Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
58.
kos.
V LJUBLJANI dne 20. julija 1940.
Letnik XI.
334. Uredba o organizaciji higienske službe.
335 Navodilo za izvrševanje uredbe o varčevanju z živili. 336. Navodilo za uporabo uredbe o varčevanju živil.
VSEBINA:
337. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
33S. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
334.
Na podstavi § 107., točke 2., finančnega zakona za proračunsko leto 1939/40. predpisujem tole
uredbo
o organizaciji higienske službe.*
I.	Splošne določbe.
Clen 1.
Higienska služba proučuje, varuje in pospešuje ljudsko zdravje s socialno-higienskimi ukrepi in metodami. V svojem področju se opira na celokupno zdravstveno službo, na higienske ustanove in organe države, samoupravnih oblastev in privatne iniciative, a to po določbah te uredbe.
Clen 2.
V področje higienske službe spadajo tile posli:
1. preiskovanje, izsledovanje, zdravljenje in zatiranje akutnih in kroničnih nalezljivih in socialnih bolezni;
2. zbiranje podatkov, proučevanje zdravstvenega stanja ljudstva in njegovega življenja;
3. skrb za zdravo potomstvo in sodelovanje pri telesni vzgoji ljudstva;
4. proučevanje in izvajanje osebne, javne, generativ-ne, otroške, šolske, industrijske, obrtne, etno- in psiho-liigiene;
5. proučevanje in higiena ljudske prehrane, živil in pitne vode;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. marca 1940., št. 74/XXV/195. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinali« z dne 11. aprila 1940., št 84/XXX/240.
. G. zdravstveno poučevanje in prosvetljevanje ljudstva, izobraževanje in spopolnjevanje zdravnikov in strokovnega pomožnega osebja;
7. asanacijska dela, higienska ureditev naselij in izvrševanje sanitetno-tehničnih del v zvezi z zdravstvom;
8. fizikalna higiena;
9. proučevanje in preskušanje zdravilnih sredstev, rudninskih voda, toplic in klimatskih vplivov;
10. dela in vprašanja iz vseh strok higienske in socialne medicine z uporabo socialno-higienskih ukrepov, zdravstvene zakonodaje in zdravstvene zaščite.
Težišče dela je na terenu, predvsem na kmetih.
Clen 3.
Higiensko službo opravljajo državna in samoupravna oblastva po svojih ustanovah in organih.
Državna oblastva in organi vodijo nadzorstvo, dajejo navodila, vzporejajo delo in sodelujejo z vsemi ustanovami, ki se bavijo s temi vprašanji, če ne izvajajo postavljenega programa neposredno samL
Samoupravna oblastva in organi opravljajo higiensko službo v svojem območju v mejah, predpisanih z občnimi in posebnimi zakoni, in po načelih, ki so ustanovljena s to uredbo.
Higienska služba v samostojnih in združenih zdravstvenih občinah se izvaja po zakonu o zdravstvenih občinah in po določbah posebnih zakonov, a v smislu te uredbe.
Javnopravne ustanove in privatne organizacije so pri reševanju zdravstvenih vprašanj dolžne držati se načel, ustanovljenih v tej uredbi, in spraviti v sklad svoje delo z javno higiensko službo in zakonskimi predpisi, ki se na to nanašajo.
Delovni program, naloge organov higienske službe ter dolžnosti in pravice osebja v zvezi s členom 2. predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje 9 posebnim pravilnikom.
Clen 4.
Oblastva in ustanove, v katerih področje spadajo naloge iz člena 2., izvajajo postavljeni program tako, da se držijo sodobnih načel higienske in socialno-medicin-ske vede ter uporabljajo sredstva in metode, dognane po znanosti in potrjenem izkustvu. Poleg praktične delavnosti imajo po tej uredbi tudi vzgojevalni značaj.
Clen 5.
Samoupravne ustanove higienske službe se osnav-Ijajo z odobritvijo pristojnih oblastev. So pod neposrednim nadzorstvom državnih oblastev higienske službe in opravljajo zanje posle svojega področja.
Pri bolnicah in drugih zdravstvenih ustanovah se lahko osnujejo ustanove z nalogami področja higienske službe z odobritvijo pristojnega bana (higienskega zavoda) oziroma ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje (Centralnega higienskega zavoda).
Clen 6.
V izvajanju svojega programa organi in ustanove nigienske službe strokovno vzajemno sodelujejo in so v svojem področju in po določbah te uredbe v organski zvezi in pod neposrednim nadzorstvom in navodili pristojnih oblastev.
Higienske ustanove z več oddelki in z večjim številom strokovnega osebja so dolžne sodelovati pri opravljanju strokovnih poslov in pri delu podpirati ustanove, ki za to niso dovolj usposobljene. To sodelovanje se opravlja po odločbi ministra oziroma bana tudi ob večjih epidemijah ali večji razširjenosti socialnih bolezni V območju ene banovine.
Clen 7.
Radi znanstvenega in strokovnega proučevanja in zboljševanja zdravstvenih razmer smejo organi higienske službe strokovno pregledovati in preiskovati higienske razmere in sanitetno-tehnične ureditve, naprave in delo podjetij, zavodov, šol, delavnic, hotelov in drugih naprav javnega značaja ali ki služijo občni koristi.
Ob takih preiskovanjih in pregledih opozorijo organi pristojna oblastva na nedostatke v zdravstvenem pogledu in jim nasvetujejo, kako naj se izvrši potrebna asanacija.
Clen 8.
Organi higienske službe se lahko uporabljajo kot Btrokovni organi ministrstva za telesno vzgojo ljudstva, da se kar najsmotrneje in najbolje neguje telo in ljudstvo telesno vzgaja. Ta posel opravljajo določene ustanove po pravilniku, ki ga predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za telesno vzgojo ljudstva.
Organi higienske službe prevzemajo lahko tudi naloge organov državne statistike glede zbiranja demografskih in zdravstveno-statističnih podatkov, kar se tudi določi s pravilnikom, ki ga predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za notranje posle.
Clen 9.
Sreski sanitetni referenti so strokovni organi sre-skega načelnika za higiensko službo po veljavnih zakonih. Dolžni so po zakonskih predpisih in strokovnih navodilih banov-higienskih zavodov opravljati naloge in sodelovati pri reševanju vprašanj, ki se nanašajo na
uporabo higienskih ukrepov po tej uredbi. Zlasti spada v njihovo dolžnost zbiranje demografskih in zdravstveno-statističnih podatkov, proučevanje ljudskega življenja in ljudske patologije, zdravstveno prosvečevanje, izvajanje socialno-higienske zaščite, zatiranje nalezljivih bolezni in delo pri telesni vzgoji ljudstva v javni higieni.
Ce je v kraju zdravstveni dom ali kaka druga posebna higienska ustanova, je sreski sanitetni referent dolžen sodelovati pri tej ustanovi po odločbi bana-higi-enskega zavoda. Obhajati mora svoj srez in opravljati določene naloge.
Clen 10.
Strokovne storitve, analize, pregledi in dela v higienskih ustanovah so brezplačni, če niso za posamezne posle predpisane posebne pristojbine, ki jih določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Higienske ustanove opravljajo lahko posle svoje pristojnosti za druge ustanove ali organizacije in prejemajo za to potrebna sredstva za materialne izdatke.
Clen 11.
Higienske ustanove so dolžne dajati upravnim oblast-vom in javnim ustanovam na zahtevo strokovna mnenja o vseh vprašanjih iz področja svojega delovanja. Natančnejša navodila o tem izda minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Listine, ki jih izdajo higienske ustanove v svojem področju in svoji stroki o posameznih predmetih, imajo veljavo javnih listin.
Clen 12.
Sanitetne ustanove javnopravnega značaja so v svojem področju dolžne podpirati delovanje organov higienske službe in jim biti pri izvajanju njih programa na pomoč. Zlasti se uredi trajno sodelovanje med bolnicami in dispanzerji za socialne bolezni, okrevališči in zdravilišči glede nastanitve in socialnega skrbstva bolnikov.
Clen 13.
Izdaje higienskih ustanov in zdravstveni filmi za poučevanje ljudstva, izdelani v njih, veljajo za državno izdajo in se kot taki priporočajo državnim, banovinskim in občinskim oblastvom.
Filmi poučne vsebine, ki jih izdelajo higienske ustanove, se morajo prikazovati po šolah in v drugih javnih ustanovah, ki imajo kinematografsko napravo. Pri vatni bioskopi morajo te poučne filme na zahtevo ustanove občasno prikazovati.
Zdravstveni filmi, ki jih izdelajo higienske ustanove, dobijo cenzurno knjižico brezplačno.
Clen 14.
Med organi higienske službe in medicinskimi fakultetami, kjer so, se uvede strokovno sodelovanje, ki ga predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z resornim ministrom. Na isti način se določi tudi sodelovanje z ministrstvom za prosveto glede poslov higienske službe v šolah in šolskih napravah ministrstva za prosveto.
Organi higienske službe sodelujejo, kot je potrebno, z organi vseh vrst socialnega zavarovanja po načelih te uredbe in se medsebojno podpirajo, kar se določi s posefenim pravilnikom.
Organi higienske službe sodelujejo strokovno v najožji zvezi z vojaško-higienskim zavodom po predpisih in na način, kakor se to odredi sporazumno z ministrstvom za vojsko in mornarico.
Clen 15.
Organi higienske službe so dolžni sodelovati in podpirati delo zdravstvenih zadrug za napredek higiene, za reševanje socialno-medicinskih vprašanj in v izvajanju njihovega programa in nalog, ki so jim določene z zakonom. Zlasti velja to za terensko delavnost na kmetih. V okolišu zadrug opravljajo higienske ustanove svojo službo po njih in nadzirajo v mejah zakona njih delovanje.
Clen 16.
V krajih, kjer je organizirana sanitetna služba ali je posebna organizacija, ki opravlja tudi higienske posle, prepustijo higienske ustanove izvajanje programa lahko tem ustanovam v mejah tehničnih možnosti, pri čemer si pridržijo pravico nadzorstva in dajanja navodil za delo v smislu te uredbe in jih materialno podpirajo pri opravljanju strokovnih poslov.
Natančnejše določbe o tem predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno s pristojnim ministrom za vsak primer posebej s posebnim pravilnikom.
Clen 17.
Za uspešno izvajanje postavljenega programa podpirajo organi higienske službe privatno iniciativo social-no-higienskega značaja, zlasti če se sklada z delovanjem državne higienske službe in če ji je v pomoč in dopolnitev.
Higienski zavodi imajo v območju svoje delavnosti pravico nadzorstva nad strokovnim delovanjem vseh ustanov higienskega značaja po privatni iniciativi.
Organi higienske službe lahko strokovno sodelujejo in so v delovni skupnosti z organi in ustanovami privatne iniciative. Vzajemno razmerje se določi v tehničnem pogledu s posebnim sporazumom, toda vodstvo v strokovnih poslih mora ostati v področju higienskih ustanov. Te sporazume odobruje minister za socialno politiko in ljudsko zdravje za Centralni higienski zavod po njegovem predlogu, za ostale higienske zavode pa ban po predlogu pristojnega higienskega zavoda.
II.	Ustanove in organi državne higienske službe.
Clen 18.
Oblastva, organi in ustanove državne higienske službe so:
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje— Centralni higienski zavod v Beogradu;
bani-higienski zavodi na sedežih kraljevskih banskih uprav za območje banovin;
sreski načelnik-sreski sanitetni referenti; zdravstveni domovi za območje enega ali več srezov;
zdravstvene postaje za območje ene ali več občin; zdravilišča, okrevališča in letovišča; bolnice za akutne in kronične nalezljive bolezni; otroški in drugi domovi, kuhinje, kopališča, dnevna zavetišča, mlečne kuhinje; šole v naravi, kolonije;
šole, muzeji in razstave za zdravstveno prosvetije-vanje, socialno-higienske ustanove s posebnimi nalogami;
" • izolacijske postaje, deziuiekcijske postaje.
1.	Centralni higienski zavod.
Clen 19.
Centralni higienski zavod je strokovni organ ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje za vprašanja iz člena 2. te uredbe, je neposredno podrejen ministru in sestavni del ministrstva.
Zavod je nadzorni organ ministra nad strokovnim delom higienskih oblastev in ustanov in organov higienske službe.
V ta namen zbira redna in občasna poročila in podatke o delovanju ustanov, nadzoruje njih delo in sodeluje z njimi v strokovnih poslih.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje-Centralni higienski zavod daje banovinam in higienskim ustanovam navodila in naredbe za strokovno delo v vprašanjih svoje pristojnosti.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje-Centralni higienski zavod opravlja neposredno strokovno nadzorstvo iz svoje pristojnosti nad delovanjem organov higienske službe in vseh higienskih ustanov na ozemlju uprave mesta Beograda.
Clen 20.
