skupine 2. kat.; Mara Su-s t e r § 1 č na Grosupljem, Franja Z g o n c v Ljutomeru, Terezija Z e m ! j a k v Ormožu, za pripravnico 3. skupine kat. ,van!čnl-kov Jospina J a g e r pri Sv. J»ihj ob mi. žel., za pripravnika 4. skupine 3. Vit Rudolf P e Č n I k v Ljubljani. Premeščena je iz Ptuja v Tržič poštna uradnica Alojzija Čeme, Vpokojena Je postna uradnica v g j.-nji Radgoni Josipina B u t k o v i č.
— Iz carinske službe, Premeščen je z Jesenic na Rakek carinik Dušan O t rado v s k i. Premeščen je iz Rakeka v Veliki Bcčkerek carinik Petar O o j t a n, iz Maribora v Ljubljano pa carbvka Ljubomlr D j u-k a n o v ič in Dragotin U k m a r.
— Iz državne službe. Premeščen je iz Krškega v Ljubljano podinspektor finančne kontrole Mihail Amon; komisar v Radovljici dr. Filip Orel je premeščen k davčni administraciji v Liubljano.
— V naše državljanstvo so spreleti bhrSl ruski državljani Stefan G r i 1 o v. Boris P o z d n ja k o v in Atanaslj U m r I h i n.
— Cene pri mleka so zadnji čas za 2 K pri litru padle. Je pa cena 14 kron sa liter še vseeno dovolj visoka,
— Doklade za usvojeno tfec* se več ne Izplačujejo. Ravnateljstvo državama računovodstva razglaša dede na mnogo*:ev lna vprašanja, da se doklade za esvutjfto deca ne izplačujejo, ker je naredba, i katsro so bile te doklade dovoljene, u r«zvcU\«jt-aa,
— Nagrade za pregaajaaje m pokonča-vanje vran. Vlada In občine so do zdaj mnogim lovcem in drugim osebam za preganjanje in pokonča vanje vran izplačale le naa 2000 dinarjev.
— Razpuščeno nemško društvo. Vlada Je nemško društvo »Verein zur Erbauung eines Waisenhauses in Gottschee« razpustila.
— Osrednjo poreljfllitvo državne varnostne straže za Slovenijo razpisuje dona-vo čevljev za zbor varnostne straže Ponudbe je staviti do 27. januarja 1925. Na tančneje glej Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast glave it. 4 od 17. januarja 1925 172/n
— Potres. O. prof. dr. A. Belar nam poroča s svojega observatorija v Gorjah: Danes 18. tm. popoldne oko'i 13.23 je zaznamoval veliki vodoml Belarjev potre-somer za oddaljene potrese katastrofalen potres v daljavi kakih 10.000 km. Ko je aparat zaznamoval maksimum, t. j. bilo ob 14.10, so bili posamni udarci tako močrtf, da je nihalo udarjalo proti obmejnim vretenicam in to v opazova'ccvi prisotnosti. Zopet pomenia močan oddaljeni potres Doživljanje seizmičkih ognjišč po vsi Evropi, kar se bo dogodMo gotovo v prihodnjih tednih. Naj še pripomnimo, da jc bilo Se vedno najbolj živahno selzmičko nemirje na domačih tleh okoli srede februarja ob najhujšem mrr>zu. Iz Broda na Savi nam poroča prijatelj našega Fsta: Naznanjam, da ?e bil včeraj 15. tm. ob 21.R v Brodu na Savi precej močan, -4—5 sekund trajajoč potresni s"nek, spremljevan od ropota. kaVor da bi vlrk vozil pod bi*o. Smer sunka od severo-vrboda proti jugozahodu.
— Velavnost meščansvošolsklh spričeval za uradniški položaj. Mf^'rsivo pro svet: je svoj od'ok štev. 2*231 z dne Z. jnllja 1924, da je ?:irl-tzrei ia "iv^čposna šola v zadevah *ir ir* v*kc-.rri ?"v:i t^aKo^e-Ijavna z dovršeno nižjo srednjo šolo. z odredbo štev. 64.352 z dne 27. nov. 1924 tako Izpopolnilo, da je odpustno izpričevalo javnih trirazredmh me?ačnskih šol v Slovenj;! in Dalmaciji, katere so obstojale do leta 1922. enakovredno z izpr'čeva!r>m štir;raz-rednlh meščanskih Sol. Izpričevala trirnz-redne meščanske šMe odgovarjajo izprüe-va'om strokovne šole s predpisano končno Izkušnjo v smisTu zadnjega stavka 6. člena uradniškega zakona.
— Amerikanskl odgovor. Ko Je te dni poročal brzo*av, da odstopi dosedanji generalni tajnik Združenih držav In da je predsednik republike Cool:dge izbral za to mesto londonskega amerikanskega poslanika Kelloga, je posetil tega poslanika francoski novinar, kateremu je Kellog odvrnil na vprašanje, zakaj je baš on Izbrrm na tr»-ko važno mesto v državni upravi Združenih držav, tako-le: »Moj predsednik, ki je molčeč človek, me je Izbral. Ker prav težko in sila nerad odprem usta!« Odgovor je res iakonlčen K sreči bo novi zunnnii min'ster (generalni tajnik v Združenih državah je zunanji minister) v službi v Ameriki. Pri nas imamo tudi ZHnanje" nvnlstre, ki so ponavadi skrajno molčeč? ljudje. Pa so rndi te svoje molčečnosti izpostavljeni hudi In ostri kritiki, ker da so ignoranti. Sedaj se vsaj lahko skh'cirejo na ame^-'kansVc tnvar'se.
— R?zglas Po naredbi ministrstva volne In mornarice Pov. U. br. 3V71-A, od 5. decembra 1921, se sprejme meseca mnrca 1925 100 mladeničev za gojence v strojno podcrs'ni^ko šolo mornarice v GJ noviču (Brka KotorskaV Pogoji za sprejem so: I.) Naše državljanstvo (domovnlca). 2^ SJa-rost od 15—19 let (rrjs'nf Ts >. 3.) NrjmanJ 4 razrede osnovne šole (šolsko Izpriceva'o). 4.) Neomadeževano vedenje (nravstveno izričcvalo). 5.) DovHi'rv staršev (no predpisanem vzorcu). 6) 2el-zni s*rrko 2 leti (učno Izpričevan). 7.) Krepko zdrovje Cz-prtčevaTo voj-^kesa zdrav^IkaV R.1 Samski s*an (notrdilo žttnnika aH obalne). Lastnoročno pTsane pro*n!e z natrnčnim naslovom prosilca je do 2*. fcbruT'a ?92* pr^d-lo^iM komandantu strojne podčastnike šo-l* mornarice v Gjenov^u, noStn ZeTrnka, B~ka Kotorskn »Dalmacija. Prošnja in pri-loee moralo bit! po pred^Nih Volkov: ne. Poins^ila daje mestni vojaški urad v Mestnem domu.
— Ponesrečen M"*. Iz P-hro no^očnjo: V noči 13. tm. po 21. je prpelja* 1' Ptu'a v St. Vid luksu-'m avto. ^fer je bil H-vnt. v vozu na je sedela vesela nem^tca d-nž^a. govorPa je namreč samo nemško. Dr^^a je imela sabo godca Puteina. V St. Vidu so hoteli nadaljevat! krokanje, ker je v Ptuiu že potekla DoT:c*i^ka ura. Pa tndi v St. V;du niso Imeli sreč**: gosflničarji !mr»-jo radi ponoči mir In radi tega so se mor.iti na žalost vrniti v Ptni. od koder so nr!*Ti. Todi avto se je naveMčV in ie jel kl:n^ov'p-ti. Ni se gpnil z mesta. Ves trud je bil zastonj. Ko niso doMi ne volov, re Vom so se vpregli krokarji in najdi proti PtuJu. Nobeni hiši niso pri-anesTI. da bi ne zb;^Mi ljudi Iz spanca. Ljud'e so se seveda jerW r>a ponočnjake in jih poš'!:~Ti k vra^u. To^a avto je bil pretežak, krokarji sn omagali In ga pustili enostavno na cestL čudno, da ga nI nihče odoelial.
— Velevažna Iznajdba. Gosp. Lcvlcn'k Slavko je izumil velevažno enostavno zavoro za letala. Cela IznaMba temelji na dejstvu, da ima nižnsko-vi^InsVo krrri'o svoj lasten zračni pritisk (veter) neodvsen od vetra, ki prehaja med nosilnimi ploskvami in hitrosti letala. Krmilo povzroči dviganfe aH padanje (lego) po svoji lastni sili. N^i podlagi tega krmila je sedaj mogoče zrak zajeti in s tem zaviranje letala. Padec naprej (KoDfsturz) je nemogoč, posebno pri pristajanja zavaruje to novo krmPo padec Zavoro se lahko montira na vsako že zgrajeno letalo. S poizkusi se Jc že pričelo.
