Edizione per 1'estero <— Inozemska izdaja Leto LXXI -tm\ • štev. 104 a
Naročnina mesečno 18 Lil, ca {nožem* «tvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ce« loletno 34 Lir, ea inozemstvo 65 Lir. ček. rad, Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserat«. Podružnica! Novo mesto.
Izključna pooblaščeni« za oglaševanje italijanskega ln tujega izvora) Unione Puhblicitd Italiana S. A. Milano.
Izbaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po praznika.
g Uredništvo In npravat Kopitarjeva 4, Ljubljana. 9 i Redazione, Amministrazione« Kopitarjeva 6, Lubiana. = Š	Telefon 4001-400S.	J
Abbunameotii Meta 18 Lire. Estero, mete 31 50 Lire. Edi-zione domenica. «n-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.« Lubiana 10 650 pet
gll abbonamentl,
10.349 per U in-serziooL
Filial.t
Novo mesto.
Concesslonarla esclnslva per Ia pnbbtlcltš dl provenlenza italiana ed estera: Unione Pobblicitš Italiana S. A„ Milana.
Odločne smernice Tajnika strank Carla Scorze
Stranka mora biti skupni imenovalec, h kateremu se morajo priznavati vsi Italijani v jasnem ponosu na preteklost in v neukročeni gotovosti
za bodočnost — haloge fašistov in ljudstva do domovine v vojni
Vojno poročilo št. 1077
Silovita bitka v Tssnisu
Osni oddelki se junaško upirajo močnim nasprotnim silam - (G sovražnih letal sestreljenih •
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:	.
Včeraj jo divjala silovita bitka v Tunisu, kjer so sc osne čete z junaškim pogumom zoper-stavile ponovnemu sunku mogočnih nasprotnih pehotnih in taukovskih sil; na severnem odseku so so v bojih umaknile na pripravnejše postojanke. Sovražno letalstvo, ki je z nadmoenimi silami podpiralo sovražni napad, je zgubilo tekom dneva 10 letal, od katerih so štiri sestrelili lovci, šest pa protiletalsko topništvo.
Skupine štiriniotornikov so bombardirale mesta K e g g i o C a I a b r i a, Trap a n i. Maršal a in otok F a v i g 11 a u a : na zgradbah ,ie nastala znatna škoda, prebivalstvo je imelo izgube.
Italijansko nemški lovci so nad Sicilijo sestrelili šest letal.
Sijajni napad proti sovražnim oklepnim skupinam, n katerem govori včerajšnje vojno poročilo, je izvedla 110. lovska eskadrita pod poveljstvom kapitana Montanari Fioravnnte iz Oainpegine (Rcj-gio Finilia).
Pri napadih, o katerih govorita vojni poročilo št. 1075 in 1077. je bilo 150 mrtvih in 277 ranjenih v Rcggio Calabria. 5 mrtvih in 0 ranjenih v Trapaniju, 4 mrtvi in 3 ranjeni v Maršali.
človek je z vsemi svojimi čustvi, svojimi napakami, svojimi vrlinami iu tudi svojimi interesi Razlikuje se 0(1 drugih po določnem, prostovoljnem udejstvo vanju svoje volje, ki ga po mislili, volji, interesih in čustvih podreja višji skupnosti, kateri je posvetil vse svoje življenje.
Poštenje, prva dolžnost fašista
Prva lastnost fašista — to je ua dlani — moril biti poštenje. (Odobravanje.) Ne le poštenje v tem smislu, da ne smeš krasti ali zapusti strogosti za konika, temveč pošteni? v letu snršlu, da pošteno čutiš, misliš in delaš 111 da upoštevaš svoje interese samo v skladu s skupnimi interesi 111 svoja čustva samo v odnosu s čustvi drugih ljudi.
Fašist je popoln najpopolnejši tip Italijana, najbolj vzhičeni tip Italijana, kajti fašisti smo le v toliko, v kolikor smo v polni meri Italijani. Po
rep: ne morda zalo, ker je le v določenih okoliščinah poklican, da izvrši neko posebno nalogo, ki jo sprejme kol dolžnost, kateri se ne more izouuili, temveč borec, ki .išče borbo, ki hrepeni po borbi, ki ugotavlja svoj'cilj in oviro, ki išče sovražni Mi, k''r hoče zadeti cilj in premagati oviro ter streti sovražnika. (Odobravanje.)
r Skratka, fašist je določen temperament, določena jasna in natančna osebnost, Ivi je ni mogočo '.zamenjali. Duce je dejal nekoč da bo nastopil čas. S ko se bo fašist tudi fizično razlikoval od drugih 1 ljudi. S tegu položaja človeka. Italijana 111 borca bo nekoč, kakor boste videli, vzraslu — ali bolje rečeno — se spet pokazala iz najstarejših virov našega duha osebnost starega fašista, kakršnega je 'ustvaril Duce (odobravanje), kakršnega je želel narod v onem težkem trenutku svojega življenja
tej vzhičenoeti italijanstva je fašist predvsem bo- I iu kakršnega je narod ljubil in cenil.
Zasluge je treba drugače vrednotiti
Fašist je popolni, r^ipopolnejši tip Italijana
Rim, 0. maja. AS. Besedilo govora, ki ga je imel včeraj na zborovanju v gledališču Adrianu Tajnik Stranke eksc. Scorza, je naslednje;
Tovariši!
Morda ne bo v tem. kar vam bom povedal, za vas niu novega, liiti izvirnega, ker je v vsakem izmed vas. to že leta nazaj globoko dozorelo, tako da bi vsakdo izmed vas lahko spregovoril ta moj govor. Bom pa nujno dolg in se ne bom pustil za-nesti po nobenem govorniškem zaletu, ker želim mirno govoriti vašemu srcu, vaši vesti iu vašemu razumu.
Tudi me ne boste slišali govorili o sovražniku. Nimam navade prezirati ali podcenjevati sovražnika Sovražnika sovražimo vsi, tuko jaz kakor vi, vendar brez histeričnosti, brez izpadov: hladnokrvno in stalno, vztrajno in odločno.
Lastnosti fašista
Podal bom poročilo, ki bi .ga laliko imenovali poročilo moči, dostojanstva, časti in revolucionarne nepopustljivosti. (Odobravanje.)
Potrebno je. da najprej nekaj ugotovim in po jasnim, kajti želim, da bi vsakdo izmed vas, ko bo zapustil to dvorano, odnesel s seboj čim bolj točno označbo raznih vprašanj in raznih primerov, ki so v tem časf razvnemali pozornost fašistov in vzbujal-bolj ali manj živahne razprave.
Na začetku vsakega našega ugotavljanja je fašist. Fašist je predvsem človek, ki živi med drugimi ljudmi: ni nerealno, abstraktno bitje, ustvarjeno po čudežu ali po igri kakršne koli domišljije;
Obračunati moramo z našim neprimernim načinom mišljenja o stvareh, ki se tičejo našega dela. Dolga leta smo govoričili in spet govoričili in ker smo razdražili vse to (začenši z molkom, ki velja za edinega očeta dejanj, medlem ko bi morala biti beseda mačeha napačnih stvari, dokler nismo prišli do prezira, enostavnosti in prisrčnosti), mora 1110 sedaj obračunati z vsemi zavesami, ki bi mogle motiti našo zavest, da si zopet pridobitno popolno jasnost odnosov iu čustev (odobravanje) in tako smo uporabljali lo retoriko, da Nino dospeli do prave in resnične oblike inflacije besed 111 prišli celo tako daleč, kar laliko ugotovite vsak dan. da je bila velika in izredna vrlina celo biti pošten. Tako si je vsakdo izmed nas, čeprav je pošteno izvršil svojo dolžnost in nič drugega kakor svojo dolžnost, lastil takoj pravico, da sme zahtevati izredne nagrade; tako je najmanjša odpoved nenadoma postala velika, težka žrtev in tako se je žrtev izpremenila v mučeništvo, najmanjše trpljenje pa je ustvarjalo junake.
Sedaj pa moramo stopiti s te lestve na svet našega enostavnejšega človeštva in povedati, da se pravi izvršili svojo dolžnost storiti samo svojo dolžnost, da je žrtev samo tedaj žrtev, ko so dokazi za resnično trpljenje in bolest, da pripada venec niu-čeništva samo nekaterim ljudem, da je junakov med živimi sicer mnogo, vendar med njimi zelo malo takšnih, ki so izjemna bitja. Vsekakor po so junaki tisti naši ljudje, ki so padli za domovino. (Odobravanje.)
Opomin obotavljačem
Ako tako označimo duhovni in moralni položaj vsakega izmed nas. boste, tovariši, takoj in laliko razumeli, da bomo onemogočili položaj v Stranki vsem, ki se ne merijo po tem merilu. (Odobravanje.) Odložil sem rok zu dvig članske izkaznice do H), junija s prikritim upanjem, da je mnogi, ki so doslej oklevali, 6ploh ne bodo dvignili in da boni tako z jasnim in dokončnim navodilom privedel mnoge do tega, da bodo pri prihodnji obnovi napravili takisto. (Odobravanje.)
Ko je Duce 17. aprila popoldne spregovoril moje inio kot Tajnika Stranke, sem čutil, da zahteva od mene vse moje življenje, kakor je la obveza v besedilu prisege. Ker sem pripravljen, da žrtvujem svojo življenje v službi Duceja in brez obotavljanja, vam prisegam, da sc ne bom pomišljal izpostaviti življenja vseh fašistov, če bo potrebno za Duceja in stvar. (Vsi se dvignejo s sedežev in vzklikajo: Duce! Duce!)
Ko omenjam krvno žrlev, naj nihče ne misli, da smo pripravljeni na to najvišjo žrlev, ker
Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih 155 sovjetskih letal
Hitlerjev glavni stan, 7. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na zahodnem odseku kubanjskega mostišča trajajo hudi obrambni boji dalje. Sovjetski napadi, ki so jih izvedli z uporabo številnih oklepnih voz proti našim postojankam, pa so bili ponovno krvavo zavrnjeni.
V	številnih letalskih borbah in po zaslugi protiletalskega topništva jc bilo včeraj sestreljenih 146 sovjetskih letal, s pehotnim orožjem pa oe 9 nadaljnjih. Izmed teh je bilo samo 50 letal uničenih hr.ied vseh 70, ki so brez uspeha poskusila prileteti nad Orel. Lastne izgube so znašale na vsej vzhodni ironti 5 letal.
Obalne baterije so potopile v pomorskem prelivu pri Petrogradu dva sovjetska stražna čolna in hudo poškodovale še dva druga.
V	Tunisu je sovražnik z večkrat močnejšimi pehotnimi in oklepnimi silami, ki so jih podpirali močni oddelki letalstva, napadel nemško -italijanske postojanke na severnem in srednje m odseku. Kljub junaškemu odporu nemških in italijanskih čet in kljub zavrnitvi številnih napadov, pri katerih je bilo uničenih 12 oklepnih voz in privedenih več sto ujetnikov, je uspel sovražniku na enem mestu globok vdor. Bitka traja j ogorčenih borbah dalje.
Pred zapadno francosko obalo je posamezni nemški čoln za varstvo pristanišč iz napc-ciajocega oddelka bombnikov sestrelil dve angleški Mali.
Berlin, 7. maja. AS. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila so sc izvedele naslednjo podrobnosti: Nemške čete so na vzhodnem odseku kubanjskega mostišča odbile pomnožene in močnejše sovražne napade v srditih obrambnih bojih, ko je bilo uničenih 20 sovjetskih tankov. Prav tuko so se ponesrčili razni napadalni sovražni sunki proti južnemu odseku pri Novorosijsku. Enako usodo so doživeli nekateri sovražni poskusi pri Kuhanju.
Južno od (Imenskega jezera so izvedli boljševiki 4. maja mnogo krajevnih napadov, lio-teč odstraniti nevarnost, ki jo predstavljajo nekatere nemške utrdbe. Fn tak napad je veljal gorskim postojankam, ki jih drže nemški gorski lovci Nemške čete so zadržale sovjetske napade, jih odbile, jili zasledovale ter se vrnile s plenom in ujetniki na svoje postojanke.
Nemško težko topništvo je znova obstreljevalo železniške naprave in vojaške transporte južno od Ladoškcga jezera, kakor tudi industrijske cilje v Leningradu, zlasti tovarne »Kirov«.
Nemško letalstvo je podrobno zasledovalo premike sovražnih oddelkov. Zadalo je v zadnjih nočeh velike izgube sovražniku in napadalo mnogo važnih boljševiških preskrboval-nili zvez, /lasti ob gornjem toku reke Donca. Uničen je bil tudi vlak, ki je prevažal strelivo.
preziramo življenje. Nasprotno, mi pripisujemo življenju najvišjo vrednost.
Fašizem je sinteza, ki preprečuje izgube in izvršuje celo osredotočenje moči. Skrivnost, ki jo fašizem ustvarja v človeku, je prav ta krepost, da se poveličuje vsaka njegova lastnost. Fašist uresničuje s svojo moralo, a svojim duhom in svojo mislijo konkretne vrline, ki večajo življenjsko krepost. Ko tedaj govorimo o najvišji žrtvi, ne govorimo o žrtvi ničesar žalostnega in utrujenega, temveč o žrtvi najpopolnejše in božje stvari. (Odobravanje.)
V zadnjem času so prišla v razpravo stara, zelo stara vprašanja glede Stranke. Na primer tole: li naj bo Stranka množična ali manjšinska? To vprašanje, ali naj bo Stranka pokret množice ali manjšine, je že odvratno in vsaj že davno zasla-relo po samih funkcijah, ki jih je Režim dodelil stranki. Vračati se na to vprašanje bi bilo nesmi-.šbliio, kajli čeprav bi črtali iz. naših vrst en uli dva milijona vpisanih, bi še vedno ostali trije ali štirje milijoni, ki bi se vsako teto povečali z novimi dotoki. Tako bi imeli v vsakem primeru zelo visoko število vpisanih: množice. Trdim celo, da bi se lo zgodilo tudi tedaj, ako bi hoteli število vpisanih omejili samo nn voditelje. Pomislite samo na veliko število fašističnih hierarhij.
Ne torej po številčno majhni stranki, teniteč po zelo močni stranki v vsaki njeni manifestaciji. po tem moramo stremeti. Da bo pa Stranka močna, moramo biti vsi člani najprej prepričani in potem zvesti. Ako je zvestoba posledica prepričanja, je nespremenljiva in nestrohljiva; vsiljevanje pomeni zanikanje zvestobe in kar je še slabše, jo postavlja na laž.
Stranka mora biti močna
Da bo Stranka močna, pa je tudi potrebno, da jo pravična, najprej do same sebe, poleni pa še (lo naroda, iz katerega izhaja. Da bo Stranka močna, je nadalje potrebno, da stalno preveva vse svoje člane brez razlike z duhom, miselnostjo in zadrzanjenr manjšin. Vprašanje, ki se nam postavlja, torej ni vprašanje števila, temveč kakovosti. Lahko kdo inisli, da ta dva pojma nista združljiva. .laz. pa mislim, da sla, kajti po Duce-jevih ukazih bomo dali Stranki tako liiler ritem, da bodo ljudje brez sape zaostali. Stranki bomo dali tako obliko, da nam plašljivci in ljudje brez zaupanja ne bodo mogli slediti. Tisti, ki bodo šli
naprej,-pa bodo zares takšni, kakršno hočo Duce. (Odobrav anje.)
Ako hočemo doseči kakovost množice, so potrebni tile činitelji: železna moralna postava, ki ustvarja naravno ozračje kakovostnega življenja, železna disciplina, izbrana hierarhija, ki sama še naprej izbira. Samo tako bo mogoče uresničiti tisto. kur označujemo z besedo: »aristokrucija množice«.
Aristokracija nele nasproti vsemu narodu, temveč predvsem nasproti nam samim, tako da se bo sleherni fašist zavedal svoje osebnosti, in to brez ošabnega ponosa, da je že na vrhu lestve človeških iu nacionalnih vrednot, Gre torej za idealno ureditev, ki naj vsakemu vlije junaški čut življenja, tire torej za 'izbrano množico v duhu manjšine«; to je formula, ki nam na kratko pove, kaj hočemo doseči.
Stranka je zares revolucija: celo popolna revolucija. Ona se loteva in rešuje nu idealnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem področju neki življenjski red. ki sc na zunaj kaže v novem obrazu civilizacije. Njena najvišja manifestacija je ureditev naroda in države v korporacijskeni smislu. To je nujna zamisel, ne pa meglena družbena nli podporna zamisel; lo je moč izžarevanja, raz.-širjevanja in graditve, l<i se lahko projicira ne le vnaprej, temveč, kar je še pomembnejšo, lahko se za hip tudi ustavi, ne da I>i se zanikala, du bi tako bolje dozorela vprašanja in bila nato v celoti izvedena. Skratkn. ta misel je mogočno vojno orožje, ki laliko vzdrži vse udarce nasprotnikov, ki pa lahko tudi preseče vsak vozel in odstrani sleherno oviro.
Glede na obseg lake naloge naj nihče ne misli, da se Stranka lahko zmanjša po številu do neke zaključene kaste ali razreda, marveč jo je treba pustiti odprto, zračno in prostorno, da vsak veter lahko prodre vanjo in odnese mrtve veje in listje, oživljajoč in poživljajoč tako ves ostali njen organizem. Odprlo pomeni v običajnem smislu prešinjeno z gorečo neodjenljivo .strastjo, odprto v bolj dinamično aristokratskem smislu, tako da je mogoč pritok novih vrednot na poveljniška mesta, ki naj izpopolnijo luslno hierarhijo.
Določanje fašistovskega vodstva
Osrednje vprašanje fašizma je nedvomno vprašanje kadrov. Pravilo, ki nas bo pri tem vodilo, je: kompetenca-. Vsakdo mora biti na pravem mestu po svojih vrlinah, svojih zmožnostih, svojem znanju in |io svoji usposobljenosti. (Odobravanje.).
In nič improvizacij! Vsakdo se mora izkazati v nižjih skupinah in dokazati, da je vreden pro-stak ob vsakem času in v vseh okoliščinah, da je človek značaja in časti in da ima pravico stremeti j>o višji stopnji. Vsekakor pa mora dokazati z dejanji in v neoporečni meri, da je predvsem fašist, . ki vselej ostane neizpremenljiv fašist. (Odobra-j vanje.) Vrdno in izven diskusije je tudi pojmovanje.) Trdno in izven diskusije je tudi pojino-odgovornost iu avtoriteto, pri čemer mislimo, da se mora to imenovanje, ako naj se neprestano ne vrti v ozkem krogu, biti podprto od spodaj s prostovoljnim priznanjem vrednot. Te vrline, dvignjene iz. množice (luko se spet vrača pojem aristokracije množice), morajo imeli možnost, da se merijo in utrdijo v tekmi, kdo je najmočnejši in najvrednejši. Na ta način bo mogoče od zgoraj izbirali v vedno širšem krogu hierarhičnih vrlin. To bo tudi povečalo kroženje ne le v kadrih, temveč tudi v mislih, energijah in dinamiki Stranke. (Odobravanje.)	<
morajo
Fašisti imajo dolžnost in pravico naznaniti tiste In vse, kar škoduje stvari
Še neko točko je treba pojasniti: odpraviti moramo poklic hierarha. (Odobravanje.) Poklic-liost je znižala raven hierarhije in povzročila mirnost, prepuščanje dogodkov v svojem toku in nemarnost. Čim nekdo vstopi v hierarhjčno 'kariero«, skuša storili vse, da se i/.ogne ;:hrapavoslic in tveganjem. (Odobravanje.)
