Štev. 33.
Y Ljubljani, 14. avgusta 1908.
XLVIII. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
j	posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Shod slovanskega učiteljstva v Pragi.
Praga, dne 12. avgusta 1908.
Dne 8. t. m. so se zbrali v Pragi zastopniki in zastopnice slovanskega učiteljstva h kongresu, ki je prvi te vrste in takega obsega, odkar deluje med ljudstvom zavedno in napredno učiteljstvo. Navdušenje in svečanostno razpoloženje, želja po ojačenju vrst pionirjev prosvete so združili v zlati Pragi slovansko učiteljstvo k resnemu delu in k velevažnim sklepom, ki se naj realizujejo v korist šolstva, učiteljstva in posameznih slovanskih narodov.
Slovanski shod, ki se je pred kratkim vršil v Pragi, je mogočno poživil misel slovanske vzajemnosti med vsemi slovanskimi narodi. Vsepovsod čutijo, da je treba ožjih, in-timnejših zvez (med posameznimi slovanskimi narodi. To priča sijajno tudi slovanski učiteljski shod v Pragi. Skupna zadeva, skupna skrb vseh slovanskih narodov je vprašanje o narodni vzgoji slovanske mladine, in ta velevažna zadeva je privedla na stotine slovanskih učiteljev in učiteljic v Prago.
Pridržujoč si natančno poročilo za prihodnje številke, pošiljamo danes le kratko iz-vestje o tej velepomembni manifestaciji slovanskega učiteljstva.
Na slovanski učiteljski shod je prišlo 520 Poljakov, 325 Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov ter 57 Slovakov. Na kolodvoru sta jih pozdravila za mestno občino dr. S c h r e -ter, za Slovanski klub dr. č e r n y in za češko učiteljstvo učitelj Skala. Med drugimi je govoril sivolasi slovaški mučenik Svetozar Hurban-Vajanski, ki so ga udelež-niki dvignili na ramena in ga ob navdušenih klicih učiteljstvo pozdravljajočega občinstva nesli do Havličkovih ulic.
Po sprejemu so se udeleženci in udeleženke shoda razšli na odkazana stanovanja,
vsepovsod navdušeno pozdravljani in najgosto-ljubnejše sprejeti.
V	nedeljo je bil na Žofinju prijateljski večer. Naval občinstva je bil naravnost ogromen. Na stotine ljudi sploh ni dobilo prostora. Posebno presrčno in simpatično so bili sprejeti jugoslovanski učitelji in njih dame.
V	ponedeljek je bila slavnostna otvoritev shoda. Na to sejo so prišli podžupan dr. Š t y e h in mnogo državnih in deželnih poslancev. Za predsednika je bil izvoljen starosta zveze čeških učiteljskih društev J. O e r n y , za častne predsednike pa zastopniki vseh slovanskih narodnosti, med njimi D. T r s t e n j a k, I. M a g 1 e n in B. Vrečko. Pozdravili so shod v imenu Prage podžupan dr. Š t y e h , v imenu češkega narodnega sveta dvorni svetnik prof čelakovsky, v imenu češkega vseučilišča profesor D r t i n a , v imenu mednarodne federacije „Svobodne Misli" dr. Bartošek, v imenu češkega kmetiškega ljudstva vodja agrarne stranke poslauec Z a -z v o r k a. Za „Zavezo avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" je govoril Luka Jelene.
Po referatu Jos. Černega „O narodni vzgoji" je bil banket, na katerem je bilo izrečenih mnogo navdušenih napitnic. Popoldne so zborovale tri sekcije, ki so se posvetovale o temah : Narodnost in njen pomen za vzgojo, narodna vzgoja v šoli in narodna vzgoja izven šole. Zvečer je bila na čast slovanskim učiteljem slavnostna predstava v „Narodnem divadlu", kjer so peli Smetanovo „Prodano nevesto."
Hinavstvo in falzifikacija.
+ Bog sam ve, da se neradi pečamo s „Sloveneem" in z njegovimi uredniki, ker so svojstva, ki se z njimi odlikujejo, taka, da ne zbujajo nikjer niti najmanjših simpatij.
Nekako pred dvema mesecema je proglasil „Slovenec", da se hoče odslej držati do-
stojnega načina polemike, da naj prenehajo osebnosti, da naj zavlada v slovenskem časopisju drugačen ton. Mi smo se ravnali po tem, preden je prišel „Slovenec" s svojo moralno pridigo. A kdo se ni držal tega? „Slovenec" sam! List za listom je napadal osebe, smešil in denunciral, da je bilo grdo ! Mi smo v več zaporednih številkah s citati iz „Slovenca" dokazali, da je njegova teorija drugačna od njegove prakse.
Toda svoje besede ni prelamljal „Slovenec" samo v svojih predalih, ampak njegovi uredniki in najožji somišljeniki so hodili — in hodijo — po kmetih in so na najostudnejši in najbrezobzirnejši način blatili in obrekovali — učiteljski stan. Bekord v častikraji in vdenun-cianstvu je dosegel „Slovenec" v letošnji 169. in 172. številki, kar smo povedali zadnjič in njegovo pisavo tudi na primeren način ožigosali. Saj vendar ne dobimo danes človeka, da bi mirno prenašal najhujše udarce in pri tem še hvalil onega, ki ga tepe. Brezmiselno in nečastno bi bilo, ko bi samo učiteljstvo delalo izjemo. Zob za zob! Kakor vi nam — tako mi vam!
Kar so nam dali, to smo jim pošteno vrnili, ker nečemo nikomur ničesar dolžni ostati.
V 181. štev. pa je „Slovenec" hinavsko zavil oči, se napravil nedolžnega kot jagnje in zapisal z debelimi črkami, da je „Tovariš" — zblaznel!
Ta prav liguorianska raca je vzrok, da se zopet danes bavimo s poštenjakom „Slovencem". — V dotični številki namreč piše: „Učiteljski Tovariš" od 7. t. m. je od prve do zadnje strani poln samo f a k i n s k i h p s o v k , ki so pa take vrste, da morajo tiste, katerim so namenjene, spraviti le v dobro voljo. V treh dolgoklobasastih člankih so nabrali razkačeni zelenci sledeče rožice .. .
Tu je iztrgal „Slovenec" iz naše zadnje številke nekaj besed brez zveze in smisla ter jim potem pripisal te-le sladke besede: „Glavni
ureduik lista, ki se s tako pisavo ponaša, j učitelj, deželni poslanec in veleestetični pesnik Engelbert Gangl. Kaj bo porekla mladina, ko bo brala, kako pišejo njeni vzgojevavci? Zato je že s pedagoškega stališča nujno potrebno svariti mladino pred tolikim pohujšanjem in jo obvarovati posledic take vzgoje. Liberalni učitelji nam bodo še hvaležni, da smo v naših izobraževalnih društvih prevzeli skrb za duševni napredek mladine, njim pa s tem dali priliko, da se s svojimi zmožnostmi primerno udejstvujejo na gorinavedeni način v ,Tovarišu'."
Hinavci! Kaj pa poreče mladina, če ji pridejo v roke tisti „Slovenci", ki v njih brez povoda na najostudnejši način blati ves učiteljski stan? Kaj poreče, ko zve, da so to tisti, ki tako pišejo in govore, navadni obrekovalci in ljudje, ki žive v večnem nasprotju z resnico, hčerko božjo? Na to vprašanje naj odgovori „Slovenec" in naj tudi prizna, da je bil o n tisti, ki je začel z napadanjem, za-sramovanjem in denunciranjem! Potem bomo slišali, kaj poreče mladina! To je gotovo, da ne bo tega odgovora sram nas, ampak sramovali se ga bodo tisti, ki nam kradejo ugled! Sramovali ? Ko bi poznali kaj sramu !
V isti številki (I. priloga) odgovarja „Slovenec" vprašanju: Kakšni so nameni „Zave-zarjev"? Njegov odgovor se glasi tako: V uvodnom članku „Učiteljskega Tovariša" beremo sledeče . ..
Tu ima „Slovenec" v mislih razpravo „Naše narodne razmere in naša narodna šola." Ta razprava je govor g. Ivana Prekorška, ki ga je govoril na shodu slovanskega naprednega dijaštva v Pragi. To vse stoji natančno in vidno zapisano v 31. številki našega lista, a „Slovenec" je vse to — zamolčal!
Kakšen pa je „Slovenčev" citat? Zamolčal je ves prvi del (t r i kolone), ponatisnil 7 vrst, prenehal sredi stavka, izpustil 8 vrst, po-
LISTEK.
Pismo z Rakeka.
Dragi Pavliha!
Hudo se motiš — kakor vsi petnajsti kompetenti — ki si jih naštel v svojem II. pismu iz Ljubljane, če misliš, da bo kdo izmed vas dobil nadučiteljsko mesto na II. mestni šoli v Ljubljani. Četudi si lepo naštel vse lepe svoje lastnosti, ki bi te dičile kot nadučitelja, vendar si delal račun brez krčmarja, ker sem preverjen, da slavne šolske oblasti že vedo, da si Ti proti meni pravi šušmar.
Tako n. pr. sem jaz vedno bil navzoč na vsakem liberalnem shodu, ki ga je priredil župan Hribar, in še izkušal sem, da sem sedel vedno nasproti njemu. S tem sem zadel kar dve muhi na en udarec. Župan Hribar je lahko mislil, da sem prvi liberalec Kranjske, obenem sem pa zvedel, kaj vse nameravajo ti preklicani liberalci, kar sem tudi hitro sporočil klerikalcem. če so klerikalci napravili kako predavanje ali kaj enakega, sem se vselej udeležil ter opozoril s prijaznim pozdravom vsakega
klerikalnega veljaka, da se vedno udeležujem njih prireditev. Za deželnozborskih volitev sem kazal liberaluhom svojo glasovnico z imenoma Triller in Tavčar, oddal sem pa glasovnico z imenoma — Gregorič — Bavnihar. Da bi Ti kaj takega skupaj spravil, je nemogoče, ker nimaš toliko sposobnosti, jaz pa sem rojen diplomat.
Nekoč se mi je sanjalo, da sem učitelje-val na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, kjer je bil voditelj sedanji nadzornik P. Ga-bršek. Kakor rečeno, se mi je to le sanjalo. Voditelja Gabrška kar nisem mogel videti, zato pa sem bil navidezno z njim jako prijazen; ko je bil odsoten, pa sem zabavljal čezenj, da se je kar kadilo. Sicer so bili tudi nekateri drugi kolegi z Gabrškom nezadovoljni, to se jim je bralo z obraza; reči si niso upali čezenj ničesar, ker niso imeli toliko korajže kot jaz, da bi bili v nenavzočnosti Gabrškovi zabavljali čezenj.
Dalje se mi je sanjalo, da sem bil nekoč jako bolan, pa sem moral še suplirati in ko sem Gabršku rekel, da sem tako bolan, da komaj stojim, mi je dal neumen svet: naj grem na dopust. Slišal si gotovo, dragi moj Pavliha, da so stari Bimljani rekli, da se proti neum-
nosti še bogovi zaman bore. Zato pa jaz Gabršku nisem ničesar rekel, ampak sem takoj po šoli tekel naravnost v uredništvo „Slovenca" — pardon!— „Slovenskega Naroda", da me ne bi izvohali, ampak sumili kakega drugega tovariša, da je prijel Gabrška za vrat. Da boš videl, dragi Pavliha, da sem res ko-rajžen, sem se drugi dan silno zgražal nad svojo notico v „Slovenskem Narodu", v kateri se je pribilo, da je neumen tak nadučitelj, ki svetuje na smrt bolnemu, naj prosi za dopust.
Pa kadar ima človek hude bolečine, ima tudi hude sanje. To se je tudi meni pripetilo. Sanjalo se mi je, da sem bil Čisto proti svoji volji imenovan za začasnega voditelja, dasi nisem niti koraka storil za to. Dam ti častno besedo — in ta že drži! To me je strašno raztogotilo. Proti moji volji mi take težave naložiti na hrbet, to se mi je zdelo naravnost kruto; zdelo se mi je, kakor bi me hoteli nalašč umoriti. V šoli sem že komaj stal na nogah, z največjo težavo sem se privlekel v šolo, in šolske oblasti mi store kaj takega!
Veš, dragi moj Pavliha, sklenil sem postati najhujši socialni demokrat, taka jeza me je lomila. Že prej sem dostikrat zabavljal čez
šolske oblasti, a sedaj sem jih zaklel v dno pekla. Pa zgodilo se je nekaj čudnega! „Strašna jeza" je tako vplivala na moj organizem, da sem hipoma ozdravel, da sem čvrst, čil in zdrav kakor jegulja; smuknem ti — če je treba — skozi vsako špranjico.
To je bila, sicer kakor pravi Nemec „e i n e P f e r d e k u r" pa nič ne de, učinek je bil izboren.
S krepko roko sem prijel vajeti zavoženega voza v roke in že pri prvi konferenci sem pokazal, da se ne bojim ničesar. Neki meni podrejen učitelj je bil tako ne-umenen, da se je oglasil k besedi in izrekel željo, naj druge korporacije vpošljejo pismene predloge, da bo vedela konferenca sklepati o njih. Da je to revše v zmoti, sem mu kar kratkomalo izrekel vpričo konference za to neumnost najostrejšo grajo. Ali bi si Ti, ljubi Pavliha, upal tako energično nastopiti ? Mislim, da gotovo ne, saj še Gabršek ni imel tega poguma, ampak je pustil, da so se taki ljudje posluževali pravic šol. učnega reda, ki so 'ga skovali taki ljudje, ki ne vedo, kaj je šolski vodja, ki mora biti absoluten gospodar, če hoče, da se šola dobro razvije.
gospodje prepričali, da bi bilo jako neprevidno ako bi po vsej sili hoteli posaditi najbolj zagrizenega in najbolj brezobzirnega klerikalca na to velevažno mesto, ker bi to zbudilo v vseh neklerikalnih strankah tak odpor, da bi vsaj za trenotek zatajile svoja narodna in politiška nasprotstva ter bi združeno nastopile v obrambo našega šolstva in šolske uprave, ki si jo klerikalci prizadevajo pridobiti. Iz teh zgolj taktiških obzirov so torej klerikalci opustili misel, postaviti na čelo avstrijskemu šolstvu svojega prvoborilca Gessmanna. boj za pridobitev šolske uprave pa nadaljujejo javno in tajno z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolaganje, ter izkoriščajo v ta namen vse svoje zveze z visokim plemstvom in duhov-stvom. Liberalec Marchet pade kot žrtev teh zvez in tega delovanja, in na njegovo mesto sede štajerski grof Stiirkgh, ki je po raznih metamorfozah priplaval v varno krščansko-so-cialuo pristanišče.
Vredno je, da si malo natančneje ogledamo moža, ki bo v kratkem na čelu našemu šolstvu in naši šolski upravi. Nimamo povoda ogrevati se za liberalca Marcheta, ki si je vedno prizadeval prikupiti se skrajnim nemškim na-cionalcem in ki se je baš zaraditega postavljal nam nasproti na sovražno stališče. No še mnogo nevarnejši nam bo grof Stiirkgh, ki je nam Slovencem v narodnem oziru še mnogo bolj sovražen kakor Marchet, ki pa poleg svoje narodne mržnje do Slovencev goji tudi mržnjo do naprednega šolstva in si bo torej prizadeval, da nam te, v narodnem oziru zanemarjene in zanikrne šole v meritornem oziru poslabša na ta način, da jih postavi pod vpliv cerkve in duhovstva. Pod Sturkghovim ministrovanjem bodo naši klerikalci začeli uresničevati svoj program, po katerem bodo, kakor je nekdo na shodu v Škof) i Loki z brutalno odkritosrčnostjo povedal, „privlekli mladino izpred šolskega praga v farovž". To se pravi, delali bodo na to, da se našemu, od mogočnih in naprednih narodov obdanemu narodu zazida še tista majhna okenca v življenje, ki mu jih je dosedanja jako zmerna šolska izobrazba odpirala. Tako poslabšanje šolske izobrazbe v dobi najbolj neusmiljene mednarodne tekme pomeni pa za kulturno in gospodarsko slab narod — kakor je slovenski — narodno smrt.
Klerikalci poznajo grofa Sturkgha in njegovo pestro minolost, vedo, da bo dobro in spretno orožje za njih namene, zato so si ga izbrali. Stiirkgh je sovražnik vsega slovauskega, zato bo v tem oziru nemškim nacionalcem in „naprednjakom po volji ter mu bodo že samo zaraditega odpustili to malenkost, da je zatajil svoja nekdanja liberalna načela ter postal klerikalec, da tako reši svojo politiško kariero.
Grof Stiirkgh je danes mož 59 let star; služil je v naučnem ministrstvu od 1. 1886. ter postal tam 1. 1894. dvorni svetnik in mu je bil poverjen srednješolski referat. Njegova po-litiško-parlamentarna minolost je jako pisana. Leta 1891. je bil izvoljen za državnega poslanca v fevdalnem veleposestvu na n e m -školiberalni program. Bil je član združene levice, in ko je ta razpadla, se je pridružil ustavovernim veleposestnikom ter si prizadeval pridobiti si celo vodstvo te stranke. V državnem zboru j e b i l vedno eden najbolj vnetih za-
govornikov složnega postopanja Nemcev proti Slovanom, in ko se je v starem parlamentu bojevalo za slovenske paralel-ke na celjski gimnaziji,je igral Stfirkghvtem boju tako odlično vlogo, da je po osnovanju teh celjskih samostojnih razredov resigniral na uradno mesto v naučnem ministrstvu.
