V Ljubljani, dne 17. novembra 1928.
Posamezna šievilka 1 Din
Leto L
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Novi udarci delavstvu
V oblastnih skupščinah so klerikalci izglasovali ogromne davčne obremenitve, ki zadenejo predvsem delovno ljudstvo.
Ljubljana, 16. novembra.
Z nastopajočo zimo se pojavlja po* manjkanje še v večji meri. Armada brezposelnih se z vsakim dnem zvečuje in neštete družine s strahom gledajo v bodočnost, ne vedoč, ali jim bo sploh mogoče še ohraniti si življenje. Lakota in bolezen sta brezusmiljeni spremlje: valki brezposelnosti. Toda ne samo brezposelnosti. Tudi drugih težkih so~ cijalnih in gospodarskih razmer, ki se pojavljajo poleg brezposelnosti.
Draginja vsakdanjih življenjskih po; trebščin se stalno veča. Zaslužki so majhni in nemogoče je delavcu, da za zaslužen denar preskrbi sebi in svoji družini vsaj najskromnejša sredstva za življenje. Odpomoči ni od nikjer. Ka? kor rečeno, še poslabšujejo se življenj; ske razmere. Podjetniki se odločno bra* nijo zboljšati mezde. Najraje bi mezde celo znižali. Delavni čas se protizako* nito podaljšuje; nadurno delo se nikdar posebej ne plača. Upravičeno trdi de; lavstvo, da slabših časov še ni doživ; Ijato, tudi ne v strahotni vojni dobi.
Ni čuda, da je nezadovoljstvo med množicami delovnega ljudstva vedno večje. Lažje bi marsikdo nosil svoj križ, če bi bilo vsaj nekaj izgledov na boljše čase. Najtežje pa je, da trenotno teh izgledov sploh ni. Kajti gospodarstvo in socijalno življenje je v prvi vrsti od; visno od urejenih razmer v vrhovni upravi države. In prav tam je pa naj; več gnilobe. Na zloglasni balkanski na; čin se postavljajo vlade, ki niso odgo; vorne ljudstvu in za katere poleg par; tijskega interesa ne obstoji ničesar drw gega na svetu. Glavno je, da so partij; ske blagajne polne, da so zadovoljni partijski priganjači in ljubljenci, vse drugo je pa vladajoči gospodi deveta briga.
Ako v obupu zakriči proletarec, ga zapvo po zakonu o zaščiti države, češ da je komunist. Nihče ne vpraša po vzrokih obupnega odpora proti obsto; ječim razmeram, poglavitno je za tako; zvane čuvarje zakona, da udarijo s pen; drekom, če ta ali oni samo kihne pred visoko gospodo in ne kaže dovolj spošt; Ijivosti pred reakcijonarnimi mogotci. Prepričani smo, da bi vsak komunist takoj izginil, ako bi pri nas ne ustvar; jati režimovci s svojim nesrečnim go; spodarstvom sami predpogojev za poja; ve najekstremnejših teženj po spre* membi družabnega reda. Mnenja smo, da bi zaenkrat ne bilo uporabljati za; kona o zaščiti države proti komuni; stom, ampak proti nositeljem današnje; ga režima, ki ustvarja komunizem. — Vzroke mizernih družabnih razmer je najpreje najti in te je tudi najpreje ra; dikalno odstraniti — pa bo dobro!
Vrhovna državna uprava bi morala voditi državo k napredku in razvitku. Država bi morala nuditi delo in pošten zslužek. In kaj bi bilo lažje kot to pri nas, ki smo oblagodarjeni z bogato zemljo, neprecenljivimi naravnimi za; kladi, rudokupi in gozdovi. Navzlic srečnemu položaju, v katerem se na; haja naša država, gre vse rakovo pot. Kakor da bi bilo vse zakleto, ne mo; remo se in ne moremo dvigniti iz mU zerije. Države, ki so nastale po vojni v veliko neugodnejših razmerah kot naša, so že zdavnaj konsolidirane, le pri nas gre vse nazaj, mesto naprej k največjemu blagostanju vseh državlja; nov.
Kako so bili klerikalci zgovorni v ča; sih, ko so še jedli opozicijonalni kruh, v zabavljanju čez visoke davke, čez obupne socijalne prilike delovnega ljud; stva in čez najmanjšo okrnitev samo; uprav in demokratizma. Danes molče klerikalci. Pririniti so se k vladnim ja; slim in jedo dobrote in pozabljajo na vse, kar so svojčas smatrati kot zlo, katerega je brezkompromisno odstrani; ti. Klerikalci molče v spričo vse bede, brezposelnosti in odiranja ljudstva. Molče, ker so prodati svoja načela, svoj
•Naša u&tava predvideva' razdelitev države na oblasti. Slovenija je razdeljena na dve oblasti. Dolgo časa je minulo od izglasovanj a in uveljavljenja ustave do volitev v oblastne skupščine. Klerikalci so se ustvaritvi oblasti na vse kriplje upi rad. Mi pa smo stalno dvigali glas, dal je iz gospodanskih in -socijalnih razlogov nujno potrebno, da prično oblasti poslovati. Utemeljevali smo 'to svojo zahtevo s tem, da bodo oblasti pritegnile naše znaten del državnih 'davkov, da bo državna blagajna vsaj e enim svojimi delom prenesena v Slovenijo, da bo is tem d en ar jem mogla Slovenija sama gospodariti. Čim bolj se je uveljavljal beograjski hegemonizem in stekanje denarja v Beograd, od koder mi bilo vrnitve, tem bolj živo smo čutili potrebo po oblastih. V njih smo gledali realizacijo enakopravnosti Slovenije zlasti na gospodarskem in finančnem polju. Čutili smo, da morajo oblasti prinesti olajšanje (davčnih bremen na eni strani, na drugi strani pa smo živeli v domnevi, da bodo Oblasti znale s finančnimi sredstvi, katere jim bo odstopila država od svojih rednih dohodkov, 'bolj gospodarsko in koristneje upravljati, da bo torej v ljudstvo prišlo več	zadovoljnosti s
splošnim stanjem gospodarskih in socijalnih razmer.
Tekom časa -smo doživeli bridka razočaranja!. Volitve v olblasti so se izvršile, odločujoč Vpliv so dobili klerikalci, ki smatrajo oblastno skupščino in oblastne odbore za svoje strankarske organe. Na eni -strani smo se morali tega dejstva skoraj veseliti, ker smo mislili, da bo pri klerikalcih sedaj postalo meso, kar je bilo pri njih prej beseda. Pričakovali smo namreč, da bodo klerikalci zvesti- svojim obljubam, od idržave izposlovali del državnih dohodkov v svrho kritja potreb obeh oblasti. Oblasti so prevzele od države deil delokroga. S tem je država v izpolnjevanju dolžnosti razbremenjena, razbremenjena je tudi v izdatkih. Kmetijstvo je prešlo tna oblasti, zdravstvo spada' v dleilokrog oblasti, javna dela (ceste, mostovi) izvršuje oblast, ljudska prosveta je poverjena oblasti itd. itd. Na dlalni leži, da bi morala država za' izvrševanje teh dolžnosti dati tudi primerna sredstva na razpolago. Celo klerikalci sami, ki so odgovorni za usodo ljudstva, so na vsa usta1 vpili, da bodo denar od države dobili, da naj bo zato ljudstvo le pomirjeno, ker oblasti ne bodo tnalagalle nobenih novih bremen. Temu vpitju smo morali tem, bolj verjeti, ker so klerikalci sedeli in še sede tudi na ministrskih stolčkih v
program in zatajiti besedo, ki so jo dati ljudstvu, obetajoč mu doslednost v bo; ju proti nezdravim izrastkom našega državnega življenja. Klerikalci so se udi; njali velesrbijanstvu, beogradski cinca; riji in se objemajo z gospodi, katere so še do nedavnega časa pošiljati pod vi; slice, kot varalice naroda. Še več: že zdavnaj bi bite v državi zboljšane raz; mere, ako bi ravno klerikalci ne podpti rali v agoniji nahajajoči se izkorišče; valni režim.
