^ NIČ VEČ ^AN JSKIH POROK? k Stran 4 PRI LAŠKEM DUHOVNIKU JOŽETU HORVATU Stran 8 »KMETJE NE IŠČEMO SUBVENCIJ!« Stran 6 Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn p-. 31 - LETO 58 - CELJE. 31.7.2003 - CENA 350 SIT 22,5 HRK VROČE PICE ZAŽGALE STREHO Stran 26 STRELA POKONČALA GOVEDO Stran 27 ISKAL SOPLESALKO, DOBIL SOPROGO Strani 20-21 VRNITEV GRAJSKE GOSPODE Stran 10 »NASA ZMAGA BI BILA KRIVIČNA!« Stran 25 2 DOGODKI UVODNIK Usodni da z omejitvami Da je v Sloveniji družinsko življe- nje vse bolj na psu, da je srečnih za- konov oziroma sploh zakonov vse manj, je jasno. Tisti, ki se kljub vse- mu še odločijo za sklenitev zakonske zveze, so vredni občudovanja in kveč- jemu vsesplošne spodbude pri svoji od- ločitvi. Nov pravilnik o sklepanju za- konske zveze, ki je začel veljati pred kratkim, pa je vse prej kot prijazen do parov in svatov na poročni slove- snosti, čeprav bi domnevali ravno obratno, glede na to, da je skrbna država k sodelovanju pri besedilu pritegnila kar dve ministrstvi: podpisal ga je mi- nister za delo in družino Vlado Dimovski v soglasju z notra- njim ministrom Radom Bohincem. Nekateri členi namreč pikolovsko smešno določajo vse podrobnosti, brez možnosti odstopanja. Mogoče so se s tem res izognih improvizacijam uradnikov, vsekakor pa zvenijo rahlo neživljenjsko. Je morda matičar, ki ni iz Celja, ampak na primer iz Žal- ca, kaj manj primeren za sklenitev zakona dveh Celjanov? Morda zato, ker manj podrobno pozna oba kandidata in vse njune vzgibe za usodni da? Kdo ve, morda pa je prav to porok za dolgo in srečno zvezo? K njej bo po mnenju sestavljalcev gotovo svoje prispeval primeren uradni prostor, ki mora biti svetel in urejen, opremljen z mizo, podstavkom za prstane in okrasnim cvetličnim aranžmajem. Kaj pa, če ženin in nevesta nimata prstanov in jih tudi ne želita imeti? K opremi sodijo baje tudi stoU za udeležence. Verjetno zato, da bi lahko kdo od svatov na hitro zadremal, saj je predpisana dolžina obreda v povprečju 20 minut. V tem času lahko mladoporo- čenca seznanijo s celotno družinsko zakonodajo - koliko od vsega jima bo ostalo v spominu, bosta morda lahko preverja- la pri svojih odvetnikih že čez nekaj let. Bognedaj, da se želita poročiti kje drugje, na primer do- ma, kot sta si skromno zaželela ženin in nevesta Rok in Karmen iz naše zgodbe! Za tak postopek je treba imeti po novem pravilniku »pomembne razloge«, ali pa mora imeti upravna enota sploh možnosti za to. Očitno samo želja pa- ra po drugačni poroki v neobičajnem okolju, ki se še posebej vtisne spomin, ne zadošča več. Država jima tega veselja pač ne privošči. Za vse je poroka po istem kopitu in pika! Pa naj to počneta prvič ali pa že nevemkolikič. Toliko o upošte- vanju različnosti in prijaznosti do državljanov. In ob vsem tem je isto ministrstvo pred kratkim v proce- duro vložilo zakon o legalizaciji istospolnih partnerskih skup- nosti... TATJANA CVIRN Laščanom še enarunda Upravno sodišče zavrnilo zahtevo Interbrewa, da Pivovarni Laško omeji glasovalne pravice v pivovarski vojni so se spet križala kopja, pardon delniški glasovi, odločil- no potezo pa je včeraj po- vleklo upravno sodišče, ki je zavrnilo zahtevo belgij- skega Interbrevva po izdaji začasne odredbe, s kate- ro bi se Pivovarni Laško na današnji skupščini Pi- vovarne Union prepove- dalo glasovanje z več kot 24,24 odstotka Unionovih delnic. Interbrew namreč ni us- pel dokazati, da bi z uve- ljavljanjem vseh glasoval- nih pravic Laščanov nasto- pile hudo škodljive posle- dice za ekonomski in kon- kurenčni položaj Uniona. Laščani so že pred odloči- tvijo upravnega sodišča zah- tevo Interbrevva označeva- li za pravno neutemeljeno in trdili, da Pivovarna Laš- ko povsem legitimno raz- polaga z vsemi Unionovi- mi delnicami. Upravno sodišče je o gla- sovalnih pravicah razprav- ljalo na podlagi zahtevka belgijskega Interbrevva. Ta je namreč že minulo sredo vložil tožbo, s katero zah- teva, da sodišče razglasi za nično odločbo urada za vars- tvo konkurence o skladno- sti koncentracije med pi- vovarnama Laško in Union. Tožbo, s katero naj bi zahte- vali brezpogojno soglasje za prevzem Uniona, so napove- dovali tudi Laščani. Če Inter- brew s tožbo na upravnem sodišču ne bi uspel, so od so- dišča terjali izdajo začasne odredbe, s katero naj bi so- dišče Laščanom na današnji skupščini prepovedalo glaso- vanje s presežkom delnic. Laš- čani imajo namreč v Unionu skoraj 48-odstotni lastniški delež, presežek delnic pa se nanaša na skoraj 25 odstot- kov, ki jih je imela Pivovar- na Laško pred začetkom iz- vajanja postopka koncentra- cije. Po razlagi Interbrevva bi sicer sprejeti sklepi lahko povzročili hude škodljive po- sledice za ekonomski in kon- kurenčni položaj Uniona. Torej, povedano drugače: Interbrevv je zahteval, da upravno sodišče na skupšči- ni Pivovarne Union Laščanom omeji glasovalne pravice na 24,24 odstotka. Potem bi bel- gijski lastnik, ki razpolaga z 41,2 odstotka kapitala, lah- ko izglasoval večino sklepov, ki jih je predlagala Uniono- va uprava. Ta je delničarjem predlagala pet sklepov. Za sklepanje o revizorskem po- ročilu o poslovanju družbe v letu 2001, delitvi dobička, podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter pred- log o imenovanju pooblašče- nega revizorja družbe za le- tošnje leto je dovolj navad- na večina na skupščini pri- sotnih glasov - torej 50 od- stotkov plus en glas. Za potr- ditev predloga, da se v nad- zorni svet družbe imenuje nekdanji predsednik uprave Mitja Lavrič in ?a sprejetje predloga o spremembi statu- sa družbe pa zakon zahteva kvalificirano večino glasov, torej 75 odstotkov. Če bi upravno sodišče ugo- dilo zahtevi Interbrevva, bi Zadovoljni Tone Turnšek - s podporo Cogita in Perutnine bi lahko prišel do večine na skupščini Uniona. verjetno lahko izglasovali večino predlaganih sklepov, razen imenovanja Mitje La- vriča za novega člana nad- zornega sveta - tega predlo- ga Laščani verjetno tako ali tako ne bodo podprh, Bel- gijci pa tudi ne bi dobili kva- lificirane večine. Tako je bi- lo pričakovati, da Lavrič v nobenem primeru ne bo imenovan. Belgijci trdijo, da bi (oziroma bodo) lah- ko namesto Lavriča Lašča- ni v nadzorni svet imeno- vali nekoga iz Pivovarne Laško, ki bi tako dobil vpt gled v vse zaupne dokumer te. Drugače pa je sedaj z g\i sovanjem o razrešnici upn vi in nadzornemu svetu [i deUtvi dobička. Laščani irai jo 47,8 odstotka glasov, zal je pomembno, kako bosta di nes glasovala manjšinska de ničarja Perutnina Ptuj (prit ližno 5,5 odstotka glasov) i družba Cogito (2 odstotka gl sov). URŠKA SELIŠNl Foto: GREGOR KATl Prva informacijska pisarna v Podsredi s pomočjo ministrstva za kulturo in Zavoda za ku! turno dediščino Slovenije so v Podsredi odprli prvo in formacijsko pisarno v Sloveniji, ki bo delovala v deln< obnovljeni trški hiši sredi Podsrede in bo v okviru celo vite prenove hiše postala del informacijskega središč* Kozjanskega parka. \ Ob otvoritvi je v nagovoru ministrica za kulturo Andre ja Rihter povedala, da bodo še letos podobne centre odpi li v Murski Soboti, Kamniku, Krškem in Štanjelu. Infof macijska pisarna bo odprta dvakrat tedensko, v njej pa bi lahko vsak dobil podrobne informacije o posegih v naravi in kulturno dediščino na varovanem območju parka. ^ pisarni se bosta srečevali dve stroki, narava in kultura, & dobrega sodelovanja pa bodo imeli največ koristi ljudje ki živijo v parku. Novo pridobitev je pohvalil tudi župan Kozjega Andrfi Kocman, ki je vesel, da je Podsreda osrednji turistični kra v občini, kjer se ustavlja veliko domačih in tujih turistom ter da bo kmalu v isti stavbi nastal tudi prvi Turističn' informacijski center v občini. Andreja Rihter se je po otvoritvi udeležila okrogle ni z mladimi, ki sodelujejo v mladinskem evropskem ialm ru, nato pa v spremstvu direktorja Francija Zidarja še Podsreda. 'HT Savinja pod Ero Včeraj so se na skupšči- nah zbrali družbeniki tr- govskih družb Savinja Mo- zirje in Era Velenje, ki so med drugim odločali o pri- pojitvi Savinje k Eri. Sicer je Savinja, ki deluje kot samostojna pravna ose- ba, že sedaj poslovno pove- zana z Ero. »Savinja je vse- skozi delovala v nekih nave- zah - nekdaj s celjskim Mer- xom, kasneje v sistemih ABC in Suma,« je pojasnil direk- tor Savinje Gregor Verbuč in dodal, da bodo družbeniki ta- ko Savinje kot Ere verjetno potrdili predlagano pripoji- tev. Če so se družbeniki na včerajšnjih skupščinah stri- njali, se bo Savinja oktobra tudi kapitalsko začela pove- zovati z Ero, prihodnje leto pa bodo mozirsko družbo iz- brisali iz registra gospodar- skih družb. Sicer je v mozir- ski Savinji 60 zaposlenih, največji, 24-odstotni lastnik, pa je že sedaj velenjska Era. Trgovska družba Era pa je v soboto odprla prenovlje- no samopostrežno prodajal- no Tržnica. Posodobljena tr- govina, ki zaposluje 40 tr- govcev, je prijaznejša do kup- cev, odprta pa bo vse dni v letu med 6. in 23. uro. Pre- nova trgovine je stala 370 mi- lijonov tolarjev, kupcem pa je na voljo tudi sto parkir- nih mest. Velenjska Era bo na tisoč kvadratnih metrih prodajnih površin Tržnice ponujala 16 tisoč različnih izdelkov, kupci pa bodo lah- ko izbirali tudi med sveže pripravljenimi jedmi, ki jih bodo pripravljali štirje ku- harji pod vodstvom kulina- rika. V supermarketu se na- hajata tudi sodobna cvetli- čarna in bistro. US, Foto: GK Tržnica je bila prva samopostrežna trgovina v Velenju. Na sredini velenjski župan Srečko Meh in direktor Ere Gvido Omladič ob otvoritvi prenovljenih prostorov. Št. 31 -31. julij 2003 DOGODKI 3 Župan Bojan Šrot in direktor CM Celje Marjan Vengust sta ponosna na nogometni štadion, ki bo otvoritev dočakal 8. septembra. Štadion dobiva končno podobo Gradnja nogometnega Jdiona v športnem parku ulovec gre h koncu, tribu- t so že pokrite in počasi »bivajo končno podobo, iaj hitijo z urejanjem no- anjih prostorov, zlasti ti- ih, ki so potrebni za iz- tdbo prvih nogometnih te- m. Prvotno zamisel o gradnji ene tribune so za zdaj opu- ili, si pa še naprej prizade- ijo, da bi na štadionu po- stavili tudi razsvetljavo, kar bi omogočilo igranje atrak- tivnih nočnih tekem. Pri tem se občina in klub CM Celje Publikum še naprej dogovar- jata z Nogometno zvezo Slo- venije, ki tudi za dodatne tri- bune pušča vrata za dogovo- re še naprej odprta. Zelo po- membno je, da je stekla že tudi prodaja poslovnih pro- storov pod tribunami, saj iz tako pridobljenega denarja fi- nancirajo gradnjo. Direktor Komunalne direkcije Silvo Plesnik je prepričan, da jim bo uspelo prodati vse prosto- re, saj po njegovem mnenju do zamud prihaja zato, ker z gradnjo zamuja tudi Merca- tor. Vsekakor je že znano, da bo otvoritvena tekma 8. sep- tembra, ko bosta golovško tra- vo preizkusili mladi repre- zentanci Slovenije in Fran- cije. Po terminskem načrtu na- preduje tudi gradnja sosed- nje športne dvorane. Že septembra naj bi dobila streho, rok za dokončanje vseh del je 1. december, glede na vse doslej oprav- ljeno pa kaže, da ovir za pr- ve tekme v dvorani, načr- tovane za decembra, in za nemoteno izvedbo celjske- ga dela bližnjega evropske- ga prvenstva v rokometu, ne bo. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC KRATKE-SLADKE Brumen in trava Poznavalci slovenskega športa so pred kratkim tuhtali o iločitvi rokometnega reprezentanta Matjaža Brumna. Bivši |falec Prul je namreč podpisal pogodbo s Celjem Pivovar- b Laško. »Čudno, da se ni odločil za nogometni klub CMC iiblikum, tam je vendar veliko več trave!« so družno lodrovali. Vrv in Jaica čez sedem let vse prav pride, pravi slovenski rek. Potrjuje 'izvajalec del pri menjavi nosilne vrvi za nihalko na Gohe. ^0 drug kot Marjan Prelog, ki najbolje pozna vse pasti Golt ^ le, da je bil dolgoletni direktor smučarskega centra, gon- ila in nosilna vrv sta vplivali tudi na odpoved njegovega •lovnega mesta v podjetju Golte. Res da prej kot po sedmih 'ih, pa Prelog, bolj ziian z imenom Jaka, še menja tisto vrv. Krvodajalske akcije Rdeči križ Slovenije vas vljudno vabi, da se udeležite 'le izmed krvodajalskih akcij v mesecu avgustu: Šentjur pri Celju - 7., Nazarje - 20., Ljubno - 21., Podče- ^ek - v gasilskem domu - 21. in Rogaška Slatina - v Sindi- ^Inem tlomu - 28. avgusta. V c^eljii lahko darujete kri vsak ponedeljek, torek in f^do na transfuzijskem oddelku SB Celje, Oblakova 5, od •30 do 10.30. V SPOMIN Bernard Strmčnik v nedeljo, 27. julija, je praznoval 68. rojstni dan. Nič posebnega si ni želel kot samo lep in prijeten iz- let z ženo Elzo v njemu ta- ko drag in ljub svet gora. Iz Luč ob Savinji, kjer je bil rojen in se je kot upokoje- nec tudi vrnil, sta se odpe- ljala na praznični izlet, ki se je žalostno končal na vr- hu Mangarta. Odpoveda- lo mu je srce in tudi najhi- trejša strokovna pomoč ni pomagala. Dr Bernard Strmčnik, je bil tudi naš, naš Berni. Us- tvarjalen, širok v pogledih na življenje, vedno vesel in pripravljen pomagati. Bil je človek, ki je zelo ce- nil znanje, zato se je vse življenje izpopolnjeval, to pa je pričakoval tudi od so- delavcev. Znanje je bilo njegov življenjski moto.V Celju je končal učiteljišče in se zaposlil v rojstnih Lu- čah ob Savinji, od koder so ga kmalu zvabili v Celje. Vmes je končal FSNP v Ljubljani, leta 1967 pa je prišel v uredništvo NT&RC, kjer je 21. septembra po- stal odgovorni urednik ta- kratnega Celjskega tedni- ka, kar je bil do konca le- ta 1968, od leta 1969 do 22. julija 1971 pa je bil glavni in odgovorni ured- nik Novega tednika, potem pa še nekaj časa novinar Napisal je mnogo izjemno odmevnih, življenjskih re- portaž, ki jih je večinoma opremljal z avtorsko foto- grafijo. Bil je odličen sode- lavec in mentor, človek ši- rokega in poštenega srca. Novinarsko delo je nada- ljeval na TV Slovenija, od koder se je vrnil v Celje in prevzel vodstvo takratne- ga Zdravstvenega centra Celje. Leta 1980 seje z dru- žino preselil v Ankaran, kjer je kot direktor prevzel Zdravstveni center Koper z bolnišnico v Izoli ter zdravstvenimi domovi v Izoli, Kopru in Piranu. Po letu 1990 je sicer po- stal upokojenec Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vendar je še ved- no ostal aktiven. Področje, po katerem je tudi najbolj poznan, pa je povezano z zdravstvom in zdravstveno politiko. Leta 1987 je zago- varjal doktorat z naslovom »Samoupravna organizira- nost delavcev zdravstva kot dejavnik učinkovitosti in ra- cionalnosti izvajanja zdravstvenega varstva«. Zadnja leta je z ženo El- zo ponovno preživljal v svo- jih Lučah, v katere je bil neizmerno zaljubljen. Poln optimizma je med drugim načrtoval tudi več knjig o Lučah in ljudeh, ki tam živijo. Žal je zapustil samo zapiske, drobne ski- ce, ki jih nihče več ne bo znal tako dobro spraviti v zgodbe, kot je to v času no- vinarstva delal dr Bernard Strmčnik, za nas, ki smo z njim sodelovali in se pri njem tudi učili, kar Berni. Slovo od spoštovanega sodelavca in prijateljuje bi- lo v četrtek, 31. avgusta opoldne, na pokopališču v Ljubljani, zadnje slovo pa na pokopališču v Lučah ob Savinji nekaj ur kasneje v družinskem krogu. TONE VRABL Vozniici in avtomehaniici na Rogii v nedeljo je bilo na Rogli v organizaciji ZŠAM Zreče dvanajsto tradicionalno sre- čanje voznikov in avtome- hanikov Slovenije, ki so se ga udeležili člani združenj iz vse Slovenije, največ s po- dročja Štajerske in Celjske- ga. Tradicionalna slove- snost, ki je zaključek več- jih aktivnosti ter šoferske- ga praznika 13. julija, je vsebinsko naravnana na pregled dela in osrednjih na- log. Več kot tisoč udeležencev je po slavnostni povorki nagovo- ril tudi minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc in na- štel je vrsto dejavnosti in oprav- ljenega dela ZŠAM Slovenije, ki prispeva k bogatitvi demo- kratične družbe, večji promet- ni varnosti ter tehnični kultu- ri. Minister Bohinc je sprego- voril tudi o spremenjenih raz- merah, ki bodo krojile delo poklicnim voznikom ob skup- nem evropskem trgu v prihod- Srečanja se je udeležilo kakšnih sto uniformiranih članic in članov ter več kot tisoč ostalih članov iz skoraj vse Slovenije. njem letu. Nihče od prisotnih (srečanja so se udeležili tudi prometni minister Jakob Pre- sečnik, poslanec Jože Košir in drugi ugledni posamezniki) pa ni omenil afere o »kupovanju« dovolilnic za prevoze v tujino. Ob zanimivem kulturnem programu, ob ogledu Viteš- kih iger vseh slovenskih ko- njenic ter čudovitem vreme- nu in dopustniškem vrvežu na Rogli, je srečanje mini- lo kot eno lepših dogodkov te velike slovenske organi- zacije, zasluge za to pa gre- do predvsem domačemu šo- ferskemu združenju ZŠAM Zreče in osebju hotela Pla- nja na Rogli. JOŽE MIKLAVC Št. 31 -31. julij 2003 4 AKTUALNO Propadle »sanjskeci poroke Zakaj se Alenka in Rok nista poročila doma? - Določbe iz novega pravilnika o sklepanju zakonske zveze »potegnejo« tudi na nasmeh Poroke na nenavadnih mestih v zadnjem času ni- so nič nenavadnega. Prav- zaprav se v matičnih ura- dih oziroma drugih »posve- čenih« prostorih poročajo samo še navadni smrtniki. Bolj modno usmerjeni (mi- mogrede, seveda govorimo o tujini) pa iščejo vse mo- goče možnosti: pod oblaki, v morju ali celo v vesolju. Samo da bi bil slavnostni »da« čimbolj enkraten in neponovljiv. Kako pa je uradno s porokami v Slo- veniji? Ne le v tujini, tudi pri nas je vse več mladoporočencev, ki bi si zakonski jarem radi nadeli na drugačen, nevsak- danji način. Seveda jim svatje oziroma povabljeni še raje ustrežejo. Tako sta Karmen iz Škal in Rok iz Šoštanja že- lela civilni del poroke izpe- ljati na domačiji nad velenj- skim jezerom. Od domačije bi se potem s kočijo, seveda kar se da najbolj romantič- no, popeljala do cerkve, kjer bi si zvestobo obljubila še med cerkvenim obredom. Pa iz želja, načrtov in sanj svatov in mladoporočencev ni bilo nič, vsaj ne na želeni način. Načrtovano poroko naj bi »preprečila« načelni- ca Upravne enote Velenje Mi- lena Pečovnik, ki naj ne bi odobrila poroke na domu. »Svakinja je matičarka, po- ročil bi ju Bojan Šrot, ven- dar načrtovanega slavja ni- smo mogli pripraviti,« je pri- povedovala sojena ali neso- jena, kakor se vzame, priča Alenka Čeme. Poroka naj bi bila v soboto, 19. julija, za- radi nepričakovanih zapletov pa sta se mlada dva vzela dan prej, torej v petek, kar v pi- sarni v Velenju. Da bi bila ne- jevolja še hujša, cerkvenih porok na petkov dan ni, zato sta mladca, kar se cerkve tiče, še danes na koruzi. Cerkve- no poroko bodo namreč pri- pravili enkrat prihodnje le- to - vzrok za dvakratno slav- je ali samo zmajevanje z gla- vo nad togostjo države? »Če bi kdo od zakoncev vlo- žil ustrezno vlogo, da bi o njej sploh lahko razpravljali, bi se drugače pogovarjali,« pravi velenjska načelnica Milena Pečovnik. »Tudi za sklepa- nje zakonske zveze veljajo do- ločena pravila in verjetno ni naloga države, da prosi za- konce, naj vsaj izpolnijo po- trebne vloge. Glede omenje- ne poroke nimam slabe ve- sti, saj omenjeni par sploh ni vložil vloge za poroko na domu - sicer rada ustrežem, vendar, ponavljam, vsaj vlo- go morata bodoča zakonca le vložiti.