Poštnina plačana v gotovinl Izhaja v pondeljek in petek popoldne. Stane me'^ecno Din 7—, za inozemstvo Din 20'—. R.-.^un pri poštno-čekovnem zavociu št. 10.666. Cena 1 DIu Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritiičje, oesno. Rokopisi se ne vra^ajo Oglasi po tarifu. Telefon int. St. 6.S. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 63. Celje, petek 7. avgusta 1931. Leto XIII. Janko Lešničar Janko Lešničar je mrtev. To strašno | novico je v torek opoldne sporočilo ministrstvo za kmetijstvo v Celje. Janko Lešničar je padel kot žrtev satanskega zločina naših izdajic v inoremstvu. Ko se je vn-čai v nedeljo 2. t. m. po enomesečnem dopustu, ki ga je pre- bil v miru in zsdovoljstvu v krogu svoje rodbine in svojih prijateljev v , Celju, z monakovskim brzovlakom v ; Čupnjo, da prevzame zopet posle di- rektorja tamošnnje velike Oblastne za- druge za pdljedelski kredit, je ob pol deset'h zvečer pred Zemunom, četrt ure od Beogrsda nenadoma eksplodiral pe- klenski stroj, ki je bil nameščen v zadnjem vagonu monakovskega brzo- vlaka v steni rned dvema oddelkoma prvega razreda, tik za hrbtom Janka LešniČarja. Učinek je bil grozen. Oddelek, v ka- terem se je peljal beograjski vseuče- ljiški profesor Vlada Biuneti s soorogo Danico, sinčkom Miroslavom, petletno Miroslavo in šestmesečno Bebo, ki jo je irnela mati v naročju, in sosednji oddelek, v katerem sta bila ravnatelj Janko Lešničar in dr. Ciril Ž žek, nä- čelnik oddelka za tujski promet in mi- nistrstvu za trgovino in industrijo, sta bila v hfpu razdejana in v plamenili. V peklenskem stroju, ki je prispe! \z inozemstva preko Jesenic, kjer so bili od monakovskega vlaka že zju'.raj od- klopili dva vagona, v katerih sta ob 12 50 tudi eksplodirala dva peklenska stroja, je bil takozvani menegit, ki ima lastnost, da ne samo eksplodira, nego tudi zažge. } P.ofesorjevemu sinčku je odtrgalo \ glavo. Profesorjeva soproga je bila j strašno ranjena in ož&ana in je kmalo j nato umrla v beograjski bolnici. Zelo \ težko poškodbo sta dobila profesor Bruneti in hčerka Miroslava, dočim je ostala mala Beba kakor po čudežnem naključju nepoškodovana. V srednjem oddelku je vrgla eksplo zija dr. Cirila Ž žka na hodnik, kljub temu pa so ga plameni strašno ožgali. Le.šničar pa, ki mu je očividno tik za hrbtom eksplodiral peklenski stroj, je bil v trenutku mrtev. LesniČarja je po- polnoma razmesarilo, njegovo truplo pa je v silnem plamenu zoglenelo, tako da njegovega trupla sploh ni bio mo- goče spoznati. Šele v pondeljek zvečer so ugotovili njegovo identiteto. Pri eks- ploziji in pozneje pri gašenju je bilo ožganih še v^č oseb. Truplo Janka Lešničarja so prepeljali v prosekturo, potem pa v kapelo beo- grajske državne bolnice. od koder se je vrSil v sredo popoldne prevoz na kolodvor. Za krsto je šla neutolažljiva scproga z 10-letnim sinčkom Jankom, ki sta se bila pripeljala v torek zvečer iz Celja v Beograd, številni zadružniki iz Čuprije s celokupnim odborom 0- blastne zadruge za poljedelski kredit in s predsednikom Dragomirom Milano- v'čem ter številni Beograjčani. Pred- sednika vlade je zastopal pri pogrebu Vshovni inspektor g. Dunič. Na beo- ^¦"ajskern kolodvoru je imel predstavnik ^blastne zadruge za poljeprivredni kre- Q!t g Milanovič pretresljiv govor, v katerem je poveličeval ookojnikovo ne- umorno delo za narod in državo ter navaja! pokojnikove velike zasluge za zadružništvo. Na krsto so bili položeni številni venci pokojnikovih prijateliev in znancev ter venci raznih korporacij. Ob enajstih ponoči je krenil vlak s truplom Janka Lešničarja in soprogo ter sinkom iz Beo.^rada. Truplo je pri- spelo danes ponoči v Celje. Danes so položili Janka LeSničarja na mr- tvaški oder v njegovein stanovanju v Zvezni tiskarni v Celju, od koder se bo vršil ob petih popoldne pogreb na okoliško pokopališče. Zopet so padle žrtve — med njimi idealen pobornik brezkompromisne ju- goslovenske nacijonalne in državne ideje Janko Lešničar. Zločinsko gnezdo narodnih izdajic, ki žive v Avstriji in uživajo podporo naših neprijateljev v dveh sosednjih državah, je pripravilo satanske atentate v naši državi. Naša država bo gotovo našla sredstva, da slične zverinske zločine energično one- mogoči in najde prave krivce, katerih zlodejstva kriče po strašni kazni. Ne- dolžne žrtve morajo biti maščevane, če je količkaj pravice na svetu! * * Tragično preminuli Janko Le5n;čar je bil rojen 14. maja 1884. na Humu pri Ormožu kot sin posestnika Franca Lešničarja. Mati je umrla pred dvema letoma, oče pa še živi na svojem po- sestvu. Janko Le5niČar je absolviral gimnazijo v Mariboru, potem pa se je vpisal na veterinarsko visoko šolo na Dunaju; tarn je bil nekaj Časa tudi hiSni učitelj pri sinu neke aristokrat- ske rodfrne. Že.na gitnnaziji se je u- veljavlja! kot nacijonalist, na Dunaiu pa je igral vidno ulogo v akademskem društvu »Sloveniji« in društvu veteri- narjev. Leta 1906., pred 25 leti, je pre- kinil študije in prišel v Celje, kjer je vstopil v uredništvo »Domovine«. Leta 1909. je prevzel glavno uredništvo »Narodnega Dnevnika« v Celju. Ko je ta dnevnik koncem I. J9lo. preneha!, je postal Lešničar Stajerski urednik »Slovenskega Naroda«, poleg tega pa je še !. 