Ljudstvo si bo dobro zapomnilo efti jaltsko politiko klerikalizma. Čim dalje bodo na vladi, tem hujši bo obračun; za tim več neljudskih dejanj bodo mo; rali klerikalci delati pokoro.
Stradajoče in brezposelno ljudstvo dobro ve, kjer so krivci njegove nesre; če. Trenotno je delovno ljudstvo v svo; ji akciji proti vladajočim še premalo močno. Toda sila se zbira in ventili se ob pravem času sami odpro.
Beogradu in so torej imeli možnosti in vpliva dovolj, da bi država oblastim poleg dolžnosti izročila tudi pravico do denarja. To se ni zgodilo. SLS je sicer znata za olblasti izposlovati razne politične koncesije, ki naj pridejo prav klerikalmiim mogofbem, ni pa znala izposlovati denarja.
Tako smo kljub najsvečanejšim obljubam- najvplivnieijših klerikalnih voditeljev doživeli, da se vsi državni davki še vedno stekajo v nikdar polno blagajno v Beogradu — 'doma pa smo dobili nove davke. Talko vidimo, koliko je vredna klerikalna skrb za gospodarski napredek ljudstva. Borimo se proti pretežkimi državnim davkom, SLS nam obljublja, da bo preskrbela, da davčni vijak popusti, medteim pa pride prav ista stranka in v naše žepe navrta nov davčni vijak, Ida danes iztiskata našo -davčno kri kar dva vijaka. Vidimo, koliko je vredna klerikalna doslednošt.
Delavstvo ima skrajno slabe plače, ki bi tudi pod ugodnejšimi prilikami ne zadoščale za življenje. Vsak pojav, ki more imeti za posledico podražitev živi j elnlskih porebščim, kruto udari predvsem delavstvo. Vsaka nova davčna obremenitev zemlje, obrti, trgovine in Produkcija podražaje življenske potrebščine, oni, ki je iz tega naslova ob-
Že pred' leti je pričelo ljubljansko »Braifetfvo'« borbo za odpravo nedeljskega pouka na vseh ljubljanskih šolah. Vložilo je na merodajna mesta nešteto spomenic ‘in jih podprlo z tehtnimi dokazili, da j,e skrajno krivično zahtevati odJ vajencev, da morajo tudi ob nedeljah v šolo- Priredilo je tudi pro-feslfai -shod v Mestnem domu, kjer je bila sprejeta ostra resolucija. Toda vse ni nič pomagalo. Odpor delodajalcev je bil močnejši m tako so vajenci morali tudi ob nedeljah v šole.
Lansko lefb je vzela to akcijo v svoje roke Narodna strokovna zveza. Nje Izvrševalni odbor jei na svoji seji razpravljal o tem vprašanju in prišel do zaključka, da je na visiak način doseči odpravo te krivice, posebno še, ker sam zakoni jasno dokazuje, da se mora dati mladostnim delavcem, med katere štejemo tudi valjence, popoln nedeljski počitek. NSZ je vložila na pristojno mesto zahtevo po odpravi nec deljskega pouka in podprla to svojoi zahevo z dokazili, katere smo navedli v zadnji in današnji številki.
Ta vloga NSZ je razgibala rešitev vprašanja. Delodajalci so pritisnili z vso močjo na veliko županstvo in zahtevali, da ostane pri sitarem. Za svojo zahtevo niso imeli nobenega tehtnega razloga, ra'zen, da so venomer poudarjali, da je obiskovanje šole ob nedeljah za vajence celo koristno, češ, ker sicer pohajajo lin se pokvarijo. Vsi pa znamo, da je glaVtoi vzrok bil v tem, dk se ne bi nedeljski pouk prenesel na de-lovne dni in da ja ne bi mojster žrtvoval nekaj ur več izobrazbi vajencai.
iLettbis je NSZ takoj ob početku šole ponovila svojo vlogo. Nje akcijo je podprlo učiteljstvo obrtno - nadaljevalnih šol, ki je samo sestaviloi spolmeniice in odločno zahtevalo odpravo nedeljskega pouka na vseh šolah.
Na ljubljanskem magistratu je bila sklicana seja šolskega odbora, na kateri se je na inicijativo Narodne stro-
davčen, prevali davek koncem koncev vedno na delavca. Obrtnik, ki bo po poračunu ljubljanske oblasti moral plačevati 30% doklado, bo podražil svoje izdelke; najmanj pa, kar bo naredil, je to, da bo skušal plače pomočniku znižali, ali vsaj jih ne bo zvišal, dasi bi bilo brelz novih davkov to morda dosegljivo. Kmet bo plačal 30% doklado k zemljarini, poljski pridelki se morajo podražiti.
Sloveinisko gospodarstvo 'bo v fetu 1929. obremenjeno z nad 200 milijonov Din oblastnih doklad. To je vsota, ki mora imeti svoj vpliv na splošne življenske prilike. Navidezno izgleda, da slovenske oblasti s svojo davčno politiko hočejo udariti le obrtnika, trgovca in industrijo in s tem seveda tudi delavstvo. Vendar pa bo tepen tudi kmet, ki poleg žita potrebuje tudi čevlje in blago za obleko. Res je: brez denarja 'tla nič. Toda denar mora dati država, vsaj oni denar, ki je bil prej namenjen za naloge, katere so sedaj prevzele oblasti. Klerikalci mogočnežem v Beogradu nočejo delati sitnosti. Zato so tiho in so raje .s samostojnimi novimi davki udarili po slovenskem človeku. Kako jim bo slovenski človek poplačal to veliko »ljubezen«? Ne more jo poplačati drugače, kakor da pri prihodnjih volitvah vzame v roke bič in, jih razžene. Kaj k tej davčni politiki pravijo krščanski socijalisti, ki morajo vendarle videti, da taka politika položaja ne olajša, nasprotno ga znatno poslabša? Aili morajo molčati ir, smejo samo še volti?
kovne zveze 'sklepalo o odpravi nedeljskega pouka na obrltno - nadaljevalnih šolah. Bila se je huda borba. Delodajalci so z vso svojo močjo branili svoj interes, vendar so naleteli na hud odpor celo tami, kjer so pričakovali pomoči. Zastopniki nase zahteve so doprinesli talko tehtne razloge, da so prepričali celo nekaj treznejših obrtnikov, da je odprava nedeljskega pouka v njihovo korist in so potem tudi iti obrtniki glasovali za odpravo nedeljskega pouka na vseh šolah. Na seji šolskega odseka je 'tedaj padla odločitev v našo korist. Zmagali smo in dosegli, da bodo odslej vajenci celo nedeljo popolnoma prosti v smislu zakona o zaščiti delavcev.
Narodna strokovna zveza je zopet enkrat pokazala, da se da doseči zmago, če se vod!i boj stvarno in na vse strani podprt z neovrgljivimi argumenti.
Moraimo pa ugotoviti še to-le: Na seji šolskega odbora se ij'e javno, konstatiralo, da je za odpravo nedeljskega pouka prav za prav samo Narodna strokovna zveza, ki je poslala vlogo, dočim so ostale strokovne organizacije za nedeljski pouk. Nekdo je hotel odbornike prepričati celo o tem, da so se ostale strokovno organizacije z molkom v tej Stvari izrekle za nedeljski pouk. In predla je s te strani trda. NSZ je sicer takoj naprosila Delavsko zbornico, da -opozori ostale strokovne organizacije na odločilno boibo in jih pozove na solidaren nastop, pa ni bilo pomoči od nikjer. NSZ je stala v borbi osamljena in izahvaliti se ima le učite!j-sltvu obrtno-nadaljevalnih šol in nekaterim javnim činiteljem, da se je borba končala z zmago.
