KRONIKA ČASOPIS ZÄ SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LETO V 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVIJNO V 1957 IZDAJA IN ZALAGA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJE SEKCIJA ZA LOKALNO ZGODOVINO LJUBLJANA Uredil uredniški odbor; DR. PAVLE BLAZNIK, FRANCE DOBROVOLJC, DR. RUDI KYOVSKY, ZVONE MIIiLAVIC, BOŽO OTOREPEC, DR. SERGIJ VILFAN Odgovorni urednik: ZVONE MiIKIAVIC Za upravo odgovarja JOŽE SORN Oprema: arh. Boris Kobe Tisk: Tiskarna >Toneta Tomšičac v Ljubljani KKšoJi; Klišarna >Ljud9ke pravicec v Ljubljani KAZALO AVTORSKO KAZALO RAZPRAVE IN ČLANKI Mikuž Metod, Za originalnost narodnoosvobodilne borbe — 57 Mole Rudolf, O mestni višji dekliški šoli v Ljub- ljani — 47 Klopčič France, Razstava »Oktobrska revoluci- ja in delavsko gibanje na Slovenskem 1. 1917 do 1920« — 155 Koropec Jože, Slovenjebistriški svet v luči prvih deželnoknežjih urbarjev — 20 Lah Marija, Borba ljubljanske občine za sloven- sko uradovanje — 135 Pahor Miroslav, Solna pogodba med Piranom in Benetkami iz leta 1616 — 14 Pahor Miroslav, Statuti Izole, Kopra in Pirana ter istrski zakoni o šolarjih, solarnah in tiho- tapcih — 125 Plesničar Ljudmila, Svatbeni običaji v okolici Buzeta v prvi polovici XIX. stoletja — 95 Smole Emil, Koprsko obzidje, Mudina vrata in Levji grad — 26 Smole Majda, Kuga na Kranjskem v XVL sto- letju — 97 Svetina Anton, Pravice in dolžnosti ljubljanske- ga deželskega sodnika — 45 Šijanec Fran, Krog Attemsovih freskantov — 146 Som Jože, Ob 200-letnici premogovnika Zagorje ob Savi — 1 Valenčič Vlado, O gospodarski strukturi ljub- ljanskega prebivalstva — 5 Valenčič Vlado, Prebivalstvo in hiše stare Ljub- ljane — 111 Valenčič Vlado, Se nekaj steklarn na Kranjskem Vilfan Sergij, Podobe iz nekdanje živinoreje med Trstom in Slavnikom — 69 Wester Josip, Novomeški spomini — 39, 88 Zelko Ivan, Kolonizacijsko stanje ob Kučnici v XIIL stoletju — 105 MUZEJSKE NOVICE Boitin Elica - Kovic Breda, Mestni muzej v Pi- ranu — 49 Pahor Miroslav, Priprave za Slovenski pomorski muzej — 158 ZGODOVINSKO BRANJE j Otorepec Božo, E. Cevc: Umetnost srednjega ' veka na Slovenskem — 50 (O.) > Otorepec Božo, Jože Gašperšič: Vigenjc — 51 i (O.) Otorepec Božo, Loški razgledi III 1956 — 50 (O.) j Sorn Jože, Hugo Uhlif : Historiat osuševalnih del na Ljubljanskem barju — 99 (O.) Sorn Jože, Ivan Mohorič: Zgodovina obrti in industrije v Tržiču — 99 (O.) ; Sorn Jože, Janko Tišler, Preseljevanje Tržiča- j nov in streljanje talcev na Cegelšah dne ; 8. junija 11942 — 100 (O.) ' Sorn Jože, Joseph Ressel 1793—1657, inventor : of the vessel screw, forester and economist i - 99 (O.) j Sorn Jože, Josip Zontar: Svilogojstvo in svilar-j stvo na Slovenskem od li6. do 20. stoletja — i 51 (O.) j Šorn Jože, Josip Žontar: Zapora proti kugi vi Karavankah v letih 17113—'1716 — 100 <0.) I Sorn Jože, Loški razgledi IV — 100 (O.) Sorn Jože, Moščanska kronika 1 — 100 (O.) Sorn Jože, Posavje I — 100 (O:.) \ Šorn Jože, Vladimir Murko: Josip Ressel, živ-' Ijenje in delo — 99 (O.) ; Sorn Jože, Zvonimir Kulundžič: Knjiga o knjiži I - 100 (O.) I KAZALO SLIK GRADOVI, NASELJA IN PODOBNO Črnotiče, detajl — 75 Grad Otočec ob Krki — 93 Koper leta 1839 — 29 Koper v XVIII. stoletju — 27 Levji grad v Kopru — 55 Novo mesto okrog leta 1800 — 63 Novomeška gimnazija — 39 Piransko pristanišče — 14 Piransko pristanišče v XVI. stoletju — 153 Ljubljana, pogled na grad in Novi trg (Val- vasor) — 65 karte, načrti , Koprsko obzidje v letu 1619 — 31 Ozemlje med Ledavo in Kučnico — 106, 1W, 109 Premogovniki na Krasu v XVIII. stoletju — 2 Slovenjebistriško ozemlje ok. leta 1300 — 22 Solarna v iStrunjanu leta 1795 — 123 Solna polja pri Sečovljah leta 1795 — 15 Solna polja v dolini Fazan leta 1795 — 15 Zagorje ob Savi, razmestitev premogovnikov — 5 OSEBE Ambrož Mihael — 137 Detela Fran — 42 Grasselli Peter — 159 Hribar Ivan — Ml Suklje Fran — 88 Terpinc Fidelis — 4 Trdina Janez — 41 Zurc Jože-Stembur — 40 j UMETNOST Brežice, freske v glavni dvorani (XVIII. stol.) ~ 119 Brežice, freske (XVIII. stol.) — 153 Domava, freske (XVIII. stol.) — 147 Domava, freske (XVHI. stol.) — 149 Domava, freske (XVIII. stol.) — 151 Flurer, avtoportret — 113 I Kužno znamenje — 98 Mudina vrata v Kopru — 53 Piranska solarna, sodobni motiv — 131 Slovenska Bistrica, freske (XVIII. stol.) — 143 Slovenska Bistrica, freske (XVIII. stol. ) — 150 Solinarka v narodni noši — 16 raz.no Abiturienti novomeške gimnazije 1. Ii902 — 43 Detajl z razstave »Oktobrska revolucija in de- lavsko gibanje na Slovenskem« — 156 Diploma piranskim šolarjem — 127 Krajška planota nad Bregom — 71 Kraški svet v Slov. Istri — 73 Ladijski top iz XVIII. stol. — 159 Listina iz XIII. stol. o poljčanski župniji — 23 Model avstr. barke iz XVIIL stol. — 160 Naslovna stran brošure >K državi socializma« — 157 Note valčka in koračnice ob poroki — 97 Odkritje Trdinove spominske plošče — 89 Ovčereja v Slov. Istri — 69 Poročni uhani — 95, 96 Širjenje mleka — 77, 79, 91, 83, 85 Solna blagajna iz začetku XVII. stol. — 117 Svitek za precejanje solne vode — 129 Učiteljski zbor in osmoišolci novom'. gimnazije leta 11921 — 91 Vetrnica ali holand. črpalka na veter — 19 Zaročni prstani — 95 Zorna ali črpalka na roko — 18 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V. letnik Ljubljana 1957 1. številka Vsebina prvo številko J. ^1 o r n : Ob 200-lptiii(i premogovnika Zagorje ob Savi — Stran 1 Dr. V. Valenčič: O gospodarski str\ikturi ljubljanskega prebival- stva v začetku XVIil. stoletja — Stran 5 M. Pahor: Solna pogodba med Piranom in Benetkami iz leta 1616 — Stran 14 J. Koropec: Slovenjebistriški svet v luči prvih deželnoknežjih urbarjev — Stran 20 E. Smole : Koprsko obzidje, Mudina vrata in Levji grad — Stran 26 J. Wester: Novomeški spomini — Stran 59 Dr. A. Svetina: Pravice in dolžnosti ljubljanskega deželnega sod- nika — Stran 45 Dr. R. M o 1 e : O mosini višji dekliški šoli v Ljubljani — Stran 47 MUZEJSKE NOVICE: E. Boitin -B. Kovic: Mestni muzej v Piranu — Stran 49 ZGODOVINSKO BRANJE: ().: Soški razgledi 111-1956 — Stran 50 O.: E. Cevc, Umetnost srednjega veka na Slovenskem, I. zvezek — Stran 50 O.: J. Gašperšič, Vigenjc VIT-1956 ~ Stran 51 J. Š.: J. Zontar, Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja, 1957 — Stran 51 Na ovitku: Boris Kobe. Koprski dimniki U r e j a Ur e d n i š k i o d b o r Odgovorni urednik Zvone Miklavič Izdaja in zalaga: Zgodovinsko dniitvo zu Slovenijo, sekcija za lokalno zgodovino. Pred- stavnik Jože Š(*rii. Oprema inž. B. Kobe. Tisku tiskarna >Toiieta Tomšifa« v Ljubljani. Lirednišlvo in nprava v Ljnblja.ni. Mastni trg 2"/ill l(Mesl[ii arhiv). Tekoči račun pri Mestni hr;>nilniii ljubljanski ši. bfll-ottdM-bi. Letna naročnina 400 din, posamezna številka 150 din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OB 200-LETNICI PREMOGOVNIKA ZAGORJE OB SAVI JOŽE SORN V jeseni 1955 se je slavila obletnica »za- četka« izkoriščanja premoga v Zagorju.* Prav to slavje nam daje sedaj — čeprav nekoliko kasno — priložnost za to, da bolje razbistrimo nekaj manj jasnih in manj razči- ščenih vprašanj, ki so v najožji vzročni zvezi tako z razvojem zagorskega premogov- nika kot s problemom, imenovanim začetki kapitalizma na Slovenskem. V tem sestavku bomo opustili vrsto detajlov, ker gre prven- stveno za to, da prikažemo v obrisih glavni razvoj premogovništva in le najznačilnejše faze kopanja in izkoriščanja te surovine. Za uvod ne mislimo kaj več kot samo omenili znano »premogovo kri«, ki jo na- vaja Valvasor leta 1689, češ da so jo kopali pri Strahovljah blizu Zagorja^ (uporabljali so jo v medicinske namene), niti se ne bomo ' zaustavljali pri letu 1736, ko so v zvezi z zboljševanjem plovnosti Save ponovno »od- krili« premog pri Zagorju.^ Te navedbe niso drugega kot le močni dokazi za to, da bi resnično mogli kopati premog na tem in tem mestu že takrat, da pa ga kljub oficialni mer- kantilistični gospodarski politiki še niso znali gospodarsko izkoriščati in da zato vse sku- paj še ne predstavlja »doneska« k zgodovini naših ekonomskih in družbenih razmer. Ista je tudi z odkritji premogovnih leč približno v tem času ali nekaj pozneje drugod na Slo- venskem (n. pr. okoli 1740 pri Vremah na Krasu). Da bi se uveljavil premog kot suro- vina za obrate in kot samostojna pridobitna panoga, bi morale že obratovati številne in močne tovarne, tudi splošna potrošnja pre- moga bi morala biti znatna. Za dobo, ko so prevladovali cehi in manufakture, tega ne moremo pričakovati. A Navaja se, da je »začel« kopati premog v Zagorju nam že dobro znani merkantilist oziroma kameralist Franc Rakovec-Raigers- feld, ki da je dne 11. novembra 1755 prejel v last neki kop pri Zagorju.* Ta resnični po- datek služi torej kot osnova za računanje obletnice zagorskega rudnika. Toda Rakovec je dal že leta 1752 nakopati manjšo količino premoga! Od nje je izločil 1,5 centa ali okoli 84 kg premoga in ga po- slal — kam? Domačim kovačem, ključavni- čarjem, morda fužinam? Ne. Poslal ga je na Reko v čistilnico sladkorja, ki ji je bil ravnatelj ali soravnatelj njegov znanec Ar- nold.5 Na Reki je pričela z delom čistilnica slad- korja, v glavnem kapital in delo naprednih Holandcev, že nekaj prej, leta 1750. Ne more se trditi, da ni bilo dobrih gozdov v zaledju Reke; to že, vendar moramo pomi- sliti tudi na to, da so bili Holandci sosedje Angležev, ki so v tem času že dokaj inten- zivno izkoriščali premog. Holandski čistilci sladkorja so tudi poznali prednosti premo- ga ali celo okoksanega premoga in so hoteli prihraniti denar za sečnjo in prevoz lesa. Zato so iskali premog vsepovsod. Prav tu je torej zveza med Rakovčevim kopanjem in oddaljenim obratom na Reki. Takoj po pre- jetju zagorskega kopa v last je Rakovec po- slal Arnoldn januarja 1756 že okoli 5 ton premoga." Tako smo torej spoznali okoliščine in po- goje za »začetek« eksploatacije zagorskega premoga. Brez reške čistilnice bi še ne mogli proslaviti leta 1955 dvestoletnice rudnika. Po Rakovčevi smrti 1760 so se v teku 35 let zvrstili kot lastniki zagorskih kopov še trije premogarji, ne vemo pa, za koga in koliko so nakopali te surovine, če so sploh kaj kopali. * Reška čistilnica ni več naročala v Zagorju, ampak se je z letom 1775 usmerila — na Kras, na okolico Sežane in Lipice, od koder so tudi prihajali glasovi o dobrem premogu. Zaradi večajoče se potrošnje in izčrpanja premogovih leč pri obeh navedenih krajih so se Holandci lotili premoga pri Vremah. Proti koncu leta 1778 so prejeli tu v last dva kopa, prvega pri Eamljah, drugega pri Škofijah, nekaj pozneje tudi na drugih mestih okoli Vremskega Britofa, neka druga čistilnica iz Trsta pa je pričela kopati premog leta 1782 pri Lipici in v bližini Bazovice. Njej je štiri leta j)ozneje sledil na Kras Tržačan Hoch- 1 LETNIK V. LJUBLJANA 195" Z V E Z E K 1 KliONiKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kofler; izkoriščal je premog pri Senadolicah in ga vozil v Trst.' Ne vemo, koliko so vsi trije nakopali pre- moga na Krasu. Vsekakor moramo za reško rarinerijo navesti sledeče tri podatke, čeprav veljajo za poznejši čas: prvič, zanesljivo vemo, da se je vozil premog iz Škofelj celo v Trst, drugič, okoli leta 1796 je prišla iskat ta premog neka ladja z Malte in ga odpe- ljala 3350 centov ali 186 ton, tretjič, čitamo v nekem poročilu pritožbe iz teh let, da se je pri rudniku nakopičilo več tisoč centov premoga brez vsake možnosti za prodajo ka- morkoli.* Ti podatki so zadostna opora za sledeče sklepe: v času, ko o Zagorju ne sli- šimo nič pomembnejšega, ko Zagorja skoraj da »ni bilo«. Kras živahno koplje premog in ga prodaja Tržačanom, Maltežanom in dru- gim; krog potrošnikov je bil še zelo ozek; oba vremska kopa, vzeta skupaj, sta bila — to moramo posebej iiaglasiti — kljub vsemu najmočnejši slovenski premogovnik v vsem XVIII. stoletju. Da je to zasluga Holandcev, je jasno. Pri preskoku iz Rakovčevega Zagorja na Kras smo izpustili nekaj manjših dogodkov, vendar zato nič manj važnih znanilcev bo- dočega razvoja. Terezijanski čas (1740—1780) je bil poln novosti in reformnega poleta. Tudi v pre- mogovništvu. Dekreti in priporočila z naj- višjega državnega mesta glede pospeševanja uporabe premoga (vedno s fiziokratsko barvo utemeljevanja, da se gozdovi preveč uniču- jejo), nagrade kmetijskih družb za »najdite- lje« premoga — to in še drugo je spodbodlo vrsto različnih ljudi, da so pričeli mrzlično iskati premog vsepovsod. Navedli bomo le glavne primere, iz katerih bo že razvidno. »Premogovniki« na Krajsn v 16. stoletju da so našli premog v skoraj vseh predelih Slovenije in da so pri iskanju sodelovali do- mala vsi stanovi, da pa bi mogli uspevati le tisti »rudniki«, ki bi imeli v bližini obrat, zmožen uporabljati premog v svojem proiz- vajalnem postopku. Najživahnejše je bilo tisto »drobno« iska- nje premoga v desetletju 1766—1776. Vrstni red je bil sledeč: Leta 1766 je naletel pater Steiz na ležišče premoga med Konjicami in Žicami, naslednjega leta spet tu, dalje pri Mariboru, pri Šoštanju in pri Zagorju ob Savi: prav takrat ga je našel v območju beljaške kresije Karel pl. Willburg. Leta 1768 je iskal in našel varaždinski kovaški mojster Jakob Böttinger premog blizu Konjic, da- lje ob vznožju Pohorja blizu Maribora, končno ob Dravi nasproti Ormoža.* L. 1769 je nakopal ljubljanski čevljar Folius 8 cen- tov premoga blizu Medvod, prav takrat so izkopali premog, čeprav najslabše kakovosti, tudi na Tolminskem. Leta 1770 je odkril zemljiški gospod Vajkard baron Gall iz- datna ležišča premoga blizu Krmelja na Dolenjskem," rudarski svetnik Fuchs pa je izsledil dober premog nedaleč od Beljaka. Leta 1776 so ga pridobili nekaj tudi v oko- lici Celja. V teh primerih ni govora o načrtnem ko- panju in izkoriščanju premoga. Sem ter tja je speljal manjšo količino premoga k sebi v delavnico kak kovač in ga dal še drugim v uporabo, da so delali z njim poskuse (n. pr. Folius in drugi ljubljanski kovači, morda tudi Böttinger), več kot to se pa ni zgodilo. Dva j seilet je od nekako 1776—1796 bi sko- raj ne poznalo kontinuitete v iskanju in ko- panju premoga, če ne bi bilo reške rafinerije sladkorja in kraškega premoga. Šele zadnjim letom XVIII. stoletja pripada ponovni vznik premogovništva v obliki in obsegu, ki ne pozna pomembnejših prekini- tev razen krajših kriz. Glavni nosilci po- novne okrepitve kopanja niso bili toliko patri, grofje, kovači, uradniki, kolikor fuži- narji, steklarji, vitriolničarji. V času, ko je izgubljal premog pri Vre- mah svoj pomen, ker se je usmerjala rafine- rija na še bližji premog pri Labinu, se je težišče kopanja pričelo seliti nazaj v Za- gorje. Na vzpodbudo rudarskega urada v Ljub- ljani (torej ne na lastno pest ali iz potrebe) je prosil in prejel znani fužinar na Jeseni- cah, Leopold Ruard, v decembru 1795 in v januarju 1796 kope okoli Toplic pri Zagorju, lakoj je najel nekaj okoliških kmetov, ki so ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIk! mu že v januarju istega leta nakopali 230 centov ali nekako 13 ton premoga; 7 ton so ga prepeljali v Jesenice. V februarju je sle- dila pošiljka okoli 5 ton, skupaj za poskuse taljenja železa s premogom kar znatna ko- ličina okoli 12 ton ali 1 vagon. V vsem letu 1796 je nakopal Ruard okoli 152 ton pre- moga. Poskusi s premogom so sicer uspeli, toda navdušenje za nadaljnje eksperimenti- ranje je počasi zamiralo in zamrlo. Že v februarju 1796 je Ruardu sledil drugi fužinar, Katarina Steiss s Krke na Dolenj- skem. Ona je kopala premog blizu Stične, pozneje pri Mirni. Tretji fužinar, Joaliim Steiss iz Zagradca pri Žužemberku, je nakopal še v prvih treh mesecih leta 1797 skoraj 20 ton premoga; del količine je porabil zase, drugo je razdelil med kovače. Prane Dionizij Urbančič je imel svoje fu- žine ob Bistrici nad Kamnikom. Tudi ta je v aprilu 1796 našel premog blizu Zapric in ga uporabljal pri izdelovanju žebljev. Sredi maja istega leta je odkril premog okoli Tunjic pri Kamniku, pozneje še v Za- gorju ob Savi in pri Medvodah peti fužinar Ignac Rabič iz Krope. Leta 1799 so pričeli eksperimentirati s kraškim premogom v sublimaciji idrijskega rudnika živega srebra, skoraj istočasno tudi v opekarni na Brdu pri Ljubljani. Šesti fužinar, ki se je lotil premoga, to- krat kočevskega, je bil Viljem knez Auers- perg z Dvora pri Žužemberku (leta 1803). O uspehih njegovih poskusov nimamo no- benih podatkov.** la fužinarska podjetnost je vsekakor po- membnejša kot ona kovačev in ključavni- čarjev, o katerih smo govorili zgoraj. Bila bi še pomembnejša, če bi že znali premog koksati. Za kaj takega so morali takrat ča- kati še štiri desetletja. Prvi tovarnar, ki je imel zgrajeno svojo tovarno tako rekoč na premogu, je bil Ivan Friedrich, steklarnar v Libojah nad Celjem. Le-ta je prejel v avgustu 1799 okoli tovarne več kopov premoga in ga pričel takoj izko- riščati v obratu. Potrošnja se je bolj in bolj večala, dokler ni dosegla leta 1847 že 1000 ton.'2 V sosedni Zabukovici sta pričela kopati nekaj tednov za Friedrichom Franc Rath, tovarnar galuna v Laškem, in njegov dru- žabnik Daniel Dereani. Njuna proizvodnja je bila nižja kot Friedrichova.*' i oda kako je bilo v tem času v Zagorju? Ruardu je sledila tja svojevrstna osebnost. Ljubljanski župnik in »tovarnar« Jožef Pin- hak je poleti 1802 enostavno preselil iz Ljub- ljane tja svoj obrat za proizvodnjo vitriola. ' Ta dogodek je bil za razvoj samega premo- ¦ govnika zelo važen: prvič, ker je prelomil : z dotakratno tradicijo — namreč kar se tiče i Zagorja samega! — pošiljanja premoga v oddaljene tovarne in je uvedel prakso gra- ditve tovarn pri rudniku; drugič, Zagorje se je pričelo zaradi tega hitreje preobražati iz izrazito agrarnega naselja v bolj in bolj in- dustrijsko naselbino. Res je, da je Pinhak iskal prvotno pre- mog pri Smledniku, Goričanah in Kamniku, toda to iskanje ni imelo globljih gospodar- skih posledic; »pomiril« in zasidral se je s svojim malim obratom šele v Zagorju. — Vitriolnica je dokončno prenehala z delom spomladi 1809.** Že po enem letu obratovanja je dobil žup- nik sam novega soseda: državno steklarno, ki je pričela izdelovati steklenino za idrijski rudnik živega srebra. Obrat je stekel poleti 1805, torej je najpozneje takrat pričelo tudi delo v njegovih kopih. Po dveh letih je bilo zaposlenih 20 rudarjev in 16 steklarjev, vse samih pravih mezdnih delavcev, leta 1808 pa že 55 rudarjev, ki so nakopali 1670 ton pre- moga.** To moramo še posebej zabeležiti, ker so bili do začetka XIX. stoletja kopači pov- sod le okoliški kmetje - podložnik z izje- mo v Vremah. Ker so se razen tega premo- govnika razvijali vsi ostali s tendenco po trajnosti, torej ne »kratkoročno« ali impul- zivno, šele na prelomu XVI11. in XIX. sto- letja (Liboje in Zabukovica n. pr. že leta 1799, Zagorje leta 1802 itd.), moremo torej postaviti, če že težimo za tem, letnico 1800 kot mejnik med »slučajnim« in načrtnim ko- panjem, ali, da se tako izrazimo, med »od- krivanjem« manufaktur in trajnimi potre- Razmestitev prvih kopav v Zagorju ob Savi KRONIKA C A SOI' IS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO banii razvitejših kapitalističnih obratov. To je imelo za posledico zložno, a vedno bolj razvijajočo se gospodarsko in družbeno di- ferenciacijo. Opozoriti moramo na to, da so Vreme vprašanje za sebe in da jih ta perio- dizacija ]ie zadene. Državna steklarna je bila prodana s kopi vred leta 1821 Ivanu Schwarzu. Ta je po 18 letih eksploatacije prodal vse skupaj V iktorju Ruardu. Po pičlih 8 mesecih je jjo- stal lastnik celotne imovine Jožef Atzl. Aktivnost tega podjetnika predstavlja nov mejnik v razvoju zagorskega premogovnika, s tem da je premogar ustanovil junija 1842 posebno premogovniško družbo na kukse (rudarske delnice) z imenom »Premogokopna družba v Zagorju ob Savi«. Medtem ko je le-ta nakopala leta 1843 okoli 3200 ton pre- moga s preko 30 rudarji, se je proizvodnja sukala med leti 1844 in 1848 v glavnem med 5000 in 6000 tonami, dokler ni leta 1863 pre- segla količino 60.000 ton (točno: 1,030.640 centov), kar je nakopalo preko 120 rudarjev. Družba je v kratkem času zgradila okoli rudnika še vrsto drugih pomembnih obra- tov: svinčarno, cinkarno in koksarno v To- plicah, cinkarno v Lokah, pudlarno ob izlivu Medije v Savo, visoko peč v Pasjeku, »pode- dovala« je opekarno, kovačije itd.'* Nekaj prej oziroma nekaj pozneje sta se zasidrali v zagorski dolini še dve drugi manjši drvižbi na kukse. Fidelis Terpinc lastnik vevške papirnice in interesent za premog v Zagorju Pol leta prej (decembra 1841) se je usta- novila »Premogokopna družba čistilnice slad- korja v Ljubljani«, ki pa ni prešla v zanjo najbolj konjunkturnem letu 1845 količine 3400 ton premoga.!' Tretjo družbo na kukse, najšibkejšo, je ustanovil Ivan Baumgartner leta 1845. Tri leta pozneje je le-ta nakopala komaj 100 ton premoga.'^ Toda kdor bi mislil, da je imelo Zagorje od Pinhaka dalje primat v kopanju premo- ga in v industrializaciji okolice, bi se zelo motil. Tu je bila Mežiška dolina, ki je prehi- tela Zagorje. Hitri in učinkoviti dvig železarne v Pre- valjah, last Rosthornov, je bil omogočen za- radi eksploatacije dveh bližnjih koroških premogovnikov, Leš pri Prevaljah (danes v JjR Sloveniji) in Sv. Filipa (danes v rep. Av- striji). Lese same so dale leta 1839 premoga preko 6600 ton, znatno več kot Zagorje, leta 1848 celo 33.000 ton. Torej so Lese prehitele Zagorje v letu 1839 in imele prvenstvo do speljave železnice skozi Zasavje v letu 1849, s čimer se je Zagorje ponovno dvignilo. Trbovlje so se uveljavljale le bolj počasi; tu se ni od začetkov kopanja v letu 1804 do 1848 nikdar nakopalo več kot 1000 ton pre- moga, čeprav je v letu 1824 steklo delo v steklarni.'* Še pozneje se je razvil Hrastnik; šele leta 1830 se je tu pričelo pomembnejše kopanje premoga. Važneje je to, da se je ustanovila leta 1845 »Tržaška premogokopna družba v Hrastniku in Dolu«, kjer so imeli kukse Du- oajčani Rothschild, Arnstein, Eskeles, Bruck (poznejši minister), in Tržačani Morpurgo, Revoltella, Mondolfo itd. Družba je nako- pala leta 1848 komaj 2000 ton premoga.^o "Vse pomembnejše družbe na kukse so važne zato, ker se je preko njih polastil na- ših premogovnikov »tuji« kapital: tiste v Za- gorju kapitalisti iz Innsbrucka, hrastniške pa Dunajčani in Tržačani. »Vdor tujega kapitala v rudarstvo«, kakor bi mogli ime- novati ta pojav, če ga gledamo s stališča razvoja slovenske družbe, je zavrl razvoj že tako šibkega domačega kapitala. Pomisliti moramo na to, da se je vdor (ali »izvoz ka- pitala«, če gledamo situacijo s stališča Du- naja, Trsta in Innsbrucka) izvršil še v času fevdalnega sistema in da so se ob ukinitvi le-iega znašle nekatere naše ključne indu- strije že v tujih rokah. Tako na primer glavni premogovniki. Poudariti moramo še tole dejstvo: ukinitev fevdalnega sistema leta 1848 je našla neka- 4 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tere naše bazene že močno industrializirane, torej po eni strani »kapitalizirane«, po drugi strani seveda »proletarizirane«. Razvoj po letu 1848 je potekal še hitreje v tej smeri. : OPOMBE Kratice: SSA = Starejši stanovski arhiv RA = Reigersfclclov arliiv i(oz. tot'iieje spisi) KR = Kamera in rcprezenrtamca (Vse v Državnem arhivu Slovenije alil DAS, Ljubljana) AiDK= A.rhiv dvorno komore, Dunaj ARZ = Arhiv rudnika Zaigorje ob Savi 1ra== Idrijski rudniški arhiv OS = Okrožno sodišče, Ljubljana IS = Izvršni svet LRS, Ljubljana /. Ob tej priliki je izdala uprava rudnika brošuro Dve I sto let rudnika Zagorje, 1,755—1935. ZagoTJe 1955. — 2. Val- vasor, Ehre. . ., Il, str. 143 in III, str! «8. — T. SSA, j lase. 5M a, snqpic 2. — 4. iDve sto let rudnika Zagorje, str. 7. iin 9, — 5. R.