St. 750 Trst, četrtek dne 28. marca 1912. Ljubljana Leto III. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Posamezna št. 6 vin. Jutro" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne poSiijatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Malič“ v Ljubljani. — Po poSti sprejemano stane ,Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Oglasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju prjmsren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Za „Jutrov“ sklad. Dva Slovenca iz Voloske pošiljata 12 kron — „v nadi, da bodo tudi drugi zavedni Slovenci posnemali ta primer in z željo, da bi „Jutro“ uspevalo in se širilo kakor to v polni meri tudi zasluži. Živelo naše neodvisno „Jutro“ ! G. Dušan Bogdanovič absolvirani filozof v Lipskem, nam je poslal 5 kron z besedami: »Šaljem i ja za „.Tuti'ov sklad ovaj mali oboi i želim vam uspjeh“. Neimenovani v Predvoru nabral v veseli družbi 25. t. m. in nam poslal 5 K 60 vin. G. Šimenc in njegov neimenovani prijatelj v Sp. Šiški darovala 3 krone. Zvonimir Dobnikar, konc. mešetar v Sp. Šiški 1 krono. Iskrena hvala vsem posebno pa bratu Srbu, g. Dušanu Bogdanoviču, zvestemu prijatelju „Jutra“ katerega se je tudi v daljnji Nemčiji spomnil. Mnogi, ki ne morejo žrtvovati za ,'Ju-trov“ sklad večjega zneska, malo se jim pa ne zdi vredno pošiljati — četudi je nam dobro došel najmanjši, znesek — prispevajo za „Jutrov sklad“ najložje na ta način, da pošljejo pri obnovitvi naročnine par desetic več, ki jih oni ne bodo pogrešali, nam pridejo pa — posebno ako se jih zbere več — prav dobro čez par dni zečenja novo četrtletje, ko obnavlja večina naših naročnikov naročnino in pri tej priliki se spomnijo naši naročniki gotovo tudi „Jutrovega sklada". Banket. Ljubljana 27. marea. Vi sužnji trdega dela, vi jetniki, ki ste vkovani v verige krivičnega socijalnega reda, sploh vi vsi, ki ste v to obsojeni, da si le v krvavem znoju svojega obraza priborite trdo skorjo vsakdanjega kruha, vi ne veste, kaj je to banket. Kako naj bi za to tudi vedeli ? Z dnevom vred vstajate iz trdih ležišč v zaduhlih spalnicah, ki so za vas in vašo družino v enem brlogu vse, s čemer se tisti, ki poznajo bankete z celo vrsto razkošnih dvoran niti ne morejo zadovoljiti. In ko ste vstali, izpjjete kako prestano, prekuhano čorbo, nato pa se podaste na križevi pot z lačnim trebuhom za grenkim kruhom. Ali do te ure ste bili še svobodni, od tedaj naprej pa postanete sužnji težavnega, kolikokrat tudi nevarnega dela. Brez okrepčila ste v to delo vkovani celo dopoldne. Opoldne pa vas izpuste za kratek trenotek, med katerim z naglico na trdi klopi, ali na cesti, ali kjer si že bodi povžijete hrano, ki bi jo pri teh, ki vedo kaj so banketi, niti pes ne povohal. Potem pa spet na delo brez okrepčila do mraka. Ko se vračate zvečer domov, do mozga izžeti in vtrujeni od dnevnega dela, vas doma pričakuje žena s kopico gladnih otrok, prisedite k večerji od katere večji del si je treba pritrgati od ust, če bi radi otrokom zadušali klic: oče, lačni smo! Vi torej ne moreto vedeti kaj je banket. Pa pri vsem vi ste še srečni. Kajti koliko jih je, ki niti vsega tega nimajo. Koliko jih je vaših tovarišev, ki ni- LISTEK. Ljubimca pariška, (Nadaljevanje nN«stradama“.) II. Merjasec se pokaže. Ob osmih zvečer je Henrik pojedel košček kruha in izpil kozarec vina. Nato se je obrnil v kot in zajokal Če bi mu bil kdo rekel sine či, da bo prebolel to ponižanje, ne da bi poginil od sramote, ne bil bi mu verjel. Umrl ni, toda tresla ga je mrzlica. Zdelo se je, da mu brizgne zdajpazdaj kri iz oči. Že dolgo je bila črna noč. Bližajoči se koraki so zamajali lesene stopnjice, koraki, ki so jih klateži spoznali, kajti planili so pokoncu. Roajal de Bore ver je vstopil- Kralj ga je požiral z očmi Četvorica je videla to in mislila sama pri sebi: Ako ne ubije kralja, je izgubljen ! . . - Roajal je pristopil k Henriku, odkril se in dejal: .Svobodni ste“. P Val radosti in sovraštva je zalil kraljevo čelo. majo ne strehe nad seboj ne mesta, kamor M položili svojo trudno glavo. Koliko jih je, ki se po noči kot tatovi skrivajo v svislih, v hlevih, v kanalih, po drevorednih klopeh, da tamkaj polože svoje trudne ude za par ur nemirnega počitka. Koliko jih je, ki ni coj ne ve, ali dobi jutri grižljaj kruha bodisi kot milodar, ki se mu vrže pred noge kot kost psu, bodisi kot zazlužek za krvave žulje celodnevnega požrtovanja človeške moči. Vsi ti in teh je navzlic naši visoki krščanski kulturi, na tisoče in milijone, vsi ti še manj kot prvi vedo kaj je banket. In koliko jih je, ki zapuste doma ženo in otroke v največjem pomanjkanju, pa gredo daleč po svetu iskat dela, zaslužka, kruha zase in za svojo družino. Vsaka nova želez-nična zgradba izbudi na vseh koncih in krajih ožje in širje svetovne domovine pravzato