Centralni higienski zavod izvršuje tele naloge:
a) podaja ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje na njegovo zahtevo ali pa iz lastne pobude predloge-o vprašanjih svoje pristojnosti;
b) izvršuje odločbe in rešitve ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje kot njegov organ, kolikor se nanašajo na strokovna vprašanja iz pristojnosti zav.oda;
c) daje navodila o vseh zakonskih predpisih, ki se nanašajo na higiensko službo in organizacijo;
č) preskuša smotrnost posameznih zakonskih določb in učinek njihove uporabe; sodeluje pri izdelavi sanitetne zakonodaje;
d) preskuša metode za uporabo rešitev in za organizacijo akcij radi izvajanja zastavljenih vprašanj svoje pristojnosti in vodi poročevalsko službo;
e) vzporeja delo organov higienske službe v državi;
f) znanstveno obdeluje vprašanja svoje pristojnosti in služi znanstvenemu spopolnjevanju in pripravljanju strokovnjakov;
g) opravlja praktično in po strokovni potrebi posle svoje pristojnosti med ljudstvom ob njegovi udeležbi in sodelovanju ali pa po krajevnih higienskih ustanovah in organih, neposredno pa higiensko in epidemiološko službo na ožjem ozemlju po odločbi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje;
h) izvaja dela svoje pristojnosti in strokovno podpira njih izvajanje; sodeluje pri asanaciji zdravstvenih razmer, nastalih po elementarnih nezgodah, in izvaja javna asanacijska dela večjega obsega;
i) poučuje ljudstvo v vseh vprašanjih svoje pristojnosti s predavanji, tečaji, šolami, izdajanjem knjig, letakov, filmov in vseh drugih primernih sredstev, z ustanavljanjem knjižnic, čitalnic, muzejev in prirejanjem razstav in vrši zdravstveno propagando z vsemi sredstvi sodobne pedagogike;
j) služi strokovnemu spopolnjevanju in usposabljanju zdravnikov za higiensko, socialno-medicinsko in občno upravno službo, dalje inženirjev, biologov, veterinarjev, pomožnega sanitetnega osebja in javnih delavcev; prireja posebne tečaje iz vseh strok svoje pristojnosti;
k) daje strokovna mnenja in posebna navodila in izdeluje uačrte o vprašanjih svoje pristojnosti, če jih
od njega zahtevajo oblastva, ustanove, uradi, občine, podjetja ali privatni organi;
1) je v stalnem strokovnem dotiku z vsemi higienskimi zavodi, jih podpira in sodeluje z njimi po členu 6. te uredbe;
m) proizvaja zdravila biološkega izvora in druga zdravila za zdravljenje in zatiranje nalezljivih in socialnih bolezni;
n) obvešča ministrstvo in mu pošilja poročila o vseh vprašanjih svoje pristojnosti po tej uredbi in poroča pristojnemu oddelku stalno o vseh delih in pojavih v higienski službi.
Clen 21.
Centralni higienski zavod ima tele oddelke s temile nalogami:
I.	Bakteriološko-epidemiološki oddelek:
Proučevanje, preiskovanje in zatiranje akutnih nalezljivih bolezni, dezinfekcija in dezinsekcija, izvajanje predpisov o zatiranju nalezljivih bolezni, vakcinacija in imunizacija, biološka in serološka preiskovanja, eksperimentalna bakteriologija, epidemiološka služba, posli po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni; strokovne in znanstvene raziskave v vprašanjih njegove pristojnosti.
Ta oddelek ima tele odseke:
a) diagnostičnega;
b) epidemiološko-profilaktičnega;
c) mikološkega.
II.	Higienski oddelek:
Uporaba fizikalne higiene, vprašanja ljudske prehrane, higiena živil, higiena in higiensko nadzorstvo delavnic, tvornic in raznih podjetij, hranljivih preparatov, higiena in proučevanje pitnih voda, onesnaženih voda, higiena stanovanj in naselij, problemi kurjave, razsvetljave, zemljišča, ureditev naselij itd. Posli po zakonu o nadzorstvu nad živili.
Ta oddelek ima tele odseke:
a) za prehrano ljudstva;
b) za javno higieno;
c) za vodo.
III.	S o c ia 1 n o-m e d i c i n s k i oddelek:
Socialna patologija, etiologija, terapija in socialna higiena, preiskovanje in proučevanje ljudstva, biometrija, generativna higiena in evgenika, profesionalna higiena,- organizacija socialno-higienske zaščite, občna in specialna, etno- in psihohigiena, telesna kultura in telesna' vzgoja, izvrševanje mednarodnih konvencij iz sani-tetno-higienske stroke, zbiranje in obdelovanje medicinske in vitalne statistike, sodelovanje s privatno iniciativo, zdravstveno zadružništvo, tečaji in šole za spopolnje-vanje zdravnikov in strokovnega osebja, sestrinstvo in služba zaščitnih sester, pouk iz higiene, higiensko-go-spodinjske šole in tečaji za kmetiške gospodinje, hi-giensko-kmetijske šole in tečaji, za kmetiške mladeniče, urejanje, izdelovanje, zbiranje, popolnjevanje in hramba propagandističnih zbirk, propagandnih sredstev in zgodovinskih objektov zdravstvene kulture, razstave in muzeji, izdelovanje, izdajanje in tiskanje letakov, lepakov, knjižic, knjig, tabel, filmov itd., organiziranje predavanj, filmov, zabav, potujočih razstav, primernega pouka po dnevnih in periodnih listih v zdravstveni propagandi, objavljanje podatkov, radijska predavanja in propaganda, zavodske izdaje, časopisi, knjižnica, posebne naloge so-
cialno-medicinskega značaja, sanitetna in socialna zakonodaja.
Ta oddelek ima tčle odseke:
a) za zdravstveno proučevanje ljudstva in poročevalsko službo;
b) za zdravstveno poučevanje in propagandno tehniko;
c) za biometrijo, generativno higieno in telesno vzgojo ljudstva;
č) za socialno-medicinsko delo;
d) za zgodovino medicine.
IV.	Parazitološki oddelek:
Preiskovanje, proučevanje in zatiranje parazitnih bolezni, raznih škodljivcev in zajedavcev ljudi, živali in kulturnih rastlin, biologija, fitopatologija, kemoterapija, preskušanje in kontrola antiparazitnih sredstev, proučevanje in zatiranje malarije, posli po zakonu o zatiranju malarije.
Ta oddelek ima tčle odseke:
a) za biologijo in entomologijo;
b) za protozoologijo;
c) za malarijo in eksotične bolezni;
č) za parazitologijo.
V. Kemijski oddelek:
Toksikologija, kontrola in kemijsko preskušanje zdravil in drog, dezinfekcijskih in dezinsekcijskih sredstev, biološka, fiziološka in koloidna kemija, medicinska kemija, nadzorstvo nad tvornicami zdravilnih in kozmetičnih preparatov, analitične in tehnološke raziskave, bojni strupi in njih delovanje, opijsko vprašanje.
Ta oddelek ima tčle odseke:
a) za farmakologijo in toksikologijo;
b) za medicinsko kemijo;
c) za bojne strupe in pline;
č) za tehnološko kemijo.
VI. Sanitetno-tehnični oddelek:
Gradbena, hidrotehnična, arhitektonska, elektro-strojna in druga tehnična dela v zvezi s higiensko-teh-nično ureditvijo poslopij in naselij, projekti in elaborati, njih revidiranje in izvajanje. Postavljanje in tehnično urejanje naselij, ulic, javnih zgradb, poslopij in stanovanj, gospodarskih poslopij in naprav, asanacija naselij, obnova in preseljevanje naselij, sodelovanje pri zaščiti in asanaciji naselij ob elementarnih nezgodah. Izsuševanje barij, močvirij, mlak radi zatiranja malarije in drugih nalezljivih in parazitnih bolezni, asanacija naselij glede preskrbe z vodo in higienskega odvajanja nesnage, gnojnice in onesnaženih voda. Postavljanje novih in preureditev obstoječih naprav za oskrbo z vodo (zajetja, izvirki, vodovodi, vodnjaki, cisterne, napajališča, perišča itd.). Kanalizacija in higienska ureditev stranišč, greznic, industrijskih voda. Postavljanje in urejanje zgradb, ki služijo zdravstveni službi: zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, zadružni domovi, zadružne postaje, javne kopeli in kopališča, dispanzerji in laboratoriji, otroški domovi, dnevna zavetišča, ljudske kuhinje, okrevališča, zdravilišča, bolnice, tehnična ureditev toplic in klimatskih krajev, sanitetno-tehnične naprave itd. Izdelava tipov osnovnih in drugih šol, internatskih zgradb in prostorov, določenih za telovadbo, revidiranje tehničnih elaboratov oziroma njih izvajanje. Izdelava tipičnih načrtom za yse navedene zgradbe, Proučevanje vprašanj sanitetne
tehnike, preskušanje gradbenega materiala, načina zidanja, naprav, sanitetnih objektov in ureditev na njih higiensko vrednost. Dajanje nasvetov in mnenj o vseh vprašanjih sanitetne tehnike, če se vsi ti posli od Centralnega higienskega zavoda zahtevajo.
Ta oddelek ima tele odseke:
a) arhitektonskega;
b) za hidrotehniko in asanacije;
c) elektro-strojnega;
č) za preskušanje materiala, naprav in ureditev.
iVII. Oddelek za proizvodnjo zdravil biološkega izvora:
Proizvodnja zdravilnih serumov, vakcin in drugih bioloških proizvodov za zdravlienje, profilakso in sero-diagnostiko, preskušanje preparatov te vrste, proizvedenih v državi in v inozemstvu, proučevanje metod radi zboljšanja proizvodnje, preiskovanje zdravilne in profi-laktičhe vrednosti teh proizvodov, proučevanje vprašanj iz sero- in imunoterapije, posli po zakonu o kontroli zdravil biološkega izvora. Izdelovanje kemoterapijskih, organoterapijskih in drugih zdravil splošnega značaja.
Ta oddelek ima tčle odseke:
a) za proizvodnjo vakcin in antigenov;
b) za proizvodnjo serumov in vakcin zoper osep-nice;
c) za vakcino zoper tuberkulozo;
č) za proizvodnjo kemoterapijskih in organoterapijskih preparatov.
VIII. Balneološko-klimatološki oddelek:
Organizacija znanstvenih raziskav glede fiziološkega učinkovanja posameznih rudninskih in termalnih voda na zdravi in bolni organizem. Organizacija kliničnih raziskav radi postavljanja točnejših indikacij za zdravljenje v posameznih kopališčih. Proučevanje vseh metod kopališkega in klimatskega zdravljenja in njihove uporabe v terapijske namene. Sistematično proučevanje fizikalnih, fizikalno-kemičnih in kemičnih lastnosti mineralnih in termalnih voda radi njihovega izkoriščanja v terapijske namene. Zbiranje podatkov o klimatskih činiteljih v posameznih klimatskih krajih. Proučevanje učinkov teh či-niteljev posebej in skupaj kakor tudi proučevanje lera-pijskib indikacij za posamezne klimatske kraje. Organizacija eksperimentalnih in kliničnih raziskav v kopališčih in klimatskih krajih kakor tudi vzdrževanje in vo-ditev posebnih ustanov, ki služijo tem nalogam oddelka. Proučevanje vseh problemov in ukrepov v zvezi z ureditvijo, vzdrževanjem in napredkom kopaliških in klimatskih krajev.
Ta oddelek ima tdle odseke:
a) za kemijske analize;
b) za eksperimentalno balneologijo;
c) za klimatologijo;
č) za praktično uporabo.
IX. Oddelek za zdravstveno zaščito ma-
ter, dojencev in malih otrok:
Posvetovalnice, socialno-higienska zaščita nosečih žena ter mater, dojencev in malih otrok, skrb za kolonije z odprto zaščito, skrb za dnevna zavetišča in domove za dojence in male otroke, skrb za zavode za sterilizacijo mleka in druge higienske ustanove, ki služijo zaščiti otrok.
X.	Oddelek za zdravstveno zaš'čito šolskih otrok:
Skrb za varovanje in pospeševanje zdravja, fizičnega in psihična ja razvoja učencev vseh šol, obveščanje učencev in rouiteljev o zdravju in obolelosti, propaganda higiene v šolah, zdravljenje obolelih, pošiljanje slabotnih učencev na okrepitev v zdravilišča in skrb za te ustanove, prehrana in nastanitev učencev, higiena šolskih zgradb in učilnic, zatiranje nalezljivih in socialnih bolezni po šolah, sodelovanje s šolskimi oblastvi, odrejanje vseh ukrepov po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev, socialno-higienska zaščita z najširšim delovnim programom.
XI. Bolniški oddelek:
Odločevanje in zdravljenje bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi, zbiranje anamnestičnih in epidemioloških podatkov o gibanju bolnikov, strokovno in znanstveno proučevanje klinike in poteka akutnih nalezljivih bolezni, vzdrževanje potrebnih postelj za potrebe drugih oddelkov, uporaba preskušenih metod in proučevanje učinka proizvodov, skrb za smotrno prehrano in nastanitev bolnikov kakor tudi za pravilno opravljanje vseh administrativnih, računskih in ekonomskih poslov.
XII. Oddelek za zatiranje tuberkuloze:
Izsledovanje bolnikov, pregledovanje in zdravljenje, njih oddeljevanje v ustanove ali v rodbine, zlasti glede na njih stanovanjske razmere, nasvetovanje in poučevanje, sodelovanje z bolnicami, zdravilišči, okrevališči, pregledovanje članov bolnikove rodbine, posredovanje radi socialne zaščite v prid varovancev, pošiljanje dojencev, in malih otrok iz tuberkuloznih rodbin v otroške dispanzerje, stalno nadzorstvo nad ozdravelimi osebami, zahtevanje razkužitve po oddelitvi ali smrti bolnikovi, vsi ostali posli po obstoječih zakonih in pravilnikih, ki se nanašajo na problem in zatiranje tuberkuloze.
XIII. Oddelek za zatiranje veneričnih bolezni:
Izsledovanje bolnikov in sistematično zdravljenje, skrb za profilaktične postaje, sistematični pregledi in zatiranje bolezni v zakuženih krajih, primerno nadzorstvo nad bolniki, da ne bi drugih okužili, pregledovanje sumljivih oseb in vse naloge v zvezi z zatiranjem prostitucije, skrb za zaščito domačih pred obolelimi člani, vsi drugi posli, predpisani z zakonom o zatiranju spolnih bolezni, zakona o pobijanju endemičnega sifilisa.
Za posamezne oddelke predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje glede na njih posebno področje in posebne naloge po potrebi poseben pravilnik za poslovanje.
V Zemunu in Pančevu se po potrebi lahko ustanovijo odseki posameznih oddelkov.
Clen 22.
Drugi posli iz področja higienske službe, če niso obseženi v nalogah oddelkov, se opravljajo v sorodnih oddelkih.