1914. do vojne vodil »Narodni List« v Celju. Kot žurnalist je zastavil svoje pero povsod, kjer je bilo treba braniti in pospeševati na§e nacijonalne, gospodarske, kulturne in socijalne in- terese. Leänicar je bil žumalist z vi- soko inteligcnco in temeljitim znanjem. Njegov stil ie bil izklesan, fm, prežet z duhovitostjo pa tudi z jedko ironijo. Ko je odšel takratni tajnik Zadružne zveze v Celju Miloš Štibler med voino k vojakom, je vstopil LeSničar v Za- družno zvezo in postal kmalu njen ravnatelj. Zadružno zvezo je vodil z veliko vestnostjo kot izvrsten zadružni strokovnjak do leta 1927-, ko je bil sedeŽ ZadruŽne zveze premeščen v Za- lec. TaKrat se je Janko LeSničar zopet posvetil novinarskemu pokücu in je vstopil v redakcijo »Nove Dobe« v Cc- Iju, ki jo je vodil do 1. decembra 1929., ko je bil od Privile^irane agrarne ban- ke imenovan za direktorja Oblastne zadruge za poljedelski kredit v Čupriji, ki jo je vodil do svoie smrti z velikim iiapehom. V poldrut,em letu je reorgani- ziral in na novo ustanovil mnogo za- drug v Šumadiji in tudi izven nje, na- stopal je s popolnim uspehom na §te- vilnih gospodarskih iz zadružnih zbo- rovanjih in koiiferencah ter vodil za- družne tečaje za kmečke sitiove. Nje- gova veüka ljubezen do kmečkega ljudstva, ljubeztiivost in odkritosrčnost mu Je prfdobila tudf v Srb\\\ neSteto prijateliev, ki mu bodo ohranili trajen in hvaležen sopomin. Janko Lešničar se je pred vojno ži- vahno udejstvoval z Zvezi narodn;h druStev in v Narodno napredni stranki na Štajerskem. Koliko je bilo političnih shodov in kulturnih predavanj, na ka- terih se je uveliavjala visoka duševna potenca Janka Lešničarja. Mladina mu je bila posebno pri srcu. Posvetil se ji je z vso ljubeznijo in jo pripravljal na Jugoslavijo. Po prevratu jo bil Janko Lešničar več let odbornik in gospodarski re- ferent v celjskem občinskem svetu. Do konca I. 1929. je bil predsednik druätva Celjski dorn, l. 1926. in 1927. je bil predsednik Zveze slovenskih po- sojilnic, ki je lastnica Zvezne tiskarne v Celju. Nekaj časa je bil tudi clan upravnega odbora Celjske mestne hra- nilnice, dalje podnačelnik Prve južno- štajerske vinarske zadruge v Celju, član glavnega tarifnega odbora v Beogradu ter član Sokola in raznih drugih narodnih in kulturnih dru§tev. Za svoje velike zasluge za zadruž- ništvo je bil odükovan z redom sv. Save. Z Jankom Lešničarjem smo izgubili enega svojih najsposobnejših gospo- darskih strokovnjakov, moža velike duševne kulture in zlatega srca. Jugo- slovenski novinarji pretreseni obžalu- jemo smrt plemenitega tovariša. S težko prizadeto soprogo in lOletnim sinčkom Jankom sočustvujejo poleg nas še ne- šteti prijatelji in znanci. Janko Lešničar, s katerim smo bili v zadnjem mesecu tolikokrat v prijetni družbi in katerega tragične smrti nismo mogli pojmiti, je Se vedno rned nami — neviden j*», a čutimo bližino njego- vaga mučeniškega, poveličanega duha. Večna slava Tvojemu spominu, dragi, zlati naS Janko! R. P. Stran 2. »Nova Doba« 7. VIII. 1931. Štev. 03. Važne vladarjeve besede Agencija Havas objavlja intervju, ki ga je Ni. Vel. kralj Aleksander 1. izvolil dati Havasovemu dopisniku Gastonu Casteranu o priliki sprejema v Han-Pijesku. Poročilo se glasi : Po prckrasni cesti, ki se vije kakor ognjen trak skozi gozd in sotesko Bosne, sem priSel v Han-Pijesak, lovski kraj, izpremenjen v kraljevo rezidenco, kjer me je Nj. Vel. kralj blagovolil sprejeti za nekaj minut na ra'/govor. Na prostrani jasi sredi gozda stoji ne- kaj his in na eni izmed njih se vije trobojnica, okrašena z zlatim vezenjem. To je kraj, kamor je prišei vladar, da se za nekaj dni odpočije. Po nekaj minutah čakanja v pred- sobju, obloženim s svetlim lesom, so se vrata odprla. Nj. Vei. kralj, ki je sedel za pisalno mizo, visoko oblože- no s knjigami in dokumenti, je vstal in mi prise! nasproti z nasmehom na obrazu in mi podal roko. Oprostil sem se vladarju, da ga motim v njegovem odmoru, cigar pravo vrednost sem šele zdaj prav razumel, ko sem užival v atmosferi tega mirnega kraja sredi gozda. Nj. Vel. kralj je najprej obudil ne- katere vojne spomine, ki so mu po- sebno dragi. Nato pa me ie nepričako- vano vprašal: »Prihajate iz Beograda? Kaj je no- vega?« »Qovori se, Vehčanstvo, o skoraj- šnjih velikih izpremembah«. »0 izpremembah? Ni uprememb. To najmanj. Ali mar še ni jasno, da je definitivno dognana in ustvarjena jugoslovenska narodna in državna po- litika?« Pcletna razprodaja! »Ne samo to, Veličanstvo ! Govori se celo o izpremembi sistema uprave«. »0 tem sem dovolj jasno govoril. Ta sistem je začasen in čim pride čas izpremembe v tem pravcu, bo ta samo taka, da se bo čim bolj ojačila sedanja smer narodne in državne po- litike, vendar se na povratek v ono staro in škodljivo prejšnje stanje ne more niti misliti, niti se jugoslovensko javno življenje ne sme v bodoče gibati v plemenskih, verskih ali regijonalnih smereh. Moja vlada dela in bo delala samo v tej smeri«. »Ali smem, Veličanstvo, te besede objaviti ?