« Pečovnikova je še Karmen in Rok s pričama in pooblaščencem med civilnim poročnim obredom. dodala, da osebno ni pristaš sklepanja porok na domu, ker to, če nič drugega, stane. Seveda pa za poroko na do- mu, če pride do kakršnih koli utemeljenih razlogov, nima pomislekov. Velenjčani sicer uradno poročajo v poročnih dvoranah v Glasbeni šoli Fran Korun-Koželjski, na velenj- skem gradu in v vili Herber- stein. Nekje pripovedi ne držijo, saj Černetova zatrjuje, da sta ženin in nevesta osebno oddala vlogo za poroko na domu. O tem, da je vloga zavrnjena, ju je obvestila matičarka po telefonu. Zato sta se mlada dva pač odločila za poroko na petek, gostijo oziroma slavje pa so pripravili dan kasneje. Zagotovo si je težko predstavljati, kakšne zaplete sta doživela mlada zakonca, vsekakor pa jima na skupni poti želimo vso srečo. Prepovedane kavbojke, zapovedane rože Zanimivo pa je, da je mi- nuli teden začel veljati nov pravilnik o sklepanju zakon- ske zveze, ki določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati poob- laščena oseba, način, posto- pek sklepanja zakonske zve- ze... Skratka, pravilnik kar precej natančno opredeljuje, kako in kaj je s porokami. Opazke v oklepajih niso iz pravilnika, ki sta ga, mimo- grede, podpisala kar dva mi- nistra - dr. Vlado Dimovski in dr. Rado Bohinc. Na podlagi pravilnika se zakonska zveza sklene pred načelnikom upravne enote (načelnic pravilnik ne ome- nja) ali osebo, ki jo načelnik pooblasti, ob navzočnosti matičarja. Pooblaščena ose- ba mora po pravilniku izpol- njevati kar nekaj pogojev - poleg slovenskega državljans- tva mora imeti stalno biva- lišče na območju UE, kjer se sklepa zakonska zveza, uži- vati mora ugled in spoštova- nje ter aktivno znati sloven- ski jezik (če bi to določilo dosledno upoštevali, bi iz igre za pooblaščenca izpad- lo vsaj pol Slovencev). Po- leg tega mora imeti še spo- sobnost javnega nastopanja in biti poslovno sposobna, ne mlajša od 30 in ne starejša od 70 let. Matičar in poob- laščena oseba mora biti slo- vesnega in urejenega videza, načelnik oziroma pooblašče- na oseba mora nositi insig- nijo z državnim grbom. Ma- tičar je tako vsake tri leta upravičen do službeno slo- vesne obleke (načelnik ozi- roma pooblaščena oseba pa verjetno zasluži dovolj, da si jo lahko sam kupi). Javno in slovesno sklepa-" nje zakonske zveze poteka v prostorih, ki so določeni za ta namen, dostop do njih pa mora biti omogočen tudi in- validom. Prostor mora biti svetel, urejen in velik naj- manj 40 kvadratnih metrov. Opremljen mora biti z mi- zo, podstavkom za prstane in okrasnim cvetličnim aranž- majem (ne pozabite, dragi po- ročeni in neporočeni bralci, da citiramo nov pravilnik). K opremi prostora sodi tudi primerno število stolov za svate, skladno s predpisi pa morajo biti v prostoru držav- ni simboli. V objektu, kjer poteka sklepanje zakonskih zvez, je potrebno zagotoviti toaletne prostore in prostor za pripravo na sklenitev za- konske zveze. Zakonske zveze se sklepa- jo v času, ki ga določi načel- nik UE, pri čemer zagotovi sklepanje zakonskih zvez ob sobotah od 9. do 19. ure in najmanj en dan v dneh, ko ima UE uradne ure. Osebi, ki nameravata skleniti zakon- sko zvezo, morata pri mati- čarju UE na območju, kjer želita skleniti zakonsko zve- zo, prijaviti največ 3 mesece in najmanj 14 dni pred datu- mom sklenitve zveze, lahko pa tudi v krajšem času, če ob prijavi priložita vse potreb- ne listine. Datum in uro skle- nitve zakonske zveze izbereta bodoča zakonca med prosti- mi termini. Kadar želji ni mo- goče ustreči, določi uro skle- nitve zakonske zveze uprava enota oziroma matičar gle- de na vrstni red prijav. Še vedno smo pri pravil- niku: obred sklenitve zakon- ske zveze traja v povprečju 20 minut, med dvema obre- doma mora biti zagotovljen najmanj 15-minutni odmor.^ Načelnik lahko dovoli slove- sno sklenitev zakonske zve- ze tudi zunaj uradnih prosto- rov, če to zahtevata bodoča zakonca in za to navedeta po- membne razloge, se pravi takšne, ki onemogočajo nju- no navzočnost v uradnih pro- storih, izjemoma pa tudi za- radi drugih razlogov, glede na možnosti posamezne UE. Vendar v prvem primeru za bodoča zakonca sklenitev za- konske zveze ne predstavlja povečanih stroškov, v drugem pa morebitne stroške krijeta sama in to najmanj pet dni pred sklenitvijo zakonske zveze. Bodoča zakonca, ki za- prosita za sklenitev zakonske zveze izven uradnih prosto- rov, morata prijavi poleg zah- tevanih listin priložiti tudi so- glasje za uporabo lokacije za slovesno sklenitev zakonske zveze. Prijava mora biti vlo- žena najmanj 60 dni pred na- meravano sklenitvijo zakon- ske zveze. Določbe pravilnika, ki se nanašajo na ureditev oziro- ma opremljenost uradnih prostorov, se bodo uporab- ljale le za tiste prostore, ki jih bodo upravne enote do- ločile na novo po uveljavitvi pravilnika. V njem je sicer zapisano še kar nekaj določb, ki pa za »koruznike« niso ta- ko pomembne. Tako torej po novem v Slo- veniji. Da pa ni toga in vča- sih nepotrebno dlakocepska samo naša država, dokazuje vesoljsko-ruski-ameriški pri- mer. Tudi kodeks vedenja as- tronavtov na krovu ISS ne predvideva poročnega obre- da v vesolju, zato se nista mo- gla poročiti ruski astronavt Jurij in njegova izbranka Eka- terina, pri čemer naj bi bil on na krovu mednarodne ve- soljske postaje ISS, ona pa v Teksasu: Tako bosta morala počakati do konca oktobra, ko se Jurij vrne iz vesolja. URŠKA SELIŠNIK Matevž Lenarčič Lenarčij doma id še do sobote^ Popotnik, fotograf in ] lot Matevž Lenarčič z Re ce ob Savinji je kljub di gačnim napovedim v sot to, ko bi se moral odprav na polet okrog sveta, sj ostal doma. • »Tokrat se je zapletlo z; varovanjem poleta prel Amerike in Kanade. Nikak nismo uspeli najti zavarov niče, ki bi prevzela stroš zavarovanja v višini 1,5 n lijona dolarjev,« je že v { tek vidno razočaran pojasi Matevž Lenarčič in takoj d dal, da »imam v rokavu še d aduta. Če bo vse po sreči, bo odpotoval v soboto, 2. avg sta.« Lani, ko se je Matevž | vič odpravil na pot, se je gova avantura zaključila v I| nadi, kjer so mu, po njego razlagi, ponagajali biroki ti. Letos je Lenarčič načrl val, da bo sam v ultralahke letalu, brez kopilota in d datne helikopterske podp re, preletel 25 držav ozii ma 37 tisoč kilometrov. »I dolgotrajnih preletih prel divjih gozdov, gora Aljasl in Kanade ter preko mrzl arktičnih morij, kjer ni mo nosti zasilnega pristanka, se spopadel z vremenom, v trovi in predvsem samim s boj, z iluzijami in prislul ki nemalokrat vodijo v pai ko in nepremišljeno ravn nje. Vendar sem že dokaz da zmorem,« je povedal I narčič. Letalo Pipistrel sinus 91 s katerim naj bi se avanturi odpravil na letošnji polet, izdelali v Ajdovščini, odlik je pa ga nizka poraba in ( bre jadralne sposobnosti,!« omogoča prelet zelo velik razdalj z relativno majhno k ličino goriva. »Polet okr sveta je čista letalska in ( ganizacijska pustolovščir Upam, da se bo v soboto resnici začel,« pravi Mate^ I Št. 31 -31. julij 2003 AKTUALNO 5 Kje so vrtovi?! posebna komisija Mest-^ ^ občine Celje je z razpi- \ om že spomladi izbrala tri'. ostince, ki naj bi z gostin- \ |(iiiii vrtovi popestrili po-3 etno dogajanje v knežjem nestu. Na voljo so bile lo-: acije v Stanetovi ulici ired kinom Metropol, pred; ibčinsko stavbo na Trgu i [eljskih knezov ter na; davnem trgu. Danes je moč losedeti le pred Metropo-j om, na ostalih dveh pro-] itorih pa o gostinski po-i pudbi še vedno ni ne duha; sluha. Da smo že na vrhuncu po-^ ine sezone, se zavedajo tudi ? ibčHiarji, ki jih to, da dva| najemnika vrtov z delom še nista začela, potihem malo jezi. Kljub temu, da je tu že avgust, podžupan Mestne ob- čine Celje Marko Zidanšek ostaja optimističen: »Na ob- čini smo pričakovali, da bo- do >ujeli sezono<. Še vedno upam, da bosta najemnika odprla vrtova v najkrajšem možnem času. V nasprotnem primeru bomo morali pogod- be prekiniti in poiskati dru- go rešitev, izbrati druga na- jemnika.« Gostinski vrtovi bi bili del ponudbe knežjega mesta do sredine oktobra, sicer pa gre za štiriletno pogodbo, kjer so najemniki oproščeni pla- čevanja najemnine in komu- nalne takse. Ta denar bi na- menili v spremljajoče prire- ditve. V Stanetovi ulici imajo go- stinski vrt v najemu Celjski kinematografi, na Trgu celj- skih knezov ima vrt na voljo podjetnik Tomaž Leibacher, na Glavnem trgu pa podjet- nica Manuela Fišer. Leibac- her nam je pretekli teden v telefonskem razgovoru dejal, da naj bi gostinski vrt pred občinsko stavbo odprli že v ponedeljek. No, takrat je bi- lo ob celjskih biserih moč opaziti le z zeleno plastično ponjavo prekrit točilni pult. Tudi v torek je bilo tako. Na vrhuncu poletne sezone v Celju so nekateri novi vrtovi še vedno na čakanju. Fišerjeva pa je omenila, da bodo Celjani lahko posedeli na Glavnem trgu (že) ta te- den. Oba pa sta dodala, da so se zadeve zavlekle za nekaj časa, ker je bilo potrebno us- kladiti še kup papirjev in ure- diti nekatere malenkosti. »Bistvo celega razpisa je bilo, da bo na teh gostin- skih vrtovih tudi spremlja- joča ponudba, denimo, kul- turni program ali kaj podob- nega,« pravi Zidanšek. Ta- ko Leibacher kot Fišerjeva obljubljata pester kuhurni program, nastop mladih slo- venskih skupin. Vlada Kre- slina, jazz večere in podob- no. Skratka, Celjanom preo- stanek poletja očitno ne bo dolgčas. SŠ Foto: AŠ Hladne sence v vročih dneh v vročih dneh prija hlad- ila senca s pijačo v roki in |rlu. V ta namen v Celju ne irimanjkuje senčnih vrtov, e več pa je seveda gostiln n barov. Nekateri le redko uhajajo v senčne oaze sre- fižgočega betona, spet dru- ^so redni obiskovalci le- eh. Vsem pa zagotovo pri- lohladitev. Izbrali smo ne- aj celjskih gostilniških vr- Dv, kjer ljudje radi posedajo dasti ob večerih. Zakaj so mi bolj popularni kot dru- ;i, je težko oceniti. Morda uradi lokacije, ponudbe ali w česa tretjega. Glavno je, la je na celjskih ulicah vsaj lekaj življenja. Vrt Smash puba s prijetno laravno senco in leseno vrt- 10 lopo, kjer si lahko oddah- liete in uživate, je nastal le- tos, obiskuje pa ga vse več Judi. Tudi v dežju, saj je del- to pokrit. Sibila Senica: »V Smash pub zahajam že približno le- to dni, na njihov vrt vse od- br je nastal. Ambient se mi Wi zelo prijeten, naraven, i^eč mi je tudi drevesna sen- ca. Sem zahajam približno •fikmt tedensko, predvsem bradi družbe in tudi zato, ^Pr mi lokacija zelo ustreza.« Miha Gorenšek: »Zelo rad sprostim ob dobri kavi in 'Poznavam nove ljudi, zato se mi zdi ta vrt idealen, saj imajo dobro kavo, ljudi pa tudi ne primanjkuje. Vrt je lepo urejen, vendar je najbolj važno to, da je senčen. Sem hodim, odkar so vrt odprli, in sicer skoraj vsak dan.« Marko Kejžar, natakar: »Rad delam tukaj, čeprav je dela veliko, spoznam pa zato veliko ljudi. Gostje niso ni- koli preveč nadležni, le čud- no se mi zdi, da v tako vročih dneh še vedno naročajo vro- če pijače, kot je čaj. Seveda pa so odnosi med nami odvi- sni tudi od vremena. Najraje delam zvečer, saj je takrat hlad- neje in [e več dela, tako da delovni čas hitreje mine.« Bernard Lazič, natakar: »Zelo mi je všeč vzdušje v Smash pubu. Z ostalimi zapo- slenimi se odlično razumemo in tudi gostje so večino časa v redu. Le tu in tam se najde kak- šen težak, ampak tudi take pre- živimo. Najraje delam zjutraj, saj imam tako več od dneva.« V neposredni bližini Smash puba se nahaja še en vrt, vrt PUD-a Guba libre, ki temat- sko in imensko spominja na Kubo. V senci dežnika se lah- ko pogreznete v mehke bam- busove in kovinske naslonja- če rdeče barve. Tla za spre- membo niso asfaltna, ampak lesena. Na tem vrtu lahko sli- šite le glasbo v kubanskem jeziku in ritmu. V primeru dežja se je bolje umakniti v notranjost, saj dežniki ne da- jejo primerne zaščite. Dragan Amidžič: »Najra- je hodim v Cuba libre, pred- vsem zaradi udobnih stolov. Nekaj najboljšega je, če lah- ko v miru in udobju spiješ zelo dobro kavo. Sem zahajam le občasno, saj ne obiskujem pre- več gostiln. Zelo mi je všeč tudi senca, ki je malo drugač- na kot drugod, saj dežniki iz bambusa niso ravno pogosti.« Rok Fidler, natakar: »Tu mi je najbolj všeč vzdušje in ljudje, ki to vzdušje delajo. Z gosti še nisem imel nikoli večjih težav, saj so vsi kul. Najraje delam zvečer, ker je tu več ljudi.« Na drugem koncu meste- ca se nahaja še en večji, sicer v celoti asfaltni vrt v senci dežnikov in zelenja. V celoti umeten vrt. Vendar ima zgo- dovino, celo dve, vzdušje in osebje, ki privlačijo nove in stare goste. Nekdanja Vrtni- ca in Zamorc sta se združila v nov bar Paradiž. Jure Umek: »Sem zaha- jam, odkar so bar odprli, v poletnih mesecih pa normal- no sedim zunaj na vrtu. Tu- kaj sem pogosto zato, ker tu- kaj vse poznam in ker v Ce- lju ni nobenega drugega pri- mernega lokala zame. Vrt mi sicer ni všeč, je pa prijazno in ustrežljivo osebje in moja družba tisto, zaradi česar pri- hajam sem.« David Vitez: »Na vrtu bi sicer lahko bilo veliko več ze- lenja in manj betona, ampak kaj hočemo - tako pač je. Sem zahajam zato, ker se tu sre- čujem s prijatelji in sebi ena- kimi ljudmi. Postrežba tukaj je hitra in učinkovita, naj- boljše pa je tukaj ob koncih tedna, saj je vrt vedno poln zanimivih ljudi.« Peter Cucek, natakar: »Vzdušje. Tu mi je najbolj všeč vzdušje, sploh pa ob koncih tedna zvečer, saj ga ljudje »žu- rajo«. Zaposleni smo med sa- bo v dobrih odnosih, gostje pa so večinoma O. K., razen nekaterih tečnob. V poletnem času mislim, da je senca do- volj gosta, drugače pa ima o vrtu vsak svoje mnenje.« Tudi vrt Mavericka je ved- no poln. Zanimivi zložljivi stoli in senca dežnika sta nje- govi glavni sestavini. Tla so lesena, vrt pa je v celoti ogra- jen z nizko ograjo. Nahaja se ob dokaj prometni cesti, zato je tam dogajanje vedno drugačno, hitro, pestro. Ne smemo pozabiti tudi na druge celjske vrtove, ki jih se- daj v vročini kar ni in ni do- volj. Vrt hotela Evropa, Oskar, Stalin, fitness center Top fit in še mnogi drugi na različnih lo- kacijah po Celju. Tudi sezon- ski vrtovi so tukaj zelo pogo- sti, vendar letos še ne obratu- jejo. Na Trgu celjskih knezov in na Glavnem trgu lahko vi- dimo le ogrodje poletne go- stilne, medtem ko pred kinom Metropol vrt deluje s polno pa- ro. Ker pa živimo v mestu, so tudi naši vrtovi bolj ali manj narejeni iz betona, tako da ni- mamo neke oaze, kamor bi se lahko umaknili pred umetnim. NM Št. 31 -31. julij 2003 6 INTERVJU Ne iščemo subvencij, plačajo naj tisto, icar zaslužimo Kmet Andrej Pišek iz Medloga pravi, da bodo s protest- nim shodom počakali, kajti za kmeta je bolje, da dela na polju kot na cesti Bil je vroč zadnji ponede- ljek v juliju, opoldne na kme- tiji 39-letnega Andreja Pis- ka v Medlogu. Z gospodar- jem sva sedela v hiši, kate- re temelje so postavili v le- tih 1835/39, prva temeljita obnova - letnica je nad vhod- nimi vrati - pa je bila leta 1871. Piškovi so šestčlanska družina. Ob Andreju, ki je četrti gospodar na ugledni domačiji, in ženi Mojci so še štirje otroci - Jerneja (18), Janja (14), Jasmina (7) in Jan (5 let). Kmetija je veli- ka 22 hektarov. 