— Roparski umor na Dnnaln V soboto zvečer je bil na Dunaju na Karlsplatzu. t. j. skoraj na cen t rumu mesta izvršen okoli U. dopoldne drzen roparski umor, čijega žrtev je postala mlada uradnica Berta Geißler. Morilec Jo je počakal v vež! hiše, kjer se nahaja tvrdka Hans Klein & Ko. ter z bodalom sunil v vrat Morilec JI Je odvzel okolj 30 müljonoy avstr. kron fotovine ter pobegnil. GelBlerjeva, k! Je bila smrtno ranjena, ie bOa takoj prepeljana v Wiedensko
|7 UnWiane,
— Zcdnji pot dr. Jrnka D^bebka. Z
velikansko udeležbo se le posMvPa v soboto T JubTjnna od zaslužnega direktorja pošt in brzojnvov dr. Janka Debelaka. Osrednja vlada Jo nrsebe! počrs'?Ta svoioga odličnega urrdnika s tem. da le posTala k pogrebu S'-f-« k-'b'ncta ministrstva poš*e In telecrrnfa Goiko d J o r g J c v i č a. min. Inšpektorja Milana Ponoviča In inšpektorja »S'edio-nlce« Jak. Vrečka. Krsta je bila obložena s krrsnlm! venci. Zveza ljubljanskih pevskih zborov Je zapela pred palačo p<->S:nt direkcije »Vigred«, n^knr se Je v im-nu vlade v gr>nTj'vih besedrh poslovil od pokojnika Gojko G J o r g j e v i č. Govornik je n"*teval velikanske zPSTu^e pokojnikove za o'7fo domovino in državo spToh s trm. da Je tako vzorno organiziral poštno službo. Država le s pok^inik^m izgubila enega svojih nMb^'j^ih ur-^dn'V^v \i strokovnjakov. Po-k^'^kovi rodbini In Mi'bTjnn«kI po^tn! d?r~k-c'ji je izrekel govornik v imenu vlrde Iskreno sodile in^o-ktor Jak. Vrečko se Jt poslovil kot pokoiniVov tovariš in prijatelj, inšpektor dr. Ant. V a g a 1 a pa v Imenu pos'm'h uslužbencev. ZcM gan'jiv Je bi! na-s4on Rusa Markovn, ki te v lepem slovenskem govoru slavji pokojnika kot Iskrenega Slovana, ki Je bil nravi oče in zaščitnik v bedi se nahr-JaJočih sinov n^Sega velikega ruckega noroda. LhuVJ^ska ruska koloniia obmnl p-kojmkn Iskreno hvaležnost Še rreko groba. Ob koncu svol^g-» govora le M-"-kov pokVknil in poljnbH krsto. Puški pcvsM zbor Je čustveno z-»ne! večno leni korrl »Večnaja pamint«. — Nato se je razvil žMn? sorevod po Starem trTi«. Mest« nem tnru. mimo po5t- In po Dun^Jsk! c^sn do cerkvice Sv. KriS'ofa kier so preložili krs*o na avtomobil ter jo nelj^M v Rogaško S'atlno. Tam Je bil v ned^jo dopoldne vrli častni pogrrb na prkopab^čo pri Sv. Trojici, v neoosrcdnl Hi^inl p^kojnikovera rojstnega doma. — Sorevoda v ljubljeni so se med drrglml ude^tt .-veliki župan dr. V. PaJtič. vsi trije gercmtl m^s'n* obc'n? dr Puc. t.ikoznr In Türk, divizijonar jrcnrral StoJrdinovIČ, generalni konzul dr. Beneš, načelniki vseh osta'ih državnih uradov, skoraj polnoštevilno poš no osobje, odposlanci po deželskih pošt deputacija Orjune v kroju, zastopniki raznih narodnih društev itd.
— Kcko so gospodarili. Pišejo nam: dr. Peric ie kot vladni komisar na m^gi-s'ratu dal izplačati za or'ovskl »Stadion« ob Dunajski cesti lansko le:o 15.000 dinarj v, piši: petnejst tisoč dinarjev Iz mestn- blagajne. Do d?nes pa še nismo ču'i, da bi bila mestna občina enemu ali drugem sokolske-mu društvu ah" n. pr. za Sokolski dom na Taboru — kaj žrtvovali! Klerikal so za svoje namene — strankarsko - politične In društvene — JemMi tisočake iz mestne b'a-gajne, pogreznH Hubljansko občino v milijonske dolgove, zdaj bomo ImeM pa napred-njaki čast te milijone plačevati!
— Sklep !. pollefa 1924 /23 na Javnih in zasebnih osnovnih šolah v Ljubljani bo v soboto 31. januarja ti. Počitnice trajajo od 31. jan. opoldne do vštetega 3. febr. Redni pouk se prične zopet 4. febr. ti.
— Nova nllčna Imena d?b?, krkor ču-Jemo, nova vas Rožna dolina. Tudi v več drugih ozirih se bo modernizirala in izvršile se bodo potrebne naprave.
— V slovanski večer JNAO »Jadran«, Sijajen večer! Pri uvodnem koncertu so sodelovali pevci ljubljanske opere, gdč. Kare-
bolnico, a je takoj po operaclfl preminula. Strahovit umor je povzročil na Dunaju veliko razburjenje.
— Zader — pribežališče dalmatinskih Radlčevcev. Iz Dalmacije poročajo, da bežijo Radičevci iz dežele m se zatekajo v { Italijo. Dalmatinski Radicvci se dobe danes v Rimu, v Benetkah, v Eari, za glavno pribežališče oa jim služi Zader. Baje jih v Zadru sprejemijo jako ljubeznivo.
— Snjega moža je skuhala. V nekem selu v bližini Dvora, ki se nahaja na bosan« ski meji, je našel neki seljak v potoku čudno kost, katero je dvignil in si jo ogledal pobližje. V bli~.ini je našel drugo kost. ka* tere se je držalo jermenje od opank. Selja'<, ki je zadnje čase verjetno čital v časopisih o Haarmannu, D^nku in dragih človeških zverinah, je jel ta";oj sumiti, da se je tu odigral zl a in je odnesel kosti na urad, kjer so ugotovili, da so kosti človeške. Ob» lasti so odredile preiskavo potoka, pri če* mur so se našli še razni deli človeškega tc* lesa: L'vcdcna je bila obširna preiskav« in ugotovilo se je. da jc nekako pred 14 dnevi Rožica Golijaš prijavila, da njenega moža že dva tedna ni domov in da jc neznano kam cdšel. Rožico so zaprli. Čez nekaj dni je shiŽkinja priznala strahovit zloCin Goli* jaševe. — Krvavi dogodek ima romanti'no prcd'gro. Pred 13 leti sta se Rožica in Vaso Go!;ja§ zaTji!bila. Ker sta bila oba revna, se nista mogTa poroditi in Vaso jc odšel v Amc< ri':^. či si prisluži denarja. R žica gn je verno čakala. Tn po dolgih 13 letih se je Va* so vrnil, letrpil si ie posetvo in svet ter se oženil z Rožico. Sorva je bil zakon srečen, kasneje pa so nastale med za':onecma raz* prtijc. Mož je bil nezadovoljen z ženo. ker ni rod;la otrok, odtujil se je od nie ter za* ha:al k drugi v vas... Prepiri v hiši so bili na dnevnem red i. Pretekli mesec 5c je mož ▼«.AU domov s sekiro. Prisloni! jo je k r*du ter lcg^l s~at. R-žica jf spala na nod-t. Ka« kor prioovedMj«jo sos°die je par dni popre* je Rožica pravila, da ji ie Vaso rekel: »Čez os^m dni h^m vdovec.« Mfstrta je da jc mož prinesel sekiro, da jo ubije. Ko jc Vaso za* soal, je prijela za se' iro ter ua nbila. Trup* lo je s pomočjo s!^ž*-mje zavlekla na r»od* stresle, je ie razsena!a in na*o komad za komadom sk"ha!.i. Kosti je vrgla v rotok. kam pa ie z**-onala meso, ni znano. Ružico so izročili sodišču.
— Smrtma obsodba narednika Rumpfa potr'cna. Višie vovno sodišče v Beogradu je potrdi!o smrtno obsodbo narednika Avgusta Rumnla. k! fe preteklo Wo umoril In oropal trgovca Kelkov'ca v Zacrrebu. Prl-z*v zagovornika ie bil zavrnien. Za^:ovorn:k se je seda? pritoži! zoper obsodbo na kasa-cijsko sodišče.
«JaVova, g. Zathev. na klavirju kapdnfk balatka. Stari znanci s starimi, priznanimi vrlinami topot morda še bolj sveži in mla-deniski! Elegantni svet je pevce razvnel še k bolj zanešemu petju! Po koncertu p'esnf venček s starimi, največ pa « modernimi komadi Na to prireditev naših naprednih akademikov je prihitelo vse, kar čuti v Ljubljani z jugoslovensko napredno omla-dino: cvet ljubljanske družbe z visokimi dostojanstveniki, z dr. Baltičem, velikim županom, dr. Benešem, Češkim generalnim konzulom, z narodnimi damami itd. Koncert in ples vseskozi v apartnem, elegannem stilu. Neprisiljena, neskaljena, čista radost de rane jutranje ure.
— Smrtna kosa. Umri Je v soboto ob 21. g. Ivan M e h 1 e, trgovski sotrudnifc ▼ Ljubljani. Pogreb se vrši danes ob !5. (z državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Llag mu spomm!
— Janez Kristan pomiloščen. Pri jesenskem zasedanju ljubljanske porote je bil Janez Kristan, ki je umoril posestnico Marijo Zevr.ikovo iz Skarnučnc pod Šmarno goro, obsojen na smrt. Kristan je bil sedaj na prošnjo svoje matere porniloščen. Prepeljali sa pa v Maribor.
— Mrzla kopeli zaradi treh a]et!h ptičev. Onidjn je v Mestnem locu bežal pred stražnikom neki tičar, ki ie imel v fičnikih dva vrbjenka In tri ujete ptiče. Da reši sebe in ptiče jo Jc urnih krač — ker ni Imel drusesa izhoda — ubral kar čez Malt cr»-ben .Vjer je bila voda glrbrka poldrugi meter. Za tiče je skupil lf>0 kron. Koliko le pa pri policiji »skupi1«, pa zgodovina mr.Iči!