Leta 1901. je bil imenovan za tajnega svetnika. Staroliberalizem, kot čigar predstavi-telj je bil grof Sturkgh splošno priznan, je počasi in brez hrupa zamrl, toda njegov bivši reprezentant ni hotel z njim vred završiti svoje politiške kariere. Pri lanskih volitvah na temelju splošne in enake volilne pravice je nastopil grof Sturkgh naenkrat na podlagi k r ščans k o - s oc i a 1 neg a progra-m a. Kandidiral je v kmetiških občinah okraja Fehring-Kadgona ter v svojih kandidatskih govorih proglašal in prisegal na vsa načela kršč. soc. politike. Rekel je, da se bo v interesu kmetiškega prebivalstva boril za skrčenje šolske dobe na kmetih; da se bo odločno postavil proti izključenju verskega pouka iz šole ter proti temu, da bi se staršem pulila pravica odločevati o verskem pouku svojih otrok; izjavil se je odločno za neločljivost katoliškega zakona; prisegel je, da je v narodnem oziru skrajni nemški nacionalec in seveda tudi črno-žolt — in vkljub vsi tej nakopičeni svetosti in dobroti je celo med štajerskimi kmeti pogorel, in konec bi bilo njegovega politikovanja, da se ga ni Beckova vlada, ki take vsestranske genije posebno čisla, usmilila in ga poklicala v gosposko zbornico. Tej svoji univerzalnosti na ljubo bo ta mož v kratkem naučni minister. Komu se hoče baron Beck s tem imenovanjem prikupiti, kršč. socialcem ali gosposki zbornici, še ni gotovo.
Našim klerikalcem bo novi naučni minister gotovo po volji, ¡ne bo jih motila ne njegova preteklost ne njegova mržnja do Slovencev — mož je danes portfelju na ljubo klerikalec, zato tudi mož po njih srcu. Ako bi pa bilo v naprednih strankah našega parlamenta še količkaj načelnosti, bi mu takoj morale onemogočiti ministrovanje, zakaj imenovanje grofa Sturkgha je udarec vsi naprednosti. Na mesto nemškonacionalnega liberalca stopi klerikalec, na mesto meščanskega ministra aristo-krat, namesto člana parlamenta stopi član go-spodske zbornice v kabinet. Toda načela v tem parlamentu nimajo kurza, in ljudska zbornica bo tudi to klofuto mirno utaknila. Naši poslanci pa vedo, koga imajo pred seboj, in nadejamo se, da bodo tudi sedaj klerikalnemu slovenožrcu grofu Stiirkghu nasproti odločno branili naše stališče, kakor so ga branili nekdaj proti liberalnemu dvornemu svetniku in poslancu grofu Stiirkghu.
Nadaljna izobrazba učiteljstva.
Življenje učitelja in šole se ceni navadno enako, zakaj le malo je mogoče pokazati v njem inponujočih dogodkov. Ako pa vzamemo v poštev še dolžnosti in ostale naše odnošaje,
natisnil eno vrsto, zopet izpustil eno vrsto, ponatisnil eno vrsto, izpustil poldrugo kolono, ponatisnil 6 vrst in izpustil ves ostali članek (poldrugo kolono), potem pa zapisal te-le gro-zovitosti: Jasno je tukaj povedano, da slovenski liberalni učitelji smatrajo zakramente in obrede katoliške cerkve zgolj za mrtve ceremonije, da bi nadalje radi vrgli iz šole katekizem in da bi iz otrok radi napravili „modernega človeka", kar na Kranjskem po naziranju svobodomiselnih učiteljev pomeni takega človeka, ki zabavlja proti cerkvi, taji Boga, proglaša svobodno ljubezen, ne veruje v posmrtno življenje in izvaja postanek človfeka iz živali. Tako poživaljenje in posurovenje 'človeštva torej uči „Tovariš". Potem se pa še tako silno togoti, ako ljudstvo opozarjamo na njegovo pisanje! Našemu kmetu mora šola nujno omrzeti, ako vidi, kako od njega plačani liberalni učitelji že iz ljudske šole hočejo napraviti šolo bogotajstva in učilnico brezmejnega sovraštva do cerkve. „Učiteljski Tovariš" je protišolski list, ker njegovo brezvestno pisarjenje mora šolo privesti do propada. „Tovariš" škoduje liberalnemu učiteljstvu samemu, ker je on vzrok, da je ljudstvu do dna srca obsovraženo. Le tako naprej 1 Vspešen pouk v šoli boste ugonobili, svojih protiverskih namenov pa ne dosegli 1
Človek bi se jezil, če bi ne bile „Slo-venčeve" solze tako smešnoneumnel Na podlagi iztrganih besed kateregakoli članka lahko obdolžimo človeka največjih hudodelstev. Po „Slovenčevi" metodi lahko trdimo z mirno vestjo, da pravi celo sveto pismo, da n i Boga!
Iz vsega tega pa razvidimo, da je le samo sovraštvo tista sila, ki žene klerikalce v boj proti šoli in učiteljstvu. Ker nimajo zato stvarnih razlogov, se poslužujejo hinavstva in falzifikacije, kar je seveda komodnejše, čeprav nečastno. Ptiča spoznamo po petju.
Ijgli ■l^jlinujjli'II^II II|J|| "l||lli 'li|j Iiijjl i|||l |||||| %! 'l^i I||]]|| IIUJI^	11[| iiijji I||[J|| IIIJ^ 111)1 I|[J||	II ju	'jH1^'ILI^jHJj^ jjU^ 'H^I
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca julija: K 123.602-18.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Bodoči naučni minister.
Poročilo graške „Tagespost", da bo grof S t ü r k g h čimprej zasedel Marchetovo mesto naučnega ministra, še ni bilo ovrženo. Izjava nrnistra Marcheta, da o teh premenah ničesar ne ve, je brez pomena, saj vemo, da ministri do zadnjega trenotka oficialno „ničesar ne vedo", da so ure njih ministrovanja štete. Klerikalci vseh barv delujejo že leto dni na to, da izpodrinejo liberalca Marcheta in ga nadomestijo s svojim človekom. Takoj po rekonstrukciji Beckovega kabineta so govorili, da prevzame morda sam dr. Gessmanu naučni portfelj. To bi bilo združenim nazadnjakom pač najljubše. No, po znani vseučiliški debati so se
gledam, da sam prej vse sklenem in potem zaradi lepšega vprašam učiteljstvo, kaj želi; da se pa stvar lepo izvrši, pa povem, da je tako že določeno, kakor sem jaz povedal. Nekateri so sicer že taki, da hočejo še celo debatirati, ali hitro posežem s svojo spretno roko vmes in nrajam ostro učitelja, če pravi: čemu se nas vprašuje ? če je že sklenjeno naj se izvrši. Druge pa pustim lepo dalje debatirati, da se počasi privadijo situaciji. Sploh sem pa v kratki dobi par tednov dosegel tako lepe uspehe, da si podrejeno učiteljstvo pri konferencah jedva upa dihati, kamoli — da bi se predrznilo govoriti. Sanjalo se mi je potem, kako so bila šolska oblastva z menoj zadovoljna in so se na podlagi te kratke preizkušnje, ki sem jo nad vse vrlo dobro prebil — imenovala za pravega šolskega voditelja.
Dragi Pavliha! Dosedaj so se še vse moje sanje izpolnile. Če se mi je sanjalo, da sem postal iz liberalca klerikalec, ali nasprotno — vselej se je to zgodilo.* Zato sem pa sedaj tudi trdno prepričan, da bo deželni šolski svet mene imenoval in da propadete Ti in vsi tisti petnajsteri prosilci, kakor ste dolgi in široki.
* Zato imajo nekateri moji tovariši pisana potrdila.
če sem že v sanjah tako izborno postopal ter z železno roko takoj v kali vdušil vsak najmanjši poizkus prostosti, lahko si misliš, kako izborno bom delal šele potem, ko bom v resnici imenovan.
Lahko bi ti navedel še več lepih lastnosti, a to storim, ko bom imenovan, ker bi me jsicer znali poklicati na Dunaj na mesto naučnega ministra Marcheta.
Učiteljstvo pa me bo gotovo izredno spoštovalo zaradi mojih prelepih lastnosti. Zakaj takega kampelca gotovo ni na Kranjskem in še daleč okrog ne 1
Bodi mi srčno pozdravljen!
Za likof pa bom vseedno dal, četudi sem Potuhinjenec.
„Ne morem molčati!"
Manifest Leva Tolstega.*) „Sedem smrtnih obsodb : dve v Peter-burgu, ena v Moskvi, dve v Penzi in dve v Jurjevu. Štiri usmrčenja : dve v Karznu, eno
*) Slavni ruski pisatelj objavlja mogoini svoj protest proti krvavim zločinom. Tolstoj, oznanjevalec pasivnosti, ni simpatizir&l z rusko revolucijo, dokler je zmagovala, sedaj pa nastopa osemdesetletni staree s
v Vilni, eno v Odesi." Dan za dnevom je stalo tako po vseh časopisih, in neprestano, ne tedne, ne mesece, ne leto dni, ne : že leta in leta se godi tako 1 In to počenjajo v Busiji, v tisti Busiji, kjer gledajo ljudje vsakega zločinca kot človeka, vrednega sočutja, in kjer še do nedavnega časa zakon ni potrjal smrtnih obsodb ! Spominjam se, kak ponos me je navdajal, kadar sem govoril o tem z zapadnimi Evropci ; zdaj pa imamo mi drugo, da, že tretje leto usmrčenje za usmrčenjem, usmrčenj brez konca in kraja.	,
Če vzamem v roko današnji časopis . ..
Danes, dne 9. maja, je strašno. List prinaša kratke besede : „Danes so v Hersonu na Strejbickem polju obesili dvajset kmetov v kazen za roparski napad na lastnino nekega posestnika v Elizabetskem okrožju."
Časopisi so pozneje ugovarjali temu poročilu, da bi bilo obešenih dvajset kmetov. Jaz se moram le veseliti te zmote ; ne samo tega, da so obesili ljudi manj, nego so poročali izprva, marveč tudi povoda, ki mi ga je
skrajnim pogumom proti reakciji in daje s plamenečimi besedami duška svojemu gnevu nad temi zločini, ko se preliva človeška kri na moriščih — zaradi družabnega reda.
pa se pokaže, da je gradiva za premišljevanje toliko, in sicer resnega gradiva, da celo najbolj vztrajen pedagog le s težavo zadoščuje svoji nalogi.
Kaznovrstni iu važni smotri in naloga šole pa tudi nakladajo učitelju razne dolžnosti, ako ima sploh šola ustrezati svojemu namenu, a to kakor v smeri pouka, tako tudi vzgoje, ki je pravzaprav glavni in edini namen pouka.
Ako vzamemo ozir na neprestani napredek vede in duha časa, ki sili z vso neukroč-ljivo močjo urno naprej; dalje na neprestano borbo pojmov, ki objema vse društvene sloje, in se obenem ozremo na fakt, da se vse to odbija kot nekak značilen pečat na šoli in zaraditega zahteva tudi od njenega predstavitelja, t. j. učitelja, enakomernega napredka, pa do-spemo do prepričanja, da učitelj, ki ima zadoščati svojemu poklicu, mora istotako napredovati z duhom časa, z napredkom vede ali čuti neprestano nad samim seboj, neprestano se izobraževati ter se neprenehoma popolnjevati v svojem poklicu. Ako si torej učitelj želi doseči v prilični meri ugodnih posledic svojega dela in ako smatra svoje idealno naučno delo ne kot nekakšno rokodelstvo, ki prinaša kruh, mu tudi ne zadošča, da izvršuje svoje dolžnosti v smeri formalnega pouka v šoli, marveč si tudi prizadeva, da si prisvoji metode pouka na najboljši način, a pri tem še vendarle tudi hrepeni, da si osvoji splošne pedagoško-didaktiške osnove in se tako oboroži za vsak slučaj, da more potem vplivati na cele društvene sloje. Neovrgljiva je tudi resnica, da se nivo splošne izobrazbe učitelja odbija in deluje pomenljivo ter v visoki meri na vse sloje mladine, ki |se nahaja pod vodstvom dotičnega učitelja. Zlasti slovenski učitelj je dolžan neprestano misliti na svojo daljšo lastno izobrazbo, ker se zaveda odgovornosti svojega visokega poslanstva glede naroda.
V družbi, razvijajoči se v normalnih pogojih, je naloga učitelja omejena samo na izobrazbo otrok v formalni smeri, vse ostalo pa popolnujeta domača in društvena vzgoja. Slovenski učitelj pa mora z vso zalogo psihološke iu didaktiške vede delovati v to svrho, da se dvignejo društveni sloji, da bi v borbi za narodni in gmotni obstanek mogli iti v vrsti z onimi narodi, ki so nas prekosili v omiki in s tem samim tudi v gmotni in narodni blaginji.
Slovenski pedagog mora pristopiti k izvršitvi svojega poklica, oborožen z vsemi pridobitvami narodne vede ter zajemati oživljajoče soke iz teorije in prakse, iz duševnega gibanja in napredka, obenem pa tudi iz pojavov društvenega in narodnega življenja. Zgolj iz takšnega vira more prihajati oživljajoči sok, morejo pritekati istinita sredstva, ki vodijo k izboljšanju in k promeni na boljše sedanjih rezkih odnošajev našega društva. Slovenski učitelj-vzgojevalee ima torej dolžnost prilagoditi svoje delo potrebam vsega naroda: mora imeti neprestano pred očmi misijo, ki mu je zaupana v blagor rojakov.
Kdor opravlja svoj. učiteljski poklic brez prepričanja o važnosti svojega poklica in svojega poslanstva, o vzvišeni in plemeniti misiji
Dalje v prilogi.
dal ta strašni dogodek, da tukaj izrazim čuv-stvo, ki me je mučilo dolgo časa. Zatorej nadomeščam besedo dvajset z dvanajst, vse drugo pa puščam neizpremenjeno, zakaj karkoli rečem, se ne ozira zgolj na teh dvajset obešencev. pač pa na vse tisoče, ki so jih ta čas potlačili in pomorili.
Dvanajstero teh ljudi, ki živimo od njih dela, istih ljudi, ki smo jih mi pohujšali in jih še pohujšujemo z vsemi sredstvi, kolikor nam jih je na razpolago — od učinka žganja pa do strašne laži tiste vere, ki ji sami ne verujemo več, pa je vsiljujemo njim z vso svojo oblastjo, dvanajstero teh ljudi — obešeni z vrvmi od tistih, ki jih oni rede, oblačijo in vzdržujejo, od tistih, ki so nje pokvarili in jih kvarijo še nadalje. Dvanajstero tistih soprogov, očetov in sinov, ki sloni življenje vesoljne Rusije na edini njihovi dobroti, marljivosti in preprostosti, so prijeli, pahnili v ječo in vkle-nili. Nato so jim privezali roke na hrbet, da bi ne grabili za vrvi, ki so jih hoteli obesiti nanje, in so jih odvedli pod vešala. Več drugih kmetov, podobnih tistim, ki so imeli biti obešeni, toda oboroženih, oblečenih v čedno vojaško uniformo, z dobrimi črevlji na nogah in s puško v roki, spremlja obsojene može.
Priloga k 33. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 14. avgusta 1908.
glede svoje družbe, ta je zgolj preprost najemnik, sejalec, ki razseva zrnje z mrzlo roko na mrzlo neobdelano polje.
Želja, da hočeš uživati sad svojega truda, vnema v izvrševanju poklic*, veselje do izpol-novanja poslanstva, ki je nekakšna prirojena priljubljenost plemenitega človeka so malone odločilni pogoji uspeha istinitosti na polju od-goje. Vera v zmago plemenitega dela in v to, da je želja in težnja po polnosti najmočnejši dvigalec in znamenje junaštva, mora biti neločljiv pogoj in neobhodno potrebno znamenje slovenskega pedagoga. Zgolj delovanje za vzvišene idej e ustvarja hrabre p o s a m e z n i k e in močne narode. Francoski pedagog škof Fel. Dupanloup piše o svojem delu „O vzgoji" (De 1' education) naslednje:
Vzgoja s svojim odličnim vplivom, ki ga ima na otroka in na rodovino, na prvotne življe vse družbe, ustvarja domače običaje, napaja društvene čednosti ter vzbuja nepričakovane čudeže intelaktualnega nvavstvenega in verskega prerojenja. Vzgoja tvori velikost narodov ter vzdržuje njih sijajnost; zgoja prihaja v okom njih upadku ter one, ki so propadli dviga, iz brezdna . . .
Kaj stori Bog, ako hoče udariti narod? Odvzame mu odgojnike, in kadar zmanjka teh, pa upade in gibne tudi narod . . .
česa je torej treba, da se izobrazi poko-lenje, da se ohrani in, če je potrebno, tudi prerodi ? Pred vsem drugim je treba ljudi. Narodi se dvigajo, rastejo in vzdržujejo, pomla-jajo in prerajajo po ljudeh. Torej ljudi je treba ! .. .
Torej je in ostane na vse čase nezrušljivo pravilo, ki je potrjeno od vseh znanih mislecev in se tudi pojavlja v življenju narodov, da so od vrlih učiteljev odvisne tudi nivo omike ter vse druge iz tega izvirajoče konsekvence življenja slehrnega naroda.
Duhovnik Gregor Piramovič, govoreč o potrebi dela: „Dolžnosti učitelja", govori tako-le:
„A da je od postopanja učitelja, od njega sposobnosti, razsodnosti in neprestanega prizadevanja odvisen tudi uspeh najboljših dejanj, to dokazati je glavni namen tega dela („Dolžnosti učitelja").
Nadalje se poudarja v tem delu: „Nihče ne prinese z rojstvom s seboj nekakega znanja marveč se je slehrnemu treba učiti, treba se seznanjati s slehrno stvarjo, ki jo hočemo znati. Treba je bodisi vprašati ljudi ali knjige, treba je poslušati, premišljati, marljivo začeti, delati, ter si z delom pridobiti potrebnih spretnosti v lakršni si je bodi stroki. Torej tudi, ako hočeš, ali si vsaj primoran hoteti izvrševati dolžnosti učitelja, da se ne varaš zastran svoje vesti ter si ne nakoplješ prevelike odgovornosti pred Bogom in pred ljudmi zaradi izgubljenih otroških let, zaradi stroškov, ki so jih imeli z njimi starši in dobrotniki; treba je, da se naučiš na vsak način tega rokodelstva vzgoje in poučevanja ljudi. Tvoja dolžnost je torej, da se prilagodiš do te velike čednosti, da strežemo ljudem. Ne reci, da si že dovolj sposoben za to, da vzgojuješ otroke, kadar znaš sam čitati, pisati in računiti."	(Konec.)