13 ha je ob- delovalne zemlje, ostalo gozd. Sicer obdelujejo 82 ha zemlje. V hlevu imajo 60 glav goveje živine, od tega 25 krav dojilj, ostalo so pi- tanci in mlada živina. Ima- jo tudi 40 hladnokrvnih konj in haflingerjev. »Konji so bili vedno na kme- tiji,« je pojasnjeval vzrok za veliko čredo teh plemenitih živali gospodar Andrej. »Oče Ivan je bil vse življenje konj- ski prevoznik, furman. Teh je bilo v naši okolici veliko: Roj- nik, Lešer, Bornšek, Jane, Štempejev Štefan... Tudi ko je konj skoraj izginil s sloven- ske kmetije, smo pri nas imeli vsaj enega. Danes postaja ko- njereja ponovno pomemben del kmetijstva, žal pa je naši pogajalci pri vstopu v EU ni- so uspeli uvrstiti v kmetijski program. Združenje sloven- skih hladnokrvnih konj in haf- lingerjev se je o tem hotelo pogovoriti z ministrom Bu- tom, na pogovor pa smo ča- kali več kot tri mesece. Po- tem smo desetminutni pogo- vor opravili kar na hodniku. Zato v združenju in Kmetij- sko gozdarski zbornici proti takemu žaljivemu odnosu glo- boko protestiramč.« Andrej Pišek je kljub obi- lici dela na kmetiji izredno aktiven. Osem let je bil svet- nik v Mestni občini Celje in predsednik odbora za kme- tijstvo. Pred devetimi leti je ustanovil Konjerejsko društvo Celje. Je član Lovske družine HUM in PGD Lopata. Trenut- no je tudi predsednik Območ- ne enote Celje Kmetijsko goz- darske zbornice Slovenije. Koliko let ste gospodar in kdaj ste preživljali najtežje trenutke? 19 let vlagam v domačijo in ponosen sem, da smo veli- ko naredili. To so ogromni vložki, ki jih je na kratko tež- ko učinkovito predstaviti. Žal se ob kmetovanju v zadnjem obdobju srečujemo s števil- nimi problemi, ki slovenske- mu kmetu ne obetajo nič do- brega. Najbolj me skrbi za ma- lega kmeta v višinskih prede- lih, kjer je obdelovanje zem- lje težje kot v dolini, na rav- nini. Na odročnih kmetijah pretežno živijo starejši ljud- je, mladi so odšli v obljublje- no dolino, v velika mesta. Kaj bo s kmetijami, ko bodo sta- rejši pomrli, naslednikov pa ni? Kmetje smo vseskozi ohra- njali kmetijstvo in skrbeli za krajino. Slovenski kmet vse od Matije Gubca dalje ohra- nja slovensko zgodovino in le- po besedo. Ob letošnji suši in splošni kmetijski problema- tiki doživljam najtežje trenut- ke v času svojega kmetovanja. Kaj za kmeta pomeni zmanjševanje osnovne čre- de goveje živine? Poglejte, dajatve so mno- gokrat prevelike, pri tem pa smo vedno odvisni še od vre- menskih muhavosti. Ni učin- kovite zaščite v primeru to- če, pozebe, neurja in suše, kot je letošnja. Doma imamo me- rilno napravo, s katero smo ugotovili, da je bilo od 1. mar- ca do 28. julija le 41 litrov padavin na kvadratni meter, kar je polovica dolgoročnega povprečja za mesec dni. Kmet- je smo zaskrbljeni, kaj bo z živino, saj bo krme kmalu zmanjkalo. Razprodaja živi- ne je za kmeta eden najhuj- ših udarcev, ki povzroča pra- vo bolečino. V Sloveniji kmet- je čakamo na pomoč, med- tem ko so na Madžarskem že izplačali stimulacije. Pri nas naj bi od popisa škode po su- ši, ki se bo končal konec juli- ja, do izplačila minilo naj- manj sedem mesecev. Če kmetje ne bomo dobili pomo- či že do začetka jeseni, bo res hudo. Veliki kmetje se bomo sicer nekako izvlekli, manj- šim pa ne kaže najbolje. Na kmetiji imamo na de- vetih hektarjih posejano slad- korno peso, ki jo bo letos za- radi suše za 60 odstotkov manj kot običajno. Izpad bo tudi pri hmelju na površini 8,5 ha. Druge košnje na 24 ha travni- kov ni bilo, žita so obrodila slabše kot ob normalni leti- ni. Tudi ta udarec bomo ne- kako preživeli, čeprav bo pu- stil dolgotrajne posledice. »Letošnja suša nam jem- lje ves dohodek, ki je bil vlo- žen v spomladanskem ča- su preko repromaterialov, nafte in ostalih stroškov, ki jih tak obrat, kot je kmeti- ja, zahteva za dobro in ne- moteno obratovanje. Na na- ši kmetiji zaradi tega ne bo- mo lačni, ker imamo vsi po dve roki in voljo do dela tu- di v najbolj kritičnih trenut- kih. Moti me, ker nas od- govorni ne slišijo in nam ne pomagajo tako, da bi bi- la njihova pomoč učinko- vita. Saj navsezadnje bo po- moč nam tudi pomoč vsem drugim, ki so tako ali dru- gače neposredno odvisni od kmetijstva in naših pridel- kov.« Kako naj se v razreševa- nje teh problemov vključi dr- žava? Zahtevamo samo pošteno plačilo za delo, kot ga zahte- vajo vsi drugi zaposleni. Dr- žava se mora zamisliti, kaj in kako dela. Če bi celovito re- ševali kmetijstvo, potem se ne bi pojavljali problemi danes v prašičereji, jutri v mlekars- tvu, nato v živinoreji. Država nima izdelane celovite kme- tijske politike in to je pred vstopom v EU slabo. Od dr- žave zahtevamo interventni odkup živine in zagotovitev izvoznih stimulacij. V nas- protnem primeru bo treba del črede izpustiti na cesto ali pa kmetje ne bomo upoštevali za- kona in bomo začeli s prisil- nimi zakoli doma. Kaj lahko se zgodi, da bom prvi pozval k neplačevanju dajatev, da bi ustvarili vsaj del nekega skla- da za dokupovanje osnovne krme. Doma namreč krme ni, iz uvoza pa se ponuja krma iz Rusije. Po kakšni ceni in kak- šne kvalitete, tega nihče ne ve. Ne morete si predstavljati, ka- ko žalosten in neprijeten je občutek, ko moraš sestaviti obrok za preživetje živine. Veliko opozarjate na prob- leme, kakšni pa so odzivi? . Jih ni! Kako naj si razlagam, da na naše zahteve s prve izred- ne seje 18. julija sveta Kme- tijsko gozdarske zbornice OE Celje do torka, 29. julija, še nismo dobili odgovora. Zah- tevali smo ukinitev katastrske- ga dohodka in vseh najemnin za najete kmetijske prostore, takojšnjo ureditev izvoznih stimulacij, da bi se kmetje vsaj delno razbremenili viška ži- vine in za najbolj prizadeta območja prednostno izplače- vanje subvencij. Na ponovnem izrednem sestanku Kmetijsko gozdarske zbornice Sloveni- je OE Celje v sredo, 30. juli- ja, smo še enkrat predstavili katastrofalno stanje v kmetijs- tvu na Celjskem in zahtevali takojšnjo pomoč. Država si naj ne privošči, da bi naš kmet pokazal svoje nezadovoljstvo na način, kot to v kriznih tre- nutkih počnejo v Italiji, Fran- ciji in drugje. Boste res spustili živino na cesto? Na protestni shod bomo še počakali, kajti bolj pametno je, da kmet dela na polju kot na cesti. Zato tudi apeliramo na Vlado RS, da problem re- ši takoj ali naj vsaj odgovori na naše odprto pismo. Če nam bodo popustili živci, pa se bo živina res znašla zunaj hlevov. TONE VRABL Foto: GK Mestna občina Celje Lokalni podjetniški center d.o.o. Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje tel.: 03/426 51 80 fax.: 03/426 51 87 e-mail: lpc@celje.si • INFORMACIJA O VKLJUČEVANJU CELJSKIH PODJETIJ V PROJEKT "RAZVOJ LOKALNIH GROZDOV V SLOVENIJI" Pred letom dni smo v projektu "Razvoj lokalnih grozdov Sloveniji", ki gaje financiralo Ministrstvo za gospodarstvo (MCj in izvajal Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMQ skupaj z izbranimi lokalnimi podjetniškimi centri v Sloveniji, ana lizirali pogoje in možnosti oblikovanja potencialnih lokalnih groz- dov v širši celjski regiji. Letos MG oz. PCMG sofinancirata raz- voj dveh naših lokalnih grozdov: celjskega grafičnega grozda in celjskega tekstilnega grozda. Kaj je sploh "grozd"? Na kratko, to je skupina podjetij, ki jej ocenila, da lahko vsaka članica skupine preko skupnega, neformalnega delovanja doseže svoje koristi hitreje, lažje in manj stroški, kot pa če bi na trgu nastopala ločeno, sama. 1 koristi se kažejo v doseganju večje fleksibilnosti, višje produkti nosti, celovite ponudbe, večje prodaje, racionalizacije izsku( ne sejemske dejavnosti, nižjih stroškov, večje dodane vredne sti, optimizaciji dobaviteljskih verig, uvajanju novih tehnologij i izdelkov... .pri vseh članicah grozda. Razvoj grozda je dolgotrajen in zahteven proces. Tega se član ce dobro zavedamo. Zato smo v začetku julija 2003 z zado voljstvom sprejele informacijo, da sta nas MG oz. PCMG uvrst la med tiste slovenske lokalne grozde, ki jih bosta tudi finančm podprla. In potrudili se bomo, da bomo njihovo zaupanje upravi čili. Vizija celjskih grozdov je postati kreativen, fleksibilen, na potre be in želje zahtevnejšega kupca osredotočen ponudnik izdelko in storitev. Zato bomo aktivnosti obeh grozdov usmerjali v razve skupnega trženja (skupne raziskave trga, skupni tržni n& stop od velikih kupcev, skupno kandidiranje na javne rai pise, izvajanje skupne promocije, ustanovitev skupnegi podjetja), v uvajanje tehnološke in tržne specializacije teri izboljševanje kadrovske strukture in v nova znanja. Članice grafičnega grozda že od pomladi intenzivno vzpo stavljamo pogoje dolgoročnega delovanja grozda ter temelj njegove promocije in trženja. Našo usklajeno skupno ponudb bomo podprto z novo celostno podobo grozda predstavili n Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, v jeseni pa še na sejm v Zenici. Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se bo s svojimi reprfl zentativnimi izdelki oz. skupno ponudbo predstavil tudi tekstilni grozd, kije začel z intenzivnejšim delovanjem s poletjem 2003 Spoštovane podjetnice in podjetniki, managerke in mi nagerji. Grozdi so odprti sistemi. Vključevanje novih članii je eden izmed dejavnikov njihove rasti. Če menite, daje povezo-[ vanje oz. sodelovanje v grozdu zanimivo tudi za vaše podjetje želite izvedeti več o grozdenju in njegovih prednostih, bodisi p2 že imate idejo, s kom in kje bi se želeli povezovati, potem Vas vabimo, da se obrnete na koordinatorko lokalnih grozdov' (telefon: 42 74 292, e-mail:marta.cvikl@bass.si) oziroma sei nam pridružite na delavnicah na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer bomo več spregovorili o celjskih grozdiii' sami ideji grozdenja, možnosti vključevanja noviii članic, mož' nostih oblikovanja novih lokalnih grozdov.... Koordinatorka lokalnih grozdol Marta Cviffl Št. 31 -31. julij 2003 GOSPODARSTVO 7 Zaklad ob jezeru Nova prodajalna Zlatarne Celje na Bledu za mlade in mlade po srcu zlatarna Celje je pred -atkim na Bledu, v objek- 1^ kjer so znamenita ka- ,rna, igralnica Casino in ruge butične trgovinice, Iprla prodajalno Tresor z jtimi in srebrnimi izdel- Ob glasbeni spremljavi in izarcih penine se je otvori- e udeležilo veliko obisko- ilcev, predvsem gostov iz tu- le, ki ta čas letujejo na Ble- 1. Prav tako je na Bledu do- 0 obiskana že obstoječa zla- rniiia prodajalna na Cesti obode 9, ki jo vodi dipl. on. Rina Pire. Zlatarna Celje namerava 5 leta 2005 imeti sto pro- jajaln. V Sloveniji ima tre- litno 18 lastnih prodajaln t tri franšizne enote, na tvaškem jih ima 9, v BiH Lia dve lastni prodajalni in jet franšiznih, v Srbiji in Ui Gori ter v Makediniji L ima po dve prodajalni, jsioveniji bo letos odprla etri prodajalne - eno v Lev- 1 in dve v Mariboru, na rvaškem pa napoveduje [rvoritev še štirih. Tresor je druga franšizna odajalna z lastno blagov- 3 znamko v Sloveniji (prvo ) odprli 10. junija v Nazor- vi ulici 1 v Ljubljani). Obe la namenjeni mladim, ki ptemljajo svetovne modne mde, in mladim po srcu. Rina Pire je ob zvokih strun odprla prodajalno Tresor na Bledu. Z blagovno znamko Tresor pa namerava Zlatarna Celje prodreti tudi na tuje trge. . Njeni zaščitni znaki so vi- jolična barva, kovinski lesk, posebno oblikovane vitrine, postavljene kot otoki, in po- seben način osvetlitve. Hkrati pa se nova podoba trgovin z imenom Tresor ujema s cilji celjske zlatarne, ki namera- va do konca leta 2005 imeti sto prodajaln. Zlatarna Celje namenja iz- delkom veliko pozornosti. Prav zato poleg stalnih obli- kovalk Zdenke Samec, ki predstavlja novo pomladno kolekcijo 2003, zaznamova- no z velikimi barvnimi kam- ni, in Helene Umberger, ka- tere ključni element obliko- vanja nakita so skrivnostni prelivi barv fantazijskih opa- lov, sodeluje tudi z mlado in perspektivno oblikovalko Pe- tro Bole, ki je zaključila po- diplomski študij oblikovanja nakita v Londonu. Petra ra- ziskuje s svojo kolekcijo Sim- plicity preproste geometrij- ske elemente v srebru. Najnovejša »oblikovalska pridobitev« celjske zlatarne pa je svetovno priznana obliko- valka nakita Lara Bohinc, ki živi in dela v Londonu, njene stvaritve pa nosijo slavne oseb- nosti (Kylie Minogue, Whit- ney Houston, Cameron Diaz, Bjork...). Njeno kolekcijo pomlad 2003, prepletajočo z različnimi oblikami metuljev ter elementov krogel, ki us- tvarjajo igriv vtis, si lahko og- ledate v ljubljanski prodajal- ni Tresor. V prihodnosti bo Lara, ko se ji izteče pogodba s prestižno draguljarsko hišo Cartier, oblikovala tudi kolek- cijo briljantnega nakita za Zlatarno Celje. Na otvoritvi na Bledu so predstavili tudi novo blagov- no znamko srebrnega nakita vrhunske kakovosti, Lencia, katere lastnica je od letos Zla- tarna Celje. Prodajalna Tre- sor v turistično obljudenem Bledu, odprta pred viškom sezone, pa že mami kupce s celega sveta. MATEJA PODJED Čigava bo celjska banka? Včeraj po zaključku re- lakcije je nadzorni svet No- |e ljubljanske banke odlo- al tudi o zahtevi Banke lovenije po zmanjšanju de- Eža v Banki Celje do kon- a leta. Sicer se zdi, da bo fezinvestiranje aktualno ele po letu 2006, ko bi lah- 0 belgijska KBC povečeva- 1 svoj delež v NLB. Banka Slovenije je nadzor- ikom NLB pred prodajo 34- dstotnega državnega deleža ILB belgijski KBC lani jese- »priporočila, naj NLB v Ban- i Celje do konca leta 2003 zmanjša upravljalske pravi- ce pod deset odstotkov. Ta- kratni nadzorni svet je nato sklep o postopnem kapital- skem umiku sprejel, vendar pa se sedanja uprava NLB na- giba k temu, takšno je tudi poluradno stališče KBC, da Banka Celje, v kateri ima NLB 36,56-odstotni delež glaso- valnih pravic, ostane v siste- mu in da jo konsolidirajo kot samostojni pravni subjekt. Vsakršno odločitev glede statusa Banke Celje bo sedaj sprejemal, oziroma je sprejel že včeraj, lansko jesen izvo- ljeni nadzorni svet NLB. Po mnenju Celjanov NLB ne želi prodati lastniškega deleža, ker ocenjuje Banko Celje glede na njen tržni delež in poslovne rezultate kot strateško dobro naložbo. To je potrdil tudi pr- vi mož NLB Marko Voljč, ki je pred kratkim pojasnil, da je banka s tržnega in drugih strateških vidikov pomembna in dobro deluje v osrednjem delu Slovenije - tako možnost o prodaji celjske banke ni pre- več resna. Tč kažejo tudi pol- letni rezultati, ko je Banka Celje v primerjavi s koncem lanske- ga leta povečala obseg poslo- vanja za 15 odstotkov, kar je več, kot so načrtovali za letos. Poleg tega so povečali tržni de- lež s 6,1 na 6,7 odstotka, do- biček pa je znašal 2,1 milijar- de tolarjev. Stališče finančnega mini- strstva je, da mora NLB de- zinvestirati svoj delež v Ban- ki Celje, vendar pa Banka Slo- venije za zmanjšanje deleža pod 10 odstotkov ni navedla roka. NLB lahko delež v Banki Celje proda tudi preko med- narodnega tenderja. US Nakazana kupnina za Tuheljske Po zagotovilu direktorja erm Olimia Zdravka Poči- ilška so v Podčetrtku že vče- 'j nakazali preostanek kup- •ne za Tuheljske toplice. Skupna kupnina je 3 mili- 'ne evrov, v termah pa so že ^ podpisu pogodbe vplača- 120 milijonov tolarjev varš- 'ne, tako da so nakazali prib- Žno 570 milijonov tolarjev. 3 plačilo kupnine so najeli osojilo, ki naj bi ga kmalu oplačali. Pogodbo o naku- ^Tuheljskih toplic so vTer- Olimia podpisali v za- ^tku julija, po napovedi Po- '^alška pa bo trajalo nekaj |>i, da bo denar knjižen tu- 'na računu na Hrvaškem. Takrat bodo v Termah Oli- mia postali formalno-pravni lastniki hrvaškega zdraviliš- kega centra. Terme Olimia namerava- jo v Tuheljske toplice, ki se razprostirajo na 7,5 hektara zemljišč, v treh letih vložiti 7 milijonov evrov, s prvimi deli pa bodo začeli takoj pri- hodnje leto. Prenovili in po- večali bodo bazene, zgradili vvellnes in zdravstveni cen- ter, posodobili hotelske zmogljivosti, da bodo zado- stili kategoriji štirih zvezdic- ter zgradili konferenčni cen- ter. V začetku septembra pa bo- do delničarji na skupščini še enkrat odločali o dokapita- lizaciji Term Olimia. Ni še jasno, ali jo bodo Slovenske železnice, ki so bile sredi ju- nija proti dokapitalizaciji, sedaj podprle. US TT Prebold išče novega direktorja v Tekstilni tovarni Prebold so objavili razpis /,i j^iMitMalncga direktorja oziroma direk- torico družbe, vendar pa zaradi kolektivnih doinistov v toni tednu v TT Prebold niso bili dosegljivi za podrobnejša pojasnila. Razpis tekstilnega [lodjetia, ki »po končani prvi fazi prestruktui iraiiij in ustanovitve skupine, znotraj katere [losaiiiezna podjetja izvajajo spe- cializirane proizvodne programe, nadaljuje začrtane aktivnosti izdelave visokokakovost- nib ženskih modnih nogavic in tkanin, katerih prodaja poteka predvsem na zabtevnih zahodnih trgih«, je odprt do 8. avgusta. Prve objave polletnih rezultatov družb Od minulega tedna so pričela počasi v javnost kapljati prva polletna poročila o poslovanju borznih družb. Ne- katere izmed teh so pred celotno objavo rezultatov raje najprej najavile najpomembnejše rezultate (čisti dobi- ček, prodaja), razkritje celotnih bilanc pa bo najverjet- neje sledilo v prihodnjih dneh. Juteks, Comet in Petrol žalski Juteks je prodajo v prvem polletju količinsko povečal za 20%, vrednostnih številk pa še ni objavil. Zelo verjetno bodo te, zaradi izvozne naravnanosti podjetja, dosegle nekoliko nižje stopnje rasti kot količinska prodaja (težave v povezavi s tečajni- mi razlikami). Dobiček pred obdavčitvijo naj bi ob polletju znašal 524 milijonov SIT ter naj bi tako sledil zastavljeni dina- miki. Podrobnejših podatkov s strani Juteksa ni pričakovati, saj njegova delnica kotira na prostem trgu, kjer objava polletnih rezultatov ni nujna tako kot za podjetja iz borzne kotacije. Pregled izbranih vrednostnih papirjev v obdobju od 23. 