Odgovornost in oblast
Glede hierarhije pa moramo reči še par besed o odgovornosti in avtoriteti. Vsak fašist naj stori svojo dolžnost v polni zavesti in z dostojanstvom. Ako to dela dobro, bo izvršil svojo nalogo in laliko pričakuje nagrado: ako ne, pa naj bo prepričan, da bo to plačal. (Odobravanje.)
Stranka ne sme trpeti, da bi se kdor koli skrival za naredbami in navodili višjih. Neznosno in fašista nevredno pa je, ako kdo pri vsakem koraku kliče na jiomoč Duceja. (Odobravanje.)
Duce daje vedno in za vse splošne smernice, loda prepušča organizmom Režima najpopolnejšo svobodo in samostojnost pri izvrševanju. Torej avtoriteta in avtoritativnost, ne pa avtoritarstvo. Orli in druge oznake lahko podeljujejo oblast, toda ne morejo je opravičiti. To lahko napravi samo moralno načelo, ki je osnovrfno na modrosti, pripravi, resnosti in ugledu. Hierarhi, ki bi se zanašali samo na uradno oblast, so Režimu škodljivi in tudi smešni. (Pritrjevanje.)
Ni treba se delati ošabnega, niti ne vpiti in biti s pesljo po mizi. Kdor vpije, ne sodi trezno: kdor udarja s pestmi, nima drugih dokazov in za krinko ponosnega oblastnika se skriva praznota glave in srca. Oblast ne sme biti ločena od ravnovesja in humanosti. (Odobravanje.) Pogosto slišimo govoriti o čiščenju v katastrofalnem in tajinstve-nom smislu kot o moralnem vprašanju, ki visi nad Slranko. .Verjemite, tovariši, da ni potrebno či-
ščenje v drastičnem pomenu besede, kajti prav nobenega moralnega vprašanja ni, ki bi zadevalo Stranko v njenem bistvu.
Vso to potrebo čiščenja v Stranki so s! izmislili prav fašisti in so jo potem poklonili v dar anti-fnšistom. To pa seveda ne pomeni, da bi ne imeli dolžnosti izvršiti natančne in stroge izbire. Toda postopali bomo previdno in odpravili nesposobne vseli vrst, ne pu metali v stran običajne povpreč-neže. (Odobravanje, ploskanje) Le malo pomisli-mo! V Stranki nas je milijone vpisanih, ali je kaj izrednega v tem, če je v njej tudi deset nli dvajset tisoč nevrednih? Katera človeška ali verska, antična ali sodobna, naša ali tuja družba sjiloli ji1, ki ne bi imela enakega ali višjega odstotka škodljivih elementov, ki bi bili izven moralne postave, kakršna za nje velja? Ven torej z nevrednimi, izkoriščevalci in nezvestimi brez usmiljenja! Toda ne spravljajino v isto vrečo s temi tudi nekrivih, poštenih in mirnih državljanov, četudi so povprečni fašisti.
Tudi v napadalnih oddelkih so taki. ki so dodeljeni vozov ju in drugim službam. Tudi med drznimi so nad vse drzni! V takšnih primerih moralno upoštevati prejšnje dogodke, medtem ko ne bcnio ničesar upoštevali, ko gre za tiste, ki ne verujejo slepo v zmago in ki se ne bodo neoporečno prizadevali, da bi jo dosegli. V tem pogledu preteklost, pa naj bo še tako slavna, ne more nič upravičiti: nasprotno, celo poslabša položaj in moralno ter politično odgovornost. (Odobravanje.)
Zlo ni. tovariši, v obstoju teh, zlo je v dejstvu, da ti elementi niso odstranjeni, čim jih ugotovimo, ali pa se prostovoljno odkrijejo. Hujše je, kadar se jih skuša kaznovati. Izredno težavna stvar pa je tedaj, ko se v primeru vsakega resničnega lopova, ki sc izsledi, najdejo takoj dva nli trije tovariši (Nadaljevanje na drusi stranil.
Atrr. M.
Poročilo Tajnika stranke
(Nadaljevanje s 1. strani)
najboljše preteklosti in najboljše vero, ki prisegajo na čast in na fašistično vero nevredneža, ki bi moral biti izločen. Vselej bomo strogo ločili osebe od stranke v tem smislu, da po Ducejevih besedah »posvetnega ne zamenjamo s svetim«. V primeru odstranitve bodo vzroki vselej javno pojasnjeni.
Obrekovaici morajo biti kaznovani
V pojasnilih ne bo nič meglenega ali zmedenega. Povedala bodo pošteno pravi vzrok: zaradi podlosti, ki se je izkazala v tej ali oni priliki, zaradi izkoriščanja ali dokazane špekulacije v teb in teh dejstvih, zaradi splošne ali posebne nevred-nosti, ki 6e je pokazala ob takšni priliki.
Toda še neko drugo krivdo hočemo obsoditi: namreč površnost fašistov, ki nezavestno črnijo svoje tovariše, svoje hierarhije in svojo Stranko. To bi lahko označili za pravcati primer sebi škodu-jočega sadizma. Fašist, ki je vreden toga imena, ima dolžnost in tudi pravico, da zatoža vse tiste in vse tisto, kar smatra za škodljivo stvari, ne sme pa zbirati, ali kar bi tiilo še buje, razširjati nekontroliranih obrekovanj, ki jih spravijo v obtok največkrat antifašisti. Obrekovaici bodo za to kaznovani tudi tedaj, če se bodo omejevali na ponavljanje tega, kar so slišali. Najbolj nesmiseln in bedast pojav pa ee ponavlja, ko gre za hlerarbe. Ali je mogoče, tovariši, da ni več hierarha, ki ne bi bil poštena oseba I (Smeh.)
Toda, če bi ee že nadalje govorilo slabo o hie-rarhih, bi naposled vsakdo govoril slabo o samem sebi! Nasproti morebitnemu neznatnemu odstotku nevrednih hierarliov je 1111 stotine in tisoče tistih, ki ponižno in vdano ter z neizčrpno ljuboznijo vrše lastno dolžnost. Med njimi so takšni, ki 60 mornjo I zaradi prezaposlenosti brigati za vsakdanjo vpra- I sanjo lastne družine. In o vseh teh pričajo mrtvi, ki so slavno padli v bojih, izmed katerih puščnjo mnogi družino v resničnem in pravom pomnnjkanju.
Ako hočemo ostati zvesti oporoki mrtvili in rešiti dostojanstvo živih, moramo neomnjno nadaljevati borbo proti nevrednim, vendar pa naj se nihče pri tem ne slepi, da smo pripravljeni dati v zobe nasprotnikom in tistim, ki iščejo škandnle, glavo najponižnejšega tovariša, ki bi bil krivično obto-žcn. (Odobravanjo.)
Narod in revolucija
Čeprav ne želimo polemizirali, se ne moremo izognili nekaterim ugotovitvam. Pogosto čujenio ponavljati, da je revolucija na svoji poti pustila za seltoj vso svojo idealno, moralno in socialno prtljago. Morda je lo tudi res, vendnr le v majhni meri, in ne gre za opustitev, temveč le za odmor. Revolucija je bila prisiljena odložili popolno izvedbo nekaterih svojih načel, ker se ona ne razvija abstraktno, temveč na živem telesu naroda. Italija pa ni zvezno bilje, ki bi živelo samo zase, temveč je notranje povezano s politično gospodarskim sistemom, katerega del so tudi druge skup-
nosti, ki 60 vselej zavlene ln nasprotne, včasih celo zvite in napadalne.
Samo potreba obrambe domovine je odložila fašistično zgradbo. Ako bi revolucija odklonila, da izvrši to svojo sveto nalogo najtrdovratnejše obrambe naroda,, je jasno, da bi danes ne mogli govoriti o razvoju, temveč o popolnem izginotju revolucije in naroda.
V modi so »listine«. Nekateri Italijani in fašisti zahtevajo sedaj »idealno karto revolucije«. Toda kaj naj bi povedala ta karta, kar že ni povedal Benito Mussolini? Ni nam torej potrebna nova karta revolucije, pač pa Iskren I11 odločen povratel; k izvorom revolucije in Mussolinijevske misli, od katere smo se — nedvomno zaradi velikega dela, ki smo ga izvršili v teh letih — nekoliko oddaljili.
Najbrž ste slišali govoriti o tem, da bi bilo treba »vzgojiti narod po političnem izročilu«, toda kaj to pomeni? Prav rad bi vedel, kakšno je politično izročilo, |io katerem naj bi bil italijanski narod vzgojen.
Po rimskem izročilu I Toda to fašizem žo dela, odkar se je pojavil, čeprav doslej šo nI načel zakonodajalca, ki bi so imenoval Giunio Bruto, ali generala, kakršen je bil Altilio Regolo, in očeta, kakršen je bil Luclo Virginio in žene kakršna je bila Lukrecija. Zares, Časi so se izpremenili: in najbrž bi nam vse to ne bilo jiosebno ljubo. (Smeli)
Stranka in država
Ali naj se mar vrnemo v dobo zbornic ali republik? Ali pod francosko, špinsko, habsburško nadvlado? V Italijo, razdeljeno 1111 toliko majhnih »državic«? Ali j>a morda v univerzalnost Rinasci-menla, ki nam je dal neminljivo slavo v umetnosti, medtem ko so drugi narodi pripravljali dejansko moč velikih držav? Ta opozorila na povratek k nekemu izročilu, se vam ne zdi, da prikrivajo strah pred polilično moralnim položajem in postavo, ki jo jo dosegla Mussolinijeva Italija, torej tudi otožna težnja vrnitve k frankofilstvu. anglolilstvu in — zakaj ne? — k rusofilstvu? V tem primeru imamo fašisti povsem italijansko tradicijo, po kateri se odločno hočemo ravnati. To jo tradicija Danteja, ki je pognal nemoralneže in Izdajalce domovine peklu v jezero umazanij ali v smolo ali ognjeni del heretike!
Drugo vprašanje, ki se vedno znova pojavlja v razpravi, je vprašanje položaja Stranke nasproti državi. V tem pogledu veljo Ducejfeva formula: Stranka je nenadomestljivi večni člen med državo in narodom; ona je povezana s prvo in z drugim v kolikor dobiva od naroda svojo življensko silo in svojo probojno dinamiko, dočim prejema od države in ji vrača etično in zgodovinsko utemeljitev totalitarne oblasti. V kolikor je narod, je Stranka nujno množica, v kolikor je država, pa jc Stranka hierarhija. Stranka je najbolj vdani služitelj in najbolj trdovratni branitelj države. Kot služitelj mora biti državi popolnoma na razpolago tako v njenih akcijah, kakor v akcijah in življenju po-edincev.
Gladina ima bodočnost, toda osvojiti si jo mora
V kolikor ie trdovratni branitelj države, pa si Stranka pridržuje pravico, da bdi in nadzira in posega v vse organe in ustanove države, da bi ta ne bila okrnjena v svoji moči, ali kar bi bilo še slabše, da se ne bi izpostavljala izdaji svojega poslanstva.
In govorimo sedaj o mladini. Ali zares obstoji vpraSanje mladih? Kaj je novega v nemiru, ki giba mlade? Ali ni morda ona ista težnja, ista potreba po izpopolnitvi oblike, prenovitvi snovi in nadomestitvi premaganega z življenjsko silo, torej isto stremljenje, ki je vedno gnalo vse generacije? Vprašanje mladih so si izmislili stari, ki so vrgli mladcniškim čustvom utvaro velikih neznank, ki bi jih bilo treba rešiti in so si s tem hoteli ustvariti nekako osebno nasledstvo, svoje opravičilo. To je demagogija! (Odobravanje.)
Se so bitke, ki jih bomo morali biti; še so zmage, ki jih bomo morali doseči, da totalitarno uveljavimo fašizem v svetu, vendar se vse to ne tiče mladih nič bolj, kakor vsega italijanskega naroda. (Odobravanje.)
In vprašujemo tudi: ali je ta dozdevna kriza mladine svetovna, evropska ali samo italijanska? Ali zajema mladino starih držav ali tudi mladino novih držav? Ali je samo stvar prvih, ali samo stvar drugih? Ze 25 let sem, da celo od začetka stoletja, ni nič več stalno. Vse se giblje in obnavlja in običajni odnos moči je strt. Kar se je včeraj zdelo nepremostljivo, je danes že premagano in bo jutri pozabljeno. Kar danes še ne vemo, se nam jutri, glejte, že kaže kot bistveno.
Narodi, ki so si nadevali nadzorstvo sveta, se umikajo pred zaletom novih sil. Narodi, ki so se zdeli večno obsojeni na druga ali tretja mesta, pa nenadoma kažejo svojo pravo usodo. Izginjajo države, nastajajo države in nacionalne enote se spet vzpostavljajo.
Ali se torej moremo čuditi, ako si narodi sami zastavljajo vprašanja o svoji bodočnosti? In kako naj zahtevamo, da bi mladine, ki je v središču narodov in predstavlja njih dinamiko, ne prevzela in skrbela ta vprašanja?
V tem razbeljenem ozračju, spričo nesfnl-nosti vseh življenjskih činiteljev se torej ne smemo čuditi, ako so mladi ljudje včasih pretirano zaskrbljeni glede svoje bodočnosti in ako nekateri izmed njih z neobičajnim egoizmom kažejo skrb, da bi dosegli kakršen koli položaj, ki noj bi jim pomagal do nadaljnih osvojitev, Ni v tem krivda, ako o krivdi smemo govoriti, mladine, temveč pokolenja pred njo in če hočemo biti točni, našega pokolenja.
Prav mi smo pokazali, da je vse lahko in naravno, kajti v nekem določenem trenutku, da bi ne izgledali ošabni in retorični, nismo mladim ljudem pojasnili, preko kakšnih trdili notranjih bojev, priprav, borb in čakanj ter osebnih dram in tragedij je Mussolinijeva generacija prišla na vlado. (Odobravanje).
Prav mi smo pozabili svojo preteklost, začenši s tem, da nismo več primerno priznali na-pora, bodisi naše generacijo, bodisi one pred nami in morda še oddaljenejših. Izostal je naš pouki ln ker smo tako kazali mi samo na lahko, sc danes ne smemo čuditi, ako smatra zdaj mladina, da je vse naglo dosegljivo.
Ko to ugotavljamo, pa moramo priznati, dn italijanska mladina še vedno trdno veruje, čeprav se včasih zdi, du noče verjeti, morda zato, Ker se noče pokaz.ati prilagodljivo ali pn morda za to, ker se bori, da bi ji od zunaj vsilili prepričanje, ki bi si ga ruda s ponosom prostovol jno pridobila s svojim duhom. Ne smemo Iz tega delati ločenega vprašanje: Nasprotno mladini moramo povedati, govoreč ji jasno in pošteno: bodočnost je vaša, todn morate si jo priboriti! Sicer smo vsi mi več kot prepričani, (In je vprašanje italijanske mladine žc rešeno, odkar smo videli nuše dečke, kako se bore na vseh boji-
ščih te vojne kot levi. Ko so mladina bori in umira, potem »veruje« in ni v njej nerešljivih neznank (odobravanje).
Od Abcsinije do Španije, od Marmarike do Egiptu, Grčije in Rusije so se ti lepi mladci našega rodu ovenčali s častmi in bleščečimi križi v oslepujoči luči slave. To tako danes, kakor včeraj, kakor vedno.
Mladina ne zahteva drugega, kakor da jc mladina, in to popolnoma mladino, brez kakih omejevanj, razen tistih, ki nam jih nalagajo nujne časovne potrebe ter neustavljiv tok časa. Zato zahtevo, in to iskreno, to dediščino, odkoder lahko zajadra k uajplcnicnitejšim osvajanjem.
Mi imnmo le to dolžnost, dn jim pojasnimo in razložimo dolgo in težavno pot, in to, da so vse osvojitve le sad vere, študija, znoja, krvi. In zato zahteva od nas, da ji pomaganlo pri tej bistveni pojasnitvi, dn bo mogla biti brez vsakega zakrivanja, da bo lahko jutri pripadala kulturi, družbi, domovini. (Burno ploskanje.)
Pravo pojmovanje discipline
Osnova vsega pa je disciplina. Je popolnoma odveč imeti razne predsodke ter ne priznati nujni potek družbe. Moderna družba deluje v vedno širših kompleksih, gre vedno hitreje nasproti velikim kolektivom. Človek se vedno bolj izpopoln juje, izvira, ima vedno večji ugled, znto mora biti včlanjen ter sc podrediti nacionalnemu kolektivu, podrediti se višji disciplini. Ni dvoma, da je država največje ter najvišje predstavništvo te zahteve.
Družba in kolektivna nujnost življenja ter disciplina, ki iz te nujnosti izvira, nikakor ne uničujejo človeške osebnosti, kakor se tudi vojak, ki koraka z istim nahrbtnikom ter istim korakom s tisoči tovarišev, ki mu gredo ob strani zadaj in spredaj, ne čuti uničenega
Mi fašisti moramo gledali nn disciplino še pod nekim posebnim vidikom. Nikakor nc mo remo govoriti o dveh oblikah discipline: o eni ki gre od nas do naših podrejenih, ter druge ki gre od nas do naših nadrejenih. Če bi se to dogajalo čestokrat navzdol, bi prišli do preti ravanja, navzgor pa bi se spremenila v prilizo vanje. Ne moremo vršiti nasproti drugim naj resnejše službo poveljevanja, če nismo najprej v sebi popolnoma izoblikovali zavest najbolj izgrajene pokorščine. Disciplina se no sme ločiti od tovarištva. Nasprotno, tovarištvo mora disciplino podpirati. Tovarištvo moramo pojmovali kakor nekako mistično bratstvo, ki se daje neprisiljeno in se tudi neprisiljeno sprejme. To ie prijateljstvo, ki izključuje vsako koristo-lovstvo, ker ima svojo korenino v ideji. V moralnem redu ni nobenega nasprotstva tovarišev. Samo v antropologiji ie nek tak pojem, ki se imenuje ljudožrstvo. Zahteve tovarištva pa so: Spoštovanje, lojalnost, zvestobo. Treba je oliru-niti in to predvsem takrat prijateljstvo, kadar nastopijo težke ure. Prijateljstvo je dar, ki ga človek nudi stoječ pokoncu, sprejema pa na kolenih. Nekoč se jc govorilo o masi, hoteč s tem poimenovati in ločiti delavce in kmete od drugih slojev. Toda Italijani so vsi en narod.