Poleg njih stopa dolgolas človek s štolo in z mašnim plaščem iz zlate ali srebrno vezene tkanine ter z razpelom v roki. Izprevod obstane. Tisti, ki vodi vso stvar, reče besedo, tajnik prečita pisanje, in ko je končal, se obrne tisti človok z dolgimi lasmi k onim, ki bodo z vrvmi obešeni od svojih bližnjih in jim besed uje o Bogu in o Kristu. Takoj po teh besedah raztopi rabelj — je jih pa več, ker eden ne more opraviti tako obširnega dela — nekoliko mila, namaže zanjke na vrveh, da bodo bolje držale, zagrabi zvezane može, jim obleče mrtvaško srajco, jih odvede na morilni oder in jim položi svoje z milom namazane zanjke okrog vrata.
In dočim se godi tako leta in leta po vsi Busiji, so glavni krivci teh dejanj — tisti, ki se gode po njih ukazu, tisti, ki bi jih mogli zabraniti — popolnoma preverjeni, da so takšna dejanja koristna, da, celo neizogibno potrebna. Ali se bavijo s tem, da izmišljajo nove metode in nastopajo z govori o tem, kako ubraniti Fincem, da ne bodo živeli po svoji volji, in kako jih prisiliti, da bodo živeli po volji nekaterih ruskih oseb, ali pa izdajajo povelja z namenom, da „naj bodo našitki na rokavih in ovratniki vojaških jopičev
Delokrog krajnih šolskih svetov in šolskih vodstev.
Odlok okrajnega šolskega sveta v Ptuju na Štajerskem.
Wirkungskreis der Ortsschulräte und Schulleitungen.
Anläßlich eines speziellen Falles sieht sich der Bezirksschulrat veranlaßt, zur künftigen Vermeidung von unnötigen Eeibereien zwischen Ortsschulräten, respektive einzelnen Mitgliedern derselben und Schulleitungen, den Ortsschulräten und insbesondere den Ortsschulaufsehern, sowie den Schulleitungen einige nötige Belehrung über ihren Wirkungskreis zu erteilen.	<
Zunächst muß hervorgehoben werden, daß nach der Entscheidung des Verwaltungsgerichtshofes vom 25. April 1900 der Ortsschulrat systemmäßig nur zur Besorgung der administrativen Agenden des Schulwesens berufen ist.
Nach § 21., alinea 5 des Gesetzes vom 8. Februar 1869. L. G. Bl. Nr. 11, steht dte Befugnis, etwa notwendige Anordnungen zu treffen, nicht einem einzelnen Mitgliede (des Ortsschulrates), sondern bloß der gesamten Körperschaft zu.
Im allgemeinen erschöpfen sich die Bechte eines einzelnen Mitgliedes des Ortsschulrates gemäß der Entscheidung des 'Verwaltungsgerichtshofes vom 20. November 1901 in die Bechte auf die Mitgliedschaft im Ortsschulrate und auf die Mitwirkung bei den Beratungen und Beschlußfassungen derselben.
Im besonderen ist allerdings der Orjts-schulaufseher nach § 21., alinea 5 leg. cit., nicht nur gleich den übrigen Mitgliedern des Ortsschulrates berechtigt, die Schulen zu besuchen, um von den Zuständen derselben Kenntnis zu nehmen, sondern er hat das sogar auf seine Hauptaufgabe zu betrachten, insbesondere u m d e r S c h u 11 e i t u n g zur Abschaffung von Übelständen hilfreich an die Hand zugehen und dem Ortsschulrate über den Zustand der Schule zu berichten.
Es steht ihm aber zufolge Entscheidung des Verwaltungsgerichtshofes vom 25. April 1900 ebensowenig wie den übrigen Mitgliedern des Ortsschulrates das Kecht zu, durch Fragestellung an die Schulkinder oder durch irgend welche während des Unterrichtes gemachten Bemerkungen aktiv in den Unterricht einzugreifen.
Auch hat erkein Becht, den Lehrpersonen in didaktisch - pädagogischen Gegenständen Batschläge oder Weisungen zu erteilen, sondern fällt dies nach § 33^ alinea 2 leg. cit., in die Wirksamkeit der Bez irk s schu1 in-spektoren.
Nach § 21., alinea 2 leg. cit., kann der Ortsschulaufseher nichts selbständig vornehmen, sondern hat er sich mit
iste barve kakor jopič sam, kožuhi tistih pa, ki jih smejo nositi, da naj nimajo vrvic okrog našitkov na kožuhu".
To je strašno!
Najgrozovitejše na vsi tej stvari je, da vodi vse to nečloveško mučenje in pobijanje poleg neposrednega zla za žrtve in za njih ro-dovine in drugo, strašno in ogromno zlo s seboj, zlo za vesoljni narod, ker širi pohujšanje med vsemi ruskimi sloji, kakor se širi ogenj po suhi slami. To pohujšanje raste posebno med preprostim delavstvom, ker vse te krivice stokrat prekašajo vse, karkoli so storili in karkoli delajo zlega tatovi, roparji, in revolucionarji skupaj — zato, ker jih počenjajo tako, kakor da so nekaj nujnega, dobrega in neizogibnega. Bazlične naprave pa, ki so v pojmih naroda nerazdružljivo spojene s pravičnostjo in celo s svetostjo, to je senat, sinod, duma, cerkev, in car, jih ne le opravičujejo, marveč jih ' celo podpirajo.
To pohujšanje se širi s presenečajočo naglico.
Ljudje zdaj govore zdaj pišejo o usmr-čenjih, obešanju, klanju in bombah, kakor so govorili prej o vremenu. Otroci se igrajo
dem Leiter der Schule im steten E i n v e r -n e h m e n zu erhalten.
Pettau, am 26. Juui 1G07.
Ta odlok je objavil „Uradni List" c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju meseca julija 1907. (Število odloka 506.) Njegov prepis nam je poslal neki bojevnik za učiteljska prava. Povod temu je bil dopis, da je šel g. Matija Vaupotič, župnik v Podsredi, h kolegu v razred nadzorovat kot ud kraj nega šolskega sveta. Bazsodbe upravnega sodišča nas toliko ščitijo, da lahko postopamo v takih slučajih kakor rajni V. Strmšek. K temu je tudi prišel neki kaplanček v šolo »nadzorovat, a on mu reče: „Dokler boste Vi v šoli, ne bom nič učil." Tako je tudi storil, in kaplan jo je prav klavrno popihal iz šole. V takih slučajih moramo učitelji solidarno postopati. Vsakdo naj posnema pokojnega Strmška v takem položaju. Ge duhovnikom to ne bo všeč, se pa naj pritožijo. Duhovnik kot ud kraj nega šolskega sveta ima iste pravice kakor drugi udje. Nič več in nič manj !
Seveda so ti gospodje jako domišljavi in bi radi vso oblast nad šolo v svoje roke dobili, da, liudsko šolstvo preobrazili po svoji želji. Pa kaj, da pri svojem početju zadenejo na odpor. Saj je že v veljavi državno-šolski zakon, čeravno je še precej pristrižen, a v istini se še vpliv duhovščine nad šolo v zakonitem oziru ni dosti povečal. To je za nas tolažba. Na reakcijo pa moramo biti pripravljeni. Kakor se od strani dobrih politikov prerokuje, ta ne bo dolgo trajala.
Le tesna stanovska organizacija učiteljstva bo pripomogla, da še to dobo preživimo in da nam zašije lepša zarja bodočnosti. Nezakonitostim se pa uprimo z vso odločnostjo !
Opomba uredništva: K temu dostavku našega dopisnika pripominjamo, da govori o šolskem nadzorovanju na Štajerskem § 21. zakona z dne 8. februarja 1869, dež. z. 1. štev. 11. — Ta paragraf smo objavili na prilogi letošnje 30. številke z dne 24. julija (Pisarna. LXIV.) — Tako je ta zadeva zakonito rešena in uveljavljena.
Omalovaževanje učiteljstva.
Gornjegrajski predstojnik c. kr. okr. sodišča, g. Grebenec, je sklical na 6. t. m. ob 10. uri osnovni shod društva za varstvo in oskrb mladine v veliko dvorano gornjegrajske graščine.
Učiteljsko društvo je že prej nameravalo isti dan zborovati v Bočni, ali zaradi važnosti takega društva je preložilo svoje zborovanje v Gornji grad. S tem je bilo omogočeno, da se učiteljstvo udeleži shoda prepotrebnega društva.
V dvorani smo videli nekaj c. kr. uradnikov, nekaj županov, oziroma občinskih odbornikov, nekaj zasebnikov, med temi več žensk, štiri duhovnike, čez 20 učiteljev in učiteljic.
Shod je otvoril sklicatelj g. Grebenec z nagovorom, v katerem je poudarjal, da bodimo pri tako važnem shodu edini, složni, pustimo strankarstvo na stran, temveč po geslu „Viribus unitis" delujmo vsi v prid naše mladine.
——s——	' -Bi	--■
obešanje. Dečki gimnazijci, skoraj še deteta, se podajajo na roparske pohode in so pripravljeni moriti, prav tako, kakor so se prej podajali na lov.
Ubijati velike posestnike zemljišč in pola-ščati se njih imetja, se vidi zdaj mnogim ljudem najboljša rešitev zemljiškega vprašanja.
Zasluga delovanja vlade, ki je dovolila ubijanje kot sredstvo v dosego njenih smotrov, je, da imajo zdaj od vlade pohujšani siromaki vse zločine, rope, tatvine, laži, mučenja in umore za najnaravnejše reči in za vredne človeka.
Da, strašna so dejstva sama v sebi, ali moralno, duševno, nikomur očitno zlo, ki ga
povzročajo, je brez primera strašnejšel *
Vi pravite, da počenjate vse te grozo-vitosti zato, da bi zopet napravili mir in red v državi.
Vi napravljate mir in red v državi!
S kakšnimi sredstvi ga napravljate?
Z dejstvom, da vi, zastopniki krščanske oblasti, vodniki in učitelji, ki vas služabniki cerkve priznavajo in izpodbujajo, uničujete zadnjo sled vere v človeku, ker počenjate
Nato je sam predlagal v predsedstvo te-le gospode: za predsednika dekana Dovnika, za podpredsednika župnika Dekortija, za zapisnikarja kaplana Berka in za tega namestnika c. kr. kancelista Fluxa.
Tedaj za predsedstvo ustanovnega shoda za varstvo in oskrb m 1 a d i n e ni bil od navzočih c. kr. uradnikov, učiteljev, županov itd. nihče sposoben, pač pa je nadstrankar gospod Grebenec oktroiral v to predsedstvo kar tri duhovnike.
Oktroiral — ker ni dal svojega predloga niti na glasovanje. .
Ogorčeno je bilo zlasti učiteljstvo zaradi-tega. In to po vsi pravici. Kdo ima več z mladino opraviti kakor ono, kdo pozna otroke bolje kakor ono, kdo je za mladino dosedaj največ deloval, se zanjo trudil — ali ni to bilo — učiteljstvo ?!
Pa pride c. kr. deželnosodni svetnik g. Grebenec, mož, ki hoče biti vedno nad strankami — sicer pa je v Gornjem gradu že večkrat pokazal svojo klerikalno stran — in oktro-ira v predsedstvo, obstoječe iz štirih oseb, kar tri duhovnike.
Predsednik učiteljskega društva tov. Kelc je nato vstal in protestiral proti takemu „nad-strankarskemu" postopanju.
Nato je o s t a v i 1 o učiteljstvo zborova-lišče; zakaj ako c. kr. deželnosodni svetnik g. Grebenec misli, da ni razen duhovnikov nikogar, ki bi bil sposoben sedeti v predsedstvu osnovnega shoda „Društva za varstvo mladine" — pa naj se le sam senči pod plaščem duhovnikov.
Učiteljstvo ve, kake važnosti je tako društvo in bo gotovo vedno podpiralo take in enake inštitucije — toliko bolj, ker gre za nežno mladino.
0. kr. deželnosodni svetnik g. Grebenec pa naj nikakor ne misli, da bo z učiteljstvom komandiral ali z njim hotel pometati, mi bomo stali krepko na braniku za naše pravice in bomo vedno zahtevali to, kar nam pristoja — če bo morda gospodu Grebencu všeč ali ne.
Hrvaško učiteljstvo.
Savez hrvatskih učiteljskih društava ima due 17. t. m. v Zagrebu svojo XXIII. glavno skupščino.
Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje ravn. učitelja Josipa B i n i č k e g a; „Kako bi prema potrebama današnjega vremena valjalo udesiti obrazovanje pučkoga učiteljstva?" — ter predavanje dr. Paje Bado-savljevica iz eksperimentalne pedagogike in didaktike.
*
Hrvatski ped a g ošk o - k n j i-ževni zbor ima dne 19. in 20. avgusta svojo XXXVI. glavno skupščino po običajnem dnevnem redu. Na dnevnem redu svečanostne seje pa je govor predsednika Stjepana B a s a-r i č k a in predavanje dr. Paje E a d o s a v-1 j e v i č a : „Podrijetlo nekojih naših pedagoških idejala i novi idejali razviča."
*
Hrvatsko društvo za una-predjenje uzgoja ima dne 17.avgusta
največja hudodelstva: laži, zavrat-nosti, vsakovrstna mučenja in poslednji najstrašnejši zločin, tisti umor, ne enega samega, temveč nešteto umorov, ki jih poizkušate izgovoriti z bedasim sklicevanjem na teinone paragrafe v vaših bedastih in lažnji-v i h knjigah, ki jih bogokletno imenujete zakone.
Vi pravite, da je to edino sredstvo, ki more pomiriti ljudstvo in zatreti revolucijo ; toda to je očividno napačno. Jasno je, da morete pomiriti narod samo takrat, če ustrežete želji po najpreprostejši pravičnosti, želji, ki jo izreka vse poljedelsko prebivalstvo Busije, namreč želji po odpravljenju zasebne zemljiške posesti; samo takrat, če te posesti ne boste več potrjevali in če ne boste več na raznotere načine razburjali niti kmetov niti tistih neobvladanih razjarjenih ljudi, ki so pričeli ljuto borbo proti vam.
Vi, ki sedite pri krmilu, imenujete dejanja revolucionarjev „strahote in velike zločine". Ali oni niso storili ničesar, česar ne bi počenjali tudi vi in v neprimerljivo večjem obsegu . . .
Vi pravite, da morate čuvati sporočila preteklosti. In se zgledujete na dela ve-
popoldne izredno glavno skupščino, kjer govori učitelj Vjekoslav K o š č e v i c „O principióla i idejama, po kojima su mladi iz hrv. pučkoga učiteljstva složili načrt zakona za osnovno školstvo u Hrvatskoj."
Od 15. avgusta do 15. septembra priredi to društvo v umetniškem paviljonu izložbo materiala za prouČavanje deee.
*
Družtvo hrvatskih učiteljica ima dne 19. t m. v Zagrebu veliko skupščino, kar smo pa že poročali zadnjič.
Vsa imovina, ki jo upravlja „Savez", znaša letos 234.611 K 93 h, za 2045 K 33 h več kakor lansko leto.
*
Kdor se zanima za gibanje in delovanje bratskega hrvaškega učiteljstva, naj gre tiste dni v Zagreb! Ne bo mu žal!
Iz motovunskega okraja v Istri.
Severni kos motovunskega okraja je potisnjen po dolgem od reke Mirne navzgor v gore, stisnjen med srninima okrajema buzetskim in bujskim, dokler ne doseže severnega, ne-širokega konca mej Koprščine. Ves ta kos je ena sama občina — Oprtalj. Po narodnosti so izven mesta Oprtlja, ki je v resnici popolnoma laški — vsaj zavednih Slovanov ni najti v mestu — v vsej prostrani občini Slovenci. Z narodno zavednostjo je zopet — tožno.
Župnije Topolovec, Gradinj, Cepič nimajo javnih učilnic. Zrenj ima pa sedaj slučajno vrlega župnika, ki poučuje narod ter se žrtvuje za njegovo prosveto in gospodarsko povzdigo, pri čemer mu pomaga župnik iz Sterne, kateri kraj je že na Bujščini. S politiko pa se poslednji noče pečati. Slučajno pa je v tej občini nekoliko inteligentnih kmetov, ki se prizadevajo, kolikor vedo in znajo, da koristijo slovenski stvari.
Deželnih (občinskih) učilnic v Oprtljaščini ni drugih nego v laščini; ali na jug in na sever mesta vzdržuje „Družba sv. 0. in M. za Istru" dve dobro obiskovani hrvaški učilnici, in to v Livadah pod oprtaljsko goro ter pri sv. Luciji na ključu pred mestom. Važno je, da je družba dobila za ¡,i šoli izvrstne učne osebe. — V Livadah sta nastavljena vrli Istran Nežič in soproga, pri sv. Luciji pa Zagrebčanka Glaser. Učni uspehi so izvrstni na vseh treh razredih. Pa tudi narod je tu postal jako samosvesten, kar je pripravljen prvi korak do osamosvojenja. Okolo Livad te pozdravlja vsakdo, mlad ali star, znan ali neznan s prijazno donečim slovenskim pozdravom ter ne dobiš ne plahih, ne prevzetnih ljudi, kakor podrugod. Tudi obličja so tako čisto slovenskega plemena, da se ti zdi, da bi stal kje ob kamniški Bistrici ali ob Savinji. Deco vzgajajo že roditelji, nadaljujejo in uče jo učitelji.
Koliko pa je naše dece, naj priča ta-le slučaj: K procesiji sv. Rešnjega Telesa je dala tolikorazredna oprtaljska šola z Legino šolo v Livadah vred 37 otrok, obe naši učilnici pa 205 otrok. Zavsetenam ne privoščijo niti enega razreda. Tukaj si
likih mož v minulih časih. Tudi oni imajo svoja sporočila preteklih dob, že pred francosko revolucijo, in kar se tiče velikih mož ; posnemati vzore, mučenike, ki so umrli za resnico in za pravico, saj nimajo drugega sredstva kakor vi !