Nas le veseli, da smemo konstatirati,
da je uspeh na odpravi nedeljskega pouka edino le Narodno strokovne zve-
ke in ji moraimo zato izreči vse priznanje!
.............. .........
Velik uspeh Narodno strokovne zveze.
Kongres ZMoralne Internocijonnie
nn Dnnniu
V septembru je na Dunaju zboroval -kongres nosilcev obveznega socijatnega zavarovanja posameznih držav. Zastopana je bila tudi Jugoslavija po odposlancih Osrednjega urada za zav. delavcev, ki je nosilec našega obveznega zavarovanja v državi.
Iz obširnega programa naj omenimo samo točko o stanju bolniškega zavarovanja in o njegovi mednarodni ureditvi. Referent je ugotovil, da je danes obvezno bol. zavarovanje uvedeno v 22 državah; stremljenje gre za tem, da se to število razširi. V tem pogledu je Mednarodni urad dela v 1. 1927 sprejel posebno ikonvencijo, ki stremi za tem, da se bolniško zavarovanje razširi tudi na ostale države. Resolucija ipovdarja: koristno more biti le obvezno zavarovanje, krog zavarovancev se ima razširiti na vse nesamostojne pridobitne 'delavne osebe, prispevki in podpore naj
S štrahom zasledujemo časopisne vesti. 'Vsaki dan prinašajo poročila o (težkih in smrtnih nezgoldah posameznikov ali četo večjih skupin. S čudno brezbrižnostjo gremo preko (takih vesti in smatramo, kakor, da vsi ti žalostni dogodki spadajo k samo po sebi razumljivi dinevni potrebi. Usoda tako hoče, se tolažimo in se morda malo stresemo le ob misli, da se tudi nam more pripetiti kaka Itežja ali celo smrtna nezgotda. V tragedijo samo pa se ne poglobimo. Im vendar (so to težke tragedije življenja. Prizadeti so padli kdt junaki detla, v borbi za življenski obstanek, v borbi za napredek človeka. Družina nima očeta, celo krdelo nepreskrbljenih otrok taVai izgubljeno po bornem stanovanju, žena hira in umira, ker nima živeža zase in za družino. Materi je bil Vzet sin, njena edina opora, 'dekletu je električni tok ubil fanta, sestre pogrešajo brate, bratje sestre.	; -
V mali Sloveniji je mesečno več desetin smrtnih nezgod, redno mesec za mesecem. Vmes pa pridejo velike katastrofe v rudnikih, na železnici, v tovarnah itd. Narodno gospodarstvo izgublja dobre delovne moči, (družine svoje (rednike. Socijalne in gospodarske posledice so strašne. K temu se pridružuje 'Stalno večje število težkih nezgod, ki imajo za posledico trajno delanezmOžnost.
(Problem obratnih nezgod je važna stvar. Probiefm ni važen samo iz socijalnih razlogov, on je v enaki meri važen tudi i z 'Splošno na ro dno- gospo-darških razlogov. Število všled nezgod izgubljenih ielovnih dni je ogromno
§ 459.
Že zadnjič sem obljubil, da bom nadaljeval o tej žalostno-vesali zgodbi, kako je prišlo pod paragraf kar šest odličnih zastopnikov delavstva.
Ih danes naj povem o znameniti obravnavi.
Šest nas je sedelo na trdi leseni klopi pred strogim sodniškim obrazom. Prav za prav nas je na tej nič kaj prijazni Mopici sedelo samo pet, ker je eden naših tovarišev bolj mobel in je poslal svojega odvetnika. Tu moram povedati prvo krivico, ki se mi je takoj začetkoma zgodila. To je zastran odvetnikov. En sam je imel enega celega odvetnika, štirje so si enega delili in jaz sem bil brez njega vzlic temu, da visim pod velikim paragrafom.
No, pa ne bo hudega, moj paragraf se je že skrčil. Kar odleglo mi je oni dan, ko sem srečaj prijatelja — sodnika in ga 'pobaral, kako in kaj da je s paragrafom visoke številke 459. Pa me je debelo pogledal in povprašal, ee mi (je kaj
bodo prilagođene osebnim potrebam, na prispevkih naj sodeluje tudi država in druge javne korporacije, ustvaritev krajevnih delovnih skupnosti vseh nosilcev zavarovanja.
Važna je bila tudi razprava o ureditvi bolniškega zavarovanja v obmejnih pokrajinah. Danes so zavarovanci, ki stanujejo v eni državi, zaposleni so pa zopet v drugi državi, v slučaju obolenja skoraj brez vsake pomoči. Zato je kongres v posebni .resoluciji povdaril načelo: osebe, ki stanujejo v obmejnih krajih in prehajajo iz ene države v drugo, naj imajo po meddržavni pogodbi možnost, da se poslužujejo zdravnika, zdravil, bolnic na kralju ali v bližini svojega 'bivališča, ne da bi morali nositi razliko na raznih tarifah, ki veljajo v obeh obmejnih državah. Tudi Slovenija, zlasti Štajerska potrebuje tako ureditev obmejnega bol. zavarovanja.
Mnogokrat more biti posamezna nezgoda za posamezen obrat naravnost katastrofalna:	delo ubije najboljšega
delavca, morda edinega, ki je bil pri (dotičnetm delu koristen strokovnjak. Obratne nezgode j amil jejo podjetju kredit, mu otežkočaijo kalkulacijo, povzročajo pravde in najrazličnejše (upravne ukrepe iralznilh uradov in oblasti. Obratne nezgode predstavljajo efektiv in denar in mnogo, mnogo indirektnih izgub. Odškodninski in jamstveni zakoni urejajo (dolžnost povračila škode, ki je prizadetemu ali njegovi družini vsldd Obratne nezgode nastala. Pri nas je to vprašanje urejeno v obliki zavarovanja za slučaj obratnih nezgod. Zavarovalna institucija nosi vsa bremena, ki izvirajo iz obratnih nezgod v obliki rent in podpor, katere v smislu zakonitih predpisov mora plačevati zakonitim upravičencem. Preprosta je resnica: čim manij nezgod, tem manj je odškodnin, tem manjši morajo biti prispevki, katere mora narodno gospodarstvo plačevati v -kritje takih izdatkov.
Problem obratnih nezgod je zato eminenten gospodarski problemi. Zanimati mord ne samo (delavca, aimpak v enaki, ako ne v večji meri tudi delodajalca in celotno javnost. Milijoni in milijoni narodnega premoženja gredo na račun obratnih nezgod v izgubo.
Daši je pri problemu obratnih nezgod neposredno in v prvi vrsti prizadet delavec, Iker žrtvuje svoje življenje in zdravje, vendar vidimo, da so problemu preprečevanja nezgod prvi posvetili vso skibno pozornost gospodarski krogi. Ne pri nas, pač pa zunaj v kulturnem ‘svetu. Storili so to pač zato,
zgorelo ali sem se drugače kaj proti ognjavarnosti pregrešil. Baje, da je ta paragraf namenjen v prvi vrsti dimnikarjem. Nak, tu je debela pomota. Ta paragraf se me je krivično prijel, Ta bo držal samo pri tovarišu Pitaku, Iki je kadil in hotel z dimom zažgati vevško. Tega naj primejo po 459, mene naj pustijo, saj sem ga samo gledal, kako je kadil. In če pa že moramo vsi tajniki zaradi cigarete solidarno odgovarjati, naj se upošteva kot olajševalna okolnost to, da sem pljunil in s tem hotel že v kali zadušiti ogenj. S tem je tudi .podan dokaz resnice o moji popolni nedolžnosti.