— Zzub'1 s* Je zlat uhan « tremi kamni črez PrarčHkanski most. Mestni trz do Zabjeka. NaSJ telj se prosi, da ga vrne proti nasrrel V. Potočnik, Zvez. tiskarna. \7A/n
Iz Celja.
- e Svetosavska beseda v Celju. H jo
priredi srbska pravoslavna opština In ki je bila napovedana v novinah za 24. januarja, je odložena za soboto 31. januirja.
—c Redni občni zbor Sokolskeea dn> Štva v Celja se minuli četrtek radi nesklepčnosti ni mogel vršiti. Zato se sklicuje redni občni zbor za četrtek dne 22. tm. ob 2X zvečer v malo dvorano NarodncKa doma. Za sklepčnost je potrebno število najmanj ]60 navzočih, zato se člani društva tem potom pozivajo k polnošteviloi udeležbi.
—c škrlattca je v Celin že popolnoma ponehala. Od 15. decembra se nI pojavil noben nov slučaj obolenja več. Tudi v celjski javni bolnici se vidno zmanjkuje Število onih slučajev, ki so Iz njenega okoliša.
—c Sestanek radi e!cktriflkac!!e celjske okolice se vršf jutri v torek med zastopnik! mestne in okoliške občine na celjskem magistratu. Poročajo, da se nameravajo vsa večia celjska podjetja, kakor Westen, cinkarna priklopitl v najkrajšem času na falskl vod. Z Istim načrtom se bavi sedaj tudi mestna občina, katera je svoj čas radi previsokih in neugodnih zabtev falske elektrarne sklenila pogodbo radi dobave električnega toka raje z VVestnom. a s pridržkom, da lahko vsak čas priklopi svojo električno napeljavo tudi na falskl vod.
Iz Maribora.
—m  Cene svtnlskemn mesu In slanini
so na mariborskem trgu zadnje dn! znatno padle. Speharji dovažajo mnogo blaga na trg, ker Je izvoz zelo nazadoval. Cele zaklane svinje so se prodajale zadnjo soboto po 17 do 21 dinarjev za kg, meso v podrobni prodaji se je v poznejših urah dobilo celo po 20 dinarjev za 1 kg.
—m Velik vlom v Orehovi vasL V noči 15. t .m. so neznani tatovi izropali v Orehovi vasi l.govlno Vajdiča. Predale so tatovi znosili na cesto in jfh šele tam Izpraznili Odnesli so raznega blaga v vrednosti nad 3000 dinarjev. Brczdvomno so bili tatovi Isti kot v Račjem.
—m Nesrečen slučal. Zvečer 15. t. m. se Je posestnik In Župan &trab!ck vračal 8 vlaka domov v Knplo nad Dravo. B'izu doma mu Je pritekel nasproti pes ter se zaga« njal v njega. Da bi psa prepodil, je Strrtv lek ustrelil proti grmovju, kjer pa sta bila skrita finančna pnznlka Kolar in neki Rus, ki sta prežala na tihotapce. Nesrečen slučaj Je nancsel. da Je krogla zadela Kolarja v vrat. Rus je Že naperil puško na Strableka In vendar Je bil Kolar še toliko pri zavesti, da je zak-icrl tovarišu, naj ne strelja. Pre-p'ascni Str.^blek Je takoj zapeljal ranjenca v m-riborsko bolnico .kjer so ga operirab ter je že iz nevarnosti.
— Mariborski So* ol fma svoj 15. redrrt ob*nl zbor prihodnjo ncdeMo dne 25. t m. v mali dvornni Narodnega doma.
—m V razsodišče za do'oc-'vanje najemnino so imenoveni v predsedstvo gg. Pr. Rodošck. tajnik mestnega magistrata, dvorni svetnik v pok. dr. Kronvogel In podpredsednik bosanskeg stola v pok. Ljude-vit Rnizner.
Po svetu.
• V Carigradu štraTta   obc'nsivo. ker
je občina prepovedala predstave po 11. uri, tamošnja publika  pa ob ti uri šele zahaja
v g!e<*Vlšča.
• Narobe svet Dočlm Je v alpskih deželah prava spomlad, ki posebno Švici mnogo Škoduje, ker je Izostal ves rimski sr>ort, je v Bagdadu zapade! Že drugič sneg. Tudi po Arab'jl imajo 35 cm visok sneg, česar ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
• Sreča v nesreči. Na r.eki postaji londonske podzemske železnice se je dogodil prejšnji teden sledeči tragokomlčen slučaj. Ob progi je stal neki mož In čakal na vlak. Pred prihodom voza se je možu spodrsnilo, da je padel čez progo tako» da mu je voz odtrgal nogo. Navzoče je pretresla groza. Voz se je brž ustavil. Izpod voza je prl-kobacal mož po rokah in po preostali nogi; obenem je pograbil odtrgano nogo ter si jo pritrdi! nazaj. Odtrgalo mu je namreč umetno nogo. Poprej prestrašeni gledalci so prasnili v smeh.
Stev. 15.
Gospodarstvo.
Nezaslišano obdačevanje. "
»SLOV EN SR l NAROD« dne 20. janoarja 192b,
Stran 5.
Davčne oblasti naraviioet ek sedi rajo v nalaganju davčnih bremen. To srno imeli ie opeterrano priliko pokazati. Navajamo nov •lučaj:
Nefci mali obrtnik je imel kosmatih do* bodkov ▼ 1. 1922. Din 3013.75. skupnih iz* datkov za blago itd. pa Din 2560: dohod* kov ▼ !. 1923. Din 0700.50. izdatkov z hla* 50, vožnjo itd. Din 0277; dohodkov v letu 1924. Din $111.2$, izdatkov za blago itd. J)in 38I3Ö0; celokupni dohodki c letih 1922 "23/24 so znesali Din !6.*25.50. izdatki pa Din 15.650.50, torej čisti dohodek v teh letih Din 1.175. — Davčna oblast pa mu jc oaraeunala. da je imel samo v J. 1924 Din 27377 östcöa dobička, da ji je tako poročal njen zaupnik, kljub temu da jc obrtnik na* pravil za vsako leto davčno napoved na« tančno. kot je predpisano in da je ponudil knjigo v vpogled. — Ako bi delali po zrn« konu, bi mora! hiti *pk>h oproščen dohode ninskega davka. V davčni lestvici jc na ve* de no. da -v sme zaračunati dohodninski davek šele od Din 5000 čistega dohodka, dočim jc imel obrtnik v treh letih Din 1175 čistega dobička. Čemu potem zahteva davc čna oblast vsako leto davčno napoved, če njih zaupniki bolj vedo kot obrtniki sami, koliko da zaslužijo. AH samo zato. da se mora potem še denar proč metati za kolke fn imeti sitnosti in pota. Zaračunali so mu pa davka, kot je razvidno iz obvestila. Din 4016.50, torej skoro Štirikrat več, ka« kor je imel v Štirih letih čistih dohodkov s-ploh.
Ker mu te oče izročil vse posestvo in obrt. mora plačevati rudi davek od očetove obrti In sicer ▼ zne*ku Dfn 3619.16. Skup* m> je torej zaračunano Din 7635.60 dohod« nrnskega davka, kar je vsekakor ogromna vsota za obrtnike, ki dele Mm brez pomoč* ntkov In na periferiji mesta z dohodki, ki mu jedva zadoščajo za življenje. V nastopa nem navajam dohodke in izdatke iz te obrti — Dohodki v L 1923. Din 43.893: iz* datkl za blago, gospodarstvo Itd. Din 43.004. «fohodki v I. 1924. Din 33.346.30; Izdatki ▼ ! 1924, blago, gospodinjstvo Dfn 36.448.30. Dolga ima: posojilo Din 1000: terjatve se« stre Din 1250: za blago jo dolžan Dtp 400: od žene jc moral porabiti Din 1*02.
Taksen je torej njegov dejanski po*o* zaj danes. Iz njej^nh dohodkov je razvid« no, kako krivično je zaračunana dohodna tt«. S tem ie obrtnik naravnost uničen. Ce hoče plačati to vsoto, mora ali prodati hišo. ali pa napraviti dolg. katerega ae bo mogel nikdar plačati. — Tako postopanje davčne oblasti napravi j a vtis. kakor da bi hoteli malo obrt popolnoma zatreti. je pa tudi v škodo države, ker jemlje ugicd dav* eni oblasti in Še bolj razži^a plemensko in protfdržavpo mrznjo. Pripominjamo, da iz= vrröje dotičnik obrt popolnoma šara :n mo» ra s pičlimi dohodki preživljati sebe. ženo, otroka in starega očeta, raslu/ka pa sedaj ni že *koro dva meseca.
Taksno obda ceven je je vsekat Skanda* lamo in ni čuda potem, da ljudje obn» pojejo.
Proč v takšnim davčnim viškom!
Sejem za kožuhovmo.
Sejem za kožuhovino se vr*i One 21. tm. v prostorih Ljubljanskega vtlesejma, •ra k.?r opozarjamo lovce in dmge prizadete. Ker pridejo na ta sejem pole* domačih Interesentov tudi tujci, se nudi vsakemu zelo ugodna prilika, da bo dobro unovčil svoje kože !n krzno. Dogodilo se je Še na prejšnjih takih sejrrrth. da ;c ostala večkrat polovica blaga neprodana *n so udeleženci ž njim razočaran! odšli zopet nazaj domov. Vzrok ?ež: v tem. da se je za bla*o zahtevalo pretirane cene. Naši ljudje čitajo v poročilih tujih borz cene za svoje blago rn zahtevajo potem na domačem trgu Iste cene, kar pa seveda ne gre. Po zadnjih poročilih notira borza v Leipzigu tele cene v dolarjih:
Lisice: navadne 4—gorske 6—ft, inozemske S—12, knne: belica 12—16, zlatica 16—18, glave 20—22. dihur: 1 % —2V», slave 2 H—3K» jazbec 2*4. vidra 10—15, podlasica: bela 1—1 Vi, rjava 0.50—0.40, srna: letna 0.«)—0.90. 2imska 0.4O—050. rajcl: zimski 0.50, letni 0.06, veverice: zimske črne 0.50—0.35, zimske rdeče 0.25. hrček: maj 050, jesenski 050, krti: letni, belkasti in plavkasti 0.04K-—5$4, zim?ki II. 0.05—0.06, ekstra 0.12—0.14.