« »Da, svobodno I« Uporaba kuluka '¦%.. Glede na krivo tolmaCenje odredb zakona o samoupravnih cestali od- nosno o uporabi clelovne moči prebi- valstva je gradbeni minister izdal okrožnico na banske upravc. Okiož- nica pravi med drugim: Po čl. 25. zakona o samoupravnih cestah se banovinske ceste in objek- ti na njih grade in vzdržujejo iz sredstev banovine in iz prispevkov okrajnih cestnih odborov. Po Clenih 26. in 27. je predpisana razdelitev stroškov med banovino in cestne okraje za gradnje in vzdrževanje ba- novinskih cest. Banovine so dolžne paziti, da se vsote, namenjene za gradnjo in vzdrževanje cest, porabi- jo v to svrho. Opazil pa sem, da ne- katere banovine vnašajo dohodke odkupnine od osebnega dela po čl. 00. zakona o samoupravnih cestah in čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah z dne 30. maja 1930 — v svoj banovinski proračun. Omenjencmu zakonu je namen, da se gradnje in vzdrževanje banovinskih cest vrši z uporabo deloviie moči prebivalstva in da se z odkupnino od tega dela dobe potrcbna dcnarna sredstva za nakup materijala. Zakonodajalec je pri tej odredbi imel v mislih, da se osebe, sposobnc za delo, uporabijo za gradnje in vzdrževanje cest, in da se odkupnina tistih, ki so nesposobni za delo ali se mu iz drugih razlogov odrečejo, porabi izključno samo za potrebna popravila cest, na katerih bi se prizadeta oscba moral a zapo- sliti. Zato je bila izdana naredba, da se odkupnina od tega dela ne sme be- lcžili v banovinski proračun, vpiso- vanje teh vsot v proračun je pogreš- no in zopcr določila zakona. Zato je bila tudi izdana naredba, da se po doloCilih zakona morajo vse odkup- nine, ki jill pobere občina, predati najdalje do 5. oktobra vsakega leta pristojnemu okrajneinu cestnemu odboru s popisom v duplikatu pod naslovom »Odkupnina od osebnega dela, ki jo jc pobrala občina..... srez . . . . po določilih zakona o sa- moupravnih cestah za banovinske cestc.« Da se poslej ne bo vee vpisavala odkupnina v proračunu banovine in tudi ne v proračun sreskih cestnih odborov, odrejam: 1. da okrajni cestni odbqM odn. banske uprave vknjižijo pobrane od- kupnine v posebni rubriki pod »od- kupnina od osebnega dela na bano- vinskih costah za leto . . .«, 2. da se s pobrano odkupnino dob- ljeni clenar porabi izključno za stro- kovne moči, za nabavo potrebnega gradbenega materijala; za gradnjo in vzdržcvanje teh cest in objektov na njih in za popravila v primeru elementarnih nesreč in prekinitve promcta, 3. da pristojne oblasti pazijo na pobiranje odkupnine v tisti višini dnevnic, ki jo zakon predpisuje ali je sicer v navadi. Zborovanje hmeljarjev v Zalcu Zborovania, ki se je vrSilo v ne- deljo 2. t. m. v Zalcu, se je udeležilo toliko hmeljarjev, da je bila Roblekova dvorana natrpano polna. Otvoril in vodil je zborovanje podpredsednik Hmeljarskega društva g. Alojzij Mi- helčič, ki je uvodoma povdarjal veliko važnost strokovnih organizacij. Vsak Znižane cene hmeljar bi moral biti tudi clan Hme- ljarskega društva za Slovenijo, ki de- luje It nad 50 let. DruStveni tajnik je potem prečital poročilo o svetovnem stanju hmeljskih nasadov. Iz tega poročila je razvidno, da je stanje še precej ugodno, vendar^ pa množina letine ne bo preobilna. Vsled tega priporoča timelj. društvo vsem hmeljarjem sledeča smernice za prihajajočo sezono : 1. Obirajte le ko- bule primerne velikosti in lepo zelene barve, premale in predolge, rjave in plesnive pa pustite na drogih. 2. Pre- birajte kobule vnovič še pred sušenjem in po njem. 3. Skrbite za pravilno su- šenje in pravočasno basanje posuše- nega blaga. Tako pripravljeni naj hmeljarji pri- čakujejo mirnega srea hmeljsko se- zono. Kaj bo prinesla, ne ve nihče. Česa posebno dobrega se ne smemo nadejati ! Tem smernicam je zbor hmeljarjev soglasno pritrjeval. Pri sestavi smernic se je glavni od- bor Hmeljarskega društva oziral na sledeče razloge: 1. Letina Nemčije ne bo glede barve in množine na prvem mestu. Tudi letina ČSR ne bo takšna, kakršno si sami želijo in tudi priča- kujejo. 2. Velike zaloge hmelja v pi- vovarnah. 3. Znatno skrčenje konzuma piva v industrijskih državah. 4. Finan- cni polom Nemčije. 5. Prisilna poraba nemškega hmelja v nemških pivovar- nah — kar sicer danes še ni zakon, pa bo do začetka sezone. Glede začetka obiranja hmelja so se navzoči po dolgotrajnem razprav- ljanju zedinili, da se bo pričelo v rano obrezanih nasadih že 10., v drugih pa 17. avgusta. Kar se tiče mezde za obiranje hme- lja, so hmeljarji sklenili, da bodo pla- čevali od škafa (28 I) pri trikratni topli hrani 150 Din, brez hrane pa 2 Din od škafa. O vsem tem in še o marsičem se je na dolgo in široko razpravljalo. G. podpredsednik je ob 11. dopoldne zaključil zborovanje hmeljarjev. Dve sianovanji vsako obstoječe iz 4 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin, se oddata s 1. IX. 1931. Naslov v upravi lista. DCMACE VEITI različnih čevljev d Ogromen poža^ v ruškl tvornicl , za dušik. V sredo 3. t. m. okrog pol 5. zjutraj je nastal v tvornici za dušik, umetna gnojila in karbida v Rušah pri Mariboru v skladišču dušičinh gnojil in v srednjem prostoru za