Ce je torej razlika med vami, je le ta, da hočete vi, naj ostane vse po starem, kakor je bilo in kakor je, dočim žele oni i z p r e -m e m b e. In s tem, da menijo, da ne more vse ostati vedno tako, kakor je, bi trdili prav bolj od vas, če se ne bi bili od vas naučiil te čudne in pogubonosne zmote, češ, da bi mogla peščica ljudi poznati obliko življenja, primerno za vso bodočnost in za vse človeštvo, in da bi se dala ta oblika doseči s silo.
Če je razlika med vami, gotovo ni v prilog vam, temveč njim. Omiljajoče dejstvo je pri njih najprej to, da vrše svoje zločine z osebno nevarnostjo, ki je mnogo večja od vaše, a tveganje in nevarnost opravičuje marsikaj v očeh mladine, ki je dovzetna za vtiske. Potem to, da so njih velika večina čisto mladi ljudje, ki je zanje skoraj naravno, da blodijo vstran od prave poti, dočim ste vi največ možje zrelejših let, stari ljudje, ki bi bilo naravno, da bi izkazovali zapeljanim mirno
oglejmo, kako je družba* sv. C. in M. nehote podpornica gospodarskega napredka: V šolskih zgradbah, tako v Livadah kakor pri sv. Luciji, uradujeta tudi posojilnici. In kdo je uradnik? — Tam nadučitelj Nežič, tu učiteljica Glaser. Obe posojilnici v resnici lepo napredujeta ter sta ustanovljeni na pravem mestu in v resnični potrebi.
Za šolstvo čeških manjšin.
V Pragi se je vršila dne 9. t. m. velikanska manifestacija za pravice čeških manjšin, zlasti za češko šolstvo v takih krajih.
Iz Kraljevih Vinohradov se je pomikal nedogleden izprevod po mestu na strelski otok, kjer sta bila dva shoda, ki sta se oba bavila s šolskimi in drugimi zahtevami čeških manjšin. V izprevodu so nesli tudi črno zastavo z rdečim kelihom. Ko je policija zagledala to husitsko zastavo, jo je na Vaclavskem namesti poizkusila zapleniti. Toda nastal je vihar in tisoč palic se je dvignilo na policijo, ki je morala opustiti svoj namen in se umakniti.
Socialni demokrati so priredili svoj izprevod po mestu in priredili tudi dva shoda. Tu so se odločuo zavzeli za pravice čeških manjšin zlasti za šolstvo, obenem pa so govorili tudi za splošno in enako volilno pravico v deželni zbor in občinske zastope.
Tako nastopa ves češki narod, kadar gre za pravice ljudstva in šolstva!
Zavezina skupščina.
Kdor se udeleži letošnje Zavezine skupščine v Gorici in želi stanovanja, naj do 4. septembra naznani po dopisnici na naslov: I g n. Križman, nadučitelj, Dörnberg pri Gorici. — Istotamo naj se prijavi udeležba k banketu.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Gornjcgrajsko učiteljsko društvo je
zborovalo dne 6. t. m. v Gornjem gradu.
Predsednik tov. K e 1 c je, pozdravivši navzočnike, klical k složnosti, k skupnemu delovanju, ki se mora kazati tudi na zunaj. Omenjal je žalostni pojav pri ustanovnem shodu društva za varstvo mladine, l»jer se je učitelj-stvo vkljub velikem številu popolnoma preziralo. (Glej dotični članek!) Bodimo tudi zanaprej solidarni.
Spominjal se je bivše naše večletne pre-ijubljene tovarišice L e j e , ki se je ponesrečila in umrla tragične smrti. V znak sožalja so zborovalci in zborovalke vstali.
Bavnotako tudi, ko je omenjal, da je našemu dragemu tovarišu Praprotniku umrla hčerka Vida.
Nato je predsednik pozdravil novo imenovanega učitelja v Bočni, tovariša Žemljica Branka, ki je letos dovršil študije.
Preden se je prešlo na dnevni red, se je oglasil k besedi tovariš T e r č a k. Omenjal je, da je šef c. kr. sodišča povabil na ustanovni škod društva za varstvo mladine tudi učitelj-stvo. To se je, upoštevajoč veliko važnost takega društva, z veseljem odzvalo vabilu in je prišlo v primerno velikem številu. Na shodu pa smo bili popolnoma prezirani, akoravno je
prizanesljivost. Naposled priča njim v prilog in v izgovor to, da — kakorkoli so njih umori ostudni — vendar niso toli hladnokrvni in dosledno grozoviti kakor vaše Sliselburške trdnjave, vaša prognanstva, vaša vešala, vaše streljanje.
*
* *
Tako ni mogoče živeti. Vsaj jaz nočem in ne zmorem takšnega življenja.
To je vzrok, da pišem te stvari in da jih bom tudi objavil, koder jih bom mogel, tako po Busiji kakor po inozemstvu — ker želim, da se zgodi to ali ono ; ali da neha to miloveško početje, ali pa da se razodene moja zveza z njim in da me vržejo v ječo, kjer se utegnem jasno zavesti, da se te grozote ne gode zaradi mene ; ali še bolje — tako dobro, da skoraj ne smem sanjati o toliki sreči — bi bilo, da me oblečejo v vrečo in me pokrijejo s kučmo — kakor teh dvanajstero kmetov — in mi odmaknejo klop, pa si nato jaz sam s svojo lastno težo zategnem dobro namazano zanjko okrog starega grla.
pri vzgoji mladine učitelj najvažnejši činitelj. Naš priljubljeni predsednik tov. Kelc pa je korenito nastopil, in mi smo za njim. Predlaga, da se nastop predsednikov odobri in se mu izreče na nastopu priznanje.
Z burnim odobravanjem se je izrekla soglasno zaupnica predsedniku Kelcu, ogorčenje pa nad pristranskim postopanjem c. kr. deželnosodnega svetnika gospoda Gre-benca.
Učiteljstvo bo sicer tendence društva za varstvo in oskrb mladine podpiralo, ker ve ločiti podpore potrebno stvarnost društva od osebne pristranosti.
Po prečitanju zapisnika zadnjega zborovanja so se prečitali dopisi in se je pri vsakem dopisu razgovarjalo o njegovi vsebini in se je potrebno ukrenilo.
a)	Ravnatelja M. J. Nerata zahvala za od društva poslano sožalnico povodom smrti njegovega sina.
b)	„Zaveza" glede potovanja v Prago.
c)	„Zaveza" zaradi spomenika Jana Lega.
Soglasno se sklene prispevati 10 K.
č) „Zveza" zaradi predloga glede izboljšanja plač itd.
Uradna konferenca je sprejela tozadevni predlog, ravnotako je bil sprejet pri okrajnem šol. svetu.
d)	„Zveza" glede pevk, pevcev in glasbenikov.
Poli sta krožili med zborovanjem in se je podpisalo lepo število
e)	„Narodna založba" v Celju poziva k pristopu.
Razdelile so se dotične tiskovine.
f)	„Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" vabi k pristopu.
Soglasno se sklene pristop.
O slavljenju društvene dvajsetletnice je poročal tov. Šijanec.
Dvajsetletnica se je vkljub neprilikam in težkočam primeroma sijajno vršila. Koncert se je tudi gmotno obnesel in se je čisti dohodek nakazal društveni blagajnici. Veselilo je zlasti tuokrajno učiteljstvo, da so dragi nam sosedi, vrli Šaleščani nas počastili v tako lepem številu. Pri prvi priliki jim vrnemo obisk in prihitimo v njih krog.
Ko je poročevalec končal s poročilom, se je predsednik zahvalil za trud njemu in pa vsemu odseku, zlasti še gospicama Ježovnikovi in Hrovatovi.
Potem je bilo na vrsti predavanje: Tudi pri pouku v telovadbi se je ozirati na praktičnost v življenj u.
Tovariš Burdian je temeljito in živahno razpravljal dano si nalogo, in je želeti, da govornik svoj referat priobči; zakaj mnogo zdravih nazorov in precej klenih zrn smo slišali v njegovih besedah.
Delegatom za „Zavezino" zborovanje v Gorici so se izbrali: tovarišica Franica Hrovatova, tovariš Ivan Kelc in namestnikom pa tovariš Ivan Pušenjak.
Nato so si ogledali navzočniki praktično učilo s v j e t o z o r , ki ga je izumil hrvaški kolega Binički. Razkazal ga je tov. Šijanec, ki e omenil, da dobi od vsakega po „Zvezi" naročenega komada „Zveza" določene odstotke, od katerih odstopi 90 vinarjev do-tičnemu okrajuemu društvu, katerega član je naročnik.
Zborovalci so se čudili praktičnosti svje-tozora in pa njegovi nizki ceni — 20 K. Najbrž si naroče vse šole v okraju to učilo.*
Pri slučajnostih se je še nabiralo za Haftpflichtversicherung od onih, ki niso že plačali. Pristopili smo že pred pol letom tej napravi.
Nato je predsednik želel vsem vesele in prijetne počitnice ter zaključil zborovanje.
Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo ob lepi udeležbi dne 23. julija na Gomil-skem. Društvu sta na novo pristopila dva člana, in sicer gdč. Zmrzlikarjeva iz Letuša in gdč. Stupanova iz Št. Jurja. Prečita se dopis „Zveze" zaradi ustanovitve učiteljskega pevskega zbora in orkestra. Vsi oni, ki so pripravljeni sodelovati pri pevskem zboru, oziroma pri orkestru, naj se oglasijo do prihodnjega zborovanja. Za glavno skupščino „Zaveze" sta bila izvoljena kot delegata gdč. Kolškova in tov. Kramar ml., namestnikom pa tov Senica in gdč. Zmrzlikarjeva. Tov. predsednik poziva vse tovariše, da poročajo pri prihodnjem zborovanju o izven-šolskem delovanju v letošnjem šolskem letu. Blagajnikovo poročilo se vzame na znanje ter se mu podeli absolutorij. Po zborovanju je predaval tov. Jakše s pomočjo skioptikona o potovanju do severnega večnega ledu. Omeniti moramo, da sta se udeležila tega zborovanja tudi naš častni član tov. Fr. Vidic, nadučitelj v pokoju, ter njegov sin g. dr. Vidic z Dunaja.
Srednješolski vestnik.
** Osebne vesti. Vpokojen je g. ces. svetnik Iv. Franko, profesor risanja na ljubljanski realki. Na ljubljanski realki je imenovan definitivnim profesorjem dr. Svoboda, na gimnazijo v Kočevju pride prof. Deaco. Stalno se namesti na ljubljanski realki profesor Friderik Juvančič. — Uradni list poroča: „Profesor in
* Glede svjetozora daje nadaljne podatke tovariš Ig. Šijanec v Gornjem gradu. Obrnite se nanj!
vodja dosedanje nemške filijalke prve državne gimnazije v Ljubljani Aleksander Puscko je imenovan za ravnatelja te gimnazije z nemškim učnim jezikom." — Vadniški učitelj, okrajni šolski nadzornik na pripravnici v Kopru, Henrik Dominko, je pomaknjen v IX. činovni razred. — G. Kajetan Stranetzky, doslej suplent na idrijski realki, je imenovan za pravega učitelja matematike in prirodoslovja na istem zavodu. — Profesor na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani, Josip Veselje pomaknjen v VIII. čin. razred.
** Reforma srednjih šol. V najkrajšem času napravi naučni minister glede reforme srednjih šol zopet velevažen korak. Popolni učni načrt za 8 razredne realne gimnazije je že izgotovljen ter se kmalu priobči. Istotako je za reformne realne gimnazije (četrti tip srednjih šol) že izdelan okvir za razdelitev učnih predmetov.
Književnost in umetnost.
Slovenskemu narodu! — Spoznavaj se sani! — Ponatisk iz „Nove Dobe". — Cena 30 h. — Ljubljana 1908. Natisnila „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. — Naroča se najmanj po 10 izvodov pri g. Iv. H i t r u, uradniku mestne hranilnice v Ljubljani. — Pod naslovoma, ki ju ima ta brošurica, je izšlo 1. 1905. v „Domovini" več člankov, ki so se nato 1. 1907, iznova objavili v „Novi Dobi", izpopolnjeni v statistiki glede srednjih šol. Brošurica ima namen, obrniti pozornost slovenskih olikanih krogov na naše slovenske razmere v celoti, in sicer v prvi vrsti v šolstvu, ter na veljavo našega jezika v javnem življenju sploh. Želimo, da bi delce imelo vsaj nekaj uspeha, dramilo rojake, jih pripravilo do temeljitega spoznavanja splošnega položaja natega naroda ter jih na podlagi tega navdušilo za razumno in vztrajno delo.
Zvonček prinaša v 8. številki to-Ie lepo vsebino : 1. Cesarjev dan. Janko Ž i r o v -n i k. Pesem. — 2. Slavnostni govor. Janko Z i r o v n i k. Predavanje. — 3. Vrabec in papiga. P o 1 e n č a n. Basen. — 4. Pokla njanje slovenskih dežel presvetlemu cesarju Fraucu Jožefu I, ob Njegovi šestdesetletnici. Janko Žirovnik. Pesmi s podobo v barvotisku. — 5. Premodre glave. Š i I v e s t e r K. Narodna smešnica. — 6. Ob demantnem jubileju. Učitelj Silvester. Pesem. — 7. Cesar Franc Jožef I. Podoba v barvotisku.
—	8. Cesarjev jubilej. Vzpored. — 9. Poleti. Borisov. Pesem. — 10. Kako se ubranimo jetike. L. 0. Poučni spis. — 11. Radeckega veteran. Podoba v barvotisku. — 12. Njegovemu apost. Veličanstvu Francu Jožefu I. k 60 letnemu jubileju. Fran Ž g u r. Pesem.
—	Zakaj nima drevje kralja ? Janko P o -1 a k. Basen. — 14. Zašumela v vetru je poljana ... Borisov. Pesem. — 15. Pouk in zabava. Franc Jožef I. F r. K s. S c h n e i-d e r. Uglasbena pesem. — jZastavica v podobah. F r. Roječ. — Rešitev. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Ta številka je nekaka jubilejska izdaja, iz katere lahko dobi vsakdo kaj primernega za eventualno prireditev jubilejske slavnosti.
Pesmi Jesenka-Doksova. Leta 1905. so izšle te ljubke pesmi pesnika Jesenka, ki mu je bilo vodilo načelo : Kar mi je v srcu, to mi bodi v besedi! — Žal, da ta lepa knjiga še ni razširjena med slovenskim svetom. Gospod Ivan B o n a č , knjigovez v Ljubljani, bo sedaj začel knjige razpošiljati cenjenim domoljubom na ogied. — čisti dobiček, ki ga prinese prodaja Jesenkovih pesmi, je namenjen njegovi osiroteli mnogoštevilni rodovini. (Je-senko je ostavii 7 nedoletnih otrok.) Cena elegantno vezanemu izvodu je samo 3 K, s pošto 20 h več. Knjigo je dobiti v vsaki slovenski knjigotržnici. — Kdor prejme knjigo, naj je nihče ne vrne, temveč naj pošlje zanjo malenkostni znesek.
Dobra gospodinja. Spisala Minka Go-vekarjeva. V Ljubljani 1908. Založil L. Schwentner. Cena v platno vezani knjigi 2 K 80 h, s pošto 3 K. Str. 225. — Gospa Go-vekarjeva je napisala knjigo, kakršne še nismo imeli, ki pa je tudi za nas potrebna. Že naslov pove, da je knjiga v prvi vrsti namenjena slovenskim gospodinjam. No, mnogoteri ne bo škodilo, ako se nekatera poglavja nauči na pamet. Knjiga govori o vsem, česar je treba umni in previdni gospodinji, da res podpira hiši tri ogle. Knjigo najtopleje priporočamo.
Brodkovski odvetnik. Slika iz sedanjega življenja moravskega. češki spisal Vaclav Beneš-Š u m a v s k j . poslovenil Avgust P e t r i č. V Ljubljani 1908. „Narodna založba." — Cena 1 K 40 h, s pošto 1, K 60 h. — Ta znamenita povest Beneša-Šu-mavskega si brez dvoma tudi pri nas pridobi velik krog čitateljstva. Povest je primerna zlasti za javne knjižnice.
Iz življenja našega cesarja. Povodom šestdesetletnice vladarstva cesarja Franca Jožefa I. sestavil in izdal Anton Kosi. Založil izdajatelj. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. O svojem delu piše A. Kosi sam : Ni to suhoparna biografija našega vladarja, tudi ne obširno popisovanje raznih vojsk, pač pa kitica zanimivih in mičnih dogodkov iz življenja presvetlega jubilanta. Pisatelj je uporabil v tem oziru vse vire, ki so mu bili na razpolago ter posnel iz njih samo to, kar v resnici zanima
mladino. — V slučaju, da boste povodom 60 letnice presvetlega vladarja delili med mladino vaše šole knjižice, bi prosil, da se blage volje ozrete tudi na mojo ponudbo. — Cena 1 izvodu 24 h, 50 izvodov stane 9 K, 100 izvodov 16 K. — Eventualni čisti dohodek je namenjen Učiteljskem konviktu v Ljubljani.
Pesmarica. Spominska knjižica za mladino. — Jos. Mešiček, nadučitelj v Sevnici, je izdal in založil novo „Pesmarico" kot spominsko knjižico za mladino. V začetku je kaj primeren nagovor v slovo šolo zapuščajo-čim učencem, potem pa je zbranih nad 100 mičnih pesemc, ki jih popevajo po naših šolah. Zadaj je tudi nekaj nabožnih, med njimi par priljubljenih Marijinih pesmi. Ta pesmarica se bo naši mladini hitro prikupila, zlasti bo dobro služila kot darilo otrokom, ki izstopijo iz šole. Zatorej, tovariši, sezite po nji, priporočajte jo v nakup krajnim šolskim svetom in staršem. Cena je nizka. Lepo vezana v platno stane 70 vin., v lepenko s platnenim hrbtom 55 v. Ako se naroči več izvodov, da izdajatelj na vsakih 10 po 1 izvod brezplačno. Natisnilo je delo „Učit. tiskarna" v Ljubljani.