preseljevanje delavskih narodov. Nič gotovega nimajo pred seboj na celi dolgi poti. Marsikateri teh romarjev za kruhom obleži vtrujen na potu, še predno je prišel do cilja. Nič zaneslivega ne vedo, ali bodo na cilju vsojega potovanju našli to, kar jih je prignalo čez hrib in dol čez dežele in morja na lice mesta. Šli so, in tukaj so. Tako se je zgodilo, da vzamemo zadnji dogodek takega delavskega preseljevanja iz naše domače zgodovine naših socijalnili razmer, pri zgradbi belokran ske železnice. Komaj je bilo toliko gotovo, da se železnica res zgradi, že so priromali delavci ii najdaljnejih krajev v celih trumah na vir novega zaslužka. Prišli pa so v dvakratno nevgodnem času. Prvi’, ker je ta čas še doba prehoda zime v začetek pomladi, vreme nestalno, mrzlo, mokro ; drugič, ker to, po kar so prišli, ob tem času še ni bilo godno, to je, dela še ni! Nekateri špekulativni podjetniki so za ta dogodek vsaj pripravili barake, da imajo sestradani reveži vsaj streho nad seboj Ravno oni pa, ali bolje, ravno tam pa, kjer bi se imelo delo najpreje začeti, se ni prav nič pripravilo za prezgoden prihod teh trpinov človeške družbe. Kakor smo že med dnevnimi vestmi omenili, čaka v bližnji okolici Novega mesta na stotine teh revežev že tedne in tedne brez strehe, brez hrane, brez zaslužka, sploh še danes brez upanja na kako delo. Pečali smo se tudi že in se bomo še tudi z vprašanjem, kdo je temu kriv, da te stotine delavcev trpe skrajno pomanjkanje, da so do skrajnosti sestradani delavci skoro primorani s silo in zvijačo z nadlegovanjem domačinov vsaj za skrajno silo se preživljati. Po dolgem čakanju ob najneugodnejšem vremenu in pomanjkanju vsega za življenje vredno človeka najbolj potrebnega je pretečeno soboto tem trpinom vendar zasijalo solnce upanja. Na ta dan je slavna gospoda, ki dobro pozna bankete, določila slavnost otvoritve zgradbe te železnice, in na ta način ugotovila težko pričakovani začeteh dela. Pa tudi še to pot so ti upi vbogim trpinom splavali po vodi. Kajti ta slavna gospoda je ta začetek dela le markirala s tisto pompozno slovesnostjo, ki izmeče tisočake vunkaj za prazno formo, za prazen nič. Krona tega slovesnega „začetka zgralbe* belokranjske železnice pa je bil — banket. Kaj je banket ? Banket je v obče velika „Svoboden ?“ je vprašal z izdavljenim glasom „Z enim pogojem, ki je neizogiben: dajte mi kraljevsko besedo, da ne boste nikoli poizkušali česarkoli zoper žlahtno in blagorodno gospodično Florizo Ronšrolovo". III. Žival izpuščena. Henrik je pobesil nos. Te besede so ga zadele kakor s kijem po lobanji. Njegovo kraljevsko besedo 1 . . . Četvorica klatežev, vsa rdeča in svetla še od jedi in pijače, se je namrdnila neženirano. Vino jemlje sicer človeku telesno moč, a duševno mu dviga samozavest. »Golobček je znorel, daK, je rekel Stra-patar. „Torej hoče res poginiti?* je rekel Korpodibale. „Molčite, psi!“ je kriknil Roajal. Trenkmaj se je vzravnal roko na ra-pirju ; vino mu je gledalo iz oči. »Dovolite«, je deklamiral in se postavil prav po junaško; „mi smo psi, če hočete govoriti tako, in nismo ako pomislite, da . . .“ Borever je odprl vrata, prijel Trekmaja za ovratnik in ga vrgel po stopnjicah. Slišalo se je kakor ropotanje soda, ki se vali pojedina in popivanje jednake družbe z neizmerno veliko govoričiti, kadar se je slavna družba do grla sita najedla in napila. Tak banket je bil tudi slovnostni banket ob tej priliki. Opozorjeni po pismu iz delavskih krogov, smo se že dva dni preje pustili izključiti od udeležbe pri tem banketu. In naš urednik, ki je bil navzoč pri ti slavnosti, pravi, da mu ni bilo žal, da se je že naprej sam izkjučil od banketa. Že način, kako je la slav&a gospoda vabila k slavnosti zastopnike drugih slovenskih listov je — ne glede na to, da je bil žaljiv — vedel vsakomur, kdor ima odprte oči razlo čno povedati, da tista slavna gospoda, ki je na tem benketu toliko lepih fraz izrabila v «korist kranjske dežele» in * avstrijskih na-rodovnima ne smisla, še manj pa srca za drugega, kakor sama za se in svoje častihlepje. Vprašamo vas : Kako srce mora imeti ia slavna gospoda, ko je sedela prt polnili mizah najboljše jedi in pijače pa se ni prav nič zavedala, da nekaj minut daleč od tega banketa čaka na stotine delavcev že tedne in tedne brez vsega, ker je človeku za življenje najnujneje potrebno ? Ali bi ne velevalo človekoljubje pripro-stega pastirja, da bi se ta denar, kar ga je požrl ta banket, obrnil v pred sestradanim delavcem, ki imajo to delo izvesti, na čast katerega se je banket vršil ? Ali ni vsak udeležencev od usode toliko oblagodarjen, da bi si bili vsi vkupaj lahko privoščili pošteno navadno kosilo, če so že razvajeni, da se mora vsako tako delo pričeti z dobro jedjo in pijačo, dočim tisti ki bo to delo izvrši!, napol nag strada koščka