vlaganje in vrečenje mešanih gnojil požar, ki se je bliskovito S'ril in uničil 350 metrov dolgo fronto skhidišč. Na kraj požara je prispelo nad 140 gasilcev iz Mari- bora, Ruš, Bistrice, Radvanja, Po brežja, Razvanja in Brezna, ki zaradi ogromnih množin karbida v nekaterih skladiSčih niso smeli gasiti z voJo, J pač pa so po izredno napornem in ne- varnem de!u • teku dneva omejili silni požar, ki je ogrožal ostala tovar- niška poslopja in velike tanke, na- polnjene s štirimi vagoni bencina in nafte. Vročina okoli pogorišča je bila tako silna, da so se skrivile traČnice na železniških tirih pri skladiščih. V poslopjih je zgorelo nad 1000 vago- nov karbida, 8 vagonov duSičnih gno- jil, en vagon soli, 35 ton suhega su- perfo fata, 30 ton mokrega fosfata, velika množina koksa in apna, dva vagona desk, 30 000 jutastih vreč in stevilni stroji. Škoda znasa okrog 10 mi- lijonov ainarjev in je krita z zavaro- valnino. Pri požaru so ostale k sreči nepoškodovane vse naprwe za pride- lovanje dušičnih gnojil in karbida, tako da tovarna lahko obratuje v polnem obsegu naprej. Ogeni je nastal najbrž vsled tega, ker so se umetna gnojila vsled kemičnega procesa sama od sebe vžgala. d Dr. Danilo Majaron f. Včeraj zjutraj jo unirl na Bledu v 72. letu starosti g. dr. Danilo Majaron, od- vetnik v Ljubljani, predsednik Ad- vokatske komore in častni doktor ljubljanske univerze. Pokojnik je bil odličen pi'avnik in publicist tor si jc pridobil nevenljivih zaslug za usta- novitev ljubljanske univerze. Z njim lega v grob eden najboljših sloven- skih sinov. Casten spomin velikemu pokojniku! d Nove doplsnlce za inozemstvo. Minister za promet je odredil, da se takoj puste v promet poštne dopisnice po V50 Din, veljavne za mednarodni promet. Dosedanje dopisnice po 1"50 Din z naslovom »Kraljevina Srba, Hr- vata i Slovenaca« se vzamejo iz pro- meta. Kolikor pa so že v prometu, obdrže veljavo do 31. oktobra 1931. Po izteku tega roka pa se ne bodo več odpravljale niti zamenjale za druge poštne vrednotnice. d Samomor ljubljanskega odvetn!- ka. V pondeljek 3. t. m. ob 15'15 se je ustrelil v duševni potrtosti v svojem stanovanju v Gledališki ulici 4 v Ljub- ljani 40 letni odvetn'k dr. Roman Rav- nihar. S samokresom si je pognal kroglo v glavo in je bil takoj mrtev. d Ljudsko gibanje v Mariboru. V mesecu juliju je bilo v Mariboru ro- jenih 109 otrok (67 dečkov in 42 de- klic), smrtnih slučajev je bilo 45 (29 moških in 16 žensk), porok pa 23. d Rente westfalsklh rudarjev. Kr. banska uprava objavlja : Westfalskim rudarjem, ki se nahajajo v domovini, se zaradi neposlovanja bank v Nem- čiji za mesec julij 1931. niso mogle doposlati njim pripadajoče rente. Pri- zadeti naj bodo tem potom obveščeni, da rente niso ustavljene ali propadle. Naš konzulat v Düsseldorfu bo skrbel, da bodo prej ko mogoče doposlane u- pravičencem. d »Agronomski Glasnik«. U5la je 6. Številka drugega letnika »Agronom- skega Glasnika« z naslednjo vsebino : Ujedinienje sviju jugoslavenskih agro- noma. Pozdrav zadrugarstvu i resolu- cije 1. kongresa jugoslavenskih agrono- ma. Resolucije Glavnog Zadružnog Saveza. t Ing- Djordje Radojčin. Inž. Tarasov : Zimski poljoprivredni tečaje- vj. Vijesti Saveza Udruženia Jugoslav. agronoma. List ima 48 strani in izhaja enkrat mesečno. Cena za privatnike znaša letno 120 Din, za udruženja in oblastva pa 160 Din. List se naroča pri upravi v Zagrebu, Aleksandrov trg 3. d Smrtna nesreča motociklista na Ježlcl. V torek 4. t. m. okrog pol 9. zjutraj sta se pripeljala 29letni Ivan Jo§t in njegov brat Martin, sinova ve- leposestnika in mlinarja g. Mihe Jošta iz Gotovelj pri Žalcu, na motoctklu po cesti do železniSkega prelaza na Jež ci pri Ljubljani. Ko sta prispela do želez- nižke proge, ki je s ceste nepregledna in nezavarovana, je privozil iz Ljub- Ijane kamniški tovorni vlak. Železniški čuvaj jima je mahal z zastavico, a sta očividno oba prezrla znak. Motocikel se je zaletel od strani v lokomotivo, ki je odbila oba vozača. Dočtm je o- sta! Martin JoŠt nepoSkodovan, ;e do- bil Ivan Jo5t težke zunanje in notra- nje poSkodbe. Ivana Jošta so prepe-. Ijali z reš lnim avtom v Ijubljansko bolnico, kjer je ob pol 12. dopoldne podlegel poäkodoam. Pokojnikovo tru- plo so prepeljali v Gotovlje, kjer se je vršil včeraj dopoldne pogreb. Sim- patičnemu mladeniču bodi ohranjen blag spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno soŽalje I d Bolne žene doscžcjo z uporabo nara.vno »Franc Jožefove« grenčice noovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobi'o- dejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih uCnih knjig za ženske bo- lezni pišejo, da so ugodno učinko- vanje »Franc Jožeiove« vode ugoto- vili z lastnimi preiskavanji. »Franc Jožefova« voda so dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in speccrijskih trgo- vinah. Celje in okolica c Slovo g. polkovnlka Kostiča od Celja. Dosedanji poveljnik 39. pešpol- ka polkovnik g. Vojislav Dj. Kostič je v torek 4. t. m. ob 19.27 odpotoval iz Celja na novo službeno mesto v Sa- rajevo. Na peronu celjskega kolodvora so se zbrali predstavniki