7. do 29. 7. 2003 Comet je zaenkrat objavil zgolj pomembnejše rezultate, ki kažejo, da je znašala prodaja v prvem polletju 4,8 milijarde SIT (10% povečanje glede na lansko primerljivo obdobje), čisti do- biček pa približno 300 milijonov SIT. Petrol je bil zaenkrat edina družba iz borzne kotacije, ki je objavila svoje celotne rezultate poslovanja. Iz njih je razvidno, da so se v letošnjem prvem polletju prihodki iz prodaje sicer povečali za 12%, ter da je podjetju uspelo nekoliko zmanjšati stroške prodajanja in stroške splošnih dejavnosti, kar je vplivalo na povečanje čistega dobič- ka iz poslovanja za 45%. Čisti dobiček Petrola je ob polletju znašal 2,85 milijarde SIT, vendar donosnost prihodkov kljub temu ostaja na nizki ravni. Iz bilance je razvidno še nadaljevanje trenda povečevanja dolgoročnih obveznosti podjetja. Tečaji delnic skoraj pri miru In kaj naj bi bila logična posledica teh podatkov? No, če bi slovenski borzni trg deloval, bi se morali polletni rezultati vsaj malenkostno poznati na tečajih delnic. Z delnico Petrola je bila sicer minulo sredo izvedena večja aplikacijska transakci- ja, vendar dan pred objavo rezultatov. Naslednje dni se je tečaj nekoliko dvignil, a zelo skromno in neodločno. Delnice Jutek- sa so se z dvodnevnim zamikom v ponedeljek dvignile nad mejo dvajsetih tisočakov ter nato v torek pristale pri enotnem tečaju 20.619. Obstaja pa možnost, da se na takšnem trgu krat- koročno pojavi nekaj več povpraševanja, ko pa v naslednjih dneh ta nakupovalna mrzlica mine, se tečaji vrnejo na prejšnjo raven. Vrednost in sprememba indeksov v obdobju od 23. 7. do 29. 7. 2003 Sedaj pa še skok med trgovanje od minule srede dalje. Le-to je potekalo brez večjih posebnosti. Med prometnejše delnice lah- ko poleg delnic Luke Koper vključimo še delnice Krke in Merca- torja, iz prostega trga pa delnice ID-ov ter holdingov. Delnice Gorenja in Pivovarne Laško so ponovno padle pod psihološko mejo. Prva pod štiri, druga pa pod šest tisočakov. Pri Laškem je vzrok potrebno iskati predvsem v s strani Interbrevva vloženi tožbi na upravno sodišče. Očitno tudi pivovarske vojne še ni konec. VALTER GRILANC, analitik Št. 31 -31. julij 2003 8 AKCIJA Biti duliovnilc je iiicrati icriž, žrtev in veselje Jože Horvat je človek dejanj, ki ga najj)orLveseli, da se s svojimi farani dobro razume Jože Horvat je Prekmu- rec, ki je prišel v Laško leta 1969. Sprva je bil kaplan, od leta 1977 pa je župnik v fari z bogato zgodovino. Je duhovnik, ki nerad govori o sebi, zato pa toliko raje pripoveduje o ostalih stva- reh. »Nimam rad, da me ljudje preveč spoznajo, ker potem človek nima nikjer miru,« se je izogibal vpra- šanjem. Kljub temu mi je o njem, njegovem razmišlja- nju in delu uspelo izvedeti mnogo zanimivih stvari. Presenetila me je njegova gostoljubnost. Preden sva za- čela s pogovorom, je dal v pečico potico. In ker je zani- miv in prijeten sogovornik, sva oba pozabila na čas, zato se je potica nekoliko prismo- dila - a je bila kljub temu od- lična. V petih urah pogovora, ki so minile, kot bi trenil, je med drugim povedal, da ga zelo skrbi človekovo pretirano po- seganje v naravo. »Vse to za sabo potegne vedno nove bo- lezni, nesreče. Vse živo in neživo mora biti v medse- bojnem soglasju, kajti vse okoli nas je med sabo pove- zano. Vprašanje pa je, ali ljudje o tem sploh razmiš- ljajo,« je zaskrbljen, hkrati pa ugotavlja: »Živali imajo nagon za razhko od člove- ka, ki se mora vse življenje učiti. Učiti, kaj je dobro in kaj slabo. Slabega se mora- mo varovati in delati dobro. Vest pa je zadnji kriterij, ki ti govori, kaj je dobro in kaj ne. Vest je božji glas v nas.« Verjetno se je ta božji glas dotaknil tudi Horvata, da se je odločil za duhovniški po- klic. »Biti duhovnik je hkrati križ, žrtev in veselje,« je de- jal. V največje veselje mu je, da služi Bogu in s svojimi farani živi v miru in slogi, kajti »najslabša sprava« je po njegovem mnenju boljša kot »najboljša sodba oziroma prepir«. Skrivnosti cericve svetega iViartina Ko je Jože Horvat prišel v Laško, ga je čakala zahtevna naloga - obnoviti cerkev in župnišče, ki najbrž segata že v 9. stoletje našega štetja. Cer- kev je bila že mnogokrat prenovljena, kolikokrat, ne ve nihče. Obnova dela cerk- ve še vedno poteka in bo ver- jetno še kar nekaj časa. »Cer- kev se trudimo vzpostaviti v njeno prvotno stanje. V delu cerkve, ki ga trenutno obnav- ljamo, so ene najstarejših got- skih poslikav, s katerimi se ukvarjajo mag. Aleš Sotler in njegovi učenci,« je razložil Horvat. Cerkev v Laškem je prava zakladnica fresk, napisov, ki- pov... z bogato zgodovinsko vrednostjo. »Ljudje starih stvari ne cenijo, ker ne vedo za njihovo vrednost. To je po eni strani dobro, saj tako ni- majo skušnjave, da bi to stvar ukradli,« je prepričan župnik. Potem je pokazal na fresko, na kateri je upodobljen sveti zakon. »To fresko sem študi- ral triintrideset let, pa je še vedno povsem ne razumem.« Odpravila sva se tudi do kro- pilnika v obliki človeške gla- ve, za katerega je povedal, da je iz romanskih časov. Nato je pokazal na napis in sliko, ki pričata, da je v cerkvi za- pisana tudi zgodovina kraja. Slika in napis nad njo namreč pripovedujeta o velikem po- žaru izpred več kot sto pet- desetih let, ko je Laško tako rekoč pogorelo do tal. Spre- hodila sva se tudi do predela cerkve, kjer naj bi bila grob- nica šestintridesetih Baben- beržanov. »Bog vedi, ali ni tu- kaj pokopana tudi Veronika Deseniška,« je ugibal Horvat in hitel kazati številne zna- menitosti, za katere niti sam natančno ne ve, v kateri čas segajo. Tudi ni pozabil ome- niti, da je bil od leta 1530 do okoli 1535 v Laškem rektor oziroma vikar škofa Bonama celo Primož Trubar. »Tole pa so orgle, ki so bile v sredini 17. stoletja izdelane za žup- nijsko cerkev v Laškem in tu tudi prvotno postavljene,« po- kaže bankovec za 200 tolar- jev, na katerem so naslikane omenjene orgle oziroma po- zitiv, kot se pravilno imenu- je ta preprostejša oblika, in so po njegovem mnenju naj- starejši ohranjen tovrsten in- štrument v Sloveniji. Iz Mar- tinove cerkve v Laškem je bil pozitiv preseljen v cerkev sve- tega Mihaela, sedaj pa je, še vedno odlično ohranjen, v cerkvi svetega Krištofa na Gramnu, v laški župniji. Po- leg vseh teh umetnin pa je v župnišču ohranjena bogata zbirka rojstnih in ostalih knjig iz 18. stoletja. »Vsega vam pa ne povem, ker bi te knjige potem hoteli vsi ime- ti. Mnogo, ki sem jih poso- dil, jih je že izginilo. Starih knjig ne dam nikomur! Naj se zanje prepirajo po moji smrti,« se je kar malo razje- zil. Po izčrpnem pripovedova- nju o zgodovini in vredno- tah župnijske cerkve so se župniku kar malo osušila us- ta, zato sva se odpravila v hlad- no klet na župnijskem dvo- rišču, kjer sva se odžejala s kozarčkom vina. Jože Hor- vat je namreč tudi vinograd- nik, kar se za pravega Prek- murca vsekakor spodobi. Na vprašanje, ah je to vino pri- delal sam, je odvrnil: »Če je vino slabo, imamo vinograd- niki navado reči: >Tako vino nam je Bog dal<, če pa je vino dobro, se reče: >To vino sem pridelal sam<.« Če to res dr- ži, potem lahko povem, da pri pridelavi župnikovega vi- na Bog zagotovo ni imel pr- stov vmes. Spomini živijo v srcu in na siiicaii župnik je bil s svojo de- lavnostjo in pogumom ved- no za zgled svojim župlja- nom. Ko so obnavljali stre- ho cerkve, se je brez zadrž- kov odpravil na vrh zvonika in pomagal pri najtežjih de- lih. »Včasih se nisem bal ni- česar,« je dejal in mi poka- zal nekaj fotografij, ki so na- stale, ko so prekrivali stre- ho. Ogledala sva si še mno- ge druge: o cerkvi, obnav- ljanju župnišča, o pasijon- skih igrah, ki so jih še pred nekaj leti mladi uprizarjali na župnijskem dvorišču. Fo- tografij je res veliko, saj po- slika vse, kar se mu zdi za- nimivo, nenavadno in po- membno. »Zagotovo imam petdeset kilogramov sUk,« je dejal. In za vsako ve, kje in kdaj je nastala. Življenje se je Jožetu Hor- vatu precej spremenilo po operaciji srca pred dvema letoma. Pravzaprav se je ta- krat spremenil njegov po- gled na svet. »Aprila 2001, ko sem bil enajst ur klinič- no mrtev, sem imel najbolj- še duhovne vaje. Od takrat razumem svet na drug na- čin. Spoznal sem, da je laž- je umreti, kot pošteno ži- veti.« Po kratkem razmisle- ku je nadaljeval: »Kajti, če se bomo po smrti sramova- li svojega življenja, bi bila to kazen, ki si jo sami piše- mo. In to me pretresa.« Kljub težavam s srcem je še vedno poln energije in idej. Poleg maševanja, uče- nja verouka, obnavljanja cerkve in vinogradništva ob- deluje tudi vrt, na katerem uspeva skoraj vse; od vin- ske trte, sadnega drevja, ze- lenjave do buč raznih vrst, iz katerih namerava izdelati glasbene inštrumente ali pa jih zgolj postaviti v kot za okras. Če se seveda ne bo- do pojavili nepridipravi in jih - tako kot lani - odne- sli, še preden bodo dozore- le. BOJANA AVGUŠTINČIČ Jože Horvat S 115 glasovnicami, ki so prispele na naš naslov v zai njem tednu do vključno torka, se je na prvo mesto povzpf Marko Leva iz Šmarja, ki ga bomo predstavili v nasledn številki. Tokratna lestvica je naslednja: 1. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah 2. Marko Šraml, Slivnica pri Celju 3. Jože Kovačec, Polzela 4. Jože Horvat, Laško 5. Janko Strašek, Dobrna 6. Miha Herman, Ponikva 7. Izidor - Dori Pečovnik, Berlin 8. Vinko Čonč, Kompole 9. mag. Branko Cestnik, Frankolovo 10. Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje Med bralci - glasovalci smo izžrebali tri nagrajence. 1 so: Marica Kokot iz Vrha pri Šmarju pri Jelšah, ki bo z nagrado prejela nedeljsko kosilo za dve osebi v gostišč Hochkraut v Tremarju ter Avgust Lavrinc z Dobrne i Marija Gorenjak iz Šentjanža nad Štorami, ki bosta dob la hišno darilo. Nagrade dobijo v oglasnem oddelku NT&R( Št. 31 -31. julij 2003 OBISK NA GRADU 9 Grajsko kamenje za gradnjo domov Posest Celjskih tudi na Rečici ob Savinji - Na pestro zgodovino gradu Rudenek spominjajo le še razvaline Grad Rudenek domačini tenujejo tudi Sipek ali po žnji kmetiji kar Lekšetov fad. Leži na nizkem hribu id prostranimi graščinski- i travniki severno od trga jčice ob vznožju vasi Po- me. Grad Rudenek so leta 1325 Stavili lastniki nazarskega Vr- )VCznavanju in druženju. Letošnje srečanje, tretje po vrsti, je organiziral Kozjanski park, ki že od začetka s part- nerji iz tujine - Verein Laend- liche Kerne iz Nemčije, Wald- viertel Management iz Avstri- je in Agentura pro rozvoj vi- dieka iz Slovaške - sodeluje pri projektu mladinskih izme- njav v Akciji 1: Mladi za Evro- po, mladinske izmenjave. Cilj programa je spoznavanje in razumevanje kulturne razno- retnosti Evrope, njenih te- Meljnih skupnih vrednot ter izpodbujanje podjetnosti in ustvarjalnosti mladih, pred- vsem tistih, ki se zaradi so- dalnih, fizičnih, umskih, ekonomskih, kulturnih in geografskih razlogov težje vključijo v kakršnekoli pro- grame. Lani in predlani so go- stovali v bližini Gere v Nem- fiji, kjer so se ukvarjali z okoljskimi problemi. Teme srečanj so vnaprej določene (ksenofobija, rilm, okolje, kulturna dediščina ...), vsa- ko leto naj bi bila na vrsti dru- ga. Organizatorji se glede na možnosti odločijo, katera, na- pišejo projekt in ga prijavijo na nacionalno agencijo (pri nas je to Mladina Movit). Kot je povedala mentorica in soor- ganizatorka Barbara Kova- čič, jim je bila poleg okolja najbliže tema kulturna dediš- čina, saj ima Kozjanski park bogato zgodovino in izroči- lo. Mladi so kulturno izročilo spoznavali na različne načine, predvsem z delom na terenu, pa tudi s predstavljanjem kul- turne dediščine vsak svoje re- gije. Tako so udeleženci iz Slo- venije predstavUi lokalne legen- de, nato so se vsi razdelili v dve skupini in vsaka si je izbrala najljubšo legendo ter bo pri- pravila scenarij za dramsko uprizoritev, ki bo na zaključ- ku v petek na Gradu Podsreda. Spoznavanje gradov - Podsre- da, Bizeljsko, Kunšperk ...-so popestrili z lovom za izgublje- nim zakladom, odšli so na po- hod z naravovarstvenikom, ime- li ekskurzijo v južni del parka, v samostan in čokoladnico v Olimju in v hrvaško Zagorje, kjer so si ogledali grad Trakoš- čan in rojstno vas Josipa Broza Tita Kumrovec. V orientacij- skem teku okoli Podsrede so morali odkriti čim več elemen- tov kulturne dediščine in v grapi na Oriici rešiti vas pred povod- njijo, tako da so iz razpoložlji- vega materiala zgradili most in se s tem učili, kako izkoristiti naravo na prijazen način. V pe- tek so odprtje informacijske pi- sarne v Podsredi izkoristili še Petnajstletni Živa Grobel- šek in Erika Rozman sta se- strični, obiskujeta gimnazi- jo, prva je iz Kozjega, druga Dobrove pri Ljubljani. »Za izmenjavo sva izvedeli, ker je bil Živin brat lani v Nem- čiji. Zanimiva so predavanja; dobro je to, da spoznaš veli- ko ljudi ...in delaš kar hočeš (smeh).« Osemnajstletna Fiona Ritzmann iz Nemčije: »Na tej izmenjavi sem prvič in ze- lo mi je všeč. Včeraj smo bi- li tudi na Hrvaškem, si ogle- dali gradove, Kumrovec. Najbolj mi je bila všeč ek- skurzija po pokrajini, pa tu- di delavnice o gradovih in cerkvah.« za pogovor s kulturno ministri- co Andrejo Rihter. Iz vsake države sodeluje 15 mladih s po dvema mentorje- ma, spijo pa v vojaških šoto- rih na travniku pri športnem igrišču. Delovni dan se začne okoli devete zjutraj, konča pa okrog sedme zvečer. Prosti čas izkoristijo za nogomet, košar- ko, namizni tenis, sprehajanje, kopanje - skratka druženje in zabavo. Skupno življenje stke prijateljske vezi, mladi spoz- navajo druge kulture, jezike in se, kot je poudarila Kovači- čeva, naučijo strpnosti in pri- lagajanja, saj so različno stari (od 15 do 21 let), različno izo- braženi in prihajajo iz različ- nih okolij. Naslednje leto naj bi bilo srečanje na Slovaškem, ude- ležili pa naj bi se ga še Avstrij- ci, ki jih letos ni bilo, in ver- jetno novi člani partnerstva Maltežani. JURE BERNARD iSarodna zasedba sklepanie prijateljstev, spoznavanje različnih kultur, učenje jezika... Fiona Ritzmann Živa Grobelšek in Erika Rozman' Št. 31 -31. julij 2003 24 ŠPORT PREGLED SEZONE: SAVINJSKI HOPSI Trije trenerji v eni sezoni Mandiča, Tovornika in Kuharja bo nasledil Vojko Herksel Za Polzelani je ena naj- težjih sezon zadnjih let, saj so se rešili izpada v B ligo šele v zadnjem krogu zah- valjujoč zmagi v Zagorju. Po petem mestu sezono prej, so Polzelo zapustili Ščepa- novič, mladi Nachbar, Ru- čigaj, Hughes in Perkovič, odšel pa je tudi trener Miloš Sagadin, ki je Polzelane vr- nil na pota stare slave. V klub so pripeljali trenerja Ranka Mandiča, ki je kot okrepitve dobil le lastne mla- de igralce. Igralec trener že kaj kmalu je bilo jasno, da nekaj v ekipi ni tako, kot bi moralo biti in zato je od- šel trener Mandič, v klubu pa je stvari v svoje roke vzel Mat- jaž Tovornik, ki je postal trener - igralec. Po prihodu izkušenega Jadranka Čovi- ča in zgrešene investicije Soš- ka Bure, se je pričel rezul- tatski vzpon Hopsov, ki so pod taktirko Tovornika nanizali serijo zmag in se približali samemu vrhu. A zmagam je sledil niz porazov, ki je po- kazal, da se dveh stvari isto- časno ne da dobro delati. Ob bolezni Matjaža Cizeja je bil Tovornik namreč prisiljen igrati več, kar pa se je poz- nalo na vodenju moštva s klo- pi. Vse bolj je škripalo, zato je kot tretji trener v sezoni na klop ob Tovorniku sedel Boštjan Kuhar, ki je pred tem obdržal Celje v 2. SKL. Ponovno je sledila serija zmag, a so nato Polzelani ne- pričakovano doma izgubili dve tekmi in se reševali ter se tudi rešili šele v zadnjem krogu prvenstva. Novega trenerja čaka težko delo Takoj po koncu sezone je vajeti trenerskega dela v svo- je roke prevzel Vojko Herk- sel, znani trener, ki je bil v zadnjih letih v tujini. Ne ča- ka ga nič kaj lahko delo, kajti na voljo ima mlado ekipo in pa malo denarja za morebit- ne okrepitve. Tovornik bi se naj po zadnjih vesteh preselil v Avstrijo, kjer naj bi nada- ljeval igralsko pot, tako da os- tane Herkslu še slabša ekipa, kot je bila ob koncu prvens- tva. Res je, da so mladi Ja- smin Čatovič (zanj se zani- ma več klubov), Primož Skok, Luka Geržina in Gregor Ar- čan zelo napredovali v zad- nji sezoni, a vprašanje je, ali bo to ob izkušenih Čoviču in Cizeju dovolj. Elvis Kadič je že pred koncem sezone pre- nehal z igranjem (morda bi ga veljalo nagovoriti na vrni- tev), Bura pa je tudi predča- sno prekinil neuspešen izlet na Polzelo. Kako naprej, bo precej odvisno od sponzorjev kluba, ki se še niso izrekli, aU bodo in v kolikšni meri še naprej podpirali polzelsko ko- šarko. Zaradi vsega tega ni po- ložaj nič kaj rožnat, verjeti pa je, da se bo polzelska košar- ka v nekaj letih ponovno vr- nila na vsaj približno stara po- ta, ko je krojila sam vrh slo- venske košarke. JANEZ TERBOVC _______Foto:.GREGOR KATlČ Matjaž Tovornik se je trudil na vse pretege in zadržal klub med najboljšimi. Tovornik razred zase Tudi v tej sezoni je Matjaž Tovornik dokazal, da je po znanju in vztrajnosti eden največjih igralcev, kar jih je imela slovenska košarka. Kljub 43 