^, Diaria Ii751-li756. si. pod diatumoni 3'). i,--, iiu. OS, rudarska knjiga A, str. 93 si. — 17. IS, fase. Li- i boje. — U. DAS. M 1Ü, str. 158, 139, 144 in fascikel »Ruar- < dovi .spisi« 1/2, — 15. DAS, ,M 10, str. 153. — 16. ARZ, fase, i 1. — 17. Ibidem, fase. I. in II. — 18. DAß, M la, str. 198- i —300, dalje IS, Semnik, ovoj št. 45. — W. IS, fevdna in ; koncesiiijsika knjiga, str. 58. — 20. 0'S, rudarska knjiga A. ; tasc. 583. ' Številke, ki se nanašajo na nakopane količine premoga, j so vzete iz i-lafeln zur Statistik« za navedena leta. i O GOSPODARSKI STRUKTURI LJUBLJANSKEGA PREBIVALSTVA V ZAČETKU XV11I. STOLETJA DR. VLADO VALENČIČ Za spoznavanje poklicne, gospodarske in ; socialne strukture prebivalstva smo v dobi, ko še ni bilo ljudskih štetij, navezani na razne sekundarne vire, kolikor so ti pač ohranjeni. Šele popis prebivalstva leta 1?54 nam je dal prvikrat neposredno gradivo, ki ga je mogoče uporabiti za statistični prikaz \ stanja in sestave ljubljanskega prebivalstva.* j Vendar ta prikaz ni mogel zajeti vse Ljub- ) Ijane, neupoštevano je šentpetrsko in po- ljansko predmestje ter Kurja vas. Razpola- gamo namreč le s podatki za ozemlje takrat- ne stolne župnije, manjka pa gradivo zal šentpetrsko faro. j Gradivo o poklicni, gospodarski in socialni j strukturi prebivalstva Ljubljane z vsemi j predmestji nam nudi drugoten vir iz začetka I XVIIi. stoletja. Ta vir je seznam oseb, zave- j zanih plačevanju mesnega krajcarja; se-j stavljen je bil leta 1706.'' i MESNI KRAJCAR < Za kritje naraščajočih državnih finančnih i potreb je bila leta 1698 v avstrijskih deželah; za stalno uvedena davščina, ki so jo plače- ' vali ob zakolu živine. Znašala je krajcar od funta mesa, od tod je dobila naziv mesnega krajcarja. Sicer je naklada na živino bila že \ poprej, toda v začetku so jo plačevali le pri j prodaji doma in pri izvozu, jjozneje pri i uvozu. Leta 1629 se je tej davščini začasno 1 pridružila tudi naklada na meso ob zakolu i živine.a i Zavezan plačevati mesni krajcar je bil vsakdo, kdor je zaklal ali dal zaklali govejo živino ali drobnico. Zaradi nadzorstva nad ¦ zaklano živino in preprečevanja utaje te ' davščine se je po predpisih patentov goveje \ meso .smelo prodajati le v javno dopuščenih; mesnicah, teleta, prašiči in koštruni pa le na določenih mestih, od koder se niso smeli od- ' vesti, dokler niso bile plačane davščine." i Dasi so patenti o mesnem krajcarju prvotno ; predvidevali odmerjanje te davščine po i teži zaklane živine, so bile pozneje uvedene j tarife, ki so določale znesek mesnega kraj- \ carja od glave klavne živine. Taka tarifa iz " konca leta 1705 je cenila ogrskega ali veli- j kega štajerskega vola na 4 stote (400 funtov) 1 teže ter predpisala za deželna glavna mesta j od glave 6 gld 40 kr mesnega krajcarja, od' srednjega vola je davščina znašala 4 gld j 30 kr in od velike krave 3 gld. V manjših \ mestih, trgih in vaseh je bila tarifa znatno \ nižja. Za teleta in razne vrste drobnice so i bile posebne stopnje mesnega krajcarja; za j vso deželo so bile enake.^ j Pobiranje mesnega krajcarja je država j dajala v zakup, in sicer v prvi vrsti deže- ! lam. Tako je v letih 1701—1704 imela dežela ; v zakupu pobiranje reformiranega polovic-j nega mesnega krajcarja v Ljubljani in pred- j mestjih za pogojeni znesek 6000 gld. Leta i 1706 je dežela vzela v zakup mesni krajcar i na Kranjskem in v pazinskem kameraliiem j gospostvu za tri leta proti zakupnini 23.000;; gld." Pri tem načinu obdavčenja in pobira-! nja niso bili posamezni potrošniki nepo- J sredno zavezani plačevati mesni krajcar; j davčna obveznost je nastala ob sklenitvi kupčij za klavno živino ter so jo plačevali v prvi vrsti mesarji. Toda leta 1706 je de- žela dovolila cesarju še izredno davščino, ki so jo morali pokriti s posebnimi dokladarai. i Po patentu deželnih stanov naj bi se odme- ; ril sorazmeren prispevek vsem »deželno za- 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ščito uživajočim kapitalistom, deželanom, uradnikom pri gospostvih in posestvih ka- kor tudi v mestih in trgih uslužbenim ose- bam, rokodelcem in drugim ljudem«. Za iz- terjavanje dodatne davščine je deželnosta- novski odbor dal popisati davčne zavezance in jim predpisal sorazmeren znesek.' Tako je nastal seznam ljubljanskih davčnih zave- zancev mesnega krajcarja od 31. maja 1706. OBLIKA IN VSEBINA SEZNAMA Iz ohranjenega gradiva se ne da povzeti točen kriterij, ki je bil leta 1706 odločilen za obveznost plačila mesnega krajcarja in za sestavo seznama. Njegova oblika in vsebina kažeta, da je bil namen popisati gospodinj- stva oziroma družine kot potrošnike mesa. Zato so bile po posameznih mestnih delih najprej popisane osebe, ki so po mislih po- pisovalca prihajale v poštev kot davčni za- vezanci. Ti so v seznamu navedeni imenoma in povečini tudi s poklicem; razen imenoma navedenih je nekaj desetin oseb, zlasti žensk, označenih brez imena ali le s krstnim ime- nom kot goslači, navadno kot ubogi goslači. Deloma, predvsem v primerih, ko je bila predpisana davščina, so bile take nepopolne označbe pozneje izpopolnjene z imeni davč- nih zavezancev. V nekaj primerih je več go- stačk navedenih skupaj, tudi je včasih poleg imenoma navedene osebe omenjena še neime- novana gostačka. Zaradi naknadnih vmesnih vpisov in nekaterih črtanj ni povsod jasno, katere označbe in navedbe spadajo k posa- meznim zavezancem in je mogoče take vpise različno tolmačiti. Iz seznama se vidi, da je imel popisovalec težave pri ugotavljanju identitete davčnih zavezancev, saj se je moral zadovoljiti tudi z vpisom kot »mož in žena, ki nočeta nave- sti ne imena ne potrošnje mesa«. Popisane osebe so morale napovedati potrošnjo mesa, nato jim je bil določen znesek davščine; naj- večkrat je bila višina davščine sporazumno dogovorjena (verglichen). Osebe, ki svoje po- trošnje mesa niso napovedale, so bile, skle- pajoč po opombah »Nichts angesagt«, števil- ne, toda tudi takim je bil končno odmerjen ali sporazumno določen znesek mesnega krajcarja ali pa so morale občasno, menda tedensko, predlagati specifikacijo svoje mesne potrošnje in po tej plačevati predpi- sano davščino. Pri posameznikih dobimo pripombo, da so se hranili drugje, zato niso bili obdavčeni. Nek davčni zavezanec ni napovedal potrošnje, pač pa je pripomnil, da bo plačal mesni krajcar od mesa. ko bo klal ali kar ga bo kupil v mesnicah. Drugi je izjavil, da sploh ne je mesa. Ydova ni ničesar napovedala, ker ni smela uživati ne koštrunovega ne govejega mesa, telečjega pa ni dobila; obljubila je, da bo konec leta predložila specifikacijo. Dasi se more po navedbi v seznamu so- diti, da so družine bile osnova popisovanja, ni jasno, kako je bil pojem družine oprede- ljen in katere osebe je popisovalec štel k družini. Sodeč po vpisih, je bil ta pojem pri- krojen namenu popisa. Ker je pri tem v prvi vrsti šlo za ugotovitev potrošnje mesa po gospodinjstvih in obdavčenje po tej po- trošnji, so družine raznih plemiških in dru- gih hišnih uslužbencev izkazane pod imenom žene. Družinski poglavar kot uslužbenec se je verjetno hranil v družini svojega gospo- darja in ne doma, zato ga niso upoštevali kot člana lastne družine. Kot že omenjeno, so v nekaterih primerih goslači pridruženi tujim družinam, ker so najbrž skupaj stano- vali, drugič so navedeni posamezniki, ki so se hranili drugod. Kljub takim izjemam so brez dvoma v seznamu navedeni v veliki večini družinski poglavarji in smemo zato po njihovem številu sklepati na število dru- žin oziroma gospodinjstev. Po seznamu iz leta 1706 je število družin- skih poglavarjev v naslednjih mestnih delih znašalo*: Mesto Od Frančiška-n.sldh vrat (današnji Krekov trg) levo proti rotovžu............... 68 od Trance proti Staronm trgu levo........ 19 hiše na grajskem hrihu............ 19 Stari trg levo do Sv. Floirijana......... 63 od Sv. Floriijana do KarloTŠkih vrat levo...... 10 od Karlovških vrat do Hrenove ulice....... 10 Hrenova uBca do Vodmih vrat (na Zabjaku) .... 44 Žabjak................... 14 Rožna ulica................. 50 od Rožne ulice do Hrenove ulice......... 8 od Žabjaka do gospoda Ehrnreicha, i(danes hiša Stiska ulica 1 — Levstikov trg 9).......... 39 od Schwizenove hiše na Starem trgu {danes Levstikov trg 1 — Gornji trg 2) do Rožne ulice..... 26 od Stiškega dvorca do Trance.......... 44 od Trance do Spitalskc ulice (Stritarjeve) z ulicami ¦proti vodi................ 59 od išpitalske ulice do Frančiškanskih vrat z ulicami za Sv. Nikolajem............. 30 ŠpitaJska ulica................ 31 stranici i((Kleifnseitthen) od Čevljarskega mosta do Vice- domskih vrat i(oib umiverra) in od tod do Nemške (iKriževniške) ulice............. 63 Nemška hiša (Križanke) z Nemško ulico navzdol ua ¦desni strani ............... od Engelshauserjeve hiše (Novi trg 8) do Čevljarskega mosta.................. 5 graijski stražniki............... 12 mesto skupaj ................671 6 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KÉAjEVNO Z GO DÓVI. NO KftONlKA Izven mesta Erancaskanska vrata.............. 2 na Poljanah proti strelišču........... 14 na Poljanah desno .............. 56 na Poljanah ob vodi levo............ 54 župniišče pri iSv. Petru............. 5 Predmestje ifVorstadt, to je šentpetrsko) levo, začenši pri Sv. Petru............... 20 od iDolničarjeve pristave i(verjetno na Vidovdanski cesti) do Wichtdatijevega vrta........ 6 od Križa (na stiku Sentpetrske din Vidovdamske ceste) do Spitalskih vrat (ob Tromoistovju)...... 51 od Spitalskih vrat do ženskega samostana i(nekdanjega samostana klarisinj na Titovi cesti, kjer stop po- slopje Narodne banke) levo......... 12 od kapucinskega vrta i(Trg revolucije) do ženskega isaraostana na obeh straneh.......... 12 o.d ženiskega samostana do diskalceatov i(samosta'n boso- nogih avguštincev na Ajdovščini) levo..... 2 od Sv. Petra do diisikaloeatov idesno........116 v Blatni vasi i(okodiš Kolodvorske ulice) začenši od dis- kalceatov .................114 od Spitalskih vrat do' naku.povalca )(einkhauffer) kneza Anersperga na obeh straneh.........101 v ulici od Gradišča do Obrezove hiše IdVegova ulica 8) in nlici za njo............... 55 od Obrezove bilše do Nemških vrat skimi posli ukvarjali včasih le bolj slučaj- nostno. Zato jih niso vedno označevali kot trgovce in je pri njihovem značaju tudi dvomljivo, če niso spadali bolj med hišne in zemljiške posestnike ter rentnike. Precej šte- vilna in po znesku mesnega krajcarja močna skupina moških in ženskih davčnih zavezan- cev brez navedbe poklica nam kaže na go- spodarsko pomembnost dela prebivalstva, ki je živelo od dohodkov zemljiške in hišne po- sesti ter kapitala. Iz omenjenih virov so se preživljali tudi pripadniki drugih stanov- skih in poklicnih skupin, v prvi vrsti plem- stva in duhovščine. Kapitalistični razvoj je torej v mestnem gospodarstvu zavzemal kar precejšen obseg in je spreminjal družbeno- gospodarsko strukturo mestnega prebival- stva. V zvezi s tem razvojem so bile znatne pre- moženjske razlike in razlike pri dohodkih, na katere kažejo veliki razmaki stopenj mesnega krajcarja. Diferenciacija družbeno- gospodarske strukture prebivalstva je bila precejšnja v primeri s stanjem, v katerem je bilo mestno prebivalstvo v srednjem veku.'^ Tedaj so prevladovala majhna in srednja premoženja, velika premoženja so bila redka in tudi število neobdavčenih ni bilo veliko. Po sliki, ki jo dobimo po razčle- nitvi obdavčenja ljubljanskega prebivalstva z mesnim krajcarjem, so pa bile skrajne, najvišje in najnižje skupine kar močno za- stopaite. Tako diferenciacijo opažamo tudi znotraj skupine obrtništva, pri kateri bi pri- čakovali več enotnosti. Le redki rokodelski poklici so kolikor toliko enotni glede davčne stopnje, n. pr. klobučarji in pasarji, ki so bili skoraj vsi v najvišji davčni skupini, pri večini so zastopane višje in nižje davčne stopnje. Vsi ti pojavi kažejo na obširnejše spreminjanje nekdanje mestne družbene strukture v smeji večjih razlik v gospodar- skih razmerah skozi prejšnja stoletja bolj enotnega mestnega prebivalstva. OPOMBE 1. Vlado Valenčič, Pre'jivalstvo Ljubljane ured dve sto leti. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, II/1<«4, št. 3, str. 191 si. - 2. DAS (Državni arhiv Slo- 'eni>c), .Stanovski arhiv fase. 6\ ^^-^opič 23. [-".-."s'- ; Beschreibung 31. May 1706. — 3. Dr. Ernst Mischlcr, dr. Josef Ülbricli. OesterreichILSches Staatswörtcrburh. Zweite Aullagc, Dunaj -1906. Zweiter Band. V. Mensi. Fi- nanzgeschiichte, str. 58. — 4. . DAS, Patent Jožefa I. od 11. 7. 1703 V zbirki patentov. — 5. D.\S. .Stanovski arhiv fase. 60, snopič 5. — 6. I")AS. Sla.iM>vslogodba, kljub dvojnim pisarjem in nji- hovim dvojnim ekspozituram v solarnah sa- mih ter v skladiščih, kljub blagajni s tremi ključi (ki je sedaj last piranskega muzeja), kljub zapriseženemu blagajniku in omejit- vam v trajanju funkcij vseh uradnikov, stal- ne malverzacije, zaradi katerih so se šolarji neprestano pritoževali in ki so povzročale večkrat tepeže po mestnih ulicah in katerim je naredil konec šele Peter Tartini proti koncu XVIII. stoletja. Ena takih beležk, si- cer imvidezno brez datuma, spada prav med leta 1616 in 1626, to je v dobo veljavnosti pričujoče pogodbe. V njej je tudi prvič re- čeno, da morajo povzročitelji škodo povrniti. Ni pa rečeno, za kakšno škodo gre. Prav za- radi tega imamo v pogodbi tudi nova dolo- čila, ki jih prejšnje ne vsebujejo. Taka je določba, da se blagajniki in pisarji imenu- jejo samo za eno leto in da smejo biti znova imenovani šele dve oziroma deset let potem, ko so svoje funkcije opravili. Ker so bili pi- sarji in drugi uradniki navadno iz plemi- škega rodu, se ta beležka beneških oblasti 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lahko razlaga kot težnja, stopiti plemstvu na prste in pomagati plebsu do nekoliko boljšega položaja. Koliko je to res in ali je : to samo trenutna poteza, bom skušal določ- neje povedati ob drugi priložnosti, ko bo stari piranski arhiv dokončno urejen. Ukinitev omejitve v produkciji in ponov- i no dovoljenje proste trgovine z zaledjem bi ' potemtakem lahko bil poskus beneške cen- tralne vlade, da se na ta način omili težavni položaj šolarjev s tem, da se jim da možnost zaslužka pri večji lokalni in tovorni trgo- vini. Mislim, da je bil ta poskus za Piran- čane uspešen, kajti že leta 1620 se koprski šolarji (z njimi vred pa tudi samostani kot lastniki solnih polj) pritožujejo, da zaradi Pirana ne morejo prodati svoje soli in jim vlada svetuje, naj tudi oni obnovijo trgovino s Kranjci (Cranzi). Toda če je to koristilo šolarjem, ki so vedno našli pota in načine, da so lastno količino soli povečali, ni kori- stilo vladi, kajti ta že leta 1637 uvede v Pi- ranu novo omejitev produkcije na pet tisoč dve sto modijev letno, tako da bi v petih le- tih (!) trajanja nove pogodbe morali Piran- čani izročiti 26.000 modijev pridelka, ker je bilo sicer zelo težko prodajati stalno večje količine piranske soli. Z ukinitvijo omejitve v produkciji so namreč Benečani dosegli tudi povečanje kapacitete solarn, kajti njihovi lastniki so imeli ob izlivu Dragonje dovolj prostora, da so lahko gradili nove kanale, ob njih pa tudi nove solne fonde in stalno širili solarne v smeri proti morju. To je zopet de- lalo Benečanom hude preglavice. Kaže nam- reč, da so Pirančani komaj čakali na ukini- tev omejitve v produkciji, da so lahko zgradili nove solne fonde. To pa je pomenilo za Piran dobo velikega napredka, saj so večji dohodki od soli povzročili razširitev in mo- dernizacijo mesta v vseh smereh. Prva če- trtina sedemnajstega stoletja je znana po tem, da v Piranu nastajajo prva razkošna stanovanja, da se veliko gradi in da se gradi tudi izven razširjenega mestnega obzidja. Toda Benetke niso mogle več prodajati to- liko soli, kolikor so jo piranske in druge so- larne lahko pridelale. Nekoliko je sicer bilo kri\o takratno vojno stanje, vendar pa ve- liko bolj stalno naraščajoče zaloge soli. To dokazuje tudi dejstvo, da so že leta 1637 s ponovno uvedbo omejitve zapovedali poru- šiti vse solne fonde, ki so bili zgrajeni po letu 1603. Poleg tega naša pogodba postav- lja načelo, da morajo šolarji pridelovati samo kvalitetno belo sol. Določili so tudi sankcijo, da bo črna oziroma blatna sol vržena ponovno v morje. Do leta 1637 pa ne srečamo dokumentov, ki bi pričali, da se je to tudi izvajalo. Tega leta so namreč piran- sko sol prvič vrgli v morje, čeprav je bila gotovo boljša od paske. Pripomniti pa je treba, da sta bili dve tretjini paskih solarn državna last, kjer soli ni bilo treba kupovati, marveč samo plačevati šolarje za njihovo delo, oziroma pošiljati kaznjence na delo v solarne, kar se je tudi dogajalo. Nova v solni pogodbi iz leta 1616 je tudi pravica trgatve in žetve, pri kateri šolarjev nihče ne sme ovirati. Novi sta tudi uredbi, ki jih ščitita pri njihovem nedeljskem in drugem delu. Vse to so določila, ki koristijo šolarjem in jih ščitijo tudi pred cerkvijo. Predvsem pa je novo dejstvo, da morajo vsi spori v drugi instanci v Benetke. Na prvi pogled začudi tudi dejstvo, da vlada nima več zaupanja v dobre namene občine in da morajo vse knjige kontrolirati organi vlade. A če se spomnimo, da so dale povod za za- četek tako imenovanega »velikega spora« v Piranu prav neurejene knjige in malverza- cije z denarjem in da si je beneška vlada prizadevala vsaj začasno mirno urediti so- cialno vprašanje mesta, potem je jasno, kam meri solni urad s to omembo. In če upošte- Vetmica ali holandska črpalka na veter 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vamo, da v prvi instanci sodi piranski žvi- pan, torej organ vlade, ne pa kolegij dvaj- setih ali kak drug piranski kolegij, ki na sol drugače gleda kot vlada, je to še bolj jasno. To je še bolj poudarjeno v neprikriti želji, da se vlada izogne raznim neredom, ki so se prej večkrat pojavljali. Vse kaže torej, da ima nova solna pogodba za piranske razmere večji pomen kot prejš- nje. Nicolich je v svoji zgodovini sicer ne . omenja (verjetno zato, ker je ni poznal), ne omenja je niti Gallo niti druge publikacije pred in po Morteaniju. Toda iz vsega, kar smo doslej razbrali, lahko uvddimo, da ima naša pogodba družben značaj, ki je v prvi vrsti poudarjen. Onemogočiti skuša piran- skemu plemstvu in mestni upravi možnost pritiska na tisti del plebsa, ki dela v solar- nah in je zato republiki najbolj koristen, s tem, da mu daje nekatere pravice, o katerih prej ni bilo govora in s tem, da ponovno do- voljuje prodajo soli izven meja občine na kopno. Družbeni značaj ima pogodba tudi v tem, da postavlja občinskim organom kon- trolo vlade. Koliko je to pomagalo, smo delno že ugotovili, še več bo mogoče ugotoviti po j ureditvi piranskega arhiva in vključitvi ne-j katerih privatnih arhivov v njegov sestav. i VIRI IN LITERATURA: Za to študijo sem uporabljal naslednje vire: 1. Capitoli per il nuovo mereato de Sali, trattato, et concluso tra l'ill.mo Due. Do. di Venetia, et suo Ecc.mo officio del sai, et la epetabil Com.miinita et Universita di Pirano. Porgamentna knjižica, vezana v rjavo usnje. Datirana v iBenetkah 28. januarja IM'b. Glavni vir. (iMestni muzej pi- ranski.) — 2. Scritture del spettabile Collegio dei XX im mate- ria del novo mercato de' Sali. Anno '1586. Mestni arUiv pi- lanski. Izredno zanimiv material o tožbah ambasadorja in navodila za postopke pri pogodbi. — 7. .Atti del spetabile Collegio de XX de sali di Parano verso il Magistrato excllem- tissimo del sai. Voi. 7. Anni 1615—i6>i. Gre za korespon- denco ambasadorjev iz Benetk v Piran in obratno ter za nekatere izpiske iz Libro de Consegli. Med drugim podaja tudi račune, iz katerih razvudimo, koliko so posamezne de- legacije stale. Knjiga je vezana v karton, ima sto pisanih strani. — i. Atti del apetabUe Collegio de XX de sali di Pirano verso il Magistrato excellentissimo del sai. Voi. 8. Anni li634—1636. Knjiga iste serije ima 99 strani. Korespon- denca in drugo v glavnem v prepisih. — 5. Repertorium rerum notabilium spectabilits Communitatis Pirani quae in Vicedominaria einsdem civitatis servantur. Knjiga ima 203 pergamentnih listov v fo. in 58 listo'v papirja istega formata. Gre za prepise važnejših ILstin in dokumentov ter vpisov iz raznih arhi\skih knjig. — 6. Vol. Vicedominaria iz let 1472 do .1480 in naslednji, ki imata o solamah mnogo vpisov. — 7. Nicolieh ; ^ Cenni storico- .stat'istici sulle saline di Pirano, Trieste 1882. — 8. Luigi Morteani: Centrato de' sali stipulato fra Venezia e Pirano nel 1616. V: Archeografo triestino. N. S. Voi. 15. 1889, str. 136 do 165. — 9. Nazario Gallo: Compen- dio storico-tecnico-statistico delle saline dell'Istria e delle ricerche sul miiglioramento del salo marino. Trieste 1856. SLOVENJEBlSTRIgKI SVET V LUCI PRVIH DEŽELNOKNEŽJIH URBARJEV JOŽE KOROPEC Od naselitve naših prednikov konec VI. stoletja ni nobenih pisanih poročil posebej za ozemlje slovenjebistriške občine vse do XII. stoletja. Ko so po letu 955 podili Nemci Madžare iz naših krajev, je ustanovil nem- ški cesar Oton I. na meji proti Madžarom Vojvodino Veliko Karantanijo, ki je bila na začetku XI. stoletja razdrobljena na mnogo pokrajin: ena novo nastalih enot je bila Drav- ska krajina, po letu 1147 sestavni del Štajer- ske, obsegajoča tudi svet sedanje slovenjebi- striške občine. Iz skopih virov je razvidno, da je bilo celotno ozemlje današnje slovenje- bistriške občine do XI. stoletja last deželne- ga vladarja, štajerskega vojvode. Z XII. sto- letjem se pa začno pojavljati poleg njega kot lastniki obrobne zemlje novi gospodarji. Okrog 1. 1100 je dobil šentpavelski samostan na Koroškem kot prvi sedem kmetij na Pol- skavi, česar ni dolgo obdržal; 1. 1142 se poja- vijo Gromberški, okoli leta 1148 Konjiški, ki so si pridobili leta 1165 še Videz in Mala- horno, leta 1164 Crešnjevski, katerih gospo- darji so bili Ptujski. Crešnjevski svet je po- daril že pred tem vladar Ptujskim v fevd. Iz leta 1164 je znan prvi Polskavski. Pol- skavske kot Groraberške srečujemo še v XIII. stoletju; slednji so imeli 1307 v fevdu v Pretrežu od Benedikte Mariborske štiri kmetije, ki so jih odstopili studeniškemu sa- mostanu. Konjiški so morali dobiti vino- rodno ritoznojsko enklavo, ki se sicer prvič omenja 1302, od Gromberških že zelo zgo- daj. Žički kartuzijanci so dobivali od ustano- vitve samostana dalje zemljo od kneza, od Konjiških in od meščanov.' Frajham se do leta 1311 še ne omenja, vendar je bilo to ozemlje kot drugi framski svet že v XII. sto- letju wildonsko. Leta 1251 je stal že kebelj- ski grad kot središče pred babenberškim ur- barjem nastale kebeljske zemljiške gospo- ščine, kjer so živeli podobno kot v Oplotnici vitezi, ki so urejali svoje odnose z žičkimi sosedi; ti so imeli v posesti tudi Zgornjo Ložnico.2 Gerkvenoupraviio je bilo ozemlje vključe- no v slivniško prafaro, le današnja čadram- ska fara je pripadala konjiški pražupniji. Oglejski patriarh, najvišji neposredni cer- kveni poglavar za slovensko ozemlje južno od Drave, je izročil leta 1146 svoji dve tretji- ni cerkvene desetine v konjiški in slivniški 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pražupniji ter drugod dosmrtno upravitelju Dravske krajine Bernardu Spanheimu.