ki prej smo uživali v srečnih ga dneh, in meč naj bleščeči počiva!
(Svatje z bakljami pripeljejo Dobroslavo iz hiše. Gornik hiti nevesti naproti in poje.)
Gornik,
Pojdi, žena, kjer mak cvete, 1330            tam počila se boš z menoj
v varstvu dragega, draga!
(Jo prime za roko.) Himen,1 o Himenajos!
1. pol zbora.
Trikrat srečni, sedaj imaš, kar zaslužil si davno že.
2. pol zbora.
Himen, o Himenajos! 1335    Himen, o Himenajos!
1. pol zbora.
Kaj pač dal boš nevesti? Kaj pač dal boš nevesti?
2. pol zbora.
Cvetke bral boš nevesti. Cvetke bral boš nevesti.
1. pol zbora.
1340            Mi, ki vodimo sprevod ta,
1 Himen ali Himenajos je bil bog svatbe.
dvignimo in nesimo ga v hišo ženina, dragi!
2. pol zbora.
Himen, o Himenajos! Himen, o Himenajos!
(Dvignejo Gornika na rame.)
Gornik.
Zdaj boš živel brez vse skrbi, 1345            vojske žalostne več ne bo
ter obiral boš smokve.
2. pol zbora.
Himen, o Himenajos! Himen, o Himenajos!
1. pol zbora.
Kak debela je smokev ta, 1350            kak prijetna je ona!
Gornik.
Reci tak, ko se boš gostil, čašo rujnega vinca pil!
2. pol zbora.
Himen, o Himenajos! Himen, o Himenajos!
Gornik.
1355            Pojte, pojte glasno, možje,
vsi za mano v veselja dom, jedli boste kolače!
Pri podružnici svetega Lenarta.1
Oblaki lete, vrhovi šume
poldanski nad tvojo tihoto,
iz šum splašen klic, blesk daljnih goric
pozdravlja te v senčno samoto,
a ti si ves siv, ves tih, sveti Lenart.
A zemlja ječi.
Iz davnih grobov stoletnih rodov, ki križev nad njimi več ni, ječi v prebolestni muki: — Kje ste vi, kje ste vi, naši vnuki? —
In veter šumi:     - Jih ni, jih ni.
Jih ni, da kot davni njihovi očetje bi rešeni groz iz suženjskih voz prinesli ti lance v domače zavetje. Na daljnih bojiščih v širokih grobiščih spi utrnjeni cvet njih mladih let.
In ti si daleč, ves tih, ves siv, sveti Lenart.
Alojzij Remec.
1 Sv. Lenart se upodablja z verigami ; ujetniki v turških časih so ga častili kot zavetnika.    Op. uredn.
234