letom je bil s skoraj dvajsetimi točkami prvi strelec ekipe, dodal pa je še 4,5 skokov na tekmo. Jasmin Čatovič je ob nihanjih med sezono dosegel v povprečju 16,3 točk in imel tri skoke, Jadranko Čovič je v sezoni dosegal dobrih 14 točk in imel skoraj sedem skokov, neuničljivi Matjaž Cizej, ki se je po bolezni kmalu vrnil na parket, pa je dosegal 11,5 točk in beležil šest skokov. Omeniti velja še dobrih devet točk Primoža Skoka in dobrih sedem točk Luke Geržine ob treh skokih. NA KRATKO Odstopila Kandutijeva Celje: Ženski rokometni klub Celeia je ostal brez pred- sednice Beate Kanduti, ki je odstopila zaradi osebnih raz- logov. »Njen odstop smo spre- Beata Kanduti je zapustila rokomet. jeli, do volitev bo zakoniti zastopnik kluba Jože Novak,« pravi član upravnega odbo- ra Celeie Zdenko Fridau. Na- daljuje se negotovost glede igralk Miše Marinček in Kat- je Čerenjak. Priprave bodo Celjanke pred drugo sezono v 1. ligi začele 4. avgusta. Pr- vi mesec jih bosta vodila To- ne Goršič in kondicijski tre- ner Hrvoje Fižuleto, kajti prvi trener Milan Ramšak bo po- magal selektorju kadetske re- prezentance Alešu Filipčiču. (JK) Cvetko in Kavalar na EP Celje: Mlada rokometna sodnika Jure Cvetko in Brstin Kavalar sta se udeležila se- minarja EHF v Turčiji, kjer sta opravila izpit za sojenje rokometa na mivki in kot pr- va v Sloveniji pridobila us- trezno licenco. Prihodnje leto se bosta udeležila evropske- ga prvenstva, ki bo v Turčiji. »Rokomet na mivki ima le- po prihodnost tudi pri nas. Pod okriljem RZS bo izve- deno prvo državno prvenstvo, po katerem bi sestavili repre- zentanco za velika tekmova- nja. Zaradi nekoliko prire- jenih pravil je igra za gledal- ce zelo zanimiva,« je pove- dal Brstin Kavalar. (JK) Merkurjevkev ponedeljek Celje: Državne in pokalne prvakinje, košarkarice celj- skega Merkurja, bodo prvi del priprav opravile s preostali- mi slovenskimi reprezentant- kami kar v Celju. Trener in obenem selektor Dragomir Bukvič bo našo selekcijo na- mreč odpeljal na Univerzi- jado v Južno Korejo. Prvega treninga Merkurja se ne bo udeležila Ines Ajanovič, ki bo prav tako nastopila na »tur- nirju študentk« v dresu Srbi- je in Črne gore. (JK) Desetič V Kranjsko Goro Celje: Kegljavke Mirotek- sa bodo akumulatorje znova polnile v Kranjski Gori. Kar 26 tekmovalk našega 17-krat- nega državnega prvaka bo va- dilo trikrat na dan pod vods- tvom Lada Gobca in trenerja za telesno pripravo Bojana Bajca. Poleg uporabe dvora- ne, fitnesa in bazena, bodo celjske kegljavke spoznale os- nove taiboja in taichija, s ko- lesi pa se bodo ponovno sku- šale povzpeti na Vršič. (JK) Noč samurajev 3 Gomilsko: Taekvvondo klub Sun iz Braslovč je ob peti obletnici delovanja in poslovilnem nastopu odlič- nega tekmovalca Simona Ja- na pripravil atraktivno pri- reditev Noč samurajev 3. Jan je v svoji zadnji borbi ugnal prvaka BiH Osmana Malica. (TT) Zadnji nastop Simona Jana (na sliki) si je ogledal tudi Tomaž Ba- rada. iJlA PIKI Jože in Maja »Želim priplavati v Benetkelff Celjan Jože Tanko in hči Maja sta uspešno preplava- la maratonsko progo od Ka- negre do Trsta. Podvig sta imenovala »Združimo morje treh držav«. Jože ima 56 let. Maja pa 27 manj. Oba sta že vajena dolgotrajnih preizkušenj v vodi, prvič pa sta poskusila v duetu. Ide- ja in izpeljava je bila seve- da Jožetova. »20 minut pred sedmo uro zjutraj sva skočila v vodo v Kanegri, do Kopra pa sva okoli 20 kilometrov prepla- vala zelo hitro in presegla na- črt za dve uri. Drugi del je bil težji, saj se pozna vedno večji vpliv maestrala in to- ka. Po Debelem rtiču sva na- logo opravila rutinsko, če- prav nas je »neslo« v Milje. V Trstu sva se obale dotaknila ob pomolu številka 8. Očit- no je bilo, da sva se ustrezno pripravila. Okoli 40 kilome- trov sva zmogla v dobrih enaj stih urah.« Je maratonski tandem n{ navaden tudi za vas? Da, to sem poskusil prvi( nenačrtovano pa sva z Maj pravzaprav to nekoč že izvec la. Na DP v maratonu na 2 kilometrov v Italiji, sem se cilja vrnil k Maji, da bi ji p( magal. Italijani so naju obči dovali in kasneje večkrat p vabili. Sedaj je Maja dozor la. V Trstu je takoj dejala, d bi lahko plavala še in še. P02 mi sva se pripravljala tako Celju kot v Kopru, kjer stani je. Usklajenost vama torej i povzročala težav? Držala sva se dogovorjen hitrosti - tri kilometre in p( na uro. Sam sem plaval dv metra od čolna. Maja pa bo( no ob meni z morda zavei Ijajem zaostanka. Še najve težav smo imeli pri Miljal saj smo »slalomirali« med b( jami nad gojiščem školjk, i Se bosta še podala sku paj med valove? Morda že naslednje leto. M« ja bo v ZDA zaključevala štu- dij managementa. Lahko, da se srečava v Alantic Cityju, kjer sem že dvakrat preplaval 35- kilometrsko progo. Tam je kon- kurenca močna, kraj eksklu- ziven, zanimanje gledalcev ve liko in športniki dobrodošli. Torej: šampion se vrača? Moj neuresničen cilj je pri- plavati od Kopra do Benetk. Če- prav sem leta 1988 postavil sve tovni rekord, ko sem za 112,4 kilometra porabil 37 ur in 23 minut - načrtovali smo 120 kin - pa dejansko do Benetk nisem priplaval. V obdobju goste slu- zi in prekomernega cvetenja morja, sem 12 kilometrov pred Benetkami imel preveč težav. Zaustavil sem se v Cavallinu. Danes tega nisem sposoben, s»Naša imaga bi bila icrivičnalfc ^iro Blaževič gentlemansko trosil komplimente - Publikum štartal z dvema zmagama - Šmartno brez točk če bi celjski nogometaši ^koristili vsaj eno prilož- lost do 45. minute, bi lah- [0 govorili o naj polčasu »ublikuma doslej. Tako pa o izvedli 8 strelov s kotov, atresli prečko, razigrali , vratarja Nihada Pejkoviča jn Muri enostavno ponudili, ila se med odmorom zbere in krene drugače. Pri 37 sto- pinjah Celzija so pretekli ogromno, glede odvzema- nja žoge pa so gostom pri- edili pravo učno uro tega logometnega elementa. Prekmurci, ki so imeli šte- filčno podporo na tribunah med 3.000 gledalci, do od- mora niso niti enkrat streljali proti celjskemu golu. Podrejeni povedii Kar se je šušljalo med tri tisoč opazovalci med polča- som, se je uresničilo že v 7. minuti nadaljevanja. Zatre- sla se je celjska mreža. Gre- gor Helbl je storil prekršek na sredini igrišča, a zaradi poškodbe obležal. Manuel Peršič pa ni okleval. Takoj je - ob nemem sodniku Mat- jažu Bohincu - podal v glo- bino, kamor je za žogo ste- kel Romano Obilinovič. Pre- povedanega položaja po mne- nju stranskega sodnika Igor- ja Zupančiča ni bilo (v 1. polčasu je Celjanom devet- Čiro Blaževič je bil dobro seznanjen z močjo Publikuma. krat dvignil zastavico). Sle- dil je idealen diagonalni strel in pravi šok na Skalni kleti. Krivično? Prav gotovo. A v nogometu je to možno. Očitno se Pušnikovi terierji dobro zavedajo, da so odlič- no pripravljeni. Nadaljevali so z nizanjem akcij, kot da se ni nič zgodilo. In končno je tekoča igra obrodila sado- ve. Po štirih minutah je ize- načil Robert Koren, za vods- tvo poskrbel Marijan Budi- mir, v 76. minuti pa je zma- govalca odločil Mitja Brulc. S peto mu je podal Koren, kar je bila poteza tekme. A odločilne napade sta začenja- la Simon Sešlar in tudi Da- re Vršič, ki je v 2. polčasu nadomestil znova solidnega Pečnika. V celoti gledano je vsekakor še višjo zmago Pub- likuma preprečil izvrstni vra- tar Nihad Pejkovič, ki ni bil krivec za noben zadetek. Za- radi udarca je igrišče na no- silih zapustil Vladislav Lun- gu, ki je tako dehidriral, da je moral po pomoč v bolni- šnico. Po poškodbi se je vr- nil napadalec Andrej Kvas, ki tudi ni znal zadeti iz bliži- ne, Dejan Plastovski pa končno ni odigral podpov- prečno. V ozadju sta kralje- vala Budimir in Matej Šnofl, dokler slednji ni storil kata- strofalne napake, ki jo je za 3:2 izkoristil Ipavec. Za 3:3 pa je Obilinoviču v 85. mi- nuti zmanjkalo nekaj centi- metrov, ko je zadel stičišče prečke in vratnice. Zmagovalcu icompiimentiv poražencu vprašanja Kako je bilo na novinarski konferenci? Karizmatični hr- vaški trener Miroslav Blaže- vič ni skoparil s komplimen- ti, v velikem slogu pa je iz- jemno objektivno ocenil tek- mo: »Iz vsega srca čestitam Marijanu Pušniku za absolut- no zasluženo zmago. Publi- kum je potrdil kandidaturo za najvišje mesto. Popolno- ma je dominiral v prvem pol- času. Nekaj mi je nato uspe- lo spremeniti v naši igri, ven- dar je bilo iluzorno pričako- vati našo zmago. To bi bila nogometna krivica, saj je Pub- likum veliko boljši od Mu- re. Kako je že ime temu va- šemu malemu, ki ste nam ga vzeli? Ja, Vršič. Pa to je zvez- da, pravi biser. Ne razumem, kako so lahko v Murski So- boti dopustili kaj takega. Če ga lahko vrnemo? Pa saj niso v Celju budald da bi ga spu- stili. Če je bil Obilinovič v prepovedanem položaju, ne vem. Sine, če bi videl, bi priz- nal. Moje moštvo se je bori- lo, a je premalo kakovostno in je dobilo pravo lekcijo.« Izidi 2. kroga lige Simo- bil: CMC Publikum - Mura 3:2 (0:0); Koren (56), Bu- dimir (69), Brulc (71); Obi- linovič (52), Ipavec (76), Go- rica - Šmartno 3:1 (1:0); Mujanovič (93); Kovačevič (19, 90), Rodič (52), Mari- bor Pivovarna Laško - Dra- va 4:1, Dravograd - Olimpi- ja 1:0, Ljubljana - Primorje 0:4. 3. krog: sobota (Vele- nje) Olimpija - CMC Publi- kum (20.30), nedelja Šmart- no - Ljubljana (17.30). Marijan Pušnik se je naj- prej zahvalil za čestitke re- nomiranemu strokovnjaku, potem pa dejal: »Res bi rad pohvalil fante, saj so v izred- ni vročini dali vse od sebe: po dolgem času pena na us- tih, dehidracija, kar je edi- no prav, tekli so enormno ve- liko, dobivali dvoboje... Tak- šnih predstav bi si seveda še želel. Hvala tudi publiki!« Na obeh tekmah je bil strelec Mitja Brulc: »Upal sem, da mi bo Robi podal. Ni me ra- zočaral, žogo je spretno od- bil s peto. Za podajo se mu zahvaljujem. Čeprav se je Pej- kovič žoge dotaknil, sem vi- del, da se žoga vrti še naprej in da bo končala v mreži. Upam, da nam bo v Velenju šlo še bolje, saj bo tekma ve- černa.« Lahkotno, kot da ni šlo za derbi, je spet odigral Simon Sešlar: »Tudi proti Olimpiji bomo zaigrali na vse tri točke. Ljubljančani so pri- kazali precej proti Maribo- ru. Tudi tokrat bodo zelo mo- tivirani.« Deški obraz Dare- ta Vršiča je bil nasmejan: »Kar sem vam dejal prejšnji teden, se je uresničilo. Malo sem spal pred življenjsko tekmo, cel . teden so me tlačile more. Zelo sem zadovoljen s svojo igro, saj sem dvakrat asistiral. Muri želim veliko gledalcev na Fa- zaneriji. Centra Celja si še ni- sem ogledal. Opravil sem vozniški izpit, tako da se se- daj sam vozim domov. V na- slednjem tednu pa pričaku- jem, da se bom vselil v sta- novanje v Celju.« Stanje ni rožnato Nogometaši Šmartnega so na gostovanjih v Ajdovščini in Novi Gorici dosegli tri gole, a ostali brez točk. Obakrat so bili povsem enakovredni ali celo boljši tekmec v pr- vih polčasih, v nadaljevanjih pa skoraj nemočni. »Stanje v klubu po dveh porazih se- veda ni rožnato. Igralci smo se zbrali in izmenjali mne- nja. V nedeljo bomo naredi- li vse, da doma premagamo Ljubljano,« je tiho pripove- doval levi bočni igralec Mar- ko Pokleka. Včeraj so Šmar- čani v šestnajstini finala po- kala NZS gostovali pri Dra- vi. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Najboljši igralci 2. kroga: 10 točk - Simon Sešlar, 5 - Marijan Budimir, 3 - Robert Koren, 2 - Mitja Brulc, 1 - Dare Vršič. Brulčevo podajo proti Čadikovskemu je preprečil Kožul, ki se je še pravočasno vrnil v obrambo. Pungi icontra Celju ] Pivovarji kmalu proti Kielu Romana Pungartnika - Za Vugrincem in Rutenko še Peric ^ V popolni postavi (manj- kal je le Žikica Milosavlje- vič) so se v ponedeljek na jutranjem testiranju pri dr. Rudiju Čajavcu zbrali ro- kometaši Celja Pivovarne Laško. Izkazalo se je, da igralci tudi med počitnica- mi niso pozabili na fizično pripravo. Na večernem tre- ningu pa ni bilo šestih igral- cev, ki jih je selektor Slav- ko Ivezič odpeljal na pripra- ve za -mladinsko SP, Dina Bajrama, Nenada Bilbije, Mihe Gorenška, Klemena Kosabra, Miladina Kozline in Jureta Natka. Večina igralcev je baterije polnila ob slovenski in hrvaš- ki obali, najdaljši skok, na Maldive in v Sri Lanko, pa sta si za poročno potovanje privoščila Renato Vugrinec in njegova izbranka Marina. S poročnim prstanom na ro- ki in z ženo Aljono se je iz Minska vrnil Sergej Ruten- ka. Poročil se bo tudi Dejan Peric, »veleohcet« bo 16. av- gusta v Mestnem parku. Trener Miro Požun je igral- ce seznanil z napornim av- gustovskim planom. S Krka se je vrnil spočit, a prehla- »Srečno, Pajo, in kmalu se vrnil« jen. Najprej je omenil Ale- ša Pajoviča: »Ko se je o nje- mu odločalo v klubu, sem bil odsoten. Vsekakor me je vest o njegovem odhodu presene- tila. Velika priložnost se obeta Kozlini in Bilbiji. V nedeljo se bomo odpravili na Roglo, 8. avgusta pa v Nemčijo na pokal Slecker, kjer nas čakata Kolding in Kiel. Od 2Z do 30. avgusta bomo na turnirju v Doboju. Odsotnost mladin- skih in kadetskih reprezen- tantov bodo motile naš ritem priprav, a bodo po prihodu Toneta Tislja manj odsotni članski reprezentanti. Naši ci- lji so jasni: primat doma, v ligi prvakov uvrstitev med šestnajsterico, igrati še hitreje. Imamo veliko rezerv, stremeli bomo za novim korakom na- prej!« Za telesno pripravo članskega moštva bo spet skr- bel Miro Kocuvan. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Št. 31 -31. julij 2003 26 KRONIKA Kaj bi se zgodilo, če ne bi ognja pravočasno ustavili gasilci in bi požar zajel še bencinsko črpalko? Direktor Kerosa Erih Krašovec je prvi opazil ogenj. Gasilci preprečili katastrofo Gorelo le nekaj metrov stran od bencinske črpalke v Tr- žišču pri Rogaški Slatini - Iz hiše so bežali napol nagi! Več kot dvesto gasilcev se je v noči na ponedeljek bo- rilo z ognjenimi zublji, ki so nekaj minut čez dvain- dvajseto v nedeljo zajeli Prodajni center Keros v Tr- žišču pri Rogaški Slatini. Požar je predstavljal iz tre- nutka v trenutek večjo ne- varnost. Le nekaj metrov stran je namreč bencinska črpalka s skoraj polnimi re- zervoarji bencina. Goreti je začelo v podstre- šnih prostorih, kar je med pr- vimi videl direktor Kerosa Erih Krašovec: »Takrat je bila odprta le še restavracija, kjer pa so ravno zaključevali z de- lom. Začutili smo vonj po di- mu in pri ogledu sem skozi podstrešno okno opazil ža- rečo svetlobo. Stekel sem do jaška za dvigalo in zgoraj opa- zil ogenj. Razbil sem steklo in začel gasiti z gasilnim apa; ratom,« razlaga Krašovec. Pri tem so mu, preden so prišli gasilci, pomagali delavci, za- posleni v restavraciji: »Sto- rili smo vse, da smo prepre- čili razširitev požara še na os- tale dele. Hvaležen sem ga- silcem. Pravijo, da so v eni minuti za gašenje požara po- rabili 25 tisoč litrov vode!« Ob četrti uri zjutraj je bilo pred Kerosom še vedno kar osemnajst gasilskih enot z 42 gasilskimi vozili. Kriv je dimnik Kriminalisti in forenziki s svojim delom tisto noč niso mogli začeti, saj je bila na pogorišču še nekaj ur kasne- je previsoka temperatura. So se pa tam zadržali skoraj ves naslednji dan. Rezultati nji- hovega dela so pokazali, da je zagorelo med prvim nad- stropjem in mansardnim de- lom objekta. »Vzrok požara naj bi bil pregret dimnik, ki vodi iz kuhinje oziroma pi- cerije in se je pri prehodu na mansardni del objekta doti- kal lesenih delov. Zaradi te- ga je prišlo do pregrevanja in gorenja lesenega dela tal in predmetov, ki so bili zlo- ženi ob dimniku,« so zapisa- li v svojem poročilu in do- dali, da z delom še niso kon- čali. Preiskujejo namreč možnost 'subjektivne odgo- vornosti za nastanek požara', kar pomeni, da obstaja sum, da dimnik ni bil ustrezno zaš- čiten. Ali bo zaradi tega padla kakšna ovadba, še ni znano. V torek je Keros pomaga- lo sanirati in čistiti okrog sto ljudi, večinoma zaposleni. Pred vrati je bilo na kupe iz- delkov, umazanih od dima. Le nekaj dni nazaj so še kra- sili oddelke enega večjih pro- dajnih centrov. Nekatere stva- ri so neuporabne, pravi Kra- šovec in kaže na uničena ob- lačila: »To je za odpis. Osta- le stvari bomo dali na raz- prodajo.« Direktorja, ki je pri gašenju požara skupil poš- kodbo na roki, je dogodek vidno pretresel: »Ne moreš verjeti, kako se lahko vse obr- ne tako hitro. To je velik uda- rec« Škode naj bi bilo za več sto milijonov tolarjev, čeprav je uradno še niso ocenili. Uni- čenega je kar šestdeset odstot- kov prodajnega pohištva, ne- kaj bele tehnike, tekstila... Tr- govine v pritličju se ogenj k sreči ni dotaknil, potrebno pa je temeljito čiščenje. Hu- je pa je z nadstropji višje. Kljub temu naj bi jim prit- ličje in prvo nadstropje us- pelo sanirati in pripraviti za poslovanje do konca tega ted- na, oddelek s pohištvom pa naj bi začel delovati čez te- den dni. Takrat naj bi izdel- ke dali tudi na razprodajo. Šli bi v »luft€f! Na to, da bi se lahko vse skupaj končalo katastrofal- no, je takoj po požaru gla- sno opozoril Vlado Tadina iz Tržišča 9a. Torej najbližji Kerosov sosed, ki ima stano- vanjsko hišo le nekaj metrov stran od bencinske črpalke. Če bi ognjeni zublji oplazili črpalko, bi v zrak odšla tudi Tadinova hiša. Tega so se v noči na ponedeljek obupno baU tudi gasilci. Rezervoarji so od hiše oddaljeni manj kot deset metrov, trdi Tadina. »Sedeli smo zunaj na tera- si, ko sem začutil, da smrdi po dimu. Skočil sem pogle- dat. Videl sem dim pri Kero- sovem dimniku, sekundo za- tem pa velik plamen. Seve- da me je zgrabila panika! Ka- ko me ne bi, saj opozarjam na to že od leta 1997,« v jezi govori Vlado: »Otroci so ste- kli napol nagi iz hiše, žena jih je nato odpeljala z avtom. Sam sem pograbil papirje in Prvi sosed Molove črpalke Vlai Tadina: »S Kerosom in črpalko i lahko eksplodirala tudi moja I ša!