To je popoln in nepomišljiv etnični kompleks. Če se potem hoče dati besedi gospodarski znnčnj, moramo pripomniti, dn je tako imenovanih »ventisettistov« cela legija, in ti zaslužijo posebno omembo.
Delavci, rokodelci,'meščani, plemiči so bili po modernem in fašističnem pojmovanju socialni le začasno, medtem ko je. človečnost sama del večnosti, in tn človečnost podzavestno včasih obupno teži k višjemu napredku, tako v socialno gospodarskem, kakor tudi v političnem, kulturnem iu ukuzovulncm področju.
Nizkotne demagoške špekulacije
Srednji sloji so potem še nu poseben način nekako zvezno tkivo, medtem ko je delavsku masa velika rezerva individualnih moči. Treba je torej le začeti s protimeščanskim hujska-štvom, da se ustvari zmeda ter poudari tendenca demagoških špekulacij. To je podobno nekdanjemu nustopu francoske uristokrucije, ki je dajala potulio sansculotom ter zato pustila glavo na giljotini, podobno tudi advokatom, bogatim profesorjem ter že bogatejšim meščanom pokojnih italijanskih socialističnih strunk.
Nekdo, ki se nu to pač razume, je takole definiral meščana: »Meščan je bogatin, ki je tudi luliko lopov.« Torej mora biti tudi bogatin, ki ni lopov, kakor moremo najti tudi reveža, ki je podlež.
' Bedno bitje, ki ga mi poimenujemo z be-
sedo »meščan«, je ciničen, brezobziren računar-ski in strahopeten človek, ki ne pripada nobenemu socialnemu sloju, obenem )t> pn lahko član vseh. To distinkcije, ki bi jih že mogli premagati v letu strelskih jarkov 1915 m ki • jih je poteptal pohod akcijskih oddelkov, so danes naravnost zločinske, ko ves italijanski narod daje tako veličastne dokaze. (Bene, bra-vo, ploskanje.)
Ali so buržuji, aristokrati aH proletarci tisti, ki se bore in umirajo v Severni Afriki ah v Rusiji, v trupu podmornice uli v kabini letalskega apurata ?
Tisti, ki pričakujejo zvesti in prepričani zinage v kakem koncentracijskem ujetniškem taborišču? Ali so matere buržujev ali delavcev uli aristokratov tiste, ki hodijo okrog žalno oblečene, ki pa kljub temu nosijo nedvomno in plemenito znamenje žrtve brez primere? Pustimo, tovariši, taka razmišljanja in trudimo se doseči čim popolnejšo enotnost itali^nskcga naroda.
Narodna enotnost je sveta
Kaj razumemo pod besedo nacionalna enot- | zgoraj kakšna antifašistična iver nost? ilazumemo najpopolnejše edinstvo vseh stični poedinci, ima to le relative Italijanov okrog nekaterih osrednjih elementov, kakor: rasna zavest, zavest večnega naroda. Vsak tak element je kakor nek nezamenljiv dar kolektivnega življenja, daljo suverenost države, imanenca sociulnegu vprašanja v fašističnem smislu. Zlasti pu v tem trenutku enotnost v vprušunju vojske, kar vključuje vse prejšnje elemente ter jih postavlja v položaj silne napetosti. Enotnosti No »sveta zveza« v starem liberalno-demokratičnem pojmovanju, nekuk kotel, kjer so bile pomešane vse used-'ine političnih strank, ki jih je strah, le pre-irost strah združeval, ker so se čutili ogrožene .n se skušali izogniti grozeči nevarnosti. Kotel, ki ni mogel doseči nikake edinosti, kajti vsaka stranka je vrgla vanj le svole izvržke in se-sedke s tihim sklepom, da obnovi borbo, čim bo nevarnost mimo.
Enotnost pa, o kateri govorimo in ki je že na sijajen način ostvarjena na bojnih poljanah ter v bolestnem krču, ki je iz vsega naroda ustvaril eno samo vojsko, je najbolj vroč ogenj in najpopolnejša topilnica, ki združuje dejanja vseh tistih, ki so pripravljeni boriti se za domovino do zadnjega diha.
To je torej italijansko enotnost v najvišji meri in zato tudi najbolj fašistična, ne pa ogabna in odbijajoča mcšanica, začinjena s farizejskim kosanjem.
Mi borci odklanjamo ogorčeno vsako zvezo in sočustvovanje, vsako somišl jeništvo, vsako sodelovanje ter vsako osebno in fizično nudenje skupnosti z dobičkarji, z izkoriščevalci, s šakuli, ki mislijo, da bi se dala odpreti v železnem oklepu fašizma v tej trdni enotnosti kakšna vrzel, skozi katero bi lahko vdrli ter si s falzi-ficiranimi dokumenti pridobili pravico do novega držuvljanstva ter si zopet osvojili gnusno deviStvo. Toda enotnost moremo doseči ne izven stranke, temveč v okviru stranke. Uporabljamo nek stavek Duceja in kličemo: »Vse v fašizmu, nič izven fašizma I«
Treba je stopiti v popolno dejavno stvarnost ter reči: »Vse v stranki, ničesar izven stranke!« Stranka si lasti to čast in to dolžnost, da je prva boriteljica v tej vojni. Pod besedo stranka ne razumem samo številnega članstva, temveč ves narod, ki tudi brez članske izkaznice živi, delo, se bori iu umira za isjo stvar.
Fašistični narod
Rekel sem, da mislim pri besedi fašisti tudi vse ncvčlnnjenc, ki pa imajo iste lastnosti, iste kreposti, iste ideale, kajti v resnici moremo trditi, da je danes ves narod fašističen. Fašističen je v vseh svojih temeljnih ustanovah in področjih: od vojske pn do uredništva, od sod-ništva do šolstva, od svobodnih poklicov pa do delavcev in kmetov. Če pa so šo kje spodaj ali
ali nntifaši-en pomen. Ta
odpor nas le navaja k temu, da si nikar ne delajmo utvar o soglasju, ki itak ni nikoli dosegljivo.
Ljudstvo brez črnih srajc, ki je odgovorilo nu vsak vaš poziv z navdušenjem in vzhičenjem in dostikrat mešalo apno za kamne fašistične zgradbe s svojim znojem in dostikrat s krvjo svojih žil, zasluži polno priznanje. Dnnes ne moremo in lie smemo reči: »Stranka je samo fašistična«, ampak moramo reči: »Stranka je tudi dediščina italijanskega ljudstva«. Samo, če smo v službi naroda, torej ne nadrejeni uli kar je še slabše, odtrgani in odtujeni od njega, samo če se nam za našim najbolj živim čustvovanjem posreči razumeti, izvesti stvarno resničnost, njene nnjpravičnejše in globoke težnje, borno resnično fašisti, to se pravi tvorci zgodovine. V nasprotnem primeru pa bomo le preprosti uradniki in navadni zgodopisci.
Odtod torej nova Ducejeva zapoved: »Bili z ljudstvom« sredi njega. Toda, biti z njim odprtega srca, visokega čela, svesti si ne le tega, kar moramo storiti, marveč tega, kar smo V preteklosti storili. Povedati hočemo sami sebi, kaj je bilo storjenega, da bomo vedeli ceniti žrtve tistih, ki so padli v začetku velikega obnovitvenega dela in da bomo na njihovih zgledih znali razbrati in opravičiti v svoji vesti pravice, ki jih zahtevamo — da poleg nas — tudi vsakdo dd drugih v celoti izpolni svojo dolžnost.
Stranka nima navade predlagati nikakih računov, zahteva pn, da sloji in stanovi brez razločka vrnejo nnrodu to, kar so dobili od vlade v imenu naroda. Bodimo z ljudstvom, ne da bi se ponižali do najnižjih plasti ali dn bi se naslonili na sredino aH da bi bili klečeplazni do najvišjih: pač pa moramo dvigniti vsi našo raven na čisto misel, čiste namene, delo in ognjevito voljo.
Stranka mora biti skupen imenovalec, po katerem se morejo razpoznavati vsi Italijani, tako glede ponosne preteklosti kakor tudi glede ncukročene gotovosti jutrišnjega dne: skupen temelj, na katerem nomo branili skupne pridobitve, in si bomo zgradili skupno srečo (odobravanje).
Ali res mislite, da ljudstvo zahteva od nas samo podporo in zaščito? Da, od nas bo zahtevalo tudi to in naša prava dolžnost je, dati mu to v najpopolnejši obliki. Toda ne zahteva od nas zgolj tega; kajti v tem primeru bi ljudstvo izgubilo svoje zgodovinsko poslanstvo.
Ako bomo svoje delo omejili zgolj na to, bi pomenilo, da smo padli nizko in sami zanikali pravi smisel svojega poslanstva. Če bi morali ljudstvu samo pomagati, bi ga omrtvičili in bi gledali nanj le s stališča potreb.
Kaj zahteva ljudstvo od nas?,
Kaj zahtevamo od ljudstva
Ljudstvo zahteva lil želi zlasti danes, da mu poveljujemo odločno in s silo, ki jo spremlja pravičnost (živahno odobravanja).
To je resnica: ljudstvo žeja po poveljstvu in nam nalaga to strašno dolžnost. Če jc res, da jo Oblast ognjeni križ, potem stranka v imenu vlade prevzema vso to pezo odgovornosti za poveljevanje in pravi svojemu voditelju: »Ti, ki veš in moreš, ti, ki poznaš cilje in sredstva, ti, ki imaš v svojem srcu srce vsega tvojega naroda, ti, ki držiš v svojih prstih usodo naroda, poveljuj nam! Iz tvojega povelja bomo prikrojili našo obleko in jo dali ljudstvu, da tudi ono stori v pokorščini za svojo najvišjo krepost in za motiv svoje zmage.« (Nujživah-nejše odobravanje).
Kaj pa bomo v povprnčilo za to odgovornost nn zahtevali od ljudstva? Samo eno: naj še naprej veruje v zmago, naj pride kar hoče. Toda samo verovati ni dovolj. Zahtevamo, da vsi delajo z neizčrpno vnemo, rekel bi skoraj z besom, da ne bo vera samo prazno in nedoločeno stremljenje, marveč, stvarna volja. Zahtevamo, da vsi sprejmemo najstrožjo disciplino. Vsako misel, ne rečem nedisciplinirano dejanje, na katerem koli področju, bomo sodili in kaznovali kot žalitev domovino.
Slepo verovati v zmago do absurdnosti; in četudi bi ves svet moral iti v razvaline, še in vedno verovati (odobravanje).
V ta namen je nujno potrebno izoglbatise kakršnemu koli zapravljanju sil in osredotočiti vse sile k istemu cilju. Poleg tega tudi zahtevamo, da vsi brez razlike oblečemo eno samo obleko, da se vsi držimo enega samega vojnega pravila: vsi moramo enako misliti, enako jesti, enuko se Oblačiti, enako delati.
Ko se milijoni vojakov junaško bijejo tako, da se jim čudimo mi sami in ves svet, nikomur ne more biti dovoljeno živeti takšnega življenja, kakršno je živel pred vojno, preživljati dneve v posuroveli sebičnosti, ki «e ie dušila v neumnem veseljačenjti lircz možatih čednosti in duhovne luui.
Zahtevamo sodelovanje -
Medtem, ko 4fi milijonov Italijanov živi tako, dn si meri kruh za tešitev gladu in čevlje in obleko kakor zahteva delo, ne sme hiti dovoljeno nikomnr, dn hI sc redil oh njem In oh paragrafih zakona: eni špekulirajo s svojimi nekontroliranimi zalogami, drugi mečejo prelahko zaslužen denar v nenasitna žrela črne brirze (nnjžlvnhnejše odobravanje), proti obojim bomo nastopili neusmiljeno (dobro, brnvo).
Počistili in pobrali bomo v zaboj za smeti vse lenuhe in postopače, bolj ali manj pozlačene vampirje, bolj uli manj skrivne proda-
jalce, ki se kopičijo po cestah, ovirajo delo in žalijo častne že zgolj s svojo naozočnostjo.
Dali jim bomo gotovo nezasluženo čast, poslali jih bomo v vojsko in delavske legije. Tega ne moremo storili samo iz vojaških namenov, ali za narodno izboljšanje, ampak predvsem za človeško izboljšanje, ker jim bomo nudili možnost, da si končno pridobe časten življenjski cilj in vsaj malo častL
Pa tudi sodelovanje zahtevamo od naroda. Zahtevamo ga zlasti od pohabljencev, bojevnikov in od družin padlih. Zahtevamo od ut-adništva. ki je najpogostejše v stiku z ljudstvom, od vseh, ki upravljajo svoje poklice in veljajo vsak v svojem krogu za najboljšo aristokracijo, kakor od najeastnejših in zvestih delavcev, in končno od duhovnikov, ki imajo skrb za duše in ki najbolje od vseh vedo, kaj pomeni sedanja vojna za cilje katolištva.
Zahtevamo, da vsi vredni Italijani kar najodločneje z najčastnejšim umevanjem pomagajo razčistiti guezdeca godrnjaštva in dvoma, ki ga na tem ali onem področju, v tem ali onem središču države ustvarja sovražna propaganda ali človeška slabost. Ti časi so_ trdi in vsak mora v vsakem oziru storiti svojo dolžnost. In to sodelovanje zahtevamo tudi iz nekega po< sobnega vzroka, zahtevamo ga, da bi bili d& skrajnosti omejeni v primeru trmastega odpora. Nihče naj se ne čudi, če bo na sovražnike padci neupogljivi meč faŠistovske pravice.
Kdo bo zmagal v vojni?
Na dnu vsega dela stranke je en sam kategorični imperativ: zmagati v vojni. Za zmago je potrebno, da je del bojišča, ki ji je zuilpan, spremenjen v monolitski blok, ob katerem se bo zlomil vsak sovražni napad in na katerega bodo lahko stvarno računale oborožene sile, katerim je zaupan drugi odsek.
Ta vojna ni vojna hitrosti, ampak vojna odpora. Tako se po stanju stvari in po treh letih zagrizenega in krvavega spora postavlja vprašanje: kdo bo dobil vojno? (Glasovi: Mil Mi!) Vojno bo dobil ne tisti narod, ki bo zmagal v zadnji bitki na bojišču, marveč oni narod, ki bo znal strniti vse živce v neprodifen diamant, ki si bo prihranil dih, da bo vztrajal eno uro več, ki bo znal tako zmanjšati svoje lastne zahteve in potrebe, dn bo prihranil, če tudi bo mani založen za en hlebec kruha več zn svoje vojake. Todn dovoljeno je tudi, da si postavimo šc neko drugo vprašanje: kdo ho dobi! mir: Mir bo dobil, in bo torej dal svoje licc novemu
(Nadalievanje na 3. strani.)
I
Poročilo Tajnika stranke
(Nadaljevanje z 2. strani)
redu ter bo vladal glede omike tisti narod, ki bo za mizo pri mirovnih pogajanjih bolj strnjen, bolj urejen, bolj discipliniran. (Živahno odobravanje.)
Predvsem pa tisti narod, ki bo imel svojo izvirno politično misel, ki bo postala tekom let največje premoženje vsakomur in vseh. skratka, zmagal bo tisti narod, ki bo ruzpolagal z vsemi svojimi organizatornimi silami, z vsem svojim moralnim bogastvom in z osrednjo politično idejo, okrog katere naj se organizira iu obnovi življenje, ki ga je vojna sprevrnila.
Odločna izjava
Ni dvoma, da ima italijansko ljudstvo vsa števila in vse lastnosti, da lahko premaga in zmaga to vrhovno nalogo. Naše ljudstvo ima med mnogimi drugimi svojimi življenjskimi lastnostmi zlasti tri stvnri, ki predvsem predstavljajo jamstvo za njegovo večnost, bodisi v stoletjih priznano dobrotljivost in modrost, bodisi novo krepost, ki se kaže zdaj in meče svojo luč v boiločnost. Vojno in mir bo dobil fašistični narod, ki veruje v katoliško vero, fašistični narod, ki v svoji snvojski dinastiji priznava simbol trajnosti svoje slave, fašistični narod, ki _se pokorava, veruje in prisega Ducejeventu geniju. (Vsi se dvignejo in vzklikajo: Savoja, Duce!)
Končal sem. Kakor ste videli, nisem govoril ne o imperiju in ne o vdanosti stvari in Duceju. Nisem govoril o imperiju, ker čutite prav tako kakor jaz, da imperij ni samo ozemeljska ostvaritev, ne upravna organizacija. Imperij je zlasti in v bi-
stvu misel, ki je prevzela duh naroda in ga vodi k najvišjim vrhovom, ta misel, ki prevladuje v naših srcih posebno zdaj, ko ozemeljski imperij predstavlja majhen kos zemlje, na katerem se naši hrabri vojščaki junaško bore skupno z nemškimi tovariši. (Vsi vstauejo in dolgo vzklikajo.)
Vdanost Duceju je nekaj, o čemer, dn ne rečem, da ne more biti nobenega razpravljanju, ampak tudi ne nikakšnega razglabljanja: ker to je izven človeškega vrednotenju in ker to pripada mistiki nuše vere. (Dobro; Vzklikanje).
Tovariši!
Preden končam, čutim potrebo, dn v imenu vseh Črnih srnjc, tistih, ki so padle na bojiščih ali tistih, ki se šc bojujejo, in vseh drugih, ki koprnijo po boju, ki zvesto oprnvljnjo svoje civilne dolžnosti, podnm tole trdno, preprosto, nepreklicljivo izjavo:
Naj se zgodi kur koli, v katerem koli času, nn katerem koli mestu, mi sc bomo borili odločno, srdito in čc bo treba tudi z besom do zmage. Če bomo morali pasti, prisegamo, da bomo padli lepo, dostojanstveno, častno, dn bodo tisti, ki pridejo za nami, lahko živeli dostojanstveno in častno.
Poročila iz (tatinskega gozda
»Tod so šli poljski častniki. Nihče se ni vrnil«
V Berlinu. 4. maja. Dopisnik lista Le Ultime Notizie« objavlja po nemškem listu »Das Keich« naslednje poročilo Feliksa Liitzkendorla:
Peljali smo se mimo ruševin mesta Smolenska. Pomladansko sonce je obsevalo prvo zelenje. V visoki katedrali, ki je bila že tako dolgo let preurejena v državni muzej, so se zdaj pripravljali na velikonočne praznike. Ceste so bile polne ljudi. Četa vojaštva so je pojoč vračala z vežhališča. Kal kmalu smo se pripeljali na tako imenovano Napoleonovo cesto vzdolž Dnjepra in smo zagledali majhen gozdič, kjer je bila sred: njega nekoč centrala boljšoviške (11*11. Naglo smo se bližali tistemu delu gozdiča, kjer so bili malo prej izkopali prve mrtvece.