Pomisliti pa je sedaj treba, da je bflo to blago, ki se kotira na tujih borzah, po-
največ uvožeao. Tako >o v ich *x;u«Ii vpo-itevati že wi stroški preveza, carina, pristojbine borznih rr.cšetarjev itd. Opozarjamo vse oae, U: se aamerüvajo udeležiti krznar»kegu sejma, ča to vpos'evajo in nastavno za blago cene, primerne nagemu ga. Uspeh je na ta način siguren, sicer pa bo sejem sam rtajbotisi regulator cen. Inozemstvo rahi velikanske mooüne tega bluza in za enkrat i»mo .;e prisiljeni, da proJa-;..:::o pretežno ir.ozcir:>:vu. ker na>a ma-Idbrojaa doinaca pod;t:.U za strojenje in Izdelavo, kakor tnJi za konfekcijo usnja ta krzna še daleko ne krijejo našega kons uma. Pri tej prHiki nagtašamcs da bi h:!o za ?n"c narodno-gospodnrstvo zek» važno, če *5l sc pri nas osnovalo se več takih podjetij, da bi prenehali z negospodarskim izvozom surovin in uvozom Izdelanega blaga iz taO-zcmsrva. ki je potem za 3—4 krat dražje kot bi bilo, če bi bilo podelano doma. Saj pridobivamo vsako leto ogromno število koi divjačine m pa posebno v naših južnih krajih nebroi iinih malih fergBfeSfh koiic, kar vse moramo sedaj pretežno oddajati tujini, pri čemer trpi seveda tudi cena. Koliko tisoeem pridnih delavnih rok bi sc tako nudP dober zaslužek. Priporočamo vsem. da s svojo robo pobite dne 21. t m. na sejem kožuhoviiie v Ljubljano m želimo, da bi se našli podjetni ljudje, ki bi se boteii v večji meri pečati s podelorvariem kož v dragoceno kožul;ovino.
*
—g //mei>. 51. poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu: 2atcc. CSR. 15. januarja }^25. Takoj po izdaji našega zadnjega po* počila so .wie cene skokoma kvišku, in sicer od 4100 in 4200 n« 4500 in 4ö0Ü cK za 50 kilogramov. Prodalo se jc kakih 1000 sto« tov. Od 12. t. m. je pa postajalo ca trgu mirnejše, povpraševanje zmanjšano. Malen* kostne množine so bile prodane po 4700 do 4800 čK za 50 kg. Razen češkega hmelja postajalo je tudi povpraševanje po jugoslo* venskem hmelju, ki se nahaja v tranzitnih skladiščih, živahnejše, in jc bilo prodanih kakih 1000 stotov po 2500 do 3400 čK za 50 kilogramov. — Pri mirnem prometu je razpoloženje zelo čvrstvo, cene pa stuMli* zirane. — »Snazcr Hopfen? und BrauersZci» tung«.
—g Vprašanje kreditov za male obrtnike. Trgovska ia obrtniška zbornica v Ljubljani }e prejela od flliialke Nerodne banke v LJubljani obvestilo, da sme filijalka v zrni-slu čl 24 bančnih pravil o kreditiranju in eskontiranju dovoliti malim obrtnikom menično posojilo, ka*ero sme znašati za enega obrtnika največ 5000 dinarjev. Posojila so namenjena malim obrtnikom in se bodo dajala le proti menici s trerni podpisi Za ta maloobrtna posoiila je pri iilijalki v Ljubljani razpoložena vsota pol milijona dinarjev, pri iilijalki v Mariboru pa 300.000 di-inarjev. Posojik) morejo dobili samo obrtniki, ki so ne1 manj tri leta samostojni. Prosilcem se bd obrniti s pismeno prošnjo na pristojno bančno podružnico. V prošnji Je navesti oznako obrta in od kedaj se obrt izvršuje, popis premoženjskega stanja, zakaj se potrebuje za j m in v kolikem znesku, nadalje imena onih, kateri sopodpišejo menico. Prošnjo }e vložiti obrtniku potom svoje zadruge. Zadruge pošljejo proSnjo s svojo izjavo trgovski in obrtniški zbornici, katera predloži prošnjo Narodni banki. Mnenje zadruge in zbornice je samo informativnega značaja. Eskontni odsek pri podružnici Narodne banke temeljem svojih informacij odloči o tem, aH se da kredit ali ne. Ako je kredit odobren, pozove podružnica prosilca, da vloži menico, katera ne sme biti daljša nego 92 dni. Poleg posojilojemalca treba še dva podpisa. Menice bo odplačati v treh enakih trimesečnih obrokih, računajoč od prvotne svote. Novo posojlo se ne da, dokler ni odplačano popolno prvo posojilo
—k Prometa na Sušaku je bilo lansko leto z uvozom in izvozom ton 120.171, to je vagonov 12.017; vina 102.824 hI, to je vagonov 1028 ; 93.484 kub. m lesa, to je vagonov 4674; vsega skupaj vagonov 17.710. Tujski promet izkazuje potnikov 94.439, največ v avgustu, to je nad 17.000»
—g Kmetijska anketa za mariborsko oblast se vrši dne 23. januarja ti. od 9. zjutraj do 17. popoldne na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Namen ankete je. da se sporazumno določijo problematične smernice za pospeševanje kmetijstva v tej mlade} oblasti. Na to posvetovanje so vabljeni vsi okrajni zastopi, vse kmetijske podružnice v oblasti, obe zadružni zvezi vsa kmetijska društva in državni ekonomi. Glavne
referate bodo oburzaH vodffia? kTDettjs\i .strokovnjaki iz po^eieJNtva. se»ue**o«jojslva, vinozrad:rIštva. 2{v>rorc.*e, mietbarstvo, re-
va prvič na svetovna tržišča svüe. Minister trgo* 11 »c hoče. da se odslej svila n," prodaja rta svctowiTo  tržiščih po privatnih trgovcih
družništva. hmeljarstva m !i;^c!;;ske?:a po-    kot nekaka tur* svila, marveč1 kot naša, ju»
üka. Opskfcno. da se Mražejemu Jeln posreči ustvarili oo:osr.o spop-*.....:1 pospeševalni
?osK_.vl-n!«ka.
—2 Dobave. Vršile >e IkkIo naslednje"
rtačn. po katerem na; bi gospodarsko živ- j ofertahr.? licitacij*: Drx* č. svečana ti ?
fjenje dobi! » trdee koremae!
—g Prodaja avwi faoeemefcžh teš&čih. Ministrski »vet jc sprejel predlog ministru trgovine in industrije, s katerim ovla^ča predajo 14.000 kg svile iz dr2-*. tvornic na inozemskih tržiščih. Prodstj.; se bo izvršila na borz ali v Milsnu. Zwlhu in Lyon-e. N 1 teh bor^ali sc nahajajo &pce;j-ln.i skladLš^^. kjer se s-vila preglede, shrani in oceni do prodaje. N*a t.i način se omogoči kupcem, da pregledajo svilo ia da najdejo prev; moment nakupa. S to prodajo stopa aaSa erža-
rarvnateljstvn di lav oft železnic v Snbotid glede dohave železne pločevine, ^lede dobave okroKle^a železa in clede dobave plo->čnate*a ieleza. — r>r>e 7. svečana ti. pri ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu glede dobav- raznih rfskovm; pri ravnateljstva državnih železnic v Subotici glede do- \ bave gernijevih cevi ter glede dobave bom-baznih odpadkov za čiščenje lokomotiv. — j Predmetni ogjasi 2 natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zboriv.ee v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
Zakonca Lederer.
Xadftljujcmo poročilo o 3-Vri nudpo* ročnika Le^iererja in njegove soprog-, ki se razvijs v cr.o največjih zločinskih senzacij zadnjih let. V četrtek dopoldne je prejelo policijsko ravnate! jstvo v Budimpešti o<l biatlslavslic policije paket, v katerem so razne listine in kompromitujoci materijal, najden in zaplenjen v stanovanju Lcderer= jevih roditeljev. Z Dunaja 10 poslali zglac silnice, s katerimi se jc Mici Lederer priglas šala tiü policiji. Budimpestanska policija je ugotovila, da se glase vse z^lasnice nadpo* ročnikove žene na Dunaju in v Bratislavi na tuja imena: rudi podatki na pocd:n:h zglasnicah so različni. Ni mogoče niti vtgo* tovi. da»li je poznala Lcdererjcva obitelj to žensko kot Marijo Sdrwerzovo, ker stoji n« vizitkah, ki jib je naročila leta 1918. v Bratisla^: Marija von Stein. Erbin von Rc» «JensbuTö. und Gustav Lederer. Oberlcirt* nent i. d. R-. empfehlen sich als Vermählte. Policija je nalia 40 različnih dopisov, iz katerih je razvidno, da jc imela M:ci dete, Se predrto se jc poročila z Lederer jem. Kje je zdaj to dete. ni znano. Policije se zani# ma tudi za nadporočnikovo preteklost. Po ponesrečeni bol i še viški revoluciji na Mad* zarakem ie Lederer zelo zversko postopal z aretiranimi komunisti. Marsikoga jc spras vi! na oni svet. S temi grozodejstvi ga zdaj žal ni mogoče obtcžfri, ker spada tudi on pod amnestijo. Domneva, da sta zakonca Lederer pred tremi leti umorila ravnatelja Gclbove tovarne za pohištvo Borosza. se zdaj potrjuje. V četrtek je bilo izročeno policiji pismo, ki je je pisal Lederer na pisemskem p^r>iriu tvrdke Gelb V petek je prispela v Budimpešto mati bratov Lede* rer. da poseti oba sine v zaporu.