kruha ? Ali bi ne bil v zgodovini belokranjske železnice vsaj ta dan časten datum za vse tiste, ki imajo na zgradbo kak upliv, če bi se namesto banketa za tiste, ki si lahko iz svojega žJpa privoščijo kaj boljšega, naredilo vsaj tistim revežem, ki so prisiljeni na javnih cestah, da celo na glavnem mestnem trgu prosjačiti za kruh, napravilo skromno kosilo ter odredilo, da se do pričetka dela vsaj ne potikajo okrog kot tolovaji, ampak da se jih ohrani kot vredne ude človeške družbe ? Ali bi si slavna gospoda pri banketu ne postavila sama sebi spominjalo vsaj pri banketu s primernimi darovi, namesto da so že itak revni okoličani primorani jili potom izsiljevanja in groženj podpirati v denarju in hrani ? Ali bi se ne smelo od te slavne gospode zahtevati vsaj tol ko odkritosti, pa bi bili na delo čakajočim delevcem povedali, da še ne mislijo resno pričeti z delom, da so prišli v Novomesto le radi lepšega, le radi samega sebe, ne tudi radi .tistih, ki imajo delo izvršiti? Če že vsega tega niso mogli storiti, vsaj tisto, kar jim je po bankelu še preostalo na mizah bi bilo bolje obrnili, če bi bili raz-deleli med sestradene reveže, kakor pa da so z celimi tortami vred do zadjega šopka, ki ga je eden gospodov izgubil na stopnjicah. pobrali do zadnjega kosa vse, pa vzeli seboj. Tukaj se miza šibi pod težo bremena jedi in pijače in moža politika, ki se drugače gledata kot pes in mačka, se tu v obje- z železjem vred; nato je sliedila mila jere-mijada: Tre’nkmaj je sedel spodaj na prvi stopnjiei in bridko jokal; hujšega k sreči ni bilo. ,A če ne dam besede", je rekel Henrik, „kaj storiš potem?* „Ne vem“, je odgovoril Borever. Kralj je vztrepetal, kakor je bil vztrepetal Nostradamus. Zdajci pa je zasijal na njegovem mrtvaškem licu bled smehljaj z zloveščo svetlobo. „Naj bo“, je dejal. „Dam ti kraljevsko besedo, da ne bom poizkušal ničesar zoper hčer velikega sodnika. Lahko bi se zadovoljil s tem. Toda hočem vam pokazati, lopovi, kaj je kralj! Dam vam istotako besedo, da hočem pozabiti zločin žaljenja veličanstva, ki ga je zakrivila vaša petorica. Ne bo se postopalo zoper vas. Idite, svobodni ste!“ Gesta je bila v resnici lepa, lepša od geste Boreverove, ki je moral nehote občudovati kralja. Burakan, Strapatar, Korpodibale — ti trije so ostali čisto hladni. Henrik se je zavijal brez naglice v svoj plašč in prižvižgaval korajžno pesemco. „Vrli tovariši1*, je dejal Roajal, ulice niso posebno varne. »Spremite torej žlahtnega gospoda, ki vas je počastil s svojim mu kosata v frazerski vljudnosti. Tam pa revež pod deževnim nebom gladen kot tolovaj izsiljuje drugim revežem škorjo kruha iz ust. To je banket, živ dokaz krivičnega socijalnega reda. In tak banket bo marsikateri v dnu svojega srcu preklinjal dokler bo živ. Lj ubij ana-Kran j sko. Ljubčanom v resen pomislek. Ljubljančani so nekam čudni ljudje. Če tudi nJutro* odkar ljubljanska podružnica popolnoma na lomestuje „J u t r o“ kakor je bilo, ko se je še v Ljubljani tiskalo, največkrat posveča več kot polovico lista ljubljanskim in kranjskim razmeram, se še vedno dobe ljudje, ki imajo „Jutro“ za ,tuj“ list. Tu je pač očitem dokaz, kako laki predsodki zaslep-ljajo tudi naobražene ljudi, kakor so Ljubljančani v resnici, oziroma kakor bi nekateri radi bili. Prav nič se pa naši ljubi Ljubljančani tega ne zavedajo, da ravno Ljubljančanom ne bi smel biti noboden slovenskih listov sploh kot tuj list, kajti v tem slučaju preneha biti Ljubljana tolikrat opevano osrčje Slovenije ljuba mati in središče vse Slovencev. Ali je človeškemu srcu kak ud telesa tuj, ali je mati več otrok onim, ki niso doma, luja, ali jih ne ljubi še bolj, kot one, ki jih vidi vedno okrog sebe ? če se Ljubljina kot osrčje Slovenije praktično in v dejanju izkazuje tako ozkosrčno, da je prav težko najti razliko med njo in kakim zakrknjenim trgom z nazori starih pa-tricijev, potem bo treba preskrbeti da se s to prakso poderejo vse tiste teoretične fraze o Ljubljani kot osrčje Slovenije, ter da se obrača pozornost vse Slovencev proč od Ljubljane proti drugemu mestu, ki bo to ime bolj znalo ceniti, kakor pa zna Ljubljana. Nikar ne mislite, da govorimo tu le sami o sebi, oziroma o „Jutru\ Vsaj vemo, da slično Jcot nam, se godi vsem drugim slovenskim listom kar navsezadnje ni toliko zameriti, ker se res nobeden toliko ne peča z ljubljanskimi razmerami, kakor ravno »Jutro*. Vsaj smo videli v slučaju belokranjskih volitev, ko se je klerikalnega kandidata Dermastijo proglasilo kot „tujca“ in sicer so to budalost zagrešili tisti ki s tem „tujcem“ vred vsaki dan dihajo isti zrak, na istem kraju — v Ljubljani. Ljubljančani, nikar ne bodite malenkostni! Tako malo nas je Slovencev, pa naj se še mi zapiramo drug pred drugim v lokalnih ozkosrčnih starih nazoriha! Če ste še danes s slepoto tako daleč