Videl sem že mnogo mrličev — piše Ltitzken-dorf — videl pad'e vojake na bojiščih, in ženske in otroke, ki so jih bile raztrgate bombe. Toda nobeden teh mrličev se ne da primerjati s temi vrstami ustreljenih častnikov, ki so jih kot živali v klavnici pobil: kar na debelo v Katynskem gozdu. Ti mrliči, ki so pred tremi leti pc.-tali žrtve boljše-viskih okrutnežev, še niso bili razpadli. Videti so bili kakor množica mumificiranih trupel in prav zato je bil pogled nanje tako strašen, tako do dna duše presunljiv, da smo s tovariši brez glasu osupli in z grozo prežeti oMali oli tej množici negibnih, nesrečnih poljskih častnikov.
Zločini anglosaških letalcev
Eksplozivni svinčnik zadal otroku strahotne rane
Neapelj, 6. maja. — Urednik neapeljskega lista »Corriere di Napoli« se je podal v bolnišnico, kjer je obiskal malo Carmello Ouerra, ki je stara tri leta. Dekletce jo doma iz Afragole in jo je poškodoval eksplozivni svinčnik, ki so jih zločinski anglosaški letalci metali na Neapelj med enim tvojih zadnjih letalskih napadov na lo mesto. Uredniku je mati otroka pripovedovala strašno zgodbo.
Mati je pripovedovala, dn je mala deklica s svojim bratom odšla na dvorišče hiše v Via Principe. Bratec je star deset let. Oče je medtem delal zunaj mesta na polju. Otroci kmečkih delavcev nimajo izbranih igrač in često pobero za igro tisto, kar jim je najbližje. Bratec Evgen je opazil na tleli predmet, ki jc oba privabil še bližje. Predmet je bil podoben svinčniku ali pa polnilnemu peresu. Fantek je rekel setrici: »Glej svinčnik, ali se hočeš učiti pisati?« »Pisati?« je vzkliknila punčka, oči pa so ji zablestele. Otroka sta pobrala predmet, takoj nato pa je sledila eksplozija. Mati je hitro prihitela, deklica pa je v krvi ležala na tleh. Evgen je bil ves bled in je jokal. Oba krvava so takoj odnesli v bolnišnico. Fantka so takoj obvezali in je mogel odili domov, deklico pa so morali pridržati v nadaljnji oskrbi, ker je imela nalomljeni roki in nogo.
Bavnatelj bolnišnice, ki je spremljal časnikarja, mu je odgovoril na vprašanje, če so dekličine
Sikorski odpotuje v Iran ?
Stockholm, 7. maja. AS. Govori se, da bo Sikorski odpotoval iz Anglije na Bližnji vzhod, kjer bo nadziral tamkajšnje poljske čete. Ni treba reči, da želi takšno potovanje Anglija. Sikorski naj bi pomiril poljske čete, vznemirjene zaradi katynskega primera.
»Pester Lloyd< pa poroča iz Budimpešte, da bi se iz tega dalo sklepati, kakor da je poljsko-sovjetski spor končan. Sikorski naj bi se ob tej priložnosti sestal tudi z poljskim zastopnikom v Kujbiševu Bomerjein, ki bi tudi prišel v Iran. Isti list je zvedel iz Ankare, da je bilo predvče-rajšnim v Jeruzalemu burno zborovanje poljskih častnikov in bivših diplomatov, na katerem so obravnavali zadržanje poljske vlade do katynske-ga pokolja. Večina je odobrila grajo vladi Sikorskega, ker je odklonil ponudbo za preiskavo s strani mednarodnega Bdečega križa. Zborovanja se je udeležil tudi načelnik poljskega glavnega stana, ki je z letalom prispel iz Londona. V četrtek zvečer je govoril Eden z Majskim, zastopnikom Sovjetov v Londonu. Znova 6ta razpravljala o poljsko-ruskih odnošajih na osnovi Stalinovega pisma.
rane hude: »Da, dolgo jih bo treba zdraviti in ^dekletce bo trpelo hude bolečine. Deklica je že morala biti enkrat operirana in najbrž bo ostala vse življenje hroma.« Mati je slišala te besede in pogledala svojo hčerko ter govorila: >Tri leta je stara. Moja uboga reva! Toda tem psom se mora zgoditi še kaj hujšega... Njihovim otrokom ničesar hudega, ker otrok ni mogoče prijeti, toda če bi imela koga od njih v rokah... Sovražim jih.« Deklica se je prebudila iz spanja in zastokala. Pogledala je okoli sebe, pritisnila punčko za igranje k prsim, se hotela obrniti, toda bolečine na hrbtu so to preprečile. Otrok je silno izmučen in izčrpan. Mali vpraša: »Ali te zelo boli?« Otrok prikima, da resnično boli in uboga mati l>oža nesrečnega otroka, ki ga je peklenski stroj tako strahotno pohabil.
Fotografije in pisma
Vem, da v vsej tej dolgi vrsti poljskih častnikov ni niti enega, ki bi bil prijazen Nemčiji, saj so se bili vsi z navdušenjem podali v boj zoper njo. Navzlic temu te prevzame pogled nanje že ob sami misli na to grozodejstvo, ki ga je bilo moči zagrešiti v tej dobi civilizacije, v teh letih kulture. In umno lega smo se domislili, da je taka smrt pretila tudi natn vsem, ki smo bili ondi. To zgolj človeško občutenje se nam je še bolj poglobilo, ko smo opazili, da so boljševiški morilci opremili slehernega od nesrečnežev s posebno tablico z imenom in podatki, ki jo je imel sleherni mrlič obešeno okrog vratu. Posebna komisija mednarodnega Bdečega križa je z zdravniki vred pregledovala oblečena trupla in jim jemala pisma in fotografije iz žepov. Te slike Izvirajo Se iz prejšnjih dni, iz srečnih dni življenja v domačem krogu Vidiš smehljajočo se sliko mlade žene podporočnika; vidiš sliko družinskih članov, kjer drži žena najmlajšega v naročju. Vidiš sliko skupine častnikov, mladih in veselih življenja, ki so sc bili dali svoj čas — zlati časi — fotografirati v Parizu. Vidiš sliko starca z dolgo brado, poleg njega je stara ženica: slika staršev, ki zaman čakajo na sina. Pregledali in prevedli smo nekaj pisem, ki smo jih dobili s slikami vred: pisma mladenk in ženil, pisma otrok, sama pisma, polna zaupanja v bodočnost in upanja na skorajšnje svidenje.
»Preljubi, dragi očka,« piše hčerka polkovnika Virgila iz Vilne svojemu očetu. »Vsa sem iz sebe
od veselja, ko sem prejela tri — kar tri tvoja pisma! O, ko bi ti mogla opisati, povedati, kako to ljubim! Prav zdaj šele razumem, da brez tebe no morem živeti in da ne najdem spanca brez Tebe. Daj Bog, da se ohraniš, in ie eno ga prosim, da lil se vrnil in bi živelu skupaj, ljubi moj očka!«
Našli smo poslednje besede, ki jih je bil stotnik Lcmansky napisat s tresočo so roko, pa jih ni mogel več odposlali: »Ves svet mirno počiva iu ničesar ne ve o nas. Čim 1k»iii padel od strela, pozdravite mojo mater. Pozdravljam te, mati zemlja, pozdravljam, ki misliš ua moje.«
Nekatere žrtve so svoje poslednje misli napisale v brzojavnem slogu. Največ besed je tistih, ki so jih sporočili s/ojiui bojnim tovarišem, ki so bili na bojiščih ali v ujetništvu v rokah boljševi-kov. To se je zgodilo okoli 23. in '29. septembra leta 19:19. Dalje smo dobili še razna poročila o prevozu ujetnikov, ki so jih odpravili dalje boljševiki.
Najprej niso vedeli, kaj naj bi napravili s temi poljskimi častniki V prvih mesecih so jih porivali iz taborišča do taborišča, nato so jih namestili v taborišče pri Kozelskem. Iz te dobe so se širile od njih po svetu vesti po radiju, lako z dne 9. no-veinhra 1939: »Drobne radijske vesti. Bombe nad Nemčijo. Atentat na lhtlerja. Sedem mrtvih in šestdeset ranjenih.«
Zakaj tak molk
Naslednje vesti so bile zmeraj hujše. Mnogo teh poljskih častnikov je zbolelo, bili so vsi vročični, tresli so se od mrzlice Takrat so si napravili vesti o bojih Nemčije, o ofenzivi v Franciji. Z dno 12. decembra bereš: »Dane« so nam zabili vsa okna. Ne moremo videti več naših sojetnikov.« Z dne 22. decembra: »Danes so vse duhovnike odstranili od nas.« Zmeraj češče se javljajo zapiski o vstajenju Poljske. Ko se ie približala pomlad, so bili vsi prepričani, da hodu čim prej osvobojeni. Bajo so jim bili obljubili, da bodo do konca marca žo vsi v domovini Vsi zapiski so poini veselja. Boljševiki so pa nato oddelili častnike v manjše skupine in jih odgnali. Odtlej ni nobenega zapiska več, Kaj se je bilo zgodilo s temi nesrečniki?
To nam je povedal starček Kozilev iz Katina. Zdaj mu je 74 let in je bil svoj čas zaposlen kot cestar v Smolensku Temne in hrapave polti je, oči so živahne in njegova dolga brada jo podobua Tolstojevi.
Njegovo pripovedovanje jo slikovitega izraža-ja: »Bilo jo v začetku aprila, ko sem šel po cesti kolodvoru. Na burji so stale vrste poljskih častnikov. Vsi so se tr"sli od mraza. ,Crni vozovi4 (tako rekajo temnim vozovom GPll) so bili pripravljeni.
Da bodo odpravili časlnike proti severu, v neko okrevališče. Nihče se jim ni smel približali. Sleherni bi bil ustreljen Da, da, tukaj mimo so šli poljski gospodje iu niso prišli več nazaj. Skoraj dva meseca so jih dovaiaii vsak dan semkaj, po sto, po dve sto, in kdor je imel dobra ušesa, jc lahko slišal strele iz gozda.«
»Toda Kozilev, zakaj niste koj povedali Nemcem, kar slo videli?«
Sklonil je glavo, se zamislil in počasi dejal:
»Gospodje, vi ne veste, kit| je GPU. Vsakogar najde in jaz sem bil že enkrat postavljen k zidu. Ne, ne, Nemcem nisem nič povedal. Povedal sem pa Poljakom. .Tjaie, tjale dol pojdite, v gozd, pa boste našli svoje brate,« sem jim dejal.«
Iu tako je tudi bilo.
n)
proli
psi i
J
sfr^MkjTi
Ste^iA. iona
Na krovu neke italijanske bojne ladje, ki spremlja konvoj: Italijanski častnik zasleduje operacije med napadom sovražnika.
rudija dobi novega podkralja
Lizbona, 5. maja. AS. Londonski dopisniki smatrajo, da bo v kratkem imenovan nov indijski podkralj namesto lorda Linlitgho\va, čigar doba je pred kratkim potekla in je ostal na tem mestu samo zato, ker so nastopile težave pri izbiri naslednika. Smatra se, da bo za novega indijskega podkralja imenovana neka vojaška osebnost.
x»vv •	p t"*
Oscenje v aonji
Budimpešta, 7. maja. »II Piccolo« poroča iz Budimpešte: I'o vzpostavitvi normalnih telegrafskih zvez z Bolgarijo se je izvedelo, da je polici in izvedla veliko čiščenje v Sofiji, čiščenje, ki je trajalo dva dni, se je včeraj končalo. Aretiranih je bil nad 400 sumljivih oseb, med njimi številni Judje. Izvedene so bile tudi civilne preiskave, pri katerih je bilo zaplenjeno orožje, strelivo iu dokumenti, ki so se jih posluževali razni teroristi. Med prijetimi so tudi morilci polkovnika Banteva in drugih osebnosti. Prebivalstvo je ostalo mirno in je disciplinirano sprejelo izredne ukrepe izvršilnih organov.
' Bil je teden popolne sreče. Na vsaki strani svojega Dnevnika omenja mladi car to svojo srečo.
»Neskončna sreča je biti noč in dan med štirimi očmi sam z njo.« (22. novembra.)
»Vsak dan hvalim Boga in se mu zahvaljujem za srečo, ki mi jo je naklonil. Človek si ne more želeti večje sreče na svetul Moja ljubezen in spoštovanje za mojo oboževano Alico narašča vsak dan bolj.« (24. novembra.)
»Ni besed, s katerimi bi mogel opisati srečo bivanja med štirimi očmi v tako lepem kraju, kakor je Carsko selo.« (25. novembra.)
Mlada carica je pripisala pod te vrstice: ' »Vsak dan je bolj močna in bolj globoka moja ljubezen in moja vdanost do tebe. Nikoli se ne bom mogla Bogu dovolj zahvaliti za zaklad, ki mi ga je dal, ko mi je dal tebe, moj oboževani, sladki, dragi! Srečna sem, da se lahko imenujem tvoja. Ali je mogoča še večja sreča? Nikoli ne bom pozabila tega kraja, ki mi je tako drag, zaradi spominov iz leta 1889 — in je zdaj najino skupno bivališče! Bog te blagoslovi, moj ljubljeni, mali mož! Poljubim tvoj sladki obraz.«
Na nekem drugem kraju pripominja carica:
»Nikoli bi si ne mogla misliti, da je mogoča na svetu tako popolna sreča, tolikšna skladnost med dvema umrljivima človekoma. Jaz te ljubim! Te tri besede bodo zaključek vsega mojega življenja.«
Treba je bilo misliti na povratek v Petrograd in sicer 26. novembra. Toda na predvečer je car zabeležil v svoj Dnevnik, da je »draga mama« brzojavila, da lahko ostaneta tu še en dan. Car je bil vesel, da je pridobil še en dan. Niti spomnil se ni, da mu sedaj, kot carju, ne sme nihče več ukazovati, niti njegova mati. Ubogi mladi .vladar se ni še navadil na ukazovanje. Nerad se je
vrnil v glavno mesto. V svoj Dnevnik je zapisal: »...žalostno je, da morava zapustiti to ljubo Carsko >selo, ki nama je tako drago in, kjer sva tako lepo živela drug za drugega.« Mlada carica pa je pripisala: »Nikoli več se ne smeva ločiti. Zdaj sva združena za vse življenje, in ko bo to življenje minilo, se bova združila v drugem življenju za vso večnost. Tvoja! tvoja!«
Vedno je mislila na onstranstvo.
Carsko selo je postalo njuno najljubše bivališče, njun pravi dom, kjer sta ostajala vedno za delj časa, končno pa sta sploh prebivala tukaj. Zdaj pa sta se morala vrniti v Petrograd, da bosta prisostvovala slavnostni štiridesetdnevnici smrti Aleksandra III. Mlada soproga se je zopet zavila v težko žalno obleko, in se jc zamislila v pogrebne svečanosti.
Namenoma so podrobneje opisani prvi dnevi mladih zakoncev, da spoznamo dušo mlade carice. Ob svojem prihodu v Busijo je mlada carica gledala svojo novo domovino skozi črne žalne pajčo-lane. Poleg žalosti za rajnim carjem je vplivalo nanjo pusto podnebje. Mesec november je Petrogradu celo za tiste pust in žalosten, ki so tu rojeni. Megla zagrinja mesto in vso okolico. Včasih je tako gosta, da komaj proti deseti dopoldne in tja do treh popoldne prodre žarek svetlobe v to puščobo. Žalost in smrt in megla in puščoba so pustile neizbrisljiv vtis v duši mlade carice, in mesto Petrograd ji je bilo od prvega začetka zoprno, to tembolj, ker ni našla žive duše, razen svojega soproga, ki bi jo bil sprejel s toplino. Vsi ti vtisi so vplivali na caričin značaj zelo neugodno.
V Petrogradu carica tudi ni imela občutka, da je gospodinja, kar je mladim ženam tako ljubo. V palači Anickov so mladi carici odkazali sobane, kjer je živel njen soprog kot samec. Tu pa je gospodinjila carica-vdova. Mladi car pa, kakor smo že videli, je bil ubogljiv sin, ki so ga še vedno imeli za otroka. Bil je ubogljiv ne le spričo matere, ampak tudi spričo drugih, kakor vidimo iz zapiska v njegovem Dnevniku: »Danes nisva mogla storiti drugega, kakor da sva šla na kratek sprehod, kajti Pobedonoscev bi rad govoril z menoj ob desetih .. .< (30. decembra.)
Mlada žena je skušala, da bi se tiho vdala v svojo usodo; samotno je živela, brez kakšne posebne zaposlitve, le ruščino se jo učila vsak dan po nekoliko ur. Njena sestra ji je bila poslala iz Moskve neko osebo, ki je bila prej njena učiteljica ruščine. Ta gospodična je bila Nemka, rojena v Rusiji. Pri veliki kneginji Elizabeti je zavzemala mesto med družabnico in prvo spletično. Bjla je
zelo resna in pametna. Carico jo učila ruščine; učenka je dobro napredovala; kmalu se je naučila lepih ruskih pesmi in rekov, ki jih je potem ob vsaki priložnosti uporabljala, ko je pisala v carjev Dnevnik. Carica je svojo učiteljico zelo vzljubila, navezala se jo nanjo za vse življenje, kakor bomo pozneje videli.
Dne 31. decembra jo zapisala carica v Dnevnik: »Zadnji dan lcla! Kako sem srečna, da ga bova preživela skupaj! Moja ljubezen je tako globoka, tako čista, tako močna, tako brezmejna.« Spodaj pa je pripisal car: »Kako hudo mi je bilo, ko sem v cerkvi ye-mišljeval o strašnih spremembah, ki so nas doletele to leto. Vendar zaupam v Boga in pričakujem pričetek novega leta, saj je to, česar sem se najbolj bal, že minilo. Poleg le nepopravljive nesreče pa mi je dobri I3og naklonil tudi veliko srečo, kakršne si niti predstavljati nisem upal, dal mi je tebe, Aliks!«
V začetku leta 18913 je bilo konec prvih šestih tednov žalovanja. Do lega časa na dvoru niso sprejemali odposlanstev, ki so prihajala iz vseh krajev, da se poklonijo novemu carju. Dne 17. januarja je bil v Zimski palači velik sprejem plemstva iu županov. Ob tej priliki je car govoril svoj znameniti govor:
»Vesel sem, ko vidim predstojnike vseh stanov, ki so se zbrali, da mi izrazijo svojo vdanost. Jaz verujem v iskrenost, ki jo je vsak Rus izkazoval svojemu carju. Toda v zadnjem času se večkrat slišijo na zborovanjih plemstva besede, ki pričajo, da se plemstvo odtujujo svoji zvestobi do vlade. Zato je potrebno, da bom, medtem ko bom posvečal vse svoje moči v blagor ljudstva, skrbno bdel, da se bodo načela mojega nepozabnega očeta ohranila neokrnjena.«
Kakšne posledice je imel ta nagovor, bomo videli pozneje. Za zdaj naj omenimo le to, da se je prav tega dne, 17. januarja, pričelo prvo poglavje žaloigre, ki se je pozneje razbesnela nad carsko družino. Car so tega usodnega dne ni niti najmanj zavedal, da je v svojem govoru napravil pomoto. Zvečer je zapisal v svoj Dnevnik: »...silno zaposlen, preden sem stopil v dvorano, da bi sprejel odposlance in jih nagovoril.«
Nagovor je priredil Pobedonoscev in vsi mislijo, da je car pod vtisom plaliosti in zmede, rekel namesto »nemogoče sanje«, »nore sanje«. Naj bo kakor koli, car ni opazil, da je naredil napako. Mlada carica ta dan ni imela druge vloge kot to, da je tiho čakala. Ker ji je bilo rusko življenje še popolnoma tuje, tudi ni vedela ne razumela, da je bila Carjeva izjava nerodna. Kmalu po tej slovesnosti pa je nastopila tudi ona. Ta njen nastop pa ni bil srečnejši od carjevega nastopa,
Razbojništva komunističnih roparjev v Beli krajini
Črnomelj, 4. maja.