« 1 se peš odpravil za njimi,« ra laga in dodaja: »Tam ob ces se je takoj nabral kup ljudj Čeprav jih je policija na^ njala stran, so še kar zija pasli. Vse skupaj bi lahko š v zrak!« Tadina se že vrsto let ra burja, ker so bencinsko i palko postavili v neposre no bližino hiše. Ne ve ve na koga*naj se obrne. Od kodnino mu je podjetje Mi Benz Slovenija že izplačal( vendar ne vse, pravi Tadini »Sploh pa ne gre za dena Naj pa župan pride živet mojo hišo. Bo videl, kaj p( menijo neprespane noči zi radi strahu. Sploh pa po tal« snem dogodku, kot je bil j nedeljo.« j SIMONA ŠOLINM Foto: GK, a Sledi ognjenih zubljev je v dneh po požaru odstranjevalo več kot sto ljudi. Nekaj prodajnih izdelkov je za odpis, nekaj za razprodajo. Št. 31 -31. julij 2003 KRONIKA - PISMA BRALCEV 27 Krave, ki jih je ubila vodena strela, je v torek zjutraj odpeljal veterinarski higienik. Foto: SŠ Lahko bi ga ubila elektrilca! Strela sredi noči pokončala govedo - Sreča v nesreči, da ni zagorelo Hudo neurje v noči na Ininuli torek je povzročilo tri udare strel na Celjskem. Medtem ko sta na mozir- skem območju streli povzro- čili minimalno škodo, pa je milijonska škoda nastala v iahomšku 14 nad Laškim. [Vodena strela je udarila v konstrukcijo jasli v hlevu Zalokarjevih in jim pomo- rila govedo. Strela naj bi udarila nekaj minut pred polnočjo, pravi 19-letni Grega Zalokar. »Ker je tako grmelo in bliskalo, sem ugasnil televizijo in ra- čunalnik, da ne bi bilo kaj narobe. Nato je k meni pri- tekel stric, ki stanuje v so- sednji hiši, in dejal, da je uda- rila strela. Rekel je še, da je bil teliček tako glasen, pa je šel pogledat,« razlaga Grega: »Še sreča, da je stric opazil, kaj se je zgodilo. Vedno, ka- dar je takšno neurje, je na no- gah!« Skupaj sta stekla v hlev in videla tri krave in telico, ka- ko so ležale na tleh: »Poliva-.^ la sva jih z vodo, vendar je bilo prepozno,« razlaga Gre- ga. Tudi zanj bi se lahko noč na torek končala tragično. Prijel je namreč za privez, v katerem je bila še elektrika. »Čutil sem, da me je streslo. Hvala bogu, da sem imel obu- te prave škornje...« Ob nesreči, ki je zadela Zalokarjeve, se je oglasila njihova sorodnica in pred- lagala, da bi morda kdo od tistih kmetov, ki ta trenu- tek zaradi pomanjkanja kr- me ne vedo, kam z živino, družini odstopil kakšno kravo. Po poginulo govedo se je s tovornjakom v torkovem ju- tru pripeljal veterinarski hi- gienik. »Dve kravi sta bili bre- ji,« še dodaja Grega in poka- že še na dve teleti in kravo, ki so ostali. Slednji naj bi pre- živeli, ker so stali. V torek zjutraj Gregova starša še nista vedela, kaj se je zgodilo. Odšla sta na za- služen izlet na Triglav. Do- ma ju je čakalo neljubo pre- senečenje. 19-letnik je ob ki- slem nasmešku dejal: »Pa vedno, ko mi starša pustita, da moram jaz poskrbeti za živino, se mora nekaj zgodi- ti...« Grega je dal tisto noč vse od sebe, da bi rešil živi- no, a je narava hotela druga- če. Škoda bi bila vrtoglavo visoka, če bi ob udaru strele zagorelo. »Hvala bogu, da ni bilo požara. Ogenj bi se lah- ko razširil še na hišo, saj je od hleva oddaljena le par me- trov,« mu odvrne soseda, ki jo je že ponoči zbudil pok: »Slišala sem, kako je zaro- potalo. Na, zdaj pa tole...« Gasilci pravijo, da zna tak- šna strela ob udaru razklati les in zrušiti stvari. Ima manj električnega naboja v sebi kot vročinska strela, toda pri Za- lokarjevih vodena strela ra- zen poginulega goveda za se- boj ni pustila nobene sledi. K sreči. SIMONA ŠOLINIČ PREJELI SMO Odziv \ mladiii in! ZLSD iz \ Zadnji dogodki, ki so se pripetili v Šoštanju, so pri- peljali do tega, da tudi ZLSD javno, ob podpori mladih iz Šoštanja, spregovori o razme- rah v Šoštanju in o odnosu oziroma reševanju le - teh v lokalni skupnosti. Najprej moramo poudari- ti, da se v celoti strinjamo z zaključki in sklepi, ter pod- piramo zahteve, ki jih je na svoji izredni seji sprejel svet KS Šoštanj dne 7. julija 2003. Sprašujemo se, kaj je ob- čina oz. uprava občine Šo- štanj storila v zvezi z zahte- vami in prošnjami mladih, da do tega obžalovanja vred- nega dogodka, sploh ne bi prišlo. O mladinskem centru se je v predvolilnem obdob- ju zelo veliko govorilo, se- daj, ko bi bilo potrebno za- četi aktivno delati v tej sme- ri, je pa vse potihnilo. Tudi za letošnje počitnice ni za šo- štanjske otroke organizirana niti ena ura na teden za nji- hovo druženje in sprostitev ter zaposlitev njihovih brez- delnih dni s strani ustreznih institucij. Tudi Odlok o javnem redu in miru, ki naj bi ga sprejeli še v letošnjem letu, ne bo nič koristil, če pristojni v občin- ski upravi ne bodo zagotovi- li njegovega izvajanja z us- treznimi.občinskimi inšpek- cijskimi službami, ki jih v občini nimamo. Začasna rešitev je tudi v za- poslitvi določenega števila re- darjev oziroma paznikov, ki bi jih lahko zaposlili tudi pre- ko javnih del; v Šoštanju je veliko ljudi brezposelnih. Mladi javno sprašujejo pri- stojne institucije v Občini Šo- štanj, zakaj je rokometno igrišče v Šoštanju zaklenje- no in zakaj morajo plačati 2.000,00 SIT, če se hočejo sprostiti ob igrah z žogo na tem igrišču. In to za igrišče, ki je v lasti Občine Šoštanj, in za katerega ne najde toli- ko sredstev, da bi ga obnovi- la in spodobno vzdrževala. Tudi košarkarsko igrišče ob Osnovni šoli Biba Roeck so mladi sami začeli urejevati: kupili so barvo, narisali so črte in si igrišče označili, da so sploh lahko igrali košar- ko. Vendar mladi, v večini še brezposelni, nimajo svojih sredstev, da bi lahko sami ob- navljali igrišča, so jih pa pri- pravljeni vzdrževati in skrbeti zanje (tu mislijo tudi na ro- kometno igrišče, ki si ga se- daj določene osebe tako lju- bosumno lastijo). Sami ugo- tavljajo, da je očitna politi- ka občine glede mladih tak,- šna, da igrišča zaklepajo, go- stilne pa odklepajo. Opažajo tudi, to so potr- dili tudi člani ZLSD iz dru- gih krajevnih skupnosti, da so v drugih krajevnih skup- nostih za mlade poskrbeli bo- lje, kot v mestu. Športna igrišča so v upravljanju kra- jevnih skupnosti ip so odpr- ta, urejena, vzdrževana in uporabna, mladi lahko tam aktivno izkoristijo svoj pro- sti čas ob igrah z žogo in se družijo. Na kratek rok mladi iz Šo- štanja želijo in upaio, in v tem jih v ZLSD Šoštanj popolno- ma podpiramo, da bi dobili sami možnost, da bi roko- metno igrišče lahko obnovi- li, uredili in usposobili za igranje, finančno- bi jih pod- prla občina, da bi lahko tam preživljali svoj prosti čas ob igranju košarke in nogome- ta. Sami so pripravljeni or- ganizirati delovno akcijo za obnovo tega igrišča. Zatrdili so, da če bodo vložili svoj na- por in trud za ureditev igriš- ča, ga ne bodo uničevali. Kot so še zatrdili, jih je ve- lika večina takih, ki ne mi- slijo le na droge in alkohol, ampak želijo biti odgovorni. Trdijo, da morajo sami ime- ti možnosti, ne samo v dru- žini, ampak tudi v širši druž- bi, da bi bili primerno vzgo- jeni, da bodo lahko sami pri- merno vzgajali svoje otroke. Na dolgi rok pa vidijo reši- tev v izgradnji športnega cen- tra z mladinskim centrom, ki bosta dostopna vsem, ki bodo želeli zabave, sprosti- tve in druženja, kjer bi se lah- ko združevali in preživljali svoj prosti čas ob športu in kulturi in ne bi imeli potre- be pohajati po gostilnah. ZLSD ŠOŠTANJ in MLADI IZ ŠOŠTANJA Joji, kam bi del? že kam; je najbrž odgovor na vprašanje: Kam z gradbišč- nimi odpadki in izkopano Zemljino na številnih celj- skih gradbiščih? In če pristoj- ne občinske službe, ki so na- ročile projekt in izvajajo nad- zor, tega ne vedo, to zagoto- vo vedo izvajalci del in pre- vozniki. Torej, že kam. Skoraj vedno se najde tu- di kdo, ki bi mu prav prišlo par kamiončkov nasipnega materiala, in to zastonj se- veda, z dostavo na dom - no, tam nekje blizu. Začnejo se valiti kolone težkih tovornja- kov, ki kar nekajkrat prese- gajo dopustno obremenitev skromno utrjenih nekatego- riziranih cest, javnih poti ipd. Potem se vrstijo protesti, naj- prej tistih, ki so nekoč mo- rali plačati, da se je del ceste uredil in jim ni vseeno, kaj sedaj z njo počnejo, in po- tem tistih, ki jih moti tolik- šen promet vedno prehitrih kamionov. Vrstijo se klici in pritožbe, grožnje z zaporo in protesti, nakar se zgane tudi občinska oblast, pristojna za upravljanje s cestami. Ja, po- tem, ko je vsaj pol materiala že ne ve se kje vse, samo na primernih odlagališčih s pla- čanimi pristojbinami ne. Kot da projektanti niso znali izra- čunati, koliko materiala bo potrebno odstraniti in pripra- viti za to primerna mesta, pa toliko depresij in poplavnih območij blizu mesta je na raz- polago. Ne, večino tega materiala so in še bodo zvozili izven mesta po naših že tako luk- njastih in plazovitih cestah, za katere v proračunu obči- ne ni denarja. In tudi denar- ja od komunalnih taks ne bo. Tega denarja pa bi sploh ne bilo tako malo. Nekdo si tu očitno zatiska oči in ne ukre- pa, kot bi lahko in kot bi naj. Nekakšne odločbe o pre- povedi prevozov in postav- ljeni znaki so tudi pesek v oči po silnem pritisku javnosti - nekako si je pač treba oprati roke: »Saj smo ukrepali«. Kdaj in zakaj šele zdaj, na či- gav račun, in kdo bo plačal popravila cest in sanacije div- jih odlagališč? To pa so vpra- šanja, ki jih bo spretna ob- činska oblast že kako pospra- vila pod preprogo. Samo da se bo gradilo in bohotilo v knežjem mestu. Okolica pa je od »graščakov« tako že od nekdaj dobivala samo drobtinice in odpadke. Res hvala vam za silno skrb. In kdaj že bodo volitve? Vsaj takrat se boste spet vozili po zluknjanih primestnih ce- stah, ko bo treba smehljajo- če se občinske obrazke na no- vo nalepiti - že kam. BINE A. (naslov je v uredništvu) ZAHVALE^ POHVALE Moje življenje v Špesovem domu Po dveh mesecih bivanja v tem domu v Vojniku, lahko upravičeno trdim, da je za nas oskrbovance dobro poskrb- ljeno. Vso osebje v domu je prijazno in ustrežljivo. Tudi hrana je dobra in primerna za starejše ljudi. Poskrblje- no je tudi za razvedrilo in ve'd- no se nekaj dogaja, da nam ni dolgčas. Edini problem so zdravstvene težave, ki jih pri- naša starost. Najtežje je seveda za tiste, ki so nepokretni. Obiskala sem nekaj takih znancev in ugotovila, da imajo odlično nego, kakršno bi si doma le malokdo lahko privoščil. Hvaležna sem upravi do- ma in vsem zaposlenim, ki se trudijo, da bi se oskrbo- vanci dobro počutili. VIDA MOHAR Trk s policisti Tri osebe so bile lažje ranjene v trčenju policijskega in osebnega vozila na križišču pred trgovskim centrom Merkur. Policista sta z zvočnim signalom in prižganimi modrimi luč- mi vozila v smeri Hudinje, kjer naj bi posredovala zaradi alarma v banki. V križišču je takrat levo zavijal voznik osebnega vozila, ki je, kot pravijo na policiji, izsiljeval prednost, saj ni upošteval, da je bilo poUciisko vozilo na nujni vožnji. Foto: GK Št. 31 -31. julij 2003 28 Kdo se boji Jerryja Springerja? »Neznana« imena letošnjega festivala Neverjetnih 19 domačih ce- lovečercev, ki so prijavljeni na letošnji 6. festival sloven- skega filma, ni zadeva, ki bi se jo dalo zaobiti kar tako. Filmi, ki so nastali v obje- mu države oziroma filmske- ga sklada, so že dobili svoj delež predstavljanja; še več deleža jih čaka. Za preosta- le... pa naj bodo povsem en- tuziastični, low ali no bud- get... še ne vemo, če jih bo- mo sploh videli. Ne glede na končno kvaliteto izdelka pa so vredni vsaj omembe. Za- to bomo poskusih v nekaj na- slednjih tednih predstaviti vsaj nekaj ustvarjalcev in iz- delkov, ki so delali »skriti« in šele sedaj prihajajo na pia- no. Kdo se boji Jerrjya Sprin- gerja je filmski prvenec igral- ca in scenarista Lea Spala (Blaž Glavni igralci filma (z leve): Linda Šimič, Miha Arh, Maja Merljak ter SamoJakoš Štrukelj). Blaž je v letih 1992- 1995 študiral igro na APRA'S Theatre of Arts v Los Angele- su, na Los Angeles City Colle- ge pa je spoznal tudi osnove filmske režije. V okviru študi- ja je posnel kratki film The Doli. Sodeloval je z gledališ- čema The Globe Theatre ter lvy Substation Playhouse. Po vrnitvi v Slovenijo je sodelo- val z SNG Maribor, priprav- ljal oddaje Povej naprej na TVS ter Živa na Gajba TV, se- daj pa vodi filmsko redakcijo ŠKUC. Kje ste snemali film? Film smo posneli v DV-teh- niki, lokacije pa so nam od- stopili podjetje Marles (vzorč- na hiša v Ljubljani), Klub Tif- fani ter Klub Metropol. Nekaj prizorov smo posneli na ljub- ljanskih ulicah. Kratka zgodba filma... Zgodba je postavljena v raz- košno meščansko hišo, v kate- ri prebivata Samanta inDario, poročen mlajši par, poln pro- tislovij in konfliktov. Nekega večera Samanta povabi domov na večerjo svojega novega na- meščenca Petra in njegovo za- ročenko Jano. Jana in Peter da- jeta vtis, da je njun odnos har- monično ljubeč in brez konf- litov. Večerja se razvleče v več- dnevno sobivanje, ki mu ni vi- deti konca. Počasi vse skupaj potegne vrtinec Springerjeve formule »kdo s kom še ni«, če- mur pa sledi pravi še springer- jevski obračun. Morda pa se vse skupaj dogaja le »v glavah«. Kdo je sodeloval pri filmu? V filmu so nastopili že iz- kušena Miha Arh in Ivo God- nič, študenta AGRFT Maja Merljak ter Samo Jakoš ter na- turščica Linda Šimič. Epizod- ne vloge so odigrali Sebastjan Vovk, Dejan Gradišnik, Igor Ka- tanič, Uroš Kavčič ter drugi. Direktor fotografije je bil Ivan Merijak, montažer Jan- ko Badovinac, asistent režije Luka Sagadin, kostumograf Luka Leskošek, maska Empe- ratrizz in Tinka T., ton Azra Kamberi. Za glasbo so poskrbeli Klan De Bonaldi, DJ Psiho, Ya- noosh, vokali Mateja Stražar ter Kaja Luznar. Kako to, da niste snemali pod okriljem FS? Ker gre v osnovi za low bud- get film, sredstva FS niso bila potrebna. Čeprav bi, resnici na ljubo, z dodatnimi sredstvi lahko pokazali še kaj več. PETER ZUPANC SamoJakoš Favorizirani? Družba VPK, ki je na festi- val prijavila celovečerni film Dergi in Roza u kraljestva svizca, je medtem javila, da prijavo umika, saj je »jasno, da se na festivalu favorizira- jo filmi, posneti pod okriljem FS«. Po najavah Andreja Kre- garja naj bi njihov film ven- darie prišel v kinematografe nekje v sredini oktobra, kar pomeni, da je možno, da bo slovenski neodvisni film di- rektna konkurenca festivalu, pa tudi festivalskim zmago- valcem. Roparske zmede in podaljšane vojne če je Med državno in glavno povedel filmarje v malo me- sto, da pogleda, če se jim grehi lahko odpustijo, potem se Rop znese nad roparskimi komplikacijami. Vsak nov člen v verigi pomeni eno negotovost več. Režiser David Mamet s svojimi rafalnimi dialogi častno muči častno igralsko gar- do: med drugimi Genea Hackmana ter Dannyja DeVita. Vsebina: Po uspešnem ropu draguljev dobi tolpa krimi- nalcev nov cilj... in novega člana. Naročnikovega sina. Po- teza povzroči nezaupanje, nezaupanje pa komplikacije pri izvrševanju načrta. Vsak naslednji korak postane povsem nepredvidljiv... Gene Hackman, Danny DeVito Rop (The Heist, ZDA/ Kanada) Režija: David Mamet Vloge: Gene Hackman, Danny DeVito Emir Kusturica in njegove nadrealistične ciganske sanje, tokrat v precej bolj politični verziji. Komentar na sociali- zem, komentar na Jugoslavijo, komentar na Podzemlje. V mesecu avgustu se Jugo ciklus v art kinu nadaljuje, Kusturi- ca pa bo v zbirko prispeval še Cmo mačko, belega mačko- na. Vsebina:V Beogradu deluje podzemna delavnica, ki je že med drugo svetovno vojno partizanom tihotapila orožje. Črnoborzijanec, ki projekt vodi, je svojim delavcem »poza- bil« povedati, da je vojna končana, ti pa so se povsem prila- godili razmeram. Šele 50 let kasneje postanejo sumničavi in pobegnejo iz podzemlja... Jugo ciklus: Podzemlje (Underground, Francija/Nemčija/Jugoslavija/Madžarska) Režija: Emir Kusturica Vloge: Miki Manojlovski, Laza Ristovski Noč na letališču Piše: PETER ZUPANC Noč na letališču: šele ko zunanji sistem kolapsira, se lahko gredo ljudje naklo- njenost. Šele ko sistem nji- hovih navajenosti propade, ko se iz njega iztrgajo, so pripravljeni na zvezo. Lju- bezen ni sistem, vedno se zgodi izven njega: proti nje- mu. To so sporočila in re- cepti, ki so tlak romantič- nega filma, pa čeprav to- krat - v obratnem soraz- merju s klasičnimi roman- tičnimi pravih - »ljubezen« ni nikoli »pretresljiva«, med junakoma se ne zgodijo no- beni »veliki prepiri«, ki bi nakazovali »podzavestno« strast, konzumiranje sim- patije pa pride v obliki go- vora namesto seksa. In to govora, v katerem nam po- vsem očitno pokažejo, daje treba poslušati, kaj drugi go- vori. Jasno, scenarij je pisala ženska, Danielle Thomp- son, s svojim si- nom (moški sce- narist bi v veči- ni primerov go- vor prenašal kot nujno zlo, dokaz ljubezni pa bi morala biti po- steljna telovad- ^ ba). Thompsonova je film tudi zrežirala; in medtem ko je nekatere stvari nare- dila precej povprečno, se je vsaj izredno dobro zaveda- la, kakšna igralska aduta ima v rokah. »Ledena riba« Jean Reno kot kuhar, ki se uk- varja z zmrznjeno hrano, k je »zamrznil« svoje življe nje in ki ne prenaša vonjev pa Juliette Binoche kot koz metičarka, ki ovohava vse na kar naleti, trpi pa zarad prevelikega kompleksa Ma tere Tereze... nosita film - sploh Binocheva s svojiiT obrazom. Noč na letališču je prav- zaprav najboljša, kadar ju nake kaže na ogled - kadaj jih utiša, jih pusti, da s< sprehajajo, da delajo, kai hočejo ter zmorejo, kadai jih spremlja glasba Erica Se raja [ali pa od- lično izbran< glasba različni! izvajalcev), ki j^ sposoben samo i uporabo razlid nih zvokov us tvariti sliko čej sarkoli, v tem primeru recimo gneče na le tališču. Film torej, ki je za| radi teh treh dejavnikov poj vsem simpatičen, a mu ne bi škodilo, če bi bil mal- ce... bolj... tiho. PETER ZUPANC Št. 31 -31. julij 2003 RADIO 29 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE H) Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna pelodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 joročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, lO.lO i^op čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 legiiske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack lOt, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Na krilih jubezni, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in egionalnih radijskih postaj Slovenije ;.