udarjeni, da proglašate „Jutrou za to ker se slučajno v Trstu tiska že za „tuj“ list, dočim Vas vsaki dan nadpolovico lista opozarja, da to ni res, potem le ostanite pri svojih „lokalnihu, „domačihu in ne vemo še pri katerih „svojih* listih. Razjasnili smo Vam dovolj svoj položaj, če je Vam na tem, da ohranite ed.ni slovenski neodvisen dnevnik, storite svojo dolžnost, mi smo storili, da smo vas nanjo opozorili. Mi danes bolj kot svojčas, ko se je .Julro“ še tiskalo v Ljubljanu; lahko porečemo z mirno vestjo, da smo iz kraja sedanje izdaje mnogo več storili za vas, kot nasprotno vi za nas. Pazite, da tega ne boste občutili, predno bo prepozno! Nemški či- posetom, in ne zapustite ga prej kakor pred vrati njegovega doma“. V teh besedah je bilo več obzirnosti, nego bi si človek mislil: mladi mož je dal z njimi razumeti kralju, da ni zmožen, hvaliti se s tem, da je kdaj imel v svoji oblasti tako redkega jetnika. „Ali naj se vrnemo semkaj ? je vprašal Strapafar tiho. „Ne. Pač pa vas čakam jutri pri Mirtiu. »Varujte se !“ mu je šepnil Trenkmaj, vrnivši se v sobo. „Saj imam kraljevo besedo 1“ Klateži so storili, kakor jim je bilo ukazano. Henrik je dospel brez zapreke v Luvre. Ko so videli, di je prekoračil dvižni most, so se posvetovali, ali ne bi kazalo, vrniti se v ulico Kalandre. Toda Roajal jim je bil napovedal s stanek jasno in razločno za drugi dan pri Mirti. Bili so dresirani na upor proti vsemu, kar ni bilo on, in na slepo pokorščino do vsega, kar je bilo njegova volja. Razen tega pa je treba reč', da so zaupali besedi kralja Henrika. Saj so zmerom slišali praviti, da se kralj ne moro lagati. V Luvru pa je nastal glasen hrup veselja. Škoti, Švicarji in Nemci, vsaka kotn-panija je kričala radosti v svojem rodnem futski listi, ki jih podpirate, za vas niso „tuji“ listi, le „Jutro“ je za Vas „tuj“ list, menda za to, ker se peča več kot mersika-teri „domačih“ listov z Ljubi ano. “ Otvoritev zgradbe belokranjske železnice. Iz delavskih krogov v novomeški okolici se nam poroča: Naj premišljujemo kakor hočemo, tega si ne moremo raztolmačiti, zakaj se je pravzaprav že zdaj vršila slavnostna otvoritev zgradbe belokranjske železnice, ko vendar o kakem začetku pravega dela ne more biti še govora. Vsaj podjetniki niti potrebnega materijala še nimajo tukaj, niti si niso še na jasnem — kako bo vsak svojo progo razdelil. Edino delo, ki se že zdaj pričenja, se lahko vrši v kamnolomih, pa še to ni povsod gotovega obstanka — Delavci smo se že naveličali čakati na tako negotovost. Še to malo smo zapravili, kar smo prinesli seboj. Kdor je prišel prazen, in teh je ravno največ, je prisiljen se potikati okolu kmetij, da si vsaj za živež preskrbi. Lahko-mišljeni in že po naravi izprijeni pa niso iz-birčljivi v sredstvih se na lahek način preživljati. Beračijo po hišah in če se jim ne da z lepa, se jim mora dati z grda. Kar dobe, zapijo na šnopsu, potem pa razgrajajo in so še drugim delavcem nevarni. Tako trpimo zaradi nekaterih nepoštenih, vsi drugi pošteni delavci, ki bi rajše delali, kakor pa postavali okrog, pa ne moremo, ker ni še nič gotovega. Podjetniki računajo seveda s tem našim položajem. Mislijo si, čim bolj bodo sestradani, tem cenejše bodo za delo. Pa se znajo podjetniki pri tem računu obrisati. Vsi, ki so čakanja že siti, odšli, svarijo kamor pridejo druge delavce, naj nikar ne hodijo na Dolenjsko Imajo tudi čisto prav. — Zdaj se bo delo povsod odprlo in vsako drugo delo je boljše, kakor pri Železnici. Ker ni železnična uprava nič storila, da bi dala razglasiti, kdaj se bo delo pričelo, vsled česar je prišlo toliko delavstva na Dolenjsko, svarimo zdaj mi, kar nas je tukaj. Nikar preje hoditi sem, predno se ne bo pravo delo pričelo! Tudi ta je krščanski kavalir! Alojzij Gorjanc iz Litije sicer ni prenapčen človek, ampak če se ga napije, niti žensk ne pusti pri miru. Ko ga je spet enkrat imel preveč pod kapo, se je lotil Marije Smuk. Grozil ji je, da jo ubije, če jo dobi na cesti, ozmerjal jo je s k ... o, ki jo bo kar .mrzlo naredil*, če se bo tako prirajmalo. Da pa svoji grožnji pritisne tudi pečat vrjetnosti, zagrabi za kamen in ga vrže skozi okno za katerim je bila Marija Smuk. Kamen pa k sreči ni nikogar zadel, razbila se je le šipa. Vendar je ta kamen privedel Marijinega moža iz hiše. Ta se potegne za čast svoje žene. Pograbil je Gorjanca ter mu namenil malo izčistiti njegovo grešno vest. Toda Gorjanc vkljub svoji vinjenosti je bil še vedno močnejši kakor Smuk, in mu je to tudi dokazal. Premlatil je ubogega moža, kar se je le dalo. Pri vsem tem mu je še raztrgal in poblatil suknjo, vsled česar je Smuku povzročil škodo cenjeno na 6 K. Za vse te ljubeznivosti pa Gorjanec ni dobil več kakor 5 dni, pa še za ta čas ga ne bodo pustili brez ričeta. Le dobre volje je treba pa gre vse, to vidimo