ehoslovake kar z dvema prav gotovo edinstvenima razstavama v Srednji Evropi, prili tudi k nam v goste v bolj prazninem razpoloenju in z najboljo lahtnostjo svojih del, a tudi v neokrnjeni zaupljivosti? Koliko asa bo e tega treba priakovati od vseh, ki o tem odloajo? e pa se to neko zgodi, a slino kot letos v ljubosumni sovranosti do Ljubljane, te prilike gotovo ne bomo zamudili, a bomo kajpada e bolj neomajni v svojem miljenju, da iz razlinih vzrokov naa umetnost onstran evropskega plota sicer ni znana in vodilna, da pa bi smela biti nasprotno evropska umetnost od onstran plota zelo ponosna, e prejme priznanje celo v Ljubljani.
R. Loar.
Umetnostna razstava Toneta Kralja
Po daljem presledku je letonjo pomlad zopet razstavljal samostojno v Ljubljani Tone Kralj (v priv. stanovanju v Franikanski ulici). Pokazal je stvari, ki so bile v Ljubljani prvi dostopne, doim se je bil njimi e udeleeval zunanjih razstav v Benetkah in Beogradu. (Ob tej priliki bodi omenjeno, da je bilo poroilo o delu Toneta Kralja v 1.-2. t. DS 1931 napisano pred otvoritvijo te razstave in v nepoznan ju nekaterih del iz lanskega leta.) Omeniti bi bilo posebno Slovensko svatbo iz 1. 1926, Kamenjanje (1929), Portret oeta (1929), vejo kompozicijo Kriani (1930) ter Portret moje ene (1930). Obe poslednje imenovani prinaamo med dananjimi prilogami. Portret moje ene je bil razstavljen tudi na velesejmski umetnostni razstavi vzporedno z drugo veliko kompozicijo iz L 1931, Sa-lomo.
Razvoj slike v umetnosti Toneta Kralja gre danes, sode po omenjenih podobah, v smeri komplikacije snovi in kompozicije, poivajo na solidnem, vendar nekoliko negibnem stilnem temelju, ie T. K. zapre-denih likovnih situacij v snovi in formi, ki vasih kar preve razodevajo virtuoznost zasnutka in izvedbe. V okviru tega svojstvenega, zelo hoteno osebno barvanega stila, ki se po njem danes fundamentalno loi od bratovega, se nagiblje k inekaki abstraktni polbaroni vijugi in si ustvarja iz nje kos akademije.
Zase in zgolj neobvezno elim, da T. K. pri tem ne bo ve dolgo vztrajal. R. L.
Sto let eke umetnosti
Meseca oktobra in novembra lanskega leta je priredil praki Manes v svojem novem, nekoliko nesreno postavljenem paviljonu na Riegrovem nabreju v Pragi veliko retrospektivno razstavo Sto let eke umetnosti, ki je bila verjetno zaradi zaetnih teko z novim prostorom nekam nerodno nameena. Razstava je obsegala le slikarstvo in kiparstvo in se je odlikovala zategadelj, ker so bili posamezni mojstri z obeenimi deli jako tono in izrpno predstavljeni. V modernem oddelku bi bilo sicer zlasti med grafiko in nastavki kiparstva marsikaj lahko odpadlo, zato pa so tvorili za obiskovalca, ki v eki umetnosti sicer ni preve doma, hvaleneje poglavje Bilek, tursa in Slaviek, zame zlasti poslednji. Poleg tega pa je bil zame nov in najzanimiveji oddelek romantikov in realistov, ki so bili na tej razstavi, kolikor morem soditi, prav dobro pokazani in ki so jim namenjene priloge 11., 12. in 13. dananjega zvezka.
Iz stareje, predmarne eke romantine smeri sta Antonin Manes (17841843) in Frantiek Tkadlik (18761840), ki njih slikarstvo nosi e lahek peat nemkega romantinega stila. Josef Navratil (17981865) pripada sledei, mlaji generaciji, njegovo delo, kakor nam kae podoba, vsebuje med drugim elemente, ki jih poznamo iz Daumierja in Spitzwega. K realistinejemu pojmovanju krajine se je nagibal Adolf Kosarek (1830 do 1859), in jo je za njim, e ob asu francoskega krajinarskega realizma, izpeljal v e ne isto dosleden realizem Antonin Chi-tussi (18471891), v stil, ki ga nam nekako ob istem asu poleg slabih nastavkov pri nekaterih drugih (Barvitius) kae Karel Purkvne (18341868) takoreko e sredi poti. eko romantiko je bil med tem zakljuil Josef Manes, igar stilno idejo je potem prevzel mladi rod, Ale, eniek, Tulka, Mafak, Broik, Hvnais in drugi, zdrueni v Manesu. Upov polna in lepa slika eke romantine in realistine umetnosti, ki je imela tudi svojega kiparja, V. Levvja, se je s tem nagnila k zatonu.
(Predloge naiih reprodukcij nam je dal na razpolago po posredovanju konzulata SR v Ljubljani SVU Manes v Pragi.)
R. L.
288
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si