Člani badminfonskega kluba Ježica (sedež imajo v šRC, Savlje 6) so lani dosegli največ doslej. Klub so ustanovili prad 16 leti in uspe-hov nikoli ni manjkalo. Lani pa so Ježičani dosegli vse, kar je doma sploh možno, krona vsega pa je 5. mesto na pokalu evropskih prvakov v Mulheimu (ZR NemCrja). Čeprav je bilo leta 1976 v ježiških vrstah komaj 20 članov, so ti uspesno držali korak z dolgoletnim rivalom in najelitnejiim klubom Olimpijo. Moški ekipi je nekajkrat uspelo osvojiti Pokalno prvenstvo Slovenije, saj sta bila KoprivSek in Čaleta prav v vrhu sloven-skih badmintonistov. Skupaj sta redno osva-jala tudi naslov državnih prvakov med dvoji-cami in sicer od feta 1972 dalje, kar je rekor-dno. Žal so bila dakleta prešibka, da bi dose-gale enake uspehe, hkrati pa so onemogočile rnešani ekipi, da bi posegla po prvem mestu na ekipnem prvenstvu SFRJ, ki zagotavlja nastop na tekmovanju za Pokal evropskih prvakov. Leto 1980 je nekako prelomno, saj je Ježi-ca (s 100 filani) postala »prva violina« v bad-mintonu. Zaradi ekonomičnosti prostora bi bilo bolje našteti ka) Ježlčani to leto niso dosegli - namreč zmago na driavnem prven-stvu pri ženskah posamezno. Vse drugo je njihovo: vsi trije ekipni naslovi, 4 lovorike s prvenstva SFRJ, prva mesta na jakostnih la-stvicah v vseh disciplinah z izjemo pri žen-skah posamezno, kjer je Kovačeva zasedla -samo« drugo mesto, zmage na vseh repu-bliSkih turnirjlh kategorije A, nadarjeni Erja-vec pa je preprifiljivo kraljeval na mladin-skom prvonstvu SFRJ. Tudi v mednarodni areni so Ježitani doka-zali in potrdili svojo kvaliteto. Zmagali so v Karavanikem pokalu in na mednarodnem pr-venstvu Ježice, 2. ekipa pa je osvojila srebro na turnirju v Borovljah. Največ pa gotovo velja S. mesto na Pokalu evropskih prvakov, kjer so se Ježičani uvrstili takoj za profesionalci iz severnih evropskih drfav, s tem pa praktično dosegli največji BADMINTON Bleščeča sezona Ježičanov Pobrali so vse domače lovorike, na pokalu evropskih prvakov pa osvojili izvrstno 5. mesto možen uspeh v klubskem merilu, saj je to pravzaprav prvo mesto med amaterskimi vr-stami. Jeiica je lani odigrala 17 mednarodnih dvobojev, od katerih jih je 15 dobila in le 2 izgubila. Najboljša igralca Koprivšek in Ber-den - dolgoletna ključna igralca državne re-prezentance - sta tudi uspe&no zastopala jugoslovanske barve. Lani sicer nista dosa-gla tolikSnih uspehov, kot smo jih bili vajeni (spomnimo se samo 5. mesta na evropskem prvenstvu med dvojicami in osvojitev medna-rodnih prvenstev Avstrije, Madiarske in Franciie), kjer ju je zavrlo služenje v JLA, vendar sta vseeno dostojno nastopila na evropskem prvenstvu na Nizozemskern, sve-tovnem prvenstvu v Indoneziji, Plume dOru v Parizu in drugih mednarodnih tuinirjih. Najboljši Ježičan Koprivsek je zmagal Se na mednarodnem prvenstvu SFRJ posamez-no in v dvojicah. Vsi ti dosežki so ie toliko vefiji, če upoite-vamo, v kaksnih nemogočih razmerah se že vrsto let pripravljajo ježiški badmintonisti. Glavna težava je seveda preskopo odmer/en čas za vadbo. Ovakrat tedenski trening skup-no tri ure komaj zadostuje. da igralci ne po-zabijo, katsri Sport pravzaprav igrajo. Kondi-cijo je treba tako nabirati drugače, s iekom, košarko nogometom itd. NiL pa seveda ne more nadomastiti samoga badmintona: stik z žogo, tehniko udarcev, dalo nog. zaneslji-vost. Naravnost neverjetno je, da lahko ježiški badmintonisti pri taksni količini vadbe, ki jo drugi vrhunski športniki opravijo v enam dnevu, Se vzdržujejo kvaiiteto, ki nekaj po-meni celo v evropskem merilu. Temu se že vrsto let čudimo doma, pa tudi v tujini se kar ne morejo naCuditi, kako sploh še morejo dosegati rezultate mednarodne vrednosti, potem ko sliiijo za veL kot skromne priprave. »Oobra- stran pri tem je le, da tako prihranjjo pri že tako ogromnih izdatkih za žoge, ki so izredno drage Tekmovalca vrhunskega ra-zreda lahko porabita na tekmo tudi do 10 žog. kar znese okoli 400,00 din. Že sedaj klub ne mora pokrivati vseh stroskov za žoge in morajo v veliki meri prispevati igralci sami, pri pogostnejših treningih pa bi to postalo nemogoče narasli pa bi hkrati tudi izdatki za najem telovadnic Kakorkoli že. pri zgoraj opisanih razmerah so se Ježičani optimalno odrezali. Na koncu pregleda se ustavimo Se pri ježi-ski skrbi za badmintonsko rekreacijo. To da-javnost so lani razSirili v dve telovadnici. ta-ko, da se z njo sedaj ukvarja že 35 igralcev Pravo veselje je gledati s kakSno zagnanostjo in navduSenjem se rekreativci trudijo po igri-sču. Krog teh članov bi morali še razSiriti in tako omogočiti vetjemu Steivlu občanov sprostitev po delu. Oa poteka delo z najmlaj-5imi v šŠO OŠ F. Bevk, 0. Kumar in B. KidriC ja pa itak razumljivo. G. B.