tudi pri naši slavni upravi na ljubljanskem gradu. Gospodje so nas vsaj toliko vbogali, da so pustili posuti tiste nebilojih-treba jame pred vsako klopjo na tako prijaznem razgledišču, kot so stare utrdbe. Vsaj še propada na teh utrdbah se naj gospodje usmilijo, pa bomo vsaj za en čas zadovoljni z njimi. Po kurijoziteti iz bele Ljubljane stiče mnogo lovce takih izrednosti, ta in oni nam je to in ono tudi že pokazal kot posebne jeziku Francoska kompanija je kričala seveda najglasneje. Veselju vojakov se je pridruževalo veselje služabnikov, ki so mu trumoma tekli nasproti. Z nagim korakom je dospel kralj v prestolno dvorano in padel kakor bomba v zborovanje, kjer je sedel okrog Katarine ves dvor — Monmoransii Sent-Andre, njegov sin Roland, Marija Stuartova, Margareta, Emanuel, prestolonaslednik Franc, Ignacij de Lojola, Mongomeri, Ronšrol, Lopital, Tavan, Biron, Brazgotinec, kardinal Lota-rinški, la Tremoaj, Brantom in še sto drugih velikašev — samo Diane Poatješke ni. bilo: ona je v naglici pobirala Svojo prtljago, da se odpravi iz Luvra, ako ji to Katarina sploh še dovoli. Vsak je govoril, svo o besedo, povedal svoje mnenje in podal kak nasvet. Katarina je poslušala vse te ljudi in včasih pokimala, včasih pokazala, da se ne strinja. Bila je bleda. Ta ženska visokega in redkega uma ni kazala niti veselja, ki bi se bilo moglo zdeti zoperno, niti žalosti, ki bi je nihče ne bil smatral za resnično. Dostojanstveno, mirno in ponosno je jemala oblast v svoje roke, in njen duh je plaval visoko nad tem dvorom, ki je ležal zdaj v prahu pred njo, dočim jo je pojil z zaničevanjem, ko je bila še kraljica. Zdajci •pa so se odprla vrata v ozadju dvorane na stežaj, in vstopil je norec Bruske, mahaje s svojo palico. Kričal je: vrste kurijozitete, vendar prave doslej še ni nobeden iztaknil. Da ne bodo preobširno raziskavali, naj se omejijo le bolj na okolico za gradom doli proti Gruberjevem prekopu, ne daleč tam, koder se je bregovina podrla. Tam nekje najdete res prve vrste kurijozitete iz bele Ljubljane. Našim cenj ljubljanskim naročnikom pošljemo te dni — kot drugim naročnikom — položnice poštne hranilnice, ki naj se jih blagovolijo poslužiti pri plavanju naročnine. Tak način plačevanja naročnine je veliko ugodnejši za nas in tudi za njih. Mesečna naročnina znaša 1 K 50 vinarjev. Cenejši list ne more biti, ker raznašalci preveč stanejo. Banket. Pod tem naslovom priobčujemo na uvodnem mestu sestavek, ki je mestoma tudi iz splošnega stališča zanimiv, in ki se v zadnjem delu ozira specijelno na banket ob priliki otvoritve zgradbe belokranjske železnice. Na ta sestavek opozorjamo naše bralce posebno one iz delavskih krogov, h gotovih razlogov pa si o tem slavnostem banketu pridržimo še nadaljno besedo. Popreje k vojakom, potem še le v Ameriko. Da si tega pravila naši fantje ne morejo zapomniti! Če le morejo, ga obrnejo na robe. Tako sta poskusila tudi Jakob Pa-šič in Ivan Valič, oba iz Semiča. Pa sta imela smolo. Še predno sta nastopila pravo pot ki pelje do in čez „veliko lužo", ju je zasačila roka pravice ter ohranila avstrijski armadi za novinca, to se pravi, če bosta fanta za to. Med tem časom pa bosta imela priliko 11 dni premišljevati, če ni bolje, se preje zglasiti k naboru, kakor jo kontrabant popihati v Ameriko. In to vse radi ubite kokoši. A. Mlakar dobi nekoč na dvorišču ubito kokoš, ki jo je spoznal za svojo. Premišljeval je kdo bi bil nek tako dober, pa mu gre njegove kokoši pobijati. Najbolj na sumu je imel svojo sosedo Heleno Veber. Ker je Mlakar jako krščanski mož in tudi kavalir kar se tiče žensk, je čutil potrebo, da svoje krščanstvo radi ubite kokoši pokaže tudi v dejanju. Šel je k Vebrovi Heleni, jo zagrabil za roke, jo vlekel na cesto, pa jo je stiskal za vrat, češ, kakor si ti mojo kokoš, tako bom tudi jaz tebe. Za to svojo krščansko ljubezen je Mlakar dobil 2 dni pokore, kar pravzaprav ni vrdiko, ampak radi ene ubite kokoši vendar dovolj če se to bolj natanjko premisli. Od čega živi „Dan ?“ Od samega upanja, da „Jutro“ preneha izhajati in zato so zopet začeli razpošiljati iz .Učit. tiskarne" cele pakete , Dneva ‘ po lepi slovenski deželi — zastonj. Prazni upi! ,,Jutrott bo najbrže še izhajalo* ko se bo že zdavnaj pozabilo, da je Adolf Ribnikar v zvezi z „Učit. tiskarno11 sploh kdaj izdajal kak list z imenom , Dan4. To pa zato, ker ima „Jutro“ lepo število prijateljev, ki jih „Dan“ nima in jih nikdar imel ne bo. Volilni imeniki v Mostah so sedaj vendar le izpostavljeni v pogled, ali v tako nerodnem času, ko večini občanov ni mogoče priti v občinsko pisarno. Kaj neki misli zopet gerent Oražem ? Ali misl1, da bo do svoju smrti gospodaril v moščanski občini ? No, le prevelikih upov naj si ne dela, ker pride tudi za njega — konec slave. Blejski grad so kupili nemški protestanti za 600.000 kron Tako bodo gospodarili v tem „slovenskem* raju Nemci, ker lastnik gradu ima tudi izključno pravico do plovbe po jezeru, do ribištva itd. Deželnemu odboru kranjskemu se je škoda zdelo denarja, da bi kupil to posestvo in ga rešil za slovenski narod! „Mati božja, dajte, smejte se! Veselite se, ker stopam zopet v svoj Luver! Cel dan je že, odkar se nihče več ne smeje in nihče več ne zeha, in . . .