Političen list za slovenski narod. T• polti prejeman velja: Z& celo leto predpiačan 15 gid., za pol leta 8 gld., za četrt leta t fld., za en mesec 1 gld. 10 kr. J administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 &ld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t (Id., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",(>. uri popoludne. I^tev. 147. V Ljubljani, v ponedeljek 1. julija 1889. Letnili XYII. K nez. škof. stolni kapitol lavantinski dajo na znanje prežalostno vest, da so Njih knezoškofovska milost Lin ekscelencija prevzvišeni, visokorodni gospod gospod JAKOB MAKSIMILIJAN STEPISCHNEGG, KNEZOŠKOF LAVANTINSKI, prisednik prestola Njih Svetosti rimskega papeža, Njih c. kr. apostolskega Veličanstva dejanjski tajni sovetnik, velikokrižnik c. avstrijskega Franc-Jožefovega reda, član avstrijske gosposke zbornice, deželnega zbora štajerskega, doktor sv. pisma itd. itd. po kratki mučni bolezni, prevideni s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob i 1. uri predpoludnom mirno v Gospodu zaspali. Sv. Oče Leon XIII. poslali so Jim še pred smrtjo sveti apostolski blagoslov. Rojeni v Celji dne 22. julija 1815, za mašnika posvečeni dne 2. avgusta 1838, za knezoškofa imenovani dne 21. decembra 1862, potrjeni dne 17. januarija, posvečeni dne 18. januarija 1863 ; obhajali so ranjlci prevzvišeni knezoškof leta 1888 zlato sv. mašo in petindvajsetletnico škofovske službe. Sprevod preljubljenega višjega pastirja bode v ponedeljek, 1. julija ob 1/210. uri zjutraj. MARIBOR, dne 28. junija 1889. Po slavnostnih dneh. Kakor poletne noči blagodejna rosa shladi raz-žgano zemljo in poživi bivajoče življenje raznoterim rastlinam, tako so zadnji slavnostni dnevi rosili milna politično polje domače, razpodili vsaj za treuotje zlonosne sive oblake in po hudi vihri prodrlo je narodnega veselja žarno solnce debele plasti strelo-voduih meglic. Vodnikov duh, ideja vzajemnosti je prešinjala ves narod po zemlji, koder prebiva slovenski rod. Srca vseh so bila v središči slovenskem, beli Ljubljani, kjer se je vršil narodni praznik v proslavo moža, ki je delal za ves narod, kot duhovnik delal za lepo iu blago. Mož, čegar spomenik se od včeraj dviga na najlepšem javuem prostoru, ni gledal na slavo, ne na dobiček, blažil je srca, miril duhove, dramil mlačne, vzbujal zaspane, vse svoje življenje posvetil tihemu narodnemu delu. Življenje njegovo jo bilo polno muk iu prevar, a v zatajevanji ohranil si je svežega duha, svoje prepričanje. Tako srce so moglo roditi le naše gore. Boren je narod naš, a v prsih njegovih se skriva čista kovina, zlato srce, katerega zvok odmeva od sela do sela, od gore do gore, od stolnega mesta do zadnje vasice, kjer se jezik naš govori. Iu prvi je vdani na to kovino, prvi vžgal čuteča srca naš Vodnik, čegar ime jo z zlatimi črkami zapisano v naši povestnici. Danes po prelepi narodni slavuosti so vprašamo, kaj je nam volil V. Vodnik, kaj nam zapustil naš rojak, katero pot nam je pokazal, da hodimo za njim izvršujoč po možnosti svojo rodoljubno dolžnost ? Iz vsega Vodnikovega delovanja sveti uam jedna ideja, ki naj napolnjuje srca vseh, razširi se po vseh slovenskih pokrajinah, in ta je: Zavedno, navdušeno in neumorno d^lujmo n a k o r i s t naroda in domovine, v povzdigo vsega rodu. Dvigniti hočemo narod iz mrtvičnosti, priboriti mu v družini avstrijskih narodov enako pravice, privesti ga do neizkaljenega vira vede in umetnosti, izobraziti ga v vekovitih resnicah in postavah dobrega in lepega. „Za uk si prebrisane glave", s temi besedami je Vodnik malone pred sto leti hotel narodu pokazati njegove duševne moči, s katerimi se more dokopati do častnega mesta med kulturnimi narodi. Te ¡dejale hočemo negovati v svojem jeziku, ki je naša last, darovana nam od pravičnega Boga, v jeziku, ki so ga govorili naši očetje in m a t e r e, k i j e t o 1 m a č 11 a š e g a srca, star, kakor milijoni narodov slovanskih, in ima zaradi tega pred Bogom in ljudmi iste javne pravice, kakor v s a k drug i. Povzdigniti hočemo domovino svojo v gmotnem oziru, da bi no bila odvisna od tujine, temveč bila iz sebe cvetoč narodu ponos, državi kras in vsemu prebivalstvu milo in drago zavetišče. Imeti hočemo svoje pravice, kakor jih privoščimo vsakemu drugomu, ostati hočemo v svojih čutih in dejanjih zavedni Slovenci, kakor nas je učil prvak Vodnik; zeleneča veja hočemo biti na velikem deblu slovansko lipe pod okriljem mogočnega orla avstrijskega. Velikih vspehov dandaues nihče ne doseže na mah, in mal narod, kakor je naš, zagvozden med mogočne sosede, zanašati se mora na svojo moč, katero dobiva iz laporjeve zemlje, katero obdeluje. Slovenski oratarje bil in ostane korenina našemu obstanku. In to korenino ohraniti zdravo, trdno in močno, bodi skrb vrtnarjev, da jo zalivajo s čisto in ne žvepleno vodo, ki uniči v koronu vsako rast. Dolga in trnjeva je ta pot, toda varna. Dokler bode narod stal na tej trdni podlagi, dokler se ne bode šemil s tujo navlako, ki mami oči, pa duh mrači, temveč prevzemal od „svetske kulture" le to, kar mu more v resnici koristiti v duševni in gmotni napredek, tako