Pomožne ustanove: letovišča, zdravilišča, okrevališča, dnevna zavetišča, kuhinje, profilaktične postaje in druge se organizirajo v sestavu oddelka, katerega nalogi predvsem služijo.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje ustanovi lahko oddelke in naprave Centralnega higienskega
zavoda v sestavu zavoda tudi izven območja uprave mesta Beograda, če to značaj posla in tehnična dela terjajo.
Clen 23.
Vse sanitetne ustanove morajo pošiljati Centralnemu higienskemu zavodu kot ministrovemu organu mesečna in letna poročila o svojem delovanju, in to po predpisih pravilnika za poročevalsko službo o delovanju sanitetnih ustanov.
Centralni higienski zavod predlaga po teh poročilih ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje mesečna in letna poročila s svojim mnenjem, pripombami in predlogi.
Clen 24.
Centralni higienski zavod prireja občasne tečaje za zdravnike, strokovnjake in pomožno osebje, ki so postavljeni pri občnih upravnih oblastvih, higienskih zavodih in ustanovah. ali v drugi higienski službi, da se strokovno spopolnijo in seznanijo z vprašanji po tej uredbi.
Bani morajo odrediti vsako leto potrebno število zdravnikov na te tečaje. Za trajanja teh tečajev gredo tem zdravnikom potni stroški po uredbi o potnih in selitvenih stroških. Učni načrt, trajanje teh tečajev in natančnejše določbe o tem predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Clen 25.'
Centralni higienski zavod izdaja časopis >Socialno-medicinski pregled« o pojavih pri javni in privatni sanitetni službi in s članki iz socialne medicine, higiene in profesionalne medicine.
Za strokovna in znanstvena vprašanja iz drugih delov svojega področja izdaja zavod časopis >Glasnik Centralnega higienskega zavoda«.
Vsako leto, najdalj do začetka meseca julija, izda zavod letopis >Godišnjak« o sanitetni službi v kraljevini Jugoslaviji s poročili o vseh strokah zdravstvene in so-cialno-medicinske službe za vso državo.
Zavod izdaja izsledke znanstvenega delovanja lahko tudi v posebnih izdajali. Radi ljudskega prosvetljevanja izdaja poljudne knjige, lepake, navodila, slike, filme in druga propagandna sredstva.
2.	Higienski zavodi. ^
Clen 26.
Ban—higienski zavodi vršijo higiensko in socialno-medicinsko službo iz §§ 1. in 2. po predpisih te uredbe. Higienski zavodi so sestavni del kraljevske banske uprave in banu neposredno podrejeni.
Ban-higienski zavodi vršijo neposredno higiensko in epidemiološko službo na ožjem ozemlju. Skrbijo za opravljanje te službe tudi po banovinskem proračunu in nadzorujejo vse ustanove te službe.
Clen 27.
Higienski zavodi imajo tdle oddelke:
1. higienski oddelek, I;
2. bakteriološko-epidemiološki in parazitološki oddelek, II;
3. socialno-medicinski oddelek, III.;
4. kemijski oddelek, IV.;
5. sanitetno-tehnični oddelek, V.j
6. oddelek za zdravstveno zaščito mater in otrok, VI;
7. oddelek za zdravstveno zaščito šolskih otrok, VII;
8. oddelek za zatiranje kožnih in veneričnih bolezni, VIII;
9. oddelek za zatiranje tuberkuloze, IX.
Pri higienskem zavodu v Skoplju in na Cetinju je oddelek za zatiranje malarije, pri higienskem zavodu v Novem Sadu pa oddelek za trahom in steklino.
Clen 28.
Radi kar moči uspešnega zdravljenja in zatiranja posameznih bolezni, reševanja posameznih zdravstvenih vprašanj in znanstvenih raziskav se pri higienskih zavodih po izkazani potrebi in z odobritvijo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje lahko ustanovijo tudi drugi oddelki. Prav tako se ustanovijo pri obstoječih oddelkih lahko tudi posebni odseki.
Clen 29.
Radi zdravstvenega nadzorstva nad telesno vzgojo kakor tudi radi pospeševanja športa in telesne kulture se ustanovijo v higienskih zavodih pri socialno-medi-cinskem oddelku posebni odseki za telesno vzgojo in športno medicino s strokovnjaki na čelu, ki so istočasno lahko tudi strokovni referenti ministrstva za telesno vzgojo ljudstva. Te odseke pri higienskih zavodih ustanovi lahko tudi minister za telesno vzgojo ljudstva s svojim strokovnim osebjem; po potrebi pa se lahko ustanovijo tudi posebni oddelki po predpisih zakona o banski upravi.
3.	Zdravstveni domovi in zdravstvene postaje.
Clen 30.
Higiensko službo v enem ali več srezih opravlja zdravstveni dom kot organ bana—higienskega zavoda.
Radi zatiranja kroničnih endemičnih kužnih bolezni kakor tudi radi napredka ljudskega zdravja na kmetih se ustanovijo zdravstvene postaje za potrebe ene ali več občin ali vasi. Podrejene so banu—higienskemu zavodu ali pa zdravstvenemu domu, v čigar okolišu so.
Na ogroženih krajih se lahko ustanovijo posebne ambulance, dispanzerji ali postaje za zatiranje določenih bolezni, ki so razširjene v velikem obsegu. Veljajo za sestavni del ustanove, v katere okolišu so.
Clen 31.
Zdravstveni domovi imajo po krajevnih razmerah in potrebah najmanj tri oddelke. Oddelki zdravstvenega doma so lahko tile:
1. bakteriološko-epidemiološki oddelek;
2. kemijski oddelek;
3. sanitetno-tehniški oddelek;
4. oddelek za zdravstveno zaščito dojencev in malih otrok s posvetovalnicami za noseče žene;
5. oddelek za zaščito šolskih otrok;
6. oddelek za zatiranje tuberkuloze;
7. oddelek za zatiranje kožnih in veneričnih bolezni;
8. oddelek za zatiranje malarije;
9. oddelek za zatiranje trahoma;
10. oddelek za socialno-medicinsko in občno higiensko delo;
11. občna ambulanca za zdravljenje siromašnega prebivalstva.
Okoliš zdravstvenih domov in drugih ustanov določi ban.
Člen 32.
Zdravstvene postaje kakor tudi postaje za pospeševanje ljudskega zdravja imajo tele naloge:
1. proučujejo razmere in navade v zvezi z ljudskim zdravjem;
2. pobijajo smrtnost med dojenci in malimi otroki;
3. imajo v razvidu, nadzorujejo in zdravijo otroke predšolske in šolske dobe;
4. zatirajo tuberkulozo, trahom, malarijo, venerične bolezni in druge socialne bolezni;
5. zatirajo akutne nalezljive bolezni v svojem okolišu;
6. vodijo higiensko propagando s predavanji, prirejanjem higienskih razstav in drugimi propagandnimi sredstvi;
7. sodelujejo z občinskimi in drugimi zdravniki v svojem okolišu.
4.	Ostale ustanove.
Člen 33.
Pri higienskih zavodih in zdravstvenih domovih se ustanovijo po krajevnih razmerah in potrebah lahko tudi bolniški oddelki po § 32. zakona o bolnicah, pri zdravstvenih postajah pa sprejemne bolniške postaje za oddeljevanje nalezljivo bolnih ali ambulance za zdravniško pomoč pri drugih boleznih in za osamitev obolelih. Prav tako se lahko pridelijo manjše bolnice kot bolniški oddelki zdravstvenim domovom.
V krajih, kjer mora občina zdraviti svoje siromašno prebivalstvo, a nima lastne naprave in lastnega zdravnika, prevzamejo higienske ustanove lahko to nalogo, če trpijo upravne občine v samostojnih zdravstvenih občinah, banovina pa v združenih zdravstvenih občinah stroške za nakup potrebnih zdravil in sanitetnega materiala.
Člen 34.
Zdravilišča in okrevališča so posebne naprave, podrejene banom—higienskim zavodom. Njih naloge in področje določajo posebni pravilniki, ki jih predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, za banovinske naprave pa ban.
Člen 35.
Kuhinje, dnevna zavetišča, šole v naravi itd. so pomožne ustanove zdravstvene zaščite za izvajanje določenega programa. So v sestavu higienskih zavodov, zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj ali posebnih ustanov.
Člen 36.
Za računsko-administrativne posle Centralnega higienskega zavoda in higienskih zavodov obstoji račun-sko-administrativni odsek pod neposrednim vodstvom direktorja s šefom na čelu. Naloga tega odseka je, da opravlja vse administrativno-računske posle za zavod in za podrejene ustanove, da skrbi za proračun, zahtevanje kreditov, nabave, personalne in administrativne posle, inventar in predpisno voditev vseh administrativnih in računskih knjig.
5.	Dolžnosti in pravice.
Člen 37.
Dolžnost oddelkov in ustanov Centralnega higienskega zavoda je, da skrbijo za izvrševanje obstoječih za-
konskih predpisov svojega področja. Njih šefi so strokovni referenti za vprašanja svojega področja. Sodelujejo in vzporejajo opravljanje določenih nalog.
Z odobritvijo direktorja zavoda smejo biti pri ustanovah na delu tudi strokovnjaki, ki ne pripadajo zavodu, če je za to možnosti.
Člen 38.
Oddelki higienskih zavodov in zdravstvenih domov izvršujejo njim poverjene naloge po občnih načelih in s področjem po naliki z delom oddelkov Centralnega higienskega zavoda.
Posebne ustanove prav tako opravljajo njim izročene posle po postavljenih nalogah, kar se določi pri ustanovitvi.
Če so posli neogibni, zanje pa ni organiziranega oddelka, jih opravlja sorodni oddelek.
Število in vrsto oddelkov v zdravstvenih domovih določi ban. Prav tako se izdajo po potrebi pravilniki za posebne naloge in delo posameznih oddelkov in ustanov v smislu te uredbe.
Člen 39.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje združi na obrazložen predlog direktorjev lahko odseke in oddelke Centralnega higienskega zavoda in higienskih zavodov. Nove oddelke ustanavlja pri zavodu minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na obrazložen predlog zbora šefov in po povoljnem mnenju glavnega sanitetnega sveta.
Ustanove iz člena 18. v breme državnega proračuna osnavlja po svojem preudarku ali po predlogu pristojnih banov-higienskih zavodov minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Ban izdela za vsako banovino načrt in razpored zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj in vseh drugih ustanov.
Po obrazloženem mnenju banov—higienskih zavodov in mnenju glavnega sanitetnega sveta napravi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje načrt in razpored teh ustanov za vso državo in ju odobri z odlokom ministrski svet.
Člen 40.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje-Cen-tralni higienski zavod je v stalni zvezi z mednarodnimi ustanovami, ki se bavijo z vprašanji njegove pristojnosti, in jih obvešča o poslih in delu svoje pristojnosti, kolikor so ta obvestila potrebna	radi vzajemnih	odno-
šajev in kolikor jih	zahtevajo od	zavoda.
Člen 41.
Centralni higienski zavod služi lahko tudi za potrebe teoretičnega in praktičnega pouka univerz, o čemer odloči minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno	z ministrom	za prosveto.
Če je kak zavod	ali ustanova	univerze nastanjen	ali
uporablja oddelke in ustanove v sestavu Centralnega higienskega zavoda, se mora osebje univerzitetnega zavoda pokoravati določbam pravilnika in hišnega reda, ki veljata za Centralni higienski zavod.
6.	Posvetovalni organi.
Člen 42.
Radi uspešnega in enotnega dela in pospeševanja akcij in področja Centralnega higienskega zavoda in hi-
gienskih zavodov se snide najmanj enkrat na mesec zbor oddelčnih šefov teh ustanov na sejo pod direktorjevim predsedstvom. Na teh sejah sklepajo o vseh vprašanjih, katerih izvajanje sega v področje dveh ali več oddelkov, se obveščajo o delu posameznih oddelkov, ki so v teku ali v programu, se izdelajo načrti za delo in sodelovanje, se razdeljujejo odobreni krediti in odločajo vsa vprašanja, ki jih postavi direktor na dnevni red ali jih predlagajo posamezni oddelčni šefi, kakor tudi tisti posli, za katere sta po tej uredbi potrebna mnenje in predlog zbora šefov.
Prav tako imajo seje po potrebi upravniki zdravstvenih domov pod predsedstvom direktorja higienskega zavoda.
Najmanj enkrat na mesec imajo vsi strokovnjaki posameznih oddelkov v higienskih zavodih in zdravstvenih domovih seje pod predsedstvom oddelčnega šefa oziroma upravnika doma. Na teh sejah razpravljajo in sklepajo o vprašanjih, ki zadevajo strokovno in administrativno delo oddelkov ali doma in dajejo navodila za delo.
0 teh sejah se pišejo zapisniki.
Clen 43.
Najmanj dvakrat na leto so sestanki direktorjev higienskih zavodov in Centralnega higienskega zavoda. Na teh sestankih se obravnavajo vprašanja iz pristojnosti higienske službe in določajo načela in metode enotnega in skupnega dela in se v ta namen storijo potrebni sklepi. Sestankom prisostvujejo vsi direktorji oziroma njihovi namestniki, katerih navzočnost je potrebna radi obravnavanja strokovnih vprašanj.
Clen 44.
Zbor direktorjev iz prednjega člena se skliče s programom, ki se določi, kakor tudi kraj in čas sestanka, na prejšnjem sestanku. Dan in program sestanka odredi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Na vsakem sestanku se podajajo poročila o delovanju ustanov v minulem času in se storijo sklepi na podstavi uspehov tega dela. Prav tako se postavijo na dnevni red sklepi posebnih strokovnjakov.
Sklepi, ki jih stori zbor direktorjev, so obvezni za delo higienskih ustanov, kolikor ni za njih ostvaritev potrebna odobritev oziroma odločba ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Sestankom predseduje direktor Centralnega higienskega zavoda. O sejah se vodi zapisnik; prepis zapisnika in sklepi zbora se predložijo v najkrajšem času ministrstvu na vpogled oziroma v odobritev po prednjem odstavku. Administrativne posle opravlja Centralni higienski zavod.