“ Norec ni imel časa, da bi dogovoril. Šum, ki se je bližal po stopnjicah. je na-rastel do viharnega ki canja. in pokazal se je — Henrik II. Katarina je vstala in se zrušila nazaj na svoj sedež; oči so se ji razširile od groze. Mongomeri se ji je približal trepetaje ; . . „Kralj! Kralj! Živel kral ! . . .“ Kakor da bi grom besnel po Luvru. Nekaj minut je Henrik nekako osuplo poslušal ta glas. Nato je. stopil naravnost h Katarini de Medičis in jo poljubil na obedve lici, kar je podvojilo vzklike; čutil je pač nekako nezavedno potrebo, pokazati svoje veselje; s tem, da je poljubil Katarino, se je obenem zahvalil vsemu dvoru. Nato je izpregovoril v nastalo molčanje: »Gardni kapitan! . . . Dobro! Mongomeri, vzemite sto, ali makar dvesto ljudi in pojdite v ulico Kalandre — šesta hiša na levi. Tam je človek — morda jih je tudi četvero ali pet. Pograbite vse skupaj. In takoj naj se postavi pet ve.šal pred velikimi vrati. Nič sodbe! In brž pri sveti Devici! Pokličito krvnika — preden mine ura, jih hočem videti obešene r Naši stari znanci Iz Šiške nikakor ne morejo biti zadovoljni s pokoro, katero jim naloži g. okrajni sodnik za njihove grehe. S slučajem Abram in Gruntar smo se že parkrat pečali Ga. M. Abram je svoji sosedi ge. M. Gruntar povedala razne vljudnosti. Tako n. pr., da je „pufarca*, koroška k.... in sicer rajava, da ji je kradla potice iz omare in da naj plača puf, kar ga ima. In kakor nam že iz zadnje obravnave znano, se je svoji ženi pridružil tudi mc ž, g. Henrik Abram. Proti svoji ženi je nalašč rekel, da zapre omaro, da ne bo Gruntar zopet kaj vkradla. Nasproti Gruntar pa je rekel, da ima „gobec kakor kamelau (in to so katoličani.') .ti prokleta škrbava baba, ti bom že pomagal, da boš še zaprta*'. Za vse te iiraze in dokaze krščanske ljubeznivosti sta dobila oba že svojo pokoro, s katero pa nista bila zadovoljna. Pa jo bosta že morala pretrpeti ali vsak po 10 K ali pa po 48 ur zapora, kar jima bolje ugaja, to si lahko izbereta. K ognju v novomeškem kapitelju V torkovi štev. „Jutra“ omenjeni ogenj v novomeškem kapitelju je nastal v prvem-povoju že 22. t. m. Vnele so se saje v dimniku. Te so tlele naprej in vnele so se stopn.ice na mestu, kjer se iste stikajo z razpočenim dimnikom Vsled trhnelosti stopnjic in stropov se je tlenje širilo naprej, dokler ni prišlo v noči od sobote na nedeljo do izbruha ognja. V veliki nevarnosti je bil neki tam stanujoči stari kanonik, ki je že počival in bi se bil vsled dima zadušil, da niso pravočasno opazili ognja vsled nenavadnega dima, ki se je širil po vseh prostorih kapi-telja. Zgorelo, oziroma poškodovano je le nekaj pohištva ter nekatjri stropi. Kdaj se prične delo vpaglob jenja Ljubljanice ? To vprašanje se zdaj večkrat čuje po Ljubljani, ali pravega odgovora le ni. Bržkone se to delo ne bo preje pričelo dokler ne bo Gruberjev prekop popolnoma izgotovljen, kar se mora v najkrajšem Času zgoditi. Doslej je bila vsled trajnega deževja tudi voda prevelika, da bi se tako delo ki še po eni stiugi ni dovršeno, že na drugi glavni strugi pričelo. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek dne 29. t m. ob 5 pop. svojo redno javno sejo v dvorani mestnega magistrata. Dnevni red : Predložitev zapisnika zadnje s»je. Naznanila predsedstva. Naznanila tajništva. Volitev predsednika, podpredsednika, prov, pred. in 3 rač. pregledovalcev Sestava odsekov. Volitev 2 zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Radovljici, na Bledu, Krškem, Toplicah (Zagorju), Šmartnem pri Litiji in v, Ribnici. Volitev namestnika člana pridobninsko dt ž^lne komisi,e. Elektroradiograf ,ldeal“ v Ljubljani. — Danes zadnji dan krasnega sporeda, ki obstoji iz sedem najboljših točk, veseloigre, komične slike v krasnih koloriranih naravnih posnetkih. Pri večernih predstavah dodatek ^Grobnica živega44 (dolga drama). Jutri spe-cijalni večer z običajnim izbranim sporedom. Omeniti je dramo v barvah .Močnejši od •smrti44. V soboto „Smrtna ladija“, senzacionalna drama prve vrste Drugi teden iz serije Aste Nielsen. „Uboga Jeny‘. Žive razmere v pogrebnem društvu.*) Slučaj Peter Brataniča. Peter Bratanič je bil uslužben v železniški kurilnici, Kot tak je bil tudi član pogrebnega društva Revež pa je zbolel in morali so ga poslati v deželno blaznico, kjer je 14. decembra 1. 