dolgo ne bodo viharji izruvali slovenskega debla. A boj za pravo iu blago mora biti, da se zjasnijo nazori. Brez boja ni zmage, brez zmage ni rešitve. Ko se zbirajo na naših orjaških gorah pogu-bonosne nevihte in grom skale vali v propade s strašnim jekom, naš gorjanec zaupljivo zre proti nebu rekoč: „Saj bodo prešlo!" Iu skoro se zjasni, solnce prodere oblake iu nad gorami se razpenja sinje nebo krasneje, nego preje. To solnce v viharjih in nevihtah narodovih ste resnica in pravica, kateri se morete za ča* pogaziti, a nikdar ne uničiti. In kaj nam bodi v viharnih dneh krepilo in tolažilo? Pozuamo ščit, ki jo v nevarnosti obramba slabemu; ščit, katerega niso šo štrli nasprotniki: Trdno prepričanje, navdušenost za pravo, planite e a ljubezen za sveto stvar. S tem ščitom v roki so si gradili naši probu-di tel ji, 111 v prvi vrsti naš slavljenje Vodnic, na- / rodno poslopje, in ob tem ščitu razbije se vsak sovražni napad. Velika načela pa zahtevajo tudi velikih žrtev. Treba nam je v delovanji idejalnega napora. Žrtvovati je treba za dobro stvar in v trpljenju vztrajati. Tako je storila nepregledna vrsta muče-nikov za Kristusovo vero, tako delajo pravi narodni mučeniki, in njih spomin je nesmrten. Narod brez idejalov je pomladno drevo brez cveta in sadu. Človek ne živi samo ob kruhu, in kdor pozna in vidi le sebe, ta ne bo nikoli mnogo koristil narodni stvari. Vsak posameznik mora biti trdna skala na svojem mestu. Tak narod bodimo i mi! Boj ni še dobojevan, treba je sloge med vsemi stanovi za prave in lepe idejale. Kdor s silo odvrača ta ali oui stan od narodnega dela, ta je neprijatelj narodu. Prijatelji svobode in napredka smo vsi, toda prave svobode, ki ne prekorači vekovitih božjih resnic in zakonov, pravega napredka, brez tujih smeti in splovi. To, dragi rojaki, je Vodnikova zapuščina. Tako je žil in delal Vodnik; utrujen od duševnega dtla je rad zahajal med priprosti narod in poslušal udarce njegovega srca. Zabaval in poučeval ga je ter mu prorokoval boljše čase. Stari naš Bog še živi; On dal nam je moč, ki nas je krepila in vzdrževala, On nas bo ohranil, ako smo vredni življenja. Vsak bodi ves mož, iu osigurani smo za bodočnost. S trdnim tem prepričanjem se ločimo od prekrasnih dnij v srcu Slovenije. /itua^ii v Istri. Prevesela vest nam je došla iz probujajoče se Istre, da je namreč narodna stranka zmagala tudi v treh volilnih okrajih za mesta. Istra bila je tužna, a pokazala je pri zadnjih volitvah so njeni sinovi pokazali, da ni še laška, marveč avstrijska in da je ogromna večina prebivalstva slovenska. „Obzor" proslavlja to zmago z naslednjim člankom: Kdo se ne spominja onih let, ko se je naša nekdaj velika narodna stranka v svojih programih spominjala Istre le sramožljivo, kakor da bi hoteli reči: res, bila je naša, ali danes je italijanska, morda tudi nemška zemlja ali pa katerakoli toliko, kolikor naša. Kdo ne ve, kako je italijanska gospoda narod pritiskala, kakor v najnesrečnejši deželi židovski cderulii, pijoč do zadnje kaplje moč in premoženje revnemu isterskemu seljaku. Kdo ne ve, kako Italija ua jeziku in v srcu nosi Istro kot zemljo, v kateri Italijan živi in mora biti italijanska. Bavno te dni se je poročalo, da zapirajo italijanske iredentiste, ki uočejo časa zgubljati, temveč delati, da bode Istra italijanska. V veliko-nemških programih so omenjali one kraje,- kakor da bi ne imeli gospodarja in da morajo biti naposled nemški. Ako se Hrvat in Slovenec tega spomnita, morata danes zapeti: Slava Tebi, naš gospod Bog! Nekaj mladih ljudi, ki so pred dvajsetimi leti še pošteno drgnili klopi reške gimnazije, vbili so si v glavo, da morajo živemu narodu našemu priložiti oni njegov ud, ki je bil na videz mrtev. Naši rodoljubi, ki niso dobro poznali duše naroda, gotovo niso verovali, ko so slišali od njih glasove, da je to mogoče. Ali oni so sami prišli iz naroda, poznali so srce njegovo, in njihovo uho, naslonjeno na srce naroda, slišalo je bitje, ki je pričalo o moči življenja. Verovali so, šli na bojišče in nam priborili to leto najznamenitejšo zmago v življenju našega naroda. Slava vam, srčni boritelji! Sedaj bodo mogli umni in sposobni možje, katerim se more le najumnejši Italijan postaviti na stran, po vrsti govoriti hrvatski, sedaj jih Italijani ne morejo zapustiti, da sami sebi govore. Sedaj bode jeden Hrvat prišel v isterski deželni odbor. Brez njih ne morejo vladati v Istri. Res, to ni večina, ali povsod bodo morali poslušati njihov glas. V manjšini bodo, ali vedno morejo trditi, da govore v imenu ogromne večine naroda v Istri, in ta glas bode čul tudi oni del naroda našega, ki je bil doslej gluh na pozive hrvatske in slovenske. Zavest v narodu, da je v ogromni večini v Istri, vzdignila ga bode, ako Bog dii, v kratkem času, ker to je prelep glas za spečo ljudsko dušo, ki jo more ohrabriti za novo življenje. Tako se je tudi Dalmacija vspela do trdnega narodnega življenja. Samo naprej, sokoli Istre, iu ostanite tudi nadalje verni in požrtovalni svojemu jadnemu in vedno od Italijanov zatiranemu narodu. To je prvi veseli dan, ki ga je Istra doživela, da sme in mora vero- vati, da Istra živi in hoče živeti svoje narodno življenje. „Naši Slogi" in krasno vrejevauemu „Diritto Crofcto" naš srčni potdrav, ker je to glavna žetev njihovega trudapoluega dela. Živeli! Politični pregled* V Ljubljani, 1. julija. Notra>|« dežele. 