^'^ Ostalo tretjino desetine je dobival župnik. Številnejše vesti iz XIII. stoletja dovolju- jejo boljšo spoznavo takratnih razmer. Če- prav je nastal študentski ženski sainostan leta 1237 na takratnem ozemlju konjiške pražupnije, ni uspelo njegovi ustanoviteljici Zofiji Rogaški, da bi ta prafara bila dode- ljena njeni ustanovi, pač pa je nagovorila oglejskega patriarha, da je leta 1245 in 1249 izločil sosedno slivniško pražupnijo nunam v hasnovanje, vendar brez novo nastale spodnjepolskavske župnije.' Močno in dolgo- trajno upiranje slivniškega župnika ni dosti zaleglo, pa tudi samostan s to pridobitvijo ni posebno obogatel. Dve tretjini desetine s tega ozemlja so uživali štajerski vojvode, ki so del tega ponovno podelili pred letom 1237 žičkemu samostanu,* le preostalo tretjino desetine v okrnjeni pražupniji sta si lahko neprijazno delila slivniški župnik in štude- ntski samostan. Leta 1251 je prišlo do zame- njave med konjiško in slivniško prafaro v korist študentskim samostankam. Konjiški župnik je odstopil poljčansko in laporsko faro slivniškemu, dobil pa je v zameno tinj- sko in venčeslsko župnijo.* Poleg šmarčke cerkve, spodnjepolskavskega in črešnjev- skega župnika se je javljal tudi že bistriški." Arhitektonski elementi kažejo na obstoj še drugih cerkva v XIII. stoletju: Cadram, Ke- belj, Areh.' Avstrijski in štajerski vojvoda Leopold VI. Babenberžan (1194—1230) je dal sestaviti latinsko pisan seznam dohodkov, ki jih je dobival od deželnoknežjih posesti. Ta urbar navaja med drugim tudi slovenjebistriške kraje med leti 1220 in 1230.' Iz njega je raz- vidno, da je dobival vojvoda še vedno dese- tino v pražupnijah Hoče in Slivnica, kar do- kazuje, da ni obveljala določba iz leta 1146, naj bi le Bernard Spanheim dosmrtno užival patriarhovi dve tretjini desetine, temveč so štajerski vojvode to pravico dedovali. Poseb- no enoto deželnoknežje posesti v babenber- škem urbarju je sestavljala pohorska župa- nija, ker je bilo poleg ene polovične še 195 celih kmetij, razdeljenih na 18 žup. Upo- števajoč količnik 7.5 ljudi na eno kmetijo, je štela tedaj pohorska žiipanija okoli 1500 ljudi. Isto ozemlje naseljuje danes skoro trikrat več prebivalcev. Vsaka kmetija je bila dolžna oddajati letno dajatev, imeno- vano census. Celotni census pohorske župa- nije je nanesel 757,5 mernikov pšenice, 177 modijev ovsa in 2.052 novcev. Mo- dij je meril 157,5 litrov in je imel 6 mer- nikov po 26,25 litrov.« Modij pšenice je stal 40 novcev, modij ovsa pa 20 novcev.*" Po- temtakem je bil oves najbolj razširjena žita- rica in pohorski kmet si je moral znati že priskrbeti denar. Census je bil v pohorski županiji razdeljen v štiri skupine. Enota, ki je imela največji census, je dajala od vsake kmetije letno 5 mernikov pšenice, modij ovsa in 12 novcev, v najmanj obremenjeni skupini pa je prišlo na kmetijo pol modija ovsa, 2 mernika pšenice in 6 novcev, le Ko- stanjevec ni imel denarnih obveznosti. Manj- ša obremenitev te skupine je po vsej priliki le navidezna, ker jo je vsekakor vezala tudi dajatev v vinu, ki je pa urbar ne omenja. Župe v višjih krajih so obsegale več kmetij in so bile najbolj obremenjene, župe z manj kmetijami so z izjemo Spodnje Nove vasi ležale v vinorodnih krajih in so imele nižji census. Višja lega je dovoljevala večje sa- motne kmetije. Različna višina censusa je bila utemeljena v različni donosnosti tal, legi, velikosti in starosti kmetije. Urbar sam imenoma navaja v pohorski županiji le Boj- tino, Kostanjevec in potok Ložnico, druge župe je mogoče posredno lokalizirati s po- močjo podatkov za bistriški urad v Otokar- jevem urbarju. Še posebej izven pohorske županije so bili deželnoknežji vinogradi v Gladomesu. Ce je večina krajev navedenih le po županih, to ne pomeni, da naselja imen še niso imela, kar nam dokazuje pri- mer Slovenske Bistrice same. Leta 1227 se je mudil tu vojvoda Leopold VI. Baben- beržan in oprostil žički samostan mitnine na sol in železo.** Slovenjebistričani so znali izrabiti to iigodno priliko, zlasti še kramar Bertold, in so dosegli, da je vojvoda takrat podelil Bistrici tržne pravice. Tako je moral biti babenberški urbar napisan že pred tem letom. Tudi zemljiška in hišna razporeditev kažeta v Slovenski Bistrici na izvor trga iz vasi,*2 ki ima redke podobne primere v Slo- veniji.*' Okoli leta 1240 so povedali pred bistriško cerkvijo okoličanom, da ostanejo vsi vinogradi, nasajeni na ozemlju žičkega sa- mostana pod samostansko jurisdikcijo tudi takrat, kadar bi vinogradniki, ki jih obdelu- jejo, ali njihovi nasledniki zapustili samo- stanska tla. Takrat je imela Bistrica že svo- jega tržnega sodnika Becelina.** Ker so bila v poznejših časih zborovanja v središču me- sta v Gradišču, govori zborovanje pred cer- kvijo v prid domnevi, da je bila morda seda- nja magistralna hiša v davnini prvotna cer- kev v mestu. Leta 1246 je umrl zadnji Babenberžan, av- strijski in štajerski vojvoda Friderik Boje- viti in mnogi so ga želeli naslediti, predvsem na Štajerskem. Po osemletnih bojih so si pri- 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO svojili Štajersko Madžari, a so jo imeli v posesti le šest let, ker so jih pregnali Cehi s pomočjo domačega plemstva in si namesto njih utirali preko naših krajev pot do morja. Šestnajst let je bila naša zemlja pod Oto- karjem II. Pšemislom združena s Češko. Med leti 1262 in 1270 vladar sam sicer ni uži- val dohodkov deželnoknežje posesti okrog Slovenske Bistrice, ker jih je prepustil Ger- trudi, neugnani nečakinji zadnjega Baben- beržana,'^ vendar ga to ni motilo, da ne bi dal popisati tudi to posest. V latinsko pisanem Otokarjevem urbarju, nastalem med leti 1265 in 1267,'' se je pojavil namesto pohor- ske županije bistriški urad, ki je obsegal 16 imenoma navedenih vasi in naselij. Vaški značaj posameznih naselij je poudarjen s pridevkom — dorf, ki se je obdržal v sloven- ski vasi. Zgodovinopisje je večino krajev bi- striškega urada lokaliziralo, nekatere pra- vilno šele v zadnji dobi." Gladomes in Do- briška vas nimata prednika v pohorski županiji, zaselki pri »Prodan«, pri »Lauren- tium« in pri »Demasen« so se strnili v Zgor- njo Bistrico, zaselka pri » Jurisse« in pri »Batzen« pa v Jurišno vas, vendar tako, da je pri »Batzen« prednik današnje Turiške vasi, od tod tudi različne dajatve v Jurišni vasi. Kmetije, ki so plačevale v Ošlju cen- sus v pšenici, so zarodek nastajajoče Zgornje Nove vasi. Edini izraz liuba za kmetijo v bistriškem uradu v Dobriški vasi priča, da je bila ta vas tuje telo v tej enoti. V časovni razdalji 40 let med obema urbarjema je po- kazala največji prirastek kmetij Spodnja Nova vas, v višjih predelih pa se je število kmetij že krčilo. Novim kmetijam v enem kraju so bile protiutež neobdelane pustole in odmrle kmetije na drugem koncu. V Ko- vači vasi so morale biti že za časa pohorske županije tri neobdelane kmetije. Od 170 celih kmetij v uradu jih je bilo nekaj županskih, ki so bile redkokje manj obremenjene. Poleg celih kmetij se je pojavilo že šest polovič- nih in še ena četrtinska kmetija, posest se je začela drobiti, kar se je dogajalo najprej v višjih predelih, kjer se je ravno tedaj za- ustavljala ekstenzivna kolonizacija. Census je v glavnem ostal enak, v Jurišni vasi in v Zgornji Bistrici so dodali mernik pšenice na kmetijo in vse kaže, da se je to zgodilo za- radi upravnega združevanja v teh krajih. V Spodnji Novi vasi so dodali na kmetijo 4 novce in v Kostanjevcu so uvedli denarno dajatev 3 novcev. Namesto denarja so lahko povsod oddajali prašiča ustrezne teže. Poleg pšenice se je pojavila v višjih legah rž. V vseh krajih razen v Repu, pri Urhu in v Karta slovonjebistriškoga ozemlja ok. 1500 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Stražah so uvedli uradnino (ius officialis) kot prispevek za vladarjevega upravitelja. Vasi Spodnja Nova vas, Dobriška vas. Ko- vača vas, Zgornja Bistrica in Kostanjevec so še dajale male dajatve: 2 četrtinki ječmena in 3 povesme lanu od kmetije. Cetrtinka je merila okrog 26 litrov.** V teh krajih je da- jal župan 40 novcev namesto večine obvez- nosti in je bil s tem manj obremenjen. Razen Dobriške vasi so bila vsa ta naselja najbliže sedežu urada in so imela najnižji census. Ob smrti podložnika je imel zemljiški gospod tu tudi pravico vzeti kmetiji vola v močno breme mladega podložnika, kar so uredili tako, da je morala kmetija namesto enkrat- ne dajatve plačevati letno 4 novce in s tem si je vojvoda dohodke le zvečal. V XVI. sto- letju so veljale vse bistriške kmetije kljub upiranju kmetov za kmetije proste saje (Freistift). Podložniki so živeli na teh kme- tijah na podlagi svobodnega prava gospo- darjevega. »Dedna naslednost teh kmetij ni izključena, vendar je imel zemljiški gospod vsak čas pravico svobodno razpolagati s kmetijo in na njej nastanjevati sebi ljubo osebo.« (M. Kos, Zgodovina Slovencev, 206- 207.) Skupni dohodki bistriškega urada so znašali 100 mark novcev ali 16.000 novcev. Otokarjev urbar še pove, da je dobival vojvoda gornino, dajatev v vinu iz nasled- njih krajev: Gladomes (Gladmouz) 3 v2 urne. Straže (Wart) vbodoče 5 1/2 urne, Kač- jek (Chezelpach) 2 urni in 2 mali meri, Ko- stanjevec (Chestenpach) 5 k urne, Tinje (Tynach) in Visole (Gyzubel) 5 gornin. Ko- vača vas (Hetlingstorf) 16 gornin in Zgornja Bistrica (in Superiori Feustritz) 24 gornin. Urna je merila 13,13 litrov, bistriška gornina 26 litrov in mala mera 1,64 litra.*« To vin- sko dajatev so dolgovali ljudje, ki so imeli deželnoknežje vinograde v obdelavi in kori- ščenju. Gladomeških 32 vinogradov ni bilo zajetih v gornino, užival jih je vladar sam. Nadalje potrdi Otokarjev urbar tržni značaj Slovenske Bistrice. Pri kramarju Bertoldu je še bilo 17 kmetij v babenberški pohorski županiji, v Otokarjevem urbarju ta vas nima naslednika. Dejstvo, da je bila Bistrica organizacijsko središče deželnoknežjega ura- da, potrjuje razvoj vasi v trg, kar se je zgo- dilo leta 1227. Ne gre iskati tržne osnove Slovenske Bistrice dalje nazaj v preteklost, ker že začetna cerkvena podreditev Slivnici govori proti večji starosti. Zadostna odda- ljenost od Celja, Maribora in Ptuja, združi- tev mariborske in ptujske ceste, povečano zanimanje za zveze notranjosti z morjem v nastajajočem blagovnodenarnem gospodar- stvu in deželnoknežja posest, vse to je po- vzročilo rast podložniške vasi v svobodni trg ! in pozneje v XIV. stoletju v mesto. Z za- četkom trga je bilo v zvezi že tudi nasta- janje obzidja in utrjene postojanke za vla- darjevega oskrbnika. Jedro Bistrice je bilo na desnem bregu potoka Bistrice Gradiš, ki je moral nastati že ob slovenski naselitvi. ; Vas je prerastla v trg, ki se je v glavnem , razvijal zahodno od Gradiša, ko se je spričo srednjeevropske penetracije k morju vedno bolj uveljavljala na potok pravokotna smeri tranzitne ceste. Razvoj prometa je med se-j boj seznanjal mnoge Bistrice in leta 1577 se \ naša Bistrica prvič imenuje Slovenska Bi- j strica.^" Konec XIII. stoletja je prišlo na Sloven-j skem do važnih sprememb. Leta 1276 je! nemški cesar Rudolf Habsburški odvzel s j silo Cehom tudi Štajersko, a Bistrico je iz-j ročil v koriščenje svojemu zavezniku tirol- j skemu grofu Majnhardu,^* čigar naslednik : Henrik jo je moral 1. 1311 po zgubljeni vojni: vrniti Habsburžanom.a^ Zato habsburški ur- : bar iz časa okoli 1.1280—1295 nima bistri-j škega urada in tudi ne govori ničesar o gor- j nini iz bistriške okolice, le plemič Dilmar Crešnjevski plačuje urno gornine v Poče- hovi.^ä On in njegov sorodnik Gunter sta kot vazala Ptujskih večkrat nastopila kot priči j v raznih pogodbah.^^ Ko je bil Volmar tržni j sodnik, je prodal bistriški tržan Lupoid leta i 1297 Studenicam posestvo pri Poljčanah.^* j Leta 1311 je kupil žički samostan od mari-j Liistina iz srede XIII. istol o poljeanski župniji. Orriginal Pokr. arhivu v Mariboru 23 kÉONIKA CASÓPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Izven žnpaniije in Gladmouz je 50 vinegr. z 51 hišami Skupno na Pohorju 192 kmetij daje 1251/2 mod. pš., 1741/2 mod. ovsa in 12 mark 5 solide 15 novcev (Pri seštevanju .dobimo 1951/2 kmetij, I261/4 mod. pš., 17? modijev ovsa in 2052 novcev.) Celotni dohodki so vredni 100 mark novcev borskega župana Štefana razna posestva v Bistrici.^' Borbe med Majnbardovimi pristaši in Habsburžani so bile za Bistrico sila po- membne ne samo s tem, da je kraj menjal gospodarja, temveč predvsem zato, ker je Henrik Goriško-Tirolski med leti 1306 in 1309, najbolj verjetno ravno leta 1309 podelil trgu mestne pravice, da bi okrepil svoje po- zicije. Ko se je mudil Ulrik Žovneški leta 1304 v Bistrici, kraj še ni imel naziva me- sto,^^ a leta 1309 se omenja, da so kobilice napadle mesto Bistrico.^^ Leto pozneje, ko so žički samostane! kupili zemljo na Klopcah. (Pegk), so imeli meščani že svoj mestni pe- čat, ki prikazuje mestno obzidje z vrati in poleg večjega srednjega stolpa še dva manjša.^' Na zunanji strani je bilo srednje- veško obzidje zavarovano z vodnim jarkom. Bistriški urad so vladarji redno zastavljali raznim plemičem, a po Otokarjevem urbarju je ohranjen prvi naslednji za to ozemlje šele iz konca XY. stoletja,^'' kateremu sledi str- njena vrsta poznejših urbarjev vse do zem- ljiških knjig. Večina najstarejših krajevnih imen slove- njebistriške občine označuje kakšno pri- rodno značilnost: Bistrica, Ložnica, Groin- berk (Griinnberg), Prebukovje, Dobriška vas, Smrečno, Kostanjevec, Črešnjevec, Vi- sole, Klopce, Kebelj in Malahorna. Ošelj je prejkone dobil ime po terenski značilnosti. Tinje opozarjajo na prazgodovinske utrdbe, Polskava ima prednika že v ilirski Pultovii, cerkveni patron razodeva visoko starost Šmartna, bistriški Gradiš spominja na težke čase po slovanski naselitvi, Ajd je iz dobe pokristjanjevanja. Straže so imele zaporno nalogo ob madžarskih vdorih. Kovača vas je 24 CASDPlS t k SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zgodnji vir za obrt, na Videzu so bili paš- niki, Levic, Markočica in Jurišna vas častijo zgodnje župane, Venčesl ima redkega pa- trona in Nova vas v XIII. stoletju izpričuje lepo starost soseščine. Kot je sorazmerno lahko razložiti Kačjek in Oplotnico, tako ni najti zadovoljive rešitve za Bojtino in Pre- trež, medtem ko bi Gladomes in Ritoznoj le težko našla soimenjaka. Danslostorf bi ver- jetno bilo pravilneje pisano Tannenlosdorf, saj je sosed Smrečnu, in je prednik sedanje Kurje vasi, nastale iz Zgornje vasi, najvišje pohorske vasi. Turiška vas je dobila ime šele v XVI. stoletju po Turkih. viri 1. Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IV, št. 47«, 479, 609, 648, 659, 835, 858, 892, 925; V.: 2, *4, 109, 214, 215, 627, 656; — A. Muchar, Geschichte der Steiermark V. str. 293, 502, Vil., str. 147; — J. Zalin, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark III, št. 229; Sehmutz, IV., str. 157; H. Pirchegger - O. Dungern UB, št. 46; H. Pirchegger, Die Herren von Pettau, ZHVSt XLII, Str. 23. — 2. J. Zahn, U'B III. št. 102, 151; A. Stegenšek, Konjiška dekanija, str. 158, 159, 269. — 2 a. F. Kos, Gra- divo IV, ,št. 222. — 3. F. Kos, Gradivo V, št. 870; J. Zahn, UB III, št. 59. — 4. F. Kos, Gradivo V, št, 674, — 5. J. Zahn, UB III, št. il02; — 6. ibid., št. ill5. — 7. A. Stegenšek, o. d., str. 1; Leksikon Dravske banovine, str. 425. — 8. A. Dopsch, Die landesfürstlichen Gesamturbare der Steiermark. — 9. R. Baravalle, Zur Geschichte der steier. Masse I., ZHVSt 1933. Str. 33 , 39. — 10. A. Dopsch, o.d., str. CLVIII. — 11. F. Kos. Gradivo V, št. 465; — 12. H. Wengert, Die Stadtanlagen in Steiermark. — 13. F. Zwitter, K predzgo- dovini niest in meščanstva na starokarantanskih tleh, Zgod. časopis VI.-VII. (1952-1955), 230 si. — 14. F. Kos, Gradivo V, št. 751. — i5. A. Dopsch, o. d. — 16. ibid. — 17. ibid.: H. Pirchegger, Die Herrschaft Marburg, ZHVSt 1952. — 18. R. Baravalle, o. d., str. 48. — 19. ibid., str. 78, 86, 96, 91. — 20. Pritožba bistriških podložnikov v Deželnem arhivu v Gradcu. — 21. F. Kovačič, O zgodovini Slovenske Bi- strice, OZN 1912. — 22. ibid. — 23. A. Doosch, o. d. - 24. A. Muchar, o. d.. V, str. 555 , 302, 551, 552, 554. — 25. ibid. II, str. 139. — 26. A. Stegenšek, o. d., str. 269. — 27. Listina v Deželnem arhivu v Gradcu št. 1637 b; — 28. A. Mu- char, o. d., VI, str. 177. — 29. Listina 1310, februar 23. Bi- strica v Dež. arhivu v Gradcu št. 1735 a. — 30. A. Mell- V. Thiel, Die Urbare... v: Beiträge z. Kunde stederm. Ge- schichtsquellen 36. Band. j 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KOPRSKO OBZIDJE, MUDINA VRATA IN LEVJI GRAD EMIL SMOLE Vzdolž vse obale zahodne sloveniske in hrvatske Istre leže majhna slikovita me- steca, katerih zunanja značilnost se izraža predvsem v tem, da iso sama v sebi izredno gosto grupirana, da navadno tej strnjeni gmoti daje vertikalni poudarek stari mesitni stolp in da so skoraj pri vseh še očitni sle- dovi srednjeveških mestnih obzidij. Te zna- čilnosti tvorijo čudovite silhuete, ki toliko bolj impresionirajo, če jih opazujemo v protisvetldbi zahajajočega sonca. Takšna so mesita: Rovinj, Poreč, Novigrad, Umag, Piran in Koper. Medtem ko so nove potrebe ekonomskega razvoja v nekaterih obalnih istrskih mestih skoraj docela razrinile ali porušile oklep starega mestnega obzidja, vidimo spet pri drugih, da se niso razširila daleč preko nekdajijega visokega kaimeni- tega oi)roča, ki je ločil mesto od okolice. Med najbolje oihiranjena mestna obzidja štejemo pri nas monumentalno, s s/tolpi opremljeno obzidje Pirana, ki je v današ- njem obsegu bilo zgrajeno v XV. stoletju. V drugih istrskih mestih so ta trdno graje- na obzidja, brž ko so izgubila v XVI. in XVn. stoletju svoj funkcijski smisel, po- stala pravcati in skoraj neizčrpni kamno- lomi klesanega kamna, ki so ga lahko s pri- dom uporabljali za isltavibno gradivo pri zi- danju novih zgradb ob širjenju mest. Koper je že v rimski dobi, ko se je ime- noval še Capris, obkrožalo obzidje. Obje- malo je razmeroma majhno površino naj- višjega dela otoka, saj v svoj venec ni vkle- nilo več kot prostor današnjega Trga revo- lucije in Ganduzijevega trga (Brolo) ter se je zaključevalo že ob vstopu v sedanjo Can- karjevo ulico. Leta 555 se je to obzidje na vzhodnem robu mesta premaknilo le neznat- no proti vzhodu ter zajelo še polovico ome- njene ulice. Spremenjeni pogoji v času cerkvene in po- svetne vlade oglejskih patriarhov v Kopru pa so vplivali tudi na širjenje mesta. Tesna zazidava v motranjosti najstarejšega kopr- skega obzidja, povečanje prebivalstva, ki se je prestrašeno umikalo za mestno'sadovje pred prodirajočinii Slovani, je meščane pri- silila, da so pričeli graditi novo obzidje, ki pa so ga sedaj postavili že povsem na rob skalnatega otoka. To obzidje je za ves sred- nji vek 'in vse do današnjih dni pomenilo skrajno mejo za širjenje mestnega terito- rija. Znotraj tega pasu se je poslej razvi- jal urbanistični koncept mesta, tako da so na temenu otoka rasila upravna poslopja inj plemiške palače, ob robovih pa revne hišice) kmetov-paolanov in ribičev. Kdt se je v okviru danega utrjenega pasu j razvijal urbanistični koncept srednjeveške- i ga Kopra, tako je mesitno obzidje nepre-| stano doživljalo najrazličnejše modifika-j cije, ki so jih narekovale politične spre-; membe in z njimi v zvezi tudi obrambne ¦ potrebe. Oglejski patriarh Gregor Mo'nte-i longo se je še posebej trudil, da bi zava-' rovai svoje istrske posesiti ter je v ta na-- men utrjeval ne le Pulj, marveč tudi Koper.; To mesto je imelo, vsaj kar se obrambe; tiče, še prav posebno ugoidno lego, ker je> ležalo na otoku, od vseh strani obdano zi morjem. Toda vse te fortifikacije so se\ izkazale brez koristi, kajti Koprčani so' leta 1278 kljub vsemu morali odprdti Bene-j čanom mestna vratta ter se iradi ali neradi j pokoriti vsiljeni oblasti mogočne Beneškej republike. Nič kaj preveč ni Serenissima: zaupala koprskim meščanom, zato je leta^ 1283 porušila velik del mestnega obzidja naj morski strani.* Mesto je bilo 'odslej bolj ali manj izpostavljeno napadom z morja. Znova i se je koprsko obrambno zidovje zaltreslo leta 1348, ko se je koprsko in okoliško pre- bivalstvo uprlo Benečanom in prisililo nji- hovo oboroženo mestno posadko, da se je morala « županom vred zateči v neosvoj-i Ijivi I^evji grad. Le z največjimi težavami; je Benečanom tedaj uspelo, da so si z moč-j no vojsko in z najrazličnejšimi pripravami in stroji za rušenje obzidja znova priborili posest mesta in zatrli uporni duh koprskega prebivalstva. Zlasti občultno so bili po zadu- šitvi tega upora kaznovani Slovenci, kate-; rim so zaradi njihove soudeležbe odvzeli^ pravico do opravljanja javnih služb in noš-; nje orožja.^ Da bi se beneški oblastniki za-j varovali v bodoče pred podobnimi poskusu do republike nerazpoloženega prebivalstva,- je beneški senat leta 1349 izdal kar štiri; odločbe, v katerih ukazuje, da je treba za-j varovalti vse dohode na glavni trg z debe-j limi železnimi verigami, na severnem delui mesta pa zgradiiti utrdbo Musella na kraju,,; ki še danes nosi to ime.' Še mnogo huje pai je meščane prizadel odlok, ida niorajo ,poru-i siti ves pas obzidja na tistih mestih obi morju, kjer je bil ugoden prostor za prista-i Janje galej. To je bila huda kazen zsa, uporne meščane, toliko hujša, ker je mestd ostalo poslej v zelo nevarnih časih nezava^ 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA rovano pred napadi isovražnikov. Čeprav so Benetke že nekaj let po upom Koprčanov omilile to in ono sankcijo, se zdi, da mestu le niso docela zaupale, o čemer priča neza- varovano mesto, ki bi vsak čas moglo po- stati lahek plen sovražnikov. Ti iso pusto- šili tudi po Pulju, Poreču in drugih istrskih mestih. Zaito je senat lieta 1364 dovolil ko- prskemu županu, da popravi tiste dele ob- zidja, ki so bili popravila potrebni, aprila meseca je izročil za ta dela 500 lir, decem- bra pa. še 100 dukatov za ureditev obzidja, ki je bilo poškodovano, ko se je porušila neka hiša, last redovnice sv. Klajre.* Nego- tova usoda preslabo utrjenih istnskih mest je Benetke zaskrbela šele leta 1368, ko je pohod Karla IV., ki se je s svojo vojsko od- pravil proti Rimu, grozil tudi istrskim na- sölbinaiin. Čeprav si od teg-a leta sicer sle- dijo redki dekreti senata, ki -naroča kopr- skemu žuipamu, da je treba misliti ina popra- vilo porušenega zidovja, je iz iskopih finanč- nih sredstev, ki jih je dajal senat za ta dela, razvidno, da so iz 'teh mogli kriti le manjši del potreb in da je šlo le za bolj ali manj mailenkostna popravila nekaterih delov obzidja, kar pa mestu nikakor ni mo- glo zagotoviti varnosti. Brž ko pa se je ne- varnost le nekoliko polegla, so zastala tudi vsa dela pri gradnji in oibnavljanju zidov ja, kar so Koprčani hudo občutili že leta 1380,, ko so v mesito vdrli Genovežani, ga zažgali, porušili številne lepe zgradbe, pobijali in izropali v^se, kar so dragocenega naš.li v me- stu. Upropaščeno obzidje, ki je na več me- stih kazalo široko ze\"ajoče rane, so po tem dogodku pričeli celiti. Leta 1385 so za po- pravilo mestnega obzidja izdali 25 zlatih dukatov,' leta 1399 pa so .popravljali ob- zidje ob vratih sv. Tomaža in v-ratih Bra- zuol.