Clen 45.
Radi obravnavanja in proučevanja posebnih strokovnih vprašanj in določitve smernic strokovnemu delu po odločbi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje in po predlogu zbora direktorjev higienskih zavodov se skličejo sestanki teh strokovnjakov iz vse države.
Po banovi odločbi so taki sestanki strokovnjakov lahko tudi za območje banovine.
Clen 46.
Radi skupnega proučevanja enotnega in sporazumnega dela in vzajemnega obveščanja o vseh vprašanjih iz področja higienske službe se ustanavlja pri Centralnem higienskem zavodu v Beogradu stalna higienska
komisija kot posvetovalni organ ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
V to komisijo spadajo po položaju načelnik sanitetnega oddelka, šef higienskega odseka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, direktor Centralnega higienskega zavoda in upravnik občne državne bolnice ali njih namestniki, predstavniki ministrstva za vojsko in mornarico, ministrstva za promet, ministrstva za prosveto, ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za gozdove in rudnike, medicinske fakultete, vojaško-higienskega zavoda in osrednjega urada za zavarovanje delavcev in jih postavlja po predlogu pristojnih ministrstev in ustanov minister za socialno politiko in ljudsko zdravje. Poleg tega odredi po predlogu načelnika sanitetnega oddelka minister za socialno politiko in ljudsko zdravje v to komisijo tudi druge strokovnjake.
Natančnejše določbe o ustroju, področju, poslovanju, dolžnostih in pravicah te komisije predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na predlog komisije s pravilnikom.
III. Osebje.
Clen 47.
Na čelu higienskih zavodov so direktorji, na čelu zdravstvenih domov upravniki, oddelke in posebne ustanove pa vodijo šefi.
Direktor Centralnega higienskega zavoda mora imeti poleg pogojev po zakonu o uradnikih najmanj 20 let priznane državne službe, od tega 15 let higienske službe brez privatne zdravniške prakse.
Direktorji higienskih zavodov morajo imeti poleg pogojev' po zakonu o uradnikih najmanj 16 let priznane državne službe, od tega 10 let higienske službe brez privatne zdravniške prakse.
Šefi oddelkov Centralnega higienskega zavoda morajo poleg pogojev po zakonu o uradnikih imeti najmanj 14 let priznane državne službe, od teh 8 let v higienski službi brez privatne prakse, šefi oddelkov higienskih zavodov in ustanov pa vsaj 10 let državne službe, od teh 6 let v higienski službi brez privatne prakse.
Direktorji Centralnega higienskega zavoda in higienskih zavodov in šefi oddelkov teh ustanov morajo imeti poleg pogojev iz prednjih odstavkov tudi priznana strokovna in znanstvena dela. Direktorji morajo biti priznani strokovni in znanstveni delavci in organizatorji higienske službe v raznih strokah. Šefi oddelkov in ustanov morajo biti specialisti za svojo stroko in imeti praktični izpit iz člena 6. uredbe o obveznem praktičnem stažu za medicince in zdravnike. Njih kvalifikacijo, najsi se postavljajo po natečaju ali z napredovanjem, oceni predhodno glavni sanitetni svet.
Upravniki zdravstvenih domov morajo imeti kvalifikacijo šefov oddelkov higienskih zavodov, šefi oddelkov zdravstvenih domov in posebnih ustanov pa specialnost iz stroke, za katero se postavljajo, in pa da so v državni službi najmanj 10 let, od katerih vsaj 4 leta s higiensko službo.
Za referente-šefe posameznih odsekov v higienskih zavodih se določajo strokovnjaki z najboljšo kvalifikacijo in izobrazbo po oceni glavnega sanitetnega sveta.
Za zdravnike-strokovnjake se upošteva tudi kvalifikacija iz členov 5. in 6. uredbe o obveznem praktičnem stažu za medicince in zdravnike. Strokovnjaki morajo spolnjevati tudi vse druge pogoje, ki se predpišejo z natečajem.
Clen 48.
Direktorji zavodov in vsi šefi oddelkov, razen pa-razitološkega, kemijskega, sanitetno-teh ničnega, kakor tudi upravniki zdravstvenih domov morajo biti doktorji medicine. Šef kemijskega oddelka je lahko tudi kemik-priznan strokovnjak in odličen delavec v kemijski stroki, šef parazitološkega oddelka lahko tudi biolog z enako kvalifikacijo, šef sanitetno-tehničnega oddelka pa sanitetni inženir ali hidrotehnik ob ustreznih ostalih pogojih.
Clen 49.
Šef administrativno-računskega odseka mora biti uradnik s fakultetno izobrazbo in mora poznati račun-sko-administrativne posle.
Člen 50.
Izpraznjena mesta v higienski službi, če se ne po-polnijo s premestitvijo, se popolnjujejo z natečajem. Zbor šefov z direktorjem prouči Strokovno in znanstveno kvalifikacijo prijavljenih kandidatov in njih pripravnost za službo in predloži referat o kandidatih z obrazloženim mnenjem ministrstvu. Glavni sanitetni svet izbere izmed kandidatov tri, ki imajo najboljšo kvalifikacijo. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje pa imenuje izmed predlaganih kandidatov enega.
Ob izbiranju kandidatov se upoštevajo predpisi te uredbe, leta službe ali zdravniškega dela, dotedanje strokovno in znanstveno delo in vsi drugi pogoji, ki so navedeni v natečaju. Ob enaki kvalifikaciji imajo prednost strokovnjaki, ki so službovali v higienski službi.
Iz drugih služb se lahko postavljajo v higiensko službo zdravniki do vštete VII. položajne skupine.
V VI. položajno skupino lahko napredujejo pri higienskih zavodih zdravniki, ki so dobili naslov specialista za stroko, v kateri so, in ki spolnjujejo ostale pogoje zakona o uradnikih.
Clen 51.
Zdravniki pripravniki ali začetniki v higienski službi se morajo v prvih dveh letih službe seznaniti z delom v vseh oddelkih in ustanovah zavoda po direktorjevem razporedu. Šele nato se pridelijo stalno oddelkom, za katere kažejo posebno sposobnost, če je kaj mest in potrebe, kar določi direktor zavoda.
Izjema se sme napraviti samo za strokovnjake, ki niso zdravniki, če jim poznavanje določenih strok ni potrebno za strokovno delo, in za zdravnike, ki že imajo strokovno kvalifikacijo.
Clen 52.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje oziroma ban postavi po predlogu direktorja higienskega zavoda v higienskih zavodih lahko adravnike-volonterje in drugo strokovno osebje po naliki s § 19. zakona o bolnicah, člena 30. pravilnika o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah in §§ 1. in 2. pravilnika o posebni izobrazbi strokovnjakov za živila.
Volonterji morajo opravljati vse posle, ki se jim dodelijo, in so podrejeni vsem določbam te uredbe in drugih zakonov.
Clen 53.
Direktorji Centralnega higienskega zavoda in higienskih zavodov odločajo v strokovnem področju po referatih in predlogih oddelčnih šefov oziroma upravnika zdravstvenega doma in drugih ustanov. Odločajo o nabavah, in delih do vsote 50.000 dinarjev, odobrujejo
osebju zakonito odsotstvo in bolovanje do meseca dni, odsotstvo po privatnem poslu pa do 15 dni, odločajo o uradnih komisijah osebja in o svojih, predlagajo oceno osebja, predlagajo proračun za svoje ustanove, predpisujejo hišni red in poslovnike za delo pomožnih ustanov, postavljajo dnevničarje in dnevninarje, predlagajo povišanja in upokojitev osebja, sestavljajo strokovne komisije, potrebne za delo, vodijo vse posle zavoda in podrejenih ustanov v smislu te uredbe, neposredno nadzorujejo delo oddelkov in podrejenih ustanov, dajejo šefom navodila in pobudo za strokovno in znanstveno delo in odrejajo vse, kar je potrebno za pravilno delo zavoda in ostalih ustanov. Direktorji prenesejo lahko del svoje dolžnosti iz strokovnega področja na posamezne šefe ali strokovnjake.
Clen 54.
Direktorja Centralnega higienskega zavoda ali higienskega zavoda nadomestuje ob odsotnosti do 30 dni šef oddelka, ki ga sam določi, in to po njegovih pooblastitvah in navodilih. Za čas daljšega odsotstva določi direktorju namestnika minister za 'socialno politiko in ljudsko zdravje oziroma ban.
Člen 55.
Šefi oddelkov Centralnega higienskega zavoda in higienskih zavodov opravljajo dolžnost po direktorjevih navodilih in so odgovorni za celokupno strokovno in računsko-administrativno delo svojega osebja ali ustanove. So odgovorni oskrbovalci inventarja in vsega materiala v oddelku. Šefi oddelkov so nadrejeni celokupnemu osebju, dodeljenemu na delo. Šefa oddelka nadomestuje za odsotnosti ali bolovanja strokovnjak, ki ga določi direktor.
Šefi oddelkov razporejajo njim dodeljeno osebje po njihovi strokovnosti in potrebah, tako da se pravilno opravljajo posli v oddelku, izdelujejo predloge za starešinska poročila za njim podrejeno osebje, skrbijo za kar najuspešnejše delo v oddelku in odrejajo vse, česar je treba za pravilno opravo njim izročenih nalog ter spo-polnjevanje in napredek službe.
Clen 56.
Referenti-šefi odsekov so podrejeni šefu pristojnega oddelka in so le-tčmu odgovorni za svoje delo v odseku. Delajo po razporedu in navodilih šefa oddelka. Strokovnjaki v posameznih oddelkih in odsekih delajo po navodilih in odredbah nadrejenih šefov.
Clen 57.
Upravniki zdravstvenih domov so podrejeni banu-higienskemu zavodu in delajo po njegovih navodilih in so tudi odgovorni za delo v domu in podrejenih ustanovah.
Upravnik zdravstvenega doma je dolžen, da:
1. nadzoruje delo oddelkov in ustanov po veljavnih zakonskih predpisih, odredbah in naredbah;
2. razporeja osebje po oddelkih in mu določa področje;
3. podaja predloge pristojnemu higienskemu zavodu za postavitev, napredovanje in premestitev uradnikov in uslužbencev, ki so mu neposredno podrejeni;
4. predlaga starešinska poročila in ocene njemu podrejenega osebja.
Upravnik zdravstvenega doma je nakazovalec II. stopnje za kredite, ki jih delegira higienski zavod.
Upravnik odobruje odsotstvo podrejenemu osebju po privatnem poslu do 5 dni. Upravnika nadomestuje za bo-
lovanja in odsotnosti strokovnjak, ki ga določi direktor zavoda.
Člen 58.
Delo v zdravstveni postaji opravlja zdravnik v higienski službi; če takega ni, pa opravljajo to službo lahko tudi drugi zdravniki v javni službi ali pa zdravnik zdravstvene zadruge.
Zdravnik zdravstvene postaje opravlja posle, določene za te ustanove. Njemu je podrejeno vse drugo postajno osebje, ki opravlja posle po njegovih navodilih.
Člen 59.
Šef administrativno-računskega odseka opravlja ad-ministrativno-računske posle pod neposrednim nadzorstvom in po navodilih direktorja; prejema, razporeja in podpisuje pošto raeunsko-administrativnega značaja, skrbi za pravilno in redno voditev knjig, administracije in računovodstva, izdeluje in izvršuje rešitve administrativnega in ekonomskega značaja. Po direktorjevih navodilih skrbi za red in dobro stanje vseh prostorov in ureditev, skrbi za izvrševanje predpisov hišnega reda, ima v razvidu dohodke, angažmane, nabave in potrošek kreditov in skrbi, da se dohodki pravočasno in v popolnem znesku zberejo ali zagotovijo. Nadzira pravilno porabo kreditov in izvrševanje proračuna. Je v stalni zvezi z vsemi oddelčnimi šefi in ustanovami, da bi vedel njih administra-tivno-računske potrebe in da bi se ti posli kar najbolje opravljali v prid strokovnemu delu in izpopolnjevanju ustanov.
Šef tega odseka izvršuje vse administrativne odločbe, skrbi za njih izvršitev in zakonito izvajanje in podpisuje vse naloge za izplačilo po osebnih in materialnih raz-hodkih v mejah odobrenih kreditov. Za vsak izdatek po kreditih, namenjenih za materialne potrebe, mora šef tega odseka, preden se izdatek angažira po členih 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu, imeti rešitev direktorja zavoda. Administrativno-računsko osebje je podrejeno šefu računsko-administrativnega odseka.
Člen 60.
Kot pomožno strokovno osebje delajo v oddelkih zaščitne sestre, zdravstveni pomočniki (laboranti, dezinfek-torji, tržni nadzorniki), babice, bolničarji-ke itd. To osebje mora in^eti kvalifikacijo, predpisano z zakonom o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi.
Pomožno osebje je podrejeno referentom-šefom odsekov oziroma šefom oddelkov, kjer je postavljeno, in opravlja določene posle po navodilih in naredbah oddelčnega šefa in strokovnjaka, kateremu je prideljeno.
Člen 61.
Direktor, oddelčni šefi in strokovnjaki higienskih zavodov in ustanov ne smejo izvrševati v svoji strokovnosti nikakršno {>ostransko honorarno službo ali stalen položaj. Prav tako ne morejo strokovnjaki, postavljeni v drugi javni službi, biti postavljeni na sistemizirano vodilno mesto v zavodih.
Imajo pravico, odzivati se pozivu oblastev in ustanov v spornih primerih kot občasni izvedenci o vprašanjih svoje strokovnosti, toda morajo o tem obvestiti svojega neposrednega starešino. Za te posle imajo pravico do posebne nagrade od tistih, ki jih za ta posel pozovejo.
Člen 62.