1\audni minister Gautscli je predvčeraj nastopil zaradi slabega zdravja šesttedenski odpust. Zastopal ga bo v njegovi odsotnosti minister Bac-quehem. Stalni kazenski odsek je za sedaj končal svoje delo, in to jako hitro in pridno. Predno se bo sešel državni zbor, pričel bo še enkrat zborovati, ker se smejo do tedaj še vedno staviti novi predlogi. Najvišji zdravstveni sovet je izvolil poseben odsek, ki se bo posvetoval o določbah novega kazenskega zakonika, nanašajočih se na zdravstvene ali zdravniške zadeve. Ogerski kardinal-primas Simor je dobil za svojo protestuo izjavo v zadevi Giordano Bru-novega spomenika od sv. Očeta jako laskavo zahvalno pismo. Vnanje države. Kolikor je dosedaj znano, vršila se je srbska narodna slavnost v spomin bitke na Kosovem polji in narodnega probujenja jako dostojno; dokazuje, kakô se narod v vseh krogih na groblji svoje nekdanje velečine z nova ognjevito navdušuje iu zaveda svoje narodnosti. Kralj Milan se je zahvalil mini-sterskemu predsedniku Gruiču za vabilo k temu narodnemu prazniku. Obžaluje, da se ga ne more vdeležiti, kakor bi bil tudi rad navzoč pri maziljenji svojega sina. — Regentstvo in ministerstvo sta se zahvalili avstro ogerskemu poslaniku Hengelmiillerju za prestolni govor cesarja Franca Josipa I. in izjave grofa Kiilnokyja. Bolgarski vojni minister je pozval vse častnike, ki so zmožni nemščine, francoščine in italijanščine, naj napravijo v teh jezikih izpit. Sposobne bo vlada poslala v Evropo, da spopolnijo svoje vojaško znanje. Neko število bo šlo v Avstrijo, kjer bodo obiskovali vojno šolo in intendančni tečaj. — Princ Ferdinand se je avstro-ogerskemu zastopniku Burianu najtopleje v imenu Bolgarije zahvalil za prestolni govor. „Nordd. Allg. Ztg." poroča: Nemški cesar Viljem bo prišel v ponedeljek (danes) ob 8. uri zjutraj v Kiel; sprejeli ga ne bodo uradno. Na krovu ladije „Hohenzollern" se bo popoludne vde-ležil po mornarici prirejene jadrne regate ter bo osebno razdelil nagrade. Potem bo odpotoval v Norvegijo. Ladija „Greif" bo „Hohenzollern" sprem-ljevala, da bodo posredovali pri poštnem prometu. Francoska zbornica je b 388 proti 58 glasovom potrdila postavni načrt, ki pooblaščuje panamsko družbo, izdati obligacij za 84 milijonov frankov, in sicer v namen, da se bodo dosedaj iz-gotovljena dela mogla ohranjevati, in za preiskave, kakô bi bilo mogoče končati pričeti prekop. — Ministerstvo je doživelo velik poraz v zbornici. Desničarski poslanec Provost de Launay je namreč pri proračunski razpravi javnih del sprožil zopet eno običajnih francoskih „umazanih" zadev. Senator Beral je poleg svojih dohodkov kot senator dobival od 1884 do decembra 1887 vsak mesec 700 frankov z naslovom za proučevanje o rudarstvu in do-tičnem zakonodajstvu v inozemstvu, ne da bi se bil za to zahteval kak kredit, ali da bi bil o tem poročal napominani senator. Sedanji minister javnih del, Yves Guyot, se je vroče potezal za Berala, vendar je pa zbornica sprejela dva grajalna dnevna reda, prvi s 832 proti 124 in drugi, kateri je predlagal poslanec Launay, celô s 453 zoper 13 glasov. Tukaj se vidi, kako vplivajo bližnje volitve. Gospodje republikanci, ki so prej gledali skozi prste, pričeli so postajati celo tesnosrčni ter zatajujejo ministerstvo, ki je njihove lastne krvi iu mesa. Minister Yves Guyot se je vsled tega poraza odpovedal, toda Carnot ni sprejel njegove ostavke, češ, ministerstvo je solidarno ter se mora glede odstopa posvetovati prej ministerski sovet. — Ko je hotel zadnjipot Boulanger potegniti svojo mesečno umi-rovljino, dobil ni denarja, marveč le pojasnilo, da so plačila zAnj ustavljena. — Volitve tretjega dela generalnih sovetnikov so določene v 28. dan julija. „Autorité" zatrjuje, da se bodo volitve v zbornico vršile koncem septembra. Vlada je vedno bolj prepričana, da ni dosegla svojega namena s svetovno razstavo, da se vedno bolj razširja boulangizem, in to posebno vsled njene krivde. Jako znamenito je, da pariški poslanci, mej temi Clémenceau in Flo-quet, iščejo po deželi majhnih volilnih okrajev brez velikih mest, kjer bi s pomočjo uradnikov lahko prodrli. „Times" pravi, da francoska vlada toliko časa noče privoliti v konverzijo egiptskega državnega dolga, dokler se ne določi dôba, v kateri bodo Egipt zapustili angleiki vojaki; stvar je resnična sicer, vendar pa ne resna, ker je to le volilen manever s strani vlade. Francoski volilci naj mislijo, da francoska vlada nagaja Angliji. Toda Francozje naj vsled tega bolje ali slabše sodijo o svoji vlad i : a Anglije ne bodo take malenkosti ovirale v vplivanju na egiptovske zadeve, dokler bo to potrebno v interesu Egipta samega. švicarski stanovski sovet je enoglasno sprejel predlogo, katero je že potrdil narodni sovet iu ki določuje, da so ustanovi Blužba generalnega pravd-nika. Stanovski sovet je sklenil, da se pHitavi predlogi