1910. umrl Njemu je bil varuhom imenovan g. Anton Komac, svojčas blaga,nik, pozneje upravitelj pogrebnega društva. G. Komac je kot Brataničev varuh od železniški blagajne sprejemal denar. Med drugim je nekoč od te blagajne za Brataniča sprejel tudi 100 K stanarine.,O tem sprejemu pa se je po ovinkih le slučajno zvedelo. Varuh citiran na sodišče, da ta sprejem opraviči, se je izgovarjal, da mu je Bratanič ta znesek podaril za njegov trud. Sodišče ps je Komaca poučilo, da če bi bil Bratanič to tudi obljubil, je taka obljuba od strani slaboumnega neveljavna. Reveži, ki jih je usoda privedla na Studenec, nimajo , več pravice razpolagati s svojim imetjem, j vsaj jim zato sodišče preskrbuje postavne varuhe. Komac bi moral to dobro vedeti, ker je varuh čez 70 otrokom, poleg tega še oče ubogih v Šški. Ker pa se je Komac le izgovaijil, da je imel veliko stroškov, mu je sodišše od tistih 100 K ki si jih je kar obdržal, prisodilo polovico, drugo polovico je moral izročiti varstvenemu sodišču. Nekateri mislijo, da se tudi račun za nagrobni kamen ne vjema z vsoto, ki se je res izdala za ta namen. Izvirneji podatki pa so na razpolago pri obračunu za pogreb. V smislu pravil bi mo- ral Bratanič biti pokopan na stroške pogrebnega društva, ki bi v tem slučaju za pogreb moralo plačati 230 K. Pogreb sam in stroški pa so se razdelili v dva različna dela. A pri obeh je sodeloval g. Komac. Za pogreb od Studenca do šentpetrske mitnice je Komac skrbel kot varuh pokojnika, od tam dalje pa v lastnosti kot upravitelj pogrebnega društva. In zdaj si poglejmo račune v obeh teh različnih delih. Poglejmo si jih v kolikor so nam za to viri na razpolago. Najprej vzamimo prvi del pogreba, ki je šel na račun zapuščine umrlega Brataniča. Voz na Studenec.................K 20.— Prepeljava krste.................... 4.— Zvonenje v Dev. Mar Polju . „ 27.07 Izvošček na Studenec . . . „ 5.— Skupaj K 56.07 Na te izdane stroške pa je varuh vlož:l pri sodiš *u račun v znesku........................K 110.89 ter ta znesek dne 20. decembra I. 1910. tudi sprejel. Tedaj je g. Komac kot varuh sprejel.........................K 54.82 več, kakor znašajo dejanski stroški, razen, če g. Komac nima še kakih drugih računov, ki so pa doslej vkljub vsemu tkanju še neznani Zapuščinsko sodišče je po našemu ne-merodajnem mnenju storilo napako, če od varuha ni zahtevalo detajliranega računa. In tako preidemo k drugemu dtlu računa iz blagajne pogrebnega društva. Parte K 6 60 Rojina (Turk) 7) 107.70 Sv. Petra župnišče .... • 22.97 8 postreščkov II 6.30 napovedovalec ■ 2.— mrtvaški ogled 7) 2.— sveče na Studencu .... j) 3.— poslovodja * 10.- Skupaj . . Društvo pa bi bilo moralo K 187.57 izplačati » 230.— Tedaj je društvu ostal pre- bitek • . . K 42.43 Ako bi se bilo le malo bolj varčevalo, bi bilo društvo prav lahko oskrbelo vse stroške pr greba. Društvu je preostalo čez 42 K a stroški za del pogreba od Studenca do Ljubljane znašajo 56 K, torej razlika 14 K. Nekateri so sicer mnenja, da se društvo ni imelo brigati za oni prvi del pogreba, nego njegova skrb prične še le, ko se je mrlič pripeljal do Ljubljane. Pravijo, sicer bi se kdo pustil prepeljati tudi iz Dunaja v Ljubljano, tega pa društvo ne more in ni dolžno plačati. Čisto prav 1 Ali prav pa je tudi, da društvo izplača kar ima izplačati, če kdo hoče imeti še boljši pogreb, naj pa tisti doplačajo, ki ga zahtevajo. VeA-dar to pa se nam ne zdi prav in ne v najbolj »vzornem redu“, če se sodišču na škodo dedičev umrlega položi račun na 110 K, dočim iznašajo stroški skoro polovico manj in pogrebno društvo spravi 42 K od pristojbine, ki jo ima izplačati Lepo bi bilo to, če bi pokojnik to sam želel, oziroma če tako odredijo njegovi dediči, ker s tem društveni blagajni veliko pomagajo. K slučaju Bratanič bi bilo še pripomniti, da je tvrdka Turk Rojina račun popolnoma pravilno sestavila, da pa je g. Komac kontoristinji naročil, naj napravi drug račun. Ko pa je izvedel da eden revizorjev te račune zasleduje, se je proti kontorLtinji izrazil: ,Zakaj ste povedali in pc kazali, da sem jaz pustil račun pripisati!“ Pretvorjeni račun za manjši znesek di-firence pa najdemo tudi v slučaju Marije Bokšič. Ta članica je umrla 8. novembra 1911. Račun za umrlo Bokšič je bil pri že omenjeni tvrdki sestavljen tako : pravilno : popravljeno : 1 krsta . . K 70.— .... K 70 — križ^c i. dr. „ 2.70 ....,, 2.70 sveče .... 8.80 , ... „ 8.80 * kontenina . , 1.— . . . . „ 2.— postrešček . „ —.