Pa bodi tako ali tako. Slavna sodnija se je zmotila za celih 40 paragrafov in baje spadam pod 419. No, ja, o tem se da govoriti. Saj ta ne izgelda tako hudo kot oni 459 in morda je za tega zapisana celo «custodia honesta». Potem se da govoriti, saj kak teden dopusta in počitka ne bi bilo napak.
Preidimo k razpravi sami. Pet nas je sedelo na klopi in lepo po vrsti smo se
ker so po preprostem računu prišli do prepričanja, da zmanjševanje nezgod pomeni direkten gospodarski dobiček, ki se izraža v najrazličnejših Oblikah na zelo viden način. Potrebo naj intenzivnejšega (skrbstva za preprečevanje nezgod so pokalzale (tudi 'države v svoji zakonodaji in v najpopodnejši organizaciji raznih uštanov in naprav, ki naj služijo preprečevanju nezgod Pri nas 'So v tem le prav skromni začetki. Imamo inspekcijo dela in konec. Inspekcija dela nima ne denarja, ne uradni-štva. Tako tudi izgleda potem reševanje vprašanja prepreoeivanija obratnih nezgod.
Privatne inicijative ni. Velikopotezne organizacije 'tujih držav bi mogle našim beograjskim krogom nuditi živ vzgled, kako sa tudi s tem sredstvom ■utrjuje moč gospodarstva. Drugače so naši gospodarski krogi za vsako stvar, katera prinaša dobiček. Le tu nočejo
STAVKA STEKLARJEV KONČANA.
V zadnji Številki smo (poročali o stavki /Steklarjev, ki je ‘trajala dolge štiri imesece. Stavka je končana, ker je med lastnikom steklarn Abelnom in delavstvom dosežen sporazum1. Delavstvo je doseglo odpravo plačevanja dela po stari metodi in uvedbo modernejšega izplačevanja. Značilno za naše razmere je, da se je sestavili .sporazumni protokol samo v nemščini. Steklarji so s to svojo zmago ponovno pokazali vsemu delavstvu, da morejo prinesti zmage le organizacije in je zato sveta (dolžnost vsakega delavca, da se organizira v svoji organizaciji.
TUDI STAVKA KOVINARJEV NA MUTI KONČANA.
Mezdno gibanje kovinarjev na Muti je končalo z uspehom. Kovinarji so v boju s 'svojimi delodajalci dosegli 15% povišanja temeljnih plač. Tudi tu je (zmagala organizacija in zopet imamo dokaz, da je le v organizaciji moč in uspeh.
OPEKARNA DERWUSCHEK V LEITERSPERKU.
Že pred leti smo se obširno bavili z opekarno Dervvuschek, ki predstavlja pravo suženjislko kolonijo v bližini Maribora. Mezde so tam take, da ne more delavec od nje ne živeti ne umreti. Plače se kretajo od 2 do največ 3.25 Din na uro. Podjetje ne trpi organizirane delavce in smo mi iže pred leti zaman skušali vzpostaviti organizacijo.
Podjetnik Denvnsdhek bi najraje sam organiziral svoje delavce in je trdno prepričan, da se jim bo takrat najbolje godilo. Poglejmo', kakšen famozen letak je izdal g. Derwusohek:
Mojim delavcem!
INI moje načelo, Vam. skrajšati zaslužek, pač pa ne utegnelm plačevati mezde, katere z oziram na ogromni padec cen opekarskih izdelkov ogrožajo na-daljno obratovanje. Jaz ne trpim nobene organizacije, ne trpim plačanih sovražnikov in tudi mi ni (treba, da na-
vsedli. Veliki grešniki na desno, ta mali proti levi. Jaz sem bil na levi predzadnji in Žužek je bil poleg mene. Prijazno strogi sodnik nas je (povprašal, kdo da smo, kako se pišemo, kje stanujemo, kdaj, smo irojeni itd. in izgledalo je tako, kot (bi nas ne poznali, čeravno so nam poslali plavi pisemčelk in so prav dobro vedeli, kdo da smo in kje stanujemo. Odgovarjali smo lepo po vrsti Zadnji je 'bil Žužek. Tega ‘bi res lahko malo zašili, saj je «kleri!kalec» in tega niti ne taji. Ne bo mu škodilo, recimo, kakih 14 dni «custodie honeste®. Bo že Štukelj skrbel, da (bo v tem času prebral polovico vseh knjig njegove lepe kmjižnjice.
Razprava sama je pokazala žalostno sliko, za kaj vse se je treba pri nas zagovarjati. Obdolžnica nas toži, da smo govorili na neprijavljenem shodu, katerega sploh ni bilo. Tudi hoče vevška papirnica na vsak način dokazati, da smo prignali na namišljeni shod cele mase tujega ljudstva. Upam, da nam ne bo težko dokazati resnično stanje, ki
videti dobička. Sedanji (novo izvoljeni predsednik Amerike g. Hoover je pri-poznamo dober gospodar. Organiziral je veliko gibanje za borbo proti indu-strijislkim izgubam. Kot dalekoviden človek ni pozabil počrtavati (dejstva, da obratne nezgode v zelo znatni meri prispevajo k industrijskim izgubam. Zlato je paralelno z glavno akcijo organiziral (tudi akcijo (za preprečevanje nezgod. Danes je ta organizacija postala v Ameriki vsesplošna narodna potreba. Prihranki na narodnem premoženju znašajo visoke milijone dolarjev.
Našo delavstvo mora postajati /bolj pozorno na ta velevažen socijalni problem. Stremeti mora za izpopolnitvijo tozadevne zakonodaje — in za tem, da zasebna inicijativa začne misliti, kako zmanjšati vedno večje število obratnih nezgod. Varujmo življenje sebi in dru-gim!
dalj ujem. obratovanje. Kdor hoče biti dostojen in hoče zastopati molj pro-speh, najde pri meni vedno zaslužek im delo. Kdor pa je nezadovoljen, naj si išče drugod službo. Letošnje mezde ne morem plačati pod nobenim pogojem in Vaim Vsied teiga naznanjam; da bodem v spomladi leta 1929 plačal one mezde, katere sem plačal prej, ko (Ste se organizirali. Ako pečarji nočejo pristati na 45 Din od 1000 komadov, bodem iste iz obrata izločil, ker dobim zadostno število delavcev, ki (bodo de-ali za mezdo iz leta 1927.
Vaiša organizacija zahteva samo ogromne meizde in onemogočuje mimo delovanje z Vašim' delodajalcem in da je tako razmerje nevzdržljivo, mora vsak pameten člbtvelk spoznati. Vi ste izgubili vsako spoštovanje pred Vašim delodajalcem in mislite, da leži cela situacija v Vaših rokah, kar je nesmisel od Vas, ker povsod mora biti gospodar in sluga.
Kdor (bode izstopil iz organizacije in bo delal za irmeizdla iz kita 1927, tega
bom zaposlil, na vse druge se ob koncu Obratovanja ne bom oziral.
Uspeh, ki ste ga za vašo organizacijo dosegli, ali hočete še poznejei doseči, je nestvor, ker več kakor mora delodajalec plačevati, nihče ne more od njega zahtevati, da dela delodaljalec samo za svoje organizirane delavce in da se pusti vrhu tega od (tistih šikanirati. Vaša organizacija, ki niti ne upošteva Vašega delodajalca, veliko zahteva in malo štori, utegne Vam več škodovati kakor koristiti. Jaz bom moje delavce sam organiziral in Vi boste zadovoljni.
Kollerung 1929.
MinimaMeistung 160 Wageirl voli auf-gelegt oder 63 ma in 10 Arbeitsstunden wie 1927/28; 3 Aufhacker pro' Stunde Din 3.25, zusamlmen Din 97.50 ; 6 Auf-lader pro Stunde Din 3.—, zusammen Din 180.—;	4 Kippwagerlfahrer pro
Stunde Din 2.75, zusammen Din 110.—; 2 Einrahtaer pro Stunde Din 3.25, zu-salmlmen Din 65.—; 1 Mischer pro Stari-
ho pokazalo, kakih metod se poslužuje kapitalist, da bi zastraši! delavstvo, ki naj bi mu potem še bolj hlapčevalo.