odstavek, po katerem bo moral novi generalni pravdnik nadzorovati tuje redarstvo. Italijanski irredentovci se oglašajo pri vsaki priložnosti. Orispi se je motil, ko je mislil, da jim bo s pridobitvami v Afriki zamašil usta. Poslanec Torraca je v zbornici interpeloval ministra Crispija, kaj meni ukreniti zoper bolonjskega župana, ki je v nekem listu proglasil monarhijo za nevarno in nasprotno „narodni suvereniteti". Komaj pa je iz-pregovoril te besede, pričeli so irredentovski poslanci kričati: „To je nesramno ovaduštvo!" Crispi je moral dolgo čakati, preduo se mu je posrečilo naznaniti, da je sodišče že zgrabilo župana zaradi veleizdajstva. Izvirni dopisi. S Turjaka, 26. junija. (Volitve volilnih mož) so se letos v naši občini, kakor Vam je vže dopisnik z Rašice na kratko sporočil, res neumevuo ') čudno ponesle. V prejšnjih slučajih — tudi pod najhujšim vladnim pritiskom — so tu izvoljeni možje stalikakor trdna skala na narodni strani izvzemši eno samo „kukavico"3) v dobi omenjenega pritiska. A kako letos ? Silni pritisek graščinskega (ne vladnega) osobstva, —od druge strani, posebno iz naše okolice, recimo naravnost: nemarnost volilcev — je zaključek izida volitve. Vaš poročevalec z Rašice sicer meni, da bi bil izmed peterih izvoljenih vsaj jeden trden značaj, značaj, kateri ve, za kaj gre. Dovolite, da jaz tudi o tem dvomim. I.', zanesljivega vira vem, da se je v mlado-sloveuskem3) duhu tudi oni izjavil: Duhovnik naj opravlja svoja opravila v cerkvi itd., in to so si tudi, seveda navdihnjeni po graščinski — ostati moramo objektivni — naklonjenosti do prebivalstva4) še drugi, a samo „šepetali" na ušesa, vendar pa toliko neprevidno ali pretiho, da bi mi ne bili slišali. Velja! (?) Crevljar naj ostane pri svojem kopitu; krojač naj drvi svojo šivanko; mizar naj drga svoje deske; kovač naj tolče svoje železo; uradnik naj praska po papirji in brska po paragrafih! Kmet, ti pa kopiji, orji, sekaj itd. — Zakaj pa volit hodiš? — Zaključujte sami nadalje! Samo ua to opozorim: duhovnik in cerkev; učitelj in učilnica; uradnik in uradnica itd.; sedaj pa: duhovnik brez sluš,..eljev; učitelj brez učencev; sodnik brez strank; kmet brez zemljišč itd. Kaj je to? — Puščava! Vi bodete mislili, da sem daleč zašel v stran od namena svojega dopisa. Nikar! Ravno v sredo sem skočil. A razpravljal svoje misli ne bodem suhoparno, nego prosim, naj si dragi čitatelji svoje misli sami vre-dijo. Duhovnik — strašilo —! Za koga? Obrnimo podobo! Vidiš ga med okuženimi vedrega I ca, dočim sorodniki beže; gledaš ga med sirotami, posebno zauemarjenimi otroci. Duhovnik, zakaj učiš zamorca, di tudi njemu posije enkrat dan? A kaj hočem še naštevati? Duhovnik je človek, do katerega se zateče v svoji bedi zemljan, tudi mnogokrat tak, koji je mislil, da lahko brez njega narod živi. Končal sem „po domače"; mislim pa tudi, da nisem — Kitajcem5) pisal. Oprostite torej moje aforistične stavke! Kdor ima mnogo na srcu, njemu pogosto beseda zastaja; ali v očesi, v obrazi mu beremo— morda tu in tam se varamo0) — vendar-le še kaj več. kakor zanimivega. Kdor je mnogo let naše duhovenstvo in njegovo delovanje med ljudstvom opazoval paznim očesom, kdor je sam ž njim pogosto občeval, ta je uvidel kako se večina naroda zateka do dušnega pastirja, ') Mislite morda le reči: „neumno"? Stavec. '■*) Je morda to „kukavico" izlegla dobra ali trda beseda, kaka obljuba, ali celo — „evenk"? Stavec. 3) Bežite, bežite s frazo: „mlado"! Kaj je mlado? — Otročarija? — In mislijo li naši „mladiči" (tudi oni s sivimi lasmi), da bodo zinirom „mladi" ostali? So enkrat: kaj je mlado? Odgovoril bi skoro: menda še nezrelo, negodnol Pošteno narodni bodimo! Dop. 4) Misl.te morebiti reči: sluti se, da misli turjaška graščina sedanjim posestnikom na ta način seči pod pazduho, da tako ali tako dobi njih posestva v svojo last ter jih odbremeni plačevanja davkov itd. ? — Stavec. r') „Kitajec", pomenljiva beseda, izpeljana od naše „kita", ker se oni do temena brijejo, ter potem lase v kito spleto. Hočemo se i mi pa kar do polti obriti? Stavec. ") Oprostite skromno vprašanje: kako bi Vi, gospod dopisnik, besede: „Hochstapler", Schvvefler" itd. v slovenščino preveli? Kaj ne? Tujo blago! Slovenec nekdaj tog» „blaga" i p>za»l. Kulturi ! Stavec. proseč ga za svet v svojih dušnih iu telesnih, tudi najtajnejših družinskih bedah, v gmotnih svojih stiskah dobro vedoč, da tu najde odkritosrčnost in molčečnost, pri odvetniku, kateri se edino poklicanega zastopnika naroda smatra. Kdo je tedaj bolj, kdo manj sposoben za zastopanje iu izražanje narodovih željil? Pa končajmo! Čudno in — ue čudno — je, da so se letos tako na tihem veliki posestniki lotili agitacije. Kakor vidite, v naši občini se jim je prav dobro posrečilo. Drugače je bilo v lužarski občini. Tu je gosp. Kosler komandiral svoje osobstvo, naj vpliva na izvolitev volilnih mož. Nu, Kmalu bi bilo tudi tu šlo! A še o pravem času so nekateri zavedni možje nakano zvedeli, naglo se sporazumeli ter s svojim možatim glasovanjem dokazali: tu hočemo, da se sliši naš glas; vi, veliki posestniki, pa tudi veste za svoje mesto: tam se mi ne bodemo vmešavali. — Živeli, zavedni Lužarji, možje prave korenine! Vam pa, katoliški slovenski volilni možje, kličemo: vedro oko, neupogljiv vrat! Še se bodo dali nekateri omoteni vzdramiti. Ako pa zaradi „kukavic" propademo, dobro! potem napišemo zanimiv epilog, kateremu dodamo tudi kako — poduMjivo pismo. Zoper dosedanjega poslanca, gosp. P. Pakiža, kateri je iz naše srede, naše razmere dobro pozna in je tudi povsem pošteno okraj zastopal, se na tihem, a jako silno ruje. A nič. Živel g Pakiž! Iz Horjula, dne 25. junija. Včeraj smo imeli v naši fari ginljivo slovesnost. Stariši našega častitega in mnogozaslužnega gosp. župnika so praznovali tu pri nas svojo zlato poroko. Oba, oče in mati, sta še prav čvrsta in sta prišla z nekaterimi svati peš iz poljanske doline, kjer imata svoje domovanje. Slovesnost je prišlo poveličevat mnogo sosednjih duhovniških gospodov in precej svatov. Cerkev je bila do zadnjega kotička polna. Ko je velečast. gospod župnik po slovesni sv. maši nagovoril svoje ljubljene stariše ter zahvalil Boga, da je dal učakati njemu in starišem toliko srečo iu veselje, iu se v prisrčnih besedah zahvalil tudi starišem za vse dobrote, ki jih je od njih prejel, ni ostalo nobeno oko suho. Vse v cerkvi je bilo ginjeno. Bog daj doživeti starišem našega preiastitega gospoda župnika še toliko let, da bi praznovali v naši fari tudi demantno poroko! Deževje nam silno nagaja. Marsikomu se seno moči. V hribovitih krajih so tožili prej o suši, pri nas par ker je bolj mokrotno, smo bili prav zadovoljni.'Sedaj je pa dežja po hribih zadosti, pri nas pa mnogo preveč. Ako nam Bog kmalu ne dii lepega vremena, bode vsa mrva segnila. Iz Cerkelj, 27. junija. Iz šenturške gore se v „Slovencu" št. 144 znani gospod pritožuje, da mu dan volitve volilnih mož ni bil naznanjen. Podpisano županstvo je storilo vse, kar postava zahteva. Imenik volilcev bil je skozi osem duij vsakemu na pregled v občinski pisarni razpoložen. Dan volitve bil je običajno pred farno cerkvijo v Cerkljah dvakrat razglašen. Da pa dan volitve pritoževalcu ni bil znan, ne morem verjeti, saj je toliko v Cerkljah, kot na šenturški gori, in ker vsako drugo reč tako natanko izve in povprašuje, bi bil enako mogel za dan volitve volilnih mož vprašati. Dan volitve mu je bil popolnoma znan, toda on se je prej izrazil, da se volitve ne bode vdeležil. To mu je dalo le priložnost, po stari navadi svoje mrzenje županstvu izraziti. Andrej Vavken, župan. Iz radovljiškega okraja, dne 28. junija. Od raznih krajev naše domovine prinaša te dni „Slovenec" dopise, kateri več ali manj mimo obravnavajo bodoče deželuozborske volitve. Po nekojih krajih je res hud in vroč boj. Kandidati raznih načel stoje si nasproti; vsak si prizadeva volilce pridobiti na svojo stran: jeden s temi, drugi ravno z nasprotnimi obljubami. Bolj kakor kedaj poprej se bode letos pokazalo, ali se naše ljudstvo nagiba na konservativno ali liberalno stran. Naši „mladi" že namreč mislijo, da je nastopila ona, od njih tako težko pričakovana doba, da se na duhovnike pri volitvah ni treba več ozirati, in da bode že letos tisti zmagal, kateri čez-nje najbolj zabavlja. — Stanje narodnega volilnega odbora je posebno težavno. Sam ne ve, kaj bi počel. Razposlal nam je nepopoln imenik kandidatov za kmetske občine, za kandidate v mestih in trgih se še ni odločil. To je pač naravno, ker v njem sede možje obeh strank. Čudno se nam tedaj tudi ne sme zdeti, da nam v svoji kandidatni listi pod staro slovensko firmo „vse za vero, dom, cesarja" priporoča može, kateri so nam že večkrat pokazali, da so to staro geslo že ] zdavnej vrgli med staro šaro. V našem okraji pa tudi letos, kakor drugekrati, volilnega boja ne poznamo. Vse je mirno in tiho, skoraj nihče ne v6, d* živimo v volilni ddbi. — Prvotne volitve so povsod, kar nam znano, jedno-glasno izvršene, — le v enem kraji se je vložil radi nekih formalnosti protest zoper izvoljene volilne može. Mali poskus, volilce razdvojiti, kateri se je čutil od ene ali dveh strani, je po značajnosti in možatosti preč. gosp. Jan. Ažmana, kakor je čast. čitateljem „Slovenca" znano, srečno odstranjen. Upati smemo, da se bode, ako v katerem drugem okraji — gotovo v radovljiškem — volitev dne 4. julija jednoglasno izvršila. Naš gosp. bodoči poslanec nam je namreč svoje stališče gled^ velikih občin že pismeno v našo zadovoljnost pojasnil in je tudi, kakor smo iz gotovega vira izvedeli, pripravljen na dan volitve osebno priti med svoje volilce, ako bi želeli še bolj natančnih pojasnil, ali pa, ko bi kateri imel še kako posebno prošnjo in željo. Ostanimo tedaj složni in jedini. Pokažimo svojim sorojakom, da si štejemo v čast, ker imamo ravno mi najodličnejšega kandidata, čegar versko-narodno prepričanje je trdno kakor skala, kateri je za radovljiški okraj že mnogo storil in kateri bo gotovo tudi v prihodnje deloval nam v prid. K temu nam je porok njegova dana možata beseda, da je takoj pripravljen nazaj odložiti poslanstvo, kakor hitro se naše želje in naša korist z njegovim osebnim prepričanjem več ne bo strinjala. Iz velikolaškega okraja, dne 