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna nelodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme ' eče, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.40 Halo, Mvilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, )0 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih jostaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 poročila, 8.45 Jack pot, 9. 15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske nov- ice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj c!nv'enije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske nov- ice, 15.00 Šport danes, 16.00 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 )čila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 1 .1)0 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NE PRESLISITE NA RADIU CELJE SOBOTA, 2. AVGUSTA, OB 20.30: ŠPORTNI PRENOS Publikum z Oiimpijo v Velenju Celjski nogometaši so v uvodu lige Simo- bil obakrat zmagali, v tretjem krogu pa se bodo pomerili z Ljubljančani. Olimpija bo znova gostitelj v Velenju, saj mora odslužiti še eno tekmo kazni igranja izven Ljubljane. Derbi Ob jezeru se bo začel ob 20.30 uri, spremljal ga bo reporter Dean Šuster. SREDA, 6. AVGUSTA, OB 16.20: FILMSKO PLATNO Retrospektiva slovenskega filma v redni tedenski oddaji Filmsko platno bosta Peter Zupane in Simona Brglez tokrat poleg aktualnih filmov in tračev v rubriki Festival slovenskega filma predstavila izbrane celovečerne filme, ki jih boste lahko videli na 6. festivalu slovenskega filma med 24. in 27 septembrom. Posebno pozornost bosta namenila tudi retrospektivi slovenskega fil- ma, ki bo potekala v sklopu 6. festivala. Na ogled bodo filmi, ki so doslej dobili najviš- jo nagrado na tovrstnih predstavitvah letnih dosežkov slovenske kinematografije tako v Celju kot v Portorožu. Retrospektivo bo od- prl legendarni film Cvetje v jeseni Matjaža Klopčiča, ki je zmagal" na prvem Tednu do- mačega filma v Celju. SREDA, 6. AVGUST, OB 10.10 Dori o tabujih v rimskokatoliški cerkvi v sredo dopoldne bomo v studiu Radia Celje gostili karizmatičnega duhovnika, upornika Izidorja Pečovnika - Dorija. Rimskokatoliško cerkev pretresejo raz- lične afere in podtikanja. Zakaj se cerkev ne odziva, koga in zakaj ščitijo dostojans- tveniki, zakaj izgnani duhovniki, kako je z Udbo v cerkvenih vrstah... O tabujih za čr- no zaveso bo spregovoril Izidor Pečovnik - Dori. Izidor Pečovnik-Dori; Poletje na radijskih valovih Poletje je čas za hlajenje ob morju, re- kah, jezerih in bazenih. Slednjih je na šir- šem celjskem območju kar nekaj in naša radijska terenska ekipa se v vročih pasjih dneh vsak torek pridruži kopalcem na enem od bazenov. Minuli torek sta se Mateja Podjed in Bo- jan Pišek odpravila h kopalcem na letni ba- zen v Šentjurju, ki ga ima zdaj v najemu mladi gostinec Marjan Bohorč. Torkovo dopoldne je potem, ko so poslušalci zelo hitro ugoto- vili, kje se skriva radijska ekipa, preživela v prijetnem okolju šentjurskega kopališča. Med kopalce, ki so sodelovali v klepetu v eter Radia Celje, je razdelila tudi nekaj majic z imenom naše medijske hiše. Otroci, Anita (prišla je na počitnice iz Ormoža), Roki in Urška so se postavili pred fotoaparat - po- tem pa hitro čooof v toplo in čisto vodo. Z našimi majicami so oblekli še nekaj otrol^ in tudi odraslih kopalcev. Matic in njegov bratec Ambrož pa sta v nagradni igri prejela brezplačni vstopnici za šentjurski bazen. Bilo je zabavno, tako kot bo, obljublja najem- nik, še na nekaterih drugih prireditvah, ki jih načrtujejo ob večerih na kopališču Šent- jur. Kam bomo odšli prihodnjič delit srečo in majice, vam zaenkrat še ne izdamo. Uživaj- te poletje ob vodi, morda pridemo prihod- njič prav k vam! MP Majice naše medijske hiše so na šentjurskem bazenu dobili Anita, Roki in Urška. - Št. 31-31. julij 2003 - 30 NASVETI POGLEJMO V PRIHODNOST Šifra »Vitnicacf Zanima vas vaše zdravje. Niste napisali, če vas na tem področju tarejo kakšne poseb- ne težave. Predvsem se kaže- jo manjše težave v predelu ro- dil, zato vam svetujem obisk pri ginekologu. Možne pa so tudi težave s krvnim obto- kom, ki se bodo pojavljale ob- časno, vendar vam kljub te- mu svetujem, da se posvetu- jete z zdravnikom in opravi- te še kakšen pregled. Drugih posebnosti ni. Zanima vas tudi, kako se bo v prihodnje odvijalo sino- vo življenje. Niste pa mi na- pisali sinovega imena in rojst- nih podatkov. Na vprašanje vam bom odgovorila, vendar pa bo odgovor samo pribli- žen, ker nimam podatkov. Sin sicer razmišlja o spremem- bah in o družini, vendar za sedaj ni pripravljen na tem po- dročju storiti ničesar. Kot ka- že, preživlja osebnostno kri- zo, ki bo trajala nekaj časa. Na vprašanje, ali bo ostal do- ma in se posvetil kmetiji, pa vam zaradi pomanjkanja po- datkov žal ne morem odgo- voriti. Hčera z zadnjim izpitom in diplomo kar malce odlaša. Kot kaže, nima prave volje in mo- tivacije. Morda potrebuje mal- ce vzpodbude. Ko pa bo, če bo, zbrala voljo, bo oboje opravila hitro in brez težav. Šifra »Laško pivo« Veseli me, da ste se obrnil name, vendar pa ste tudi vi zelo skopi s podatki. Zato moj odgovor na vaša vprašanja del- no temelji na čistem ugiba- nju, kar pomeni, da je odgo- vor približen. Zanima vas pri- hodnji trend razvoja firme. Ste v dvomih, veliko razmišljate in analizirate, vendar ne ukre- pate. Loteva se vas ravnodu- šnost in pomanjkanje prave- ga zanimanja za rešitev težav. Ne zastavljajte si previsokih ciljev naenkrat. Trend se bo izboljšal, vendar le v prime- ru, če boste težave lotili si- stematsko in postopoma. Ko- rak za korakom. Pripravite si dobro premišljen poslovni na- črt. V primeru, da boste na- črt realiziral dosledno brez odstopanja, se bo trend bis- tveno izboljšal in vam prine- sel želeni rezultat, v obdobju leta in pol. Takrat se vam bo tudi ponudila nova, zanimi- va in dobra poslovna prilož- nost, ki lahko prinese zelo po- zitivno spremembo. Ker je va- še finančno stanje, kot skle- pam, nekako odvisno tudi od stanja v firmi, velja to tudi za vas osebno. Zdravje: pestijo vas obča- sne težave s krvnim pritiskom, občasno vam ponagaja tudi sr- ce. Kot kaže, pa se občasno pojavlja tudi nervoza. Začni- te ukrepati zdaj. Storite kaj zase in se odločite za bolj zdrav način življenja in ne pretira- vajte z alkoholom. Tudi siste- matski zdravniški pregled ne bi bil odveč. Želite vedeti tudi, kako se bo v prihodnje odvijalo vaše zasebno življenje, pa tudi tu- kaj, razen vprašanj, niste na- pisali nobenih podatkov. V prihodnosti boste vsekakor za- živeli v partnerstvu, ki pa ne bo nujno okronano z poro- ko. Ustvaril boste tudi druži- no, vendar pa lahko pri reali- zaciji le-te na začetku pride do manjših težav, zaradi part- nerkinih zdravstvenih težav. V primeru, da vas moj odgo- vor ni popolnoma zadovoljil, me pokličite na komercialno številko, ki je objavljena na koncu rubrike. Šifra »Limonau Spoštovana gospa! Zanima vas vaše zdravje. Žal odgovor ni ravno najbolj ugoden. Pred- vsem pazite nase in dosledno upoštevajte zdravnikova na- vodila. Možno je, da boste v bližnji prihodnosti morali za nekaj časa v bolnišnico, pred- vsem zaradi težav, ki jih ome- njate. Glede vaše druge teža- ve (s kožo) pa bolezen ne bo napredovala. Čudežne ozdra- vitve sicer ne bo, vendar pa tudi ne bo bistveno napredo- vala. Kaže se tudi povečana občutljivost na področju ro- dil in v predelu prsnega koša (prsi in dihala). Težave lah- ko omilite z rednimi pregle- di. Piše: METKA OBRUL - ZOYA V primeru, da boste žele- li izboljšati svoj finančni po- ložaj, bo potrebno malce do- slednosti. Vsaj za nekaj časa boste morate bistveno pove- čati nadzor nad porabo. Za realizacijo načrta, o ka- terem na tihem razmišljate, sedaj ni pravi trenutek. Pre- ložite to na zgodnjo pomlad prihodnjega leta. Takrat bo- ste lahko ta načrt izpeljali us- pešno in brez dodatnih za- pletov. Bistveno izboljšanje na finančnem področju pa se kaže v obdobju do dveh let, ko se obeta varnost in stabil- nost. Zanima vas tudi ljubezen, niste pa napisali, s kom. Ima- te partnerja, morda prijate- lja? Večja in pomembnejša sprememba v ljubezni se obe- ta v poletju leta 2004. V pri- meru, da ste sedaj v vezi, se bo ta končala. Sedaj na tem področju ni prave iskrenosti in obojestranskega spoštova- nja. Nasploh se vam v pri- hodnjem letu na področju lju- bezni obeta prijetno prese- nečenje, ki bo zelo nepriča- kovano, vendar vam bo po- pestrilo in polepšalo življe- nje. Na komercialni številki sem dosegljiva vsak delov- ni dan od ponedeljka do so- bote med 9. in 1L30 in med 14. in 24. uro. Nikar pa me ne kličite ob nedeljah, ker je takrat zame dan počit- ka. KAJ BI DANES KUHALI Hitro pripravljene dobrote iz ponve Zrezlci po indijsico Potrebujemo: 4 svinjske zrezke, sol, poper, carry, čili papriko, maščobo, 1 žlico ki- sle smetane, 200 g črnega in belega grozdja, 2 rezini ana- nasa, 50 g arašidov. Zrezke natremo s soljo, po- prom, curryjem in čili papri- ko, jih na vroči maščobi z obeh strani popečemo, nato pa damo na toplo. Zalijemo s četrt litra vode, zavremo ter vmešamo smetano in curry. Operemo grozdne jagode, jih razpolovimo in jim odstra- nimo pečke. Odcejen ananas razdelimo na koščke, strese- mo oboje v omako in prida- mo še arašide. Omako zlije- mo po zrezkih in jih po oku- su potresemo s kokosovimi kosmiči. Namesto zrezkov lahko uporabimo zarebrni- ce. Zarebrnice s iiruškami Potrebujemo: 4 svinjske za- rebrnice brez kosti, sol, po- per, sladko papriko, maščo- bo, 1 žlico moke ali jedilne- ga škroba, 1 žlico kisle sme- tane, 1 žličko kaper, 4 vlo- žene hruškove polovice, 4 tr- do kuhana jajca. Zarebrnice natremo s so- ljo, poprom in sladko papri- ko, nato jih pečemo na vroči maščobi po 4 minute z vsa- ke strani. Pečene vzamemo iz ponve, na osnovo pa zlije- mo 8 žlic hruškovega soka iz konzerve, moko, razme- šamo v slabega četrt litra vo- de, zavremo, nato pa doda- mo še smetano in kapre. Hruš- ke razdelimo na krhlje in jih segrejemo v omaki. Jajca olupimo in razpolovimo. Za- rebrnice obložimo s hruška- mi in jajci ter prelijemo z omako. Zrezki s čebulo in jabolki Potrebujemo: 4 svinjske zrezke, sol, poper, sladko pa- priko, maščobo, 2 veliki če- buli, 2 kiselkasti jabolki, 1 žličko majarona. Zrezke natremo s soljo, po- prom in sladko papriko ter jih z vsake strani popečemo po 3 minute na vroči maščo- bi. Nato dodamo olupljeno in na obročke narezano če- bulo in olupljena in na krh- lje narezana jabolka. Začini- mo z majaronom in pečemo še 10 minut. Jabolka in če- bulo po okusu dodatno soli- mo. Zrezki s kuminovim krompirjem Potrebujemo: 800 g krom- pirja, 80 g masla ali marga- rine, sol, poper, 1 žlico ka- mine, 4 svinjske zrezke, slad- ko papriko, 20 g moke, 1/8 litra mesne juhe, 3 žlice sme- tane, žlico zelenih poprovih zrn. Krompir skuhamo v obli- cah, ga prelijemo s hladno vodo, olupimo in narežemo na rezine. V veliki ponvi se- grejemo 40 g masla ali mar- garine in na njej popečemo krompir. Začinimo ga s so- ljo, poprom in kumino. V drugi ponvi na preostali maš- čobi po obeh straneh pope- čemo s soljo, poprom in slad- ko papriko natrte zrezke in jih damo na toplo. Moko za- mešamo v osnovo, zalijemo Piše: MAJDA KLANŠEK z juho in smetano ter poča kuhamo 5 minut. Začinim s soljo in zelenim popro« Zrezke naložimo na kroži ke, jih obložimo s kromp jem in prilijemo z omako Zarebrnice s kumarično omako Potrebujemo: 4 zarebrr ce, sol, poper, sladko papi ko, 40 g masla, 3 drobne č bule, 4 kisle kumarice, 1 žli moke pol litra mesne juhe, kozarček kisle smetane, 3 ž ce mešanih sesekljanih diša nih zelišč, nekaj kapljic 1 sa. Zarebrnice natremo s s Ijo, poprom in sladko papi ko, jih pečemo na vroče maslu po 8 minut na vsa strani, nato pa vzamemo ponve in postavimo na topl( Čebulo olupimo in jo nar( žemo na obročke. Odcejen kumarice narežemo na k( lobarje. Najprej na vroči ma čobi opražimo čebuli, zatei dodamo kisle kumarice in ji na hitro podušimo. Obo potresemo z moko in svet prepražimo. Zalijemo z m sno juho in kuhamo 5 minu Vmešamo kislo smetano i zeliščne dišavnice, začinim^ omako s kisom, soljo in po- prom ter z njo prelijemo za- rebrnice. Zraven ponudimo slan krompir s peteršiljem in veliko skledo solate. Št. 31 -31. julij 2003 NASVETI 31 S počitniško torbo okrog sveta! S torbico v rokah na modno počitniško pot okrog sveta Seveda vas zdajle ne va- ^ ijmo na kakšne trendovske ] ločitnice z vonjem po ek-' otiki in prestižu. Za mo-j leren poletni oddih, ki si-- 0 zahteva eno samo dina- ^ niko, niso njuna le draga ^ etovanja in potovanja. - Tudi domišljija, izdatno začinjena z dobro voljo in ščepcem spretnosti, nas lah- ko popelje okrog sveta. Pa če- prav le z doma dodelanimi oblačili oziroma modnimi dodatki. Poletne torbice in obuvala so že neskončno ob- širna modna tema, ki je naš- la navdih v bogati kulturni dediščini znamenitih krajev in daljnih kontinentov. Ujemite nekaj teh vzdušij in z njimi prenovite svojo platneno torbo ali pleten ce- kar... Če vam nekaj okrasja še ostane, pa z njim kar na obuvala! Verjemite, znašli se boste v središču počitniške- ga modnega dogajanja. Črna celina je ena letoš- njih glavnih modnih opornih točk. Barve peska in pušča- ve, pisani etno motivi in ži- vobarvne perlice so pravi od- klon od mestne puščobnosti. Z njimi lahko ustvarite atrak- tivne vzorce na vaši lanski tor- bici! Španski temperament? Tudi če počitniških noči ne nameravate preplesati v vro- čem ritmu plesalk flamenka, lahko pravo razpoloženje ne- mara ustvari že torbica. Os- nova je lahko platnen moš- njiček, na katerega prišijete frfotave volančke! Mehika ima v letošnji mo- di več različnih obrazov; od rapsodije bogatih barv in mo- zaičnih, bleščečih sestav- ljank do etno-romantičnih cvetličnih vezenin. Košček Orienta in neohi- pijade lahko s platnenimi a- plikacijami prišijete na vaš Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK slamnati cekar. Torbice se lahko lotite v stilu pop-art vzorcev ali jo polepite s ste- klastim kamenjem. Za naj- bolj preprosto in duhovito prenovo pa pošijte po tor- bici različne barvite gum- be in z njimi zajemite še le- tošnjo novomodno gumbo- manijo! Vaša nova podoba je akcija, ki v sodelovanju z izkušenimi stilisti vsak zadnji petek v me- secu poteka v Planetu Tuš v Celju. Pot do nove podobe ne more biti lažja - izpolnite spod- nji vprašalnik in sestavite kra- tek življenjepis, v katerem se predstavite in pojasnite, zakaj ste se prijavili. Ne pozabite na- vesti konfekcijskih številk ob- leke in obutve. Vsemu prilo- žite tudi svojo novejšo foto- grafijo. Vse pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vsemi prijavljenimi bo- mo vsak mesec izžrebali eno osebo, ki bo skupaj z izžre- bancem v Planetu osrečena z modno preobrazbo. Izžrebne bomo o sodelovanju obvestili po pošti. Št. 31 -31. julij 2003 32 ZA AVTOMOBILISTE CLK kabriolet in ET Na slovenskem trgu se v teh dneh pojavljata dva no- va mercedesa, zelo različ- na po obliki, namenu in značaju. Po lani predstav- ljenem novem kupeju CLK je sedaj na voljo tudi nje- gova kabrioletska različi- ca, serija E pa je dobila ka- ravansko izvedenko ET. Veliki kabriolet, ki ponu- ja prostor štirim potnikom, edini v tem razredu ponuja možnost nakupa bencinske- ga osemvaljnika. Poleg tega se avto dokazuje s trislojno in 25 milimetrov debelo plat- neno streho, ki ji streže elek- trika. Najmočnejša izveden- ka nosi oznako 55AMG, po- ganja pa jo 5,5-litrski ben- cinski motor s 367 KM. To zadostuje za najvišjo hitrost 250 km/h in 5,4 sekunde pospeška do 100 km/h. Ce- ne so od najmanj 12,2 do naj- več 24,7 milijona tolarjev. Novi je tudi ET oziroma ka- ravanska izvedenka še vedno dokaj nove E serije. Od te je ET daljši za 32 milimetrov, v zadku je v osnovi 690 litrov prostora, ki ga je mogoče po- večati na 