Zaradi zaslišanja novih prič se je razprava preložila. Iz nič bo nastala dolgotrajna razprava, ‘ki se 'bo razblinila v nič, ker na stvari res nič ni in se vsak dan tridesetkrat sproti čudim, kaj 'je bilo vevški tega treba.
Mi se ne ustrašimo tako kmalu sodnika, če vemo, da so naša dejanja zakonita in se jih zato smemo poslužiti. Našega delavstva se s šikanami ne da ustrašiti, je dovolj zavedno in odločno, posebno ono iz Vevč. Škoda potem pota in stroškov, ko se že v naprej ve, da bo rezultat ničev.
O razpravi sami bom še poročal. Že danes pa povem, da (bom vrnil milo za drago in zastavil vse svoje sile, da se iz (arhiva državnega pravdništva poišče akt nekega velikega gospoda pri vevški in z vso odločnostjo zahteval, da se javnosti pove, kaj in kako je z afero tega gospoda. Danes toliko, prihodnjič več.	V. K-
Vedno več nesreč
Problem obratnih nezgod že gospodarski problem. — Nezadostna skrb za preprečevanje oblastnih nezgod. — Varujmo življenje sebi in družini.
Mezdna gibanja
de Din 2.50, zusamrnen Din 25.—; 5 Wagerlfahrer pro Stunde Din 2.25, zu-samrnein Din 112.50; 8 Alererinneni pro Stunde 2.—, zusamimen 16.—. 30 Lente zusanrumen Din 775—, Dim 12.— pro m3.
iMehr 'Leiistlunig melhr Verdi en st, we-nigeir Leisitunig vvemiiger Verdiienst!
Derwuschek, 1. r.
»iMehr Leistung imohr Verdienst«, talko pravi famiozna poslanica delavstvu. Kako si podjetnik to zamišlja, je vprašanje zase. Če ima delavec po 2 dinarja na uro in deda deset ur dnevno, pa ne dela, ampak gara kot živina, kolikor je nam znano po običaju, ki vlada v tej opekami, zasluži 20 Din dnevno in s tem nalj ise delavec oiblači, preživlja in plača stanovanje. Delavci so stopili v stavko, o kateri poročamo prihodnjič.
VELIKO IZPRTJE KOVINARJEV V NEMČIJI.
V Nemčiji je kovinska industrija iz-prla nad 250.000 kovinarjev. 31. oktobra se je vršila v Berlinu razprava med zastopniki kovinarjev in zastopniki težke železne industrije. Razpravo je vodil državni minister dela. Ker je -bil rezultat razprave nepovoiljen za delodajalce in ker s,e je vlada postavila na stran delavstva in vzela v zaščito njihove interese, so industrijalci odgovorili z iz-pntjem, katerega so pričeli takoj izvajati.
Izprije Ibo imelo posledice tudi za rudarje in je pričakovati, da se jih bo v masah odpuščalo. O tem velikem iz-prtju bomo še pisali.
mu ne sme biti mar prav nobena druga L var, kakor samo delo v zakajeni delavnici.
Pravni razlogi. In tako mi bodi dovoljeno, da se dotaknem one kočljive točke, ki je prav z-a prav edini in pravi vzrok odpora proti odpravi nedeljskega pouka in ki jo je gospod I. B. v neki številki »Jutra« le malo predebelo podčrtaval, to je škoda, ki bi jo- morali utrpeti gg. mojstri, če se prenese pouk na delavnike. Račun o delavnih dnevih nam prinese najhitreje jasnost, šolsko leto traja 7 mesecev. 'Vajenec hodi v šolo na mesec štirikrat po 8 ur, kar odgovarja 4 delavnim dnevom po 8 ur. Vse leto presedi vajenec 28 dni v šoli. Ker ima leto 300 delavnikov, je vajenec mojstru polnih 272 delavnikov na razpolago. Jasno je, da z uvidevnostjo od strani delodajalcev tudi ta stran ne izjeda tako tragično, kof se navadno pri vsaki priliki tako zelo poudarja. V 272 delovnih dneh ima mojster 'brez vsakega pretiravanja povedano, gotovo toliko iprislužka od vajenca, da mu v svoji pravičnosti brez premisleka in brez
obotavljanja lahko dovoli in tudi iz srca privošči prosto nedeljo.
Še na nekaj moram opozoriti! Ako odpade nedeljski pouk, odpade tudi ne-nedeljska kurjava po šolah, ker zadostuje enkrat založena peč tudi za popoldansko toploto. Občina -bi pri kurivu prihranila znatne zneske, ki bi jih lahko porabila za kako drugo potrebščino.
Moj predlog se glasi: Poučuje se naj samo ob delavnikih. Kjer pa dopuščajo učne razmere in ni pomislekov glede vajenčeve strokovne šolske izobrazbe, maij se vajenci razvrstijo po razredih in oddelkih tako, da bo imel mojster vsak šolski dan vsaj po enega ali pa pri višjem številu vajencev v delavnici, po dva vajenca na razpolago.«
Mi se docela strinjamo s tako utemeljitvijo, ki je skoro enaka oni, katero smo mi dali po tejj stvari in ponovno ter odločno zahtevamo: nedeljski pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah naj se takoj ukine. O tem vprašanju nismo rekli še zadnje besede.
Nedeljski počitek za vajence
Vzgojni in pravni razlogi za ukinitev nedeljskega pouka na obrtno-nadaljevalnih šolah
{(Nadaljevanje).
Vzgojni razlogi. -Pa vzamemimo vajence, ki so stalno v Ljubljani. Ah ni nadvse razveseljiv pojav, da se je obrtni naraščaj lotil petja, telovadbe, tam-buranja, gledaliških nastopov in slično? Kolikokrat čitamo v novinah, da se je tal ah oni na tej in tej prireditvi n. pr. Pri kolesarski dirki, nogometu, lahki atletiki, plavalni tekmi itd. posebno obnesel, ter ga najdemo v seznamu obrtnih vajencev? Ali ni sveta dolžnost vseh poklicanih činiteljev, predvsem vzgojiteljev, med katere spadajo nedvomno gotovo v prvi vrsti tudi gg. mojstri, da tako stremljenje z vsemi sredstvi podpirajo in s tem odvračajo obrtniški -naraščaj, to je svoje naslednike od pogubnega vpliva pocestne tovarišije? In -telovadne organizacije s produkcijami svojega naraščaja, kjer se vrši vse pod nadzorstvom izkušenih vaditeljev, in turistika, ki je zajela danes vse sloje, ter zimski sport, ki je bil ipoprej -namenjen samb izvoljenim sta-novom.