2G. junija. Kakor povsod, tako so tudi pri nas sedaj končane volitve volilnih mož, kateri bodo volili dne 4. julija v deželni zbor. Žal, da Vam ne morem imenovati naših kandidatov, kateri bodo voljoni v deželno zbornico, kajti pri nas v kočevskem okraji so jako čudne razmere, ker Ribničanje in Velikolaščanje niso letos edini. Kakor se čuje, mislijo dosedanjega deželnega poslanca gospoda Primoža Pakiža izpodriniti. Čudno se mi vidi, da bi tako izvrstnega poslanca, kakor je gosp. Pakiž, kateremu so vse razmere v celem okraju popolnoma znane, izpodrinili in mu dali nezaupnico. Zatorej, gospodje volilni možje kmetskih občin, pomislite, da volite dne 4. julija t. 1. v imenu kmetskih posestnikov, zatorej pokažite tudi, da ta stan spoštujete, in glejte, da dobimo zopet moža, kateri je sam kmetovalec in poznd našo bedo. Pomisliti je treba, da g. Pakiž že deluje za naš okraj blizu dvajset let; bil je ud conilne komisije od prvega do zadnjega konca, in se je ves čas potegoval in veliko koristil našemu okraju. Kakor se čuje od volilnih mož, bodo večinoma volili gosp. Pakiža; o drugem ne morem danes poročati, kajti je preveč kandidatov. Škoda, da ne voli kočevski-ribniški-velikolaški okraj pet poslancev potem bi ue bilo nobene borbe. Ako se ne zjedinijo Ribničanje in Velikolaščanje, zmaga bode v Kočevji in ostanemo na cedilu. Iz Prage, dne 23. junija. (O češki katoliški literaturi.) [Konec.] Katoliškemu nepoliti-škemu tisku se še precoj dobro godi, ako navajam, da ima samo „Dčdictvi maličkych" 42.000 naročnikov, „Andol Striižny" 13.000, „ZahrAdka sv. Fran-tiška" 7000, „Marianske kvčty" blizu 3000, „Obzor" nad 2000 itd. Politični listi bi bili lahko bolj razširjeni, saj so vsakdanja hrana. Pražki „čech" se še zdaj ne more povspeti, da bi izhajal kot jutranji list. Brnski „Hlas" si pridobiva tal, „Dtilniku" iu „Obe-cnym novinam" gre dobro; „Pozor" je izhajal trikrat na teden, zdaj izhaja dvakrat. Katoliškim listom nedostaje še list s podobami, vendar se je uči-nilo potrebno v tem oziru. V katoliške časopise pišejo na male izjeme skoro povsem duhovniki, n. pr.: Brandl, Bartoš, Lepar, Korec, Bačkovsky, Leandr, Čech, Šole, Bily, Kosmiik, Ekert itd. Cital sem nedavno, da neki slavni češsi pesnik ni za mastuo nagrado ni hotel zložiti pesmi o Materi božji v katolišk koledar! Brezbarvni in neverski listi češki smatrajo za sramoto, baviti se v svojih predalih s katoliško literaturo (Pri nas je istotako! Vred.); marsikak časopis bi to učinil, ali boji se „narodnih" — „Narod. Listov" Gregrovih, ki se je izrazil, da duhovniki „v klerikalnih lističih zadržujejo tok občne omike iu se trudijo, ljudstvo vidriati v srednjeveškem obsku-ratizmu". O povzdigi katoliškega tiska se pač mnogo pita in govori. Prelepe besede napisal je o združenji kt-toliških pisateljev na Češkem, Moravsicem in na Slezijskem Bohuš Podborsky (Alojzij Dostiil) v „Vlasti". „Pisatelji duhovniškega stanu — piše Podborsky — raztreseni so po vseh časopisih; oni pišejo listke v politične in krajevne novine, knjige izdavajo pri vsakoršnih knjigotržcih, toda v tem jako zaslužnem delu ni določene smeri in srede, ki bi koristila katoliški stvari. Rodoljubni duhovniki so založili mnogo ustanov, da bi se iz njih plačevale nagrade za dobre spise, in kdo dobiva te nagrade ? Razjarjali bi se požrtvovalni ustanovniki in protestovali bi, ko bi vedeli, da obresti od naložene glavnice prejemajo ljudje, ki se še ne brigajo za namen ustanove in s svojimi spisi povsem ne koristijo cerkvi. Nekaj nedostaje katoliškim pisateljem, in to je središče. To središče postane lahko društvo „Vlast", ali drugi katoliški „Svatobor" (češko pisateljsko društvo, predsednik mu je g. dr. Rieger). Katoliški „Svatobor" bi skrbel za duhov-nike-pisatelje, delil bi jim podpore na potovanja, odkazoval smer njihovemu pisateljevanju, postavljal spomenike itd. Katoliški duhovniki pišejo večinoma zastonj, in to tudi ne koristi katoliški literaturi. Da bi bilo kako delo dovršeno, treba mnogo pripomočkov, in teh na deželi ni pri rokah. Duhovnik je torej mora kupiti, dohodki njegovi so pičli, dela ima pa čez glavo dosti. In potem se čudimo, da je marsikak nadebudni in mnogo obetajoč talent v bogoslovstvu pri duhovniški upravi popolnoma opešal. Neumorno delati v svojem poklicu in pisati zastonj v tem času, ko bi moral odpočiti, v to treba velikega navdušenja, katero ni zdaj tako, kakor je bilo za dobe probujenja. List, ki pošteno honoruje, ima tudi mnogo naročnikov. Mnogi gospodje so vneti za katoliški tisk, bodisi ustno ali pa na papirji, da bi pa sami dajali lep vzgled, to jim še na misel ne pride. Sami pišejo v tuje liste, priporočajo je svojim rojakom, da s tem širijo slavo svojega imena. Drugojezični listi imajo tudi boljšo kolportažo, nego mi. Lahko s pismi dokažemo, kako so moledovali in še prosijo katoliški nemški listi naše podpore, dasi je ue tre-bajo, ker imajo na tisoče naročnikov. Dobro vemo, da je katoliku širja domovina vse krščanstvo, toda znano nam je tudi, da je srajca bližja, nego suknja. Najprej doma, potem za mejami!" Dnevne novice. (Izjava.) V petek smo dobili, za zadnjo