Tz preteklosti Mici Lederer je znano, da se je presolila kot 41ctno dekletce s svo* jimi roditelji iz Štajerske v Schwechat. Oče ji jc umrl leta 1913.. mati pa kmalu ne to. oba v bolnišnici. Dekletce je zapustilo domači krov že poprej. Njena teta pripoveduje, da je Mici zelo rade lagala in da že njene mledost ni obetela nič dobrega. Ni res. kar je izjavila pred policijo, da je bila pobožna in di ie hodiTa vsako nedeljo v cerkev. Ko je bile v službi na Duneju. je opetovano pose ti !a svojo teto, kateri je hotela pokazati elegantne obleke. Nekoč je teti pravila da jc filmska igralka in ji jc pokazala tudf svoje zadnje vloge v filmu. Oblečena je bila vedno zelo elegantno. S 13 letom je morala zapustiti šolo. ker je bita ze nosne, s 14 letom je porodira pun* čko, ki jc pa kmelu umrla. Za očeta je protrlasile rivovamHVcga delavca Mateka. ki ji je tudi plačeval alimente. Pozneje je odSta zopet ne D-.*nai in s 16 letom je že figurirala kot natakarica v neki predmestni kavarni. Tu je ukradla nekemu £ost?i de» ner iz žepa Z Dunaja jo je mahnila na Madžarsko. Tudi tu je služila po kavarnah, kradlo srebrne žlice in posode za žegnano vodo. V tem času se je seznanila -z Lede* rer jem. ki ga izdeie za očeta drugega dete* te. Nekaj mesecev pozneje jo vidimo na stanovanju stotnika Jamhriška, ki se jc le* ta 1917. preselil v Jugoslavijo, V tem sta* novaoju je ukradla različne predmete, bila je zato aretirana, ali dunajsko okrožno so* dišče jo je oprostilo.
Afera zakoncev Lederer je vzbudila v Bratislavi med madžarskim in nemškim pre* bivalstvom splošno zanimanje. Zegonctka ostane, kdo je bil stari stric Schwarzove, s katerim je bila Mici pred poroko v Brati* slavi. Dozdevni stric jc trdil pri nedporoč« nikovih roditeljih, de je Schwarzove ple* menitašinje in stari Lederer je hotel kupiti za sina in sinaho pred poroko vilo. Posre*
vej!. T:-;: '-^ >Q ?e deV \ fcslEOT da se hoče skrili mofm radovednim poK-edom. Obšla BM k čudna radost. Tako; sem si nv«=!i!. da mora b.' • sednp ali človeška opica. Spočetka sera opazoval samo žival, ki ie čepela pur metrov na J menoj. S puško, pri-pravljc' j na strel, svm jo sku.^i opozoriti r..vT. V '.i namen sem parkrat zakričaJ. To J- č:n > in .c na veji se ni niti ga«:k>. Polomil sem pnsko na tla in udaril paTkrat z roko p») drevesa. Teda: se je nagnil moi kosmati znr.ee v stran, tako da *e;n Uiiko
videl last -.....ivi, čelo ia bis-.re očt ki so
me pial , fflsdale. Kretnic čudne žrvau so bile nemirne. Upa? i! sem. da /e seda p po-rasel z dlak 1 vadi po prsih in trebuhu in da i dlaka na tem dein telesa svetlejše barve, nese na hrbtu. Lr.ve so pokrivali -i5.-VO i:: sesaH Jo ramen. Cii_sv;t jc bila :ickoL~ ko ostrejša oege človesJcai obraz uidlone 5:. oek i:; brez kocin, če:o precej visoko (^cl sr> bile temne m zelo podobne človeškim. N os širok, ali ne kakor pri opicah, kjer takoj vidimo, da se bistveno razlikc-Krt^ od iL-ka. Sedapbv nos Ima trotove nežne j>»:eze in ?a</-:rcobliko. IMtidee so navadne, usta lzredr.o široka, zob«e ostri ki snežno bell. 2ival je hila vis I • poldrugi meter. Roke so *c:-;ale m i!o:ie d^ kolen. V obraze ni bilo nič grozneea ki ostudnega, das! le bil sedap po svojih kret-njah podoben preplašeni opici. Skuša! sem k.i pomiriti hi potolažiti s prijaznimi besedami, ah' vse nioie prizadevanje je bffo zaman. Ko sem pomeni s pnško nanj. sem za-ču! otožne *hu. hn«-kKce, k: v> se takoj po-: ovfll daleč nek v v Borovju. Sedap je ime' bržkone tovariše, ki so se mu odzvali v s'.rah-j, da mu preti opasnost
SlednjK sem /ače! plezati ea drevo.
z vrha drevesa na m in zgrabil
p Sko, da ustrelim hcicčo žival. Ko sen-pomeril, me ie obšlo neko čudno čustvo kakor da se pripravljam na umor. PusM sem zagonetn□ ' \ al, da sc je skrila v pogonu, sanj sem sc vračal z lova, ne da bi mo*:c} spoznati, kdo je ta samotar otoka ' prirodno iudo sv krije v
dovtilec Filip Steiner mu je ponujal več vil. ali ker ni bilo knr.dlizacije. se visoka »bs* ronica* ni zadovoljila z nobeno. Zločin nadporočnil-ca Lodererja je vrSudil rudi sum. da jc tu goepod zakrivil smrt mno-iTih bratislavskih mladeničev, ki so jih ubili v Budimpešti pod Horthvjevim režimom. Lederer je bil namreč tajni apent Horthyja in znanepa majorja Prona>*a. Po prevratu je večkrat po>etil Bratislavo. Med njegovimi žrtvami je hon vedski poročnik Ladislav SoU vav, ki je bil cbešen leta 1922. v Budim« peÄti baje radi vohunstva v prid CeSkoslo* vaške.  Solvay  je  takrat  nenadoma izginil
iz  Bratislave,   toda  kmalu  se  jc razširila
« ^       e »     Tedat -o skočil >cdap z vrha
vest. da ie bil v Budimpešti aretiran kot     ^ ^ ^ z n,.
češkoslovaški vohun. 2e takrat so brati« slavski častniški krogi trdil, de je padel Solvay kot nedolžna žrtev nekega bfezvest* nega denuncijanta. Glavna priča proti nje= mu jc bil namreč nadporočnik Lederer. — Dalje se govori po Bratislavi o drugem slu* čaju z nekim mladeničem, ki je nekoč ir javil, da ni prijatelj Horthyja. Ko je prišel te mladenič pozneje v Budimpešto, da obL šče svoje sorodnike, so ga oblasti takoj aretirale. Tudi v tem jc imel svoje prste denuncijant Lederer. Kako podlega znača* ja jc bil Lederer tudi v javnem življenju, priča njegov nastop na lanskem kongresu krščanskih socijalistov v Budimpešti. Tu je Lederer pozdravil na banketu goste iz Slo* vaške kot zastopnik madžarske Bratislave v Budimpešti. Na podia^i zaplenjenih spi« sov jc bratislavska policija aretirala več osumljenih oseb. med njimi nekega uaIuž* benea Györgya. ki je baje pošiljal Lede* rertu informacije o razmerah na Slovaškem. Lederer je bil torej obenem kriminalni zlo» činec in madžarski vohun. Zanimivo je, da je dobila madžarska policija stroga navo* d&a, da ne sme daiati novinarjem o tej uma/ani aferi nikakih informacij. Kdor bi se proti temu pregrešil, izgubi takoj služc bo. Ta odredba je bržkone posl -dica shibe vesti .ki jo imajo <?otnvi madžarski mapa nati. Vesti o tem. da je v preiskovalnem zaro-u. kjer čaka Lederer kazni, škrlatice, nis<-> resnične.
Vera peša.
filovešk? npjpe.
LL'iandska vlada je sklenila pos'j:i aa otok Sumatro nancno ekspedici;o. !: naj preišče ondotne kra^e in n^ntovi. kol ko je resnice na trditvi prebivalcev te^a o'.oka, di so že opetovano vidc-li v gorovja Pa-Sjerrbunk hi Lampong na južnem deiU ct ika tako zvane človeške opice. Doslej <e ni pojasnjeno, da-li erc za neke ~osenme vrne neznr.nih opic. aH pa 2a n^k.'o prehodno bitje med človekom in opico. Pre'r'valcl Sumatre pravijo temu čudte ni S :tja sedap, AH od niih nI mogoče izveaeii nte diujjexa, necf> da se ta bitja res Wa*ijo po otoka. Človeku podobne opice so zol^ h >je3^ m «e poskrijejo takoj, čim začcL*.^ v Mi/ini človeške korake.