Poglavitni moment v splošni vzgoji in naobrazbi pa so predavanja. Zveza kulturnih društev, Prosvetna zveza in druga izobraževalna društva so si nadela težavno pa jako hvaležno nalogo, izobraževati širše sloje naroda na podlagi skioptionih slik in izbranih filmov ob poučni besedi strokovnih predavateljev proti malenkostni vstopnini, kjer se obravnavajo pereča vprašanja kužnih, spolnih in drugih bolezni, ki se šarijo vsled nevednosti tudi med našim narodom, dalje umetniški filmi, ki vzbujajo bodočemu obrtniku čut do lepote, posnetki iz narave, posnetki iz zgodovine človeštva, najnovejše iznajdbe itd. Ali se ne čuje -nekam smešno in neverjetno, da vajenci ne poznajo ljubljanskega muzeja, kjer bi lahko videli marsikaj, kar bi jim v obrti dobro služilo, da nimajo smisla za čtivo in za knjižnice, da ne poznajo niti bližnje ljubljanske okolice. Ali niso predavanja namenjena osobito onim slojem, ki niso imeli
Ooletnica Rapalla
Akademska omladina je sklicala za v ponedeljek 12. t. m. manifestacijsko zborovanje v -Unionu v spomin žalostne obletnice Rapalla. Na to svojo manifestacijo je povabila tudi ljubljansko delavstvo, ki se je valbilu odzvalo. Za ljubljansko narodno zavedno delavstvo je na spominskem zborovanju govoril predsednik Narodno -strokovne zveze tovariš Rudolf Juvan, ki je orisal bedo našega delavca v zasužnjenem Primorju, orisal pa tudi veliko škodo, ki jo tr-pi naš domači delavec z importacijo italijanskega delavstva. Naglasil je, da ac nettunska konvencija škandal za naš narod, ker daje Italiji, odnosno njenemu lačnemu delavstvu vso pravico prihajati v naše kraje za kruhom. In tako se dogaja, da sprejemajo italijanske firme v naših krajih! samo -importirane italijanske delavce, medtem ko naš domačin strada in prihaja v Ljubljano za krunom. Ljubljana pa mu ga ne more dati, ^er ima sama na stotine brezposelnih.
nikjer drugod prilike, dobiti jasnega i-n lahko pojmljivega vpogleda v znanost? Vse našteto pa se vrši povečini ravno ob nedeljah dopoldne, ko sedijo vajenci in vajenke v šolskih klopeh, medtem ko gre splošna naobrazba naroda v vseh različnih oblikah tiho mimo njih. Ko pa mine vajeniška doba in se mladim pomočnikom odpre na stežalj vhod v javno življenje, pa istoje v družbah in društvih v popolni- goloti. In takrat občutijo vso resnost zamujene preteklosti. ^ Ni čuda, ako se ogibljejo boljše družbe, ko čutijo sami v sebi, da so okolici odveč, da jih smatra svet za manj vredne ljudi. Po skritih beznicah si iščejo utehe in tovarišije, ko pa si ustvarijo svoje gospodinjstvo v Obliki zakona, pa poglejte, kako živi mnoga -taka družina! Kaj vse store za vajence po drugih državah! Poglejmo samo Nemčijo, ki se ji ne more odrekati skoro prvega mesta v obrti in industriji. Tam imaljo vajenci vsak dan pouk, imajo vajeniške domove, javne knjižnice za nadaljevanje -strokovne izobrazbe, stalna predavanja, skupne izlete po nalj modernejših delavnicah in še drugo. Nedelja pa je dan oddiha in zbiranja svežih sil za nastopni teden. Saj še živina ob nedeljah počiva. Ni torej prav -nič čudežnega, -da tako vzgojeni vajenci daleč prekašajo v inteligenci in produktivnosti vajence sosednjih držav; zato pa tudi rastejo dnevno nove praktične iznajdbe v vsakem pogledu kakor iz tal ter širijo sloves in dobro ime obrtnika po vsem svetu. Kdor je imel kdaj priliko, priti z res izobraženimi obrtniki v stik, ta je lahko- sp-oiznal njihovo samozavest, ki donaša njim samim, pa tudi njihovim družinam in vsej okolici prvovrstno blagostanje. Jaz, ki se ukvarjam kot sin bivšega malega obrtnika po različnih obrtnih nadaljevalnih šolah že nad 26 let in sem imel priliko opazovati od vseh strani in v najmanjši kotičke obrtnikovo življenje, gledam vajenca kot človeka in ne kot stroj, ki
Govornik je izjavil popolno solidarnost delavstva z vsem našim narodom, ki odločno zahteva, da se skrb za naše primorske brate potroji in da se jih ne pusti umreti počasne, a sigurne smrti. Nočemo vojne, je dejal naš predsednik, proti vojni smo odločno in je proti njej ves svet, zahtevamo pa, da je naša diplomacija odločnejša v obrambi pravic naših bratov v Italiji in stremeti moramo za tem, da se tem1 bratom pomaga za vsako ceno. S klicem «Živel‘o naše Primorje« je naš predsednik zaključil svoj govor. Zastopnik delavstva je bil burno in simpatično pozdravljen od ma-nifestantov, katerih je bila dvorana Uniona nabito polna.
Na proslavi so govorili tudi drugi zastopniki društev, ki so vsi izražali simpatije za neodrešeno Primorje. Zborovanje je vodil akademik g. Iskra, ki je z živo besedo predoči! trpljenje naših primorskih bratov.
Proslava sama bi se bila končala z lepo poulično manifestacijo, da ni po-segla na Marijinem trgu policija vmes,
Voditelj levičarjev ali komunistov g. Gustinčič je smatral za nujno potrebno, da si zapoje -novo in veliko hvalo, ki jo je baje dosegel z odpravo nedeljskega pouka na obrtno nadaljevalnih šolah. V zadnji »Enotnosti« si je g. Gustinčič postavil spomenik, ki naj bi na večne čase poveličeval njegovo »veliko« delo. Zakaj in čemu si je g. Gustinčič postavil spomenik, nam ni znano, znano pa nam je, da si tega 'spomenika in zahvale ni prislužil in da se je zaenkrat odičil s pavovim perjem.
V začetku članka pravi g. Gustinčič, da je dalo- učiteljstvo hvale vredno inicijativo Za odjpravo nedeljskega po-luka, kar pa me odgovarja dejstvu. Inicijativo za odpravo nedeljskega pouka je že pred leti dala delavska mladina, zbrana v »Bratstvu«, .sama, ki je imela v to svrho tudi protestni shod. Akcijo je potem nad al j evala Narod no-Strokov-nd zvieza, ki je že lansko leto zahtevala ukinitev nedeljskega pouka na vseh šolah. Svojo staro zahtevo je takoj začetkom letošnjega leta NSZ ponovila in ni dala miru prej, da se je o nedeljskem pouku začelo resno razpravljati na odločilnih mestih. Učiteljstvo je v vsem početku s simpatijo, pozdravilo korak Narodno strokovne zveze in se mu pridružilo. G. Gustinčiču je najbrže to prav dobro znano, toda Bog varuj, da bi to resnico napisal v svojem glasilu. Vajenci in delavstvo bi lahko Pdtelm vprašali sodifuga Gustinčiča, kje je bil om in kje njegova organizacija ob vsem početku bolja za ali proti ne-
deljskemu pouku. G. Gustinčiču je gotovo znano in če ni, mu povemo mi, da se je na eni ise'ji šolskega odbora v Ljubljani konštatiraflo, da edino Narodno strokovna zveza forsira odpravo nedeljskega pouka, medtem ko so ostale organizacije za nedeljski pouk. NSZ je nato zaprosila Delavsko zbornico, naj prizove ostale organizacije, da podprejo njeno borbo. V koliko je Delavska zbornica to našo željo upoštevala, nam ni znano. Znano nam je le to, da smo imeli v boibi edino podporo v učiteljstvu, ki je skoraj kompaktno podpiralo našo zahtevo. Naša borba ni bila zaman. Kakor poročamo na drugem mestu, smo dosegli uspeh in na ta uspeh smo ponosni.
Tako izgleda resnično stanje o tem vprašanju in v njem ne vidimo prav nobenih posebnih zaslug sodruga Gustinčiča. Edina njegova zasluga, za katero si je v »Enotnosti« zapel velik -hvalospev, obstoja v tem, da je na koncu dolge debate pridejal svoj amen. Saim pravi, da je dobil besedo, ko so se drugi gospodje dodobra skričali. ,‘Po naše se to pravi: Ko je odločitev že padla, da se nedeljski pouk na vseh obrtno nadaljevalnih šolah ukine, se je oglasil itudi g. Gustinčič, ki si sedaj zaradi poznega govora lasti zaslugo za odpravo nedeljskega pouka.
Vse to smo ugotovili samo zato, da pokažemo javnosti, kako si znajo komunisti kovati zasluge v njihovi »Enot-niostii«.