Slovenske pesmi na izpreliodu po Italiji. Pred menoj leži mesečuih Poesie, ki izhaja v Milanu že 4. leto, in sicer pod vodstvom F. T. Marinettija, ki ga nazivljejo itali-jansko-francoskega poeta. Izmed njegovih del se odlikuje zlasti : La conquiete des Etoiles. V le-tem slika pisatelj s čudovito poosebljenostjo ponočno nevihto na morju. Ničmanj odlična, ničmanj imenitna pa ni veličastna žaloigra : Destruction, ki razvija najpesimističnejše ideje. Kar je pa F. T. Marinettiju otvorilo čarobno pot do slave, ki mu je splelo cvetoč lovorikov venec, je : Le Boi Bombauce. F. T. Marinetti je orjak na literarnem polju italjsko-fran-coskega podnebja in kot tak odpira skrivnostne predale „Poesie" le pesnikom-pisateljem, ki so v istini božali boginjo umetnosti. Zato je pripravljen z navdušenim veseljem sprejeti v Eassegno Internazionale tudi umotvore nero-manskega pokoljenja. Krasna knjiga — opremljena z nepristranskim geslom „Eassegna Internazionale" prinaša izvirne nemške pesmi in zastopa vse romauske jezike. — Pač umestno in koristno bi bilo, ako bi poganjala slična knjižica tudi med slovanskimi narodi ter bi tudi pri nas polagali posamezni umetniki slovanskega plemena lastne umotvore v ličen venec. Le-to bi znatno pripomoglo k tesnejši zvezi vsega Slovanstva ter nas družilo v jačji bratski slogi in vdanosti, ker bi imeli temelji-tejšo in praktičnejšo priložnost spoznavati se duševno med seboj nego jo imamo doslej. Izvirna pesem bi nas seznanjala preprostejše s sorodnim narodom, kakor nas utegne prevod, bodi le-ta tudi najblagoglasnejši. Prvi površen pogled, s katerim bi premerili mi Slovenci poljsko, češko in katerosibod* slovansko pesem ali pa Poljaki, Cehi i. dr. našo — bi nas seveda takoj in vseh ne prevladal, toda polagoma bi se nas polaščalo zanimanje, krvno sorodstvo bi zbujalo krepkejšo pozornost, in preden bi izšel 15. zvezek podobne knjige, bi že napol umel ruščino, bolgarščino itd., ako bi se tudi nikoli prej ne učil teh jezikov. Enake misli se mi porajajo vsekdar, kadarkoli brskam po italijanskem mesečniku z njega- španskimi romancami, francoskimi odami, italijanskimi kaneonami in romunskimi madrigali. S čimer pa nameravam danes razveseliti prijazne čita-telje, je pojav dejstvo, da je prinesla junijska „Poesia" pod naslovom „Poesie slovene" tri slovenske pesmi, ki so mojstrske slike zdravega čuvstvovanja naših milih pesnikov. Helena Čr-nagorska, ital. kraljica, ki baje lista prav marljivo po tej Eassegna Internazionale, je torej začula vsaj daljni odjek neke ji sorodne narodnosti. Goriomenjene pesmi je milodoneče in jako ubrano prevel v italijanščino šolski vodja na škedenjski šoli, Alojzij Križan, ki pesni italijanski pod prevedenim imenom svojega priimka Luigi Crociato. Izbral si je Prešernovo : Zvezdogledom ; Aleksandrovo : Urok ; Zupančičevo : Meni se hoče. Ako bi tudi prevod ne bil najboljši, smo poetu Crociatu hvaležui za preblagi namen, s katerim nam je opomogel, da začujejo tudi Romani, s kakšnimi plodovi obdarja slov. muza svoje privržence. Koliko iskreDejše mu smemo pa seči v dlan, ker je prevod izvrsten, tako da bi ga težko kateri drugi zamogel prekositi v blagozvočnosti in tini stilistiki. Poetu se pač pozna, da je vajen blagoglasni zvonki muziki ital. poetov. Ob či-tanju teh verzov je čitatelj nehote vgreznjen takoj v živo poezijo, da se mu dozdeva videti in slišati pred seboj očaka naših pesnikov : Prešerna in njegova učenca Murna in Zupančiča. Tako uglajen in pristen je prevod in tako temeljito so posneti motivi, da se čitatelj težko zaveda imitacije, marveč je prijetno uglobljen v ugodno duševno razpoloženje. Gospod Luigi Križan pa obeta z gotovostjo, da spiše v italijanščini popolno slovensko antologijo, kar bo marsikoga izmed nas bržkone prijetno navdajalo, zlasti ker se mu po teh treh pesmih pozna neprisiljenost v prevodu, kakor da poet daje duška samo lastnim čuvstvom ob ubiranju izvirnih pesmi.	Škedenjka.
Slovensko gledališče v Trstn. Za predstoječo sezono prevzame „Dramatično društvo" v Trstu od „Tržaške posojilnice in hranilnice" gledališko dvorano v „Narodnem domu" v izključni najem, tako da bo „Dramatično društvo" v bodoče svobodno razpolagalo z gledališkimi prostori, kar bo gotovo
važen faktor za nadaljni razvoj slovenskega gledališča v Trstu. Intendanca je angaževala za prihodnjo sezono doslej 14 oseb, 8 igralcev in 6 igralk, ki so večinoma izšli iz domače gledališke šole. Z ljubljanskega gledališča sta angaževana samo Verovšek in Danilova.
Kulturno delo.
+ Prosveta je ustanovila novo ljudsko knjižnico v Dobličih pri Črnomlju. Prav je tako 1 Le krepko in možato naprej 1 S pro-sveto k svobodi!
+ Prosveta ustauovi danes zvečer v Novem mestu svojo podružnico. Le vedno naprej : s prosveto k svobodi!
+ Za slovenjebistrlški in konjiški okraj se je ustanovil dne 3. t. m. odsek „Prosvete". Predsednik mu je g. abit. Ljude-vit Mlaker.
+ Sokolska statistika. Po najnovejih podatkih je med slovanskimi narodi razširjeno sokolstvo, kakor sledi: Poljaki na Poznanjskem imajo 152 sokolskih društev s 7000 člani, v Galiciji 150 društev z 20.000 člani. Slovenci imajo 37 sokolskih društev s 3932 člani, Hrvati 50 društev s 6300 člani, Bolgari 40 društev z 2800 člani. Eazentega so v Galiciji tri sokolska maloruska društva. Češko sokolstvo šteje v češki, Moravski, Šleziji in Nižji Avstriji 800 društev s 75.000 člani.
+ Novo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so ustanovili za Trebnje in okolico na Dolenjskem.
4- V VII. seji ožjega odbora dne 13. mal. srpana se je obravnavalo poročilo o nadzorovanju družbinih šolskih vrtcev. Marljivo oskrbovani vrtec v Skednju pri Trstu ne zadostuje. ker ima prostora samo za 40 otrok, a sprejeti bi mu jih bilo pxreko stotine; zato bo skedenjški podružnici naloga, da poskrbi vrtcu za večji prostor, družba pa se zaveže, da bo plačevala vrtnarico. Šolski knjižnici pri Sv. Jakobu v Trstu se je določila stalna letua pri-pomoč. „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" je odgovorilo. Odobril se je predlog, da se izdajo podobe slov. apostolov sv. Cirila in Metoda in drugih slovenskih veljakov v taki obliki, da bodo prikladne za razdelitev med šolsko mladino. Družba je nabavila več tisoč odtiskov slik sv. Cirila in Metoda s sprejemnic. Nadejati se je, da dobe odjemalcev posebno med šolskimi učenci, ki bodo s temi odtiski okrašali prvo stran svojih knjig.
+ Vsaka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda bi lahko napravila na leto dve veselici, eno v zimskem, drugo v poletnem času. Po mnogih krajih se prirede veselice, ne da bi jim dali kake posebne narodne tendence. V vsakem takem slučaju naj stopi družba sv. Cirila in Metoda v ospredje: „Družbi sv. Cirila in Metoda v procvit, moč in rast!"
+ Razglednic družbe sv. Cirila in Metoda se je v mesecu juliju malo prodalo. Eodoljubi, prosimo vas, storite svojo dolžnost ter segajte le po družbinih razglednicah. Povsod zahtevajte naših razglednic. Cestite člane podružnic prosimo vljudno, da pridno agitujejo za prodajo razglednic.
-j- Na praški razstavi je velik nabiralnik, ki drži 2 milijona vinarjev. Dosedaj se je nabralo vanj že krog 300.000 samih novči-čev do 2 vinarja. Nabrani denar se porabi za češko šolstvo v nemškem delu češke kraljevine. Čehi porabijo vsako priliko, da nabirajo za svojo „Osrednjo Matico Šolsko", ki ima nad 800.000 K dohodkov na leto. Kako neznatna je naša navdušenost in požrtvovalnost v primeri s češko.
+ Dijaški odsek za oskrbo ljudske knjižnice v Šmarjah na Goriškem prosi cenj. rodoljube, naj bi podpirali snujočo se knjižnico v prid narodove prosvete z darovanjem knjig ali pa z denarnimi prispevki. Naj jim bo izrečena tem potom najpresrčnejša hvala.
Politsški pregled.
*	Delegacije bodo sklicane najbrže dne
25.	septembra v Budimpešti.
*	Lahi v Istri se prav živo pripravljajo na bližnje deželnozborske volitve. Ustanovili so osrednji odbor, ki bo vodil volitve. Obračajo se zlasti proti nameri Slovencev in Hrvatov: postaviti kandidate tudi v takozvanih lašk;h volilnih okrajih. Lahi so složni, liberalci in klerikalci vsi so obrnjeni le proti Slovanom. Znamenje, da naj bo tako tudi pri Slovanih.
*	Nižjeavstrijski deželni zbor je razpuščen. — Nove volitve se bodo vršile od
26.	oktobra do 12. novembra t. 1. Koncem leta se zbor snide na kratko zasedanje, da se konstituira in odobri proračunski provizorij za 1909. leto.
*	Koroški deželni zbor bo sklican na dan 14. septembra ter bo zboroval do konca oktobra, nakar bo razpuščen.
*	Štajersko prebivalstvo leta 1907. je štelo, kolikor je mogoče dognati na podlagi preseljevalnega koeficienta, 1,415.620 duš; Kranjska je štela 518.956 duš, Primorska 810.903 in Koroška 374.928 duš. Vsa avstrijska državna polovica 27,725.649 duš.
*	Deželni zbor goriški bo sklican 20. septembra. Slovenski goriški klerikalci ne ma-
rajo zbližanja s slovenskimi naprednimi poslanci,
*	Kranjski deželni zbor bo sklican baje šele koncem decembra meseca t. I., a le za par dni, da reši deželni proračun za prihodnje leto. Nam se ta ukrep vlade zdi jako čuden in povsem neumesten. V resnici že dve leti ni zboroval kranjski deželni zbor, saj tistih dveh letošejih sej zaradi daželne volilne reforme vendar ne moremo smatrati kot zasedanje. Že dve leti leže nerešene sila nujne, kričeče važne in za razne stanove, zavode, za občine i. dr, uprav vitalne prošnje. Deželni odbor pa-šuje in vlada povsem absolutistiško. Nihče ga ne nadzira, nihče ne priganja, nego dela, kar hoče in ne dela, kar ni všeč temu ali onemu odborniku. Seveda odloča pri vsem strankar-stvo. Pet mož ima ves blagor dežele v žepu brez vsake kontrole. To so pravcate turške razmere v naši deželi, a vendar vse časopisje molči. Kvečjemu čitaš kakšne osebne zbadljaje, a za interese dežele, občin, deželnih zavodov i. dr. se ne meni živ krst. Načrt volilne deželne reforme je že davno sklenjen, a dopolnilne volitve se bodo vršile vendarle šele meseca novembra! Ne mudi se ministrstvu, ne mudi se deželini vladi, ne mudi se nikomur. Pri tem pa vse propada, usiha in poginja. Mrtvilo vsepovsod! Nič se ne gane, vse stoji, ničesar se ne more zidati, podpore se ne izplačujejo itd., a deželni zbor se snide le za par uric koncem leta! Zares mnogo gnilega je v tej državi danski.
*	Gibanje Nemcev v Galiciji in Bukovini. Poljakom sovražni poznanjski in berlinski listi poročajo, da se gališki Nemci v zadnjem času začenjajo živahno gibati. „Zveza krščanskih Nemcev", ki šteje že 80 podružnic, je začela te dni delo na gospodarskem polju, da loči gališke Nemce od Poljakov. V zadnjem času so bile tudi ustanovljene nemške posojilnice in hranilnice v Brigidnu, Novem Sonču in Knihininu pri Stanislavovu. „Zveza kršč. Nemcev" namerava tudi ustanavljati šole in čitalnice v nemških naselbinah. V ta namen so se ustanovile že podružnice „Schulvereiua" v nekaterih galiških mestih. — Tudi v Bukovini so se začeli Nemci gibati Pred desetimi leti se je tam ustanovilo nemško društvo, ki ima sedaj že 32 podružnic s 5500 člaui.
*	Ogrski Slovenci prebivajo kompaktno v županiji železni, zaladski in šomodski. Sosedi so jim na severu in zapadu Nemci, na vzhodu Ogri, le na jugu se dotikajo Hrvatov in štajerskih Slovencev. Najzanimivejše pri vsem je pač to, da njih število raste, ker so se pomnožili za kakih 3000 duš od 1. 1890.—1900. Tako je torej v teh treh županijah preko 64.000 Slovencev. — Eaztreseni so potem še v raznih drugih stolicah Ogrske; precej jih je na Eeki in preko 6000 v Zagrebu.
*	Volilna reforma na Ogrskem. V Kossuthovem glasilu ,Budapest" piše državni poslauec Burdyan, da je sedaj gotova stvar, da se zgradi novi volilni zakon na temelju pluralnega sistema, ker bi sicer madjarstvu ne bila zagotovljena vodilna vloga. Po uspehih ministrskega sveta se predložitev volilne reforme zopet znatno zavleče.
*	Madjari o hrvaško-srbski koaliciji. „Az Ujsag" piše glede vesti, da hrvaško-srbska koalicija kmalu razpade: Škodoželjno razglaša Hrvatom nenaklonjeno časopisje, da se Supilo in Zagorac pobijata, in iz tega boja pričakujejo, da bo končno izšel mirovni angel, ki bo rešil hrvaško-madjarski konflikt. Toda to smo tudi pri nas doživeti, da se je ljudska stranka pretepala z neodvisno stranko, in vendar je ostala koalicija skupaj do današnjega dne. Tako se zgodi tudi s hrvaško-srbsko koalicijo. Naj vlada prepir, niti Zagorac niti Supilo ne izstopi iz koalicije, temveč bo hrvaško-srbska koalicija svoje funkcije tudi nadalje držala skupaj.
*	Razmerje med Nemčijo in Rusijo. Nemškemu cesarju dela mnogo skrbi, ker se je začela Busija zaradi prijateljstva z Anglijo Nemčiji očitno odtujevati. Nedavno je imel cesar Viljem razgovor z ruskim poslanikom v Berlinu. Cesar je naglašal, da je po japonski vojni nastalo med Nemčijo in Busijo boljše razmerje, ker je Nemčija nastopala lojalno, dočim druge države, n. pr. Anglija, niso izkazovale Japoncem le platonične ljubezni. Zadnji čas pa se je razmerje med Eusijo in Nemčijo nekoliko ohladilo zaradi agresivne politike ruskega časopisja in ker delajo na to vplivni ruski politiki. Cesar je imenoval tako postopanje neopravičeno, ter prosil poslanika, naj deluje na to, da rusko časopisje opusti protinemško agitacijo.
*	Ruska vlada proti grofu Tolstemu. Zaradi Tolstovega članka „Ne morem več molčati" so bili kaznovani vsi časopisi, ki so članek priobčili. Obenem je vlada vsem mestnim zastopom strogo prepovedala prirejati slavnosti o letošnji pisateljevi 80 letnici. Kazan-sko vseučilišče je nato nalašč imenovalo Tolstega za častnega člana, nakar je naučno ministrstvo opozorilo po okrožnici vsa vseučilišča, naj se ne ozirajo na to imenovanje. Kuratorju ka-zanskega vseučilišča je ministrstvo naročilo, naj uvede preiskavo ter dožene, kateri profesorji so sovražui vladi.
*	Turčija. Sultan je izdal poseben irade, v katerem objavlja, da se bo držal konstitu-cije; vse izjemne zakone je anuliral. — Diete turških poslancev bodo znašale približno 1100 kron na mesec, člani senata bodo dobivali še enkrat toliko.
*	Bosenska svoboda se imenitno zrcali v ravnanju vlade s časopisjem. „N. Fr. Pr." je zadnjič objavila članeka, v katerem pravi, da bi bil sedaj primeren čas, dovoliti Bosni ustavo. Program vlade za Bosno in Hercegovino, ki se je zasnoval pred tridesetimi leti, je za one čase lahko veljal kot sijajna izjema, a časi so se izpremenili in kar je bilo nekdaj mnogo, je sedaj malo. „Neue Freie Presse" je v snovi in obliki zmeren list. članek, ki izide v tem časopisu, gotovo ni radikalen, kajše revolucionaren. Sarajevska „Srpska Eiječ" ga je ponatisnila v prevodu. Zato je bila k o n f i s-c i r a n a , urednik je pa v preiskavi. Če mislijo avstrijski mogotci, da se na ta način dobiva naklonjenost ljudstva, kažejo res nenavadno kratkovidnost.
*	Srbska skupščina je sprejela državni proračun za leto 1908. z 79 glasovi proti 27 glasom.
*	Jezikovni poizkus pri armadi.