* Léta 1403 Koper še ni imel zavaro- vano stran, ki je gledala na odprto morje, dasi je beneški senat tedaj že obljubil, da bo prispeval j>olovioo za kritje stroškov ter da bo poleg tega poslal tudi vse potrebne stroje in svoje inženirje za fortifikacijo. Da so popravljalli obzidje tudi še kasneje, nam priiča beneški lev iz leta 1412, ki je vzidan v neki hiši v severnem delu mesta. Očitno pa je, da je bila Beneška repiublika zainteresirana za delo ponajvečkrat takrat, kadar je istrskim" mesitom grozila kaka nova nevarnost. Tako ise je zgodilo tudi tedaj, ko sta oglejski patriarh Ludvik in krall j Sigismund leta 1413 vdrla v beneški teritorij. Sigmund se je takrat pojavil tudi pred Koprom, Izolo (ta si je svoje obzidje uredila že leta 1411), Poirečem in Puljem ter zavzeli Dolino iu Vodnjan. Tedaj je beneški senat odločil, da se naj v celoti obnovi ko.prsko obzidje. Dožev dukale, da- tiran z dne 4. julija, namreč pravi: j Koper v XV^III, stoletj'U 27 KRONIKA CASOP-IS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO »MCCCCXIII. die IV. Iulij In Consilio Rogatorum, &c. Camparueriint ad praesentiam nostrani certi Ciues, & fideles nostri lustinopolis nomine Communitatis Instino pol is, expo- nentes, & suipplicantes, qvod vi dieti nostri fideles lustino- polis possint stare, & viuere secoiri, & subiacere illis periciiliis, quibus, subiecerent vsque ad presens, dig-netur nostra dominatio proludere, quod Ciudtas nostra lustinopolis muretur, quia si dicta Ciuitas murabitur, augebit, & niulti- plicabitur, & ob hoc introitus nostri dictae Ciuitatis multi- pIiicabuintLir; Et vt dicta Ciuitas murari possit, Communitas nostra lustinopolis, se offert iponere omnes lapides, & are- nam, lij?oa;niina necessaria pro pontibus, & inanuales, & petit dicta Conimunitas, quod dignetur dominatio mostra eis con- cedere, quod Daitium Mutae remajieat diete Coimnnunitati, quod Datium de voluntate, & coinsensu Podestaitis, & Cape- tanei Tus'tinopolis. & succcssoiruin suo-rum expendatur in fa- brica murorum dictae .terrae, & pro a.ptando stratas, per quas mussolati cnm frumento, & alio Blade veniuint lusti- nopolim, & pro aptando illud, quod erilt neccessajium circa Ccistrum Leonem, pofutes portus, arces, fontem, & alia ne- cessaria pro nostra terra praediota; El: vtile, & bouum sit prouidere super hoc. Vadit pairs, quod respondeatur, dictis nostris fidelibus lustinopoliis, qnos visa, & multoties experta fidelita-te sua, quam ad hoiioTem, & statum nostri Domini] laudabiter deraonstraiverunt volemtes eis compiacere, sumus contenti, quod dicta Ciuitas nostra lusitiinopolis muretur, & quod dicti Mdeles nostri pro murando dietam terram tene- antur ponere lapides, arenam, calcem, lignamina necessaria pro partibus, & manuales: Et Potesias, & Capitaueus coster lustinopolis diuidat ipsas angarias inter Ciues, & rusticos pro vt ei iustum, & ratiouabile videbitur; Et fac'latt nihilominus faceie ali publica consueta. Et isumus contenti, quod Datium Mutae, quod est librarum MD. in MM. in anno, rom^aneat dictae Ciuiiati pro fabrica murorum, & pro faciendo alias expenses ncctssarias pro vt supeiius continetur. Veruni volu- mus, quod Potestas, & Capitaneus noKter lustinopolis, & qui per 'tempora erunt dcbeant itticipere murare dietam terram, inciipiendo ii Porta Sancti Petri, & sequendo murum incep- tum, & veniendo ab Ansenatu vsque ad Portam Bussedraglie; Et postea incipere debeat ab alia parte Portae Maioris, & venire vsuue portam Sanctil Martini; Et completis ddctis Muris, inci]>i, & fieri debeat in angolo musellae vnum Ca- strum, & per illum modum, & formam quae tunc ordina- l>itur per Dominiium; Et a loco Musellae vsque ad Portam P'ussedraghae non debeat murari dieta Ciuitas, nisi primo factum fiierit, & completum dictum častnim, fiendum in dicto loco Musellae. De quibus denarijs Potestates, & Capi- tanei lustinopolis, qui pro tempore erunt tenere faciant com- putum ordiinatum, ita quod in aliquo alio non expendantur, uisi pro laborerijs suprascriptis«.' Vise pa kaže, da je ia dekret senaita oistal le kos papirja. Dela, ise zdi, se sploh niso pričela, kajti za hip se je ozračje nad Betne- ško Istro nekoliko razcißtLlo in istrska me- sta iSO nedvommo zelo hitela, ida popravijo škodo, ki SO jo nemirni časi napravili tudi znotraj obzidja. Tako ise leta 1418 Koprčani lotijo rekonstrukcije mesftnega stolpa, tri leta nato Genovežani vrnejo reilikvije obeh koprskih patronov, ki so jih uplenili ob svoji zasedbi mesta; leta 1423 se reformi- rajo tudi koprski statuti. Podobno obnovi- tveno dejav,nost v item obdobju opažamo tudi v drug'ih istiiskih mestih, med njimi posebno prednjači Pulj. Kljub intenzivnemu zanimanju Koprčano\% da oim hitreje za- celijo rane v centru mesta, pa niso pozabili svojega oibzidja. Njihov Veliki svet je 21. februarja 1451 .sklenil poslati v Benetke poslance, ki naj bi pri Republiki izprosili dovoljenje, da na lastne stroške popravijo 400 korakov porušenega obzidja. Senat je takoj ugodiil njihovim izahtcA^am m dovolil, da takoj pričnejo z delom. Toda že p>o ne- kaj letih je utrjevanje zastalo, bržčais zaradi pomanjkanja materialnih sredstev, zaradi česar vidimo letta 1439 v Benetkah ZDOva koprske poslance, ki prosijo, da smejo še naprej uporabljati davek Mude za popravilo oibzidja. (Dukale doža Foscari- nija z dne 22. avgusta 1439 odgovarja Ko- prčanom takole: >Franci.scus Foscari Dei Gratia Dux Ventiarum &c. No- bilibiis, & Sapientibus Viiris iNicolao Superantio de suo Man- dato Potesitati, & Capitaneo lustinopolis, & successoribus suis fidelibus, &c. Denotamus voibiis, qtmd ob Aduentiim ad nostrani praesentiam dißcretorum fidelium nostroriim Varienti, & Beltrami de Tarsia. Philipp! de Pola, Gauardi de Ganardo, Almerici de Vertijs, & Antoni] de Ingaldeo Oratoribus illius fidelissiimae nostrae Communitaitis- pro facto Dati] Mutae per nos alias concesso illi fideli nostrae Communitati in pracsen- tibus MiUessimo, & ilndictione, (Die vero XX. Augusti in no- stris Consili]s Rogatorum, & additionis capta fuit pars infra- scripti tenoriis. Videlicet. Cum alias de MCCCCXIII per no- strum Dominium cum auctoritate huius Consili] concessum fiussct fideli Communitati nostrae lustinopolis, quod posset ipsam Ciuitatem murare, cum hoc, quod ipsa Cummunitas poneret lapides, arenam, lignamina nec&ssairia, pro pontibus, & manuales; Et nos eil concessimus Datium mutae, ex quo exigitur a libris Mille quingentis in duo m.ille singulo anno, tam pro fabrica dicti muri, quam pro aptando stratas, ne- cessaria ad Castrum leonem, Pontes, Portus, Fontanas, alia necessariia sibi; Ita tamen quod ipsi de lustinopoli inciperent murare dietam tenram a Ponta Sancii Petri, & veniendo ad Arsenatum vsque ad portam .Biissedragam ; Et postea de Mu- sella vnum Castrum pro vt per nostrum Dominium ordina- retiir, sique dicti denari] mutae fuerunt expenditi per dietam Communitatem libere in fabrica, & laborerijs suprascriptis ysqufi ad U?0. in quo tempore de mense lulij captum fuit in hoc Cosilio, quod strata treuolchi, vsque ad Rixanum, per quam veniuni mussolati, egeret reparatione, ipsa strata debe- ret refioii per extimum, tam ciuium, quam rusficorum; Et quod praedictum iDaiium mutae remaneret Communitati lusti- nopolis pro adiuuamento sui extimu, pro faciendo expensas suas etc. Siiccesiue de 1451. dum iam diuulgaretur de guerra maritima, & ipsa ierra nullum haberet mumm a Porta Sancii Martini vsque ad portam Bussedragam, ipsi Cumraunitati ad snpplicationem, & instantiam suam concessum fuit pro vt postulabat; quod dieta Communitas posset murare dietam terram suiis expensis, & de suis danarijs, & non fecit dicta Communitas mentionem de suprascripta muta, quae per nostrum Dominium iam fuerat sibi concessa. & habebai, & tenebat earn esse de bonis suis, sique continue reputaium, & obseruatum; Nam continue per Rectores, qui fuerant per tempora, dati sibi fuerunt denarii] praedicti; Sed nunc Sin- dici nostri habentes, quod dixorunt de lé^il. diotos murojs tacere velie suis expensis, dictum Datium mutae non inielligi debere, sentemtmuerunt Potestatem, & capitaneum lustinopolis ad soluendum id, quod dedit diotae Communitati de dicto Datio, reseruaio sibi iure contra ipsam Communitatem; & ob banc causam non sequaiiir in murando, cum ammissione cal- cus. & aüarum rerum praeparatoinim cum eorum multo prae- inditio; Nam impotentes esseni! illi de lustinopoli de suis pro- prijs marsupii]s dictum murum facere, & alia necessaria; Et propterea ad nostram comparuerunt praesentiam sex Orato- res praedictae CommunJtatis; siipplicanies ad hoc prouideri, rum dictum Datium vigore concessionum snprascriptarum suum sii, & clarissimum sii, quod haec fuerit inientio nostra; Vadit pars, quod mandetur auctoritate hins ConsiUj Pote- stati, & Capitaneo lusiinopol-is, & successoribus suis, & eis deelaretnr, quod non obstante eo. quod fecerunt dicti Siin- dici, debeant denarios dicti Dati] de tempore in tempus dare praedictae Communitati pro fabrica dicti muri & siratarum, & aliarum rerum sibi necessarium; cum habeamus dictum Datiium vigore concessionum suprascriptarum per nos ei factatum suum esse debere. Et quod prosequi debeant ad fabricam muroirum suprascri/ptorum. Quare cum suprascrip- tis nostris Consilijs vobis soribumus, & mandamus, quatenus suprascriptam partem, & contenta in ea obseruare, & ob- seruari facere inuiolabiter debeatis, facientes in Cancellarla vestra deinde ad futiirorum memoriam has litteras regisirari, & registraias, praedictae Cummunifati restitui. Data in iNostro Ducalii Palatio Die XXII. mensis Augusti Tndictione II. DCCCCXXXTX..^ Kako iežko je bilo koprsko mestno ob- zidje poškodovano in koliko truda je bilo potrebno za njegovo ponovno restavracijo, nam priča novi dukale doža Foscarimja z dne 26. aprila 1452, ki ponovno potrjuje že dame koncesije za popravilo koprskega zi- dovja.^ Obnovitev fte koncesije pa bržkone ni bila slučajna, kajiti nove nevarnosti so se na začetku druge polovice XV. stoletja 2aiova pojavile na pragu Beneške republike. 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Že leta 1451 so izbruhnila nova nesoglasja med Benetkami in Avsitrijo zaradi razmeji- tve njunih istrskih posesti. Ni pa bila da- leč druga in še ihujša nevarnost — Turki. Leta 1463 je Dalmacija prizorišče močnih spopadov med Benečani in Turki. Begunci iz teh krajev, ki so se v precejšnjem šte- vilu pojavili v Isitri, so bili Republiki resen opoimin, da je treba kar najhitreje dokon- čati vsa utrjevalna dela in podvzeti vse potrebno za obvarovanje istrskih mest. Pu- Iju in Izoli slede v utrjevalnih delih tudi Buje, ki uredijo svoje zidovje že leta 1458. Do leta 1478 pa je bilo tudi koprsko ob- zidje docela urejeno, kajti Marin Sanuto nam v svojem »Itinerariju« iz leta 1483 že tudi poroča, »da je Koper krog in krog ob- zidan, da ima 12 vrat, da je dobro pozidan in tako močan«.' V začetku XVI. stoletja je bilo torej ko- prsko mestno oibzidje obnovljeno in strnje- ni obrambni obroč, ki je meril v celoti 1457 korakov, je bil zaključen. Obzidje je bilo grajeno v višino 4 do 5 korakov, de- belo pa je bilo 3, na nekaterih mestih celo 4 čevlje.*" iNa notranji strani ob- zidja je iK)tekal hodnik, oprt na kame- nite konzole. Po njem so v miru krožile straže, v vojni pa se razporedili branilci mesta. Obzidje, ki je v tem času imelo 12 vrat;, se je začelo na ustju današnje Santo- rijeve ulice ter potekalo v ravni črti od Morskih vrat prdti severu otoka vse do močnega nasipa Tiepolo. Ta je branil se- verozahodni del mesta. Nasproti temu na- sipu, kjer je bilo morje najgloblje, so se na odprtem morju usidrale večje ladje, med- tem ko so manjše galeje lahko pristajale ob treh večjih blokih, približno lam, kjer sega v morje današnji veliki pomol. Od okopa Tiepolo je krenilo obzidje proti vizhodu do nasipa na današnjem Belvederu. Tu je se- verno stranico otoka mogla uspešno braniti tudi utrdba Musella. Od Bdlvedera dalje je zidovje šlo v skoraj docela ravni črti do Izolskih vrat, ki so odpirale vstop v manjši ribiški portič. tNedaleč od tod si s trga Bo- žedraga (današnji Ribiški trg) prišel skozi istoimenska vrata v drugo ribiško prista- nišče. Tudi kos obzidja med Izolskimi in Božedraškimi vrati je utrjeval kvadraten stolp. Mestno obzidje je nato v napetem loku zavijalo proti jugovzhodu. Tu je pote- kalo tik ob morju, ki je pogosto ob plimi udarjalo ob njegove stene, štirje stolpi, ki so utrjevali del obzidja od Božedrage pa do vzhodnih mestnih vrat sv. Petra, dajo misliti na izpostavljenost tega dela mesta. Južno od omenjenih vrat se je dvigal Municijski stolp, kateremu sta do naslednjih Vrat vseh svetnikov sledila še dva. Zidovje se je tudi na tem odseku še vedno dotikalo morja. Ob teh vratih se je prav tako razvil majhen ribiški poptič za južni del mesta. Od tod je inestno zidovje krenilo v povsem ravni liniji do Mudinih vrat, ki so preko mostu ¦jn Levjega gradu spajale otok s kopnino. Za- radi tega so ta \'rata pogosto imenovali Itudi Kopna \ rata. Zunaj mestnega obzidja se je na podoLgovateuu pasu suhe zemllje med imenovanimi vrati razvilo neke virste vojaško vežbališče, kjer so se v mirni dobi bombardirji urili v ravnanju z različnim orožjem. Neposredno ob Mudinih vratih opa- zimo v začetku XVII. stol. še manjša vrata, ki so služila kot pomožna o:ziroma razbre- menilna vrata na točki, kjer je bil promet zlasti v jutranjih in večernih urah izredno živahen. Vsa dolga, ravno potekajoča linija mestnega obzidja od Muidinih vrat pa do % elikega nasipa (na mestu pred današnjim hotelom »Triglavoan«) ni imela (nikakršnega utrdbenega stdlpa, le v sredi te linije so se odpirala ob majhnem portiou Velika vrata, skozi katera si po najkrajši poti prišel do središča mesta. Večje pristanišče, kjer so lahko pristajale le manjše ladje, pa se je razvilo za valoibranom, tam, kjer je še da- nes — od Taverne pa do današnje ribar- nice. To pristanišče je imelo predvsem trgovski značaj. V tem delu se je ob Samto- rijevi ulici zidovje znova priključilo Mor- skim vratom in zaprlo obsežni in dobro za- varovani sistem poznosrednjeveške obrambe Kopra. Toda komaj je bil fortifikacijski sistem Kopra zopet urejen, se \ začetku XVI. stol. zanj začno nove težave. Napilavine obeh rečic Fiumesina in Rižane, ki sta z vzhoda pritekali v Koprski zaliv, ,so leto za letom kopičile obilico blata in pričele zamočvir- jati morje ob jugovzhodnem delu mesta. Koprski župan Minato v svojem poročilu z Podoba Kopra iz 1. 1(839 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dine 2. marca 1525 že opozarja senat, da bo treba začeti preprečevati naidaljnje nara- ščanje močvirja. Ta problem postavlja kot vseistrski ter pravi, da bi za njegovo reše- vanje morala prispevati vsa Istra.** Stanje se je leta 1535 še poslabšalo. Močvirje je pričelo ogrožati tedaj tudi že cesto, ki je vezaila Koper s kopnino, zato je župan Ve- nerij predlagal, naj del ceste podrejo, novo pa poistavijo na oboke, s čimer bi omogočili pretakanje morske vode, ki bi s svojim kroženjem moigla odnašati naplavijeno blato v večje morske globine.*2 Močvirje je leta 1554 že tolikanj naraslo, da se je bilo bati, da bo tudi mesto kmalu povezano s kop- nino.*' Isto bojazen izraža leta 1558 tudi župan Salamono, ki v svojem poročilu še dodaja, da izparine iz močvirja močno kva- rijo ozračje mesta ter da so zaradi tega številne hiše v njegovi bližini ali povsem prazne ali pa zelo slaibo naseljene.** Moč- virje se je pričelo z leti — sprva le na ne- katerih mestih — spreminjati v trdno zemljo, kar je povzročalo inemalo skrbi Koprčanom pa tudi beneški oblasti, ki se je zavedala, da bo Koper s tem izgubil svojo izredno, za obrambo silno primerno lego. Vrsta županov, ki si je leto za letom sledila, je temu vprašanju posvečala največjo po- zornost. Župan Mauroceno je dal na cesti proti Levjemu gradu napraviti nov obok za pretok vode, izkopati pa tudi novo rečno strugo, ki naj bi oddaljila tok Fiumesina od močvirij. V poletnem času je z močvirja povsem izginila morska voida in sončna pri- peka je tako strdila blato, da so, kot pravi župan, mogli po njem hoditi, na nekaterih mestih pa bi tereli lahko prešli celo konje- niki. Krivdo za stalno naraščanje močvirja pripisuje cesti, ki povezuje otok s celino in ki zadržuje cirkulacijo vode, in pa rečici, ki bi jo morali preusmeriti drugam, da ne bi venomer donašala blata v ta mrtvi kot. Iz njegovega poročila slej ko prej posne- mamo, da tudi oboki cestišča od Levjega gra- du pa do Mudinih vrat niso zadostovali, da bi morje odnašalo naplavine. Gostota moč- virja je bila že tolikšna, da voda Ihidi skozi razmeroma velike loične odprtine pod ome- njeno cesto nd mogla več odnašati blata.*' Leta 1576 se je tudi zdravstveno stanje pre- bivalstva zelo poslabšalo zaradi nezdravega vpiliva, ki ga je imelo močvirje na ozračje. Istega leta župan N. Bondumier znova agi- tira v svojem poročilu, naj bi se nadalje- vala prekinjena dela za preusmeritev rečice, ki je medtem znova naplavila velike količine zemlje, zlasti izaradi močnih de- ževij, tako da se je teren toliko dvignil, da je bil zlahka prehoden. Kot drastično pri- anero navaja, da je bilo morje v času, ko so zidali Levji grad, oib njem globoko 13 čevljev, v njegovi dobi pa je stal grad že na povsem izsušeni ploskvi zemlje. Posebno nesrečo je močvirje pomenilo itudi za ko- prske ribiče, ki so imeli svoje batike zasi- drane na južnem delu otoka. Tu so pred zamočvirjenjem reševali le še ozek kanal, po katerem pa je komaj mogla pluti kaka zelo majhna barka. Zupan pripoiroča, >da bi ta kanal razširili vsaj do širine 40 kora- kov.*' Močvirje pa ni ostalo le problem, ki je zmanjševal poprejšnjo odlično obrambno lego Kopra, marveč je postalo sčasoma, kot smo videli že iz nekaterih prejšnjih poročil, tudi zdravstveni in socialni problem. Župan N. Donado je namreč leta 1580 v Benetkah poročal, da se je število prebivalstva v Be- netkam podrejeni Istri povečalo od 50.000 na 70.000, čemur so pripomogla mnoga rojstva kakor tudi dotok beguncev; ti so v precejšnjem številu prihajali iz tistih krajev Dalmacije in cesarstva, ki so mejili s Turki. Nasprotno pa pravi, da se je pre- bivalstvo Kopra, ki je prej štelo od 10.000 do 12.000 ljudi, skrčilo na 5.280. Iz močvirja so se v najihujši poletni sončni pripeki dvi- gale škodljive izparine, ki so poslabšale zdravstvene pogoje mesta še posebej v Iti- stem delu, ki je bil obrnjen proti močvirju. Za njegovega županovanja je meseca avgu- sta in septembra v mestu umrlo več kot 500 oselb, med njimi največ žena in otrok. Tri četrtine teh pa je bivalo v tistem delu mesta, ki meji na močvirje. Zupan tudi pove, da je mesto, ki je bilo nekdaj odlična trdnjava, sedaj skoraj docela povezano s kopnino in da bo kmalu mogoče priti vanj mimo Levjega gradu celo s konji in vozovi. Župan skupaj s fortifikacijskim inženirjem Malacredom svetuje, da je nujno spreme- niti tok obeh rečic, kar bi se po njegovem mnenju dallo napraviti v nekaj mesecih in kar bi veljailo največ 1500 dukatov. Svetuje tudi, naj bi se začeto delo nadalljevalo, nato pa bi se izkopalo itudi močvirje, da bi ga v vseh letnih časih morje laihko pretrivalo. V tem primeru bo, po njegovem minenju, tudi morje, ki ga razbuirkavajo različni ve- trovi, moglo odnašati naplavine v globlje dele morjia.*' Tudi župani, ki so mu sledili, so neprestano opozarjali na kvarne posle- dice močvirja in na vrsto problemov, ki jih je povzročali o. Benetke so reagirale od časa do časa ter tudi materialno pomagale, da bi to nevarnost odstranili. Dukale doža Nico- laja Da Ponteja, ki je bil izdan 10. marca 1528, ne le pritrjuje potrebam za rešitev 30 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tega vprašanja, marveč daje tudi podrobna navodila, kako naj se dela izvršujejo, in nudi na razpolago tudi materialna sred- stva.** Toda prej ko slej so vsa ta dela ostala brezuspešna, teren je postajal vse trši, laže prehoden, nezdrav. Na njem so se vse bolj in bolj širdle soline. Že v prvi polovici XVll. stol. pa so se tudi v obrambnem sistemu samega Kopra poka- zale znova manjše poškodbe zidovja in stolpov na Belvederu. Benetke so ob tej priliki Kopru odobrile 200 dukatov za po- pravilo, poleg tega pa so mu dovolile tudi uporabo denarja, ki je pritekal v blagajno od raznih glob. Ta denar naj bi uporabili za popravilo mola, Levjega gradu in za iz- suševalna dela, česar pa Koprčani niso sto- rili, ker so denar porabili za druge stvari. V tem času se je v Kopru mudil tudi inže- nir Alvise Brugnolo, ki je slovel kot spe- cialist za utrjevalna dela in k.i so ga Be- netke poslale v Koper, da bi obnovil ob- zidje, ki se je zrušilo tudi v četrti Vseh svetnikov. Brugnolo je v Benetkah nato tudi poročal o obrambni sposobnosti mesta in njegovih utrdbah, predložil pa je tudi izdelani načrt mesta Kopra.*" Ta inženir, ki je bil nečak slavnega Michiela da San Mi- cliielija, se je moral v Kopru muditi dalj časa, vsekakor pa je sem prihajal večkrat, kajti njego\o ime omenja znova župan D. G rad oni ci leta 1554 v zvezi s popravilom obzidja, ki se je v dolžini ca 30 korakov zrušilo za samostanom Sv. Ane. Kratka žu- panova notica zelo hvali njegovo spretnost pri tem delu kot tudi pri utrjevanju Bel- vedera.^" Prej ko slej se staro in nato v XV. >sltol. na novo pozidano obzidje nista nič kaj dobro vezala, saj zasledimo v poročilu žu- pana Salomona leta 1558 znova vest, da je mestno obzidje na mnogih delih v razpadu in da tihotapci izrabljajo nastali položaj ter iz hiš, ki so v bližini, preko porušenega obzidja tihotapijo različno blago.^* Župan Mauro \ svojem pKJročilu Benetkam navaja, da je dal izdelati novo karto Kopra z oko- lico ter jo poslal oskrbnikom za trdinjave.^^ Kaže, da so mestno obzidje do leta 1579- zopet spravili nekoliko v red, kajti tega leta je imelo le eno odprtino na severni strani mesta, kjer se je izrušil delček zidu.