Narodno-strokovna zveza
ŠT. PAVEL.
Otvoritveno predavanje. Podružnica Narodno-strokovne zveze v Št. Pavlu je imela v nedeljo 11. t. m. svoje otvo-
ki je z brutalno silo zaplenila dve primorski zastavi in brezobzirno udrihala po glavah manifestantov. V tem boju se je posebno odlikoval neki policijski nadzornik, ki je besno udrihal s svojo sabljo. Podpisani sem imel že parkrat priliko opazovati dotičnega nadzornika j>ri manifestacijah in demonstracijah in moram odkrito priznati, da ta gospod ob takih prilikah ne spada na ulico. V službi je drugače gotovo vesten in prav dober uradnik, pri uličnih nastopih med množicami pa ne more obvladati svojih živcev. S to konstatacijo ne mislim nikogar žaliti, najmanj pa dotičnega nadzodmika, katerega osebno mti ne poznam. Svetujem le policijskemu ravnateljstvu, naj pošilja med množice na ulico razsodne in hladnokrvne organe, da se v 'bodoče prepreči to, kar sem imel priliko videti pred frančiškansko cerkvijo in kar je g. Jovo Ferjančič v svoji izjavi v «Jutru» točno opisal.
Vladimir Kravos.
ritveno predavanje. Predavanje se je vršilo v dvorani g. Vedenika, ki je bila nabito .polna. Delavstvo je že pri prvem predavanju pokazalo svoje veliko zanimanje za kulturne prireditve, pokazalo pa je tudi, da je zrelo. Pred predavanjem je strokovni tajnik tov. Kravos pozdravil udeležence in jim prinesel pozdrave kulturno-prosvetnega odseka Delavske zbornice, ki je v letošnjem letu napravil zelo veliko za povzdigo delavske kulture. Tov. Kravos je ob tej priliki izročil v varstvo podružnice nov skioptikon, katerega je dala delavstvu v Št. Pavlu ua razpolago Delavska zbornica, odnosno nje prosvetni odsek. Po nagovoru je tov. Kravos predaval o »Dunajski revoluciji iz 1. 1848». Predavanje je zelo zanimivo in ga spremlja cela vrsta prav lepih skioptičnih slik. Burno odobravanje ob koncu predavanja je pokazalo, da je delavstvo bilo s predavanjem zelo zadovoljno. ____ Po-
družnica bo v kratkem imela svoj občni zbor, na katerem se bo spopolnii odbotr. Delo v podružnici se je poživelo in je treba zato čimpreje spopolniti odbor, v katerega bo treba izvoliti nekaj dobrih in agilnih tovarišev, ki se ne strašijo truda in ki bodo odločni zagovorniki delavstva.
RUŠE
Po dolgem času se je delo v naši podružnici razgibalo. Člani podružnice so se sestali 8. t. m. na sestanku, na katerem so irazpravljali o delu v podružnici in spopolnili tudi tajnišlko mesto, ki je z odhodom prejšnjega tajnika ostalo prazno. Za tajnika je bil izvoljen agilen naš tovariš Rudolf Piščanec, ki je takoj prevzel tajniške posle. Ker !je sedaj odbor spopolnjen in so v njem samo odlični naši tovariši, smemo pričakovati, da bo ta naša podružnica zopet stopila med prve vrste in pokazala, da se ruški delavci ne strašijo truda in dela, ko gre za interes vsega delavstva. Spopolnjenemu odboru želimo Obilo uspeha.
MARIBOR.
Občni zbor podružnice NSZ- Tukajšnja podružnica je imela v nedeljo 4. novembra svoj redni občni zbor. Občni zboir je otvpril in vodil tovariš Franjo Nabergoj, ki je podal poročilo o delu podružnice. Tajnik tov. Ladislav Saje je podal tajniško poročilo in vsled odsotnosti blagjniika tudi blagajniško. Po poročilih odbora se je izvolil naslednji novi odbor: predsednik tov. Franjo Nabergoj, podpredsednik tov. Ivan Silič, tajnik Ladislav Saje, blagajnik Oskar Obersnel, odborniki Franjo Germ, Josip Beriožnik, Ivan Veršič, Jože Konesta-bo, Maks Hrovatin, Rudolf Pivka in Ivan Kejžar. Po volitvah je sledila debata o bodočem delu podružnice, v katero so posegli med drugimi tudi gg. Špindler in Kejžar. Podružnica bo priredila v zimskem času nekaj predavanj in družabni večer. Občni zbor, ki je prav lepo uspel, je zaključil novoizvoljeni predsednik tov. Nabergoj. — Podružnični predsednik tov. Nabergoj uraduje v podružničnih zadevah vsako nedeljo od 10. do 11. ure v svoji pisatni v tajništvu SDS v Cankarjevi ul. 1. Vsi člani naj se obračajo v vseh zadevah do njega. Informacije dobijo lahko tudi nečlani.
JESENICE
Sprejemanje delavcev v delo pri KID.
Glavni zaupnik Jeram je vpeljal v tovarni KID nov način sprejemanja v delo, ki nam ne ugaja in proti kateremu se moramo odločno zavarovati. Doslej je veljal običaj, da je vodil glavni zaupnik samo seznam k vojakom odhajajočih delavcev, katere je tovarna ob povratku prvenstveno sprejemala nazaj na delo. V zadnjem času pa je g. Jeram razglasil, da se mora odslej vsak delavec, ki želi delo, zglasiti pri njem'. Ker je bil ta razglas vidiran po obratnem ravnatelju, smo trdno uverjeni, da podjetje soglaša s tem razglasom in daje talko g. Jeramu vso moč v rokah za partizansko nastavljanje delavstva. Mi smo od vsega početka dvomili v obljube glavnega zaupnika, da bo postopal pri tem poslu nepristransko in v zadnjem času nam slučaji dokazujejo, da snio imeli prav. 'Sin nekega našega člana A. S. se je vrnil od vojakov, zglasil pri zaupniku Jeramu, se vpisal in medtem ko so drugi dobili zaposlenje, je on ostal brez njega. Takih slučajev je bilo že več in zato zahtevamo, da se napravi red. Glavni zaupnik mora biti absolutno nepristranski v vršenju svoje službe ali pa se mu ne sme dati tak posel v roke. O tem bomo še pisali, ko dobimo natančnejše poročilo.
ZAGORJE
V nedeljo 4. novembra se je vršil v zagorskem Sokolskem domu sestanek rudarjev, članov NSZ, na katerem, je tov. dr. Joža Bohinjec obrazložil osnutek novega rudarskega zakona. Po njegovem izčrpnem in temeljitem referatu se je vršila debata, v kateiro so posegali posamezni rudarji. Rudarji so na-pram novemu osnutku zavzeli svoje stališče, ki ga obrazložimo enkrat pozneje.
LOGATEC.
/Podružnica Narodno strokovne zveze v Logatcu sklicuje za v nedeljo 18. novembra ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne g. Serinija izreden občni zbor z naslednjim dnevnim redom: !.
poročilo predsednika, 2. poročilo predsednika NSZ tov. Rudolfa Juvana iz Ljubljane, 3. volitev novega odbora in 4. Slučajnosti. Vse tovariše prosimo, da se sigurno in polnoštevilno udeležijo tega važnega in izrednega občnega zbora. Prav posebno važen bo referat našega predsednika tov. Juvana o položaju delavstva v Jugoslaviji. Pridite vsi in polinoštevilno.