Kako drži komunistična stranka svoje obljube, ki jih je dajala delavskim slojem, se najbolj vidi iz telile dejstev: pridrveli so banditski roparji pred davnim na Tančo goro in pobili dva revna delavca — Puhka Štefana, očeta petih otrok, in Murna Lojzeta, očeta osmih otrok. Niso prišli nad kapitaliste, pač pa nad uboga delavska družinska očeta, ki nista nikomur nič žaleča storila in sta s svojim delom skrbela le za vzdrževanje številne družine. Tedaj so ju odpeljali in ni se vedelo, kaj so z njima storili; zdaj pa se je razvedelo, da so ju zverinsko umorili in pokopali za vasjo Nova lipa pri Vinici. Tako je spet dvoje slovenskih življenj uničenih, dve ženi objokujeta mrtva moža in štirinajst — 141 — otrok je ostalo brez varuhov in rednikov. Tak je torej in bi bil delavski raj, ki ga imajo »narodni osvoboditelji« vedno na ustih.
Ko 60 v noči od 14. na 15. aprila izropali štiri kmetije, so priredili veselico, ki pa se je skromni obrtnik Rolih Janez, krojač iz Krasinca pri Podzemlju ni hotel udeležiti; zato so ga odpeljali na komando v Novo lipo, mu tam razsekali glavo in nagega pokopali za vasjo. Drugega maja so ga od kopali in ga prenesli na Vinico, kjer čaka zdaj dan vstajenja. In na veliko soboto se nm je rodilo dete, ki nikdar ne bo poznalo 6vojeaa očMa in ki se bo zaman oziralo okrog v pričakovanju, kdaj bo dobri očka prišel. A njega ne bo...
Tudi belokranjski kmet je trpel, kot so trpeli njegovi sobratje po veej deželi. Tako opevani in proslavljeni »narodni junaki in rešitelji domovine« so tisti, pred katerimi V6taja groza, za njim pa jok, rop, požig in umori.
Krvava lisa se vleče od Krasinca do Butorja in 7.orencev, kjer so pobrali vso živino; od Lipe do Hrasta, ki so ju oropali že prej, pa do Krupe in Stranske vasi — vsepovsod prinašajo »rešitev, osvoboditev in boljše življenje na tej ubogi zemlji« 1 Kljub vsemu, da je ta škoda tako velika, se bo vendar dala popraviti, ko bodo banditi iztrebljenj in ko se bo spet vrnil mir v našo deželo. A kdo bo vrnil življenja vsem ti6tim, ki so padli, kdo jih bo nadomestil, ko nam je sleherni tako potreben in sleherno življenje tako dragoceno? Kdo bo tisti in kje bodo tedaj vsi širokoustneži, ki pravijo jžrtev je treba«?
Kdo bo vrnil Gašparičevi družini njihovega sina šimna, ki 60 ga banditi odpeljali in se ne ve za njegovo usodo? Kdo bo obudil Žalčevi družini njihovega sina '20letnega Ivana, ki je nasilno mobiliziran ušel od partizanov, a so ga prišli iskat na dom ter ga za Novo lipo ubili? Dragoceni življenji sta to; nikdar več ju ne bo, a mi vemo, da Rog ne bo dopustil, da bi nedolžno prelita kri ostala brez sadov.
Tebi, slovenska žena, kliče iz prezgodnjega groba tvoja sotrpinka Grgoreševa gospodinja, roj. Tome iz Podklanca pri Vinici. Prala je v potoku in ko se je vračala, sta jo počakala dva »osvol>o-ditelja«, jo odpeljala ter jo nato skupaj z drugimi .tovariši« vlačila dva dni po V6eh njihovih komandah in jo končno ubila. Zdaj leži za vasjo Hra6t. Njena mati in ona sama sta tako obupno klicali na pomoč, da ju je bilo elišati na Vinico. Lepa bodočnost nas čaka, če bodo tako padale druga za drugo slovenske žene.
Roparske komunistične tolpe se klatijo zdaj po gozdovih po Beli Krajini; čez dan se skrivajo, ponoči pa prilezejo iz svojih skrivališč ter začno svoje »osvobajanje« po načelu »rop, umor, požig« I
Desetletja bi se lahko trudili, da bi ljudstvo spregledalo, zdaj je vse to odveč: gola dejstva so našemu ljudstvu odprla oči. Zdaj vedo, kam bi jih pripeljalo, če bi mirno prenašali vsa zverinska in roparska početja partizanov. Zato pa eo se ljudje dvignili, da z orožjem v roki branijo 6voje domove,
da se ohranijo za ljudstvo tn da na žrtvah tolikih nedolžnih ustvarijo lepšo bodočnost.
V noči od nedelje na ponedeljek eo prišle tolpe partizanov s Travne gore od Sodražice sem v okolico Sv. Gregorija. Sle so na rop. Pri mnogih posestnikih so vse pokradli, do zadnje žlice. Odnesli so krožnike, luč itd., prav vse. Predvsem pa živino. Samo v vaseh Zadniki, Črnec, Brinovšče so od peljali 25 glav živine ter tri prašiče. Predvsem so kradli* parlizanke, ki so najbolj divjale; ludi domačinke iz okolice Sodražice eo ee ropanja udeleževale. Potem so vodili to živino kar čez polje in oziinlno proti Travni gori. Zasledovati jih je bilo
težko, kajti deževalo jo in bila je velika megla. Fantje od Sv. Gregorija so hrabro branili vas, da g niso komunisti prišli tudi k Sv. Gregoriju, kamor so se bližali.
2e prej eo fantje pri Sv. Gregoriju (v petek) ujeli partizansko predpatruljo, v kateri so bili 2onta ■ Alfonz (1910), Žonla Gabrijel (1914), Bizjak Marta H (1908) in Cehe Viktor (1907). Povedali 60, da so
DALE CAENEG1E
48
Kaho si pridobiš prijatelja
Povejte otroku, svojemu možu ali komu drugemu, da se na kako stvar ne razume, da se po-
I	.....2: • . ___:x:li	W n i<im VGul-n vn.
jih Ugrabili onstran meje hrvatski partizani, da so ^ polnoina moti, in uničili boste v njem vsako vose pa potem potikali okoli Novega mesta kakor S Ijo do napredka in poboljšanja. Zdaj pa posku-delavci, bili eo pri Šmarjeti, kjer so se udeležili ■ site z nasprotno taktiko: vzpodbujajte ga, pri-Mikužove velike noči, šli preko Duplice pri No-H kužite mu stvar tuko, da se mu bo zdela lahka, vem mestu, kjer so jim dali orožje ter eo se zdaj n prepričajte gu, da imate polno zaupanje v nje-znašli kol predpatrulja pri Sv. Gregoriju nad Ve-g gove sposobnosti, in videli boste, da se bo z likimi Laščami. Bili so raztrgani, ušivi ter nave-g vnemo vrgel na delo in uspel ličani tega potepanja in kraje med svojimi ljudmi. M . . lo metodo uporablja tudi l^vvel TIiomas,
W
Smarnična pobožnost V trnovski cerkvi
Bil je deževen večer. Nebo je bilo 6ivo in oblačno, po malem je rosilo, ljudje pa so se stiskali v evoje pomladanske plašče, zakaj bilo je hladno. Prihajali so v trnovsko cerkev k šmarnicam. Ne bi mogel reči, da so prihajali v božji hram zaradi tega, da bi poslušali lepo petje in se po končanem opravilu srečali z znanci, s prijatelji, da bi kramljali. Bilo je hladno vreme in nikomur ni bilo do tega, da bi pred cerkvijo postajal. Ljudje so sledili resnemu klicu svojega duhovnega pastirja in 60 že ob pol osmih napolnili cerkev.
Kakor rečeno, niso prišli iz navade in tudi ne zaradi petja, zakaj na prižnici se je pojavil duhovnik in začel z rožnim venčen,. V mračni cerkvi je postalo nekoliko bolj evetlo. Najprej so_ prižgali rdeče, rumene in modre lučke na umetniško izdelanih svetilnikih pred oltarjem, potem pa je za-bleslela velika podoba Matere božje na oltarju. Stotero oči se je uprlo v Mater z božjim Sinom v naročju. Med vrsto belih sveč 6e je prikazalo nežno cvetje, ki se vzpenja visoko vse do podnožja velike Koželjeve podobe. Glasno je odmevala molitev, misli množice pa eo se mudile v tožbah in prošnjah.
Ne, ti ljudje niso prišli k šmarnicam iz navade ali zaradi lepega majskega večera, ko te zamika pod vedro nebo, v druščino in tudi v cerkev h kratki pobožnosti. Deževalo je in pusto vreme je leglo nad trnovsko okolico. Stoteri Trnovčani so prišli v cerkev iz notranje potrebe. Hoteli eo se pridružiti kot posamezniki in kot župljani onim ogromnim množicam, ki eo nocoj v božjih hramih, v velikih mestnih in v skromnih hribovskih cerkvah ter pro-
H globok poznavalec človeške duše. On zna vzbuja diti v svojih prijateljih zaupanje in pogum. Ne-S kega večera sem bil v njegovi hiši, pa me jc g povabil na partijo meni nepoznane igre. Niti S sanjalo se mi ni, kje naj bi začel. Zame je bila m ta igra težko umljiva in zamotana. »Kaj še,« mi B je dejal Thomas. »Malo spomina in pametnega sijo Mater, naj bi ee milostno ozrla na naše ljudstvo, g čutu je treba imeti. Vi se jo boste v nekaj tre-
" zrelih letih, ■ nutkih naučili zaradi svoje nadarjenosti.«
Na desni strani 60 sedeli možje v na levi ženske, spredaj eo se gnetli otroci, cer- BI kveno ladjo vse do vrat pa je napolnila dozorevajoča mladina. Med domačine, ki že desetletja pri
še preden sein se dobro zavedel, sem že se-jj del pri mizi, za igro popolnoma pripravljeni, lo pa zgolj zaradi tega, ker mi je dejal, da sc
iiajajo v cerkev, 60 ee pomešali ljudje, ki eo prišli ■ bom z lahkoto naučil te igre.
Culbertson je dobro znan vsem igralcem
iili ■ bridgea. Znan je zlasti po tem, da je spisal o ni-g tej igri knjige, ki so prestavljene skoraj v vse ela S jezike. Nekoč mi je priznal, da se ne bi nikoli
• _ S	.-1 1 ■ :__:	..... „n k! >,H,wl Ž.ncn 111 nol' n
od daleč in se naselili v tem prijaznem delu mesta. N Tudi Gorenjci, Prlekl, Savinjčani in drugi so bili ~ med njimi. Pred meuoj je sedel pismonoša v uniformi s peterimi otroki. Predolga se jim je zdela H j	-------—- j ...... --.	,
molitev in komaj eo čakali, da bi se oglasile orule. H posvetil tej igri, če mu ne bi pred časom neka Sledil pa je govor in mož v uniformi jim je moral " ženska rekla, da ima poseben dar zanjo. Leta e prstom na ustnicah pokazati, da morajo molčati, g 1922, ko je prišel v Ameriko, se je potegoval potrpeti	B za službo profesorja filozofije in sociologije, n
Ko so tnko sedeli, stali ali klečali v cerkvi že g zaman. Nato je začel prekupčevati s premogom skoraj uro dolgo, so.prižgali sveče na oltarju in S	nl^lo. NaBg"
sploh mislil ni. Bil je sploh manj sposoben
oglasile eo 6e orgle. Stara pesem v Čast Mariji se
je prelivala po skrivnostnem hramu. In spet so bile = sl,u" m,?m 'V" ' " Jl "'V'uT iči stoterih župljanov uprte v podobo Matere, iz § igralec, silen do skrajnosti tako da se je ma-
.okdo upal z njim spustiti v igro.
Čez čas pa se ie srečal z lepo učiteljico bridgea Jožefino Dillon, se vanjo zaljubil ter se z njo oženil. 2ena je opazila, s kakšno skrbjo mož analizira igro in študira karte. Prepričala ga je, da bo postal slaven igralec. I11 ta pobuda jc ustvarila iz njega slavnega igralca.
Spomnite se torej pravila: Zatekajte se k spodbujanju. Opominjajte na ta način, da pri-kažete lahkoto, s katero je mogoče popraviti
Leta 1015 je Amerika z grozo gledala v Evropo, kjer so se narodi med seboj klali. Ali res ni mogoče, da bi jih pripravili k sklenitvi miru. Woodro\v \Vilson je sklenil, da bo po-
Nakazila za sir za trgovce
Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse trgovce z rac. in kontingentiranimi živili mesta Ljubljane, da dvignejo do 11. maja t. 1. nakazila za sir za mesec maj v Gosposki ulici 12-1.
Razdeljevanje sira potrošnikom
Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse potrošnike mesta Ljubljane, da dobijo od 12. maja dalje pri svojih trgovcih za mesec maj na odrezek B po 60 gr parmezana in 150 gr mehkega sira.
Maksimalni cenik št. 8
Česen novi lir 4.25 (5.05). beluši 9.— (11.-), karfijola 2.80 (3.35), korenje očiščeno 3.— (3 60), čebula zgodnja 2.90 (3.*5), kopre 2.20 (2.55), solata vseh vrst 3.15 (3.70), špinača 2.85 (3.35), zelena 3.80 (4.55), marelice suhe 4^35 (V?.l5), pomaranče la (Moro—Tarocc«) 8.33 (935), porna-
»Partizanske osvoboditve«:
hiša kovača Hitija v Begunjah pri Cerknici, porušena od partizanov.
domuče 20,— (23.80).
Drobne gospodarske
src pa so vdano prihajale vedno iste prošnje: prosi _ za nas, prosi za nas... Ljudstvo trka na Njeno a dobro 6rce po namenu svojega škofa in se priprav- g Ija na posvetilno pobožnost konec maja. Tako je H vsak večer v Trnovem, tako v stolnici in pri fran- ■ čiškanih, po vseh meslnih cerkvah in po podežel- g ekih. V nekaterih krajih opravljajo šmamično po- a božnost zjutraj, v mestih zvečer, povsod pa jih B vodi ista misel: ohrani nam, Mati, vero, utrdi nam g upanje in daj nam ljubezni. Za na« prosi in za a vse tiste, ki so Tvojega Sina zavrgli, da se bo B ,
milostno ozrl na zemeljsko skorjo in na ljudstvo, 5 "UI?a.,°' . . , , , .. ,. „ ..__
ki Te častil	B Delajte tako, da bodo ljudje z veseljem storili,
n	kar vi hočete.
^ Leta 1015 je Amerika z grozo gledala v
Gospodarstvo	g
S miru. Woodrow NVilson je ranče II. 7.33 (8.35). limone Ta (15 cm obsega) g «}al k bojujočim se narodom mirovnega odpo-*0i (4.80 komad 0.50) orehi Sorrento 26.- . slan^jno nu, b| M v E	WiUiara jennin{,s
(30.-), oreh, navadni 21.50 (23.-), suhe če.plje, a Rry^ dr-avni ,ajnik. Wl'lson pa jc sklenil.
B da bo poslal svojega posebnega prijatelja pol-■ kovniku Housea. lo novico bi moral Bryanu S sporočiti sam llouse. Kako naj stori, da ga ne Italijanskogrški plačilni promet. Na osnovi B i,0 u?alil? sporazuma med zavodom izmenjavo t inozem- ■ >Bryan je bil zelo razočaran, ko je slišal, stvom v Rimu in grško Narodno banko je bil na g ,]a bom šel jaz namesto njega,« pripoveduje novo urejen plačilni promet med obema država- g llouse. »Jaz pa sem mu rekel, da predsednik ma. Preko kompenzacijskega računa gredo vsa B ni hotel dati potovanju uradnega značaja. Njc-plačila, predplačila za blagovne terjatve in v zve- g g0va pot v Evropo bi vzbudila splošno pozor-zi s tem provizije, stroški, plačila patentov, licenc g UOst in vsi bi se spraševali, kaj neki išče itd., pokojnin, podpor, študijskih podpor, obračun ■tam...«
javnih prometnih ustanov, plačila pomorskih pre- g Ali ste razumeli dvojni pomen? House pra-voznin in končno plačila med Grčijo in Italijo za ■ vi Bryanu, da je prevažna osebnost za tako dežele, ki so izrecno raztegnile veljavnost svojih B poslanstvo, in Brvan se s to rešitvijo zelo za-plačilnih sporazumov z Italijo na Grčijo, gre za g dovolji. Polkovnik llouse je uporabil eno naj-Bolgarijo, Dansko, Finsko, Romunijo, Slovaško, ■ važnejših pravil, ki se moramo po njih rav-Švedsko in Madžarsko. Za vsa ostala plačila je ■ nati v občevanju z ljudmi: Delajte tako da potrebno dovoljenje zavoda za zunanjo trgovino, g bodo ljudje z veseljem naredili, kar vi hočete!
Bolgarsko kmetijstvo. Ker so mnogi bolgarski ■ VVoodrovv Wilson je uporabil isto taktiko, kmetje opustili gojitev žita, ker so bile druge rast- g ko je povabil v vlado \Villiama Gibsa McAdooa. line bolj donosne, kot n. pr tobak, konoplja, lan g Sicer je bila to največja čast, ki je mogla do-itd., je bolgarska vlada sklenila, da bo kmetom, II leteti kakega človeka, pa vendar se je »Vilson ki oddajo v skupna skladišča večje količine kot so g lako obnašal, da je dal McAdoou še veličast-predpisane, dala posebno premijo. Količine žita g nejšo sliko njegove službe. Takole pripoveduje so bile določene na osnovi srednjega pridelka no B McAdoo sam:
ha v dotičnem okraju v zadnjih io letih. Premija 5 »Wilson mi je rekel, da sestavlja vlado, je 200 levov za stot žita.	g Zelo bi mi bil hvaležen, je rekel, če bi hotel
———	■ sprejeti mesto državnega tajnika financ. Po-
Zaplenjena imovina	S^h,rjo«je'da bi mu s tem storil velikansko
komunista Edvarda Kocbeka S US "n",'nesrečo pa se Wilspn ni vedno ravnal
g po tej metodi. Če bi se, bi zgodovina šla po
drugačnih smernicah. Na primer: preprečil je Ameriki, tla ni vstopila v Zvezo narodov. K
Zaplenjena je imovina profesorja Edvarda Koc-
beka, roj. pri Sv. Juriju ob Ščavnici, bivajočega v S .....