^' Leta 1583 poroča župan A. Morosini, da je zidovje staro in po starem narejeno, meni pa, da bi ne bilo porušeno, če bi ga skr^b- neje čuvali. Tako pa je ob svojem prihodu v mesolno posod za olje, v zbodni stolp 'pa je bil napolnjen s soljo. Prav tako sta bila oba stolpa le slabo povezana z železnimi vezmi. Močno oma- jano je bilo zidovje v začetku XVIII. stol. tudi med naslednjima .stolpoma vse do Mu- nicijskega stolpa. Lega slednjega je bila sila nepripravna, ker je bil močno pomak- njen iz obzidja in hkrati tuidi zelo blizu 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kopnini, izaradi česar so se Koprčani upra- vičeno že dolgo bali, da bi se ga sovražnik dokaj lahko polastil ter uničil v njem ve- liko zalogo smodnika. Toliko neprikladnej- ša je bila stvar zaradi tega, ker je poleg omenjene naloge ta stolp opravljal tudi ob- rambno funkcijo in branil velik del obzidja na tej strani mesta. V južnem delu mesta obzidje tudi v XVIII. stol. ni imelo stolpov, pač pa je pas obrežja med obzidjem in morjem in med Mudinimi iter Vrati Vseh svetnikov bil še vedno kar najbolj pripra- ven, da na njem razvrstijo topove, ki so mogli braniti teren od Municijskega stolpa pa do Mudinih vrat ter istočasno zaščititi s svojim ognjem tudi Levji grad. Ker pa je bil ta del mesta, potem ko je zob časa od- vzel Levjemu gradu velik del njegove ob- ramlbne sposobnosti, najobčutljivejši, je žu- pan Polcenigo še leta 1701 svetoval, naj se na obeh straneh Mudinih vrat izkopljejo jarki 7 okoličenimi nasipi, ali pa na vsaki strani vrat dvigne platforma. Predvsem pa se isti župan navdušuje, da bi med Mudini- mi vrati in Levjim gradom zgradili v obliki klina zunanji utrdbeni blok, ki hi bil ločen od starega obzidja in čigar ndtranje in zu- nanje stranice bi braniU iz starega obzidja. Čelo tega bloka pa naj bi tvoril že obsto- ječi Levji grad. S te utrdbe bi se po nje- govem mnenju dala najuspešineje braniti tudi stranica mestnega obzidja, ki poteka proti Velikemu pristanišču. Tudi zidovje med Mudinimi vrati in pristaniščem je bilo v tem času večkrat prekinjeno s pravokot- no nanj naslanjajočimi se zidovi vrtov ter s številnimi privatnimi zgradbami. Topovi, ki so bili nameščeni na bastiji pred prista- niščem, so mogli v sodelovanju z onimi na Musellskem stolpu braniti pristanišče. V tem odcepu obzidja v začetku XVI11. stol. prav tako opazimo skladišče soli in številne privatne hiše, ki so se neposredno dotikale obzidja ter so imele v .samem obzidju od- prtine za okna in vrata.'" Medtem ko ima- mo v začetku XVIII. stol. še povsem jasno linijo obrambnega obzidja s svojimi stolpi in nasipi, pomenijo naslednja desetletja za to oibzidje dobo popolnega, vsestranskega in neustavljivega proj>ada. Zidovje se je začelo podirati samo od sebe, v njem so se neprestano pojavljale tudi nove in nove okenske odprtine. Posamezni deli obzidja so prehajali v last meščanov, ki so jih po- lagoma sami pričeli rušiti ter gradbeni ma- terial uporabljati pri zidavi in popravilu hiš. Sredi XVIII. stol. nakazujejo smer ob- zidja le še stolpi in nekateri nasipi, nakar naglo izginejo tudi ti. Obzidje je kopnelo , kot pomladanska sneg, zobu časa pa so do današnjih dni kljubovala le še Mudina vrata z nekaj metri starega obzidja ob njej ter nekaj deset metrov obzidja na severni strani mesta, ki služi še danes kot škarpa vencu starih zgradb. Nove zgradbe so po- vsem razrinile črto nekdanjega mestnega obrambnega pasu in pričele rasti tik ob morju. Sledeč virom, s katerimi razpolagamo, se je v koprskem obzidju odpiralo kar dva- najst vrat. Med njimi jih je bilo šest opremljeno s stolpiči; Pusterla", Muda (ali »del Ponte«), Zubenaga'*, Brazzuolo, sv. Martina'« (ali »pristaniška«) ter Velika vrata. Drugih šest vrat pa je imelo med svojimi loki majhne cer*kvice, posvečene nekaterim svetnikom, ki so bili hkrati tudi zaščitniki posameznih mestnih četrti, tako: Izolska vrata s cerkvica sv. Zofije, Bože- draška vrata s cerkvico sv. Lovrenca in Donata, šempetrska vrata s cerkvico sv. Štefana, vrata sv. Tomaža z istoimensko cerkvico, Pretorijska vrata s cerkvico Vseh svetnikov ter iNova vrata s cerkvico sv. Mudina vrata v Kopru 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Margerite. Ni mogoče točno ugotoviti, v kakšnem časovmem redu so posamezna vra- ta nastajala. Le redko je njih nastanek mo- goče vzporediti z nastankom posameznih, z njimi z\ezanih cerkvic, ki so bile navadno vse zgrajene nekoliko kasneje, nekatere med njimi pa ijwgosto podprte in na novo pozidane. Nekatere med njimi so bile prav gotovo zelo stare. Arhivski podatki so \eč kot skopi, stilnih pa ni mogoče vzeti v ob- zir, ker so vsa vrata s cerkvicami vred pro- padla. Edina izjema so Mudina vrata. Vemo pa n. pr., da je 1. novembra 1340 škof Marco Semitecolo posvetil cerkvico Vseh svetni- nikov nad Pretorijskimi vrati v Kopru, 18. decembra 1346 je bil za poveljnika vrat sv. Martina imeno\an neki Marino Gisi, 6. februarja 1348 pa Lovrenc Fagunelli za poveljnika vrat v Božodragi."" Naldini v svoji knjigi: »Gorografija ecolesiastica« iz leta 1700 meni, da je cerkvica sv. Zofije nad Izolskimi vrati, ki je v njegovem času še stala, ena najstarejših.''^ Tudi cerkvica sv. Lovrenca in Donata nad loki Božedraških vrat je bila v Naldinijevem času še ohra- njena, četudi je bila že tedaj potrebna po- pravil. Poseben interes je vzbujala zaradi tega, ker je bila v notranjosti razdeljena v dva dela.*2 Tretja, ki je bila nad šempetr- skimi vrati, je bila 'po Naldiniju zgrajena v najstarejših časih nad loki tamošnjih prvot- nih vrat, za njegovega življenja pa je bila olepšana, verjetno predvsem v noitranj- ščini.*' Tudi nad vrati sv. Tomaža je stalo majhno svetišče, v katerem je še v Naldini- jevem času visela med drugimi tudi neka Carpacciova slika.*^ Cerkvica Vseh svetni- kov nad Pretorijskimi vrati, ki jih je ljud- stvo kasneje imenovalo kar Vrata Vseh svetnikov, je imela nekoč v treh enakih nišah celo tri oUtarje, konec XVII. stol. pa le še enega.*' Tudi šesta, tako imenovana Nova vrata so imela cerkvico, o kateri pravi Naldini, da je že od neikdaj stala na lokih. Konec XVIL stol. so tudi to restavri- rali, danes pa je ni več."** Poročilo župana Venerija pove, da je bilo leta 1533 poleg dvanajstih rednih vrat še nekaj izrednih, ki so se odpirala v hišah meščanov.'" V XIX. stol. ipa so imenovali vraita tudi nekatere druge odprtine v obzidju, ki so bile prire- jene za pešpot.** Do danes so se ohranila samo Mudina vrata, ki so jih Benečani na mestu prejš- njih vrat zgradili šele leta 1516. Ta odlična, jasna arhitektura, ki nosi že vse znake nove dobe, se ni prav nič s'kladala z osta- limi koprskimi vrati, ki so bila vsa skrom- nejša in so imela predvsem obrambni ka- rakter. Pri Mudinih vratih o tem karakter- ju ni več sledu, arhitektura daje tu le še vtis slav^oloka, na čigar čelni stranici je vklesan napis: SEBASTI AN V US - CON- TARBNVS EQUES - IVSTINOPOLITANVS - PRAETOR DATVS — ANNO AETATIS XXXII - INTER SVAE PRAET - MONI- MENT HOC QUOQ - IVSTINOPOLI RE- LIQVIT - VRBIS MVNIMINI ET - OR- NAMENTO. Celotna arhitektura tega vhoda ima podobo visoke lope s fasado v odličnem belem istrskem kamnu, kjer sta malo nad zokljem dve levji glavi, v koitih j>olkrož- nega loka pa se pojavljata mestna grba. Lopa je v notranjščini po višini razdeljena s tremi pilastri in krita z odprtim stropom z vidnimi tramovi. Na notranji strani, ki je obrnjena k obsežnemu, s kamenitimi plo- ščami tlakovanemu trgu z lepim vodnja- kom, je nekaj epigrafskiih plošč iz XVI. in začetka XVIII. stol. Med temi vrati in sosed- njimi stavbami se je ohranil še tisti kos sta- rega koprskega mestnega obzidja, ki je bilo dograjeno v XV. stol. Mudina vrata so po- pravljali že 1. 1650,*' zaradi statične nujnosti pa so fasado teh vrat v prvi pol. XX. stol. podrli in ponovno zložili.'" Zadnjič so bila Mudina vrata in obzidje ob njih restravri- rana v aprilu leta 1956. Varstvo koprskih mestnih vrat so v sred- njem veku zaupali meščanom isamim, ki so jih morali čuvati noč in dan. Kasneje so vratom obmorskih mest načelovali povelj- niki, v XVI. stol. je te ipoveljnike določe- vala Republika med ljudmi, ki so se odli- kovali v vrstah beneške vojske. Ključe vrat so čuvali »cauiderij« (ključarji), ki so jih vsako leto izvolili prebivalci posamez- nih mestnih četnti. Za županovanja Donata Mariipietra leta 1545 je mesto imelo kar 24 ključarjev, očitno za vsaka vrata po dva, ob koncu njegove vlade pa le še 13." Spo- četka so bili ti ključarji ugledne osebe, saj je moral vsak župan ob nasitopu svoje služ- be izročiti prisego v njihove roke. iNjihova naloga je bila tudi sopodpisovanje raznih pogodb. Koprski statuiti, ki so jih Benetke natisnile leta 1608, takole govore o njihovi izvolitvi in prejemkih: >Item statuimus, & ordinamus quod Gauiamembnejša obrambna naprava, ki je obvladovala vhod v mesto, pa je bil ne- dvomno Levji grad.^5 Ko so Benečani leta 1278 z arimado, ki je štela 2000 konjenikov ter lepo števiilo vojnih ladij, zavzeli Koper, so se najprej hoteli zavarovati pred vsakim morebitnim presenečenjem. Zato so že prve- mu koprskemu županu Morosiniju naročili, da zgradi trdnjavo, ki naj bi varovala me- sto, predvsem pa njegovo beneško posadko. Graditve trdnjave sta se nemudoma lotila Tomaž Gritti in Peter Gradenigo. Lokacijo tej trdnjavi je Republika premišljeno izbra- la na ce.5ti, ki je presekala morje in povezo- vala otok s celino. Ta cesta, ki je bila ši- roka nekako tri korake, je bila edina suho- zemna zveza s kopnim in po njej je moral vsakdo, ki je hotel priti v mesto. Trdnjava, postavljena na tej cesti, je mogla nadzoro- vati ne le ves promet v mesto in iz njega, marveč je v vojni predstavljala tudi naj- trši oreh sovražniku, ki bi se hotel polastiti mesta po tej poti. Levji grad je bil 93 ko- rakov oddaljen od Mudinih vrat ter 24 od kopnine. Imel je kvadratno obliko s pol- krožnimi stolpi, ki so se v vsej višini dvi- gali na vseh štirih vogalih. Obsegal je po- vršino 52 korakov, v višino pa je meril 45 beneških čevljev. Kot konstrukcijski mate- rial so uporabili močno rdeče žgano opeko, ki je dajala zelo slikovit kontrast z mor-. jem; to je z vzhoda in z zahoda oblivalo to i potentno arhitekturo. Dvoje močnih in do- \ bro zavarovanih vrat se je odpiralo na j južni in severni strani utrdbe, skozi katero ^ je potekala cesta. Vrata so bila zavarovana i s težkimi dvižnimi mostovi na verigah. Več- I nadstropna stavba je imela v notranjščini ; v pritličju arkadno dvorišče, spodnji pro-j stori so bili namenjeni skladiščem ter konj- ' skim hlevom. V višjih nadstropjih so bila i bivališča članov beneške posadke. Udobno opremljeno stanovanje kapitana pa je bilo v sredini med obema utrdbenima stolpoma, ki sta gledala proti mestu. Najvišje nad- stropje je bilo urejeno za obrambo. Ker je j imela trdnjava v notranjosti tudi vodnjaka I z izvirno in prineseno vodo, se je lahko ne- i omejeno dolgo upirala vsakršnemm napadu ' nasprotnika. Tam pa, kjer je odprto morje ; udarjalo ob masivno vznožje Levjega gra- j du, je bilo urejeno majhno pristanišče, ki je moglo sprejeti 14 velikih galej. Posadka Levjega gradu je štela 8 do 24 mož. Imela je svojega vodjo, ki pa je v vsem moral izpolnjevati navodila koprskega kapitana. Leta 1559 je posadka poleg kastelana in korporala imela 9 vojakov, od katerih je' vsak prejemal na mesec po 8 lir plače, kasneje pa še dodatek 2 lir zaradi izredno slabih življenjskih pogojev v tej utrdbi. : Skupni mesečni izdatki za to posadko so to- rej znašali okoli 100 lir, kaštelan pa je do-i bival vsak mesec po 10 in pol dukata." Na- | slednje leto se župan Mauroceno v svojem | poročilu pritožuje, da je notranje obzidje j Levjega gradu v zelo slabem stanju in \ pravi, da sta tudi oba vodnjaka nerabna, i ker je vanju pričela prodirati slana voda. : Ko se dotakne oborožitvenega stanja mesta j in gradu, ugotavlja, da je orožja sicer pre- j cej, je pa različnih vrst in dobršen njegov, del tako poškodovan, da bi ga v primeru i potrebe ne bilo mogoče uporabiti. Zato po- | živa vlado, da čimprej oskrbi novo orožje \ Bivši Levji grad v Kopru i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ter popravi škodo, ki jo je čas prizadejal obzidju, stolpom in Levjemu gradu.^^ V mirni dobi je posadka Levjega gradu pred- vsem opazovala gibanje tujih ladij v bli- žini koprske obale, pri tem delu pa so ji vsako noč priskočile v pomoč še štiri ga- leje, ki so imele prav tako nalogo nadzoro- vati in čuvati mesto pred presenečenji. Sredi XIV. s'tol. je pričelo tudi obstoju te utrdbe groziti zahrbtno močvirje, ki je vse bolj in bolj ogrožalo njene vzhodne stene. Ker so Benetke dobro vedele, kako drago- cena je ta trdnjava in kako odlično vlogo je imela v zadušitvi koprskega upora leta 1548, je beneški senat leta 1361 sklenil, da jo ponovno utrdijo. Strokovnjaki, ki so v ta namen prispeli v Koper iz Chioggie, so se posluževali ndke verste bagrov, s kate- rimi so izčiščevali blato, ki se je v dolgih stoletjih nabralo ob vzhodni strani trdnjave in ob cesti, ki je vodila skozi Levji grad v Koper. Kaže pa, da tudi ta dela niso dosti zalegla, kajti že leta 1366 senat znova od- reja, da se mora podreti 12 korakov ceste na vsaki strani gradu in manjkajoči del na- domestiti z dvema lesenima mostovoma na redkih pilotih, da bi s tem omogočili morju svobodno pretakanje iz ene na drugo stran in na ta način omilili posledice stalnega nanašanja rižanskega blata. Leta 1553 je bil Levji grad že zelo slab in župan Venier* meni, da se bo porušil, če ga ne bodo začeli takoj restavrirati.^^ Ldta 1545 pa Levji grad že ni mogel več kontrolirati dostopa v me- sto, ki je sicer v normalnih časih še pote- kal sikozi njega, ob eventualnem napadu pa bi sovražnik mogel prodreti s kopnega do zelo šibkih mestnih vrat tudi mimo njega, kajti naplavine so sedaj ob cesti ustvarile že okoli 100 korakov širok pas trdne zem- lje.'« V drugi pol. XVI. stol. ISO lesene pilote na tej cesti zamenjali z 22 kamenitimi loki, skozi katere se je poslej pretakalo morje, nanje pa so položili leseno cestišče. Toda tudi ob teh obokih je voda zastajala, brž ko se je ob njih nabralo blato. Zato je župan Priuli svetoval, da se mora vsako leto db teh pilastrih izkopati blato in s tem pospe- šiti cirkulacijo.«" Župan A. Zorzi je 1. 1481 menil, da bi bilo razpadajoči Levji grad po- trebno znižati za polovico, do kamenitega pasu v prvem nadstropju."* Toda tudi le- seno cestišče na kamenitih lokih je že po nekaj desetletjih odpovedalo. Leta 1589 pravi župan Z. A. Bon, da je most v takš- nem razpadu, da po njem ne more več iti promet, zlasti pa ne z vozovi in konji, ki so pri prehodu v veliki nevarnosti. In če se ne bo hitro poskrbelo za njegovo uredi- tev, bo brez dvoma to povzročilo veliko škodo, kajti po njem dovažajo v mesto živila in ostale potrebščine, iz mesta pa vo- zijo sol, vino, olje in drugo. Ce bo ta pre- voz prenehal, bodo ugasnili tudi vsi do- hodki, ki jih mesto dobiva od njih. Zupan je predlagal, naj bi se leseni most zame- njal z opečnimi loki, ki naj bi sloneli na kamenitih pilastrih. Mesto bi za to delo dalo težake, veljalo pa bi okoli 800 dukatov. Župan predlaga to rešitev tudi zaradi tega, ker bi obnova mostu z lesom stala skoraj ravno toliko, pri tem pa bi imeli še težave z lesom, ki ga je bilo v teh krajih zelo niello. Istočasno s temi deli pa naj bi izko- pali tudi blato, ki se je nabralo okrog ,pila- strov, da bi se morje mog'lo pretakati."^ Da je bilo to leseno cestišče zares zelo nepri- pravno in hkrati tudi nevarno, nam doka- zuje dožev dukale z dne 22. novembra 1589, ki naroča, naj se leseno cestišče zamenja z opečnim obokom." Dožev ukaz je bil že eno leto kasneje izvršen. Kljub temu pa ta mogočna trdnjava, ki je vselej odbila vse napade in ki je sovražnik nikoli ni mogel osvojiti, ni mogla, prav tako kot koprsko obzidje, za vselej kljubovati zobu časa. Najbolj razdiralno je nanjo v^plivala silna vlaga iz zamočvirjenega južnega dela Ko- pra. Kamen in opeka sta nezadržno razpa- dala, temelje in stene je neprestano izlizo- vala slana morska voda in ozračje. Čeprav so jo povezovali z močnimi verigami in že- leznimi pasovi, je bilo prej ko slej jasno, da se pričenja njen konec. Izgubila je svoje razgledne terase in dolge kolibaste strehe. Že leta 1576, so se pojavili prvi predlogi, da se razpadajoči Levji grad poruši. iPoročila o brezupnem stanju utrdbe si nato slede vse pogosteje. Nihče več ne misli na njeno restavpiranje. Ldta 1563 je bil Levji grad že bolj podoben vratom kot utrdbi. Število posadke pa se kljub temu ni zananjšalo. Župan Morosini misli, da bi bilo pametneje, grajsko posadko priključiti straži na trgu, grad pa podreti, kajti če ga drugi ne bodo, se bo podrl sam. Tudi cesta je bila tedaj zopet v skrajno slabem stanju, tako da so Kranjci, ki so z žitom prihajali v mesto in tod nakupovali svoje potrebščine, bili v ne- nehnem strahu. Ker je bila ta pot, kot smo zgoraj omenili, tudi za meščane edina zve- za in vir zaslužka, jo je dal župan s pre- cejšnjimi stroški popraviti in urediti."'' Tudi ostala poročila iz konca XVI. stol., ki go- vore o Levjem gradu, se sitrinjajo v mne- nju, da je obstoječa arhitektura že p)Ovseni odslužila. Župan Boldu leta 1606 meni, da bi bilo ta grad najpametneje porušiti do 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA temeljev ali pa ga obno^iiti popolnoma s solidnejšim materialom.*' Močvirje je v tem času doseglo že vznožje utrdbe in vlaga je izpremenila nekdanja stanovanja posadke v pravcate brloge. Usitrezno tem neznosnim pogojem mesto tudi ni moglo dobiti za to utrdbo dobrih vojakov. Posadka gradu je leta 1608 imela poleg kapitana še 7 vojakov in 1 bombardirja. Župan pa ise pritožnje, da so vojaki najslabši iin najpodlejši ljudje, da pa proti temu ni mogoče ničesar storiti, ker v taksnih pogojih noče služiti noben tuj najemnik, saj gradu vsak čas preti nevarnost, da bo pod sv^e razvaline po- kopal vse, ki v njem bivajo.'* Kako malo je zaleglo popravilo tega gradu, ki ga je izvršil leta 1621 župan Marino Bar- baro,*^ nam povedo naslednja poročila ko- prsikih županov iz let 1653, 1640, 1641, 1650, ki se vsa strinjajo v tem, da je stanje Lev- jega gradu brezupno.** Popravilo, ki ga je Idta 1677 izvršil župan Contarini in za ka- terega je potrošil komaj borih 50 dukatov, je bilo manj kot kaplja v morje, saj že na- slednjega leta žuipan Morosini z žalostjo ugotavlja, da je Levji grad strašen le še po svojem imenu in po tem, da se neprestano ruši, ter ugotavlja, da bi bilo vsako nadalj- nje popravilo zaradi njegove popolne iztro- šenosti povsem nesmiselno, za'to predlaga +udi on, da iga porušijo.*' Beneški strokov- njaki za utrdbe so leta 1682 znova pregle- dali stanje tega revmatičnega bolnika ter z modelom in risbo potrdili, da je njegova bolezen neozdravljiva. Kljub temu pa je v začetku naslednjega letta sledil še zadnji poskus, da se utrdba vsaj delno ohrani. Po predlogu istega župana Polceniga, ki je, kot smo zigoraj videli, poskušal urediti tudi koprslko obzidje, naj bi bil Levji grad vključen v sistem na novo iprojdktirane, da- leč izven pasu starega koprskega obzidja pomaknjene in trikotu jwdobne utrdbe. Levjemu gradu naj bi poirušili gornje nadistropje in z oboki utrdili spodnje, da bi moglo vzdržalti težo topov, ki bi jih namestili na vrhu trdnjave. Obsežen načrt za utrditev južnega dela mesta, ki ga je na- pravil župan Polcenigo s sodelovanjem dru- gih strokovnjakov za utrdbe,'* ni bil nikoli uresničen, deloma zaradi velikanskih stro- škov, ki bi bili potrebni za izvršitev tega dela, deloma pa tudi zaradi tega, ker se je zastor na pozorišču zgodovinske poti Sere- nissime že naglo spuščal. Levji grad, ki je dolga stoletja zvesto čuval Koper, pa je preživel tudi Republiko, ki ga je zgradila in ga ob koncu svoje poti pustila propasti. Svojo zadnjo ognjeno preizikušnjo je doži- vela osivela trdnjava 13. aprila 1809, ko so Avstrijci s topovskimi granatami skušali iz Kopra pregnati francosko posadko. V do- cela razrahljanih zidovih stare trdnjave so se irazlétavali av^strijski izstrelki, ne da bi grad mogli do kraja porušiti. To zadnje de- janje so morali izvršiti šele krampi celega bataljona avstrijske vojske leta 1820, po- tem ko je že dve leti popreje avstrijska oblast izdala odlok za porušitev. Na to nekdaj tako mogočno trdnjavo spominja danes le še odličen relief beneškega leva, ki je nekoč dominiral na njeni čelni stra- nici, danes pa je vzidan v pročelje palače Toltto v Kopru, nekaj bornih ostankov te- meljev pa je bilo mogoče opaziti v septem- bru leta 1956, ko so kopali jarek za tele- fonski kabel. Vse drugo počiva pod bonifi- cirano površino, ki je pokrila utrdbo in nekdanji kos morja ter močvirja na jugu Kopra. VIRJ IN LITERATURA 1. C. De EraJicesehi v »Note istoa-iclie« na str. 136 citira po iMinotu (Acta et Diplomata er. Tabulano Veneto) sledeči püsus: >Attcrari debeant inter muros et purpurarias a porta S. Martini usque ad portam Muselli que possunl esse circa CXX pasus, et hoc facto et atterato debeaoit postea atterari quantum videbitur de plus quod atterari posit . . .« — 2, M. Pahor; KoprÄki upor 1. — Istrski zgodovinski zbornik, iKoper leto I. — 1953, str. 57. — 7. Senato-Misti, ZV. XXV. str. 511 — dokument z dne 6. julija 154*); zv. XXV. str. 34 — dokument z dne 13. julija 1349; zv. XXV. str. 40 b — dokument z dne 6. avgusta 1349; zv. R. str. 56 t — dokumenit z dne 5. oktobra 1349. — 4. G. Ca^rin; L'Istria nobilissima, Tirieste 1905, str. 101 Op. ,1. — 5. idem, str. 102, Op. 1. — 6. fidem. — Staluta Justinopolis. Quintus Liber Statutorum, str. 14!, št. 17. — S. idem, str. 137, št. 14 — 9. Itiinerario di Marin Sanuto dell'anno 1463 v »Tstria«. IV. let. št. 66—67, ttr. 251. — 10. G. Caprin: Istria nobilissima, Trieste 1905. str. 102—103. — Serija »Relazioni« - Regi- stro 1 - 1521—1336 ex Codice Brera št. 197, str. 211: »Re- latio Viri Nobilis Ser Ioannis Minoto qui fuit Potestas et Capiltanues lustinoipolis, — Piresentata Die 2.a Martij 1529.1 — 12. Serija «Relazioni» - Registro I - 1521^1536 ex Codice Brera, st. 197, str. 145 lai si.: »Relatio Viri Nobilis Ser iLeonardi Venerio qui fuit Potestas et Caipitaneus lusti- nopolis. — Presentata die il.a Junij 1533.« — 13. Liber II Reiationum Mixtarum a 1549 usque 1562 — et Codice Brera str. 45 in 46: »MDLIIIil. Relatio Viri No.billis Ser dominici Gradonici reversi Potestatis et Caipitanei Justinoipolis. — 1554.« — 14. »Relationes Maritlimarum« a 1550 usque 1546 sept.s — ex Codice Brera, št. 223, str. 79 t: »Relation Viri Nobilis Ser iNioolai SaJamono, qui fuit iPoiestas et Capi- tanens Justinopolils per ipsum presentata et lecta in Excel- lentissimo Collegio die 17. Martij 1058.« — 15. »Relationes Maritimarum« a 1550 usque 1(544 isept.s — ex Codice Brera, št. 235, str. 100 t, 101, 102, 103, 104: 5i66o. 13 octohris. Pre- sentata per Virum Nobilem Vitum Maurocenum a Regimine lustinopolis. — 16. Serija »Relazioni« - Registro 4 - 1575— I576 — ex Codice Brera, st. 196, str. 90 t in si.: »Relatione del nobel homo Ser Nicolo Boudumier ritornarto di Podesta e Capitanio di Caipodistria. — 1579 dopo Giugno.— 17. Se- rija >ReIazioni« - Registro 4 - 1575—1576 — ex Codice Bcrera, št. 196, str. 153 in si.: >Relatione del Nob. Homo Ser Nicolo Donado ritornato di Podesta et Capitaneo di Capodistria. — .1580.« — 18. Statuta Justinopolis. — 19. Secund-us Liber Reiationum Maritimarum ~ ex Codice Biera, št. 27, str. 44t, 45, 46: sRelatio Viri Nobilis tSer Donati Maripietro reversi Poiestatis et Capitanei Justiftiopolis. — Presentata in Col- legio die 24 Jannuairij 1545.« — 20. Liber II Reiationum Mixtarum a 1549 usque 1562 — ex Codice Brera, št. 45 in 46: .»MDLII1I. Relatio Viri Nobilis Sor Domiiinici Gradonici reversi Potestadis et Caipitanci Justijiopolis. — 1554.« — 21. glej ojp. 14, — 22. jRelationes Maritimarum« a 1550 usque 1564 sept.s — ex Codice Brera, št. 323, str. 86—87 in 88: jRelatio Viri Nobilis Francisci Mauro Potestatis et Capitanei Justinopolis — 1559, 22. Augusti.« — 25. glej op. 16. — 24. Serija »Relazioni« — Registro 1852 etc. — ex Codice Brera, št. 198, od strani 55 i do str. 63: >Relatione del Nob. Homo Ser Alvise MorosiniI ritornato di Podesta et Capitaneo di 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Capo d'Istria. — Piesentata nel! Eccellentissimo Collegio a t" Marzo 1583.« — 25. A^rchivio generale veneto. — Col- legio. — Mapa »Relaaloini dei Rettori« — Capodislria—Pola: ;>Relat:ion di Capo d'Istria di Ser Marc Antoinio Contarini. — Letta nell Eccellentissimo Collegio del 1600, 8 luglio.