— . . • i „ 2,— Cerkvenik . „ —. - . . . . „ 1.81 zvon v Šiški. „ 8. - . . . . n lo,— K 90.50 . '. . K 97.31 Tu se gre torej za ditirenco od K 6.81. To dilirenco je g. Ko nac utemeljeval s tem, da je rekel: „Jaz ne bom zastonj okrog hodil . No, g. Komac pa ne hodi zastonj, ker je od društva že tako in tako plačan. Ko je g. Komac zvedel, da je revizor tudi tej samo-nasebi neznatni diferenci prišel ua sled, je šel k soprogu umrle Bjkšič ter mu izročil dve kronci, rekoč: .To je preostanek, ker je enkrat premalo — zvonilo14. G. Bokšiču ta stvar ni bila všeč in je revizorja prosil, naj to malenkost potlači, za kar mu rad da 20 K. Revizorje to ponudbo odklonil. Cela stvar tudi glede drugih slučajev bi se bila uredila med odboiom samim, da se ni pred- A. Šebek Trst, Via Cnrducci (polejr kavarne N«;\v- | YorU) ]>i irska dvorana. Damska če-milnien. — Parfumerije in tualetni | predmeti po najnižji ceni. -— - — ~ *) Glej „Jutro“ it. 732, 740 in 748. Podloga /a moderne | Proli izpadanju Jas „Brenselhnnr\va98cr‘ frizure, pit*t«nif, kodri, | Za negorunje lica — liiijino inleKo (Pnndeau) itd. Zunanja naročila natančno po uzorcu | „ trema Princese Matilde1* Pariz pošilja po pošti. - .^=rr-------=;:~: | Lilij lil pudaf Važno za dame. K H—3 K 3-4 K 2.— K 3-. lfaartod (prafek) rdstiani takoj nadležne kocine n.i telesu itd. K 3 4. Harra za lase, zajamč neskodlj. K 5 Navodila k vsem predmet. l>r.— Velika izbera pariških in berolinskih modelov. cHnglešljO skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana Mestni trg št. 5. J) V I 1 I I r. VVDROVA 'lomnm \ HRANIL £ PRAfiA-VIII 1 „UYDROVHfl a i| ta dobra žitna kava. otroika moka. oblati in drugi izdelki edino ovoje vrste. J ča.sopii ..Domači Prijatelj.— Zahtevajte cenik H I PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Piazsza doli«, Borsa IO Centrala, v Ljubljani — Podružnica t Gorici, Orlovcu, Sarajevu Splitu in Celju. Delniška glavnica K. 8,000 000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja.---------------Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi 4* Prodaja Srečke na majhne meaečne obroke. °1 2 |o MOJA STARA i/,kušnja je 111 ostaue, da za od ravo solarnih peg, kakor tudi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke kože in helega teinta ne obstoji boljše milo kot svetovi oznu'io S t c ck e npf e r d o v o milo iz lilijinega mleka (Steekenpferd-Lilienmilchseife), znamke Steckenpferd, od Bergli anna & Co., Tišrn ob Elbi. — Ko 1 ad stane 80 h ;n se dobi v lekarnah, drogerijah, paifi-■ erijah in vseh sličnih trgovinah. — Havno-tako se obnese Bergmannova lilijska krema „M a n e r a“ naravnost čudovito za ohranitev nežnih, belih rok pri damah; dobi se povsod po 70 h. „JUTRO“ se prodaja v Ljubljani po 6 vinarjev v naslednjih tobakarnah: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica. Šubic, Miklošičeva cesta. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na želez prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Križaj, Sp. Šiška. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Likar, Glince, Strkovič, Dunajska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta. [Os r e d Podružnica v Trstu Obrestuje vloge: Obrestuje vloge: 411, -Ml 411 4" a 8 0 \i |o ~mc |2 |o p |o povvačno obreatovanje na knjižice 00 na računu in fixne uloge ©0 premijne vloge ^^tuuču^raiiri^je^™! r Uradne ure od 9-12, 2-5. Ivan Krže Trst, Piazza S. Giovanni I. 7alnna kuhinjskih ’n kletarskih potrebščin iz £.alUlja jega lU pletenin, škafov, brent, čebrov in kad. lopat, reš> t, sit in vs .kovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drug h v to 6troko spadajočih predmetod Prinnrnra SV(,.i° trgovino s kuhinjsko posore I I IpUl UbCl vsike vrste hodi od porce'ana, t< v n lje, e ■ aila, kositerja ali alu ini a, nadalje, kleko-itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, ze oljeno in stekleno posodo za vino. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg it. 9. priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj optični zavod, kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere zrakomere, mere za t išino, daljnoglede itd. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici. — — Ceniki brezplačno. — — Delo solidno. Cene zmerne SUKNA in mudi.o Mago za gospode in ■ ■■ gospe priporoča izvozna hiša /L Lili L Prekop Skorkovsky in sin f I v Hiimpolcn, Češka. Vzorci nti zahtevo frank o. — Zrlo zmerne cene. — Na željo HHMin dajani tukaj izf/otorl/ati gosposke obleke. Odlikovana čevljarnica Fratelli Rauber Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) = Zaloga ustrojenih kož —■ Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za Bedlarj ©. *Lep lokal se takoj odda v sredini mesta, pri praven za vsako obrt ali trgovino Poleg se nahaja tudi stanovanje. Kje pove podružnica »Jutra« Ljubljana.•- ... m * 1 s § m m m m $ $ * m m & * $ m železnafo Kina-Vino •ja. Higijeuična razstava mt Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k /Jati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in jo rekonvalescentom -in malokrvnim zelo priporočouo od zdravniških avtoritet. Izborni okus. m * & Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. J SERRAVALL0, t. in kr. dvorni dobavili# TRST-Barkovlje. ŠK$$$iK Si**!««!*