oblastev, kor- poracij in društev, Stevilni prijatelji irj znanci g. polkovnika in oficirski zbor. Slovo je bilo zelo prisrčno in je zno- va pokazalo, kako velike simpatije je užival g. polkovnik Kostič v Celju. c Iz polltlčne službe. Politično u- pravni pripravnik g. dr. Milan Senko- vič, doslej pri banski upravi v Ljub- Milan Strašek, Celje, Kralja Petra cesta 29 Ijani, je dodeljen sreskemu načelstvu v Celju. c U policijske službe. Od pred- stojništva mestne policije v Celju so premeščeni k upravi policije v Ljub- ljani še nadzornik policijskih agentov g. Ivan Dondjivic, podnadzornik poli- cijskih agentov g. Martin Drugovič ter višji stražniki Alojzij Bratič, Rudolf Braz, Anton Budak, Matija Česnik in Mihael Dintinjana. c Dosedanji celjski stražnlkl so priredili v pondeljek 3. t. m. poslovilni večer v restavraciji v Narodnem domu. Na večeru, ki so se ga udeležili od- hajajoči policijski uradniki in stražniki, pevci »Oljke« ter stevilni prijatelji in znanci stražnikov, je bilo izrečenih več prisrčnih poslovilnih govorov, pevci >Oljke« pa so zapeli vrsto lepih pesmi. c Na dan blagosiovitve nove cer- kvice v Logarski dolinl v nedeljo 9. t. m. bo vozilo iz Celja v Logarsko dolino ob 4'30 zjutraj dvoje mestnih avtobusov skozi Mozirje, Ljubno, Luče in Solčavo po običajnem nedeljskem voznem redu. En autobus se bo vračal popoldne po želji udeležencev, drugi pa ob 1830 kakor običajno ob ne- deljah in praznikih. c Poroka. Jutri zjutraj se poročita na Brezjali g. Dušan Franko, urad- nik pri tvrdki Jellek v Mariboru, in Kvaliteto veliko izbiro, v e d n 0 nove moderne vzorcejnnizke cene nudi manufakturna in modna rgovina Miloš Pšenicnik, Celje Štev. G3. »Nova Doba« 31. VIII. 1931. Stran 3. gdč. Štefka Pliberškova iz Maribora. hčerka g. Plibcrška, stavea v Zvezni tiskarni v Gelju. Bilo sreč$o! c TK Skala Luče. Člani TK Skala iz Celja pi'irode v nedeljo 9. t. m. skupen izlet na Mozirsko pianino. Odhod z avtom v ncdeljo ob 4. zju- traj izpred Glazije. Ker je še nekaj rnost na razpolago, se vabijo vsi prir jatelji k udeležbi. Zglasiti se je pri g. E. Gračnerju v trgovini v Prešer- novi ulici. c Smrtna kosa. Umrli so v celjski bolnici: v torek 4. t. m. 3-letni Fra- njo Kolšek, sin delavca pri veletr- govcu g. Dušanu Zanggerju v Celju (Ljubljanska cesta 31), v četrtek G. t. m. pa v starosti (54 let rudniški obratovodja v p. g. Aleksander Loib- ner iz Lisc, brat trgovca gosp. Karl a Loibnerja v *Celju, 27-letni sin kro- jača iz Vrbja pri Žalcu, 49-lotni Jo- sip Falant iz Levca, voznik v zalogi pivovarne »Union« v Celju, 59-letni dolavec Franc Ločnikar iz Vitanja (o njem poročamo še na drugem me stu) in 43-letna dninarica Jožefa HoSilikova od Sv. Primoža pri Ljub- nem. N. p. v m.t c Stnrtua nesreča v Vitauju. V če trtok Ü. t. m. je padlo 59-lotneinu de- lavcu Francu Ločnikarju v Vitanju pri nakladanju drv ložko bruno n;i levo nogo in mu popolnoma zdrobi- lo golenico in koleno; tako da je vi- sela noga le še na koži. LoCnikarja so prepeljali v brezupnem stanju v eeljsko bolnico, kjcr so ga operirali, vendar pa je kmalu izdihnil zaradi prevelike izgube krvi. c Dve nesreči. V četrtek 6. t. m. se jf> vr^zal 4-letni sin rudarja Ernest Fabjan v Petrovčah pri igranju v le- vo roko in se občutno poškodoval. — 15-letnemu krojnškemu vajencu Ru- dolfu Zmajšku v Celju (Ljubljanska cesta 19) se je istega dne zlomila ši- vanka in mu obtičala v desni roki. V celjski bolnici so mu šivanko od- stranili. c Ni bila tatvina. V nedeljo 2. t. m. je opazila neka ženska, ko se je dala fclikati pri nekem celjskem fotogra- fu, da ji je izginila kuverta z 200 Din. Takoj je osumila delavca Franca Žlavsa, ki jo bil v predsobi, tatvine. Zlavsa so pozncjo prijeli: na cesti in ga. odvedli na stražnieo, kmalu pa je prišla tja neka ženska, ki je našla onih 200 dinarjev na trgu. Lastnica denarja je torej popolnoma po ne- dolžnem osumila Žlavsa. c Otrok je izginil. Posestnik Veter- nik iz Lokrovca se je peljal v četrtek 6. t. m. s svojim 6-letnim nečakom Ivanom, sinom posestnika Franca Vetornika v Lokrovca, v Trnovlje po opeko. Med potjo sta izgubila z voza verigo. Voternik je poslal dečka na- zaj, da poiäGe verigo, deček pa je od takrat brez sledu izginil. üblccen je v kratke modi-« hiaCe> ima pisano siajco, bei klobuk in je bos. (' Izgubljeno: 2. t. m. je bila izgub- ljena na poti od kapucinsega mostu do Slomškovega trga ročna torbica z 90 Din, na kolodvoru srebrna žep- na ura, v mestu 300 Din vreden ko- palni plaSC, 5. t. in. pa v Gaberju od Nove vasi do gostilne g. Permozerja mošnjiček s 30 Din in 2 ključkonia. V mestu je bilo 3. t. m. najdenih 200 dinnrjev. e V Celjski koči se bo točilo v ne- deljo 9. t. m. ob priliki proščenja na Svetini sveže pivo v sodčkih. Po- «krbljeno je za dobro vino in prvo- Vr»tne jestvine. *95 b l Požar v Trnovljah in na Lju- je Jas iV ponde|jek 3. t. m. okrog 2130 slopiu n° g°reti v gospodarskem po- pri CefiS i?