« — 36. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa »Rela- zioni dei Rettori*. Capodistria—Pola : »Relatione dell N. H. Niicolo Grimani RitOirnato di Podesta et Capitano di Capo d'Istria. Presentata et letta ne! Eccel.mo Collegio. — li605. 28 Luglio.« — 27. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa >Rela?ioini dei Rettori«. Capodiistria—Pola: »Relazione di Capo d'Istria fatta per me Antonio Basadona ritornato da quel goiverno. 1604. 31 Marzo. — Letta nell Eccellentis.o Collegio.« — 28. Archivio generale veneto. — Collegio. — Vlapa »Relazio-ni dei Rettori« — Capodistriia—Pola: »Rela- tione di Capo d'Istrila di Francesco Boldu ritornato di Po- desta et Capitaneo presentata et letta nell Ecc.mo Collegio in Novembre li660.« - 29. Archiviio generale veneto. — Col- legio. — Mapa »Relazioni dei Rettori — Capodistria—Pola: yAbi4. 3 Ottobre. — Relatioine del Clariiss.mo Signor Scipion Miniio ritornato del Regimento di Capo d'Istria, presentata nelle -Secreta il giorno sopradetto dal circospetto Giacomo Gerardo Secretarlo, dal quale fu anche letta nell Eccell.mo Collegio.« — 30. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa ^.Relaziioni dei Rettori« — Capodristria—Pola: >1620. 24. Lugliio. — Relatione del N. H. Ser BeriiarNdo Mali'piero ritornato di Podesta e Capitano di Capo d'Istria, letta e presentata nell Eccell.mo Collegiio.« — 31. Archivio generale veneto. — Collegio. — Maipa ^^Relazioaii deit Rettori« — Ca- podistria—Pola: >lio21. 14 febbraio. — Relatione del N. H. Ser Martin -Barbaro tornato di Podesta di Capodistria. Letta in Collegio.« — 32. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa :s-Relaziom dei Rettori — Capodistria—Pola: »1641. Re- lazione del N. H. Sor Alvise Lippomamo ritoirnato di Po- desta e Capitano di' Capo d'Iistria. — 33. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa ^Relazioni dei Rettori« — Ca- podis-tria—Pola: >I644. 36. settembre. — Relation del N. H. sor .Francesco Tron ritomatto di Podesta e Capitano di Capo d'Istria. Letta nel EccelLmo Collegio.« — 34. Archivio ge- nerale veneto. — Collegio. — Mapa »Relazioni dei Rettori« — Capodistria—iPola: -»16>0, adi 7 febbraio. — Relazione presentata nell'Eccell.mo Collegio da ser Pietro Basadonna fu de ser Antonio, ritorniato dj Podesta e Capitano da Capo d'Istria.« — 35. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa >Relaz:ioni dei Rettori« — Capodistria—Pola: >1670. — Relatiorne del N. H. Pietro »Loredan ritornato di Podesta e Caipitano di Ca/po d'Istria.« — 36. Serija »Senate RetitoTIk, Filza 39: >Relazione di Giovanni Battista Conte Polcenigo (22 Ottobre 1701) dello sta-to e b!soigno di Ca-podistria.« — 3?. Ležala so med Pretorijskimi in Mudinimi vrati. Njih odprtina je vidna na tlorisu Kopra, ki ga je leta li619 na- risal Giacomo FiiJno. — 38. G. Va^tova.: La colonna di Santa Giustina, Capodistria li884, str. 45, 46, 50. 57. 58. — 39. Ta vrata omenja že dokument iz leta 1279, ki ga povzema De Franceschi v >Note storiche« iz Minoto: Acta et Diplomata er. Tabularlo Veneto. — 40. G. Gaprin; Istria nobiliissima, Trieste 1905, str. 192. op. 1. — 41. P. Naldini: Corografia ecclesiastica, Venezia 1700, Lib. 2, Cap. 1, str. 153. — 42. idem — Lib. 2, Cap. 1, str. 156. — 43. — idem — 44. idem — Lit. 2, Cap. 1, str. 157. — 45. idem — Lib. 2. Cap. 1, str. 158. — 46. idem — Lib 2, Cap. 1, str. 1,60. - 47. glej op. št. Ii2. — 48. Vrata Fontana, Bersaglio, dei Sali, Torchio in Fo-rnasa. — 49. gleij op. št. 34. — 50. B. Ta- maro: L'attivita iistriana della Soprintendenza reg>ion. etc., *Atti e memorile . .«, zv. 39, s^r. 207. — 51. glej op. št. 19. — 53. Statuta Justinoipolis, Liber, Tertius Statutorum, Cep. XVIII, str. 87: s.De Electioiie Cauideriorum, et de Plezaria danda eos annuatim.« — 53. Statuta Justimopolis, Liber Quartus Statutoirum, Cap. L, str. 101: :i>De Guardianis celatis«. — 54. Seriija >Relaz'ioni« — Registro 1582 — ex Codice Brera, št. 198, od str. 551 do str. 63: ^Relatione del Nob. Homo Ser Alvise MoTOsini ritornato di Podesta et Capitani^) di Capo d'Istria. — Piresnntata neU'Eccellesntis- siano Collegio a 17 Marzo 1583. — 55. G. Capriin: Istria no- bilissima, Trieste 1905, str. 93 in si. — 56. glej op. št. 22. — 57. Libre »Relationes Madtiimairum« a 1550 usque 1564 sept.s — ex Codice Brera, št. 223, str. 100 i, 101, 102, 103 in 104: SI560. 13 octobris. Presentarla per Virum Nobilem Viitura Maurocenum a Regimine Justinopolis«. — 58. glej op. št. 2. — 59. Seoundus Liber Relationum Manitimarum — ex Codice Brera, št. 207, «tr. 44 t, 45, 46: Relatio Viri Nobilis Ser Domati Maripietro reversi Potestatis et Caipitanei Justanopolis. — Presentata in Collegio die 24 Januarij 1545«. — 60. Serica »RelazOni« — Regi- stro 4 — 1575—1576 — ex Codice 'Br^ra, št. 196, str. 49 t in si.: ^Relatioine del Nobel Huomo- Ser Alvise di Prilli ritornato Podesta et Capiitanio di Capo d'Istria. — 1577.« — 61. Serija s-Relazioni« — Registro 4 — 1575—>1576 — ex Codice B-rera, št. 196, str. 159—166: ^Relatione del Nobil Uomo Ser Alessandro Zoxzi, ritormato di Podesta et Capi- tanio d'i Capo d'Istria. — Presentata nell'Eccellentissimo Homo Ser Zaun'Antonio Bon ritornato di Podesta e Capi- tanio di Capo dilstria. — Presentata nell'Eccelleintissimo Collegio axli 5. 'Novembre 1589.« — 63. Statuta Jiustino,poil:is, str. il91. Dukale doža Pascala CiconJa z dne 22. nov. 1589. — 64. glej op. št. 54. — 65. glej op. št. 28. — 66. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa «Relazioni ded Rettori« — Capodiilstria—Polai: »1608. 9 Lnglio. — Relatione del Cla- ri.mo Siig.r Marin Gradenigo ritornato dal Reggimento di Podesta et Capitano di Ca.T>o d'Istria presentata et letta il giorno sopradetto nell'Eccell.mo Collegio.« — 67. glej op. št. 31. — 68. Arhiivio generale veneto. — Collegio. — Mapa sRplaizioni dei Rettori« — Capodistria—Pola: >1640. 9 luglio. — Relation de sex Giacomo, ContaiPIni tornato di Podesta e Capitano de Capo d'Istria nell'Eccell.mo Collegio.« — 69. j1678, 6 Agosto. — Relatione del n. u. Angelo Marosini ri- tornato di Podesta e Capitano di Capodistria.« — 70. glej &p. št. 36. 5S ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA NOVOMEŠKI SPOMINI JOSIP WESTER II. Profesorska doba (1900—1902) Ko sem bil odslužil proistovoljsko leto pri 27. pešpolku, sem jeseni 1. 1899 nastopil sluiibo kot začasni učitelj na ideželni gimna- ziji v Ptuju. Življenje v tem takrat nem- skutarskem mestu za slovenskega imteli- genta ni bilo nič kaj prijetno. V učiteljskem zboru sta bila razen mene še dva Slovenca: prof. Martin Cilenšek, znani prirodopisni pisatelj, in katehet Ferd. Majcen. Vsi ostali profesorji pa so bili iNemci, kakor je bil tudi učni jezik na gimnaziji nemški. Slo- \'enščina je bila obvezna isamo za učence slovenske narodnosti, medtem ko je bila za Nemce, ki jih je poučeval prof. Majcen, ne- obvezen predmet. Poučeval «em tudi neob- vezno telovadbo. Z večino nemških kolegov sem se dobro sporazumeval. Ravnatelj Gubo, trd Nemec, pa me je kot učitelja slovenščine imel po- sebno ina pazlki. Tega sem ise zlasti živo za- vedel, ko je po pregledu pismenih izdelkov na konferenci prikazal kot hud pogrešek, da sem učencu, ki je v svoji nalogi opisal dogodek, kako so Nemci motili neko sokol- sko prireditev, in je te motilce bolj grobo ošibal, ocenil to nalogo samo kot »nezadost- no«, nisem pa učenca še prijavil, da bi ga naj bili še disciplinsko kaznovali. Ta doži- tek mi je delo na tej šoli hudo omrzil. Kmalu nato je prišla odrešitev. Na neki ve- selici v mariborskem Narodnem domu mi je deželni odbornik poslanec Robič zaupno povedal, da bom dobil zaprošeno službo v Novem mestu. In res je malo dni potem do- spel odlok naučnega ministrstva, da sem imenovan za pravega učitelja na movomeški gimnaziji. V Ptuju bi se ne bil mogel udo- mačiti. Zato mi je bilo slovo kaj lahko, tem bolj, ker se mi je izpolnila želja, da bi pri- šel v ho\j domače, kranjsko okolje, in to celo v Novo mesto, ki se mi je bilo že v deških letih priljubilo. Na novomeški gimnaziji je dotlej pouče- val slovenščino v višjih razredih prof. Ivan Polanec. To službo je bil nastopil 1. 1872 in je deloval na zavodu polnih 27 let. Umrl je dne 10. septemibra 1899. Zglasil sem se bil za razpisano učno mesto in ga tudi do- bil, tako da sem nastopil službo dne 1. mar- ca 1900. Prispel sem v Novo mesto z vlakom na pustni torek dne 27. februarja popoldne. Na kolodvoru me je pričakal prof. Vadnjal, prijatelj mi že izza graških visokošolskih let. Prvi vtisiki v mestu so mi zbudili me- šano počuitje: po glavni cesti na Vratih se je pomikal sprevod našemljenih pustoval- cev v spremstvu hreščečih muizikantov. No- vomeški pustni »korzo« je bilo toirej prvo, kar me je doletelo pri vhodu v mesto. Najprej sem se nastanil pri Štemburju v Kandiji, saj je bila njegova gostilna na naj- boljšem glasu. Tu sem se seznanil neki ve- čer s pisateljem Ivanom Pucljem, ki se je bil nalašč pripeljal v Novo mesto, da bi pri- sostvoval justifikaciji cigana Helda. Čudno se mi je zdelo, da ga tolikanj mika ta usmrtitev, in pojasnil imi je, da ga kot pi- satelja zanima videti obsojenca na njegovi poslednji poti, češ da mu utegne to nuditi motiv za kako povest. Tudi meni je Štem- bur, takrat šmihelski župan, ponudil vstop- nico za na morišče. Žal mi je bilo, da sem šel gledat ta odurni srednjeveški prizor. Zdaj obešenec, prej pa pustne seme — vse to sem smatral za zlovešče avspicije svoje druge novomeške ddbe. Gimnazija je bila takrat še v starem po- slopju zraven frančiškanske cerkve. Ravna- telj dr. Detela me je, ko sem se javil za nastop službe, prijazno sprejel. Dotlej sem s Poslopje stare novomeške gimnazije 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ga poznal le ,po injegovih leposlovnih spisih. Pogovarjala sva se samo slovenski, čeprav je bil uradni jezilk nemški. V učiteljskem zboru sem našel le malo iznancev: razen vrstnikov prof. Fr. Vadnjala in suplentov dr. Vlad. iHerleta in dr. Mat. Potočnika še svojega nekdanjega učitelja na ljubljanski gimnaziji prof. Fr. Jeraja. Učni iprostori so bili v 1. in 2. nadstrop- ju, medtem ko je v pritličju bila še vedno deška osnovna šola. Učiteljska zbornica je imela dve sobi, v eni teh je bila nameščena učiteljska knjižnica, dokaj dobro oprem- ljena s klasičnimi in znanstvenimi deli, imela je Itudi več spisov starejšega sloven- skega slovstva, med njimi celo popolno Dal- matinovo biblijo. — Učni jezik v nižjih razredih je bil slovenski razen v grščini, ki smo jo poučevali še v nemškem jeziku, v višjih razredih pa nemški razen v sloven- ščini. Konference so se opravljale v nem- škem jeziku, tudi tiskano letno poročilo »Jahresbericht« je bilo nemško. Vsa tri leta sem poučeval v nižjih razre- dih slovenščino, latinščino, grščino in nem- ščino, eno leto tudi geografijo, v višjih raz- redih pa slovenščino. Kot za telovadbo usposobljenemu učitelju mi je pripadel tudi ta pouk, ki se je kot neobvezen vršil šmihelski župan Jože Zurc-Štembur na konju V treh oddelkih. Ker v šolskem poslopju ni bilo ne telovadnice — še dvorišča ni bilo —, smo telovadili v dvorani, v nekdanji cerkvi kapucinskega samostana poleg po- šte. Ta mračni prostor je bil za telovadnico skrajno neprimeren, saj se ni dal ne dobro zračiti ne rzadostno čistiti. Zato sem za pole- tenski čas uvedel telovadbo na prostem — na trati pod kapelico Božjega groba na Grmu. Lastnik te parcele tiskarnar Jan. Krajec je dal ta iprostoj gimnaziji brez- plačno na uporabo. Tu je bilo dokaj ugod- no torišče za redovne in proste vaje, tudi za igre; za orodne vaje pa sem dal postaviti ogredje za drog in bradljo. — Tisti čas so bili na srednjih šolah uvedli t. im. mladin- ske igre. Tako smo nekaterikrat odkorakali v mestno okolico (v Pontov goad ali v Ra- gov log). Da je bil pohod strumne jši, smo si nabavili rog in boben. Ljudje so kar posta- jali, kadar je četa učencev v spremstvu tro- bentača in bobiniarja korakala sikozi mesto. Ko je bil neki večer v trdi zimi 1. 1901 izibruhnil na strmi Kapiteljski ulici nevaren požar, sva s tovarišem dr. Pipenbacherjem zaposlila tudi gimnazijske dijake v pomoč gasilcem. Kljub hudemu mrazu so vztra- jali pri gašenju, dokler niso ognja zadušili. Preitegovali so se pri brizgalnicah. Takrat Novo mesto še ni imelo vodovoda in bilo je treba s fizičnim naporom vodo črpati. Ko sem dal nato v V. razredu nalogo »Pri po- žaru na sv. Neže dan«, sem ob njej doznal, da je bila učencem taka zaposlitev kar po- goidu. Spomladi 1902 smo v prid dijaškemu pod- pornemu društvu priredili v Narodnem do- mu koncert z dramatično predstavo »Poto- vanje okoli sveta v 80 dneh«. To je igra brez ženskih vlog, ki sem jo ne vem v ka- teri nemški zbirki iztaknil in poslovenil. Sam sem bil obenem inscenator, dramaturg, režiser in inspioient, učenci iz višjih razre- dov pa igralci. Kostume smo si izposodili od uprave ljubljanisikega gledališča. Uprizo- ritev je bila zelo preprosta, vendarle učimkovita, nekaj tudi zaradi eksotičnega okolja, v katerem dejanje poteka. Kon- certne točke pa sta oskrbela prof. Am. Skerlj in pevski učitelj Igu. Hladnik. Cisti prihodek v prid podpornemu društvu je znašal ok. i250 kron, v Itistih časih lep pri- spevek. Zasebno sem gojil razne športe, že izato, da sem prosti čas pametno izkoristil, name- sto da bi posedal v kavarni ali gostilni, ka- kor so to navado imeli nekateri vrstniki. Na kolesu sem prevozil večkrat ne samo lepo bližnjo okolico, marveč sem opravil 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA tudi daljše ture čez Gorjance v Belo kra- jino, oh iKrki v Šmarješke Toplice ali v Belo cerkev k Majzlju, na Tolsti vrh k pri- jatelju Rudežu in še dalje v Kostanjevico, Brežice ali Krško, včasi tudi v svoj rojstni kraj na Bučko. Prijeten mi je bil kolesar- ski izlet v Dolenjske Toplice in še dalje do kočevarskih Crmošnjic ali pa v Zužemherk. Tako sem obredel precejšen del Dolenjske. S prijateljem sodnikom dr. Edv. Pajni- čem sva si bila iz Krive vrbe ob Vrbskem jezeru naročila čoln hrbtičar, kakršnega je dotlej imel edino odvetnik dr. Slane, ki je bil še drugače športnik — okreten jezdec. Sicer so imeli meščani na Krki čolne plitvi- čarje in še teh je bilo le malo. Čudno, da so kljub ugodnemu vodnemu stanju ta zdravi veslaški šport itako vnemar puščali. Saj tvori Krka spričo lenega teka malodane sto- ječe jezero od jeza nad mestnim mbnom gor do Srebrnič v razdalji kakih 4 kilo- metrov. V tistih letih je prišel v modo lawn ten- nis. Zato tudi novomeška družba ni smela zaostali. Ustanovili smo !teniški klub, igri- šče ipa je dal napraviti trgovec Medved na Drski, ikjer je imel hišo z gostilno. O polet- nih popoldnevih smo tam živahno igrali z loparji iin žogami. Družba je bila seveda slovenska, pnitegnili pa smo tudi oba nem- ška uradnika okrajnega glavarstva, vlad- nega svetnika Friedricha in komisarja Kresseta, po rodu Kočevarja; njegovo so- progo, rojeno v Moskvi, smo imeli za Ru- sinjo, čeprav je bila nemškega porekla. Za večerno razvedrilo smo imeli, enkrat na teden, kegljanje v Tučkovi gostilni. Kot najboljši kegljač je tam prednjačil tem- peramentni primorski rojak dr. Defran- ceschi, sloveči kirurg bolnice usmiljenih bratov. Planinstvo pa še ni bilo prodrlo na do- lenjsko stran, zato še ni bilo organizacije SPD. Le kaka manjša družba se je kdaj povzpela na Gorjance. Nekajkrat sem bil ina Hmeljniku, kjer sem ugotovil, da je tu najlepše razgledišče v novomeški okolici, nekaterikrait .pa sem pobrzel na Trško goro ali vsaj v nje znožje k — »Urški«. Narodni dom je bila slovenska - kazina: za neniško kazino smo smatrali hotel Schwarz. V Narodnem domu je bila čitalnica, oskrb- ljena z visemi slovenskimi časopisi in revi- jami; imeli pa so tudi graško Tagespost, češke Narodni listy in rusko Njivo. Tja so zahajali citat starejši člani, ki niso obisko- vali kavarne. V Narodnem domu so prire- jali razne zabave, plese in koncerte, ki pa niso bili pogostni. , Najbolj priljubljeno shajališče mestne družbe je bila štemburjeva gostilna v Kan- diji, zlasti ob sobotah in nedeljah. Tam so dnevno gostovali samski uradniki, juristi in prolesorji. Ob nedeljah in praznikih pa so bili tam družabni in Todbinski sestanki, kjer je bil zastopan tudi ženski spol. Šte- vilen je bil zbor juristov, saj sta bili v mestu okrožno in okrajno sodišče. Velik ugled so uživali sodni svetniki: Gandini, Golia, Leveč (brat literata Frana Levca), Munda, Smola in Škerlj. Na obeh sodiščih je bilo nameščenih tudi ^eč sodnikov in avskultantov. Med le-temi sta se kot strem- Ijiva jurista uveljavljala zlasti dr. Met. Do- lenc, sin ravnatelja kmetijske šole na Grmu, in dr. Mil. Škerlj. Oba sta po usta- novitvi ljubljanske univerze postala redna profesorja na juridični fakulteti, prvi za kazensko, drugi za trgovinsko pravo; oba sta bila pozneje tudi redna člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — Čudno, da se predsednik okrožnega sodišča Jos. Gerdešič, doma iz Bele krajine, bradat mož majhne postave, a najvišji predstavnik ju- ridične stroke, ni nikdar pojavil v zasebni družbi svojih podrejenih stanovskih tovari- šev. Odvetniki so bili trije: Dr. Slane, dr. Segula, ki je nekaj let tudi županil, in dr. Zitek, sami Štajerci. Janez TrdJna 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Samosvoja osebnost je bil pisatelj'Janez Trdina, ki je bival v svoji nizki hišici blizu okrožnega sodišča. Obedoval je v Tučkovi gostilni, kjer je vedno sameval, pozimi s kučmo na glavi in z volneno pahavko za vratom. Občeval menda ni z drugim ko s starim sodnim svetnikom dr. Andr. Vojskom. Nisem si mogel razložiti, zakaj živi ta ne- kdaj tako živahni in borbeni pripovednik tako samotarsko življenje kakor Ijudomrz- než. Menda ni maral za družbo, češ da se je mlajša generacija izrodila in odtujila sitarim narodnim idealom. V učiteljsikem zboru nas je bilo (petnajst članov, vsako leto s kako izmeno. Klasični filologi so bili: resnobni Miha Markič, at- letsko postavni dr. Pipenbacher, živahno zgovorni Fr. Vadnjal in duhovito segavi in odrezavi Al. Virbnik. Žal sem opazil, da Markič, Vadnjal in Virbnik med seboj niso bili v kolegialnih odnosih in da so se v jav- nosti molče prezirali. Bili so pač nasprotni si /zinačaji in različni temperamenti, ki se v svojem znanju in svojih nazorih niso uje- mali. Matematiko in fiziko v višjih razre- dih je poučeval Ign. Fajdiga, na videz strog, a dobrohoten učitelj. Dobričina Hug. Dr. Fran Detela, ravnatelj novomeške gimnazije 1890—1906 '¦ Skopal, po rodu Poljak, je poučeval risa- nje, v nižjih razredih takrat obvezen pred- met; slovenščini se ni nikdar dobro priučil. V letnem izvestju 1900/01 je v nemškem je- ziku objavil strokovnjaški opis in oceno Tintoreittove slike v glavnem oltarju kapi- teljske cerkve. Čudaški in samotarski ko- lega, pravi samosvojec je bil zgodovinar Jos. Jenko, ki je bil pwizneje premeščen v bukovinski Seret; tako daleč na avstrij- skem vzhodu dotlej menda ni služboval še noben Slovenec. Katehet je bil dr. Jos. Ma- rinko, rdečeličen gospod, ki je vneto skrbel za dijaško kuhinjo, kjer je nekaj desetk revnih učencev zastonj dobivalo dnevno hrano. — Nemška iprofesorja sta bila: filo- log dr. Rud. Ager, Tirolec po rodu, zgodo- vinar in germanisit pa dr. Kasp. Pamer, Gor- njeavstrijec, oba dobrodušna moža in pri- jetna stanovska tovariša. Pamer, strasten kadilec, je daljavo opravljenega sprehoda meril po številu izkajenih pip; v Gotno vas in nazaj mu je bilo »fünf Pfeifen weit«. — Petje je poučeval kapiteljski organist in skladatelj Ign. Hladnik. Gimnazijski pevski zbor je bil na dobrem glasu. Z ravnateljem dr. Detelom sva se kar do- bro ujemala. Prav nič mu nisem zameril, da je prišel hospitirat prav pepelnično sredo — h grščini v 4. razredu. Dasi sem nekaj ur pustne noči prebil na čitalniški zabavi v Narodnem domu — ravnatelj je stanoval tam v 2. nadstropju in mu je raja- nje 'plesalcev gotovo moulo miren spanec —, sem se bil doma še zdravo naspal, talko da me niso lasje boleli in je pouk gladko po- tekal. Ko sva iz razreda odhajala, mi je na hodniku izrazil svoje zadovoljstvo, a hudo- mušno pripomnil, češ da me pust ni nič po- bodel, ipač pa da so nekateri učenci bolj krmežljavo gledali. S tem mi je dal vedeti, da je inšpekcija veljala tudi učencem, ne samo meni. — Ravnatelj je imel navado, da je v glavnem dopoldanskem odmoru (15 mi- nut) prišel v konferenono sobo na kratek pogovor. Tu smo se pomenili o dnevnih do- godkih, komentirali časopisne novice, se vacasi dotaknili kakega jezikoslovnega ali literarnega vprašanja, vse to v lahkotnem, tudi šaljivem tonu. Tak odmor nam je bil nekak duševni in živč.ni oddušek. Lahko rečem, da mi je bilo delo v šoli skoizi vsa ta leta v pravo zadovoljstvo. Med marljivimi dolenjskiimi fanti, zilasti med Belokranjci, je bilo dokaj bistrih glav. V višjih razredih je bilo tudi nekaj »prise- ljencev« z drugih gimnazij, največ iz Šta- jerske, a nasploh to niso bili slabi ali zani- krni učenci. Nekdanji sloves novomeške 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA gimnazije kot »irefugium peccatorum« je vsaj v tej dobi izgubil svojo upravičenost. Zlasti v višjih razredih, ki .so šteli razme- roma malo učencev (po 10 do 20), je bilo poučevanje kar zložno prijetno. Ženski spol na šoli sploh ni bil zastopan, ne med učenci ne v učiteljskem zboru. Gimnazija je bila še zgolj — moška! Da bi se učenci bolje seznanili z drama- tiko, smo v VII. razredu brali Hamleta, ki je bil 1. 1899 izšel v Cankarjevem prevodu. To je bila iza dijake novost, da so prevzeli vloge posameznih oseb ter jih v učni uri recitirali. Še ponmim, kako imenitno se je učenec uživel v vlogo glavnega junaka Hamleta. Ker takrat še ni bilo deklet na gimnaziji, je vlogo Ofelije prevzel fant nežnejšega glasu. Pravili so, da soin bil precej strog, a pra- vičen učitelj. Od učencev sem pač zahteval red in točnost, lenuhe in nemarneže sem grajal, prizadevne bodril, nadarjene pK>spe- ševal. Ravnal sem se po pedagoškem načelu, da se mora tudi v mladinou spoštovati oseb- nost, saj se utegne iz njega razviti fiomemb- na oseba, mož, ki bo kdaj igral važno vlogo v javnem življenju. Ni puhla rečenica Ju- venalov izrek: Maxima debetur puero reve- rentia (Dečku prisitoji vse spoštovanje). Tega bi se moral zavedati vsak prizadevni učitelj. Kajpada se ta reverenca ne sme iz- maličiti v osladno srčkanje, še manj pa se izprevreči v glupo strahovanje. Ko si oib imeniku učencev v tiskanih let- nih poročilih zbujam spomine, moram reči, da so mi mnogi že povsem izginili iz pom- aieža, pač ker nisem prišel z njimi več v stik ali pa se v širši javnosti niso toliko po- javljali. iNekaterih ipa se še dobro spomi- njam, zlasti tistih, ki so se pozneje uvelja- vili vsak v svojem poiklicu ali pa so tudi v slovsltvu in znanosti zavzeli vidno mesto. Najbližji po svojem poklicu so mi profe- sorji in teh je iz tedanjega rodu izšlo pre- cejšnje število. Na njih na kratko omenim po njih zvanjn in delovanju. Leop. Andrée, profesor matematike in fi- zike na nekdanji realki, sed. I. drž. gimna- ziji v Ljubljani, je spisal za Mohorjevo družbo poljudno knjigo Elektrika, kot od- ličen radio-tehnik ]>a spis Radio. — Ivan Krajec, sin tiskarnarja Jan. Krajca, je bil profesor za nemščino na tej gimnaziji. — Abiturienti novomeške gimnazije 1. 