številko prepozno, naslednji telegram : P. n. volilcem kranjskega okrajnega glavarstva, ki so mene mislili voliti deželnim poslancem, s tem naznanjam, da zaradi obilih župnijskih opravil ne sprejmem mandata. Ob jednem se toplo zahvaljujem za častno zaupanje. Cerklje, 28. junija 1889. Anton Golobic, župnik. (Volilni shod.) Jutri v torek due 2. julija ob 6. uri zvečer bode shod volilcev mesta ljubljanskega v mestni dvorani. Bivša poslanca gg. G r a s s e 11 i in dr. Alfonz Mosche bodeta poročala o svojem delovanji v deželnem zboru. Ob jednem bodeta proglašena kandidata. (Volitve v isterski deželni zbor.) V mestih : Vo-losko, Lovran, Kastav in Moščenice je izvoljen kandidat narodne stranke dr. A n d r e S t a n g e r. V mestih : Pazin, Labinj in Plomin kandidat narodne stranke okr. glavar S i m z i g. V mestih: Pulj in Vodnjan je zmagal okrajni glavar Con ti. Narodna stranka ima torej 11 zastopnikov in pravico zahtevati, da je eden narodnih poslancev podpredsednik zbora. (Volitve na Goriškem,) V Gorici sta izvoljena grof Fr. Coronini in dr. Josip Maurovich; v Korminu baron Locatelli; v Červinjanu baron Rit ter; v kupčijski zbornici Anton Nigris iu dr. K. Ven utti. (Imenovanje srednješolskih učiteljev.) Naučni minister je imenoval 41 srednješolskih suplentov (med temi tri duhovnike kot veroučitelje) kot stalne, osem pa kot začasne učitelje. V avgustu bode zopet 30 služb nameščenih. Dalje so premeščeni: Prof. na gimnaziji v Beljaku Anton F i 1 i p s k y na gimnazijo v tretjem okraji na Dunaji; prof. v Pazinu M. Guggenberger v Trst; prof. v Celovcu K. Maly v Untermeidling. Učitelji so imenovani gg. suplentje: E. Potočnik v Celji, dr. O. Bier- mann, docent na vseučilišči v' Pragi, za celovško gimnazijo, K. Hoffmann za gimnazijo v Beljaku. (Delavska zavarovalnica proti uergotlam za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo.) Volitvena komisija delavske zavarovalnice proti nezgodam je na 5. dan julija letos napovedala volitev načelstve-nih udov in namestnikov, pa prisednikov razsodišču in njijnih namestnikov. Volitveue komisije razglasilo na drobno navaja določila o zvršitvi volitve, za katero so delovršbe, ki so podvržene dolžnosti zavarovanja, razdeljeue v šest kategorij. V dveh teh kategorij, namreč v prvi (poljedelske in gozdarstvene delovršbe, mlini) in v šesti (papir in usnje, les in rezbarske tvarine, poligratični obrti) imajo vršbeui podjetniki in delavci (vršbeni uradniki) s Kranjskega veliko večino; razven tega bi se spodobilo, da delavce (vršbene uradnike tretje kategorije, komijska obrtnost, kurilne in svetilne tvarine, tvarine za živež in užitek) zastopa poverjenik iz Kranjske. Več podjetnikov dogovorilo se je, sledeče gospode voliti v načeluištvo: A. 1) e 1 o d a j a 1 ci: 1. kategorije: Josip Kušar, posestnik mlina v Ljubljani. 2. kategorije: Viljem Tönnies, solastnik tovarne tvrdke „G. Tonnies" v Ljubljani. 3. kategorije: Ivan Baumgartner, tovarnar v Ljubljani. 4. kategorije: Filip Zupančič, stavbeni mojster v Ljubljani. 5. kategorije: Alojzij Krenner, tovarnar v Skofji Loki. 6. kategorije: Valentin Krisper, tovarnar v Radečah. — V razsodišče pa: Ottomar Bamberg, tovarnar v Ljubljaui. — B. Delavci: 1. kategorije: Friderik Bürger, vršbeni uradnik kranjske obrtue družbe v Ljubljaui. 2. kategorije: Makso Samassa, vršbeni uradnik v tovarni tvrdke „Albert Samassa" v Ljubljani. 3. kategorije: Franc Škof, delovodja v c. kr. glavni tobačni tovarni v Ljabljani. 4. kategorije: Franc L ebner, tesarski mojster pri stavbeni družbi v Ljubljani. 5. kategorije: Karol Hoffmanu, tehnični vodja predilnice v Tržiču (Monfalcone). 6. kategorije: Karol Rüting, poslovodja v tiskarni „Kleinmayr & Bamberg" v Ljubljani. — V razsodišče pa: Teodor C z e c h a k, poslovodja v Samassovi tovarni v Ljubljani. (Književno naznanilo „Pedagogiškega društva" v Krškem.) V kratkem izide „III. Pedagogiški letnik" z bogato in zauimljivo vsebino, kot: Izkuštveno dušeslovje, — Odlomki iz J. A. Komenskega ditak-iike, — V šolski delarni, — Spomini na Dunaj itd. P. n. slovensko učiteljstvo se s tem uljudno vabi, da v polnem številu pristopi temu slovenskemu literarnemu učiteljskemu društvu, oziroma da si na-Toči knjigo. Isto tako se vabi drugo razumništvo slovensko, da nas krepko podpira s svojim pristopom ali z naročbo. Društvenina iznaša 1 gld. Dobiti bode tudi posebuih odtisov „Dušeslovja". — Pri tej priliki uljudno prosimo tudi vse ude, ki še niso vplačali društvenine za tekoče leto ali za preteklo leto, da to nemudoma blagovole storiti. Odbor. | (Strela) ie vdarila v hišo Fr. Lobeta na Topli i rebri ter ubila njegovo 43letno ženo in 1 Dietnega | sina. Telegrami. Maribor, 1. julija. Sprevod knezoškofa S t e- j p i.