Direktorji Centralnega higienskega zavoda in higienskih zavodov in šefi oddelkov teh ustanov, dalje upravniki zdravstvenih domov nimajo pravice do privatne prakse. Kot odškodnino za to dobivajo epidemijski dodatek, ki pristoji tudi drugim strokovnjakom, če se prostovoljno odpovejo privatni praksi.
Epidemijski dodatek pristoji strokovnjakom higienskih ustanov po § 36. zakona o ustroju socialne in zdravstvene uprave skladno z določbami zakona o službi epi-demijskih zdravnikov. Ta dodatek določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za finance po letih higienske službe in po odgovornosti, če ne izvršuje strokovnjak privatne prakse in tudi nima drugega sistemiziranega mesta.
Epidemijski dodatek gre higienikom (zdravnikom, biologom, veterinarjem, kemikom, agronomom, lekarnarjem, inženirjem), ki opravljajo posle iz člena 2. te uredbe.
Epidemijski dodatek gre strokovnjakom tudi za čas bolovanja, letnega odmora ali odsotstva radi spopolnje-vanja in znanstvenega dela v državi ali inozemstvu.
Natančnejše določbe o višini in pravici do tega dodatka predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za finance. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje odobruje epidemijski dodatek in ga odvzema.
Člen 63.
Osebju v higienski službi kakor tudi osebju, ki je poslano na delo v tej službi, določi lahko minister za socialno politiko in ljudsko zdravje potni pavšal, nagrade za zvišano nevarnost pri delu in za naporne posle, a to po uspehu dela. Prav tako se osebju v higienski službi lahko dodelita stanovanje in hrana po režijski ceni v ustanovah, če-je njih služba vezana na stanovanje v ustanovi ali so ustanove v krajih, kjer je službi v prid, da stanuje osebje v ustanovi. Natančnejše določbe o tem predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za finance. Šef administrativno-računskega odseka ima iste pravice kakor bolniški ekonom.
Člen 64.
Osebje, ki se postavlja pri državnih higienskih ustanovah v breme banovinskega oziroma občinskega proračuna, je povsem podrejeno starešini higienske ustanove, kateri je dodeljeno na delo. Strokovno pomožno osebje iz člena 60., postavljeno pri drugih ustanovah ali oblastvih za opravljanje poslov po tej uredbi, je v strokovnem oziru podrejeno direktorju higienskega zavoda oziroma upravniku zdravstvenega doma ali upravniku druge ustanove,,ki jo določi direktor higienskega zavoda.
Člen 65.
Glede na naravo posla določijo direktorji Centralnega higienskega zavoda in higienskih zavodov osebju delovni čas v mejah veljavnih zakonov. Delovni čas se določi po značaju posla, po krajevnih razmerah, potrebnem varčevanju in po nevarnosti pri izvrševanju zastavljenih nalog.
IV.	Prehodne in končne določbe.
Člen 66.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje izloči lahko analize sodno-medicinskega značaja, toksikološka preiskovanja in medicinsko-Uakteriološko diagnostiko iz
področja posameznih zavodov in jih prenese na sodnomedicinske zavode ali prosekture državnih bolnic oziroma na laboratorije v bolnicah.
Clen 67.
V šestih mesecih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, se mora spraviti delo organov higienske službe z njenimi določbami v sklad. V enem letu se morajo urediti po tej uredbi položaji in ostali odnošaji. V tem času se predpišejo tudi pravilniki, napovedani s to uredbo, kakor tudi potrebna navodila za njeno izvrševanje.
Člen 68.
Določbe člena 47. se ne nanašajo na šefe in direktorje, ki so že v službi z najmanj 8 leti dejanske službe. Prav tako se ne nanašajo določbe tega člena na upravnike zdravstvenih domov, ki so najmanj 6 let na tem položaju. Kdor ima manj, ostane, če more v dveh letih pridobiti potrebno kvalifikacijo po členu 47. za ta položaj.
Člen 69.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; tedaj prenehajo veljati uredba o organizaciji higienske službe z dne 14. septembra 1927.,1 uredba o organizaciji in področju Centralnega higienskega zavoda v Beogradu z dne 21. decembra 1929.,2 uredba o organizaciji in področju higienskih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj z dne 1. aprila 1930.3 kakor tudi pravilniki4 in drugi predpisi, izdani na podstavi teh uredb in v zvezi z njimi.
V Beogradu dne 28. marca 1940.; S. št. 7577/40.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdan Budisavljevič s. r.
335.
Navodilo*
za izvrševanje uredbe o varčevanju z živili z dne 10. maja 1940., M. s. št. 643.**
Radi pravilne uporabe uredbe o varčevanju z živili t dne 10. maja 1940., M. s. št. 643, predpisujem tale navodila:
1. Prepoved prodaje presnega telečjega, govejega in svinjskega mesa, ki je odrejena v členu 1. uredbe, se ne nanaša na prodajo na debelo.
2. Prepoved prodaje presnega telečjega, govejega in svinjskega mesa na drobno in pripravljanje jedi v gostinskih obratih ob torkih in petkih ne zadeva mesa, ki se ne more šteti za presno, kakor tudi ne živalskih de'ov, ki se ne štejejo za meso v ožjem smislu.
Potemtakem se smejo ob omenjenih dneh prodajati tile predmeti: suho meso, surova slanina, salo, mast, loj,
1 »Uradni list« št. 438/109 iz 1.1927.
2 »Uradni list« št. 69/18 iz 1. 1929./30. in »Službeni list« št. 476/67 iz 1. 1931.
8 »Službeni list« št. 14/6 iz 1.1930.
4 Tako: »Službeni list« št. 46/12 in 47/12 iz 1. 1930., št. 322/31 iz 1. 1932.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. junija 1940., št. 145/L/414.
» »Službeni list« št. 211/40 » 1. 1840.
notranji organi telet, goved ali svinj, kakršni so: možgani, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice, rajželjc, čreva, vranica itd. Prav tako se smejo ob torkih in petkih pripravljati tudi jedila iz teh predmetov v gostinskih obratih.
Klobase in razni mesni izdelki iz telečjega, govejega ali svinjskega mesa ne spadajo pod prepoved, če se izdelujejo izključno le iz kakega izmed spredaj naštetih živalskih delov ali če se ne prodajajo v presnem stanju.
3. S prašički po členu 2. uredbe se razumejo samo mladiči svinj do največ 40 kg žive teže.
4. Javne klavnice morajo najstrože nadzirati, da se v njihovih prostorih ne koljejo teličke, junice in junci pod r letom starosti in tudi ne koljejo breje živali katere koli vrste (goveda, bivoli, kopitarji, ovce, koze, svinje). Z brejostjo se razume taka brejost, ki se da ugotoviti z veterinarskim pregledom na živi živali. Javne klavnice naj ukrenejo vse, česar je treba, da se telički in junci pod 1 letom starosti in teleta, junci in junice nad 1 letom starosti lahko koljejo v njihovih prostorih le z odobritvijo klavnic. Vsako prekršitev izdanih naredb morajo klavnice prijaviti pristojnemu upravnemu oblastvu radi pregona po zakonu.
5. Nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov uredbe vršijo organi občnih upravnih oblastev prve stopnje, državna krajevna policijska oblastva, tržni nadzorniki in veterinarji pri klavnicah. Radi opravljanja tega nadzorstva smejo ta oblastva po potrebi odrediti pregled vsakega obrata, ki prodaja meso in mesne izdelke. Prav tako smejo odrediti tudi pregled klavnic.
6. Vsak prekršek uredbe se kaznuje z zaporom do tridesetih dni in denarno do 50.000 dinarjev. Pristojna oblastva morajo o vsakem ugotovljenem prekršku nemudoma in hitro opraviti kazenski postopek in po uspehu postopka čimprej izdati svojo odločbo.
V Beogradu dne 26. junija 1940.; II. št. 25.119.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r.
•m* m-
336.
Navodilo
za uporabo uredbe o varčevanju z živili.*
Na podstavi čl. 3. sprememb in dopolnitev M. s. št. 903 z dne 2. julija 1940. v uredbi o varčevanju z živili z dne 10. maja 1940., M. s. št. 903,** predpisujem naslednje
navodilo:
Prepoved prodaje presnega telečjega, govejega in svinjskega mesa v brezmesnih dneh, t. j. v sredo, četrtek in petek, se ne nanaša na oddajo mesa za prehrano vojske in mornarice in za bolnice in sanatorije, če se oddaja meso neposredno vojski, mornarici, bolnicam in sanatorijem.
y. Beogradu dne 11. julija 1940.; št. 779.
Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. julija 1940., št. 162.
** »Službeni Ust« št, 316/55 (in št. 335/58) iz 1. 1940.
Banove uredbe.
387.
Spremembe V staležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. maja 1940., I. št. 5153/1, je postavljen Trebše Anton, banovinski arhivski uradnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine, za banovinskega arhivarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. maja 1940., I. št. 5344/1, je postavljen Viržikovskij Josip, banovinski uradniški pripravnik za IX. položajno skupino pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega tehnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. aprila 1940., I. št. 4714/1, je bil postavljen Blatnik Ernest, banovinski dnevničar zva-ničnik, cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Kranju, za banovinskega cestnega nadzornika zvanični-ka III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. aprila 1940., I. št. 4718/1, je bil postavljen Grašič Franc, banovinski dnevničar zva-ničnik, cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Radovljici, za banovinskega cestnega nadzornika zva-ničnika III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. maja 1940., I. št. 4963/1, je postavljen Horvat Jožef, banovinski cestni nadzornik-zvanič-nik III. položajne skupine z drugim periodnim poviškom pri okrajnem cestnem odboru v Murski Soboti, za banovinskega cestnega nadzornika-zvaničnika II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. aprila 1940., I. št. 4578/1, je bil postavljen Kanobelj Herman, banovinski dnevničar-tehnik pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani, za banovinskega zvaničnika III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12. junija 1940., I. št. 5911/2, je bil premeščen po potrebi službe Kastrevc Ivan, banovinski zvaničnik II. položajne skupine, od sreskega načelstva v Logatcu k sreskemu načelstvu v Krško.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 11. maja 1940., I. št. 5261/1, je bil postavljen Marinšek Karl, banovinski slu-žitelj II. položajne skupine s 3. periodnim poviškom v. d. cestnega nadzornika pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah, za banovinskega zvaničnika III. po-
ložajne skupine s priznanjem 2. periodnega poviška na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave-dravske banovine z dne 20. aprila 1940., I. št. 4732/1, je bil postavljen Senica Anton, banovinski dnevničar-služi-telj cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Celju, za banovinskega cestnega nadzornika zvaničnika
III.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. aprila 1940., I. št. 4738/1, je bil postavljen Spat Avgust, banovinski dnevničar - zvaničnik cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Krškem z uradnim sedežem v Kostanjevici, za banovinskega cestnega nadzornika zvaničnika III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
838.
Razne objave iz 9,Službenih novin“.
Številka 24 z dne 1. februarja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. januarja 1940. je bil postavljen za tehničnega višjega kontrolorja VI. položajne skupine 3. t. t. t. sekcije Ljubljana Kelher Miroslav, tehnični kontrolor VII. položajne skupine mestne t. t. t. sekcije Ljubljana, po službeni potrebi.
Številka 25 z dne 2. februarja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. decembra 1939., št. 380/2, je bil upokojen Tomšič Teodor, računski višji inšpektor V. položajne skupine pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Z odločbo ministra za gozdove in rudnike z dne 23. decembra 1939., št. 49/40, je bila sprejeta o s t a v -k a na državno službo, ki jo je podal ing. C o k 1 Martin, gozdarski pristav Vlil. položajne skupine pri gozdarskem odseku kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Z odločbo ministra za gozdove in rudnike z dne 31. decembra 1939., št 48/40, je bil premeščen po službeni potrebi ing. Mazi Stanko, gozdarski pristav VIII. položajne skupine pri gozdarskem ravnateljstvu v Ljubljani na razpoloženju, h gozdarskemu odseku kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Številka 26 z dne 3. februarja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov so bili odlikovani na predlog ministra za gozdove in rudnike: z redom Jugoslovanske krone III. stopnje ing. Si vi c Anton, gozdarski inšpektor in šef gozdarskega odseka kraljevske banske uprave dravske banovine v pokoju; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje ing. Urbas Janko, gozdarski višji svetnik gozdarskega odseka kraljevske banske uprave dravske banovine v pokoju; z redom Sv. Save V. stopnje ing. P u p i s Emil, gozdarski svetnik sreskega načelstva v Slovenjem Gradcu v pokoju in Burnik Rafael, podgozdar I. razreda sreskega načelstva v Litiji v pokoju.
•m »m	■■■	—
Izdaja kraltevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Liuhljanl, liska In zalaga tiskarna Merkur id, * Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v. Ljubljani,
Iter. §87
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 58. kosu XI. letnika z dne 20. julija 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
Jv. št. 13431/1.	2092
Razpis
natečaja za izvirna glasbena dela.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje natečaj za izvirna glasbena dela, in sicer za:
1- glasbeno dramatska (operna) ali °ratorijska in
2.	simfonična dela.
Za najboljše glasbeno dramatsko (operno) ali oratorijsko delo je namenjena nagrada v znesku din 10.000-—, 23 najboljše simfonično delo pa v znesku din 5.000-—.
Glasbeno dramatsko (operno) ali ora-Jorijsko delo mora izpolniti ves večer, ‘° je: proizvajanje dela mora trajati pri °Peri najmanj dve uri, pri oratoriju pa najmanj poldrugo uro. Delo je lahko resnega ali veselega značaja. Razpis ne ^elja za opereto. Snov za glasbeno delo (sujet) more avtor izbrati poljubno, ven-nar pa bodo pri presojanju imela prednost dela, ki obravnavajo snov iz slo-venskega narodnega življenja. Opera niora biti v sceničnem in glasbenem pogledu izvedljiva v Narodnem gledališču
v.	Ljubljani. Nadalje mora biti delo izbirno in doslej še ne izvajano, v kom-Pozitornem pogledu pa takšno, da bo razumljivo tudi širšim plastem naroda.