1992. V zgornji vrsek'tor v mi- nistrstvu prosvete v Beogradu, naposled direktor klasične gimnazije v Ljubljani; objavil je vrsto spisov iz slovstvene zgodo- vine in o belokranjski folklori; kot ured- nik Lovca je spisal monografijo Ptičarji in sestavil Lovsko-ribiški slovar, prva tovrstna spisa v našem slovstvu. — Vine. Marinko, nečak kaiteheta dr. Marinka, klasični filo- log, je bil nekaj časa ravnatelj gimnazije v Užički Požegi, nazadnje profesor na ljub- ljanski V. gimnaziji. — Dr. Rudolf Mole, profesor slovenščine na mestni ženski re- alni gimnaziji, nato načelnik kulturnega oddelka mestne občine ljubljanske, je ob- javil razpravo o čbeličarju dr. Jak. Zupanu, urejeval mladinski list Naša bodočnost, mnogo je prevajal iz poljščine, zlasti Sien- kievviczevc romane Z ognjem in mečem. Križarji in Potop, ter sodeloval pri izdaji srbsko-ihrvatskih čitank in srbsko-hrvat- skega-slovenskega slovarja. — Fran Omer- za, profesor klasičnih jezikov na škofijski gimnaziji v Šentvidu, je objavil v Mentorju in tudi posebej prevode iz Homerove Iliade, Ajshila, Sofokleja, Horaca, Katula in Mar- ciala. — Karel Prijatelj, profesor zgodovine in zemljepisa, je bil naposled načelnik v ministrstvu prosvete v Beogradu. — Slavko Raič (prej Rajh), profesor klasičnih jezi- kov, je sestavil srbsko-hrvatske čitanke; kot vnet čebelarski strokovnjak je sotrud- nik Slovenskega čebelarja in sopisce knjige Sodobno čebelarstvo. — Jos. Schvsfeiger je bil profesor za matematiko in fiziko na nekd. ljubljanski realki, sed. I. gimnaziji. — Ivan Škerlj, klasični filolog, razgledan slovenski bibliofil, je bil profesor, napo- sled |>a ravnatelj na V. gimnaziji v Ljub- ljani. — Mart. Volavšek je bil profesor zgodovine in zemljepisa na tehn. srednji šoli v Ljubljani, nato pa v Sarajevu. Tudi ravnateljev sin Anton Detela si je izbral KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO učno stroko svojega očeta ter bil profesor klasičnih jezikov na ljubljanski gimnaziji; še kot upokojenec je bil funkcionar pri fran- coskem konzulatu v Ljubljani. Številna je tudi skupina juristov; večina njih je opravljala službo na razaiih sodi- ščih, nekaj pa jih je poslovalo kot odvet- niki. Tako je bil Gust. Barle predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu; dr. Vla- dimir Golia predsednik apelacijskega sodi- šča; Leop. Mastnak, sodnik kasači jskega sodišča; Ernest iKobe sodnik v Kranju in Aleks. Poznik predstojnik sodišča v Ptuju. — Odvetniki v Novem mestu so bili dr. Fr. Ivanetič, dr. Jos. Rezek, nekaj let tudi žu- pan, in dr. Iv. Vasic; v Ljubljani dr. Alb. Smole (prej Smola) in dr. Fran Lokar; v Mariboru dr. Fran Lipoid, nekaj časa tudi župan, v Dubrovniku pa dr. Mart. Malne- rič. Kot zdravniki so delovali iile moji bivši učenci: dr. Mirko Cernič v Mariboru, za- služen kot tvorec slovenske zdravstvene terminologije in avtor raznih strokovnih knjig; dr. Bož. Fajdiga, sin gimnazijskega profesorja; dr. Fr. iGerlovič, upravnik ljub- ljanske javne bolnice, in dr. Ervin Murgel. — Predstavnika inženirske stroke sta inž. Al. Horvat, redni profesor tehničine fakul- tete v Ljubljani, strokovnjak iza železniške gradnje, in inž. Fr. Rueh, bivši načelnik tehničnega oddelka nekd. banske uprave. — Kot politik in časnikar se je udejstvoval Ad. Ribnikar, v vojaški karieri pa je Al. Barle dosegel čin polkovnika. Samo ob sebi se razume, da si je dokaj abiturientov izbralo duhovnišiki poklic, ni- mam pa jih v raizvidu, ko niso dosegli viš- jih položajev v hierarhiji ljubljanske ško- fije. Vem pač to, da je Martin Kostelec, ki je maturiral 1. 1901, študiral klasično filo- logi jo in je sedaj kot p. doktor Avguštin opat cistercijanskega samostana v Stični. Železničarski poklic so si izbrali Jak. Me- jak, Mat. Miklič, Egon Tancig in Jos. Van- dot. Le-ta, doma iz Kranjske gore, se je priljubil kot planinski iin mladinski pisa- telj; snov za spise so mu nudile ljudske pripovedke domače pokrajine. Zlasti nje- gov Kekec je postal prototip bistrega in podjetnega mladinca, ki so ga posneli celo na filraski trak. Naj končno omenim še nekaj tedanjih dijakov, ki so se pozneje izikazali kot od- lični leposlovni pisatelji. Anton Debeljak — bil mi je učenec x 1. razredu — se je razvil v temeljitega lingvista ter razgleda- nega poznavalca in prevajalca, zlasti iz ro- manskih jezikov. — V višji gimnaziji sem bil učitelj Milanu (Emilu) Puglju, ugledne- mu našemu pesniku in novelistu. V onih letih so obiskovali ito igimnazijo učenci, ki so se pozneje vidno uveljavili kot slovenski kulturni predstaivniki. Taki so: Pavel Go- lia, temperamentni pesnik, dramatik in dra- maturg Narodnega gledališča; Herman (Vo- jeslav) Mole, pesnik in umetnostni izgodovi- nar, ki je za prve svetovne vojne v ruskem ujetništvu oibredel dosifci sveta (pesniška zbir:ka Tristia ex Siberia) in je sedaj pro- fesor umetnostne zgodovine na poljski uni- verzi v Krakowu; in — last, not least — Janko iLavrin, ki je po odisejsko živel med Rusi, nato pa našel svojo drugo domovino v Angliji, kjer se je uveljavil kot zname- nit književnik in uspešen literarni posred- nik. Sedaj živi ta slovenski in slovanski kulturni konzul v bližini Londona. Slavi- stično druištvo v Ljubljani ga je lani poča- stilo s častnim članstvom. Slutim, da sem v tem seznamku nehote in nevede prezrl še kaikega zaslužnega moža, svojega bivšega učenca, saj je odsihmal mi- nilo že več ko pol stoletja in jih je neiz- prosna Morana že precej odpoklicala v svoj mrki raj. Vendar že ta površno sestavljeni imenik lahko priča, da je edina dolenjska latiiniska šola poslala v sveit lepo število mož, ki so se vsak na svojem torišču izka- zali za delavne in koristne člane naše skup- nosti. Zato naj ostanejo njih imena zabele- žena v kroniki dolenjske metropole! 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZG, ODO V INO KRONIKA PRAVICE IN DOLŽNOSTI LJUBLJANSKEGA DEŽELSKEGA SODNIKA Pod nazivom deželsko sodišče (Land- gericht, Judicium criminale) razumemo od XV. stoletja do sredine XVIII. stoletja sodišča zem- ljiških gosposk, ki so v točno določenem okrožju dežele imela pravico v imenu deželnega kne- za izvrševati deželsko kazensko sodstvo v tež- jih primerih nad neplemiči. Deželni knez je po- deljeval deželsko sodno oblast določenim večjim gosposkam za njihovo okrožje. Tako okrožje je obsegalo več zemljiških gosposk, zato je bila v naših deželah v predmetnem razdobju cela vrsta takih, posameznim zemljiškim gosposkam podeljenih deželskih sodišč. Deželska sodišča so bila privilegirana, saj so smela sama izvrše- vati tudi krvno sodstvo, t. j. sodstvo nad življe- njem in smrtjo, in pa neprivilegirana, ker so smela izvrševati krvno sodstvo le na ta način, da so potem, ko se je v uvodnem postopku spo- znalo dejanje kot težje (iMalefiz), poklicala krvnega sodnika, ki je vodil razpravo in izre- kel po povpraševanju prisednikov sodbo.' Na Kranjskem je bilo po Zontarju le šest deželskih sodišč v rokah zemljiških gosposk, vsa druga deželska sodišča pa so bila v rokah vladarja samega oziroma njegovih organov.^ V Ljubljani je imel svoj sedež za območje ljubljanskega okrožja razen mesta Ljubljane ljubljanski de- želski sodnik, ki je bil podrejen vicedomu v Ljubljani (Landricliter des Vitzdonibischen Landtgericlit Laybach). V urbarju vicedomskega urada za Kranj- sko za leto 1656' so vpisane funkcije, ki jih je opravljal vsakokratni deželski sodnik ljub- ljanskega vicedomskega deželskega sodišča. V tem urbarju so vpisane tudi meje tega de- želskega sodišča, ki je obsegalo teritorij s se- verno rriejo Savo, na jugu do Vrhnike, na vzho- du do Škofljice in na zahodu do črte St. Vid— Polhov Gradec. Točen obseg ljubljanskega de- želskega sodišča je opisan na drugem mestu.'' Poglejmo najprej, kake pravice in dolžno- sti je imel ljubljanski deželski sodnik po vpisu v vicedomskem urbarju: 1. Smel je pobirati stojnino in cerkveno pra- vico na cerkvenih proščenjih (Standtgelt vnd Khirchen Recht, so dem Landrichter gebührt). Po vpisu v urbarju so se vršila v območju ljubljanskega deželskega sodišča cerkvena pro- ščenja pri sv. Heleni v Ponikvi prvega maja, t. j. na dan Filipa in Jakoba, pri šv. Ani v Pod- peči na dan sv. Ane, pri Sv. Lovrencu na dan sv. Lovrenca, pri cerkvi sv. Janeza Na Loži v nedeljo po sv. Jerneju, pri sv. Duhu v Vna- njih goricah na binkoštni ponedeljek, v Sujici na dan sv. Janeza Krstnika in je smel deželski sodnik tam pobirati pristojbine, v Preserjih pri župni cerkvi na dan sv. Vida, v Brezovici pri cerkvi^ sv. Antona prvo nedeljo po Telovem, na Rožniku pri cerkvi Naše ljube gospe tretjo nedeljo po veliki noči, v Šiški na dan sv. Jer- neja in je bil tu obenem kmečki ples, v Kose- zah pri cerkvi sv. Lovrenca in je na ta dan tudi tam v vasi Dravlje ples in v Glincah pri cerkvi sv. Antona na ta dan. 2. V območju vsega deželskega sodišča je dolžnost deželskega sodnika, da pride s svojim biričem na vsa proščenja in mora tam v imenu deželnega kneza preprečevati vse pretepe, tat- vine in vsa druga nespodobna dejanja ter mora dati pod pretnjo telesne kazni in globe 10 du- katov v zlatu oklicati, naj se vsakdo takih, nespodobnih dejanj vzdrži. Kdor bi ravnal proti temu in ga zalotijo, mora plačati dežel- skemu sodniku zapadlo kazen. Ce kazni ne bi plačal, odvede birič storilca uklenjenega v vi- cedomski urad. Če pa takih zločincev ne mo- rejo zasačiti pri dejanju samem, je deželski sodnik dolžan zahtevati od njegove zemljiške gosposke njegovo izročitev oziroma primerno postopanje. Če se zahteva na enem ali drugem proščenju dovoljenje za ples, se morajo prosilci o tem z deželskim sodnikom dogovoriti. Tudi goslači in drugi godci ne smejo igrati brez dovoljenja deželskega sodnika. Vsak točilec vina ali gostilničar, ki toči na dan proščenja vino, je dolžan dati deželskemu sodniku od vsakega vedra vina en bokal (ein Viertel) in od vsakega pol vedra vina en polič (ein halben) ; razen tega mora deželski sodnik točilcem določiti vinsko mero. Kdor bi bil za- sačen, da toči po nepravilni meri, ali kdor bi prodajal vino predrago, zapade deželskemu sodniku v kazen. Ce se najde v območju deželskega sodišča odtujeno blago, se mora plačati deželskemu sodniku pristojbina v višini 18 krajcarjev, pre- den se to blago dvigne. Tudi vsi kramarji, ki prodajajo na prošče- njih blago, so dolžni plačati deželskemu sod- niku en petak. Peki, ki prodajajo na proščenjih kruh, mora- jo ravno tako plačati od ene košare kruha en petak. Prav tako mora vsak čevljar ali drug kra- mar, ki prodaja, plačati en petak stojnine. 3. V primeru, da je bila v območju dežel- skega sodišča kaka oseba ubita in jo najdejo, se je ne sme nihče na kraju, kjer je bila ubita, dotakniti niti je premakniti prej, dokler se to ne prijavi deželskemu sodniku in se tam plača pristojbina in sicer en dukat v zlatu; nato šele dovoli deželski sodnik, da se mrtva oseba po njegovem biriču premakne in sorodnikom do- voli, da jo pokopljejo. 4 Če zahteva kak gospod ali deželan ali kdor koli od deželskega sodnika, da se kaka oseba pripre in jim izroči, pristoji deželskemu sodniku od vsake milje potovanja en goldinar njegovemu biriču in vsem ostalim osebam, ki jih vzame s seboj, pa po en goldinar na dan za vsakega. Ravno tako pripada deželskemu sodniku od vsake osebe, ki jo da prepeljati s spremstvom v ljubljanski grad, en državni tolar, in biriču 16 krajcarjev; ista pristojbina se mora plačati, če se ta oseba odvede iz gradu. Če pa je kdo kako osebo v območju deželskega sodnika ubil in če prejme storilec od sorodstva ubitega ali od njegove zemljiške gosposke zaradi sklenitve poravnave neoviran prost .prihod in odhod, ne sme sorodstvo brez vednosti in privoljenja deželskega sodnika skleniti tako poravnavo, temveč mora deželski sodnik poprej storilca zaradi njegovega zločina strogo zaslišati; sto- rilec sam pa je dolžan pred sorodstvom ubi- tega trikrat pasti na kolena in tako klečeč pro- siti za odpuščanje ter se z njimi pobotati. 5. Pravica izvrševanja gostilničarske obrti (Taffern Recht). Vsak gostilničar, ki na deželi toči vino na drobno, je dolžan dati deželskemu sodniku en i 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bokal vina in 8 krajcarjev; če se pri enem ali drugem zaloti nepravilna, premajhna mera, ga deželski sodnik kaznuje in mu odvzame posodo. 6. Gmajne (Gmain). Če se v območju deželskega sodišča prekop- Ije kaka gmajna in fam napravi njiva ali trav- nik, je deželski sodnik dolžan to takoj javiti knjigovodji vicedomskega urada, da se taka gmajna po dejanski potrebi zopet vzpostavi ali pa vpiše v urbar kot obdavčeno zemljišče; v tem primeru pripada deželskemu sodniku de- setina od take gmajne. Kljub temu si prisvaja deželno glavarstvo v Ljubljani — to se pripomni ad testandum — pravico, gmajno na Ljubljanskem polju po svoji volji izpreminjati in od tega pobirati pristojbine, ne vemo, iz katerega pravnega na- slova, ker je pri vseh gosposkah običaj, da spada to v pristojnost deželnega sodnega go- spoda. To se pripomni ad memoriam. 7. Predpisi o krvnem sodstvu (Mallefitz Recht). V primerili, da kakega hudodelca (Male- fitzperson) primejo v območju deželskesra so- dišča ali pa če tako osebo odda v vicedomski urad kaka druga gosposka kakor Smlednik. Co- ricane, Polhov Gradec. Loeatec in Ig. ie treba tako osebo oddati takof ali kadar se hoče mest- nemu sodišču v Ljubljani pod hišnimi vrati vi- cedomskega urada po deželskem sodniku. Ce natančneje analiziramo pod točkami 1 do 7 navedene pravice in dolžnosti ljubljan- skega deželskega sodnika, pridemo do tehle za- ključkov; Iz odstavka pod točko 1 vidimo, da so se vnšila v okrožju ljubljanskega deželskesra so- dišča na 12 krajih v letu cerkvena proščenja, na katerih je imel deželski sodnik pravico po- birati pristojbine. Kaf je treba razumeti pod cerkveno pravico (Khirchenrecht). v urbarju samem ni pojasnjeno, po mojem mišljenju pa je morala tista cerkev, kjer se je vršilo pro- §čenje, odstopiti en del svojih dohodkov de- želskemu sodniku. Za proučevanje naše folklo- re je zanimiva ugotovitev, da so bili kmečki plesi stalno vsako leto v Šiški in v Dravljah, pa tudi na drugih proščenjih so smeli plesati, če so prireditelji za to prosili, kakor je nave- deno v odstavku pod točko 2. Vsekakor so mo- rali za to dovoljenje plačati deželskemu sod- niku pristojbino po dogovoru. Iz prepisov odstavka pod točko 2 vicedom- skega urbarja je razvidno, da je bila dolžnost doželskega sodnika, da je moral s svojim bi- ričem obiskati vsa pod točko 1. navedena cer- kvena proščenja. Pri tem nadzorovanju ie iz- vrševal nad vsemi obiskovalci proščenj nekako gospodarsko in kazensko policijo, ker je smel v imenu deželnega kneza diktirati kazni za manjše prekrške ter je smel pobirati razne pristojbine za točenje vina in za prodajanje blaga. Te pristojbine so bile fiksno določene in so morali n. pr. trgovci plačati za dovoljenje prodajanja en petak in za stojnico še posebej en petak. Točilci vina so morali plačati pri- stojbino v vinu in so se morali posluževati pri točenju pravilnih mer. Zanimiva je v tem od- stavku določba, da se je morala plačati dežel- skemu sodniku za odtujeno blago, ki se je našlo v območju deželskega sodišča, pristojbina 18 krajcarjev. Ta predpis je verjetno v zvezi s preprečevanjem tatvin. V odstavku pod točko 3 je uzakonjen pred- pis, da je moral deželski sodnik v primeru, ko se je izvršil v njegovem okrožju uboj, pred- hodno izvršiti mrliški ogled trupla ubitega, preden se je smel ubiti izročiti sorodnikom. O priliki ogleda je smel deželski sodnik terjati posebno pristojbino, tako imenovani »krvavi denar«, kakor je bilo to predpisano v čl. 45 sodnega reda za kranjska deželska sodišča iz ieta 1553. Medtem ko je po čl. 45 navedenega sodnega reda znašal ta krvavi denar 1 funt in 1 fenig v belem, je znašal leta 1636 že en dukat v zlatu. Natančnejšo razlago o tem imamo v Zontarjevi cit. razpravi.' Po prvem odstavku točke 4 je spadalo v pristojnost deželskega sodnika, da je smel sa- mo on kot izvrševalec kazensko-sodne oblasti pripreti in izročati na svojem področju na prošnjo zločince drugim oblastvom ali prosil- cem. Ce je moral v ta namen potovati izven Ljubi iane, je pripadala njemu, njegovemu bi- riču in ostalemu spremstvu točno predpisana potnina. V drugem odstavku te točke pa je za- beležena najprej pristojbina, ki je pripadala deželskemu sodniku in njegovemu biriču v pri- meru, da je bila prepeljana kaka oseba v ljub- ljanski grad ali iz njega, v nadaljevanju pa so določeni predpisi o spravi v primerih ubo- jev med storilcem in sorodniki ubite osebe in je s tem predpisom potrjena razlaga v ze:oraj omenjeni Zontarjevi razpravi, da v tej dobi ni bila dovoljena zasebna sprava med storilcem in sorodniki ubite osebe, temveč le uradna sprava z intervencijo deželskega sodnika.* Iz predpisa odstavka pod točko 5 smemo sklepati, da je imel deželski sodnik pravico nad- zorstva nad vsemi gostilnami in vsemi toičilci vina v svojem okrožju in je smel za dovoljeno točenje vina pobirati predpisano pristojbino, ki jo je moral plačevati vsak točilec vina po vsej verjetnosti vsako leto na novo. Ravno tako je imel deželski sodnik nadzorstvo nad merami, ki so jih točilci vina uporabljali. Ana- logno temu predpisu in predpisom pod točko 2 smemo sklepati, da je imel deželski sodnik pra- vico nadzorstva nad vsemi obrtmi, ki so se iz- vrševale v njegovem okroižju. Iz odstavka pod točko 6 je razvidno, da je imel deželski sodnik pravico nadzorstva nad vsemi gmajnami svojega okrožja. Zanimiv je vsekakor predpis, da je pripadala deželskemu sodniku desetina od tistih njiv in travnikov, ki so bili na novo postavljeni na gmajnskem zemljišču. Iz pripombe k temu odstavku pa je razvidno, da je pri izvrševanju nadzorstva nad gmajnami na Ljubljanskem polju nastal spor med deželnim glavarstvom in vicedom- skim uradom kot deželni sodni instanci. V predpisu pod točko 7 je potrjena pristoj- nost deželskega sodnika nad vsemi osebami, ki so bile prijete na območju deželskega sodi- šča zaradi izvršitve hudodelstev oziroma, ki so bile oddane od drugih gosposk vicedomskemu uradu zaradi kazenskega postopanja po krvno- sodnem redu. Zanimiv pa je vsekakor pred- pis, da je moral ljubljanski deželski sodnik izročiti te osebe ljubljanskemu mestnemu so- dišču. Polec prikazuje v cit. razpravi tudi ljub- ljansko deže sko sodišče kot privilegirano so- dišče;' ker pa je imel po privilegiju tudi ljub- ljanski mestni sodnik pravico do izvrševanja krvnega sodstva, bi bilo iz tega sklepati, da ljubljansko deželsko sodišče ni bilo privilegi- rano sodišče. 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Kakor smo videli, je imel ljubljanski dežel- ski sodnik pri izvajanju javne uprave v svo- jem okrožju obširno delovno področje in temu primerne dohodke. V urbarju vicedomskega urada za Kranjsko iz leta ló^ó je vnesena pri seznamu hiš, ki so spadale v mestu Ljubljani pod užitek deželnega vicedoma, tale zabeležba: Hiša, ki je bila pred kratkim sezidana za deželskega sodnika, plača 10 goldinarjev dav- ka, »dagegen muss man dieselbe paulich hal- ten.« Deželski sodnik je torej nekako od leta 1636 stanoval v hiši, ki je bila sezidana zanj, moral pa je odvajati vicedomu letno 10 goldi- narjev davka in je moral hišo popravljati iz lastnili sredstev. i Svoje uradne prostore je imel deželski sod- nik verjetno v hiši vicedomskega urada na koncu Gosposke ulice nekako tam, kjer danes stoji ljubljanska univerza. Dr. Anton Svetina VIRI IN LITERATURA i. Dr. Janko Polec, Razpored sodnih instanc t sloven- skih deželah od 16. do 18. stoletja. Zbornik znanstvenih raz- prav, VI. letnik 1927-28, str. 12«. — 2. Josip Zontar, Kranjski sodnij red za dežebka sodišča iz 1. 1555, Zgodovinski časo- pis, iKoäov zbornik, letnik VI-VII leto 1952-1953, str. 569. — 3. Državni arhiv LRS, Laibacher Kreils, Rcctificierte Dojm- nical-Acte, lascikcl 4, fol. 1, 4 in 3>y-?55. — 4. L. Ha.upl- man, Erlänlorimgen zum historischen Atlas der österreichi- schen Aipenländer 1/4 Wien 1929, str. 463. — 5. Josip Zontar, ibidem, ttr. 571 ss in 581 ss. — ö. Josip Zontar, ibiidem str. , 571. — 7. Dr. Janko Polec, ibidem, str. 121. — j O MESTNI VIŠJI DEKLIŠKI ŠOLI V LjL'BLJANl Dne 9. novembra 1956 je poteklo šest- deset let, ko je bil odprt prvi letnik mestne višje dekliške šole v Ljubljani. To je bil za takratne čase velik ku turen dogodek. Višja dekliška šola je bil prvi slovenski učni zavod, ki je imel namen, nuditi naši ženi višjo izobraz- bo, kakršno more dati osnovna ali meščanska šola. Za žensko izobrazbo je bilo še proti koncu )rejšnjega stoletja splošno slabo preskrbljeno; caj šele za slovensko žensko mladino. Pot v gimnazije je bila še zaprta. Dekleta so se vzgajala večinoma po samostanih in privatnih inštitutih. Hodila so tudi na učiteljišča, ko so dovršila meščansko ali vsaj šest razredov osnov- ne šole. Vsa ta učilišča — tiičiteljišče in meščan- ske šole (privatne, saimostanske) — so imela nemški učni jezik. Saj so tudi starši dajali svoje hčere v samostanske šole večinoma zato, da so se naučile nemškega jezika; redke so se ulčile v samostanih ali drugih privatnih inšti- tutih (v Ljubljani je bil znani Hutov inštitut) še italijanskega ali francoskega jezika. Seveda so se seznanjale tudi s predmeti, ki so jim koristili pozneje v gospodinjstvu. Te šole so bile pravzajjrav namenjene višjim in srednjim stanovom. Največjo zaslugo za ustanovitev slovenske višje dekliške šole je imel dolgoletni napredni ljubljanski župan Ivan Hribar. Že kot ob- činski svetovalec se je ukvarjal z mislijo, ustano- viti višjo dekliško šolo. V svojih spominih piše dobesedno: »Predvsem sem si rekel, da Sloven- ci, ako hočemo, da bode naš napredek trajen, moramo skrbeti za višjo izobrazbo svoje ženske mladine. V srcu me je namreč peklo, ko sem vi- del, kako malo spoštuje slovenska ženska mladi- na, ko navrši šole, svoj materin jezik.« (Moji spomini, L str. 183.) Leta 1888 se mu je posrečilo pridobiti vele- trgovca Jos. Gor up a na Reki, da je daroval lOO.OOO kron za štipendije bodočim učenkam višje dekliške šole. (Istotam, str. 182.) V občinskem svetu je na seji 10. maja 1891 poročevalec prof. Fr. Orožen utemeljil jio- trebo višje dekliške šole. Občinski svet je pred- log sprejel in ga predložil s statutom vred šol- skemu svetu v potrjenje. Toda vse je nekam zaspalo, dokler ni bil v maju 1896 izvoljen za župana Ivan Hribar, ki se je takoj po izvolitvi lotil vprašanja mestne višje dekliške šole, ker je smatral nje ustanovitev za najnujnejšo na- logo mestne uprave, vedoč, da če je ne ustanovi mesto, ne stori tega noben drug faktor. Dežela zato ne, ker to ne spada v okvir Ijudskošol- skega zakona, vlada pa že iz načelnih ozirov, ker nam še drugih slovenskih srednjih šol ne da. (Moji spomini. I, i283.) Takratni avstrijski naučni minister baron Gautsch, ki je bil naklonjen ženskim višjim učiliščem, je obljubil odposlanstvu ljubljan- skega občinskega sveta, da bo storil vse za mestno višjo dekliško šolo; obljubil je tudi denarno podporo. S prostori je bilo težko. Saj je v aprilu 1895 prizadejal potres Ljubljani velikansko škodo. Mnogo hiš je bilo porušenih, tudi javna po- slopja so bila uničena ali so sploh toliko trpela, da so jih morali obnoviti. Vendar se je mest- nemu stavbnemu uradu posrečilo za prvo silo urediti učne prostore v drugem nadstropju zgo- dovinske Zoisove hiše na Bregu št 20. Pozneje je bila šola nastanjena v prosto.