Po želji poveljnika ogrske deželne brarabe, Klobučarja, se bo pri letošnjih velikih manevrih v okolici Vesprima zapovedovalo v treh jezikih. Požunskemu in zagrebškemu voju se postavita nasproti dunajski in mešani voj. Zapovedovalo se bo nemško, madjarsko in hrvaško. General hoče s tem dokazati, da uvedba madjarskega poveljevanja ne more vplivati neugodno na enotnost armade.
Vesfnik.
Srbski učitelji na Bledu. Dne 20.
t. m. pridejo na povratku iz Prage srbski učitelji iz kraljevine na Bled. Vseh skupaj bo okrog 70. Srbske tovariše sprejme radovljiško učiteljsko društvo, v katerega imenu jih pozdravi predsednik imenovanega društva, tov. Andrej G r č a r. — Učiteljstvo radovljiškega okraja ima v ponedeljek zaradi sprejema Srbov zadnji sestanek na Jesenicah v prostorih g. Mesarja. Sprejem bo na Dobravi ob 9. uri zjutraj. Odtod gredo izletniki skozi Vintgar na Bled. Južina je pri Žumru na Vintgarju, obed pa ob 2. uri popoldne pri Sekovaniču na Bledu. Po obedu je ogled jezera in okolice. Zvečer ob 8. uri sestanek zopet pri Sekovaniču. Drugi dan je ogled Eadovljice.
Naročevanje šolskih tiskovin. Slavna šol. vodstva, oziroma predsednike krajnih šol. svetov opozarjamo, da naj pri naročilih navedejo, če žele tiskovine broširane ali trdo vezane. Pri naročilih na uradne kuverte in šolska izpričevala prosimo za natančen naslov, da ne bo kakšne pomote. Dalje opomnimo, kakor tudi že lansko leto, da poštnih tiskovin za šolsko uporabo ne oddajamo pod 100 komadov, ker nam sicer štetje provzroča preveč zamude časa. Šolska izpričevala in Eočne zapisnike dobe šolska vodstva kasneje, ker še niso dotiskani. V račun pa jih postavimo takoj, da ni treba pošiljati dveh računov.
Tudi „Gorica"! Seveda: Kar reče „Slovenec", to pravi teden dni pozneje „Gorica". To je listič, ki ga izdajajo goriški klerikalci, ureja ga pa fantiček Kremžar, uboga duševna para pred Bogom in pred ljudmi. Zavihtel je tudi ta možiček palico in — glej! — neusmiljeno udaril po liberalnih učiteljih. Tako se je razvnel, da mu je nemara še kaj ušlo v hlače. Kaj šele bo, če mu jo zopet kdo pri-smodi za ušesa? Velik in mogočen — kakor je vsak klerikalni napihnjenec — kriči goriški pismouk: „Naravno je,da mora ljudstvo, zlasti pa naša mladina, pričeti proti njej (t. j. proti „Zavezi") najostrejši boj, kjerkoli in kadarkoli nastopa kak njen član!" — Saperlot! Lepi časi se uam obetajo dne 6., 7. in 8. septembra v Gorici, kamor pride zborovat naša „Zaveza" ! Kremžar in njegove kokoške nas bodo pozo-bali s kostmi vred. Zatorej se le pravočasno pokesajmo svojih grehov, zakaj naš sodni dan prihaja !
Spoštuj starost! To je lep nauk, ki ga uči naša cerkev, a njeni služabniki ga ne izvršujejo v praksi, posebno ne, če so klerikalci. Tem ni nič svetega. To so pokazali tudi dne 2. t. m. v Dolini. Kakor pravi „Slovenec", so nesramno zasmehovali tamošnjega naduči-telja tov. A. B u n c a , ki deluje že trideset let za vzgojo mladine in je osivel v prosvetnem svojem delu. Takrat, ko je Bunc že delal med ljudstvom, so nekaterim sedanjim njegovim zasmehovalcem še srajce gledale skozi razklane hlačice, ali jih pa še sploh bilo ni. — In taki ljudje se upajo zasramovati moža, ki je več koristnega storil kakor vsi Eavniharji in Terseglavi skupaj! Tu se vidi klerikalna morala! Toda pojmimo jo takoj, če pomislimo, da je celo klerikalen poslanec, ki ne pozna IV. božje zapovedi! Lepi ljudje to! Zmožni so vseh dejanj, ker imajo vse lastnosti, samo dobrih ne! — Tov. Bunc naj bo uverjen, da tembolj raste med razsodno množico njegov ugled in spoštovanje do njega, čimbolj ga sramote „Slovenec" in njegovi hujskači!
Napadi na učiteljstvo se zadnji čas vedno bolj množe v klerikalnih listih. Tudi Gostinčarjeva „Naša Moč" blati učitelje tako nodlo kot pouličen fakin. V zadnji številki piše tako-le: „Tržaški liberalni učitelji so sploh največja mizerija, kar jo je človek že kdaj videl Večina od njih ima le štiri razrede ljudske univerze, potem pa skozi pripravniški razred zlezejo v koprsko učiteljišče, iz katerega pridejo še bolj trapasti kakor so šli vanj. Ne znajo
De dobro slovensko, ne italijansko, ne nemško; šolo zanemarjajo tako, da v tržaški okolici otroci še v petem razredu ne znajo brati, temveč le „puštabirajo", kakor pravimo. Redek je tisti otrok, ki ga spravijo te dike slovenskega liberalnega učiteljstva na srednje šole! Kdor boČe otroka kam višje spraviti, je primoran dati ga v nemške šole. Na Kranjskem se celo po zavodih strašno boje tržaških otrok, če sem prosijo, ker nič ne znajo in so podivjani. So pa tržaški in istrski učitelji uprav kneževsko plačani." Pod plaščem svoje poslanske imunitete Gostinčar lahko tako psuje, vendar bi mu kakega povračila, ki ga je zaslužil za tako ba-rabsko pisanje, sam sveti Peter ne odvzel. Naj bo vesel Gostinčar, da so bili napredni učitelji tisti, ki so ga navadili brati in pisati in se mučili toliko let z njegovo butico. Gotovo še živi kak učitelj, ki je imel mnogo bridkih ur, preden mu je abecedo vtepel v glavo! V zahvalo zato jih zdaj psuje! Dobrota je res sirota!
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je darovalo : učiteljsko omizje v Kropi 2 K. Živio !
Čudno postopanje. Radovedni smo, kake moči so vplivale na gotove kroge, ker se še ni izvršilo imenovanje nadučitelja za Kamno gorico.	—?—
Občinski svet mesta Radovljice je sklenil v svoji zadnji seji storiti primerne korake, da se ustanovi na tamošnji ljudski šoli peti razred. Vzdrževati mislita ta razred mestna hranilnica in posojilnica.
Kavarna Prešeren. SI. učiteljstvu se priporoča kavarna Prešeren na Marijinem trgu v Ljubljani, kjer se dobi tudi „Učit. Tovariš". Kdor podpira nas, ga podpiramo tudi mi!
Narodna knjigarna v Ljubljani, Jurčičev trg, se toplo priporoča slavnemu učiteljstvu v nakup šolskih in drugih knjig kakor tudi vseh pisalnih in risalnih potrebščin. Naročiti se more potrebno blago tudi s šolskimi tiskovinami potom „Učiteljske tiskarne".
V	IX. činovni i*azred so pomaknjeni voditelji pripravnic za učiteljišča, oziroma za srednje šole: okrajni šolski nadzornik Ivan B u n c v Kastvi, Ivan Justin v Podgori in Henrik L e b a n v Trstu.
V	šolski odbor obrtne nadaljevalne šole v Kranju je imenovan za zastopnika naučne uprave vladni koncipist g. Henrik S t e s k a.
Perite grozdje pred uživanjem! Te dni je umrl šestletni sinček lekarnarja Pe-niča iz Zagreba, ker je zobal grozdje, ki je bilo poškropljeno z modro galico. Da se očuvajo otroet takih nesreč, perite grozdje pred uživanjem !
Zadnjo našo notico o izpremembi in imenovanju v učiteljstvu tržaške okolice je popraviti tako: Vodopivec Ernest je imenovan za definitivnega učitelja v Bazovici in ne v Svetem Križu. — Razentega je imenovana gospodična Vodopivec Julijana za def. učiteljico v Svetem Križu.
Osebne vesti na Kranjskem. Imenovani so: Ivan M r c i n a za Lože; Ivan Žagar za Dobravo pri Kropi; Josip P 1 e -n i č a r kot nadučitelj za Kropo; Alojzij L i -lija za Polšnik; France Z a goreč kot nadučitelj za Belo cerkev; Egidij Šifrer za Jesenice; Leon P i b r o v e c tudi za Jesenice; Josip Zupančič kot nadučitelj za Dolenjo vas pri Ribnici; Ivan P e č a v a r za Lienfeld; Josip Pečnik za Šentv Lampret; Marija Leveč za Polico ; Ema Žerjav za Ljubljano ; Rajmund Justin kot nadučitelj za Trnje; Marija Justin za Trnje; Julijana Z a 1 o k a r za Kopanj; Ivan G a r v a s kot nadučitelj za Hotedršico; Gizela Tavčar za Metliko ; Karolina L e n č e k za Sv. Križ pri Kostanjevici; Bogomir Govekar za Marijo Devico v Polju; Antonija R o t k Sv. Petru v Ljubljani; Grebenec Marija za Soro. Prov. učitelj na Colu pri Vipavi, Karel B1 a ž i č jena lastno prošnjo premeščen v Erzelj. Suplentinja na šoli v Št. Petru, Leopoldina K o g e 1 j e v a , je imenovana za provizorično učiteljico in šolsko voditeljico na Vojskem okraj Logatec. — Provizorični učitelj Friderik W u r n e r v Ško-cijanu je imenovan za provizoričnega učitelja v Št. Jerneju.
Sprejemanje gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori enajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Go-jenke morajo stanovati v zavodu, ki je v poslopju poleg Marijanišča v Spodnjih Poljanah v Ljubljani. — Pouk, ki je slovenski in brezplačen. zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. — Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. — Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj:
Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para črevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Ge ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. — Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti izpričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali variha. da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natačno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože ter, da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. — Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo staršev oziroma variha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru e. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem, če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale prosilke tudi iz drugih dežel.
Razpisani sta na Primorskem dve mesti potovalnih učiteljev, in sicer eno mesto s hrvaškim učnim jezikom s sedežem v Voloskem, drugo z italijanskim učnim jezikom s sedežem v Pulju.
Šolski sklep na Zidanem mosta. Ob
pol osmi uri 30. julija t. 1. so se zbrali učenci veselih src pred šolo. Ob tričetrt na 8 so korakali s precej veliko množico tukajšnjih prebivalcev za vrlo tukajšnjo železniško godbo, ki nam je brez vsake nagrade igrala dopoldne in tako povzdignila našo slavnost. Ob pol 9. uri smo dospeli v lepe zračne Širje k slovesni šo-larski maši, ki jo je služil katehet g. Gmeiner. Po maši smo se razvrstili na velikem ravnem travniku, ki nam ga je radovoljno prepustil graščak gospod vitez jurij pl. Hornig. Tu se je vršila dopoldne v proslavo 601etnega vladanja našega cesarja šolska veselica z nagovori, de-klamovanjem, petjem in igrami. Tukajšnje za šolo toli vneto prebivalstvo je učence pogostilo z malinovcem in sladkim pecivom, za kar jim gre velika zahvala, kakor tudi vrlim godcem, ki se niso ustrašili strme poti in vročine. Posebna zahvala pa gre tukajšnjemu šolskemu načelniku in krajnemu šolskemu ogledi gospodu Hubertu Skalaku za njegovo požrtvovalnost in ljubezen do otrok, zakaj on je dal iniciativo za to slovesnost. Pa tudi gospa Skalakova je velika prijeteljica šole in šolske mladine, katero ljubezen vrši dejanski s tem,, da daje vse leto dvajsetim otrokom iz najbolj oddaljenih krajev vsak dan tečno in toplo kosilo, na čemer ji bodi izrečena v imenu otrok in šolskega vodstva najpre-srčnejša zahvala. Hvala bodi tudi ekselenci FML g. vitezu pl. Hornigu, ki je s svojim bratom graščakom vred podaril nad 30 K in nam tudi še drugače pomagal prirediti to veselico. — Hvalo izrekam tudi prebivalstvu tukajšnje šolske občine, ki se je veselice udeležilo in tudi drugače pripomoglo, da se je slavnost tako lepo obnesla. V imenu učiteljstva in šolske mladine kličem vsem presrčen: Bog plati! Ivan Logar, začasni šolski vodja.
Učiteljski mesti na Štajerskem. Razpisano je mesto učitelja na šestrazrednici pri sv. Marjeti pod Ptujem, III. plačilni razred in mesto učiteljice na štirirazrednici pri Št. Janžu na Dravskem polju, III. plačilni razred. Prošnje do 31. avgusta.
Trinajstletno učenko je zapeljal pri Sv. Ožbaldu na Zgornjem Avstrijskem tamkajšnji kaplan Stockl. Otrok je porodil mrtvega otroka. Ali bo „Slovenec" to povedal svojim nedolž-nikom? — Morda jim tudi pove, da so v Splitu v Dalmaciji zaprli župnika Petra Gnječa, ker je na sumu, daje udeležen na deto-m o r u! — Zanimivo je tudi, da je v Geracu v Italiji v ondotni najdenišnici od 144 otrok tekom leta umrlo 143 od lakote. Najdeniš-nico so upravljale štiri pobožne „sestre". — Interesantno je naposled tudi tole: Župnik Diefenbacher v St. Georgenu pri Amstettenu, eden najbrezobzirnejših krščansko-socialuih agitatorjev, je sedem let intimno živel z obrtno učiteljico Ano Dekaravo. Ko se jo je lani naveličal, jo je pa kratkomalo zapodil. Seveda se je zaraditega njegov ne preveč dehteči roman porazvedel, in zato je poizkušal, kako bi svojo ostavljeno ljubico odstranil iz svoje župnije. Zasledoval jo je z vso srditostjo duhovniškega sovraštva. Koncem januarja 1.1. pa jo je ob neki priliki na samem napadel in jo po glavi s palico bil s toliko silo, da ji je zlomil roko, s katero si je izkušala braniti glavo in kričal: „Danes te mora biti konec!" Ko je ubožica jela klicati na pomoč, je krvoločni pohotnež ubežal, ne da bi se mu bilo posrečilo nesreč-nico spraviti s sveta. Vzlic temu, da je zločinski župnik svoje dejanje preiskovalnemu sodniku priznal, pa se proti njemu ne vrši nikakšno sodno postopanje, ker so se za svojega agitatorja zavzeli vplivni krščansko socialni pravičniki in ker je v Avstriji iustitia regnorum funda-mentum. Ta slučaj tudi kaže, pred kom niso varne učiteljice. — Seveda, to so drugačni pljunki, kakor je oni, ki je zadnjič o njem poročal „Slovenec". Pričakujemo od tega resnicoljubnega lista, da se ne bo več zaletaval samo v učiteljstvo, ampak da bo posvetil tudi tja, kjer je vse polno teme, blata in umazanosti. Na delo torej, brat v Kristusu!
Iz seje ožjega in pomnoženega c. kr. okr. šol. sveta tolminskega. Kogoj Julij dobi III. petletnino. Enemu bolnemu učitelju se podeli podpora v znesku 100 K. Kalan Milko dobi enoletni dopust v svrho obiskovanja pedagogija na Dunaju in podporo 300 K. Nekaterim učiteljem se pripozna nagrado za nadzorovanje ob gradnji šolskih stavb. Istotako se podeli nekaterim učiteljem in učiteljicam podporo za preseljevanje. Loči se šolo Log-Strinec v dve samostojni šoli; istotako Sela-Ruti, Sela-Log postane ekskurendna šola, Ruti zase samostojna. Dovoli se več poprav pri šol. stavbah. Pomnoženi okr. šolski svet se izreče principialno za nabavo skioptikona. Predlog zastran uvedbe javne kvalifikacije je bil nedo-puščen. Sprejme se predlog, da se naj prične akcija v dosego dižavne podpore. Izvoli se tozadevni odsek: gg. Andrej Lasič, Andrej Vrtovec, Peter Leban in Josip Rakovšček. Sklene se izvršitev predpripravnih del za zidanje šol v Smasteh in Novakih. Ugotovi se razne račune in vzame v znanje nakaze. Zastran ustanovitve novih šol v Sužidu in Podbeli se bo vršil komisijonalni ogled. Za definitivno imenovanje so predlagani: Anton Stres za Cerkno, Milko Kalan za Drežnico, Josip Semolič za Zalas, Katica Brezavšček za Breginj, Marija Perin za Grahovo, Ljudmila Zavrtanik za Cez-sočo, Štefanija Komavli za Žago in Albina Gerželj za Tolmin. — Provizorično so nameščeni: Koch Izidor v Cezsoči. Fajgelj Bafael v Sedlu, Srečko Borštnik v Breginju, Ivančič Josip v Tolminu, Hude Karel v Strmcu, Rihard Trebše v Kalu, Matelič v Hudijužni, Perko v Idrskem, Ivančič Albert na Kamnem, Mahnič v Policah-Vrh, Berce v Bovcu, Mikuž v Logu, Štauta v Otaležu, Ana Perin v Plužnah, Marinič Josi-pina na Ponikvah, ' Repič Marica v Trebuši, Mozetič v Cerknem, Strel v Breginju, Jevšček v Rutih, Miklavčič v Kobaridu, Bratina v Bovcu, Bogataj v Drežnici, Pagon v Jagrščah, Drašler na Bukovem, Zavrtanek v Borjani.