}nika Mlinariča v Trnovljah Celja, Trnove^nTuenCiii *asilcev !z vse gospodarilco ?er|a ]e P°ßorel° shranjeno seno l°Äp'e inx v ?jem 30.000 Din. Ker'ie v ra Z"a§a °kr°g njih mesecihlže večkrat »°VlJ.ah V ™d~ di je bil ogenj podukn^v 3 1.t.m ienlslll Jvn^.obrto na LjubeCni, a se je domaCinom kmalu posrečilo pogasitl mali požar. Škoda zmtša okrog 6000 Oin. c Gospodarska kri/a. Pod tem na- slovom smo prejeli iz vrst celjskih me- S.HJ..V naslednjo notico : Upravništvo m.'stne kiavnice ie odte^nilo trem tu- kajšnjim mesarjem uporabo hladilnice, ker ti mesarji vsled krize v mesarski obrti niso tmgu plačau 1. julija t. i. zapadle najemnine. — Tudi to vest priobčujemo brez komentarja. c Krajevni odbor Udruženja voj- nih invalidov v Celju je kta 1929. nabavil nov 4 cevni radijski aparat za razvedrilo svojirn tovarišem, ki so kot vojne žrtve hromi na telesu, a sveži na duhu bili vezani na postelje. Vsled razpustitve invalidskega doma v Celju je ta radijski aparat z anodn'm apa- ratom na razpolago in bi ga odbor pod ugodnirni pogoji oddal. Intere- senti, društva ali privatniki naj se obrnejo na tajništvo krajevnega od- boro UVI v Celju, ki daje zadevne informaeije. %c Oltarni prt ukraden. Od pondelj- ka ob 16. do torka dopoldne je nekdo ukradel 300 Din vreden oltarni prt z oltarja sv. Antona v Marijini cerkvi. Tatvine je osumljena neka neznana črno, priprosto oblečena Hrvatica, ki je neznanokam izginila. c ReSilnl oddelek Prostovoljnega gasilnega društva v Celju ie interve- n;ral v juliju v 45 sluČajih, od teh je dvakrat nudil prvo pomoč v iimbulanci. c Namesto venca na grob piija- telju Janku LešniČarju je poklcnil g. Karol Perc, knjigovez v Celju, 100 Dm Dijaški kuliinji v Celju. c Namestu evetja na krsto pok. ravnatelja Jank« Lefiničarja je podari! vliidni svetnik Em. L'lek 100 Din Di- jaški kuhinji v Celju. c Nočnc lekauilško službo ima od sobote 8. t. m. do vštetega petka 14. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagai* na Glavnem trgu. c G^sllrto druStvo v Celju. Te densko siužbo ima od nedelje 9. t. in do vštete sobote 15. t. m. IV. vod pod poveljstvom g. B Schlossefjn. Dopisi Nerodnosii v celjskem mestnem parku C e I j e , 7. avgusta. Prejeli smo: Žc dvakrat je »Nova Doba*« pisala o neokusnih in smešnih napisnih ta- blicab za evetlice v mestnein parku. Pomagalo ni nie, kajti te tablice so ostale in bodo menda ostale. Neke- mn radovednežu so dali pojasnilo. krasnili psov no- vofundlandske pasme, ki so bili nje- govi miljenei, a so mu bili tudi silno udani. Vsak dan je prebil bivši kralj po več ur nied tenii svojinii živalmi. Ko pa je prišla potem ona usodna noč, ko je inorala kraljevska rodbi- na. pobegniti in zapustiti Äpansko, ni bilo mogoče vzeti teh zvesthi čuvajev s seboj, ali vsaj poskrbeti za njihovo nadaljno usodo. V palači je vladalo mrzlično razpoloženje, avtomobil za avtoniobiloin je naglo zapuščal grad. Pamctno živali so vedele, da se je godilo nekaj izrednega in so s pre- strašenimi očmi zasledovale dramo, ki sG je odigravala. Končno so se od- peljali zadnji uradniki in nsliižbenci in po zapuščenih dvoranah palace ni bilo slišati nič drugega, kakor ne- prestano otožno cviljenje in tuljenje zapuščeinh psov. To je trajalo več dni, dokler ni dobila polieijska di- ' rekeija poziv od vlade, da naj se za- vzanie za uboge, sestradane pse. , Predsednik društva za zaščito živali J je vzel enega psa, ostale pa razne bo- i gate madridske rodbine. Psi biväega ' kraija Allonza imajo torej sedaj vsi j nove gospodarje in kakor poročajo listi, se pri novih gospodarjih poču- tijo prav dobro. Učenca s primerno šoisko naobrazbo, uk<>- željne^a, od poštenih staršev, iz celjske okolice sprejme kolonijalna in delika- tesna trgovina Anton Fazarinc, Celje. Društvo Celjski dorn v Celju sporoča tužno vest, da je njegov dol- goletni agilni in zaslužni predsednik, gospod Jaunko Lešničar ravnatelj Oblastne zadruge za poljedelski kredii v Čupriji v nedeljo zvečer tragično preminul kot žrtev zločinske roke. Slava njegovemu spominu! CELJE, 5. avgusta 1931. C*gJL»STOrJ*« 7KT „N'o^yri. JE*c>lk>;i"2 James Oliver Curwood: Podarjeni obraz 38 Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Časih je resnica taka, da je noben Clovek ne more reči,« mu je segel v besedo John Keith. »Od- kriti jo je treba, ali pa ostane pokopana. Popoldne se bom še enkrat nialo bolj teineljito pobavil s to mnogo obetajočo zadevico. Imam tudi še nekaj dru- gega, kar mi je prišlo na misel. Sodim, da vam born imel še danes priliko kaj zanimivega javiti.1« Cez deset minut je Keith na poti proti kladari pretehtal natanCnejši bojni načrt za doinislek. Šinil mu je v glavo kakor razodetje, ki mu hoče poina- gati. Se popoldne pojde k Mirjami Kirkstonovi in jo vpraša po Petru. Potem bo govoi'il z McDovvellom in podčrtal, kako važno je pri tej zadevi, da se zve vse čisto natanko o izginutju njenega brata. Rekel bo nadzorniku, da je našel njegovo sied, po kateri boče iti, in končno mu bo piedlagal, da pojde sam poiz- vedovat v Britansko Kolumbijo. Vzel bo Mary Jose- phino s seboj in se skrival, dokler ne ])oteče njogova službena doba. Potem pa bo s pismom obvestil McDo- vvella, da mu je prizadevanje izpodletelo in da se je odločil, da ne bo vec služil v Ccti, anipak poizkusil s svojo sestro srečo v