Simfonično delo (simfonija, suita, simfonična -slika, uvertura itd.) mora biti «sto instrumentalno delo ter mora nje-8a proizvajanje trajati toliko, kot je primerno vrsti dela. Oblika simfoničnega uela more biti poljubna. Delo samo pa hiora biti izvirno in še neizvajano.
Skladatelji, ki se hočejo udeležiti tega katečaja, naj predlože za glasbeno dra-*katsko (operno) ali oratorijsko delo Partituro in klavirsko priredbo, za sim-l0t|ično delo pa samo partituro najpoz-keje do 31. marca 1941. prosvetnemu kudelku kraljevske banske uprave v valjani. Vsako delo mora biti ozna-j p 2 geslom, pridejana mu mora biti udi zapečatena ovojnica z geslom, v njej P3 naj bosta ime in naslov natečajnika.
Predložena dela bo ocenjevalo poseb-®° razsodišče, ki bo še imenovano.
ra'j. banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 15. julija 1940. Namestnik bana pomočnik: dr. Majcen s. r.
1V- št. 13432/1.	*	2093
Razpis
natečaja za izvirno besedilo *a slovensko opero (libreto), i Kraljevska banska uprava dravske i Uovine razpisuje natečaj za izvirno vadilo za slovensko opero (libreto). ‘ “ura nagrad znaša din 5.000— in se
lahko v celoti podeli za najboljše besedilo ali pa razdeli za več del. Snov za besedilo more avtor izbrati poljubno, vendar pa bodo pri nagrajanju imela prednost dela, ki obravnavajo snov iz slovenskega narodnega življenja. Besedilo mora biti tako napisano, da je mogoče po njem prirediti v sceničnem in glasbenem pogledu v Narodnem gledališču v Ljubljani izvedljivo opero. Nadalje mora biti besedilo izvirno in doslej še neuporabljeno.
Pisatelji, ki se hočejo udeležiti tega natečaja, naj predlože besedilo najpozneje do 31. marca 1941. prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Vsako delo mora biti označeno z geslom, pridejana mu more biti tudi zapečatena ovojnica z geslom, v njej pa naj bosta ime in naslov natečajnika.
Predložena dela bo ocenjevalo posebno razsodišče, ki bo še imenovano.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 15. julija 1940.
Namestnik bana pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
•jj
I. št. 6778/1.	<	2077
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujeta pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju dve službeni mesti banovinskih .cestarjev, in sicer:
1. za progo na banovinski cesti 11/258 Ptuj-Vezaj-Dubrava od km 9.000 do km 13.819,
2. za progo na banovinski cesti 11/266 Slov. Bistrica-Šikole - Hajdina od km
II.500 do km 16.500.
Prosilci za te mesti morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Svojeročno pisane in z banovinskim kolkom za din 10'— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslužitvi kadr-skega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do
12.	avgusta 1940. pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju.
Kr. banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 15. julija 1940.
.j.
I.	št. 7106/1.	2082
Razpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine, v Ljubljani razpisuje službo prosektorja pri banovinski splošni bolnišnici v Mariboru.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo — in vsaj šest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15. avgusta 1940.
Kr. banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 17. julija 1940.
;£
K V-No. 117/98.	2087-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi, fasonskih kosov in armatur za vodovod v Predosljah in Suhi
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17, avgusta 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleiweisova c. 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 226.173-50. Kavcijo din 23.000— je položiti pri davčni upravi na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka. Poleg ponudbe je do 11. ure dop. predložiti dokumente za pripustitev k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odobrilo min. za grad-be za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvrševanju obrti.
Kr. banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 17. julija 1940.
V.	No. 5491/8.	2088-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi, fasonskih kosov in armatur za I. etapo vodovoda Kropa-Kamna gorica
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. avgusta 1940. oh 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleivveisova c. 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 256.879-—. Kavcijo din 26.000-— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije, najkasneje do 10. ure,,
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripustitev k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odobrilo min. za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo obče-upravnega oblastva o izvrševanju obrti. Kr. banska uprava dravske banovine. ,V Ljubljani dne 17. julija 1940.
.V. No. 5179/8.	2096-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi, fasonskih kosov in armatur za razširitev vodovoda v Ma-renbergu
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. avgusta 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleiweisova c. 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 136.571—. Kavcijo din 14.000-— je
Eoložiti pri davčni upravi za mesto jubljana na dan licitacije, najkasneje do 10. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripustitev k, licitaciji in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odobrilo ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvrševanju obrti.
Kralj, banska uprava dravske banovine. .V Ljubljani dne 18. julija 1940.
K V. No. 4716/2.	2046	3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo mostu preko Ginje na banov, cesti 11/237 v km 3'900 in dveh propustov, t. j. v km 4‘286 banov, ceste 11/237 in v km 6‘320 banov, ceste 11/235 v srezu Dolnja Lendava
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. julija 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 50 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gledališka ul. 8/1 V. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku, Gledališka ul. 8/11.
Ponudbe, ki morajo biti nižje kot uradno ugotovljeni znesek din 156.171'42, je predložiti na uradnem izvodu proračunskega popisa, v katerega je vpisati obvezne enotne cene ter ustrezajoče zneske za posamezna dela, kakor tudi
skupno ponudbeno vsoto, za katero se dela prevzamejo.
Spremembe, dopolnila In popravila uradnega besedila v proračunu -so nedopustne.
Vsak ponudnik mora hkrati s ponudbo predložiti tudi strokovno pravilno in objektivno sestavljeno analizo vseh cen ponudbenega proračuna ob upoštevanju dejanskih tržnih cdn, gradiva in mezd, veljavnih na dan licitacije. Dalje mora priložiti tudi seznam dejanskih tržnih cen gradiva, potrjen od pristojne borze za blago in vrednote ter seznam mezd za vse upoštevno strokovno in pomožno osebje.
Seznam in analize morajo biti podpisane od podjetnika.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 11. julija 1940.
*
V.	No 349/85.	2065-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo pečarskih del pri gradnji internata banov, kmetijske šole v Poljčah
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. julija 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 26 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka.
Ponudbe je predložiti na uradnem formularju z navedbo enotnih cen za vsako postavko proračuna in z označbo končnega zneska za vsa pečarska dela.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev.
Kr. banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 15. julija 1940.
*
K V-No. 302/13.	2028-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradnje carinskega oddelka na Ljubelju
novo I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. avgusta 1940. ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 35 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 516.710-61.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
S.	Ljubljani dne 10. julija 1940,
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Kps 74/40.	2074
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II., j® o tožbi drž. tož. v Novem mestu zoper Cmaka Alojza in Majhenška Alojza za-radi prest. čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije razr sodilo:
Obdolženca:
1. Cmak Alojzij, sin Franca in Marije, rej. Jelen, rojen 4. junija 1915. v Gradcu, stanujoč v Tržiču št. 9 pri Strugah, srez kočevski, pekovski mojster, oženjen, nekaznovan,
2. Majhenšek Alojzij, sin Antona ih Marije, roj. Križnik, rojen 30. maja 1918. v Slivnici, stanujoč v Tržiču št. “ pri Strugah, srez kočevski, pekovski P®* ntočnik, samski, nekaznovan,
sta kriva, da sta začetkom aprila 1940-v Strugah, in sicer je prvi v svoji pekovski obrti v Strugah prodajal kg kruha v hlebčkih po 5 din oziroma pa 6 din, drugi pa je kot pomočnik in raznašale® kruha pri prvoobdolžencu prodajal kruh v hlebčkih po 6 din. ter s tem zahtevala za življenjske potrebščine višjo ceno kot ono, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
Zakrivila sta s tem vsak prestopek P° čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in se obsojata T*? istem členu, drugi odst., vsak na 10 dni zapora in 180 din denarne kazni, pl«1-' ljive v 14 dneh po pravnomočnosti sodt>e, v primeru neizterljivosti na nadaljuj® 3 dni zapora ter po §§ 309., 310., Blf. k. p. nera2delpo na povračilo izterljivi*1 stroškov kaz. post. in izvršitve kazni, medtem ko se po § 314./a k. p. opr8' ščata plačila povprečnine.
Okrajno sodišče v Ribnici dne 1. junija 1940.
H«
Kps 190/40-6.	207*
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolženec Rebernak Friderik, P6* kovski mojster v Slov. Konjicah, je krff> da je v dneh od 29. maja do 25. junil8 1940. v Slov. Konjicah in v okolic^ Pr®* dajal bel in črn kruh, ki ni imel P_r j pisane teže, po isti ceni, kot da bi im® predpisano težo.	„
Zakrivil je s tem prestopek po čl-uredbe o pobijanju draginje in brez* vestne špekulacije in se kaznuje P? istem zakonskem določilu na 7 dni za* pora in 800 din denarne kazni, ob nei^ terljivosti na še nadaljnjih 16 dni 2®' pora.	,
Po §§ 309., 310. k. p. mora pla®8'1 izterljive stroške kazenskega postopk8' po § 314. k. p. izterljive stroške izvr‘ šitve kazni.
Po §§ 314./a, 388. k. p. se mora pla-Cati 100 din povprečnine.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. III.,
dne 15. julija 1940.
1 R 718/40—4.
*
2095
Amortizacija.
Na prošnjo Mrzel Antonije ml., zas. v ^agriču št. 4, p. Šmartno pri Litiji, se Uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so bili prosilki v noči 27. XI. 1939. baje ukradeni. Imet-Dlk se poziva, da uveljavi v © mesecih, Počenši od dneva objave v ^Službenem bstu«, svoje pravice. Po preteku tega r°ka se bo proglasilo, da so vrednostni PaPirji brez moči.
Dznamenilo vrednostnih papirjev:
. Hranilna knjižica Hranilnice in poso-Plnice v Čatežu r. z. z n. z. št. 940, gla-*®*a se na ime Mrzelj Antonija, Zagrič /■ 4, s saldom 1. januarja 1940. din 10.467- .
Hranilni knjižici Okrajne posojilnice !»Litiji z n. z. št. 5118/7977 in št. 5210/ <988, glaseči se na ime Mrzelj Anto-'ja ml. iz Zagriča št. 4, s saldom 1. jamarja 1940. din 9.133— in din 1.123—.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. I., dne 18. julija 1940.
I 774/40-10.
*
1734
Dražbeni oklic.
Dne 28. avgusta 1940. ob de-®tih bo pri podpisanem sodišču v !°°i št. 10 dražba nepremičnin zemlji-ka knjiga Petrovče A vi. št. 348 I. sku-P^a, 363 II. skupina.
Cenilna vrednost:
I- skupina din 42.555'—,
II.	skupina din 2.985'—.
Najmanjši ponudek:
I- skupina din 28.370'—,
II.	skupina din 1.190'—.
Vadij:
I- skupina din 4.255'50,
II.	skupina din 298'50.
• Pavice, ki bi ne pripuščale dražbe, i Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-s.enem naroku pred začetkom dražbe, C,c®r bi se ne mogle več uveljavljati g.eae nepremičnin v škodo zdražitelja, 1 le ravnal v dobri veri.
0i.Rrugače pa se opozarja'na dražbeni ki je nabit :«a uradni deski tega ^lšča.
^krajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 9. maja 1940.
1
129/40-8.	2075
Dražbeni oklic.
0 jp n e 1. avgusta 1940. dopoldne dis* ^ e v « 1 i h bo pri podpisanem so-80,18 št- dražba nepremičnin ge^'i.'Ška knjiga Stavešinci vi. št. 142,
8kim
t016Čih iz stavbišča s hišo, gospodar-
Pa
Poslopjem in mlinom ter 3 zemlj.
rPel v skupni izmeri 1 ha 20 a 2 m’ .®nilna vrednost: din 30.023'50. paimanjši ponudek: din 20.016'—. k Paviee. ki bj ne pripuščale dražbe Oglasiti sodišču uajpozneje pri draž
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II., dne 17. maja 1940.
I 84/38—34.	1841
Dražbeni oklic.
Dne 24. avgusta 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kozje vi. št. 214, 246, 256 in 274 do polovice.
Cenilna vrednost: din 45.594'84.
Najmanjši ponudek: din 30.896'56.
Varščina: din 4559‘50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem dne 19: junija 1940.
IV I 4486/39.
*
1975
Dražbeni oklic.
Dne 27. avgusta 1940. o b o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Grajska vrata vi. št. 461.
Cenilna vrednost: din 112.297’—.
Najmanjši ponudek: din 56.148'50.
Varščina: din 11.22970.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ?.a uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 13. junija 1940.
IX I 3224/38.	2071
Dražbeni oklic.
Dne 27. avgusta 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Maribor-mesto vi. št. 332.
Cenilna vrednost: din 2,125.65375.
Vrednost pritekli n: din 344.785'—.
Najmanjši ponudek: din 1,062.826‘87
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpoznpje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle4, več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okraino sodišče v Mariboru dne 27. junija 1940.
I 762/40-10.
2035
Dražbeni oklic.
Dne 21. avgusta 1940. ob os m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Zagorci vi. št. 48, 50.
Cenilna vrednost: din 23.842'—.
Vrednost priteklin: din 2465'—.
Najmanjši ponudek: din 15.895’—.
Varščina: din 2386'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju. odd. IV.,
dne 9. julija 1940.
I 831/40-9.	2034
Dražbeni oklic.
Dne 21. avgusta 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Hajdina idealna polovica,
vi.	št. 506 in 520.
Cenilna vrednost: din 58.114’25.
Vrednost priteklin: din 805'—.
Najmanjši ponudek: din 38.743'—.
Varščina: din 5812'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 9. julija 1940.
I 2814/39-19.	2038
Dražbeni oklic.
Dne 21. avgusta 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sitež vi. št. 222 ter A zemljiška knjiga k. o. Sitež vi. št. 58, 57, 255, 59.
Cenilna vrednost: din 8721'—.