J. R.
Iz Ormoža. Povodom sklepa šolskega leta se je vršila v nedeljo, dne 19. julija t. 1., na ormoški okoliški šoli prav dobro uspela šo-larska veselica. Po večeruicah so učenci najprej pod vodstvom učitelja tovariša Serajnika proizvajali v šolskih prostorih spevoigro „Letni časi", potem pa se je vršil izlet v četrt ure oddaljeni hardeški gozd. Naprej je korakala godba hardeške požarne brambe, za tem se je vrstila šolska mladina, zadaj pa so šli mnogo-brojni starši in prijatelji šolske mladine iz Ormoža in okolice. V gozdu so se s šolsko mladino proizvajale različne igre, vmes pa so donele pesmi, ki so jih peli posamezui razredi ali pa tudi i skupno učenci vseh razredov. Vsi učenci so bili s teletino, kruhom, bidri, slatino in citronovim sokom v izobilju pogoščeni; tudi navzoči štarši so dobili primerno krepčilo. Otroci so užili par veselih ur, ki jim ostanejo gotovo v prijetnem spominu. — Vse nemale stroške za prireditev veselice so pokrili: slavna ormoška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in obe ormoški posojilnici. — Velikih zaslug za veselico pa so si pridobili tudi učitelj tovariš Serajnik z uprizoritvijo spevoigre, nadalje čestite ormoške gospe in gospodične z darovanjem bidrov in s tem, da so pri veselici šolski mladini stregle, ter gosp. Maks Robič v Središču, ki je brezplačno podaril potrebno slatino. Vsem imenovanim korporacijam in osebam kakor sploh vsem, ki so si pridobili za šolarsko veselico na katerikoli način zaslug, izreka podpisano šolsko vodstvo v imenu šoUke mladine presrčno, iskreno zahvalo in prošnjo, da ostanejo ormoški okoliški šoli naklonjeni tudi v bodoče. — Šolsko vodstvo Ormož-okolica, dne 5. avgusta 1908. — Jos. R a j š p , nadučitelj.
Poziv. „Slov. Gospodar" je priobčil v štev. SI. z dne 30. julija t 1. sledeče obrekovanje: „Zveza liberalnih društev vabi k sebi tudi naša izobraževalna, veteranska, požarna in druga društva Da bodo vedela, v kako družbo se jih vabi, moramo povedati, da so v tej zvezi tudi liberalna učiteljska društva. Liberalni učitelji in dohtarji hočejo po tej zvezi izrabiti poštena slovenska društva za svoje nečedne namene. Za to pa pozor!" Javno pozivam gospodo okrog „Slov. Gospodarja", naj povedo, v katere in kake „nečedne" namene hočemo izrabiti poštena slovenska društva. A. Pesek, predsednik „Zveze nar. dr. na Št in K."
Zgradba nove državne obrtne šole v Ljubljani. Občinski svetnik D i m n i k je v seji občinskega sveta ljubljanskega dne 5. t. m. poročal o županovem dopisu glede prispevka finančnega ministrstva k zgradbi nove državne obrtne šole v Ljubljani. Kakor znano, je mestna občina zahtevala od finančuega ministrstva za zgradbo, oziroma zdrževanje omenjene šole 200.000 K, ki bi se naj izplačale v 25 letnih obrokih. Sedaj je pisalo finančno ministrstvo, da teh pogojev ne more sprejeti iz državno-finančnih in principialnih vzrokov, pač pa je pripravljeno odpustiti mestni občiui 200.000 K brezobrestnega posojila, ki bi ga bilo treba vrniti leta 1915, in ako da mestna občina stav-bišče, postavi poslopje ter ga prepusti erarju. In veudar je sekcijski načelnik dr. pl. Engel obljubil županu, da se I. obrok državnega prispevka postavi že v proračun za leto 1909. Naučuo ministrstvo in ministrstvo za javna dela podpira mestno občino v njeni zahtevi. Zupan v svojem dopisu priporoča, naj se stališče finančnega ministrstva odkloni, ker kaže vse na to, da bo leta 1915. mestna občina v drugačnih
finančnih razmerah, da ji bo laglje vračati brezobrestno posojilo, kakor da bi morala danes šteti celo vsoto za zgradbo in zdrževanje omenjene šole. Županov predlog je bil soglasna sprejet.
Sprejem učencev v kmetijsko šolo na Grmu. Novo šolsko leto se prične meseca novembra 1.1. Plačujoči učenci plačujejo hrano 80 vin. na dan in po 40 kron šolnine na leto. ter stanujejo brezplačno v zavodu. Prošnje za sprejem je poslati do 5. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnji je priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilčevem. Prošnji za sprejem plačujočih učencev je pridejati tudi obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja, učenca.
Metelkove ustanove so dobili učitelji,, oziroma nadučitelji: Markovšek, Barle, Garvas. Kabaj, Kiferle in Lunaček.
Premijo vrtnega društva so dobili tovariši: Kocjančič, Žirovnik, Humek.
Umrl je v Dolenjem Logatcu dne 9. t. m. učitelj Albin Vir an t, star šele-20 let. N. p. v m.! Nekrolog priobčimo prihodnjič.
Iz šolske službe na Goriškem. Nameščeni so sledeči učitelji, oziroma učiteljice: Solkan : Bajt Franc, Ajdovščina: P 1 e s n i -čar Pavel, Rihenberg: Pavlica Urh, Bu-kovica: M u s i č Anton, Plave: Turk, Pod-gora: Z o r n Emil, CrničeB a š a Fr., Bra-nica: Vekoslav B e n k o , Št. Tomaž: Viktor Z g o n i k , Gabrije: D r o f e n i k Josip, Ce-povan : Berce Josip, Orehovlje: L o v r e n-č i č Alojzij. Vogersko: Strel Jadviga, Bu-kovica: P 1 e s n i č a r Zofija, Sv. Križ: M r e v 1 e Gabrijela, Ložice : Gabrijel-č i č , Lokve: Stepančič, Solkan: Jug Ana, Vrtojba: Lasič, Levpa-Zavrh: Vodopivec Josip, Vitovlje: M ur o v e c . Pr-vačina: Ljudmila K o m a c , Crniče: S r e -b r n i č , Rihenberk: F u r 1 a n i Olga, Štan-drež: B a n d e 1 j Vinko, Vedrijan : T o r o š Pavel, Zapotok: T o r o š Josip, Založče : G o 1 j a Franc. — Vadniška učitelja Anton D u k i č in Adolf K o m a c , nadalje okrajni nadzornik Andrej Lasič, potem učiteljica na. c. kr. ženskem učiteljišču Luiza pl. B a u -bela, Amalija Sirk in Zofija T r a v a n -H a n n e 1 so pomaknjeni v IX. plačilni razred.
Razpisano je učno mesto na trirazredni šoli v Košani, na kar se opozarja cenjene tovariše oziroma tovarišice. Na razpolago je v šoli lepo stanovanje, obstoječe iz ene sobe in kuhinje. Šola je oddaljena eno uro od žel. postaje Št. Peter. — Dovoljena je ravnokar tudi vozna pošta med Št. Petrom in Košano.
S Tolminskega nam pišejo: Koncem preteklega šol. leta je razposlal c. kr. okr. šol. svet na vse v okraju obstoječe šole škatlje, ki vsebujejo najpotrebnejša zdravila za prvo pomoč. Navodilo o uporabi zdravil je sestavil tu-kajšni okrajni zdravnik dr. Mayer. Hvala mu ! To je zopet korak dalje. Domača lekarna je-namenjena v prvi vvsti šolski mladini, v drugi pa tudi odraslim ljudem.
Občinski odbor v Vipavi je v svoji seji dne 4. avgusta 1908 soglasno sklenil za 60 letni vladarski jubilej cesarja Franca Jožefa I. ustanoviti v Vipavi jubilej ski občinski zalog v znesku 5 0 0 O kron za ubožne otroke javne ljudske šole v Vipavi. — Z obrestmi tega zaloga je kupiti vsako leto ubožnim šolskim otrokom obleko, ki jih je potem v spomin na cesarjev 60 letni vladarski jubilej obdarovati vselej dne 2. decembra vsakega leta. — Kdo izmed otrok bodi obdarovan, določi v to določeni odbor, obstoječ iz vsakokratnega župana, šol, voditelja in predstojnika c. kr. okr. sodišča. — Vsakokratni predsednik krajnega šolskega sveta in župnik vipavski imata v tem odboru samo posvetovalen glas.	—a.
Drugo učno mesto na Premu in tretje v Košani sta izpraznjeni in sta razpisani do 31. avgusta 1908. Prošnje za eno ali drugo teh mest sprejema c. kr. okr. šolski svet v Postojni.	—a.
Za dnevni šolski pouk vajencev. V četrtek preteklega tedna se je vršila prva preizkušnja za pomočnike pri zadrugi kovinarjev v Ljubljani. „Slovenee" poroča o nji v dolgi notici ter konstatuje, da so praktično vsi izprašanci odgovarjali kar najbolje, teoretično pa slabo. Zaključek temu je — trdi na konec „Slovenec — ali so vajenci pri pouku tako raztreseni, dane slišijo, karjim učitelj predava, ali pa se površno poučuje in izprašuje. — Ta zaključek je res klerilna modrost in zlobnost obenem ! „Slovenec" ve, da učitelji slore vse, kar je treba, vendar ne more drugače nego da zopet udari po njih. Ve dalje tudi, da dečki po 12 do 13 urnem dnevnem delu niso prav nič zavzeti od 6. do 8. ure zvečer za geometriško risanje in matem. formule. Ali samo prave resnice noče priznati, zato rajši malo denuncira učitelje. I s ti n a j e , da je vzrok slabemu teoretičnemu znanju večerni pouk, ki se mora v interesu obrti nadomestiti s poukom podnevi. To je tako jasna resnica, da jo mora videti slepec, samo „Slovenec" je ne vidi!
•članku. Ljudje, ki zapijejo svojo plačo, naj se uradno pretepejo. „Rdeči Prapor" pravi : To je klerikalna justiea in klerikalna pedagogika Najbrže tudi klerikalna medicina. Vsak iz-obraženejši človek ve dandanes, da je alkoholizem bolezen. V naprednejših deželah imajo za pijance posebna zdravilišča, v katerih se ravna sistematično in imajo zdravniki prvo besedo. Avstrijski klerikalci imajo boljši recept. Palico. Če je to krščanstvo, tedaj si res potrkamo na prsi in priznamo, da nismo nikoli poznali krščanstva. Mi smo imeli o njem vendar boljše pojme. Mislili smo, da uči ljubezen do bližnjega, da ukazuje zdraviti bolne. Pa smo se motili. Klerikalci ga morajo na vsak način bolje poznati kakor mi in če oni pravijo, da je krščanstvo palica in neusmiljenost, ga ne smemo mi razlagati drugače. Ampak kaj bi dejal Kristus, če bi prišel na svet in videl, kako razširjajo današnji klerikalci njegov nauk, bi bilo mogoče, da bi sam pograbil palico, pa ne za pijance!
Kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani se vrši, kakor smo že poročali zadnjič, dne 8. in 9. septembra t. 1. — Na kongresu se bo razpravljalo tudi o ustanovitvi centralnega organa slovanskega č a s o p i s j a. Podrobni načrt o tem je sestavil delegat I. vseruskega časnikarskega shoda A. Stahovič in ga poslal županu Ivanu Hribarju. Svoj predlog bo Stahovič osebno utemeljeval na kongresu. Centralni organ slovanskega časopisja bi se naj tiskal po Stahovičevem načrtu v ruskem, poljskem, češkem, srbo-hrvaškem in francoskem jeziku. Za stroške bi prispevali Rusija 25 %, Poljska 20 %, Češka 20%, Srbija 10%, Hrvaška 7"/,% in Slovenija 7 V, % .
Avgustova številka „Omladine", namenjena predvsem slovenskim abiturijentom, prinaša celo vrsto informativnih člankov o izberi stanu, ki bodo dobro služili našim absol-viranim srednješolcem pri izbiranju poklica. Slovenske razmere zahtevajo nujno, da se število in strokovna razdelitev našega akademiškega naraščaja kolikor možno regulira, ako hočemo imeti na razpolago slovenski uradniški material, na drugi strani pa se izogniti nadprodukciji v eni ali drugi stroki ter tako zabraniti nastajanje izobraženega proletariata. S tega stališča zasluži ta dijaško socialna številka „Omladine" tem večje priznanje. — Informacije, ki jih „Omla-dina podaja, so točne in zanesljive, ker so dobljene pri kompetentnih korporacijah iu osebah. Iz bogate vsebine te avgustove številke navajamo članke: Akademična svoboda. Bodočnost slovenskih juristov. O filozofskem študiju. Nekaj o slovenskih medicincih.Montanistika Agronomija. Poštna in železniška služba itd. Poleg člankov vsebuje tudi dijaško-socialni vestnik v listku mnogo zanimivega gradiva. — Naj bi avgustovo številko prečital vsak slovenski abiturient — marsikoga bo obvarovala nepremišljenega koraka! Dobiti jo je za 24 h v znamkah pri upravništvu v Ljubljani, Breg 12, pa tudi v knjigarnah.
Razpis natečaja. Razpisuje se natečaj za mesto učitelja na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici v X. (letna plača 2860 K), ki more priti v IX. plačilni razred deželnih uradnikov. Prosilci naj vložijo pravilno opremljene prošnje pri deželnem odboru tekom meseca avgusta. Prosilci morajo z izpričevali
0	dovršenih študijah in z izpričevalom o usposobljenosti za kmetijski pouk dokazati, da so znanstveno in strokovno zadostno izobraženi. — Nadaljna pojasnila se dajejo pri uradih deželnega odbora. — Pod ravno istimi pogoji se razpisuje natečaj za mesto učitelja na italijanskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici.
Četrti izkaz prispevkov za spominsko ploščo Strmšku. Darovali so gg.: T. Kurbus, nadučitelj na Slivnici, 10 K; Fr. Korbar, nad-učit. pri sv. Petru na Medvedovem selu, 2 K; A. Pesek, šol. vodja v Narapljah, 5 K; M. Briš-nik, šol. vodja pri sv. Roku, 1 K ; A. Sitter, učiteljicap v Pristavi, 1 K; Jos. Dobnik, uad-učit. na Ponikvi, 2 K; razentega vposlal še 18-60 K, in sicer od sledečih gg. darovalcev: Marija Ošlak 2 K, Neža Tojnko 1 K, Ivan Zdol-šek 2 K, Marija Vizjak 0'2 K, Martin Zdolšek 5 K, Marija ZHolšek 2 K, Terezina Zabukovšek
1	K. Jože Zdolšek 1 K, J. Leskovar, učit. 1 K, L. Kavčič, učiteljica, 2 K. Anton Podgoršek 0 4 K, F. Vošnjak. učiteljica, 1 K, dr. I. Zabukovšek izročil 5-2 K, nabranih tudi na Ponikvi, I. Podgoršek, profesor v Zagrebu, 2 K, F. Podgoršek 1 K, R. Pepevnjak 1 K, Fr. Ratej 1 K, A. Gril 0-2 K; A.Lah, nadučit., J.Strniša, šol. vodja, K. Schuller, učiteljica, A. Ciuha, učiteljica pri sv. Duhu, okraj Radgona vsak po 1 K; F. Pogačnik, učit. pri sv. Vidu, 4 K; J. Purkart, nadučit.. 4 K, R. Vidali, učiteljica,
2	K, I. Blazinšek, učit., 1 K, v Zibiki; L. Šah, nadučit., 2 K, N. Kosi, učiteljica na Teharjih, 4 K, Fr. Zidar, nadučit. v Lembergu, 2 K, A. Stupica, trgovec v Šmarji, 2 K; Fr. Vuga, trgovec na Grobelnem, 2 K; I. Kotnik, učit. pri sv. Štefanu, 1 K; Učiteljstvo na Opčini-Trst po g. Št. Ferlugi 3'40 K. Skupaj 76"2 K in že prej izkazanih 374 06 K = 450-26 K. — Šmarje pri Jelšah, dne 7. avgusta 1908. — H Š u m er.
Maturanti iz 1. 1898. Nekaj tovarišev se mi je oglasilo. Desetletnica naj bi se vršila po programu : Dne 4. septembra ob 8. zvečer sestanek v hotelu „Ilirija". Drugi dan ob 11. dopoldne se odpeljemo skupno s tovarišicami v Medvode, kjer je skupen obed. Kdor se hoče odpeljati v Gorico k zborovanju, se lahko pelje iz Medvod ob 5. popoldne 5. septembra. —
Zaradi skupnosti naj se mi vsakdo prav zanesljivo oglasi do 20. t. m., da vem poročati drugam. — Glejte, tako nam bo menda le mogoče, da se v s i snidemo po dolgih letih. Bodite vztrajni! Srčno pozdravljeni do veselega snidenja !	Vaš Legat v Logatcu.
Klerikalni duhovniki. Duhovniško razbijanje po shodih in sirovo zabavljanje mora ljudsvu omrzeti cerkev. Pa poročajo se nam še razne druge stvari o klerikalnih duhovni-nikih, ki morajo razburiti najmirnejšega človeka. Tako se nam poroča, da je neki klerikalni duhovnik prijel v župnišču svojo kuharico in predsednico Marijine družbe, jima s silo razklenil usta (?) in vanje pljunil. Ogorčeni starši tako zasramovanih devic so zahtevali preiskavo in kazen, pa zdi se, da izkušajo cerkvene oblasti tu grozni slučaj prikriti. Sploh se opazuje neka tendenca, da se taki slučaji zagrebejo v pozabljenost. A to je velika krivica proti devicam in staršem in v kvar cerkvi. Le z jasno in odločno odkritostjo se služi cerkvi 1 — Tako nekako piše med dnevnimi novicami „Slovenec" z dne 4. avgusta t. 1.. št. 177, na kar opozarjamo vse poštene ljudi. „Slovenec" piše o učiteljih, mi o duhovnikih. Vračamo milo za drago. In bomo še!
Iz seje c. kr. okr. šolskega sveta v Rudolfovem dne 27. julija 1908. Predsednik otvori sejo, omenja izpremembe učiteljstva v okraju ter poroča o razširjenju enorazrednice na Gorenjih Sušicah v dvorazrednico Za nad-učiteljsko mesto v Stopničah se stavi terno-predlog. Disciplinarna zadeva nekega naduči-telja se odstopi s predlogom dež. šol. svetu t rešitev. Učiteljicam ženskih ročnih del se priznajo remuneracije, predlog se priporoči dež. š. svetu. Prošnja kraj. š. sveta v Šmihelu za pol-dnevni pouk v II razredu in nerazdeljen dopoldanski pouk v III. razredu se priporočilno predloži dež. šol. svetu.	—t—
Šolsko zdravstvo.