Po poročilu holandske pe.*!j«>dičn'} revija »Tropična priroda« je imel d-v!ej eo.ni Evropejec, neki ffolandec no menu Vtn Herwaarden. srečo, da ie vi Jel takn opico, ko ie bil v oktobru !. 19?> ra Sumatri na lovu. Van Herwaarden opisuje ta dogodek tako-lc:
i>Stal sem na preži pod omamljen'.m drevesom b!lzu visoke gore :n čakal, kdaj se pojavi divjačina. Naenkrat je nad menoj nekaj zašumr!'«. Ko sem se ozrl. nisem na prvi mah ničesar opazil Šel*: ko sem ponovno pregledal vso okolico in hodil nekaj Časa okrog drevesa, sem zagledal čudno bitje, poraščeno s črno dlako in stoječe na
Ed. Rice BuTroughs:
War%anoo sin
56
Nekega večera je z Meriemo sam sedel na verandi. Drugi so se oddaljili v svoje sobe. Preje so igrali tenis, pri katerem se je Morison Baynes posebno odlikoval, kakor tudi pri vseh ostalih zabavah podobne vrste. Sedaj je Merlemi pripovedoval o svojih doživljajih v Londonu, o velikih plesih in pojedinah, o razkošnih ženskah In krasnih toaletah, o zabavah in radostih bogatih m mogočnih ljudi tega sveta. Gospod Morison Baynes jc bil mojster v pripovedovanju spolskih stvari in v baharjenju. Njegovo pripovedovanje ni utrujalo. Nikdar ni bil posebno domišljav, zakaj taka domišljavost se mu je zdela plebejstvo slabše vrste. Vendar pa je znal vsako stvar tako opisati, da je z njo poveličeval slavo starodavnega rodu Baynesev, iz katerega \t Izhajal sam.
Meriem je bila v pravem pomenn besede očarana. Njegovo pripovedovanje se je temu malemu divjemu dekletu iz džungle zdelo, kakor nemogoča pravljica. Morison Baynes ie pred njenimi očmi ra-stel v velelepi značaj, ki izžareva dobroto, razum In razsodnost. Bila je očarana, in ko jo Je tesno pritisnil k sebi, se je v njegovem naročju tresla, kakor ae trese umrUiv Zemljan, ako se sa dotakne bog.
Tresla sc je od neizmerne radosti in navdušenja in od sladkega strahu.
r Meriem. c je zašepetal. »Moja krasna, mala Meriem. ali Vas smem tako nazivati? Ali smem upati, da Vas bom nekdaj nazival tudi svojo Meriem?«
Dekle ga je pogledala z žarečimi očmi, tresla se je, toda ni se upala iztrgati iz njegovega objema. Mož jo Je še tesneje pritisnil k sebi.
L-Jaz Vas !jubim.c je strastno zaSepetal.
Meriem ni odgovorila. Ni vedela ,kaj naj odgovori. O ljubezni ni vedela pripovedovati. Na njo ni nikdar mislila. Razumela pa je, da je lepo in prijetno, ako je človek ljubljen. Tako lepo je, ako so ljudje med seboj nežni. In ona je do sedaj tako malo poznala ljubezni in nežnosti.
r Obljubite mi,c ie nadaljeval, »da hočete moto ljubezen vračatio.
Njegove ustnice so iskale njene. 2e se jih je skoraj dotaknil, ko se je Meriem prebudila iz te omotice, in pred njenimi duševnimi očmi sq je pojavil Korak. Videla je njegov obraz, ki se je tesno naslanjal k njenemu. Cutila je njegove vroče ustnice, ki so se dotikale njenih, in takrat je prvič v življenju čutila, kaj je ljubezen. Nežno se je izvila iz moževega naročja.
jNisem si na jasnem, ako Vas ljubim,« je rekla. »Potrpite, saj je časa še dosti. Jaz sem še premla-
da, da bi se mogla možiti in tudi ne vem, če bom v Parizu in Londonu srečna. Skoraj morem reči. da se teh mest bojim.«
Meriem je vstala. Korakova postava je še ved no stala pred njenimi očmi.
»Lahko noč.« je rekla. Tu je prekrasno, da-bi že odšla.c in svoje roke je iztegnila kakor v širok objem, v katerega je hotela ukleniti zvezdnato nebo, mesec. Široko, s srebrnino posejano planoto in temne sence v daljavi, ki so padale od džungle. »Oh. kako jaz vse to ljubim!«
»London vzljubite še bolj,« ie važno odgovori Morison Baynes. »In London Vas bo oboževal. Vi boste slavna krasotica v kateremkoli slavnem me-stu Evrope. Svet se Vam bo klanjal, Meriem.« Lahko noč!« je ponovila in ga zapustila.
Častiti gospod Morison Baynes je zapalil cigareto in proti mesecu puščal ozke kroge dima in se zmagonosno zasmejal.
POGLAVJE XVII. Doživljaji gospoda Bavnesa v džungli.
Meriem in Bwana sta drugi dan sedela na verandi. V daljavi se je prikaza! jezdec. ?ri jc jahal naravnost proti njima. Bwana je zasenčil oči in gledal na bližajočega jezdeca. Bilo mu je nerazumljivo, od kod prihaja. Tujci se v srednji Afriki ne pojavljajo pogosto* črnce pa je v krogu več milj vse poznal. Belokožec se Bwanovemu posestvu ni nikdar bližal,
. gospodje !z vrst kato.Išk* duhovščine radi koketirajo s komunisti in lani smo doživel celo v Ljubljani politični fenomen, da :e volila uhovščina na čeli s škofom komunistično pobarvano Zvezo delovnega ljuestva. Vse drugače nastopj proti duhovščin! In veri ruski boljševlkt. V K'js;.; bi postavili na sramotni oder zadn'e-ga čiana komunistične stranke, če bi občeval javno ali privatno z duhovščino. Sovjetska vlada ;e proglasila oerkev za najbolj reakcionarno organizacijo in zato se b*jri proti verstvu 1 vsemi legalnimi hi neleg::'-nlml sredstv: Ta kulturni bc* Je Cesto zelo uspesen.
Tako poroča moskovska »Pravda« r dne 9. januarja o zanimivem slučaju, ki jasno kaže, da se jc začelo celo kulturno zaostalo in bogaboječe rusko ljudstvo obracatv od cerkve in verskega fanatizma. V S*no-Ionski guberr.iji v neki mamrfakturnj tovarn1' Ima sovjetska vlada solo za oepismenc delavce. To solo poseča 415 delavcev. Pred tako zvanlmi božičnimi prazniki piše »Pravda«, ie dak> vodstvo iole učencem Ip pčenkam dve usimeni nalogi. Za one. ki sploh ne verujejo v boga. se je glasila naloga »Kako sem nehal verovati v boga*, za pobožne pa »Zakaj verujem v boga . Med vsemi pobožnimi je bilo samo 7 Žensk. Motivi verovanja: »navada, nevednost hr nesigurnost telede vprašanja. je-U 4n kai bo na onem svetu«. Dve delavki sta po.asnb svo;o pobožnost s tem, da je bila njuna molitev uslišana in da je bolna deca ozdravela. Osnovni motiv ie Ml: navada, ki ji m nadomestila in 2avcst. da človek ne ve. kai bo po smrti, kaj je > tako zvanirn posmn nlm Življenjem. Drugi učenci m učenke s*, kategorično odgovorite, da sploh ne veru jejo. Bilo jih je med njimi cek> 5—6, ki sploh nikoli niso verovali. Drugi so sicer veroval: in goreče molili« prosei boga pomoči v stiski. aH ker riso bili uslišani, so sklenili, da bogu ni. Večina učencev je verovala, dokler niso prišli v solo nepismenih.
»Spominjam se sedaj*, je pripovedovala neka delavka, .kako sem prišla nekoč po težkem delu v tovarni vsa Izmučena in izčrpana v cerkev. Stisnila sem se v kotiček in z zavistjo opazovala btvso lastnico tovarne Vero Aleksandrovno, kako sedi vesela in zadovoljna v klopi. Mene pa tarejo skrbi o gospodinjstvu !n bedi, hudo ml ie pri srcu. Molitev mi ne gre v glavo, ona pa moli z lahkoto. Zdaj ^ele razumem, zaka? je bilo tako: jaz sem Iniia siromašna delavka, cesto brez kovčka kruha, ona /c pa vedela, da bo jutri In pojutrsnjem in vednr> insnrr----mjKjBrmr-~-rt7^ - ■   ' " ninran-r-n- »~»
ne da bi domačini o tem 2e davno preje ne prinesli poročila, ßwana so do podrobnosti obveščali celo o tem, koliko živali je kdo ubil in koliko kosov vsake vrste, ker Bwaria ni hotel dovoliti, da bi se v loviščih pustošilo ali v njih uporabljalo strupe. Celo to ie hotel vedeti, kako belokožci postopajo s črnci, ki so jim spremljevalci.
Bwana je dal povelje, da se mora večje število evropskih lovcev vrniti nazaj k nabrežju, ker so se napram črncem vedli surovo in eden izmed njih. katerega ime je slovelo po vsem svetu kot ime velikega športnika in neustrašenega in plemenitega lovca, je bil izgnan, da se nikdar več ne vrne, zakaj Bwana je ugotovil, da je v loviščih uporabljal strupe In na ta način odnesel 14 levjih kož.
Zaradi teh lastnosti so ga vsi dobri športniki m lovci, kakor tudi vsi domačini, s katerimi je prišel v stik. ljubili in spoštovali. Njegova beseda le pomenila zakon tam, kjer preje ni bilo nikakega zakona. Od enega brega k drugemu so bili vsi vodje lovskih ekspedicij poslušni le njemu, nikakor pa ne lovcem samim. Zato ni bilo težko in neprijetno, nedobrodošle tujce izgnati nazaj k obali. Zadostovalo je. da je Bwana svojim črncem dal nalog, naj jih zapuste. zakaj edino čmci so poznali pota. Brez črnili spremljevalcev so bili tujci v džungli izgubljeni ig ni jim preostajalo drugega, kakor da se vrnejo k obali.