Vrednost priteklin: din 192'50 k A vi. št. 59 k. o. Sitež.
Najmanjši ponudek: din 5814'—.
Varščina: din 873'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče r Ptuiu, odd. IV.,
dne 9. julija 1940.
1 2759/39 72/40-9.	2037
Dražbeni oklic.
D n e 21. avgusta 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Hlaponei vi. št. 79.
Cenilna vrednost: din 24.924'—.
Vrednost priteklin: din 2060'—.
Najmanjši ponudek: din 16.620'—.
Varščina: din 2495'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 10. julija 1940.
I 708/40.	1810
Dražbeni oklic.
Dne 28. avgusta 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Krčevina pri Ptuju vi. št. 228.
Cenilna vrednost: din 181.867'—.
Najmanjši ponudek: din 121.250'—.
Varščina: din 18.190'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 19. junija 1940.
I 239/40—13.	#	2083
Dražbeni oklic.
Dne 3. avgusta 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Donačka gora vi. št. 100 in 170.
Cenilna vrednost: din 17.939'65.
Vrednost priteklin: din 755-—.
Najmanjši ponudek: din 11.95976.
Varščina: din 1.794-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. I.,
dne 10. julija 1940.
*
I 273/39-29.	1764
Dražbeni oklic.
Dne 28. avgusta 1940. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kočice vi. št. 66, 168 in 181.
Cenilna vrednost: din 27.362'10.
Najmanjši ponudek: din 18.242'—.
Varščina: din 2737'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II., dne 10. junija 1940.
I 210/40-12.	1904
Dražbeni oklic.
Dne 28. avgusta 1940. ob enajstih bo pri tem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. NaJole vlož. št. 147.
Cenilna vrednost: din 62.18370.
Vrednost priteklin: din 1425'—.
Najmanjši ponudek: din 41.455'80.
Varščina: din 6219'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi ce ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače, pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II., dne 18. junija 1940.
I 112/40-9.	1803
Dražbeni oklic.
Dne 28. avgusta 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dolga gora vi. št. 89 in 139.
Cenilna vrednost: din 57.038'15.
Vrednost priteklin: din 11.665'—.
Najmanjši ponudek: din 36.417'—.
Varščina: din 4704'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 11. junija 1940.
•J;
I 374/39-4.	1964
Dražbeni oklic.
Dne 28. avgusta 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba % nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trg Lemberg vi. št. 163, 19 in 71 ter vi. št. 406 k. o. Pijovci.
Cenilna vrednost: din 82.66U15.
Vrednost priteklin: din 2670'—.
Jamčevina: din 8400'—.
Najmanjši ponudek: din 55.997'44.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbe n oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 26. junija 1940.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge.
784.
Sedež: Biserjane št. 24.
Dan vpisa: 22. junija 1940.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom pri Sv. Juriju ob Ščavnici, zadruga z omejenim jamstvom.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1.	nabavlja za svoje zadružnike gospodarske in gospodinjske in obrtne izdelke vsake vrste ali pa za nabavo posreduje;
. 2. vnovčuje za svoje zadružnike njihove pridelke ali izdelke v nepredelanem ali predelanem stanju.
Opravilni delež znaša din 10 — in se mora plačati takoj ob pristopu ali pa v obrokih, določenih od upravnega odbora.
Vsak zadružnik jamči s svojim poslovnim deležem in pa še z njegovim Pet" kratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem na razglasni deski v zadružni poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora zadruga razglašati tudi s posebnimi pismenimi obvestili zadružnikom.	_	.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov. Člani upravnega odbora so:
1. Kreft Vladimir, posest., Biserjane (predsednik),	.
2. Jurinec Franc, pos. sin, Berkovci (podpredsednik),
3. Brumen Miha, pos.., Biserjane,
4. Stranič Jožef, pos., Stanetinci,
5. Satler Ivan, pos., Ivanjci, ,
6. Korošak Karol, pos., Jamna.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.	,	.
Podpis firme: Besedilo firme PoQP sujeta skupno po dva člana npravneg odbora ali po en član upravnega odbor in po en za to pooblaščeni nameščenec, tako da se pod zadružno firmo lasin
ročno podpišeta.	.	-	h
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Sobot,
dne 22. junija 1940.
Fi 2/40—3 — Zadr. II 52/1.
❖
735.
Sedež: Gornja Radgona.
Dan vpisa:*13. junija 1940.
Besedilo: Vinarska zadruga v Gornji Radgoni, zadruga z omejenim jamstvom.
Obrat in predmet: Zadruga ima na;
men, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem:
a) da prireja predavanja, tečaje, vinske sejme in razstave ter druge strokovne prireditve in sploh pospešuje strokovno obdelovanje vinogradov, vzorno kletarstvo itd.;	,
b) nabavlja za svoje člane vinograd-ske potrebščine;
c) kupuje od svojih članov grozdje, vino in druge pridelke za lasten in komisijski račun za nadaljnjo prodajo;
č) kupuje in upravlja za svoj racu ^ nepremičnine, ustanavlja, gradi in vzdržuje naprave, ki so za predelavo in Pr dajo pridelkov potrebne;
d)	širi strokovno znanje in zadružno zavest s praktičnim delovanjem, preda-Vaaji in tiskom.
Zadružna pogodba (statut) z dne ®aja 1940.
Opravilni delež znaša din 100'— in mora plačati takoj ob pristopu ali v obrokih najkasneje v enem letu.
., Jamstvo: vsak zadružnik jamči s svo-Pm opravilnim deležem in pa še z enkratnim zneskom vpisanih' deležev.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem na razglasni deski v zadružni poslovalnici. Po potrebi pa še na drug primeren na-®’n. Vabila na skupščine se morajo po-*eg tega objavljati v listu »Narodni go-Podar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov; člani upravnega odbora so: t, U Snoj Franc, minister n. r., Gornja r»adgona št. 40 (predsednik),
* Jurša Alojz, pos., Gornja Radgona • 19 (podpredsednik), vNedok Jakob, pos., Hercogovščak
st. 98,
v( P Ajlec Jakob, pos., Hercogovščak ■2,
5.	Vreča Ivan, posest., Ptujska cesta 18, p. Gor. Radgona,
"• Gajsler Peter, pos., Sv. Ana št. 16, _ '• Novak Franc, upravnik trsnice, Kapela št. 4,
8- Horvat Franc, pos., Sovjak št. 51, "• Grantola Ivan. župnik, Negova. • Pravico zastopati zadrugo ima uprav-Bl odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpi-s^uPno P° dva olana upravnega .?bora, od katerih sme enega nadome-^ti za to pooblaščeni uslužbenec založilo kot trg. sodišče v Murski Soboti, dne 13. junija 1940.
Fi 3/40-2. - Zadr. II 54/1.
736.	*
^edež: Ljubljana.
*Jan vpisa: 17. junija 1940.
{• godilo; Hranilni in kreditni zavod v "bljani, zadruga z omejenim jamstvom, -v^adruga je bila ustanovljena na skupil dne 17. februarja 1940. v Ljubil1 za nedoločen čas.
"kdruga ima namen pospeševati go-koristi, svojih članov, zato: Vj • sPrejema in obrestuje hranilne na knjižice in tekoči račun; Pridobiva nadaljnja potrebna sred-a z najemanjem kredita;
• daje svojim zadružnikom kredite; d’P° potrebi posreduje za svoje za-?n'ke nabavo gospodarskih potreb Pro'’ Emisijsko vnovčevanje njihovih Jz vodov in zavarovanja. n adruKO vstopa predsednik uprav-Un?a odbora ali tisti, kogar pooblasti yavni odbor.
Pori9 Zadrugo se podpisuje tako, da se pre, nieno firmo svojeročno podpišeta Rednik in po en član upravnega oblaBa ali pa predsednik in en v to po-P^i6n' nameščenec zadruge, plovni delež znaša din 100'— in se ohr^.^P^čati takoj ob pristopu ali v »atii • Vsak zadružnik jamči z vpi-zne deleži in še z njih dvakratnim
Upravni odbor sestoji iz predsednika in 5 do 8 članov, ki se volijo za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici, v posebno važnih primerih dostavlja članom pismena obvestila.
Člani upravnega odbora so:
1. Tornago Leo, odvetnik, Ljubljana, Cigaletova ul. 3,
2. Friedrich Aleksander, trgovec, Ljubljana, Tvrševa c. Ib,
3. Piskar Ivan, posestnik, Ljubljana, Tyrševa c. 7,
4. Kopač Albin, mehanik, Ljubljana, Rožna dolina 11/22,
5. Petrič Franja, zasebnica, Ljubljana, Wolfova ul. 10,
6. Kovač Jože, posestnik, Tržič, Ljubljanska c. 17.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 15. junija 1940.
Fi 29/4. — Zadr. III 33/1.
*
737.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. junija 1940.
Besedilo: Nabavna in proizvajalna zadruga brivskih in frizerskih mojstrov v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 24. aprila 1940. za nedoločen čas.
Zadruga, ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da nabavlja za svoje člane vsa v brivskem in frizerskem obratovanju potrebna sredstva in pripomočke: da proizvaja sama taka sredstva oziroma pripomočke in jih prodaja svojim članom.
Poslovni delež znaša 300 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njih enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine pa mora poleg tega objavljati še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz petih zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Potočnik Vili, frizer v Ljubljani, Gradišče 4,
Vaši Ciril, frizer v Rožni dolini VI/28,
Kavčič Edvard, frizer v Ljubljani, Celovška cesta 94,
Majhen Vinko, frizer v Ljubljani, T,yr-ševa cesta 31,
Ovsenjak Miha, frizer v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. junija 1940.
Fi 43/40—3. — Zadr. III 18/3.
738.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. junija 1940.
Besedilo: »Snop« glavna gospodarska zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 17. marca 1940. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. nabavlja za svoje zadružnike osebne in gospodarske potrebščine oziroma potrebščine za njihovo poslovanje in propagando;
2. vnovčuje za svoje zadružnike njihove pridelke in izdelke v nepredelanem in predelanem stanju;
3. posreduje za svoje zadružnike pri nakupih, prodajah, zavarovanjih, najemanju kreditov in priskrbuje službe;
4. stavlja na razpolago svojim zadružnikom predmete za osebno ali splošno gospodarsko uporabo proti primerni odškodnini;
5. prireja tečaje, razstave, zborovanja, predavanja, izlete in druge zadružne prireditve;
6. ustanavlja v to svrho poslovalnice, skladišča in druge naprave v lastnem delokrogu ali skupno z drugimi organizacijami.
Poslovni delež znaša 100 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njih dvakratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati s pismenimi obvestili.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Člani upravnega odbora so:
Nemec Ivan, zadružni revizor v Ljubljani, predsednik.
Danev Jože, zadružni nameščenec v Ljubljani,
Kreft Vladimir, posestnik, Št. Jurij ob Ščavnici,
Blaž Jože. posestnik v Tomačevem,
Kronovšek Ivan. pos. sin v Orli vasi,
dr. Hočevar Franc, odvetniški pripravnik v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. junija 194A.
Fi 38/40—3. — Zadr. III 17/1.
*
739.
Sedež: Škofja Loka.
Dan vpisa: 10. junija 1940.
Besedilo: Obrtniški dom, zadruga » omejenim jamstvom v Škofji Loki.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 8. maja 1940. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen pospeševati go* spodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. vnovčuje izdelke svojih zadružnikov,
2. nabavi primerno zemljišče in zgradi na njem Obrtniški dom, ki služi zadružnikom za okrevališče in razne gospodarske ter stanovsko-družabne prireditve.
Poslovni delež znaša 1000 din in se mora vplačati ob pristopu ali v mesečnih obrokih po .100 din.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njih enkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi s pismenimi obvestili.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Klun Jože v Škofji Loki, Fužinsko predmestje 18, predsednik,
Kalan Tine v Stari Loki 29,
Kavčič Jože v Škofji Loki, Fužinsko predmestje 2,
Kajzer Peter iz Virmaš št. 27,
Krošelj Andrej v Škofji Loki 14,
Lotrič Janez v Škofji Loki, Fužinsko predmestje 17.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. junija 1940.
Fi 46/40—3. — Žadr. III 24/1.
*
740.
Sedež: Šmartno ob Savi.
Dan vpisa: 24. junija 1940.
Besedilo: Kmetijsko strojna zadruga z omejenim jamstvom v Šmartnem ob Savi.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 29. maja 1940. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato nabavlja kmetijske stroje za pogon in obdelavo ter jih posoja svojim zadružnikom ali jim s stroji opravlja dela proti primerni odškodnini.
Poslovni delež znaša 300 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici.
Javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati tudi pred cerkvijo v Šmartnem ob Savi.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Avšič Anton, posestnik v Šmartnem ob Savi 48, predsednik,
Podboršek Ivan, posestnik v Šmartnem ob Savi 10,
Maček Ivan, posestnik v Šmartnem ob Savi 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. junija 1940.
Fi 50/40—3. — Zadr. III 40/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah •
741.
Sedež: Beltinci.
Dan vpisa: 30. maja 1940.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Beltincih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Ministrstvo za kmetijstvo je odobrilo zadrugi z odločbo z dne 12. aprila 1940., št. 14.328/V/38:
1. odložitev plačil za dolgove, nastale do 22. II. 1938. (t. j. do dneva prijave sodišču) za dobo 6 let, računši od 12. IV. 1940.,
2. obrestno mero za stare vloge in na tekoči račun z 2% bruto, računši od 22. II. 1938., in druge olajšave v smislu čl. 15. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 30. maja 1940.
Zadr. II 23/32.
*
742.
Sedež: Borovnica.
Dan vpisa: 24. junija 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Borovnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 2. junija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	IX. 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Borovnici, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let. -
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, zbbljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuie kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila:
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadru7^ nikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti za-druge neomejeno z vsem svojim premoženjem in nerazdelno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 22. junija 1940.
Zadr. III 43/79.