O kopanju otrok. Vse ni za vsakega — to velja zlasti odgoji otrok. Kakor je v gotovih slučajih koristna mrzla kopelj, tako je v drugih škodljiva Zato naj bi se skrbna mati posvetovala z mestnim zdravnikom-specialistom. J<tko je razširjeno mnenje, da so kopeli — tudi mrzle — najboljše krepčilo za slabotne otroke: to je zmota. Malokrvne otroke naj se čim najmanj koplje in potem vselej v gorki vodi. Izvrstne pa so zračne kopeli, ki utrde najslabotnejše telo — seveda, ako se pravilno postopa. V tem oziru se je najbolje obrniti do izkušenega zdravnika za navodila.
Proti opeklinam je jajčji beljak najboljše sredstvo. Z enakim uspehom se rabi tudi proti ureznim ranam. Rano, oziroma opeklino se najprvo opere z lizolovo vodo, potem pa dobro prevleče s sirovim beljakom in nato obveže.
Ne plavati s polnim želodcem ! Dr.
Revenstorf, ki je imel v hamburški pristaniški bolniščnici obilo prilike za izkušnje, silno svari pred plavanjem s polnim želodcem, zakaj pritisk vode nanj je jako nevaren. Ker je dihanje pri plavanju že itak skrajno naporno in krogotok krvi zaradi mraza in vodnega tlaka otež-kočen, zadostuje kaka nadaljna ovira dihanja, da provzroči omedlevico ali celo smrt. Zagonetna smrt marsikaterega dobrega plavača se da razlagati tem načinom. Pri plavanju na hrbtu je dihanje lažje, ker voda ne pritiska tako na trebuh in na želodec.
Skrbite za zobe! Zobje so stebri vašega življenja, varuhi vašega zdravja, zatorej skrbite zanje. Varujte se treti z njimi orehe, leščnike, grizti trde stvari. Ne jejte prevročih jedi, ne pijte premrzlih pijač; eno kakor drugo je za zobe kakor dinamit za skalo. Ne beekajte v zobe s šivankami, ampak poslužujte se samo lesenih zobotrebcev. Čistite pridno zobe! Zjutraj in zvečer jih odrgnite s krta-čico in kakim dobrim zobnim prahom ali kremo. Ako je dobil zob luknjo, pojdite takoj k zobozdravniku, da ga plombira. Vsak izgubljen zob pomeni toliko in toliko dni življenja manj.
Zračne kopeli v šole! Na zadnjem mednarodnem kongresu za higieno in demografijo v Berlinu se je profesor H u e p p e iz Prage zavzemal za zračno kopelj, ki dandanes poleg vodne kopeli prihaja do vedno večje veljave, in dr. G r a b 1 e y (Woltersdorf-Brlin) je na drobno predaval o higieniškem in zdravilnem pomenu zračne kopeli. Vsaka telovadba na prostem brez obleke je za tek) največja dobrota. Mladino naj bi dovajali zračni terapiji: velik del šolske telovadbe naj bi se vršil v obliki zračne kopeli; t. j. nedorasli dečki in deklice naj bi telovadili na prostem brez vsake obleke razen kratkih hlačic. Zrak in svetloba sta za mlado človeško telo to, kar sta za cvetko, za drevesce — vir življenja in moči. Šolske zračne kopeli so najmogočnejše varuhinje proti tuberkulozi, seksualnim mladostnim blodnjam, alkoholizmu; one so, ki morejo pospeševati ljudsko zdravje in povzdigovati narodovo obrambno moč.
Razgled po šolskem svetu.
— Umrl je v Darmstadtu profesor Jožef Olbrich, prvak modernih arhitektov, zgraditelj poslopja dunajske „Secesije".
—	Sad dvojezičnih sol. Koliko so vredne dvojezične šole, priča nastopni dogodek. — Na neki utvakvistični dvorazrednici na Spod. Koroškem blizu štajerske meje je vprašal katehet otroke drugega razreda, v katerem je učni jezik izključno nemški, kako se imenuje Bog po nemški. Otroci so ga začudeno pogledali, a nihče ni vedel tega povedati. Po dolgem ugibanju se je šele neki „brihtnejši" deklici posrečilo razvozlati kočljivo vprašanje. Toliko se slovenski otroci na koroških dvojezičnih šolah naučijo nemškega jezika.
—	Nemški šulferajn neizmerno pro-speva; zadnji teden je bilo ustanovljenih 11 novih podružnic, od teh pet na Štajerskem. Število vseh šulferajnskih podružnic znaša 1205. Naša šolska družba pa niti v večjih slovenskih krajih nima še svojih podružnic. Poleg nemškega šulferanja ponemčuje slovenske kraje Sud-mark in katoliški šulferajn!
—	Trgovska šola v LJubljani je ravnokar končala letošnje šolsko leto. Učencev je bilo 264, in sicer v gremijalni trgovski šoli 132, v zasebni trgovski šoli g. Mahra pa isto-tako 132. Po narodnosti je bilo 158 Slovencev, 48 Hrvatov in Srbov, 31 Nemcev, 26 Italijanov in 1 Grk. Oprostilni izpit ki se je vršil dne 19. julija je napravilo 11 učencev tretjega razreda gremijalne trgovske šole. V privatni trgovski šoli je dobilo 21 učencev prvi red z odliko, 21 učencev pa je dobilo drugi red ; 6 učencem se je dovolil ponavljalni izpit. Učnih oseb je bilo razen ravnatelja g. Mahra na zavodu 25. Prihodnje šolsko leto se prične 1. oktobra. V trgovsko šolo se sprejemajo učenci, ki sc z dobrim uspehom dovršili tri razrede kake srednje ali pa meščanske šole. Notranji gojenci se sprejemajo do konca avgusta; vpisovanje vnanjih učencev pa se vrši od 28. do 30. septembra. Absolventom zavoda preskrbi ravnateljstvo po možnosti službe v tuzemskih in inozemskih trgovinah. Na zavodu, ki je bil ustanovljen leta 1834., se je izšolalo doslej 12 749 učencev.
—	Katehetski shod in tečaj v Spljetn. Dne 5. in 6. t. m. se je vršil v Spljetu katehetski Shod, ki se ga je udeležilo okolo 100 duhovnikov. O posameznih točkah so poročali razni veroučitelji ter so bili sprejeti razni sklepi glede verskega pouka v šoli in glede položaja veroučitelja. Dne 6. in 7. je bil katehetski tečaj. K temu je prišlo mnogo gostov tudi iz Hrvaške, Bosne iu Hercegovine. Vrstila so se razna predavanja. Naglašalo se je tudi slogo med duhovščino in učiteljstvom.-
—	Profesor IVahrmund je že napovedal, da bo v zimskem semestru predaval na nemškem vseučilišču v Pragi o kanoničnem imovinskem in patronatnem pravu. Predaval pa bo le do Božiča, nakar nastopi enoletni dopust, da napiše večje delo o kanoničnem procesu. _
Z gospodarskega polja.
= Češpljeva letina na Kranjskem.
Letos so po dolgih letih zopet enkrat obrodile češplje, in nadejati se je bilo najugodnejše letine. Žal pa, da so začele češplje močno odpadati. češplje se nekoliko pomodre, potem pa odpadejo. To škodo, ki se je začela pri češpljah sploh kazati, dela letošnja suša, in tako bo napravila letošnja suša tudi pri češpljah veliko škodo.
= Avstrijski izvoz petroleja. V
prvih 5 mesecih t. 1. se je izvozilo iz Avstrije 793.000 q petroleja v vrednosti K 6,260.000 nasproti 427.000 q v vrednosti K 3,370.000 v lanskem letu. Izvoz bencina je poskočil od 35.000 na 101.000 p ter od K 790.000 na K 2,270.000.
= Državna subvencija. Kmetijska družba Kranjska je dobila 20.000 K državne podpore za pospeševauje reje govedi in drobnice.
= Kreditni zavod za trgovino in obrt na Dunaju izkazuje v prvem polletju 7,942.770 K čistega dobička.
= Žetev v Avstriji. Poljedelsko ministrstvo je izdalo o žetvi obširno poročilo, ki navaja med drugim: Zaradi trajne suše je ozi-mina dozorela po mnogih krajih deset dni prej kakor navadno. Jesenska se je slabo obnesla na Kranjskem, osobito pa na Primorskem in v Dalmaciji. V Istri in Dalmaciji žetev ne bo zadostovala za seme. Požeta je na Primorskem, v Dalmaciji, na Kranjskem in deloma na Spodnjem Štajerskem že tudi rž. Na Primorskem, v Dalmaciji, deloma pa tudi na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem je že tudi požeta pšenica. Ječmen je na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Koroškem srednje dober. Oves je po suši še več trpel kakor ječmen. Na Kranjskem že deloma žanjejo oves. na Primorskem in v Dalmaciji so ga že deloma pospravili. Najbolj se je držala koruza. Proso slabo kaže. Na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem so pričeli že sejati ajdo. Lan kaže na Štajerskem precej dobro. Krompir si je po zadnjem dežju precej opomogel. Upa se na srednji uspeh celo na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji. Pesi je suša tudi škodovala, repa in zelje se le počasi razvijata. Detelja in seno je dobro, samo malo ga je. Sena je na Spodnjem Štajerskem 40 do 60 odstotkov, na Kranjskem detelje 65 odstotkov, sena do 50 odstotkov, v Dalmaciji pa do 40 odstotkov manj kot druga leta. Gorko, solnčnato vreme je ugajalo trti razen v Istri deloma v Dalma-
ciji. Na Kranjskem upajo na dobro vinsko trgatev. Upanje na dobro s adno letino se je zmanjšalo. Olivna letina bo srednje dobra.
= Akcija za povzdigo Istre bo glasom „Omnibusa" v tem obstojala, da se zgradi pristanišče v Medulinu (nekateri mislijo, da bi bila bolj pripravna Preluka pri Voloski), da se Medulin telefonično zveže s Trstom in Opatijo, se uvede avtomobilska vožnja Trst - Opatija zgradi velik pomol v Lovranu in uresniči projekt Schwarzov, sedanjega kranjskega deželnega predsednika, kako oskrbeti Istro z vodo. Samo ta načrt bi stal 30 do 40 milijonov kron, pa vsi listi pravijo, da ni nič praktičen. V proračunu za leto 1909. bo že zvišana vsota za Istro.
= Državna subvencija. Kmetijska družba kranjska je dobila 3000 kron državne podpore za 1. 1908. za nakup kobil za rejo.
Raznoterosti.
X „Ne morem molčati!" — Slavni Lev Tolstoj je objavil mogočen protest proti krvavi strogosti ruskih sodišč nasproti revolucijonarjem. Tolstoj, propovedovatelj pasi-vitete in neupiranja proti zlu, ni nikoli simpa-tiziral z ruskimi revolucijonarci; sedaj pa j« osemdesetletni starček s krajnim pogumom in brezobzirnostjo nastopil proti postopanju reakcije, ki žrtvuje na oltar državnega reda vsak dan nebroj ljudi, ki jih obsojajo na viselice, zapor, ali deportacijo. Tolstoj strogo obsoja to postopanje, ki ga imenuje zločin, ki je ravno-tako obsojanja vreden kakor terorizem revolu-cijonarcev; pravzaprav še bolj, ker manjka ona idealna stran, ki blaži zločine teroristov. — Manifest kouča z ganljivimi besedami: „Ni mogoče več tako živeti! Vsaj jaz ne morem in nočem tako živeti. To je razlog zakaj to pišem in dokler ne onemorem, bom širil na Ruskem kakor v tujini; hočem, da bi se zgodilo eno od dvojih stvari: ali da se opusti te čine, ali pa da bodi odkrita moja zveza z njimi in se tudi mene vrže v zapor..." Manifest je napravil veliko senzacijo po vsem svetu in gotovo ne ostane brez učinka na rusko vlado.
Listnica uredništva.
A. M. v R.: Vaš spis smo prejeli in ga priobčimo v prvi priliki. — C. J, v Gt.: O tem, kar pišete, nam ni nič znanega. Po našem mnenju so vso le prazne govorice. — J. V. v M.: Vse je sama hujskariia. Tudi zanj pride dan plačila. — Na Štajersko: Graje, ki ste jo napisali na naslov tov. A. Kosij, ker je pri izdaji svoje jubilejske knjižice prezrl našo tiskarno, ne moremo priobčiti, ker neeemo uvajati v list osebnosti. Bes je, da ne more dvema gospodoma nihče služiti, najmanj pa učiteljstvo. Najbolje je, če se o tem pomenite doma pri zborovanju svojega učit. društva
Slovenci kupujteužigaliee
oiuvcih,I,v k0fist družM
sv. Cirila in Metoda!
12Ž 31 12
Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja
Alfonz Breznik, učitelj „Glasb. Matice"
136 Ljubljana, Hilšerjeve ulice 12. 52 6
Platno,
volneno blago in sukno, v vseh mogočih širinah in dolžinah, jako močno, šifou, croise, francoski beli in barvast satiii. robci, brisače, bele in barvaste garniture za domačo porabo, oprave za neveste, vseskoz solidno blago, priznano najboljša dobava lastne manipulacije.
A. F. Fialka,
specijalna veletrgovina v Treuštatu pod Radhostem (Morava).
Vzorci ln ceniki franko. — Tovarniške cene.
Ustanovljeno leta 1875. 88 13—10
Odlikovane z zlatim zaslužnim križem s krono. C. kr. privil. tovarne
orgelj in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(ČeSko)	25 26-17
v
stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slogov, harmonije s stiskalnim in sesalnim sistemom (Cottage-orglje), klavirje in planine
najmodernejših konstrukcij. 3 do 5Ietna garancija. Ustanovljene 1. 1869.
Nizke cene.	Tudi na obroke.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvornlška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur a
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Sckaff-liaugen, Klassig in Glashiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in ragocenih kamnov, d kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Anton Šare
«
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
Gg. učiteljem in njih. rodbinam 5°/0 popusta.
Svetlolikalnica: =====
15 52—48 Kolodvorske ulice št. 8.
J^arodna 12 52—41 knjigarna
v Ljubljani, SfiČl
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
^LAVI^
vzajemno zavarovalna banka
-ŠT" ^^Z^GrT
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelka: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . Rezervne in poroštvene
zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej . . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala ie banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade . .
K 1053,737.339 88 8,090.621-62
4,361.283-89
„ 34,791.58499
2,188.391-24
34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
87.176.383-75
26-17
Vsa pojasnila daje
General, zastop banke .Slavije*
v Ljwt>ljtnii,
O-osposlse -u.lice št. ±2.
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 29
Ceniki gratis in franko.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5
blizu Gradišča
Rili A. Mit
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali uaposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—28 Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
VERONIKA KMDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	14 52—50
Postrežba točna in solidna.
G-lavna zaloga _
j Jos. Petričevih zvezkov.
FR. STUPICA
v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 1
in Valvazorjev trg štev. 6
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil, čistilnic, strojev za košnjo in obračanje
Kmetovalci, ki rabijo pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, pluge in brane, peči, štedilnike in poljedelsko orodje, so zagotovljeni najbolje postrežbe. Mlekarnam se priporočajo izvrstni posnemalniki in trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement, strešna lepenka, štorja za strope, pločevina, nagrobni križi ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. (9) 26 22
Franc Kollmann
Ljubljana
na, Mestnem trg-u.
priporoča slavnemu učiteljstvu svojo bogato zalogo
stekla, porcelana in podob,
kakor tudi svetilk za petrolej in elektriko. (146) 12 n
Prevzema tudi vsa steklarska dela in zagotavlja najcenejšo postrežbo.

P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča
Kavarna Evropa
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc,
27 26—17
kavarn ar.

Jernej Sahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.

Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti Ixotela- „TTnion.*
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši.
črni, medli	19 52—33
lak za šolske table.
17 26-17

Fi&ite po vzorce! |
Modno blago
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni 13 26—21
= ZEFIRI =
prekrasnih modnih vzorcev za srajee, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča
Razpošiljalniea za platneno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K franko.
Pišite po vzoree!
Kaj podeli kavi lepo barvo in prijeten okus?
t t • (8) 26-22
11
kavina primes.
Kupovalke teh izdelkov dobivajo od Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani brezplačno mesečnik „Slovenska Gospodinja".
jif r
Burgar
;
Spodnja Šiška
:::::::::::::::::: (pri Ljubljani) ::::::::::::::::::
parotovarna lesnih izdelkov in vseli v mizarsko stroko spadajoeih del.
Izvršitev solidna, vestna in na-
tančna. Cene nizke.
11 26-22 :*
CM. dvorni
zev flvorni
od~ar Gabrijel Piccoli
v Ljubljani, lekarna „pri angelju", Dunajska cesta
priporoča sledeče izkušene izdelke: Želodčna odvajalna tinktura krepča želodec, vzbuja slast ter pospešuje prebavo in odprtje telesa. 1 steklenica 20 h. — Železnato vino krepča roalokrvne in nervozne osebe ter bledične in slabotne otroke. Polliterska steklenica 2 K. — Salmijakove pastile olajšujejo hripavost, razkrajajo sliz. 1 škatljica 20 h. — Malinčev sok, izboren naraven izdelek. Pomešan z vodo da za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo in zdravo pijačo. 1 kg steklenica K 150. — Antirrheumon (cvet proti trganju) je najboljše sredstvo zoper reumatične boli. Bolni udje odrgnejo se s tem trikrat na dan. 1 steklenica 50 h. Na razpolago je mnogo zahvalnih pisem. Ceniki se razpošiljajo brezplačno in franko.
Naročila se Izvršujejo točno po povzetju.	16 26-V80
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, diopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna in točna postrežba.	5 52—46