Stran 6
»SlOVPN^RI  NA POD«  dnt 20 lannaria 1925.
fffV. TO
sita, dobro oblečena m preskrbljena z vsem.« — ^Moli, kolikor hoče.*.', je dejala druga delavka, — a če ne sastaSIš, boš lačna.« Približno enako so odgovarjali tttdi vsi otjtali nčer.c!.
Zanimivo je. d:i specijatne proti verske propagande med učenci sploh ni bilo. Med pogovorom učitelji niso govorflJ o svojem prepričanju, nego so samo vodni lisk izijo. Delavci in delavke se btemaj seznani] > z osnovnimi principi izobrazbe, pa fßi že mini verski fanatizem. Cim bolj se raxvtjajo. tem večji ie njihov odpor iroti verstva m ni več daieč čas, ko med delov::I;ud-stvom ne bo sluha ne duha o pobožno v?i verskem ianütizmu^. — Tako piše *Pr*v-daa. Radovedni smo. če se ljubljanski škci strinja s tem mnenjem slede feHvnega ljudstva.
RODBINSKA TRAGEDIJA V BRNU.
V Br:>u se ie naselil pred letom dni leiar Fran^sek Hartmuth z 5eno Terezijo. ZaLonca «ta živela v najlepšem miru in slo-33. Martmu*h je bil s5cer včasi siten, ali rodbinske sreče taki slučajni prepiri niso kalil'. Zakonca Hartmuth sta irsla sir-čka, tr!Ie.nc„a Karla, ki sta ga oba zelo ljubila. In v tej na videz srečni rodbini je. prišlo v sobo.o do strašne tragedije, čiie vzrok jc zelo zagoneten, riartmnthova ;e kupila za mo'iü ali mož s tem milom nI bil zado-
volj.-. I^azjczil se je, zakonca sta se sprla, nakar ;e Hartmuth odše! z doma. Zvečer
začuu sosedje v stanovanja stokanje. Hoieli so odpreL: vrata, našli so jih zaprta ?n niti Hartmnth, ki so ga pokifcali iz delavnice, in mosel odpreti vrat. Njegov brat je končno razbil okno in navzočim se je TJudil siraš^n prizor.
Soba je bila vsa krvava, na postelji je ležala Terezija Hartmutbova v predsmrinih krčih z detetom, ki je imelo prerezan vrat. tlartmnth >va je uinorila svoje dete z brit-vo, poten* je leda z mrtvim sinčkom v posteljo ter se napüa solne kisline, Policjski zdravnik je agotovfl, da sta mati in sinček mrtva. Moza ie ta tragedija tako potrla, da so ga moral! zapreti v posebno sobo in nadzirati, da bi ne izvršil v obupu samomora.
GOLJUFIJE DVEH MEDNARODNIH PUSTOLOVCEV.
Dunajsko policijsko ravnateljstvo je prejelo iz Prage zelo obširno poročilo o velikanskih goljufijah dveh mednarodnih pustolovcev, od katerih eden se ie izdajal za dr. kemije Harry s a ter je skupno s svojim tovarišem o&oijufal nekega zlatarja in prodajalca draguljev za 185.000 čK. ko mu je izročil več briljantov in demantov. ^Dr. kemije^ je napram z-atarju zelo rafi-rJrano postopal, ^nal ga je s svojimi triki tako premotiti, da ie zlatar verjel, da zna kemičnim potom spremeniti rumene dragulje v bele. Oba sta ogoljufala tudi nekega bančnega prokurista za 160.000 čK. Dunajska policija je prepričana, da sta to goljufijo izvedla dva mednarodna pustolovca in sicer Rusa Greenfeld in Malčov, ki sta znana kot zelo prebrisana mednarodna žepna tatova.
° Najmočnejša lokomotiva Evrope. Med
Epernavjem m Chalonsom so te dni preizkusili najmočnejšo lokomotivo Evrope, ki so jo zgradile delavnice francoske državne železnice. Lokomotiva je vozila s povprečno hitrostjo 120 km na uro. Stroj meri 2^ metrov v dolžino, 4 v višino, teče na 22 kolesih ter se bo uporabljal med Parizom m Strassburgom. hib i miTTirM»     i * \ mtmmmmmmmmmmmmmmmmm
Julijska krajina.
— Preganjanje slovenskega ljudstva na Goriškem se jc pričelo v velikem obsegu. Hišne preiskave se vrSe povsod m ljudi gonijo v zapore Vse kaze, da bedo rasisti znova zadivjaii nad celo dežeo. — V Gorici je bil razpusčen odsek italiian?k>ii stavbenih sindikatov, kjer so našli baje nekrke komunistične propagandne brošur., potem pa tudi poročila odsekov z dežek, tako a Renč, Anhovega, Sovodenj, Solkana. Vt-tojbe, Podgore in Bovca. Hišne, preiskave so bile v Komnu na Krasu, v Rubi;ah. v Kojskem, Števeranu. Standrež::, Miran, Kanalu, Ajdovščini, V.p-avi, v Krom.xrsu i?i &t. .Mavru pri Gorici. V Volčah so aretirali nekega Majr.ika i?: Manfrede. I*rIčakujejo se še nove preiskave in nove aretacJe. Namesto da bi se italijanska obmejna poBüka osredotočila na delo za gospodarsko dviganje dežele in za mirno delo v njej, ie vrši znova politično presajanje in begrmje ljudstva. Po vsej sili hočejo drbi'.i sledove nevarne iredente in »komunistične« zarote, samo da bi trpinčili naše ljudi. Tako postopanje ni vredno civiliziranega naroda in prav gotovo iašizmu ne zgradi bodočnost!
— Vojne osvodovenjc. zlasti na Tolminskem je os'epartl neki Giovsnni BrI'ico iz Vidma za svoto 60 000 iir. Pred sodiščem v Gorici je bi* obsojen Bailico ni 1 leto in 10 mesecev ječe ter na globo lir. To je ena izmed pijavk, ki so napravile gorje nesrečnikom, razne druge pijavke so si nabrale denarja in odšle na varno v druge kraje.
— Kako postopal !taP*an*Vi orožnMd
s Slovenci. V Tolminu je sedel v kavarn* med drugimi zosti tudi šoier Pušnar. Ob 11. vstopijo orožniki m ga vprašajo, zakaj
Še ni odšel.   Pokazal je na druge, goste.
Čl tal je neki ljubljanski slovenski iisr. Orožniki pogledajo in pravijo, di je to Italiji sovražen list. Šofer se je moral potem legitimirati, nato pa so ga orožniki uklenill, odvedli na postajo in drugi dan v Gorico. Na intervencijo matere je bil čele izp-JŠČen. Komisar je rekel, da ne ve n!Č o stvari. Nezaslišano, tako metati ljudi v zapore brez vsakega vzroka!
— Planinsko društvo v Trstu je priredilo v nedeljo prvi zimski izlet, in sicer r.a Caven. s katerega se r.u&i lep razgled na vse strani.
— Najemnino hočejo povišati v Trstu hišni posestnik: na zelo občuten na-in. — žiroki ljudski sloji so radi tega zelo vznemirjeni, ker ie že sedanja najemnina za marsikoga previsoka. Pričakuje *2 intervencija poklicane oblasti.
— Odstop dr. Dompleri?a. Občinski odbornik dr. Dompieri v Trs:u je podal ostavko, kar je vzbudilo v mestu splošno presenečenje. Naznanil je županu ostavko brez navedbe razlogov. Pred dnevi še so hvalili Dompierija. kako da je spravil v ravnotežje občinske finance. Dr. Dompieri ie bil županov namestnik.
— Fašisti dela'o v Istri z na>im IJnd-stvom. kar hočejo. V Koštaborl pri Koprtj je nabiral posestnik Ivan Zadnik podpise na prošnjo za pouk v materinščini v dodat nih urah na osnovni šoli. Fašisti so ga radi tega proglasili za jugoslovanskega propa-gandista in nevarnega nasprotnika Italija. Zadnik je danes v zaporu!
— Češkoslovaški generalni konzul v Trstu z. Cd. Machaty je dobil eksekvat '.r za izvrševanje poslov češkoslovaškega generalnega konzulata v Trstu z obsežjem Benečije. Julijske Krajine in Kvarnera.
— Maske so prepovedane ▼ Trstu tnJH letošni predpust. Ako dobe varnostni c;e -
ni na ulici k^ko m-<kr>. bo dotlčnlk areri-ran in kaznovan. Na ma>kcr.:V:' P'esUl so dovoljene maske, toda -anto dosirune.
- Podr-ji-enje kruha.   V Trsta   se jc krn'-  Bopei pod raiil ta ^icer za 2I stotini pri kuocramu.   Takoavanl ^kopr.rcit krult se podraži za 30 stotink pri ki'u'>::r:mu.
— Umrla /e v Tržaški bolnici gosp. Antoni;.i M a -1 c 1 a n c, sor>r* .-nanega gostilničarja M. Martelanca v o^rkovljah.
— V Italijanski rfkreatorlj na Prosekn ;e vpisal italijanski učitelj Eassa otroke v šoli. ne da bt rim povedal, kam nI. pravzaprav vpisu;e. Nato pa poroča -Piccolo«,
jc ni Proseku vse navd.?>cn^ zi r:kreatorii --Lege-:, ustanovljen zz delav«.kv deco. Italijanski lov vi slovenski otroke le vedno obsežnejši.
— Cena mesa v Gorici je priskočila za 40 stotnik pri kilogramu vcer radi tega. ker pobira cd 1. ?an. dalje mestna uorava užitninski davek na me^o od teže Svlne.
— Hote! ra Ietovišcarjo . v Trnovskem gozdu. Stroški ^ preračun eni 1.350.JXIO hr.