Ljubljani. Zaplemba ima običajne zakonite posle- B mirovnim konferencam ni vzel nobenega člana dice.	S republikanske stranke, temveč samo člane last-
---:-7~o-^——TT^-* ne stranke. Izid tega postopanja je bil, da si
Vremenska napoved 8. maja (sobota): a je wilson zapravil predsedniško mesto, zapra-Močno deževje s hudimi nevihtami (najbrž v § vil predsedniško mesto, zapravil tudi zdravje, glavnem ponoči), nevarnost toče, temu bo sledil « Ameriko pa prisilil, da je ostala izven Zveze deževen in hladen dan.	g narodov, s tem pa obenem spremenil tok zgo-
9. maja (nedelja): bistveno izboljšanje.	g dovine.
[(U9.TURNI OBZORNIK
Posmrtna razstava Ivana Vavpotiča
V počastitev spomina slikarja Ivana Vavpotiča je Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu odprla umetnostno razstavo del umrlega slikarja. Zbrano ie veliko število podob v različnih tehnikah, obsegajoče čas od 1. 1893 do današnjega časa. Tako ima prireditev tudi retrospektiven značaj, ter naj ponazori miselni in umetnostni razvoj znanega poimpresionistič-nega slikarja.
Kdo ne pozna Vavpotičevih portretov, tihožitij ali ilustracij? Človeku se zdi na razstavi, kakor da srečuje stare znance. Poznane ljudi s ceste, salonov, s sprehodov. Posebno za Ljubljančane pomeni zbrano Vavpotičevo delo, kakor da si nekje na veliki prireditvi ogledujejo prave, žive podobe svojih prijateljev. Vavpotič je bil slikar meščanskega okolja. Ne samo zato, ker je večino svojega dela žrtvoval prav določeni plasti našega občinstva, marveč tudi zato, ker je točno dojel vsebino, barvo in obliko našega meščanskega okusa. Tako je bil v neki meri nadaljevatclj naših portretistov in genristov iz prve polovice. 19. stoletja.
Prve risbe, ki so v 90. letih preteklega stoletja nastale za »Dom in svet«, nain že pokažejo mladega slikarja tekega, kakršen je bil v bistvu vso svojo umetniško dobo. Fantastične slilizirane ovijnlke okvirjaio bolne scene prevarane ljubezni, mlada deklica se gizdavo ogleduje v vodi, toda soj ji vrača mrtvaško podobo... Če' k tem ilustracijam pritegnemo v primerjanje todobno 1 i t e r a r n o nastrojenjc, liotem vidimo, da je mladi slikar čudovito zadel časovno občutje. Je to občutje razcvetajo-čega se meščanskega ponosa. Bizarne snovi tujega mondenega življenja se s pridom vnašajo v naše mesto in podeželske gradove. Celo mla-
di Emil Leon, ki jc kasneje tako čudovito za- j pel pesem o domučem pogorju, se v svoji mlu- j dostni literaturi ne more povsem odtegniti čaru I efemernega leposlovja. Od tod ie kasneje vzplamtel tudi spor Govekar—Cankar, lil kakor jc bil n. pr. Govekar gotovo nesporni glasnik meščanskega okusa in vseh njegovih nazorov na splošno, celo Prometcj-naturalist pri nas, tako bi moglo Vavpotičevo slikarsko delo v grobem prerezu, tako pisano besedo projicirati na dvorazsežno slikarsko ploskev. Vse Vavpotičevo slikarsko delo je bilo naslikano z vidikov modernega naturalizma, pobarvanega z izrazito meščansko miselnostjo. Kakšna ie podoba modernega, meščanskega naturalizma? Prvenstveno veselje nad čutno obliko, — toda ne povprečno (kakor so jo n. pr. cenili francoski naturalisti), plebejsko, marveč »lepo« —, ki ji je dodana neka ideja, misel, včasih tudi tragika. Toda tudi ideja ne sme biti nelepa, enostavna, marveč izbrana. To je kanon meščanskega estetskega nazora, ki se ga je v mnogih svojih delih točno držal tudi Vavpotič. Pri gradnji te vrste dela oblikovni »kako«, čeprav sc na prvi pogled zdi, da je najvažnejši, skoraj redno prekosi vsebinski »kaj«. Je to mala prevara, izvršena silno spretno, V višavah fines, bodisi oblikovnih, bodisi vsebinskih, pa je itak eno od drugega ločiti, silno težavna stvar. Poglejmo n- pr, sliko »Pri kopanju«! Naturalistična podoba prve vrste. Predmetni naturalizem je skoraj boleč. Toda zunaj, nekje nad mestom, se je razbesnel vihar. Človek se nehote vpraša, čemu? Toda za vsebinski poudarek podobe je tudi to ozadje potrebno. Če je pisal novelo Cankar, je njegov naturalizem skopnel pred končno miselno poanto v absolutnem estetskem sozvočju, če pa je isto delo opravljal n. pr. Govekar, po miselna poanta nikoli ni bila tako prepričljiva, da se ne bil vprašali: čemu ideja, ali pa čemu naturalizem! Isto vprašanje, kakor si ga nehote zastavimo ob marsikateri Vavpotičevi podobi.
Tak približno je svet. iz katerega jo v glavnem pognala cvetove Vavpotičeva umetnost.
Vendar so osebna nadarjenost, mladostna vnema ter izredna marljivost storile, da je marsikatero delo postalo nadčasovno, dokumentarno tako v estetskem kakor tudi v splošno družabnem pomenu. Zanimiv ie jiregled razstavljene zbirke, če stopamo po sledovih slikarjevih najvišjih in najbolj iskrenih navdihov. »Polakt v gozdu« (»V senci« 1904) je eno najbolj zgodnjih, pa gotovo eno najboljših Vavpotičevih del sploh. Iz skromnega okvirja čutimo velik formati Tak je bil Vavpotič le še v risbah, na splošno tod še večji, ker mu ni bilo treba jemati v poštev čutnega barvnega elementa. Ostala dela, ki spadajo nedvomno v umetnostne gulerije, so: »Sejem v Idriji«, »Podoba dr. S. Bevka«, nekaj otroških portretov iz. zgodnje dobe, »Žena pri oknu« ter nekaj tihožitij.
Posebno poglavje umetnosti Ivana Vavpotiča, gotovo najbolj kvalitetno, pa predstavljajo ilustracije raznih mladinskih in drugih knjig (Deseti brat, Milčinskega pravljice, Mladim srcem itd.). Tu je pokazal slikar višek svoje umetnostne zmogljivosti. Skoraj ni spoznati slikarja s parketa v čudovitem, realističnem okolju Jurčičevega Desetega brata. Res jc, da se io slikar razgledni po češki in drugi evropski ilustraciji, vendar je glavna invencija njegova last. Vsaka risba jc prežeta neke čudovite fantazije, grotesknosti ali humorja. Kakor bi se hotel umetnik v teh, najmlajšim namenjenih delih maščevati nad dostikrat praznimi urami, zapravljenimi v lesketajočih se salonih. Kakor tla se je umetnik, truden votlih fraz, podul v, le malim in nebogljenim razumljiv svet pripovedke o zlodejih, čarovnicah, pošastih itd., ter tu iskal počitka in pravega umetnostnega veselja. Tu skoraj ni najti slikarja, ki je toliko ljubil lesket dragocenega porcelana, sijaj svile, baržuna, torej le zunanjo snov, pruv za prav njeno lupino, Sproščena, rodovitna fantazija je predrla skorjo videza in popeljala mlada srca v kraljestvo tajinstve-ne lepoto.
Dr. F. Šijanec je ob priliki razstave napisal krajšo monografijo o slikarju. V njej iz-
črpno obdeluje njegov umetnostni razvoj, v njej podaja življenjske podatke slikarjeve, vse to pa ponazoruje s številnimi, dobrimi ilustracijami. Čitatelji te knjige si bodo pomanjkljivosti pričujočih vrstic lahko nadoknadili
ob priliki ogleda razstave.	S. M.
*
Pisatelj Ivan Albreht — petdesetletnik. —
Včeraj je praznoval 50-letnico pisatelj Ivan Albreht, pisatelj številnih knjig proz in pesmi ter človek, ki 6e posveča izključno literaturi kot življenjskemu poklicu. Ko je imel lani s svojimi prijatelji recitacijski večer, mu je govoril prof. Vebcr in členil njegovo pojmovanje leposlovja. Zdaj o 50-letnici pa se spomnimo samo v kratkem njegovega delovanja.
Rodil se je 7. maja 1893 kot deveti otrok kmečkih staršev v Hotederšici, p. d. pri Gregorjevih. Ljudsko šolo je obiskoval doma in v Ljubljani, gimnazijo v Ljubljani, univ. fil. fak. v Gradcu. Med prejšnjo vojno je študije prekinil, pozneje opustil.
Literarno je začel nastopa 1910 v »Angelčku« pod pseudonimom Ivan Gregorjev, kasneje v »Slovanu«, »Lj. Zvonu« in (za Stelelovega uredništva) v »DiSv. Sodeloval je pri raznih listih in revijah. Prva knjiga, pesmi »Slutnje« je izšla 1920 nato v raznih založbah druge knjige: Mlada greda, Zelena livada, Paberki iz Roža. Malenkosti. Ranjena gruda, Andrej Ternouc itd. itd., knjiga za knjigo, saj je izšlo do zdaj nad 20 knjig, veliko gradiva pa je razmetanega šo po raznih revijah in listih. Poleg lega se je nekaj časa udejstvoval kot novinar in urednik književnih zbirk (Splošna knjižnica itd.). Širok odmev je dosegla zlasti mladinska spevoigra »Sirota Jerica« (1. 1929). ki ie tekom let doživela nad 2000 uprizoritev. Komponiral je pokojni E. Adamič.
Zadnje čase pripravlja dve zbirki verzov »Črni zublji« in »Materin obraze ter večje delo v
1 prozi sšlepi bral« in kmečko povest z notranjskih hribov »Rovtaricac. K življenjskemu jubileju mu želimo še mnogo uspeha.
&\o£tae fioiace
Koledar
Sobota, 8, velikega travna: Prikazen Miliaela nadangela; Peter iz far., škof.
Nedelja, 9. velikega travna: Mati človeštva; Gregor Nacijunski, škof in cerkveni učenik.
Zgodovinski paberki
8. velikega travnat 1. 1521 je izdal cesar Karel V. vvormskl edikt, v katerem je nad Luthrom in njegovimi pristaši izrekel državni progon (Reiclisaclit) ter prepovedal širjenje njegovih spisov, ki se morajo sežga-ti. Lutfira je njegov zaščitnik saški volilnik Fri-derik Modri skril kot »gospodiča Jurija« na gradu Wartburgu, kjer je živel deset mesecev in prevajal sveto pismo v nemščino. Cesar je nato zapustil Nemčijo in odšel v Italijo, kjer so se vojskovale njegove čete s Francozi za posest Milanske vojvodine, svetovalstvo, ki je v njegovi odsotnosti vladalo, ni imelo dovolj moči, da bi edikt uveljavilo, zato se je lutrovetvo vedno bolj širilo. Začeli so ustanavljati evangelijske občine z novim cerkvenim redom in bogoslužjem v nemškem jeziku. Zaradi grozeče turške nevarnosti — turški sultan Sulejman II. Veličastni je osvojil Beograd in porazil Madžare v bitki pri Mohnču, nakar mu je bila odprta pot na Dunaj — in zaradi spora med papežem in cesarjem je državni zbor v Speyru 1. H26 sklenil, naj vsak član državnih stanov v sveti krščanski veri tnko živi, kakor si upa pred Bogom in cesarskim veličanstvom zagovarjati. Sedaj so sc naglo širile organizirane deželne cerkve —
I. 1707 se je pričela slovesnost posvečanja ljubljanske na novo sezidane stolne cerkve svetega Nikolaja ln je trajala osem dni. Ko je bilo že zgodaj vse pripravljeno zu to opravilo, so bili povabljeni na njo: cesar Jožef I., cesarica vdova in cesarske princese, dvorni kancler, vsi avstrijski škofje s praškim nadškofom na čelu, deželni glavar in dvorni kancler v Gradcu, domači deželni stanovi in odposlanci. Krasna in pomenljiva slavoloka, 40 čevljev visoka, sta bila postavljena na 'Mestnem in Novem trgu. 7,a spomin na to slovesnost so dali kovati krasne srebrne in zlate medalje. Za godbo so skrbeli štirje kori.
Osebne novice
Lep jubilej skrbnega družinskega očeta
Dunes praznuje v krogu svoje družine sedemdesetletnico rojstva ugleden in veren krščanski mož, g. Alojzij Metlar, mizarski mojster na Zabjaku v Ljubljani. Kljub lepi starosti doživlja ta življenjski jubilej pri trdnem zdravju. Rodil sc je 8. maja 1873 v Ilrastjtl pri Grosupljem kot sin mizarja. Pri očetu sc je izučil mizarstva, nakar je po odsluženi vojaščini odšel v Ljubljano ter stopil v službo v tovarno TOnnies, kjer je ostal 24 let. Ko je v letih 1906—8 ta tvrdku gradila novo poslopje za sedanjo Ljudsko tiskarno, je bil naš jubilant zaposlen v novi zgradbi pri mizarskih delih. Po končani svetovni vojni se je osamosvojil in odprl lastno mizarsko deluvnico, katero ima še danes.
S svojo vzorno in pridno ženo Marijo, ki mu je umrla leta 1925, sta si ustanovila družino, v kateri se je rodilo 11 otrok. Od teh jih živi še devet. Mnogo truda, žrtev in odpovedi je bilo treba, da sta preživila in spravila h kruhu toliko otrok. Sama zelo verna, sta tudi svojo družino vzgojila v pravem krščanskem duhu. Otroci so sedaj že vsi odrasli in si večidel že vsi tudi ustanovili lastna ognjišču. Njun sin France je zaposlen že veliko let kot strojni stavec v Ljudski tiskarni, najmlajša hči Iva pa je uradnica pri Visokem komisariotu.
Otroci
S tarši
Izšla je krasna mladinska legenda
PastirChova nebesa
ki jo je napisal Joie Tomaži8, s slikami opremil pa Jože Beranek
Povest je posebno priporočljivo branje — mladim in odraslim
50 strani, 50 slik Broš. L 8—, kart. L 11'—
Ljudska hnliaarno v Uubltoni
Pred škofijo 5 - Miklošičeva cesta 5
Naš jubilant je prava dolenjska korenina, skromen in deluven. Vse svoje moči je posvetil delu in skrbi zn družino. Navzlic vsem težavam pa je vedno vedrega duhu. Naj ga Bog ohrani v zdravju in zadovoljstvu še mnogo let. K visokemu življenjskemu Jubileju pa mu prisrčno čettitamol
= Poročila sta so med. univ, dr. Bnrštnar Marijan in Ada Burger, slušateljica Glasbeno akademije. Mlademu paru obilo sreče!
Novi grobovi
+ V Ljubljani je včeraj, na prvi petek zjutraj, umrla gospa Emilija Sušteršif, vdova po pred 7 meseci umrlem možu Ignaciju, s katerim sta živela skupaj v zakonu 57 let. Pred tremi leti sla se preselila iz Bosne v Ljubljano k svojemu nečaku Jožetu Sušteršiču, uslužbencu škof. ordina-riata. Doživela je lepo starost 78 let ter po petmesečni hudi bolezni vdano in mirno zaspala v Gospodu. Pogreb bo v soboto, dne 8. maja, z Zal, kapelica sv. Petra, ob 16 na pokopališče pri Sv. Križu. — Na| počiva v nilru!
■j- V Ljubljani je umrl gospod Avgust Zadnik, Inšpektor državnih železnic v pokoju. Pogreb bo v soboto, 8. maja, oli 3 popoldne iz. kapelice sv. Androja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Nuj mu sveti večna luč! Žulujočim sorodnikom' naše globoko sožaljel
KINO MATICA
Zaradi izredne dolžine filma predstave ob delavnikih ob 14.10, 1630 in 19, v nedeljo ob 10.30, 14.30, 16.30 in 19.
—	V ponedeljek, dne 10. maja 1913, ob sedmih bo slovesna črna maša za pok. prof. K. Tom» cem v stolni cerkvi bv. Nikolaja. Vabljeni!
—	Slovenski čebelar. Izšla je 5. in 0. številka s prav pestro vsebino. Članke: Čebela In ljudska prehrana. Čebela — kmetovalčevn koristna po-močnlra. Medeno žgnnje, dalje članke med »Drobirjem«: Rusko čebelarstvo. Važnost čebel za pridelovanje deteljnega semena, Množina pridelka ajde, liodo z zanimanjem brali nele čebelarji, ampak ludi sadjarji, kmetovalci in inteligenli, ker so vsi jako poučni, čebelarje bodo še posebej zanimali članki: Čebelarsko knjigovodstvo, Opazovalna postajo in mnogi članki med »Drobirjem« tor >0d-
mevU. Za čebelarsko zgodovino so važni članki: Modic Janez, llodinjska Čebelarska bratovščina in Sedem bratov — sedem čebelarjev, Tudi mi iz Sp. Štajerskega smo zraven. Med sotrudnlki jo tudi Cvetko Golar s pesmijo: Čebela na paši.
—	Višja temperatura, nizek barometer. Lani osorej je vremenski kronist zapisal, da je majniška slana napravila po sadnem drevju škodo. Prvo dneve maja je lani bila huda siana, nato so nastopili lepi dnevi iu kronist je z veseljem zapisal, da se je dnevna temperatura dvignila nad +'20 stopinj Celzija in to prvič, ko se je letos dnevna temperatura dvignila nad omenjeno višino že v drugi polovici aprila. Naglo se vrsto spremembe vremena. Sedaj je temperatura višja, a stanje barometra nizko. V četrtek jc bila dosežena najvišja dnevna temperatura +17.0 stopinj Celzija, v petek zjutraj najnižja +10.4 stopinj Celzija, ki pa ie za nekaj stopinj višja od prejšnjega jutra Barometer je padel na 754.3 min. Kmalu po polnoči je začelo lahno deževati. Deževalo je dobrih 20 minul. Pozneje od 3.20 zjutraj dalje je začelo nekoliko močneje deževali tako. da jc v petek do 7 zjutraj padlo za 2.2 nun dežja.
—	Risarko in pisateljico otroške slikanice »Sestrici dvojčici«, gospodično I'. N., vljudno prosimo, naj se zglusi čimprej v uredništvu
Slovenca«. Gre za objavo slikanice. — Uredil.