*
743.
Sedež: Braslovče.
Dan vpisa: 29. maja 1940.
Besedilo: Ljudska hranilnica in p°s0' jilnica v Braslovčah, zadruga z neome' jenim jamstvom.
1. Na občnem zboru dne 7. IV. 1940-so bila sprejeta nova pravila, ki so p O' lagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. IX. 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Ljudska hranilnica in posojilnica v Braslovčah, zadruga z neomejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja: a) daje svojih1 zadružnikom posojila;
b) budi in širi smisel za varčnost sprejema od vsakogar hranilne vloge n* vložne knjižice in na tekoči račun;
c) si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;	.
č) nabavlja na račun svojih zadružfl1' kov potrebna sredstva za kmetijsko pr<T izvodnjo in sprejema od svojih zadružn1' kov njihove proizvode v komisijsko pr0” dajo;
d) posreduje za svoje zadružnike zavarovalnih poslih.
4. Zadruga je osnovana za nedoloee
čas.
5. Poslovni delež znaša 5 din in 5 plača pri vstopu v zadrugo ali Pa obrokih najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je neomejeno.	.t
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, * je sestavljen iz 7 (sedmih) zadružnike ’ izvoljenih za tri leta. Vsako leto izshePj tretjina članov upravnega odbora zadruge se podpisuje tako, da se P®! napisano ali natisnjeno ali s pečatom tisnjeno firmo podpišeta najmanj 2 čl na upravnega odbora, od katerih enega nadomeščati uslužbenec zadruil' ki ga po predhodni načelni skupščine za to pooblasti upravni 0 .(V0
8. Zadruga objavlja svoje priobču na razglasni deski v svoji poslovaln1 Vabila na skupščino se objavljajo leg tega v listu »Narodni gospodar« Ljubljani.	_	Ii(
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd-
dne 29 maja 1940.
Zadr. V 394/28.
744.
Sedež: Kozje.
Dan vpisa: 28. maja 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Božjem, zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se odstopivši član upravnega odbora Pauko P'rane, vpiše se novo izvoljeni član upravnega odbora Rupret Brane, pos. v Kosteh št. 49, obč. Kozje. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 28. maja 1940.
Zadr. V 142/76.
145.	*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 13. junija 1940. tBesedilo: Nabavljalna zadruga držav-n'h uslužbencev v Mariboru, registro-vana zadruga z omejenim jamstvom.
Izbrišeta se dosedanja člana uprav-aega odbora dr. Hacin Janko in Pahor "lava, vpišeta se pa na skupščini 19. V. ^"40. novoizvoljena člana upravnega od-
. Mlaker Ladislav, profesor v Mariboru, Maistrova ul. 3 in Bračič Herma, šolska Upraviteljica v Mariboru, Wildenrajner-leva 17.
^.PiŠe se sprememba pravilnika o upo-Jabi sklada za članske namene v smislu . • 78. (stari 55.) pravil v členih 3., 13. in 17.	'	F
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 13. junija 1940.
Zadr. I 3/86.
746.	*
Sedež; Pilštanj.
Dan vpisa: 4. junija 1940.
.Besedilo: Hranilnica in posojilnica na *‘9tanju, zadruga z neomejenim jambom.
„ izbriše se odstopivši član upravnega 0c*bora Tržan Miloš.
Vpiše se novoizvoljeni član upravne-*.a °dbora Maček Jožef, posestnik v Le-8l^etn št. 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 4. junija 1940.
Zadr. V. 238/41.
747.	*
^dež: Ribnica na Pohorju.
^an vpisa: 13. junija 1940.
^ “esedilo: Produktivna zadruga kam-v tT.k°v> zadruga z omejenim jamstvom /•'bniei na Pohorju.
. skupščini dne 5. maja 1940. je za-“Ra spremenila § 1. zadružnih pravil. J11© zadruge odslej:
^].r°^uktivna zadruga kamnosekov za tli 'kovanje granita, zadruga z omejc-r1 jamstvom v Ribnici na Pohorju.
'4 obriše se član upravnega odbora Ijeni° Budolf, vpiše se pa novoizvo-pr 1 Član upravnega odbora: Pogorelc 110 iz Hudega kota 29.
r°Žno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 13. junija 1940.
Zadr. I 67/20.
Izbrisala se je nastopna zadruga: 748.
Sedež: Tržič.
Dan izbrisa: 27. maja 1940.
Besedilo: Delavsko kmečka hranilnica in posojilnica v Tržiču, registro-vana zadruga z omejeno zavezo.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. maja 1940.
Zadr. VII 287/30.
1.905,348.156-21(— 9,414.409 80) 421,602.237-60
.1.633,604.113-80
600,000.000-—
839,450.000-—
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2099 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. julija 1940.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . 2.281,617.763-72(+ 13,201.070-91) Devize, ki niso v podlogi 414,512.730’18(— 34,874.453.61) Kovani denar 338,519.076'25(— 11,641.973’50i Posojila'
Vrednostni papirji .
Prejšnji predjemi državi .
Začasni predjemi gl. drž. blag.
Min. fin. po uredbah od 24. Vlil. in 16. IX. 1939.
Eskompt bonov nar. obrambe pouredbi od
18. XI. 1939. 3.969,000.000-— (+17,000.000-—) Vrednosti re-
zervn fonda 244,462.135-54 Vrednosti ostalih fondov ........... 41,295.541-—
Nepremičnine ............ 205,343.676-30	(+	260.666.77)
Razna aktiva 2 059,774.849-62 (—34,304.195-08)
14.954,430.27002 Pasiva.	dinarjev
Kapital . . , 180,000.000-—
Rezervni
fond .... 245,767.868-03 Ostali fondi 42,088.243-09 Bankovci v
obtoku . , 12.089,922.700--(—109,000.400--) Obveze na
pokaz . . .	2.044,556.406-12(+57,371.232-30)
Obveze z rokom ....	—	—	—
Razna pasiva 352,O95.052-78(- 8,144.126-61)
14.954,430.270-02 Obtok In obveze .... 14.134,479.106-12 Skupna pod-loga-dejanska
vrednost... 3.650,588.405"95 Celotno kritje . . . . 25-82°/«
Kritje v zlatu .... 23-21 %
Obrestna mera:
po eekomptu
po zastavah:	j
na zlato ln varante • ■••ti*
__ M vrednostna papiria »	»
-*L ■ ■
IV.	št. 10.577/4.
2090
Razsodba.
Marolt Ivan, mesar v Ljubljani, Celovška cesta št. 67, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 10.577 z dne 6. aprila 1940. zaradi prekrška po členu 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovan z din 2.000-— globe in 10 dnevi zapora oziroma 30 dnevi zapora in na plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani dne 6. julija 1940.
*
IV.	št. 12.880/5.
2091
Razsodba.
Žorž Milan, mesar v Ljubljani, Tržaška cesta 81, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani, IV. št. 12.880/2 z dne 27. maja 1940. zaradi prekrška po členu 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in člena 8. uredbe o kontroli cen kaznovan s 500'— din globe oziroma 10 dnevi zapora in na plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani
dne 12. julija 1940.
T. No. 1236/2.
2060a 2-1
Razpis.
Pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu se razpisujeta dve službeni mesti drž. cestarjev-delav-cev.
Svojeročno pisane in z drž. kolkom za din 10'— kolkovane prošnje je vložiti najkasneje do 27. julija 1940. pri tehničnem razdelku v Novem mestu.
Natančnejše podatke g (e j prilogo k 57. kosu >Službenega lista« z dne 17. julija 1940.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Novem mestu
dne 17. julija 1940.
*
T. No. 1316/9.
2031-3-3
Razglas
o licitaciji za oddajo vzdrževalnih del in zgradb na drž. cesti št. 50 od km 38 do 110 in na drž cesti št. 2 Celje—Zidani most—Radeče.
Po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani V. No. 4703/1 z dne 31. maja 1940. razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Celju prvo javno, pismeno ponudbeno licitacijo raznih vzdrževalnih del na
soboto 3. avgusta 1940. ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Celju, soba št. 16, in to;
A. za drž. cesto št. 2 v proračunskem znesku din 43.530-—,
B. za drž. cesto št. 50 od km 37—75 v proračunskem znesku din 24.601-—,
C. za drž. cesto št. 50 od km 75—110 Y proračunskem znesku din 58.704 50.
Kavcijo, ki znaša za dela pod točko A. din 4.500'—, B. din 2.500'— in C. din 6.000'—, je položiti pri davčni upravi v Celju najpozneje na dan licitacije do 10. ure.
Proračun, pogoji in drugi pripomočki in pojasnila so na vpogled v uradnih urah v pisarni tehničnega razdelka v Celju, kjer se dobijo tudi potrebna pojasnila.
Pravilno kolkovano ponudbo na predpisanih formularjih je vložiti na dan licitacije najpozneje do 11. ure.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Celju dne 11. julija 1940.
*
Št. 3184/1.
2089—3—1
Razglas o licitaciji.
Občina Murska Sobota razpisuje za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska in krovsko-kleparska dela pri gradnji nove osnovne šole v Murski Soboti
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. avgusta 1940. ob 11. uri dopoldne v pisarni občinskega urada v Murski Soboti.
Pojasnila in ponudbeni pomočki so na vpogled v občinskem uradu oziroma se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam ter znašajo za težaška, zidarska in železobetonska dela skupaj din 150—, za tesarska in krovsko-kleparska dela po din 50'—.
Uradno ugotovljeni proračuni znašajo:	din
za težaška dela ....	81.894'—
za zidarska dela v surovem stanju................. 392.473‘—
za železobetonska dela .	731.848'—
za tesarska dela ....	113.147'—
za krovsko-kleparska dela	177.818'—
Za surovo stavbo skupaj .	1,497.180'—
Ponudbe morajo biti nižje kot uradno ugotovljeni zneski. Predložijo se na uradnem izvodu proračunskega popisa, v katerega je vpisati obvezne enotne cene ter ustrezajoče zneske za posamezna dela kakor tudi skupno ponudbeno vsoto, za katero se dela prevzamejo.
Spremembe, dopolnila, črtanja ali popravki uradnega besedila v proračunih, splošnili in posebnih tehničnih pogojih, niso dopustna.
iVsak ponudnik mora hkrati s ponudbo predložiti tudi strokovno pravilno in objektivno sestavljeno analizo vseh cen ponudbenega proračuna, z upoštevanjem dejanskih tržnih cen gradiva in kolektivnih mezd na dan licitacije. Dalje mora predložiti tudi seznam dejanskih tržnih cen gradiva, potrjen od pristojne borze za blago in vrednote ter fceznam mezd za vse upoštevno stro-
kovno in pomožno osebje. Seznam in analize morajo biti podpisani od podjetnika. Zapečatene in pravilno kolko-vane ponudbe in priloge morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo:
A. 2>Ponudba za prevzem težaških, zidarskih in železobetonskih del pri gradnji nove osnovne šole v Murski Soboti od ponudnika N. N.«,
B. >Ponudba za prevzem tesarskih del pri gradnji nove osnovne šole v Murski Soboti od ponudnika N. N.«,
C. ^Ponudba za prevzem krovsko-kleparskih del pri gradnji nove osnovne šole v Murski Soboti od ponudnika N. N.«
neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne.
Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo v poštev s pogojem, ako podjetnik v njih navede, da so mu znani vsi pogoji in da jih brez pridržka sprejema. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Kavcijo v višini 10% (desetih odstotkov) od ponudbene vsote je položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri Občinski hranilnici v Murski Soboti v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«. Kavcijo je mogoče položiti tudi v gotovini.
Blagajniško položnico o položeni kavciji, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje 1940, odobritev ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti je hkrati z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije.
Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega specialno legalizirano pooblastilo, da smejo zastopati svojo tvrdko pri licitaciji.
Občina si izrečno pridržuje pravico, vse ponudbe brez kake obveze odkloniti, ako spozna to za potrebno.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
V primeru, da prva licitacija ne uspe, se bo vršila druga licitacija z istimi pogoji po preteku osmih dni, to je dne 22. avgusta 1940. ob 11. uri ravno tam.
Občina Murska Sobota dne 13. julija 1940.
Štev. 1119/40.
*
2076
Objava.
Gospod dr. Lovrec Franjo, advokat iz Celja, se je dne 9. julija 1940. pre-
selil s svojo pisarno v Šmarje pd Jelšah.
,V Ljubljani dne 15. julija 1940.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
*
Razne objave
2040-3^3
Poziv upnikom.
Hranilnica in posojilnica v Loki Prl Zidanem mostu r. z. z n. z. v 1 ikvida-ciji se je razdružila in poziva upnik® zadruge, naj prijavijo v šestih meseci« svoje terjatve do zadruge.
Likvidatorji-
2# Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico za kol®* št. 218134 in jo proglašam za neve* ljavno.	.
Gašpar Imre, Lucova
*	2085
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za p,®|* niški avto Chevrolet evid. št. 2685 d* jo proglašam za neveljavno.
Knafelj Drago s. r' ,	Poljčane.
*
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacij® št. 873 na ime Mayer Emerik mb r Ljubljane, izdano od uprave policij® Ljubljani in jo proglašam za neveljavn • Mayer Einerik
*	2081
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico motorno kolo (evid. št. tablice 4858) * bencinsko karto in proglašam oboje 1 neveljavno.
Mazi Vid s. r.» .
Jezero pri Ljublj®0
*	200*
Objava.	Ai
Izgubil sem izpričevalo I.a razre® drž. klasične gimnazije v Ljubljani 1. 1939./40. na ime: Serini Artur iz ^ gatca. Proglašam ga za neveljavno.
Serini Artur s- r’
2062—2
Objava.
št-
Izgubil sem »sitničko priznanico* 10/29 in jo proglašam za neveljavno-Vogler Ernest s- r ’ avtoprevoznik, Cank®v
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. , Tiska Ir zalaga Tiskarn« Merkuje X Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.