šui k a vodil knezonadškof Ed er. Sprem- | ljali knezoškof M i s s i a , knezoškof K a h n , ! dvesto mašnikov, sto klerikov , ljudstva brezbrojno; zastopana vsa oblastva. Pridiga krškega knezoškofa, petje, red, vreme, vso vzorno. Zagreb, ¿8. junija. Povodom Kosovsko slavnosti jo imela danes južno-slovanska akademija slovesno sejo, katero se je vdeležila vsa Strossmayerjeva stranka. Kruševac, 29. junija. V navzočnosti kralja, regentov, ministrov, metropolita Mihaela in nebrojne množice se jo včeraj popoludne položil tomeljni kamen za spomenik Kosovskih junakov. Red se ni rušil. Rim, 1. julija. Kakor so zatrjuje, imel jo papež v včerajšnjem tajnem konzistoriji nagovor, v katerem je odkritje G. Brunovega spomenika proglasil ne samó za napad na posvetno veljavo papežev, marveč tudi za neposreden napad na cerkev, vero in njena temeljna načela. Zvečer se bo govor objavil. Rim, 30. junija. Mej včerajšnjim vojnim maršem 7. polka v provinciji Bonevent je vojak Borelli sprožil puško zoper nekega tovariša, ter ranil majorja Vanina, pet vojakov, dva meščana in kapitana Prestinarija, ki je vstrelil Borellija. Gabilo na naročbo. S 1. julijem prične se drugo polletje. Uljudno rabimo p. n. občinstvo, da se izvoli zglasiti z novimi naročbami, stare naročnike pa udano prosimo, da ponovi svojo naročnino in zaostalo doplačajo, da ne nastane nered pri razpošiljanji listov. „SLOVENEC", edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred veljti za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (i „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa veljá: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 , — „ jeden mesec ... 1 „ 40 . Naročil je se lahko vsak dan, n list se dobi Se-Ic z dnem naročbe. „DOMOLJUB" sam brez „Slovenca" stoji do konca 1. 188U. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom p o šil jan le osemdeset noveičev. Naročnino na to prilogo prejema „Slo ven če v o" j opravništvo in pa „Katol. Bukvama". Vredništvo in opravništvo „Slovenca« in „Domoljuba". izgubite poguma! Veliko število ljudij hiti nasproti svojemu poginu iu propadu, ker izgubi pogum in se mirno udá, svojej osodi, kakor hitro je v žalostnem in nesrečnem položaji. To stanje obupnosti se nikjer ne kaže jasneje, nego pri liudeh, ki trp^ vsled kroničnih in trdovratnih boleznij. Mnogo težkih bolečin bi se prihranilo in marsikatero dragoceno življenje bi se rešilo, ko bi tem bolnikom ne manjkalo poguma, da bi se ohrabrili ter toliko časa iskali in premišljali, dokler ne bi našli pravega sredstva in poti za ozdravljenje. Nastopni opis pojasujuje jako jasno, kolikokrat je rešitev še v zadnjem trenotku mogoča. Pred dvema letoma je bil podpisaui bolan na želodci, ledicah in jetrih in po dvakrat na leto z velikimi bolečinami primoran ostati v postelji. Zdravnik moj si ni znal pomagati ter je konečno mojo bolezen proglasil za „kamen". Napočila je zd-me huda doba, vedel nisem, kaj naj storim, iskal sem sredstva, toda vse zastonj; kouečno sem čital v listih o ledičnih boleznih ter opazil, da je to ista bolezen kakor moja. Poskusil sem kakor obupanec s čudežnim lekom, Warnerjevem „Safe Cure". Po za-vžitih 4 steklenicah Warnerjevega „Safe Cure" in 4 steklenicah „Safe Pills" sem bil popolnoma ozdravljen ter sem sedaj tako čil, kakor pred boleznijo. To sredstvo nujno priporočam vsem bolnikom Jan Prašek, krčmar. Phery pri Slanem na Češkem. ('ena steklenici 2 gld. — Dobiva se v deželni lekarni „Marija pomagaj! ' kakor tudi v vseh ostalih znanih ljubljanskih lekarnah. (i) Umrli »o: 28. junija. Matilda Knnaoora, kamnosekovega polirja hči, 5 mes., Kongresni trg 7, bronchitis. Vremensko »poročilo. B rt Q Cas Stanje Veter Vreme « t a 3 _ •c 3 S opazovanja 21-ukomoru v mm toplomeru po Celziju --f 2 o« s S rt a 28 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 731 Ó 730-4 733 .'I 17-0 24-0 16 4 si. jzap. n si. rzh. oblačno n 3-20 29 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 736 0 735 6 737-9 15-8 252 15 4 brezv. si. zap. brezv. megla del. jasno jasno 0-10 dež Srednja temperatura obeh dni 19-1" in 18-8°C., za 0 2° in 0 Io nad normafom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 1. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Si gl. 05 kr. Srebrna „ 5 »Z, „ 100 ., „ 10 % „ 84 „ 90 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 109 „ 45 „ Papirna renta, davka prosta......99 „ 65 „ Akcije avstr.-ogerske banke......90C „ — „ Kreditne akcije ....................302 „ 25 „ London.............118 „ 90 „ Srebro .............— „ — n Francoski napoleond..................9 „ 411/, „ Cesarski cekini ....................5 „ G4 „ Nemške marke ..........58 „ C6'/g „ XXXXXXXXXXXXXXXXXX X Brata Hbcrl, x X izdelovalca oljnatih barv, tirnežev, lakov X K in napisov. )C H Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ^ jg -süjm k»bjs®j»s», |g X za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vso v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. jk Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ^ lanenem oljnatem flrneži najlineje naribane in boljše ^ nego vse te vrste v prodajalnah. Jg gf" Cenile« n:i zahtevanje. *K*KKKKKKKKXK*KKKX S S Tovarna strešnega sklejnega papirja S.Valzachi & J.Diepoid, ISrunn a. (postaja ob juž, žel.) Siebenhirtenstrasse št. I, priporoča svoj trajni in preskušeni taliti strešni sUp Mir. Mazalna snov za sklejnopapirnate strehe. Elastične izolirne plošče od asfalta Kij™SSo6 Karbolni lak (Carbolineuni) r^^ohra^« kalno sredstvo za v'0i*0t1