^h Glasbene Matice. Vendar župan Hribar ni miroval, do- kler ni dobila šola svoje lastne prostore. In zopet je priskočil na pomoč Josip Gorup, ki je kupil na Hribarjevo iniciativo bivšo, od potresa močno prizadeto deželno bolnišnico z zemlji- ščem vred in del zemljišča daroval mestu za zidavo mestne višje dekliške šole. Tako je bilo postavljeno v Ljubljani po načrtih arhitekta dr. Fabianija najlepše šolsko poslopje »Mestni ženski licej« na bivši Bleiweisovi (sedanji Pre- šernovi) cesti. Poslopje so slovesno odprli v oktobru 1. 1907. Dne 7. oktobra 1896 je javil Slovenski Na- rod, da se odpre slovenska višja dekliška šola na Bregu št. 20. Oba slovenska dnevnika in Laibacher Zeitung so prinesli uradne razglase o vpisovanju. 30. oktobra se je vrnil s poto- vanja prof. dr. L. Požar, ki si je bil ogledal razne podobne zavode v drugih deželnih mestih; posebno navdušen je bil s šolo v Pragi. Edino Slov. Narod je pisal pred tem o važnosti tega učnega zavoda. Dne 31. oktobra je prinesel uvodni članek, ki je poudarjal zlasti pouk, ki ga bodo opravili slovenski učitelji v slo- venskem jeziku. Dne 9. novembra ob enajsti uri je bila slav- nost v telovadnici I. deške osnovne šole na Grabnu (sedaj je tam arhitektonski oddelek tehnične fakultete). Slavnostni govor je imel ravn. dr. Požar, udeležili so se slavnosti zastop- niki takratnih javnih oblasti, starši in učenke. 47 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Dne 10. nov. je bil v Narodnem domu pri- jateljski večer, ki ga je priredil župan Hribar. Povabljeni so bili zastopniki vseh treh dnev- nikov ljubljanskih (Slov. Narod, Slovenec in Laibacher Zeitung) ; prišli so samo zastopniki Slov. Naroda. Bilo je več govorov; vsi govor- niki so poudarjali pomen novega višjega žen- skega učnega zavoda. V seji ohč. sveta dne ,1(2. novembra je poro- čal župan Hribar o otvoritvi mestne višje de- kliške sole. Poročilo pravi med drugim: j.Obža- lovati pa je, da se nahajajo celo v domačem taboru še ljudje, ki mečejo kamenje na ta za- vod ... naučni minister glede te šole ni stavil nikakega pogoja, temveč izrazil željo, naj bi se pouk uredil tako, da se bodo učenke poleg materinšičine naučile tudi nemščine in franco- ščine.« Prvi ravnatelj je bil prof. dr. Lovro Požar, ki je imel znižano učno obveznost na gimna- ziji, da je lahko vodil novi zavod in tudi po- učeval na njem. Ravnatelj je bil do 5. okto- bra 1907, ko je postal ravnatelj prve državne gimnazije v Ljubljani. Bil je torej na zavodu skupaj 11 let. Prva stalna učiteljica in »nadzorovalna da- ma« (to je bil naslov učiteljice, ki ji je bila poverjena ženska plat vzgoje) je postala Ma- rija Wessner (1836—^1951), odlična učiteljica na mestni dekliški osemrazrednici, izprašana za meščanske šole. iKasneje je imenoval obe. svet za stalnega učitelja Alberta Sica, ki je do takrat služ- boval v Št. Vidu nad Ljubljano; tudi on je bil izprašan za meščanske šole. Drugi ravnatelj je bil Ivan Macher, ki je poučeval na zavodu od početka in bil rav- natelj od 6. oktobra 1907 dalje. Med 37 osebami, ki so poučevale na mestni višji dekliški šoli od začetka pa do ukinitve zadnjega letnika, torej od š. 1. .1896/97 do 1910/11, je bila večina vzeta iz kroga srednješolskih profesorjev. Zelo mnogo jih je bilo, ki so se odlikovali kot vidni kulturni delavci. V prvi letnik je bilo sprejetih 37 gojenk, na koncu šolskega leta jih je ostalo še 26, ker je ena zaradi bolezni med letom izstopila. Po poklicu so bili starši: 6 uradniških vdov, 7 nižjih uradnikov, 2 višja uradnika (en zdrav- nik in en sodni svetnik), 3 služi tel ji, 3 obrtni- kov, 2 trgovca, 1 gostilničar; ena gojenka je bila odvetnikova sirota. Izkazalo se je torej, da so bili starši večino- ma srednje, če ne slabo situirani. Tudi pri zad- njem letniku, ki je štel 43. gojenk, bi se našlo skoraj isto razmerje. 6 gojenk je izhajalo iz učiteljskih družin, 6 je imelo male posestnike za starše, prevladoval pa je nižji stan, eni go- jenki je bil oče rudar, edino ena je imela za očeta tovarnarja. Poročevalec, ki je poučeval na višji dekliški šoli tri leta in pozneje na liceju in gimnaziji nad dvajset let, skupaj 27 let, lahko konstatira, da je bilo razmerje vedno isto; pozneje se je v bivši Jugoslaviji še bolj siproletariziralo. Vpeljana je bila šolnina, a večina staršev je prosila za oproščenje plačevanja. V šolo so pač pošiljali otroke, da so prišli enkrat do kruha. Bogatejši in »boljši« starši so se izogibali te šole. Pošiljali so otroke pač tja, kjer so se izobraževale njih matere. Sola je bila razvpita po krivici, da je »liberalna«, vanjo se je zaganjala stranka, ki je izdajala »Slovenca«, ker je bil pač obč. svet ljubljan- ski, ki je vzdrževal z ve ikimi žrtvami ta zavod. napreden. V začetku se ni mogel tako razvijati, kakor je bilo želeti, da je n. pr. v neki seji Kuratorija inšpektor Hubad pozival direktorja in druge, da bi bilo treba začeti s propagando po časopisih in ustno. Vendar je zavod napredo- val, četudi počasi. Avstrijska vlada je sicer podpirala ta prepotrebni zavod, a podpora je izpočetka bila v tem, da je vodil šolo državni profesor, ki je imel na svojem zavodu dopust, mesto mu je plačevalo samo direktorsko do- klado. Poznejša denarna podpora pa je bila precej majhna. Sola je imela tri letnike. Učna snov je ob- segala predmete, ki so se jih učili na učitelji- ščih; razen nemščine se je poučevala tudi fran- coščina. Posebna pažnja se je posvečala slo- venščini. Pozneje se je ustanovil še poseben pedagoški tečaj, ki je pripravljal absolventke višje dekliške šole za maturo na učiteljiščih. Enoletni trgovski tečaj je omogočil absolvent- kam, da so dobile službo v praktičnih poklicih. Mestni višji dekliški šoli skupno s treovskim ali pedagoškim tečajem so že pred osvobodit- vijo priznavali značaj popolne srednje šole, ker takrat pač druge srednje šole za žensko mladino ni bilo. V prvi letnik so se sprejemale deklice, ki so končale najmanj osemrazr&dno osnovno ali me- ščansko šolo. Leta 1900 so se ustanovili šestrazredni de- kliški liceji z opravljanjem zrelostnega izpita, po dovršenem šestem razredu. V prvi razred so imele dostop deklice, ki so končale štiri raz- rede osnovne šole. Tako so se začele polagoma ukinjati prejšnje višje dekliške šole. Tudi ljub- ljanski občinski svet je marca meseca 1905 soglasno sprejel licejski statut in 1. 1906 je sklenil postaviti šolsko zgradbo. Leta 1907 je bilo poslopje dozidano in se je odprl prvi raz- red. V š. 1. 1909/10 se niso več sprejemale de- klice v prvi letnik višje dekliške šole, tako da je bil v š. 1. 11910/11 zadnji letnik višje dekli- ške šole. Leta ili911 je prenehala z zadnjim letnikom mestna višja dekliška šola, ki je torej polnih 13 let opravljala lepo nalogo in vzgojila v narod- nem duhu 1489 deklet. Ta prepotrebna šola je našim dekletom podala lepo in obširno izobraz- bo in jim utrdila narodno zavest in dosegla s tem svoj namen. Marsikatera javno delujoča žena je bila gojenka mestne višje dekliške šole. Letos je minilo torej 45 let, ko je ta šola prenehala, a 9. novembra 1956 60 let, ko se je odprla. 6. avgusta pa je minilo sto let, ko se je rodila profesorica Marija W e s s n e r , prva učiteljica tega zavoda. S svojo skromnostjo in dobrohotno strogostjo je bila opora ravnatelju in učiteljskemu zboru pri vzgoji naše ženske mladine ob koncu prejšnjega in v prvem dece- niju sedanjega stoletja. Morda so se zdeli njeni nazori starokopitni, a skromnost je bila gotovo na mestu. Tudi njeno karitativno delo je bilo vzorno in nad vse požrtvovalno. Danes nimamo več šol, ločenih po spolu, enakopravno se deli znanost moški in ženski mladini, da lahko medsebojno tekmujeta oba spola v znanju in pridnosti. Dr. R. Mole VIRI: Katalogi v d. š; zapisniki kuratorija y. d. š. ; Izvcst.ia, zlasti članek v IV. Izvestju mestnega dekliškega Hceja itd.: Ivan Maher, Mestna višja dekliška šola, 1896/7 — 1,910/11; Ivan Hribar, Moji spomini, I. 1928; dnevniki Slov. Narod. Slovenec, Laibacher Zeitung. 48 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KR A JEVNO ZGODOVINO KRONIKA MUZEJSKE NOVICE MESTNI MUZEJ V PIRANU Piran, tipično obmorsko mestece, ki je do danes ohranilo svoj značilni miilje in obliko, se lahko ponaša s starodavno ipre- leklostjo. Mesto se na eni strani zrcali v modri morski gladini, s hrbtne strani pa ga v varnem objemu varuje majhna vzpetina in staro mestno obzidje, 'ki mu daje že od da- leč vidno silhueto. Tesne, sem in tja viju- gaste ulice, številni podvozi, hiše častitljive starosti, vse to daje Piraiiiai tisti posebni čar, ki priiteguje tuje in domače obisiko- \ alce. Mesto samo je bogato tako s slikovitimi, kakor tudi s številnimi kulturnimi in zgo- dovinskimi spomeniki. Na vsakem koraku se radovedinemu očesu odpre in pokaže ka- ka značilnost, bodisi v arhitekturi hiše, ponosnem beneškem levu, napisni plošči, gotski plastiki, baročnem portalu in po- dobno. Zato je razumiljivo, da se je morala v 'tem ibagatem okolju roditi misel za usta- novitev muzeja, ki bi ohranil sicer izgub- ljene ali propadajoče dragocene predmete in bi na drugi strani pokazal obiskovalcu vso bogato preteklost mesta. Prvo pobuido za to je dal leta i95'2 ta- kratni predsednik piranske občine, ki je prvi po vojni pokazal največje zanimanje za kulturne potrebe mesta. Za dom nove kukurne ustanove so izbrali dvonadstropno palačo Gabrielli de Casitro, ki so jo v ta namen restavriralli. Mlada ustanova je leta 1954 dobila svojega ravnatelja, ki se je pio- nirsko lotil z)biranja. Iz iako nabranega materiala so nastale prve tri zbiilke: kul- turno-zigodovinska, zbirka meščanske ma- terialne kulture iter zbirka, za katere na- stanek je dala pobudo najdba violiine slav- nega baročnega skladatelja in violinista Giuseppe j a Tartinija, rojenega Pirančana. Omenjeno zbirko dopolnjujejo njegove violinske sklladbe ter njegove matematične in fizikalne razprave. V tem obsegu je bil piranski muzej odprt za javnost 28. novem- bra 1954. Z neumornim zbiranjem in naku- povanjem se je večalo število muzealij, kar je dovedlo do otvoritve novih muzejskih prostorov. Sicer majhno ipodročje, ki pripada naše- mu muzeju, je bogato arheoloških najdb. Te povedo, kako se je razvijalo življenje v predzgodovini ter najstarejšem obdobju zgodovine. Prve pomembnejše arheološke predmete je dalo piranskemu muzeju slu- čajno odkrito najdišče v Sečovljah z ostan- ki rimske materialne kulture. Takrat skromno arheološko zbirko dopolnjujejo danes najdbe iz Kašteliirja nad Kortami, ki so bile plod lanskoletnih in Idtošnjih raz- iskovanj. Pestra zgodovinska preteklost mesta Pirana, ki je večkrat menjal svojega gospodarja, se zrcali v dokumentih ikultur- no-zgodovinske zibirke muzeja. Eden naj- dragocenejših dokuimentov te zbirke je tako imenovana »vdanoisitna liistiina«, ,s katero so piranski mestni očetje leta li283 »pirosto- voljno« ipredali svoje mesto beneški upravi. Iz ohranjenih doktoir.skih diplom in drugih odlikovanj je razvidno, da je imello mesto tudi svoje velike može. Zaradi pomanjkanja prostora sta v dveh sobah združeni kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. Le-ta pred- stavlja v veliki večini dela beneških moj- strov ali vsaj po njih vplivanih lokalnih šol. Zbirka bi ibila neprimerno dragoce- nejša, če bi hranila dragocenosti, ki jih je dala italijanska obla.st 1. 1940 odpeljati v Italijo. Lapidarij, nameščen v dveh pritlič- nih muzejskih prostorih, hrani epigrafske in heraldiane spomenike ter nekaj kameni- tih skulptur, pripadajočih različnim kultur- nim obdobjem. Poleg- že omenjenih z!birk je 'v muzeju še solimarska, iribiška in steklar- ska zbir'ka, ki akušajo sicer v majhnem ob- segu prikazati lokalne po«eibnosti piran- skega območja. V muzejsikem iposlopju gostujeta Mestna knjižnica in Mestni arhiv. Razumljivo je, da je muzej sam utesnjen. Zaradi tega abirke v obstoječem obsegu niso urejene tako, kot bi bilo sicer želeti. Na novo zibrani in še vedno dotekajoči material pa se ko- piči v depojih. Omenjeni ustanovi se name- ravata izseliti \' doglednem času v njima bolj ustrezajoče in že dodeljene prostore, ki pa za sedaj še niso vseljiv'i. Tedaj bo mogoče že obstoječe zbirke bolj smoitrno urediti, razširiti solinarski iin iri'biski ter na novo ustanoviti ipomorski oddelek, ki naj bi predstavili Piran kot naše tipično po- morsko mesto. Boitin Elica — Kovic Breda 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZGODOVINSKO BRANJE Loški razgledi III — 1956. Izdalo in založilo Muzejsko društvo v Skofji Loki decembra 1956. Uredil B. Berčič. 2;"8 strani. Pestra in bogata vsebina zadnjega zvezka Lolških razgledov priča, da loško Muzejsko društvo uspešno opravlja svojo nalogo v zvezi z izdajanjem tega vsakoletnega krajevno-zgo- dovinskega zbornika. Uvodni del zvezka, po- svečen narodnoosvobodilni borbi, je tokrat pre- cej obširen. iNedvomno je najvažnejši prispe- vek F. Fojkarja - J. Jelovška. ki jpcdaja ipregled organizacije, dela in vloge kurirske službe na Gorenjskem in ki ima tudi splošen oomen za zgodovino naišc iNOB. Enako bogat je članek N.Kavčiča o partizanskem tisku v škofjeloškem okrožju, kjer je bila zibelka te vrste borbene dejavnosti na Gorenjskem. Bolj memoarnega značaja so prispevki M. Zaklja - Žirovnika o osvobodilnem gibanju v Žirovski dolini, o sre- čanjih s četniki, dalje F. Lušina - Malega spo- mini na leto 1942, P. Mraka kronika dogodkov 1941—^1945 v šol. okolišu Gabrk in opis parti- zanskih tiskarn ravno tam ter prispevek A. Čes- na h kroniki NOB v Železnikih. — Osrednji del zvezka. Razgledi, prinaša zopet nekaj važnih prispevkov in razprav iz starejše dobe. Tu sta predvsem razprava dr. P. Blaznika »Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad pod Liibnikom ter njuni gradiščani«, pisana na podlagi doslej deloma nepoznanih virov iz tujine, in dr. J. Žontarja obravnava platnarstva in sitarstva v laškem gospostvu v XV11I. stoletju. I. Mohorič objavlja v prevodu pravila bratovščine kova- čev in ključavničarjev v Skofji Loki iz 1. 1678, M. Masterl opisuje gradnjo škofjeloških vodo- vodov v letih 1898—1902, J. Gašperšič pa raz- voj elektrifikacije v obč. Škofja Loka. V so- dobnost sega S. Kobal z analizo del. sredstev in financiranja reprodukcije v letu 1955. F. Pla- nina nas povede v zanimivo pisanem članku na izlet na Blegoš in v kraje pod njim. E. Cevc razpravlja o neznanem kiparju HR, ki je v začetku XVI. stoletja deloval na loškem ozem- lju, A. Baš pa opisuje noše na znani freski sv. Nedelje v Crngrobu iz 1. 1460/70. ki je edin- stven vir tudi za zgodovino materialne kulture in običajev. Ob 80-letnici rojstva dr. A. Der- mote objavlja B. Berčič nekaj njegovih pisem Zofki Kvedrovi, J. Dolenc pa je prispeval od- lomek iz monografije o A. Zaklju - Ledinskem Leposlovni del zbornika objavlja dva odlomka iz romana J. Plestenjaka, zaključujejo ga pa poročila, problematika in drobne zanimivosti, med katerimi je omeniti J. Žontarja pregled škofjeloškega čebelarstva in D. Goriškove čla- nek ob 20-letnici muzejskega dela v Skofji Loki. E. Cevc, Umetnost srednjega veka na Sloven- skem. Vodnik po umetnostnih zbirkah Narodne galerije v Ljubljani, 1. zvezek. Izdala in zalo- žila iNarodna galerija v Ljubljani 1956. 45 stra- ni + 40 slik. Prvi od vodičev po zbirkah Narodne galerije v Ljubljani leži sedaj tiskan pred nami. Tega dejstva se vesele vsi tisti, ki radi pogosto za- hajajo v njene zbirke, poglabljajoč se v umet- nostno bogastvo naše preteklosti. Izpod peresa enega naših najboljših poznavalcev srednje- veške umetnosti na Slovenskem je nastal ta važni in dragoceni priročnik. Uvod, ki zaičenja zvezek, je pravzaprav več kot to, saj nam daje lep in nazoren pregled ter značilnosti tokov srednjeveške umetnosti pri nas, vplivov, ki so z vseli strani pljuskali na naše ozemlje in vsak po svoje bogatili — oplojeni mnogokrat z do- mačim pojmovanjem umetnostnega ustvarjanja — našo kulturno, zgodovinsko in umetnostno dedSčino. Čeprav je večina umetnostnih spo- menikov te dobe še na terenu, pa hrani naša Narodna galerija že precej tega blaga v svojih zbirkah. V vodniku sta obdelana plastika — zlasti dobro ičas gotike, ki je tudi od XIV. sto- letja zapustila največ svojih izdelkov — in po- sebej slikarstvo, ki na Kranjskem konec XV. stoletja že povzema realistične tendence. — Katalog sam, ki seveda zavzema glavni del knjižice, daje osnovne podatke o posameznih spomenikih v zbirki in sicer razvrščenih po inventarnih številkah v oltarne in arhitekton- ske plastike ter originale fresk. O vsakem je navedena event, literatura, o nekaterih moj- strih, zlasti bolj znanih, pa so podane kratko povzete umet. karakteristike in podatki, ki so v mnogem plod avtorjevega lastnega obširne- ga znanstvenega raziskovanja. Posebej drago- cenih je 40 celostranskih slik v prilogi, ki pri- kazujejo glavne spomenike zbirke. Knjiga je tiskana v več jezikih na finem umetniškem papirju in bo brez dvoma našla svoje mesto v knjižnici vsakega ljubitelja domače pre- teklosti. 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Jaze Gašperšič, Vigenjc. Vodnik po zgodo- vinskih ižebljarskih kovačnicah v Kamni gorici, Kolnici, Kropi in Železnikih. Vodniki Tehni- škega muzeja Slovenije, VII. Ljubljana 1956. 104 strani + 38 slik + 2 karti. Omenjena knjižica prinaša več kot pove naslov, oz. je več kot zgolj vodnik po naših zgodovinskih žebljarnah. Saj opisuje avtor zgo- dovino teh žebljarn deloma na podlagi litera- ture, deloma pa tudi na podlagi gradiva iz naših arhivov vse od prazgodovine žebljarstva in vi- genjcev v Evropi. Opisuje cajnarice ali fuži- nice, nastanek žebljarstva in vigenjcev pri nas — tu bi se zlasti za dobo do XVI. stoletja dalo dobiti še več podatkov s sistematičnim pregle- dom zlasti urbariev — bolj obširno šele od konca XVIII. stoletja dalje. Zelo zanimiv in koristen je obširen opis vigenjske opreme, kjer so prikazani in tolmačeni predmeti in oznake ter način rabe. Posebno poglavje obravnava način preskrbe železarjev z rudo, drugo opi- suje razne vrste žebljev, ki so se kovali pri nas, nadalje zopet trgovino z njimi od sred- njega veka dalje, posestne, gospodarske in druž- bene razmere žebljarjev in končno delo in živ- ljenje v vigenjcih. Viri in slovstvo so pride- jani sumarno na koncu, enako krajši povzetek v nemščini. Dve karti prikazujeta število in lego fužin, vigenjcev, fužinic in drugih stavb v Kropi in Kamni gorici po franciscejskem ka- tastru iz leta 182.6. Iz vsega navedenega se vidi, da je knjižica prav zanimivo branje, čeprav je, kot že rečeno, le deloma to, kar pove na- slov, kar pa ravno njeno vrednost morda še poveča. O. Josip Zontar, SoUogojstoo in soUarstoo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja. Ljubljana 1957. — Slovenska akademija znanosti in umetnosti. razred za zgodovinske in družbene vede. Dela, 11; Inštitut za zgodovino, sekcija za občo in narodno zgodovino, 3. — Gorenjski tisk, Kranj. Strani 1160. Na 1Q4 straneh prave razprave (ostalo je povzetek v nemškem jeziku ter imenik krajev in oseb) je avtor temeljito obdelal v obliki monografije eno izmed tistih vej naše gospo- darske zgodovine novejše dobe, ki je bila, mo- remo reči, doslej nekoliko zanemarjena. Ima- mo že monografije o železarstvu, o agrarnih operacijah itd., dosedanja dela o svilarstvu pa so bila dokaj nepopolna. Z zaključki seže avtor prav do naših dni, povsod pa je pregleden in razumljiv. Ta panoga industrije oziroma točneje ma- nufakture je bila še najbolj razvita na Gori- škem, kjer so se živahno udejstvovali v tej panogi poleg domačinov in tujcev tudi Judje. Ljubljana je dala enega izmed najmočnejših svilarskih manufakturistov vse nekdanje Av- strije, Jerneja Čebula. Z novimi podatki ga je avtor primerno krepko poudaril. Pozneje vi- dimo, kako si je zlasti Kmetijska družba močno prizadevala, da bi dvignila zanimanje za svilo- rejo. Deloma zaradi klimatskih pogojev, delo- ma zaradi posebne tehnike v gojenju živalic, ki proizvajajo svilene niti, se razen na Gori- škem ni moglo svilarstvo pri nas nikjer drugje zakoreniniti kot stalna ali ustaljena zvrst in- dustrije. Sicer pa je zaradi posebnih okolišičin počasi pričela nazadovati tudi proizvodnja na Goriškem v času italijanske okupacije med obema vojnama. O Zontarjevem kvalitetnem delu moremo reči. da je v resnici tehten donesek k naši go- spodarski zgodovini v času nekako od reforma- cije do osvoboditve. J. S. Uredništvo Kronike prosi vse izdajatelje krajevnozgodovinskih publikacij, da pošljejo po en izvod za objavo poročila v rubriki »Zgodovinsko branje« mu Tiskimo in izdano v Ljubljani 1957. Tisk (iskarne :n'oiieia Tomšiča* v Ljubljani. Kiišeje izdelali klišarni >Ljudske pravicec v Ljubljani in >Gorenjskega tiska« v Kranju. Odgovorni urednik Zvone M^iklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Som. 51 Trgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom TEHNOMETAL LJUBLJANA Titova cesta 24 Telefon; 20-145, 21-547, 23-356, 23-453: brzojav: Tehnometal; p. predal 159 Valjani in vlečeni proizvodi črne metalurgije Valjani in vlečeni proizvodi barvaste metalurgije Plemenita jekla vseh vrst Kroglični ležaji Orodje in stroji za obdelavo lesa Orodje in stroji za obdelavo kovin Sanitarni in instalacijski material Tesnila Vijačni material Generalna zastopstva in konsignacijska skladišča inozemskih tvrdk: Gebrüder Leitz, Werkzeugfabrik, Oberkochen, Zah. Nemčija- specialno orodje za strojno obdelavo lesa Kärntnerische Eisen und Stahlwerks A.G. Ferlach, Wien, Avstrija - žica in orodje za obdelavo kovin Heinr. Sahm und Söhne, Remscheid, Zah. Nemčija- orodje »Findor« vseh vrst Tyrolit, Schleifmittel werke, G.m.b.H., Schwaz, Avstrija- brusne plošče vseh vrst Veletrgovsko podjetje MERCATOR LJUBLJANA Titova cesta 32 Telefon : 30-642. 31-552, 31-013 Brzolav: Mercalor Lfubltana Uvoz in izvoz Špecerijskega ter kolonialnega blaga LJUBLJANA šmartinska c. 50 TOVARNA KLEJA telefon: 30-568, 30-611 brzojav: ossa Izdeluje: kostni klej »Maček«, vse vrste kožnih klejev, prečiščeno foto in tehnično želatino, tehnične maščobe ter kostne moke za krmila in gnojila Trgovsko in uvozno podjetje z železnino, tehničnim in gradbenim materialom Metalka LJUBLJANA Parmova ulica 33 Brzojav: Metalka Ljubljana Poštni predal 202 Uprava: Parmova ulica 33, telefon 30-008 Komerciala: Parmova ulica 33, telefon 30-821 Računovodstvo; Parmova ulica 33, telefon 32-794 Uvozni oddelek: Parmova ulica, telefon 32-077 Nabavno prodajni oddelek in skladišče: Titova cesta 33, telefon 32-741, 31-185, 31-715 Skladišče: Vižmarje, telefon 27-15 Bančni račun pri Narodni banki V Ljubljani št. 601-T-57 Železnina in kovinski izdelki orodje, kolesa, šivalni stroji gospodinjske potrebščine gradbeni material sanitarni in instalacijski material uvoz Ljubljana Miklošičeva c. 8 in njene podružnice : UUBUANA Bethovnova ulica 13 Celovška cesta 99 Mestni trg 23 Parmova ulica 37 šmartinska cesta 22 DOMŽALE GROSUPLJE KAMNIK LITUA MEDVODE RAKEK VRHNIKA Opravljajo vsa v bančno stroko spadajoča dela, sprejemajo vloge na hranilne knjižice in Jih obrestujejo brez odpoved- nega roka po 5 "o, z odpo- vednim rokom po 5% do 6°/„ letno. Varnost in tajnost hra- nilnih vlog je zagotovljena 'S. 11 i It 1 1 m hi 145145 4???2330103026208?7648573757?11068760?7383