Avstraliji. Preden bo dobil McDowell to pismo v roke, bosta že davno na poti v gorbvje. Ta misel mu je ponujala priložnost, da se loci od njega na lep naCin, in v svoji radosti nad lein se mu je zdela Mirjam Kirkstonova in njena zadeva samo še toliko važna, kolikor bo služila kot sred- tftvo za njegove namene. Saj je bil on — John Keith in šlo je za njegovo življenje in — za sestro Derwenta Connistona. Toda Mary Josephina je sama razgnala ta grad v oblakih. Morala je gledati za njim, kajti prihitela mu je naproti, ko je bil na pol poti v hrib. Pokarala ga je, da je tako dolgo ostal brez nje. Pripravljen je bil na to, da ga bo pokarala. Potem je ovila njegovo roko okrog svojega vitkega stasa in se oklenila nje- gove lakti z obema rokama. «la sta po zaviti stezi navkreber. Opazil je majhne nejevoljne gubice na njenem oboževanja vrednem Celu. »Ali misliš, da je prav, Derry, če inlade damo obiskujejo svoje moške prijatelje v njihovih stano- vanjih?« je nenadoma vprašala. »No, hm, kakor že pride, Mary Josephine. Ali misliš t.i drugače?« »Da, drugače misliin, Derwent Conniston. Lepa je in ne morem ti zameriti. Toda kaj morem za to — čutim, da mi ni všeč.« Njegove roke so sc tesno stis- nile okrog nje, da je vzkriknila. Upogljiva mchkobu njenega ljubkega stasa ga je opajala. Uprla se je. »Cuj, Derry! Če storiš še kdaj kaj takega, me stares.« »Saj si ne morem pomagati,« se je branil, »moral sem te tesno stisniti k sobi. Preveč srecen sein, da ti to ni všeč. Samo eno morem ljubiti naenkrat in zdaj ljubim tebe in te born ljubit do konca življenja.« »Nisom ljubosumna,« se je uprla in zardela. »Toda dvakrat je po telcfonu vpi'asala po tebi in potem jo prišla sama. In lepa je.t< »Sodini, da govoriš o gospodißni Kirkstonovi?« »Da, in straSno si je želela, da bi te čimprej vi- de la, Deny.« »In kako ti drugače ugaja, draga?« Naglo mu je poglcdala v lice. »Ne morem reči, da. mi no hi bila vSeč. Sla^Jcft je, srčkana jo, in v njenc lase sem se čisto zaljütüa. Toda danes zjutraj jo je nekaj spravilo iz ravnotežja. Videlo se ji je, če- prav je skusula skrivati.« »Bila je mzburjena in bleda. Njene oči so bile videti nekoliko prestrašene. Kaj ne, tako je bilo?« »Zdi se mi, da vse veš, Derry. Mislim, da jo bilo tako. Da, tako je bilo.« Prikinial je. Videl je svoje obzorje veselo, rdeče, sreča se mu je smehljala. Vse mu je bilo ugodno, celo i ta nopričakovani obisk Mirjame Kirkstonove. Ni si hotel več razbijati glave, kaj naj bi pomenil, bavil se je sanio s preinišljevanjem o svoji lastni sreči, o naj- lepši piiliki, da bi se na lep način izgubil. Moral je poslednji mojstrski udarec izpeljati do dobrega konca. Vse njegove misli so bile obrnjene k istemu nameiiu. Prišel je čas, da spi-egovori tudi z Mary Jo- seph ino. Pripravljen mora biti. Na ravni planoti griča za Bradyjevo kladaro je biio skromno brezovje in v zavetju najbližjih pomla- I danskih bi-ez je stala klopica. Tja je odvedel Mary [josephino in tarn ji je razložil svoje naklepe. Lica Mary Josephine so se pordečila; njene oči so se svetile v veselem vznemirjenju in vroP.em raz burjenju. Vriskala bi bila od veselja. Saj bosta knuilu tain v čudovitih gorali, polnih zlata in dragocenih skrivnosti, sania za.se, Cisto sania. Se bolj razločno ji je pokazal, da je njegova. varnost in njuna skupna sreča v tern, da ohranita svoje naklepe tajne, saj sta na neki način zarotnika, ki rnorata skrito delati Nemara bosta mora la oditi že drevi, ali pa jutri; naj bo vsak trenutek pripravljena za odhod. Tu bi bil moral prenehati. Toda zaradi Maryne male, tople ročice, ki je zlezla v njegovo, zaradi vda- nega pogleda njenih oči, ki se je vtapljal globoko v njegove, ga je premagalo hrepenenje po brezmejnem zaupanju in po želji, da bi ji razložil brez ovinkov položaj, ki jima nudi ugodno priliko, da odtod sreCno izgineta. Pri mislih na Mirjamo Kirkstonovo ni jirav nic občutil, da bi ga pekla vest. Kakor je bil že rekel McDowcllu, ona laliko napravi karkoli hoCe, in od- loči svojo usodo. Razcn toga pa je še ostal McDowell, da jo brani, in tudi zavaljcni brat je še tu. Tako je pripovedoval Mary Josephini, no da bi se bil bal ne- varnega dojma, o tajinstveni zvezi med Mirjamo Kirkstonovo in šan-Tungom, o McDowellovem sumu iii kaj sam misli o tern. In še to, kako bo vse to obrnil v svoj prid. štev. 63. »Nova Dobn« 7. VIII. 1931. Stran 5. Stanovanje 3 sobno se išče za damski modni salon. Naslov v upravi lista. 12 Upokojen podčastnik išče me.sto skladiščnika, oskrbnika ali kaj sličnega v mestu Celju ali'okolici, Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi lista pod Sifro »Mala plača«. Otroške vozičke v znatno povečani izbiri nudi po kon- kurenčnih cenah Kramar & Mislej, Celje. Naks Zabukošek krojaški mojster, Celje Zaloga rajnovejšega sngleškega blaga Priporoča se cenj. občinstvu. 5 Nagrobni venci trakovi in vse žalne potrebščine ter velika zaloga mrtva&kih krst Franc Karbeutz manufakturna in modna trgovina Celje, Kralja Pelra c. 3. Pri želodcnih črevesnih boleznih slabi prebavi in hemoroidih vzemite tudi FtGOL. PIGOL osvežuje in čisti kri. Dobi se v vsaki lekarni, po pcšti 8a pa razpošilja proizvajalec : apoteka dr- Semelič, Dubrovnik 2/62. 