1950 litrov. Med po- sebnosti ET je mogoče šteti posebno izvlečljivo ploščad, na katero je mogoče naložiti tudi do 200 kilogramov to- vora oziroma prtljage. Ponud- ba motorjev pri ET je razme- roma pestra, saj so bencinski agregati razvrščeni na prostor- ninski lestvici od najmanj 2,0 do največ 3,2-litra gibne pro- stornine z močmi od najmanj 163 do največ 224 KM. Seve- da ne manjkajo dizelski mo- torji; osnovni je 2,2-litrski agregat s 150 KM, sledi 2,7- litrski petvaljnik, ki ponuja 177 KM in na koncu je 3,2- litrski šestvaljnik s 204 KM. Čez nekaj mesecev si bo mo- goče omisliti tudi štirikolesni 4Matic. Različnost motorjev in oprem prinese tudi različ- nost končne cene. Karavanska izvedenka serije E - ET Škoda octavia Naredili 9004isočo octavio škoda je znotraj koncema Volksvvagen in ji je v zadnjih nekoliko pošla sapa, čeprav gre tovarni dokaj dobro. Pred nedavnim pa so izdelali 900-tisočo octavio, ki so jo dobavili kupcu v Veliko Britanijo. Avtomobil so prvič predstavili leta 1996 kot petvratno kombi- limuzino, kasneje pa so predstavili še karavansko varianto, še nekaj kasneje pa športno različico RS in tudi avto s stalnim štirikolesnim pogonom. Fiat ne icaže znaicov oitrevaiija Kljub temu, da je bilo v zadnjem času slišati, da naj bi se italijanski Fiat le ne- kako izkopal iz nakopiče- nih težav, pa podatki o fi- nančnem poslovanju v le- tošnjem četrtletju tega ne potrjujejo. Čista izguba Fiata v ome- njenem obdobju je bila 699 milijonov evrov, kar je ce- lo nekoliko več kot v pri- merljivem lanskem obdob- ju; samo avtomobilski del Fiata, se pravi Fiat Auto, je k tej vsoti dodal 334 mili- jonov evrov. Kot pravijo, je bilo za tovarno slabo, da so januarja zaradi poplav us- tavili izdelavo motorjev v tovarni v Empoliju. Še na- prej se italijanska tovarna pogovarja z General Motor- som, ki je delni lastnik Fiat Auta. Kot kaže, sta se tovarni dogovorili za izdelavo no- vega avtomobila v nižjem srednjem razredu. Fiat ima ob vsem tem še vedno 5,2 milijarde evrov dolga, kar je celo za 1,4 milijarde evrov več kot konec lanskega leta. Dobavitelji se selijo na Kitajsko Povsem jasno je, da se av- tomobilska industrija, ki jo večinoma tare upadanje pov- praševanja po avtomobilih, sooča z velikimi težavami. To med drugim pomeni, da ho- čejo zmanjšati stroške in za- to se industrija sestavnih de- lov vse pogosteje seli v drža- ve, kjer so stroški manjši. Ve- lika »moda« je Kitajska. To ne pomeni, da bodo tam se- stavne dele izdelovale le evropske, pač pa tudi ame- riške avtomobilske tovarne, ki se v zadnjih letih večino- ma srečujejo še s hujšimi za- dregami kot evropske. Tovar- ne pričakujejo, da bodo do- bavitelji oblikovali tako ime- novano »svetovno ceno«, kar sicer ni povsem jasno, kaj naj bi bilo, vendar se ve, da naj bi bile cene nizke. Torej je povsem jasno, da novih av- tomobilskih tovarn v Slove- nijo ne bo. Reifoz v dobri druščini že dolgo časa je znano, da je najbolj produktivna tovar- na na svetu tista v britanskem Sunderlandu, kjer domuje Nissan. Zadnja raziskava, ki jo je naredila britanska hiša WMRC, ki je primerjala 44 avtomobilskih tovarn v Evro- pi, je pokazala, da je mesto prvega ohranil Sunderland z Nissanom. Bolj zanimivo pa je to, da se je novomeški Revoz, ki je sestavni del Renauha in izdeluje ciia, uvrstil v tej druščini na zelo ugknlno šesto mesto. V Sunderlandu naredijo 99 avtomobilov na zaposlenega, v Novem mestu pa 82. Med vsemi Renaultovimi tovarnami je [lo [iroduk- tivnosti pred Novomeščani sauK) tovarna v šiuinskem Val- ladolidu, kjer naredijo 88 avtov na zaposlenega; tudi tam izdelujejo clia. Po teh podatkih je Revoz najbolj produk- tivna tovarna v Srednji Evropi. Za nekatere je BMW M3 CSL Precej časa je BMW napo- vedoval posebno izvedenko BMW M3 pod oznako CSL. Sedaj je avto tako rekoč na- prodaj. Jasno in razumljivo je, da ne za vsakogar, pač pa za redke izbrance, ki si lah- ko takšnega cestnega šport- nika privoščijo, hkrati pa ga znajo obvladati. Pri CLS je tovarna uporabi- la vrsto lahkih materialov, ta- ko da je skupna teža 1.385 ki- logramov, s tem pa so dosegli tudi izjemno razmerje med te- žo in močjo, ki je v tem pri- meru 3,85 kg/KM. S tem je tudi potrjena oznaka CSL (kar pomeni coupe, šport in light- weight); po drugi strani ima avto vsaj nekaj tistega, kar se je BMW naučil in uporablja pri svojih bolidih v Fl. Tako je dno prtljažnika narejeno iz posebnega sendviča, pri izde- lavi zadnjega okna pa so prav tako uporabili zelo tanko, ven- dar čvrsto steklo. Seveda so se potrudili tudi pri motorju. V nosu se vrti 3,2- litrski bencinski šestvaljnik, ki ponuja pri visokih 7900 vrt- ljajih točno 360 KM in 370 Nm navora pri 4.900 vrtljajih. Vse te številke oziroma KM prav- zaprav niso ali ne bi bile nič izjemnega, če se CSL ne bi do- kazoval z izjemnim razmerjem med težo in KM. Tako avto d 100 km/h pospeši 4,9 sekui de, medtem ko je končna H trost po nemškem nenapisane^ dogovoru med tovarnami orni jena na 250 km/h. Morda je i bolj impresiven podatek, da aj to v četrti prestavi pospeši d 80 do 120 km/h v petih sekui dah, kar znova dokazuje, da gi za pravega športnika. Sicer p to ni težko ugotoviti, saj je ai to serijsko opremljen tudi s p< sebnimi Michelinovi pnevm tikami dimenzij 235/35 ZR1 spredaj in kar 265/30 ZR J! zadaj. Cena? Nekako 85 tis( evrov za tiste, ki vedo, kaj pravi avto... i BMWM3CSL Multivan, uglednejši transporter Volksvvagen je imel vse do- slej veliko uspeha s svojim transporterjem, ki pa se po novem pojavlja v različnih vlogah oziroma oblikah. To je izvedenka, ki naj privab- lja nekaj zahtevnejše kup- ce, skratka, gre za imenit- nejšega transporterja. Tako je avto kupcem na vo- ljo le s kratko medosno raz- daljo 300 centimetrov in vi- šino 193 centimetrov; da bi bilo udobje večje, so kolesa posamično vpeta, tako spre- daj kot zadaj pa sta stabili- zatorja, ki skrbita za večjo stabilnost karoserije v različ- nih voznih okoliščinah. No- vi multivan je registriran kot osebno vozilo (kar prinese kakšen tolar prihranka pri cestninah in podobnem), če- prav je res, da se z osebnimi avtomobili prav težko pri- merja, pač pa bolj z enopro- storskimi vozili. Prostornost tega vozila je eden najpo- membnejših adutov, kar je mogoče dobro izkoristiti tu- di ob pomoči drsnih vrat zgolj na eni ali na obeh straneh. V običajnih variantah je razpo- reditev sedežev takšna, da sta dva v drugi vrsti obrnjena v obratni smeri vožnje, v tret- ji ali zadnji vrsti je klop, do- volj prostorna tudi za tri. V sredini je mizica, ki jo je mo- goče premikati vzdolžno na- prej in nazaj. Glede na števi- lo sedežev oziroma njihovo razporeditev je odvisna tudi velikost prtljažnika, ki lah- ko meri tudi 4500 litrov - če v vozilu ni sedežev. Seveda je dobro poskrbljeno za ogre- vanje oziroma hlajenje, po- membno je tudi, da imajo potniki v drugi vrsti okna, ki jih je mogoče odpreti. Poseb- nost multivana je tudi sistem DVE, ki omogoča dobro ko- munikacijo med tistimi, ki se vozijo v multivanu. Multivan je naprodaj v treh izvedbah, in sicer s šestimi sedeži, različica comfortlin jih ima sedem in dvojna bo( na drsna vrata, medtem k je izvedenka highline najbc? Ije opremljena. Motorjev je pet, in sicer trije dizelski iz serije TDl in dva bencinska. Osnovni bencinski je 2,0-li trski štirivaljnik s 116 KM. veliko zmogljivejši je 3,2-li trski šestvaljnik s 235 KM- Dizli so torej trije: 1,9-litr- ski s 105 KM, sledita 2,5-li trska z različno močjo (en- krat 130, drugič 174 KM). Pro- daja multivana je že stekla računajo, da se bo za vozilo letos odločilo kakšnih 35 kup- cev. Št. 31 -31. julij 2003 ZA AVTOMOBILISTE 33 Crossf ire za redke kupce Ko sta se pred nekaj leti j^ružila ameriški Chrysler , nemški Mercedes Benz, 5 je zdelo, da bosta tovar- j dokaj enakopravni. Se- 3J govorijo o prevzemu, jj drži, da ima v koncer- u največ besede nemška vrtomobilska hiša. Kočno .tudi prvi človek Chryslerja femec (DieterZetche). Torej ni posebej nenavad- 0, da ob predstavitvi nove- a chryslerja crossfireja po- edo, da ima avto vsaj 39 od- totkov sestavnih delov mer- edesa SLK. Čeprav je cross- ire zgolj kupe, SLK pa ku- le/kabriolet ali roadster, je ehnična sorodnost obeh av- omobilov tako velika, da so j pri Chryslerju očitno do- folj zlahka pomagali s sestav- limi deli SLK. Crossfire je lil kot študija predstavljen ired dvema letoma na avto- nobilskem salonu v Detroi- u, sedaj pa je na cestah, pri :emer Američani računajo na jober odziv predvsem v ZDA n manj v Evropi. Avto nedvomno razburja s ivojo dokaj nenavadno obli- co in predvsem podobo zad- ka, na katerem je nameščen tudi električno uravnavani spojler. Ta se dvigne iz svo- ega ležišča pri hitrosti večji )d 90 km/h. Po ameriški na- Chrvsler crossfire naj bi na dober odziv naletel predvsem v ZDA. vadi je oprema avtomobila že serijsko dokaj bogata, saj so sedeži vedno oblečeni v usnje, da o samodejni klimat- ski napravi niti ne govorimo. Prtljažnik ponuja vsega 215 litrov prostornine, kar je skromno, vendar tudi priča- kovano. Tudi motor, ki po- ganja tega chryslerja, je iz Mercedesove hiše. To je 3,2- litrski bencinski šestvaljnik, ki zmore 215 KM in ima 310 Nm navora. To zadostuje za najvišjo hitrost 242 km/h in pospešek 6,5 sekunde do 100 km/h. Pogon je na zadnji ko- lesni par, razporeditev teže med prednjo in zadnjo osjo pa v razmerju 54/46. Zani- mivo je, da so spredaj 18, za- daj pa 19-palčna platišča, us- treznih dimenzij so seveda tu- di pnevmatike. Crossfire je na voljo v pe- tih barvah zunanjosti, vse pa kaže, da bo slovenskim kup- cem na voljo jeseni. Vseka- kor bodo količine zelo skromne, ker, kot že rečeno, Američani računajo pred- vsem na domači trg. Po na- povedih naj bi crossfire stal nekako 40 tisoč evrov. Drugo leto novi seat leon španski Seat bo prihodnje leto pokazal povsem prenov- ljenega leona. Kot pravijo, bo novi leon precej podoben tistemu, kar je tovarna pokazala pred časom pod imenom konceptnega avtomobila salsa. Ker se v teh dneh rojeva tudi novi golf, je jasno, da bo leon narejen na njegovi osnovi. Posebnost, ki potrjuje znano dejstvo, da je bil Walter da Silva, glavni oblikovalec seatov, audijev in še nekaterih av- tov nekoč pri Alfa Romeo, je, da bo imel novi leon kljuke zadnjih vrat potopljene v karoserijo - kot je to pri alfa ro- meo 156. Leta 2005 BMW serije 1 Nemški BMW že precej časa načrtuje svojo serijo 1. Prav temu avtomobilu, ki bo zapeljal v nižji razred, torej v tistega, kjer se BMW doslej ni poskušal, bo namenjena nova tovarna v Nemčiji (ob natečaju je bila v igri tudi Slovenija oziroma Maribor, vendar iz tega ni bilo nič). BMW serije 1 naj bi na trge pripeljal v začetku leta 2005. Motorji bodo svojo moč prenašali na zadnji kolesni par, za začetek pa bosta na voljo izvedenki z 1,6 in 2,0-litrskim motorjem. Menda pa se bodo odločili tudi za M varianto, ki naj bi jo poganjal motor s 220 KM. EU: junija je bil pius Po dolgih mesecih so tu- di v državah Evropske unije (zraven štejejo še Švico, Is- landijo in Norveško) zabe- ležili plus pri prodaji avto- mobilov. Junija so namreč prodali 1,31 milijona vozil, kar je bilo povečanje za 2,9 odstotka v primerjavi z ena- kim lanskim mesecem. Vendar pretiranega veselja le ni, kajti plus gre na račun dobre prodaje predvsem v Ve- liki Britaniji (15,8 odstotka več) in Španiji, kjer je bila prodaja večja za 9,7 odstot- ka. V Nemčiji, ki še vedno velja za najpomembnejši evropski avtomobilski trg, je bilo kupcev junija za 5,3 od- stotka manj. To samo doka- zuje, da je ta država v globo- ki krizi, pa čeprav so junija tam prodali 292 tisoč avto- mobilov-precej več kot v vseh drugih državah. Med država- mi, ki so junija zabeležile naj- večji minus, je Portugalska (za 25 odstotkov manj), med- tem ko je posel na Finskem skočil kar za 35 odstotkov. Na polletni ravni Evropska unija zaostaja za 2,6 odstot- ka za svojim lanskoletnim re- zultatom; skupaj je bilo v tem času prodanih 7,7 milijona avtomobilov. Med tovarnami, ki so lah- ko vesele letošnjih oziroma junijskih rezultatov, so re- cimo BMW (plus 8,4 odstot- ka), tudi Renault, ki je pro- dajo povečal za 12,9 odstot- ka in nenazadnje japonske avtomobilske tovarne. Te so junija skupaj prodale 167 ti- soč avtomobilov, kar je za 11,8 odstotka več kot junija lani in je skoraj ni hiše (z izjemo Suzukija), ki bi imela minus. Podaljšani audi A8 Kmalu bo na trge pripeljal tudi za 130 milimetrov daljši audi A8, kar bo posebej v prid še udobnejšemu sedenju na zadnjih sedežih. Podaljšani audi A8 bo na voljo samo z 4,2-litrskim bencinskim osemvaljnikom s 335 KM. Mercedes S se bo kmalu ponašal s sedemstopenjsko prestavno avtomatiko. Mercedesov novi avtomatski menjalnik Znane nemške avtomobilske to- varne že dolgo časa tekmujejo pri predstavljanju novih in novih av- tomatskih menjalnikov. Razum- ljivo, saj je prestavna avtomati- ka na drugi strani Atlantika ta- ko rekoč zakon, medtem ko se na evropskih trgih počasi, ven- dar vztrajno uveljavlja. V ospredju je znova Mercedes Benz, saj bo kmalu predstavil kar sedemstopenjski avtomatski me- njalnik. Že od septembra naprej naj bi ga namenjali vozilom s 4,2 in 5,0-litrskima motorjema V zasno- ve. Nekaj kasneje naj bi bil na vo- ljo tudi v drugih avtomobilih ozi- roma v kombinaciji z drugimi mo- torji. Vsekakor je zanimivo, da naj bi bil ta menjalnik za tri do štiri desetinke sekunde hitrejši, poleg tega pa naj bi bil tudi varčnejši, kar doslej za te menjalnike vsaj nače- loma ni bilo mogoče trditi. Zani- mivo je, da bo imel menjalnik, ki ga bodo najprej vgrajevali v serijo S, tudi dve vzvratni prestavi. Kot pravijo pri MB, so oziroma bodo za razvoj menjalnika porabili 400 milijonov evrov. Št. 31 -31. julij 2003 40 f ZANIMIVOSTI Mama še mlajša, hčerka še lepša »Gremo na počitnice« je bil tokratni naslov v akciji Planeta Tuš - Sebastijan navdušil občinstvo Tretja Tu seva Modna preobrazba je tokrat pose- gla v zunanji izgled dveh žensk, Minke in Tanje Va- sle iz Šempetra v Savinjski dolini, ki sta si v najtesnej- šem sorodstvu. Mamica Minka je dala pobudo, hčerka Tanja pa ni imela nič proti. Prijavili sta se in bili izžrebani. V petek zvečer je bilo v Pla- netu Tuš vse v znamenju vr- hunca poletja: vročine, počit- nic, razprodaj in seveda pri- reditve v okviru akcije »Vaša nova podoba«. Kandidatki za novo podo- bo sta prispeli že mnogo pred začetkom prireditve in se udobno namestili v foteljih frizerskega salona Mitja Hair Team, kjer se je začela prva faza preobrazbe, barvanje las. Za kakšne barvne kombina- cije sta se odločili frizerki Urška in Mateja, je bila za Minko in Tanjo seveda skriv- nost vse do zaključnega dela prireditve. Na oder, torej pred mno- žico občinstva, sta kandidat- ki stopili ob 20. uri, ko je bila na vrsti druga faza mod- ne preobrazbe, striženje in oblikovanje pričesk. Po- membno nalogo na odru je imel tudi moderator Fran- ci Podbrežnik, ki je vso do- gajanje živahno komentiral, vmes pa napovedal nastop pop zvezdnika Sebastijana, Minka in Tanja Vasle pred modno preobrazbo. ki je ponovno dokazal, da je pravi profesionalec, ki zna razgibati občinstvo in ga pritegniti k sodelovanju. Temperamentnega pevca sta pod odrom spremljali dve še bolj temperamentni ple- salki, nastajajoči novi fri- zuri pa sta med tem dobi- vali svoji končni podobi. Ve- liko dela je imela tudi viza- žistka Vanda, ki je poskrbe- la, da sta bili kandidatki na- ličeni skladno z vsemi ele- menti preobrazbe. Zrcalce, zrcalce povej... Zadnja faza preobrazbe se je odvijala za kulisami, ko sta se Minka in Tanja preoblekli v nova oblačila, izbrana po za- povedih letošnjega modnega poletja in počitnic. To nalogo je opravila stilistka Saša, vsa oblačila, obuvala in modne do- datke ter pripomočke pa je iz- brala v prodajalnah v Planetu Tuš. Občinstvo je Minki in Ta- nji Vasle živahno zaploskalo. Kakšna bo nova ban/a las in kakšna bo nova pričeska, je bila v tej fazi preobrazbe za Minko še skrivnost. ko sta ponovno stopili na sce- no, kar je pomenilo, da je tu- di tokratna preobrazba dose- gla pravi učinek in svoj namen. Tako je bila Minka v novi po- dobi še mlajša in mikavnejša, njena hčerka Tanja pa še lepša in zanimivejša. Ko se je Min- ka zagledala v ogledalu, je bi- la nad svojo novo podobo ta- ko zelo navdušena, da je vodi- telja Francija objela in ga po- ljubila na lice, Tanja pa tudi ni skrivala zadovoljstva nad svojim novim izgledom, zla- sti še, ker je naslednji dan od- potovala na počitnice v sloven- sko Istro. Seveda sta vse, kar sta imeli na sebi in vse dodat- ke (kozmetika za sončenje, po- krivali', torbi za na plažo in da- rilni boni za obisk solarija) od- nesli s seboj v Šempeter. Tokratno Tuševo modno preobrazbo je spremljalo okoli petsto ljudi, od dojenč- kov in malčkov do mamic in babic, seveda pa je bila šte- vilčno najmočnejša najstniš- ka generacija. Naslednja pri- reditev v okviru akcije »Vaša nova podoba« bo 29. avgusta. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIC Minka in Tanja v novih podobah in kavalirski Sebastijan s sončni] nim pokionom. | Tanjino navdušenje pred odkritim ogledalom in Minkino odobrava nje v ozadju. Sebastijan, prava poslastica zlasti za mlade. Št. 31 -31. julij 2003