Cerkveni vestnik Posvetitve brezmadežnemu
Trije zlati laski deda Vseveda
Spisal K. J. Krben — Kl*al Ivan Romih
Marijinemu Srcu!
Skupno posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu bodo v nedeljo, 9. majnika, v »ledečem redu:
1.	Za vse ljubljanske dekliške Marijine družbe in družbe za ženo (gospo) ob 3 |k>|' 'dne v cerkvi sv. Jožefa. Govori: g. p. Florijan Uamšak D. .1.;
2.	Za vse ljubljanske Marijine družbe za može in fanto ob 6 popoldne v križevniški cerkvi, — K toj posvetitvi so vabljeni tudi vsi gg. sodni i akademskih kongregacij. Govori g. prior Valerijnn Učak. G. voditelji teh družb naj vpoštevajo okrožnici SVMD dne 25. februarja in 9. aprila t. 1.;
3.	Za lavantinre ob pol 5 popoldne v cerkvi Marijo Pomočnice na Rakovniku. Govori: msgr. stolni prošt dr Maksimilijan Vraber;
4.	Vse dljačke kongregacije bodo praznovale svetovni kongregacijski spravni dan obenem s ponovitvijo posvetitve ob 5 popoldne v stolnici sv. Nikolaja s skupno adoracijo. Nagovor ima: prevzvišeni go«|>od škof dr. Gregorij Itoiman.
•
Križansko moške knngreganiste obveščamo tudi leni potom, da se družba v nedeljo, 9. maja, po|>oldne ob 5, posveti brezmadežnemu Srcu Marijinemu in da se njeni člani današnji sobotni dan s kakršnim koli spokornini delom in prejemom sv. zakramentov vredno pripravijo na nedeljsko |>o-svelitev v Križankah.
Iz delo in živlfenj«! - od iu in tam
Z Gorenjskega
Državni vodja SS Himmler nu Koroškem. »Volkischer Beobuthtcr« |x>roča 5. maja, du jc državni vodja SS in šef nemške policije llein-rich Himmler v začetku maja obiskal Koroško. Pokrajinski vodja dr Rainer gu je pričakoval nu meji pokrajine z najodličnejšimi predstavniki pokrujine in gu nato spremljal k Millstiit-tskemu jezeru, kjer si je ogledul taborišče za predvojaško vzgojo. Odtod so potovali skozi Celovec v Velikovec, kjer se jc Himmler udeležil spominske slovesnosti, ki je bila prirejena v proslavo 2. maja 1919, ko je Velikovec prišel izpod srbske nadoblasti. V Velikovcu ie bil Himmler slovesno sprejet od vsega prebivalstva. Na slovesnosti je spregovoril tudi Himmler sam ter podčrtal zasluge Koroške za Stranko že v časili, ko je bila ta še v borbi z.a oblast. Posebej je podčrtal pomembnost zadnje vojne proti Srbiji, s katerim je bil star sovražnik Koroške poražen. Po svojem porazu je moral tudi odstopiti del ozemlja, s katerega je svoj čas napadal Koroško, namreč Gorenjsko. Po izločitvi slabih elementov v tem območju je zdaj trebu vse preostale tudi notranje pridobiti za rnjh, iz. katerega so nekdaj izšli njihovi predniki. Himmler se je nalo dotaknil boja proti boljševizmu in dejal, tla gotovo, če se je Velikovec pred 24 leti lahko sam s svojo močjo Znebi I sovražnika, nihče ne more dvomiti, da proti nemškemu rajhu iz. današnjih dni in njegovim najboljšim vojakom in njegovemu velikemu vodji danes ne more nihče kljubovati. Po tej slovesnosti jc odpotoval državni vodja SS Himmler nazaj v Celovec.
S Spodnjega Štajerskega
Novo športno igrišče v Mariboru. Ker bo tudi letos primanjkovalo primernih športnih igrišč v Mariboru, je mariborski mestni šolski urad segel po samopomoči in s pomočjo uporabo mestnih nepremičnin in mestnega gradbenega urada zgradil veliko športno igrišče v ljudskem parku v Mariboru. Delovne moči za velika zemeljska dela, ki so bila potrebna, so dale vse mariborske gimnazije, moško in žensko učiteljišče ter meščanskf šole. Skoraj ves april je delalo po več skupili, v katerih je bilo 50 do 00 dijakov in dijakinj, kuluk v parku. Vsaka skupina |e bila pod vodstvom svojih učiteljev in vzgojiteljev, V tem skupnem delu so preuredili primerne prostore v parku v celo vrsto športnih igrišč, tako v igrišče za nogomet in rokomet, uredili so dve novi skaka-lišči z.a skok v višino ln daljavo. Že obstoječe krožno tekališče in 100 metrska proga za tekme
OGLARJEV SIN PA JE TAKO POSTAL KRALJ, KAKOR MU JE OBLJUBILA SOJE NIČA.
sta bili popravljeni. Športne prostore so že zasejati s travo in bodo na njih vadile lahko telovadne skupine, ko Jim bo mestni šolski urad to dovolil.
Z železnim križcem L razreda je bil odlikovan Ptujčan SS vojni poročevalec dr. Herman Pirich, sedaj na vzhodnem bojišču. — Z železnim križcem II. stopnje pa je bil odlikovan Einii Berglez. il Brezna pri Mariboru, ki sc bori v Severni Afriki. Hkrati z. odlikovanji je bil imenovan za višjega strelca. Svoj čas je bil zaposlen na Potočnikovi žagi.
Smrtna kosa. V Mariboru je umrla 73 letna zascbnica Julijana Petrovčič, v llagau je umrla 451etna Pavla Wnr! roj. Grundncr. Pokopali so jo •v Poljčanah, v Celju je umrl 72lelni bivši trgovec Ignacij Sparhackl, v Gradcu jo umrl predsednik deželnega sodišča v Celovcu dr. Frit/. Mnrinitsch, doma iz VIntarevcev pri Sv. Urbanu pri Mariboru. Na vzhodnem bojišču je padel višji SS grenadir Ericli Malgaj, doma iz Ormoža.
Illrvnikc
Imenovanje bivšega ministra prof. Railkovlča za poslanika NDH v Berlinu. Izpraznjeno poslanl-ško mesto NDH v Berlinu, ki je nastalo z imenovanjem prejšnjega poslanika dr. Mile Budaka z.a zunanjega ministra NDH, je sedaj zasedel prejšnji hrvaški prosvetni minister profesor Stjepan Itad-ltovič, Novi hrvaški berlinski poslanik je bil pod Avstro-Ogrsko pri bivši deželni vladi v Zagrebu srednješolski nadzornik ter je isti položaj zavzemal tudi v bivši Jugoslaviji. Po ustanovitvi NDH je poslal najprej državni podtajnik v hrvaškem prosvetnem ministrstvu, nato pa ludi prosvetni minister.
Ustanovitev novega mladinskega gledališča
v Zagrebu. Društvo hrvatskih gledaliških umetnikov namerava v Zagrebu v kratkem ustanoviti novo mladinsko gledališče, ki bo imelo svoje predstave v prostorih Hrvatskega državnega gledališča. Prva predstava novega mladinskega 1 gledališča v Zagrebu bo dramatizacija znanega potopisa Karla Mnva »VVinetou«, katero je oskrbel Branko Spoljur.
I 't. Ss*B»i |e
Pod zemljo so sc skrivali. V neki vasi blizu čnčka je srbska potici|n pred kratkim odkrila prav zanimivo skrivališče komunističnega vodstva. Ko so varnostni orgaiii preiskavali vrl pri nekem tamošnjein kmetu, bo nenadoma začuli odnekod človeške glasove, ki niso mogli prihajali od nikoder drugod, kakor iz. zemlje, Takoj so začeli kopati ter so kmalu odkrili podzemno skrivališče
KRALJ PA ŠE DANES - PREVAŽA LJUDI CEZ ČRNO MORJE, NAMESTO — STAREGA BRODNIKA.
TEL
KINO MATICA
Eden najmočnješlh filmov sezone! Now York . . . mesto brea odililia... Šport, Jazz, ljuber.cn I I zborna tehnično dovrfiona režija I
»Hnrlem«
V glavi. Vlogah: Vlvl Oiol, Masslmo Olrottl,
Amedeo Nazzarl, Osvaldo, Valentl I Zaradi dolžine filma predstave ob 14.30., 16.30 ln 19. url. V nedeljo matineja ob 10.30.
TEl.
KINO UNION
22-21
ZA SMEH IN KRATEK ČASI — Priljubljeni dunajski komiki v Italijanskem filmu
»Sedem let sreče«
V	gl. vi. : Vlvl atol. BIH Parvo, Hans Moscr, Theo Llngen, Wolf Albaeli Retty In drugI
Predstave: delavnik ob 16 30, 17.30 In 10.30; ob nedeljah ob 10 30. 16 30. 17 30 In 19.30
m KINO SLOGA ""
Visoka pesem ljubezni v filmu
»Nepopolna ljubezen«
V	Klavni vlogi : Wllly Frltseh. Glsela Uhlen,
Ida WUst ln Liane Hald. PREDSTAVE ob 14, 15 50, 17.40 ln 19.30; v nedeljo pa Se ob 10 30 I
glavnega komunističnega odbora. Na poziv orožnikov so morali skrivačl najprej pometati iz jame vse orožje, nakar so se jnorali pojaviti tudi sami. Vseh je bilo pet. Med njimi je bila tudi ena ženska. Vsi so bili neoetriženi in neobriti in so bili komaj še podobni Hudem. V tej luknji so se skri-] vali že od leta 1041. Pri njih so našli lepo Zbirko propagajidnega grndiva in 20 000 dinarjev gotovino. Orožniki so vse odpeljali v zapore.
Drobna liubljanska kronika
Risarko In pisateljico otroške slikanico »Sostrlcl dvojčici«, gospodično P. N., vljudno prosimo, naj so z,glasi čimprej v uredništvu »Slovenca«. Ore za objavo slikanice. — Uredništvo »Slovenca«.
Opozarjamo rta koneert slavnega plani sta.Carla Vldussa. ki bo v ponedeljek. 10. t. m., 'ob 7 zvečer v veliki filharmoničnl dvorani. Pianist Vidusso je eden največjih umetnikov klavirske igre, znan po vsej Evropi in tudi Južni Ameriki ln sptida v prvo vrsto stalnih koneeiiantov, katerih Igro občuduje ves mnz.ikatni svet. V ponedeljek 10. maja, bo nastopil v veliki filharmoničnl dvorani ter izvajal naslednji sporedi Beethoven: Sonatn op. 10, Ferrnri Treentoi R Ktudo, Chopin: 12 Htude op. 10 in 12 Ktudo op. 25. Nn koneert opozarjamo in vabimo. Začetek ločno ob 7, predprodaja v knjigarni Ulashene Matice.
f'e hočete Rllšntl mladinski orkester, vodniški pevski zbor in Deteiovo igro »Uče-n.ink« — pridite v frančiškansko dvorano na akademijo učiteljiščnikov v soboto oh 18..10. Starši, prijatelji mladino, Iskreno vabljeni!
Strojepisje In stenografija — dva najvidnejša praktična predmeta, potrebna v vsakem poklicu I Novi poletni tečn.u pričenjajo la teden. Učnina nizka. Največja moderna strojepisuica, raznovrstni stroji. Pouk
dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Informacije in prijave dnevno do 10. maja: Trgovsko učillščfi »ChrlstofOV učili zavod«, Domobranska 15.
Sarddnko: Marijine pesmi vam bodo zelo dobro služilo za razne majuiSko prireditve. Dobijo so v Mladinski založbi, Ljubljana, Stnrl trir 30.
Sadjarskn In vrtnarska podružnica Ljubljana I sporoča, da dobijo člitnl naročene paradižnikovo sadike v mestni vrtnariji v j ponedeljek in torek, 10. in 11. t. m., od 8 do ■ ll dopoldne. Zamudniki bodo ostali praznih rok.
' Zveza rlliarsklh društev In Rlbarsko društvo vabita svojo odbornike iln soslnnek v nedeljo, 9. maja, ob 9.30 v Novinarskem domu, Gosposka ulica (banka Slavija). Ker • se bo sklopalo na sestanku o zelo vnžnih riblSko-športnih vprašanjih, zato se prosi zn zanesljivo in točno udeležbo. — Predsodnik zveze In društva.
Vabilo. Zadruga Učiteljska snmopo-moč v LJubljani vabi vse zadružnike na XI. redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, dne 9. mnja. ob 9 nn II. mestni deški ljudski Soli v Ljubljani, Cojzov graben. ! Dijakl-lnje 3. In 4. razreda gimnazije ter 4. razreda meščansko šole prijavite so za
posebne instrukeije v predmetih zn malti maturo. Ločeni oddelki po šolali In razredih! "Učni houornr nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Informncijo in prijavo dnevno od 9—12. popoldne od 4—11: Specialne strokovne Instrukeije za gimnazije In meščanske šole, Mussollnijev (Kongresni) trg 2, II. nadstropje. Središče inestnl
Licitacija zapadlih predmetov bo v sredo, 12. maja, oli 15 v Mestni zastavljalnici na Poljanski ceali 15.
Ponesrečenci v Ljubljani. Anion SUrl-njar. 2« letni šofer, je med vožnjo pndol z. motoelkln in dobil hude poškodbo po glavi. — Karel Prijatelj. 28 letni pletilee, stanujoč nn .ležiei, je pndel in si zlomil levo nogo, — Ljudmila Lukeževa, 22 letna urndniea. se je useknla v palce levo roke. — S strehe lin glavo je pndel knmen 15 letnemu posnslnlko-veinu sinu Feliksu Kunstlju.
Glodalitfo
O p e r a i
Sobota. R. mnjn. oh 18: »Prodan« nevesta.
Prvič v sezoni Rod Premierski Nedella. 9 maja. ob 1": »EvgenIJ OiiJcgin«.
Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Dramai
Sobota, 8 maj*. ob 19: »V fnsn obiskanja«
Zaključena predstava za šolsko mladino.
Nedelja J mnja, ob 15: »V čnsu ohlsknnjn«.
Znižam cene Od 15 lir navzdol — Oh 18.30: »V Času obiskanja«. Izven Znižane oene od 15 lir navzdol. Občinstvo opozarjamo, dn so predstave »V času obiskanja«. ki so namenjene mladini. v glavnem zaključene in so vstopniee domala razprodane, vendar pa so pred vsako prodstvo pol ure pred začetkom, pri blagajni v Drami na razpolago vstopnine, ki so šc ostale
Naznanilu
RADIO Sobota, 8. maja: 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 13.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasim — 13 Napoved čjtsa. poročiln v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini - 13.12 Simfonična glasba — 13.30 Znane pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Kratner — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koneert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanee, sodelujeln so-pranistkn Draga Sok in tenorist .lauez 1.1-pilščnk. op#fethft glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časn poročiln v italijanščini — IT.l.-i Glasba Clnudljn Mnnlevcrdija — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pollličn komentar v slovenščini — 2u Napoved časn, poročila v Italijanščini — 20 ?o Pripombe dogodkom — 20.40 Pisana glasba ' — 21.10 Koncert vodi ilirigeul Autonio Ceco — 21.55
Predavanje v slovenščini — 22.05 Orkester vodi dirigent Ili7.ua — 22.45 Poročila v Italijanščini
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
mr. Ilnksrčič. Sv. .Inkolia Irg 0: mr. lianior, Miklošičeva c. 20. in mr. Murinayer, Sv. Petra eesla 78
NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLU/,HO ho opravljal nd sobote ml 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravnik dr. Uran C! bor, Ljubljana, Štefanova ulica 7-1.
NOVA LEPA KNJIGA
BLISK
jc prekrnsen romnn i/, življenja živali v severni Kanadi — je napeta zgodba volka-psa, ki sc končno sprijazni s človekom. — Delo je spisal znani pisntelj Cunvnod, katerega delo »Ka/.an — volčji pes« tudi mi Slovenci že poznamo v prevodu. — Kupujte to lepo knjigo, ki jo dobite v vseh knjigarnah in trafikah!
S. S. VAN DIME:
(i5
Umorjeni Kanarček
»Povej mi vendar, kako si spoznal, da si je Skeel pomagal nu ta način, da je zuprl vratu zu seboj.«
»Našel sem to pripravo včeraj v žepu njegove večerne obleke.«
»Kako to!« je bojevito vzkliknil Ileath. »Vzeli ste jo v Skeelovi sobi in mi niste povedali ničesar?«
»Saj sein jn vzel šele potem, ko so vaši ljudje vse obleke natančno pregledali tn so že zaprli omaro, le kleščiee so bile spravljene v /epu telovnika pod srebrno Škatlo za cigarete. Priznam, du sem to obleko preiskoval precej natančno, kajti vedel sem, da jo je pokojni nosil tisti večer, ko je bila umorjena plesalka in sem upal, da najdem nn njej kak znak. ki bo dokazoval njegovo soudeležbo pri zločinu. Ko sem našel te kleščiee, nisem imel uiti pojma, čemu naj bi mu bile služile, še bolj sem bil v zadregi zaradi rdeče vrvice? ki je bila pritrjena nanjo. Prav gotovo jih Skeel ni rabil*zato, da bi si razredčil z njimi svoje obrvi, a če bi se jih res posluževal v ta namen, čemu neki je potreboval vrvico? Kleščiee so fjolovo bile last le-
pe Murjete, saj sem dan po umoru opazil podobno orodje na toaletni mizici poleg skrinjice za dragulje... A to še ni vse.«
Poka/.ul je s prstom na košarico /u papir poleg pisalne mize, v kaleri je bil velik kos papirja.
»Opazil sem tudi tu papir, na katerem lahko še vidite naslov neke trgovine i modnimi novostmi. Danes zjutraj sem bil v tej trgovini ia sem dognal, da uporabljujo rdečo vrvico zu zavoje. I eduj sem prišel do sklepu, da je Skeel vzel kleščiee in vrvico tukaj v oni usodni noči... Vprašal sem se, čemu neki je Skeel izgubljal čas. du je pritrdil vrvico na klešče. Priznam, da dolgo nisem mogel najti odgovora. Ko •.te mi pa povedali, da ste aretirali Jessupa in opirali svojo obtožbo pruv nu dejstvu, da so bi'a vrata po Skelovein odhodu zaprta, se mi je nenadoma posvetilo.«
XXVI.
Obnovitev dogodkov v usodni noči.
Ponedeljek, 1?. septembra, opoldne.
Ko je Vance končal svoje pri|iovedovanje, je v sobi vladala nekaj časa popolna tišina. Markham je zleknjen v naslanjač gledal zamišljeno pred se, Ileath pa jc gledal Vanceja z občudovan jem in z neko nevoljo; temelj, na katerega je naslanjal svojo teorijo o jessupovi krivdi, je bil ovržen in vsa zgradba se je nevarno majala. Markham je to dobro razumel iu spoznal, du tudi njegovi upi propadajo.