— »Prcisko% alne kom^'ie . V Tolml so se osnovale kar :r; prefsko^ B ne komisije, V Tolnrnn  ie bilo d^'e;  .r: 23 r~ ■ iskav, vse brez uspeha.
Oaruimo za sokolski Tabor!
Glavni mrednfl : RASTO PUSJf)^!.y^sKK Ocfgovorni ureJrrk: VLADIMIR KAPI S
Oslabelost živcev 1
bltd cnL>š\ Tnalokn'ncrft. pomani-kar.ie eneržiie, propad elesnih moči hitro o 'strani mno^onreiz-ku3eni ..NEOK^ATOSINC^n>* 7« za-^oi Din 60"— Razpošilja se r»rot» vpoSftiaivi naprei fs pismom) ter DSn 15 — za vpošljalne stroške, Gesellschaft f. rbem. a. met-ts'u-g. Industrien, Wien XIII - % Wissvriii^rsse 5».
LOKAL
Spccsjalno
151 t emajliranie
sa i\m$m crostent
:78
se Ise« za takoj all pozneje. Ponudbe pod solventen
15st j refiektani na:
Aloma Company, Liubliims.
iiasB»aiaaMBEsgfaiisMHrasRi9
xms ii i ........ .....im mmmmmmtammammmmrmamwmmm%%%mmwm\mß' m
dsmskih in moSkih klobukov |
rboriž - Zavrlan i
i
kakor tudi rarne kovinas'c predmete, napisne table, po-stelc, mize. stole iTd. Izvr-šu:em vsa pleskarska, ličar-ska, sobo- in črkoslikarska dela po zelo ueodnih cenah.
Gelovika c«s'a 63
Zg SiSka (poleg mitnice.)
			
	■lati o<fl«»l. ki •»«*»• v •ow^of^liie 1«« vtiVa h+*.9*a BO "«r. najmanjši zn«t«k Dim 1.	ÜIHLI0GLHS1	2^nTtve, dan'?«ow^nla tsr ot; asi «t-ooo triov« n a'.ca<ia znaö^'a, vaaka bet-ds D!n 1* Malmanjil xneatk Din lO B
			
I    Službe I
i»M»MM
Liuteljana, Mestni trg 2tev. 7. 3913 P^e«>SUICOVANJE PO NAINOVCJSIH MOOP^H.
*   Tečna postrežba«
Cene niaelie.
9
jNajboljši   šivalni stroji |
Pso ed^rso ?u ŠTELI
Grltaner in Adler
za roclbinsiro in obrtno rabo
L obrača
Miau H'č»er?to</eKa spomenika
Veciefna iraraasxlfft ■ Pank ▼ veiecfn bre?a!acein
........♦*».....i
Cez 50 let
SC üporaWa  z najbo^'m tts^ehom      135 T Piccnli jeva ieloHčrt-%
tinktura katc: a krer>ea Jelod c, r*os-pvs-jj^ siašt »i« odmrtje tele-«.
'ek^rna dr. G P ccoil
L:übltana, Dupajska cesta.
Iščem dobrega
vinlcarja.
t^^rjTjiihs   na   upravo *>.>!.
NTar.« pod •>Viničar/175«.
Trgovski vajenec
t. tivei^tn-' n-aksj na d :v
a
ScK — Išče v- svrho po> "VD'r.«j^o !7ohra^be mestj v Ljub'jsni. Hr?no :n ^^novanj^ ima ob ? *o» ierr-i. — Ccnj. p^iuicilic-]yod *Trv.< vina j l W na ■'pravo   »Slov    Ntirov!. «
Strašen zločin
Je Izvrši nekdo, kier fe umor 1 na stotine živih bitil. Zasledovalo >c ^.=« \r dol^o ča«a. Sedaj se ;e na po<r sra nal i in sicrr nn P^ljnniki cc<ni 12
v Ljubljani pod naslovom   .KEMIČNI ZAVOD  ZA UNIČEVAMJE ŠCL'<-
KOV PODGAN 1 ' MSI*. 15^T
S
peak
Pou'
marn naprodaj 2(X>0 m"
jelovih hlodov
'd 4 m d^'gosti in 20 cm dehelinr rapre;. 5>eka se sedaj. — Ponudbi* staviti "a: F. Lamer, Zagreb. N'ova cesta 36. 176
pr^m    I I   Staaov^n'2 |
Dva kožnha,
kratTa, modre  bar\*e  — j ugodno naprodai. — Nu-- i iov   pove   oprave   »Sl^v. j Naroda». 107
Za februar ali ta';oj iščem
stanovanj?,
obstoječe \? dveh sob ''sli ena veliVa). kuhinje in pritikltn. — Ponudbe: Franc Svetic. tvrd^'ü An* ton Sht-stcr. LjuMiann. Mestni trg. 104
Nemcb'ovano sobo
v Ljubljani ali okolici — išče rakons'vi par hrer otrok. — Por.uciSt pod »Nemcblovan*» so!>a tft« n^  upravo »Slov. Nar.*.
rta
\7- Rloven^l;ne, temeljite •»a in resnesja — i^če rr > spedičra. — N'j'l»v
uprav.! »SloveaMccjn
Narrnia«. i • I
■a *
Išče se soba
enega gospoda v src* dini nicsta. — Nas! iv nov" t'p-ava 5»Slovenfilc*-a ^a Naroda-*. 172 j
Vsakovrstne
doh,tc pn -POSREDO. VALCU«. Lb*bljana, Sv. Pctr* cc^ta 2.». 16 L
'   «5^ -t!»
ur?
Pozor I
Dam 50f»00 K brezohrest^ nc^fl posojila za p£>r let nroti jamstvu in plavam tudi nekaj najemnine za «tertovanje. obstoječe iz dveh ali ene Veli1 e sobe s k»'binjo in prittMinatnt. — Ten jene ponudbe rH*»d •Stanovanje 50.000 102« n-i upravo - Slovenski . NJ&rooaa
Trstje za strope
so dobi najceneje pri — Anton Stcincriu. I.jubtiH-na. Jcranova ul  13. 53 T
Peric,
kokos ie. t^čie in £Oaie, puh, odo*.\H v«»ko mra>
rino   po  smerni   ceni — tvrdkü   E.   Vaida. c*a<-vcc 52 T
9 L
Prod« 9e
makulaturni papir
ka a Din 6« -
I v upravi ^Slovenskega Naroda1
PRIPOROČILO.
VI ifotao narnaniam. da sem v šolskem dre« vepedu <na?:proti mlekarne"! otworiJ
iree*  NOVO MESARIJO
ker bodem postrezal cenienemu občinstvu vestno in po zmerni ceni ter se prijazno priporočam.
S spoštovanjem
171 Andrej Vrhove* mesar.
J 1*6© v tekstilni s*ro dobro uvedeneg
fer^nc^rni v nemškem  'eš" a  t^od v9i.. X Mns«e   Vf e-» I . c
vorn ca im&
'i zastopnika
ra SJoverrlio Pofl dbe r. re~ 2870«* Rudo!*
173
)*4mm aa I vaja aeieiSva v gernomeljtlcem eVr?>|u
vplctke flrn>*  bar v »nie las z »L* Oreal Hane-
«. PODXRAJSEK,
rirer za dame in gospode. Rv. Petra c-sfa 3? IPho
Elegantne gospodje traže za svoje ogrtače, baljine za ulica
i večernjc oprave
Ml
t
Kas dobri, nepozabni b'it, sin In str'c
!oan Hlehli
je v sobnlo. 17. t m. zvečer ob 9. IzdHmll svojo biago dužo.
Pogreb predreijega pokojnika bo v ponedeljek, dne 19. t. m. popoldne oc treh iz državne bolnice r.a pokopflii^e k Sv. K:i?u.
S . nase zsduSnlcc 9t bodo darovsle v y.upnl cerkvi iv. Jai'."ba v L:nohtni.
Obranite ga vs;t ki st^ ajg poznali, r 1960 (Mren fjpon; n*j, kakor jc bil dober on sem!
V l_?ub!ja7u. dne 18. januarja r92S.
2alojoSi ostali.
kreirano u Pariza." Prodaja na veliko; ZAGREB, Jc?a€Kev trg 20, m., telefon 6—99.
179
oskrbo
Iti ni obenem vetfil m«Jc* ajoalilno na K«f*t3?»
rlci ari Ccrnomliu. Odlko' ntna -o dogovoru.   Stanovanja n*tu* ralna In erotta uporaba v«€ njia in iravn^ov t tal. — n-enuOb« ja naslov ti na IvrcHc >
A. Kaj?e2f Koievje.
Budimpeštanski
mednsiresiffii ireleseKem9
od da 27. aprila 1923
ki ga je aranžirala
Trgovske obriniik* komora v SudimpeSti.
Olajšave pri voznih kart?h in potnih listih.
1<r9 T $ po'asnili služi:
3eogradi Dr. Qesa SziMevi, Strnhin ča bana 43». — Spül» U        za   vozne   Tcatte.   —   SSeo^lje:   Ch^mcrc de Comn;c;Cc et
d' fnd'«lrle. -  Centralni uradi Rudao.»«t. V., Steuere u.
BLJAHSKA   KREDITNA BANKA
1ustanovljena 1900 S LJUBLJANA - OUaAjaKA CESTA (v lastni hiš) !
BaaBBiaaBaaaBBBaaaaaaaaaK-. ~r -3aaapaa^BBaaaaaaaaaaa«Baaaaaaaaaaaaaaai ^aaBaaaaBBaaaaBBBaaaaaai
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261 413. 502.503.504
m
i
Se priporoča za vse it bančno stroko spadajoča dela
iti
r t
Lastnina   in   tisk   ^Narodne tiskarne««
3QY