3 stekle- nice s poštnino 105—, 8 stekl. 245"— 1 stekl. 40"— Din. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro* da ja devize in valute, Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanj Službo hišnice!sPreJme iščem Sem poročena in imam enega otroka. Naslov v upravi lista. Vajenec za manufakturno trgovino se sprejme. VuČko in drug, Celje, Kralja Petra c. 29. se dec dobrih liharic za mošlu) perilo Prednost imajo one, ki so že likale moäko perilo. Predstaviti se je v tovarni perila Karol I»ajR, Celje - Gaberje za čez dan k 2 otrokoma 3 in 5 let se sprejme takoj. Naslov v upr. list?. Malinovec pripravljen iz aromatičnih gorskih malin vkuhan s čistim sladkorjem. Stara tekarna |,Pri Orlu" SVIr. Ph. Ivo Tončič Celje, Glavni trg — Äleksandrova til Vsakovrsten sir, salamo, sardine in razne druge konzerve, malinovec, oranžado, mineralne vode vedno sveže v zalogi nudi IVAN RAVNIKAR, CELJE Za veselicc priporočamo HonfetE ma^ Bomll'ICB Serpentine ^^H Fapirnate hrožnike Lampijone ^H Papirnate seruijete ^^m tfstopnice i. t. d. in yeletrgovina s papirjem UQPICär l LßSKOVSßR, LBlJB T^«*iC&-»%'»*i f*GkAtC* CCkl Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v MT Si »t5|jrIWOljiW 9CI svoji hiSi v CELJU, KBHLJÄ PETRA c 37 lastno mesarijo, prekaievalnico in goslilno pri .Jeletiu41 2 izborno kuhinjo. Ccne konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilcn obisk se priporoča losip Gorenjak. Franjo Dolžan z.ckf^ SSSt J2SK*" inštalacijeT strelovodne naprave D » „ * M „ - J ke 'Padajoža dela in poprawila. — Cene zmerne. WBUBBBSB^SM P ° * * r C * b te tocna in solldna! Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju javlja tužno vest, da je njen dolgoletni zaslužni podnačelnik, gospod ]anbo Lcšničar direktor Oblastne zadruge za poljedelski kredit v Cupriji kot žrtev zločinskega atentata pri Zemunu nenadoma preminul. Svojemu zaslužnemu sodelavcu bo zadruga ohra» nila vedno casten spomin. CELJE, 5. avgusta 1931. Načelstvo. Vsem sorodnikom, prijateljein in znancem naznanjamo tužno vest, da je dne 6. avgusta po mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti, preminul nad vse dobri in ljubljeni soprog, brat in stric nieksander Loibner rudarski obratovodja v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 17. uri iz celjske javne bolnice na mestno pokopališče. MaSa zaduSnica se bo brala v pondeljek, dne 10. t. m. od pol 7. uri zjutraj v Župni cerkvi v Celju. Celje-Li see, 6. avgusta 1931. Marlja Loibner, soproga Karl, Franc, Zofija, Roza, Marlja, bratje in sestre. Brez posebnega obvestila. KMETSKA POSOJILNICA V CELJÜ registrovana zadruga x neomejeno tavezo Pisarna v Prese**novi ulici S Hranilne vloge obrestuje do 6—8% čislih, brez reninega davfea, pri naložbl Din 5Cr se dobi nabiralnik na dom. Stran (5. »Nova Doba« 7. VIII. 1931. Štev. 63. Brez posebnega obvestila. V neizmerni tugi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanceVn pretresljivo vest, da je naš nepozabni, zlati soprog, oče, sin, svak in stric, gospod Janko Lešničar direktor cblastns zadruge za poljedelski kredit v Čuprljf, postal v nedeljo, dne 2. avgusta zvečer žrtev brezvestne zločin- ske roke pri eksploziji v brzovlaku pri Zetnunu. Pogreb iskreno ljubljenega pokojnika bo po prevozu v Celje v petek, dne 7. t. m. ob 5. popoldne iz Zvezne tiskarne v Celju na okoliško pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 8. t. m. ob 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju. CELJE, dne 5. avgusta 1931. Terezija LešniČar, soproga; Jatiko, sin; Franc LešnlČar, oče; Marija, seslra; Dana, nečakinja in ostalo sorodstvo. lfinbo BuhonEC. ohl. Koncgs.niBstni tesarski moisten na Lani mm! rpljn izvršuJG vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |JI I UuIjU hišc, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, vc- ' rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ct°v"\vT A. Kafel in drug bar van je, pranje in aprettira tekstilnih izdelkov Celje - Ij«va št. 4 se priporoča za barvanje blaga za zastave in barv, ki so odporne solncu in dežju, kakor tudi za prebarvanje vsake vrste oblek in blaga po n&jnižjih cenah. Za dobro delo jamči moja35-letnapraksav prvovrstnih podjetjih vtu-in inozemstvu. Zvezna tiskarna in redakcija „Wove Dobe" v Celju javljata tužno vest, da je njun bivši dolgoletni upravni odbornik in predsednik oz. urednik, gospod 3onho Cesnicar direktor Oblastne zadruge za poljedelski kredit v ČuprJji kot žrtev zločinskega atentata pri Zemunu neuadoma preminul. Mnogo prerano preminulemu blagopokoj- niku obranimo kot agilnemu in zaslužne- mu sotrudniku neminljiv in nadvse časten spomin. CELJE, dne o. avgusta 1931. Preminul je tragične smrti gospod JANKO IEŠNIČAR direktor Oblastne zadruge za poljedelski kredit v Čupriji Bil je do svojega odlioda iz Celja odličen član uprave našega zavoda. Slava DJegoyemu spominu! CELJE, dne 5. avgusta 1931. IIPRAVA CEUIKE MESfNE MRANILNICE Urejuje Rado Pečnik. ¦— Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. -- Oba v Celju.