»Želel bi, da bi nam tvoje odkritje bilo v večjo pomoč,« je zagodrujul, obrnivši se k Van-ceju. »To /udnje tvoje odkritje nas sili, du se vrnemo približno tja, kjer smo bili v začetku.«
»Nikdar ne bodi tako črnogled; glejino z zaupanjem v bodočnosti... Ali hočeš, da ti v celoti pojasnim svojo zamisel. V njej je nešteto možnosti.«
Udobno je sedel v naslonjač in začel:
»Skeel je potreboval denar... Morda so se njegove svilene srajce začele trgati m ko se mu ni posrečilo, da bi približno teden dni ored umorom izvil dekletu večje vsoie denarju, je prišel semkaj v ponedeljek zvečer, lavno pred enim tednom. Vedel je, du bo plesalka v mestu in jo je hotel počakati, ker je domnevni, du ga ne bo hotela sprejeli Dobro je tudi vedel, du so bila stranska vrata zvečer zaprla in ker ni želel, da !>i ga kdo videl, si |e z zvijačo |io-magal, tako da je odprl vrata medtem ko se ie navidezno šel prepričat, če njegove prijateljice res ni doma. Ko se mu je posrečilo na Iu način odpreti stranska vrata, je po hodniku prišel neopaženo v stanovanje v času med |x>l deseto in enajsto uro. Ko sc je gospodična vrnila v spremstvu gospoda Spotsvvoodeja, se je Skeel hitro skril v omaro in ostal tam, dokler obiskovalec ni odšel. Tedaj je prilezel iz omare Ko ga je deklica zagledalo, je prestrašeno zakričala; n ko ga je spoznala, je dejala Spots-woodeju, ki je potrkal na vrata, da ni nič in da lahko mirno odide domov. I a je res odšel
v klub igrut kurte. Medtem sta se Skeel in gospodična ruzgovarjala o denarnih zadevah; bržkone ta razgovor ni bil bogve kako miren. Medtem je nekdo telefoniral- >keel je vzel slušalko in odgovoril, da je plesulku odsotna. Nato se je razgovor nadaljeval. I edaj pa se je prikazal drug oboževalec. Ne vem, če je tn pozvonil uli je ime! svoj ključ. Zelo verjetno je imel svoj poseben ključ, kajti telefonist ga ni videl iti mimo Skeel se je zopet skril v omaro in bil še tuko previden, da *e je vanjo zaklenil. Popolnoma ra/umljivo ie. da se je približal ključavnici in opazoval, kdo je ta neljubi morilec...« Pri teh besedah ie Vance pokazal na omaro. »Kakor lahko vidite, je ključavnica omare v luki višini, da )e mogoče videli skozi njo naravnost na divan in ko je Skeel opazoval iz svojega skrivališču, je zagledal nekaj, kar ga je pretreslo do mozga. Prišlec je morda sredi ljubeznivega razgovora pograbil dekle za vrat in gu začel daviti... Lahko si predstavljam Skeelovo prozo, ko je ždel v temni omari, medtem ko je morilec davil dekle! Revček. Nikakor se ne čudim, če jp bil kakor okamenel. V davj-teljevih očeh je videl i/raz blaznosti in očividno je tu človek moral biti >ilno močan, medtem ko je Skeel bil slaboten in nenavadno majhne postave. Ali naj bi prišel iz omare? Nikakor nel I o bi bilo preveč nevarno! Zato se mu je zdelo bolj pametno, da ostane mirno v svojem skrivališču. Marsikdo drugi bi na njegovem mestu storil isto.c
Šport
Pet tekem na Hermcsu
Zcleiia trava na Hermesu bo v nedelljo hudo Irpela, zakaj na sporedu imajo kar pel nogometnih tekem. Najbrž ne bo človeka, ki hj gledal vseli pet (ludi nogometa se človek navsezadnje nasiti), pač pa hodo prišli nekateri dopoldne, da bodo podprli llermežane pri javni preizkušnji z Vičani, drugI p.i popoldne. Ce ho lepo vreme, sme pričakovati prireditelj rekorden obisk, mi j že dolgo ni bilo pri nas nogometne tekme, ki bi bila namenjena zabavi brez horhe za točke.
flli 14. ko se bosta kosala Žabjak in Korolan za lepša tnesla v II razredu, t tod o slali okrog arene samo najzveslejši klulvski prijatelji in pa oni, ki hočejo za svoje denarce čim več videli, dve uri pozneje pa so hodo običajni nogometni publiki pridružili še radovedneži, ki hi se radi na lastne oči prepričali ali znajo sodniki samo žvižgati ali pa se tmli dejansko razumejo nn ravnanje z žogo. Tekma med sodniki in odborniki ljubljanskih športnih klubov bo torej zabavna (vsaj upamo, dn ne ho drugače!), potem pa l>o šlo spet zares med Marsovci in Tohakarji.
Oba kandidata sta doslej še brez točke, oba rn sla na letošnjih prireditvah pokazala, da se hočeta potegovali kar za drugo mesto v domačem prvenstvu Seveda ie Iti še IlerniPS. vendar ho ta to nedeljo »počival«, to se pravi, igral z Vičem lirez lirige za točke. Tokrat predpostavljamo, da bo igrala Toh. tovarna samo s svojimi igralci in
da ne bo po tekmi razveljavljanja, zasliševanja, kazni in podobnega. Računamo pa tudi s tem. da bodo nastopili Tohakarji z istim elanom. ki so ga pokazali na dosedanjih tekmah. Ce bo torej tako, Im> imela Marsova ohramha veliko dela. odbor pa ne ho godrnjal nad moštvom, četudi ne bi dosegel kaj več kakor neodločen izid. Kakor rečeno, zdi se nam. da je v vrstah Tohakarjev toliko borbenega duha, da so lahko enakovredni i Marsu i Ilerinesu
H. objava Atletske zveze
Potrditev rezultatov, i.nhkoatletska zveza v Ljubljani je potrdila rezultate tekme za veliko nagrado v tekih na srednje proge, ki se je vršila 2. t. m. Najboljši čas v teku nn 1000 m je dosegel v pivi »kiipini šoštnrič Ivan, U. državna moška gimnazija (2:57.6), v drugi skupini pq Pleničur Marjan, Ilirija (2:59.2). Pri končnem tekmovanju je dosegel prvo mesto šoštnrič Ivan s časom 2:">»(>, drugo Novak Janez, Ilirija, s časom V00.2. Prvoplasirani tekmovalec se bo udeležil finalne tekme, ki bo "VI. maja v Vigevanit.
Kartoteka atletov, f) vsakem atletu, ki ie vpisati v Zvezo, bo vodila kartoteko « podatki o udejstvovanju in o doseženih telin.. uspehih.
Propagandne tekme. 2>. t. m. bodo atletske tekme za one, ki niso bili nikoli člani l.ahkoat-letske zveze, dne "M), maja pa bo podobna pro-
pagandna prireditev za ženske. Kraj prireditve in podroben spored bo objavljen naknadno.
Sodniški tečaji. Na pobudo Zboru lahkoat-lctskili sodnikov bo počenši od 20. t. m. naprej tečaj /n sodniške pripravnike, ki se bo končal s teoretičnimi in praktičnimi izpiti- Vpisovanje za sodniški tečaj traja do (5. t. m. — Društvo Planina je razpustilo svoj ženski oddelek Vse dosedanje članice Planine imajo pravico, da se vpišejo v druga društva.
Šport v kratkem
Žaro z lemskimi ostanki pokojnega nemškega športnega vodje von Tschammerja so prenesli .preteklo nedeljo v častno dvorano pod olimpijskim slolponi v Berlinu. Tega dne je minilo deset let, odkar je bil poklican von Tschammer na čelo nemškega športa. Po vsej državi so se vršile spominske svečanosti, združene s športnimi prireditvami pod vedrim nebom. Prenosa von Tschaminerjevih zemskih ostankov so se udeležila poleg pokojnikovih sorodnikov in prijateljev ludi številna odposlanstva športnih in telovadnih organizacij.
Izvrstni uspehi na lahkoatlctski prireditvi v Rimu. Najboljši italijanski atleti so se zbrali preteklo nedeljo v Rimu, kjer so postavili za začetek sezone nekaj zelo dobrih rezultatov. Presenetil je zlasti Paterlini, ki je v teku na 400 m premagal Lanzija z 49.8 sek Borba je bila zelo napela in je mojster Lanzi zaostal samo za desetinko sekunde. Ostali pomembnejši izidi so bili: višina Campagner 1.92 m, kladivo Taddia 52.23 m. disk
Tosi 50.65 m. 100 m Mainardi 11.1 sek., 800 m Lanzi 1:557.8 min., skok s palico Romeo 3.90 m, 3000 m Boviacqua 8:34 min.
0 nogometni euajstoriri Torina pišejo tudi inozemski lisli, da je nesporno najmočnejše moštvo Italije, ki si je zasluženo priborilo državno prvenstvo za leto 1943. Ce pregledamo imena igralcev ugotovimo, da jih je kar pet. ki so člani državne reprezentance. To so Gallea. Grezar, Loich. Mazzola in Ferraris. Koliko so ti igralci vredni, sodimo lahko tudi po tem. da je moralo plačati vodstvo Torina klubom za odstop nekaterih mojstrov nogometne igre visoke zneske.
Constantino je zmagal v pomladanskem teku italijanskih maratoncev Sestali so se v Florenci in lekli na 25 km. Pri tem in bil Constantino prvi s časom 1 ura 2118.0 min Padovanini ie hil drugi in ie zaostal za dobro minulo
Štiri italijanske konje — Foftuny. Simone, Nakamuro in Bagliore so prijavili za velike nemške dirke za rjavi trak.
Lahknatlcti so že začeli s prireditvami pod vedrim nebom. Preteklo nedeljo =o tudi Švedi otvoriii letošnjo sezono z meetingom v Gotebor-gu V obilici izvrstnih izidov pada v oči zlasti Lidmanov uspeh v teku na 110 m z zaprekami s Časom 14 4 sek.
Nogometni kroni?,ir Knppehel je nedavno našel v nogometnih spisih iz 1. .1903.. da so bili na finalni tekmi med Leipzigom in Prago v hudi zadregi zaradi žoge (ker je enostavno ni bilo), in da so morali imeti posebno dovoljenje, da so lahko pobirali denar med gledalci.

1'assione d'omore. de-lirio sportivo, dram-maticita di ronirasti, orrore di agguati, fie-rezza di ras za: questi sono gli elementi che compongono la irresi-stibile vicenda del film II A B LE M prodotto dalla CINES, un film che raggiunge il piu alto livello d'arte, il piu perfetto risultato tecnico, il piu vasto impiego di mezzi, il piu importiinte com-plesso di interpreti.
Vivi G i o i
in una scena del tilm " H A R L E M "
di produzione CINES Esclusivita E. N. I. C.
produkcija CINES — Iiključna last E. N. I. C.
Ljubezenska strast, športna blaznost, dramatičnost kontrastov, strahota zased, ponos rase: to so elementi, ki sestavljajo neodoljiva dogajanja v filmu HARLEM, produkcije CINES. film, ki dosega stopnjo umetnosti, najpopolnejši tehnični uspeli, najobširnejšo uporabo siedstev in najvažnejšo skupino igralcev.
In programmaiione al CINE M f&TBlT H Na sporedu v KINU P1041
DROBNE
s Iz duhovniškega letopisa v Slovenski krajini. Na Cankovo je uostavljcn za župnika bivši lendavski župnik Štefan Bukun; /.nfošnik. do sedaj župni provizor nu Cankovi, je postavljen za župneg.i upravitelja pri Sv. Juriju na Gorič-kcm. Dosedanji župni upravitelj Varga je premeščen v notranjost sombateljske škofije. Bel-tinsku župnija je, kakor smo poročali, razdeljena in sta sc iz nje osnovali še dve duhovni ji,
ena jc v Odrnncih. druga je v Doklcžovju. Kaplan Štefan Čergulj je postavljen v službo v Sotuhovcc pri Tišini. Prof. Lojze šoštarce, dosedaj veroučitelj na trgovski Soli v Soboti, jc premeščen kot kaplan v Kiis/eg. Župnik lln-Ius je ponovno zasedel župnijsko mesto v Po-lani po daljši odsotnosti.
s Vojaški poveljnik za Srbijo je za veliko noč izdal razglas, po katerem ne bo nihče kaznovan, ki bo do 5. maja oddal strelno orožje in strelivo nemškim ali bolgarskim oblnstvom.
OGLAŠUJTE
5L0VENC1J'
Berite j
Slovenca-]
in oglašujte vnjem/J
Afi
ste ie naročeni
Vsak
naročnik zavarovan

PO KRATKI. TEŽKI BOLEZNI JE DOTRPEL NAS SRČNO LJUBLJENI SOPROG, OČE, BRAT, SVAK, STRIC IN TAST, GOSPOD
AVGUST ZADNIK
INŠPEKTOR DRŽAVNIH ŽELEZNIC V POKOJU
NA ZADNJI POTI GA BOMO SPREMILI V SOBOTO, DNE 8. MAJA 1943, CB 3 POPOLDNE IZ KAPELICE SV. ANDREJA NA ŽALAH.
LJUBLJANA, BUCCIIIANICO, CAPODISTRIA, BOH. BISTRICA, dne 6. maja 1943.
ŽALUJOČI:
MARA, SOPROGA; DR. ZVEZDANA, HČERKA; GEOM. LJUBAN, ČRTOMIR, SINOVA; ANTON, BRAT; DR. DUŠAN REJA, ZET, IN OSTALO SORODSTVO
CflŠfi E5IPll3U5KE5n PflDKRnbSfi
U. Mi o ni
»Višji dvorjanik mi je žo povedal. To srebro jc vaše. Mi imamo vaše žito že plačano v dobrem, zvenečem denarju. Ali imate s seboj vreče in osle?«
»Da.«
»Kje?«
»V gostišču.«
»Pojdite takoj k žitnienm. Dal sem naročilo svojemu hišniku, da vam da žito, ki ga prosite. "Toda obljubiti mi morate, da se ne boste dolgo zadrževali v mestu in odpotovali jutri zjutraj
zgodaj.«
»Odpotovali bomo ob zori,« odgovori Juda.
Bratje, ki so bili navajeni življenja na deželi, se niso počutili dobro v velikem mestu, kjer so imeli vtis, (bi jih bo požrlo in so bili
• veseli, da bodo mogli takoj odpotovati.
Razen tega se jim je mudilo za povrntek tudi. da pomirijo očeta, ki je bil v tisoč skrbeh /a njihovo usodo, zlasti za Benjamina in da prinesejo kruha svojim ženam in otrokom, ki so trpeli lakoto v dolnji kanaanski deželi.
»Pozdravite mi vašega starega očeta in naš
Bog naj vas vse blagoslovi, zlasti tebe, sin moj,« pravi jožef Benjaminu.	,,.,.,
Na lahen mig roke so se poklonili bratje do tal in poljubili rob Jožefove obleke. Tn se jim še enkrat dobrohotno nasmeje.
Odšli so navdušeni nad naklonjenostjo, veseli. du so ušli nevarnosti in slabi volji podkralja. ki so se ga tako bali: srečni, da so bili počeščeni od njega in da bodo dobili zaželeno
Napotili so se s svojima osloma proti go-
StiŠČU-	8. POGLAVJE.
Stiska in strah.
Jožef se poslovi od povabljencev.
»Ne smete biti užaljeni, nko sem jih liotol počastiti na poseben način. Vi me često vidite, ti me vidijo pa danes prvič. Zelo od daleč so prišli, da me vidijo,« jim pravi v opravičilo.
On, ki jc sam mnogo trpel, je hotel videti okrog sebe samo vedre in vesele obraze.
Gostje so mu hoteli reči, da niso prišli Ii Kanaanci njega gledat, marveč po žito; pa si niso upali. Preveč so bili obzirni do njega.
Odšel je v svojo sobo in poklical služabnika.
»Pripciji mi Ramuzentija,« mu reče.
Ilotel je govoriti z malim izdajalcem, dn bi odkril nagib, zakaj ga jc hotel prevaliti, ko
ga je zagotavljal, da je izvrtal roparje, ki so bili samo v njegovi domišljiji.
Služabnik se kinalu vrne in reče: »Ramuzenti je odsoten.« »Čudno! On mi pa trdi, da ne gre nikoli iz hiše,« reče Jožef. »Ko se vrne, pridi mi
povedat.«	.... .
Ko služabnik odide, začne razmišljati o malem izdajalcu. Zakaj ga je prepričeval ta človek da je izvohal 'ropar je, katerih v resnici m bilo? Da ga polivulim, da dobi nagrado, ali...? Pozneje zopet vpraša služabnika: »Se je Ramuzenti vrnil?« Odgovor je bil nikalen. Proti večeru pride veliki dvorjanik. »Izvršil sem tvoja povelja.« »Ali si jim dal žito po lanski ccni?« »Da. Imeli so pa še enkrat toliko vreč. Osli skoraj ne bodo mogli nesti ogromne teže « »Vsak ima svoje vreče?« »Da.«
»Si gotov?«
»So zaznamovane. Najmlajši ima posebno vrečo, v katero je hotel samo izbrano žito.« »Ali ti je povedni zakaj?« »Hoče obdariti svojega očeta, ker ga ima rajši od drugih sinov.«
Jožefu zelo ugaja ta nfc/nn Benjaminovo misel.
»Ali si dal v vsako vrečo srebro, ki so ti ga prinesli?« »Da.«
»ln v vrečo najmlajšega mojo čašo?« __
»V vrečo, ki' jo je odločil za svojega očeta.«
»Dobro. Ali so odnesli vreče?«
»Ne.«
»Zakaj nc?«
»Lahko bi katero odprli v gostišču, da se prepričajo o kakovosti žita, ker jih nismo na-sipali pred njimi; pa bi našli srebro in čašo.«
»Previden si. ln tedaj?« vpraša Jožef občudujoč prebrisanost velikega hišnika.
»Vreče so v skladišču pod strogim nadzorstvom. Vzeli jih bodo jutri ob zori.«
»Ali tiiso ugovarjali?«
»Rekel sem, da se postopa z vsemi tako, ki hočejo odnesti žito, da se znbrani prodaja žitu v mestu in prepreči ta trgovina, ki je danes tako prepovedana.«
»Prebrisan si. da ne vem kaj,« pravi Jožef hišniku odkritosrčno.
»Oziride naj te varuje! Tvoje besede mi zvene vedno prijetno na tišcsa,« odgovori hvaležno.
Jožef ga vpraša o Ramuzenti ju.
»Tn človek mi ni po godu; zdi se mi vohun. Ima oči |K)vsod, vidi vse; vpraša vse in se v vse vmešava.« pravi veliki dvorjanik.
»Zakaj mi nisi tega povedul?«
h Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS
izdajatelj: InL Jože Sodja
Urednik; Viktor Crnčic