PRESELITEV DELAVSKIH INSTITUCIJ V PALAČO DELAVSKE ZBORNICE
V zadnjem času so se v novo palačo Delavške zbornice preselile vse delavske institucije. In sicer se je preselila Delavska zbornica, ki ima vhod z Miklošičeve ceste. Na isti cesti je knjižnica in čitalnica Delavske zbornice. Poleg čitalnice ‘je Inšpekcija dela. Dalje so v palači Borza dela, Izseljeniški komi-sarijat in vse strokovne organizacije. Delavcu tso tako prihranjene poti in najde pod eno streho vse svoje institucije. Na to opozarjamo vse naše člane, katere tem potom vabimo, da se ob prihodu v Ljubljano zglasijo tudi v našem tajništvu.
NAŠA PREDAVANJA.
Nekatere podružnice nam še niso odgovorile1 na zadnjo okrožnico in sporočile želje glede predavanj. Vse zamudnice opozarjamo, da bo tajništvo izdelalo prihodnji teden natančen spored predavanj, ki se vrše pri podružnicah. Podružnice, ki ne bodo najpozneje do 23. t. m. poslale svojih želja, lahko ostanejo preko zime brez predavanj. Pralvočasino smo opozorili na nujnost rešitve tega vprašanja, če se pa podružnice same ne brigajo, da bi ga rešile, ne bomo do takih podružnic mogli imeti nobenih ozirov. Ponavljamo še enkrat: podružnica, ki do 23. t. m. ne pošlje svojih želja glede predavanj in ne sporoči predavanj, katera bi rada imela, ostane brez njih. Članstvo naj potem obračuna z odborom, ki se ne zaveda svojih dolžnosti.
VSEM PODRUŽNIČNIM BLAGAJNIKOM.
Nekatere podružnice so sledile mojemu zadnjemu klicu v listu in takoj poslalei obračun in denar. Vendar pa tega! niso storile vse in kažejo tako nijhovi blagajniki skrajno malomarnost. S prihodnjo številko ustavimo list vsem onim članom, ki nimajo poravnane članarine za september. Svoje tovariše ponovno in zadnjič
prosim, naj mi olajšajo delo in skrbijo, da dobim točno in v redu članarino. Kakor sem doslej odlašal, tako se bom v prihodnji številki poslužil svoje pravice in imenoma navedel vse blagajnike in podružnice, ki so v zaostanku. Naj vidijo potem redne podružnice, kje je ovira za redno in brezhibno poslovanje. Pomislijo naj vsi oni zamudniki, da ovirajo naš pokret, kar je neodpustljivo. Članstvo podružnic pro-sim, naj samo napravi red in pozove blagajnika k redu. — Centralni blagajnik.
KONGRESNE SLIKE.
Nujno pozivam vse podružnice in posameznike, ki so prejeli kongresne slike, da nam jih takoj poravnajo. Podružnicam smo poslali takoj po kongresu na ogled po eno sliko, za katero nam moraj poslati 5 dinarjev ali pa sliko nepoškodovano vrniti. Centrala mora poravnati račun fotografa in prosi zato ponovno za poravnavo ■sprejetih slik. — Taništvo ima še nekaj razglednic in večjih slik na razpolago. Dolžnost vsakega člana je, da si kongresno sliko nabavi.
DRUŠTVENI ZNAKI.
Tajništvo ima v zalogi še večje število društvenih znakov, ki so prav čedni in prav poceni. Vzlic temu, da so izdelani iz boljše kovine in posrebreni, stane komad samo 5 Dm. Znak si mora vsak naš član nabaviti. Podružnice naj skrbijo, da bodo imele znake •vedno v zalogi in jih lazprodajale med članstvo. Skrbeti morajo tudi zato, da bodo vsi člani vedno in povsod nosili s ponosom naš znak. Podružnice, ki so prejele znake in jih še niso poravnale, naj to čimpreje storijo.
KNJIŽNICA IN ČITALNICA.
Kulturno prosvetni odsei:	Delavske
zbornice je otvoril s 15. oktobrom svojo knjižnico in. čitalnico v novih prostorih palače Delavske zbornice. Odprti sta vsak delavnik od 10. do 12. ure in od pol 18. do 21. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure. V knjižnico se lahko vpiše vsakdo, ki se zadostno legitimira. Čitalnico bodo stalno krasile stike mlajših umetnikov, organiziranih v »Umetniški Matici«. Sl;ke se bodo vedno menjale, tako da bodo lahko obiskovalci knjižnice in čitalnice stalno- sledili razvoju naše umetnosti. Knjižnica je preurejena po najmodernejšem sistemu. Našemu članstvu toplo priporočamo obisk te važne deiavsite institucije.
Po svetu
PRIDNI PISATELJI.
Angleški humoristični listi si radi privoščijo avtorja fantastičnih detektivskih dram in povesti Edgarja Wa-l‘la-cea. Ta mesec je potoval na pr. v Berlin. Takoj se- je rodila nova šala. »Koliko časa ostane Wallace tam?« — »O, prav malo! Samo toliko, da spiše dva ali tri romane im par drami.« — Ali pa poročajo listi, da priobčijo Wallaceovo »danes po kosilu spisano povest«. Seveda ima pisatelj samo korist od tega zabavljanja. Sam poroča, da je zamašil lus-ta1 znancem, ki so ga neprenehoma vprašali, koliko zasluži. — Koliko pa zaslužite? — Vsak radovednež se je zbal, ker je navadno prijavil davčnemu uradu prenizke dohodke, da se izogne davku. »(Seveda manj nego vi!« je zamrmral’ in ni- več vprašal. Waliace, ki je postal znian pred kakšniimiii petimi leti, je natisnil okroglo 150 romanov, 60 dram in do 400 povesti, t. j. kakšnih 9 imilijonov besed. Svoje -drame je poprej prodajal gledali-ščemi. Prva igra, ki je imela uspeh, se je pisala »The Ringer« in vrgla gledališču- kakih 6 milijonov -dinarjev, od katerih je prijel avtor samo 1,800.000. To ga je jezilo in je sklenil sam odpreti’ 'gledališče. Žena je prevzela finančno vodstvo in zdaj ima Wallace 4 skupine igralcev: ena igra v Londonu, tri na deželi in sicer samo njegove igre. Zasluži si s tem do 4 tisoč funtov šterlimgov na teden razen fil-
mov, podlistkov, romanov in povesti. Sicer pa izda na teden za igralce do 600 tisoč dinarjev. »Lepo poletje me oško-dhje vsak teden (za 1000 funtov, ker so gledališča prazna.« Nekoč mu je na-ro-čii založnik v četrtek roman s 70 tisoči besed pod pogojem, da bo gotov do ponedeljka. Wallace je delal po 17 ur dnevno z -dvema stenografisti-njama, žena pa je popravljala nemudoma napisano. V ponedeljek je že romal roman »Grofičina tajna« v tiskarno! Samo roman »The Gun-nar« je pisal jako dolgo: tri mesece. Med tem- je končal namreč pisatelj še drug roman in spisal dva članka bolj resne vsebine. Sicer pa mu zadostuje za detektivski podlistek čas zjutraj do zajtrka ali po kosilu do popoldanskega sprehoda. Pri nas 'bi gotovo obrnil tak pisatelj svoje zmožnosti kam drugam, ker bi mu zmanjkalo založnikov!
MAČJA ZGODBA
V Meksiki kakor tudi drugod' je strogo prepovedano prodajati starine na tuje. Znanemu ameriškemu nabiralcu rastlin, prof. Pearsonu, je nekoč prinesel napoldivji ilndijanec na prodaij krasen 'starinski ščit, ki je bil nedvomno lastnina kakega aeteškega poglavarja v letih, ko so se prvotni prebivalci borili) s španskimi osvojevalci. Profesor je kupil ščit, ga skril v velikansko’ sladko pogačo in jo poslal kot »svatbeno darilo« z zanesljivim slugom v Newyork.
Tam jie plačal etnografski muzej 50.000 dolarjev za starino, ki je profesorja stala samo 5 pezov. Botanik se je pobahal s svojo srečo nekim znancem-. Domačini so postali nevoščljivi in govorica je še povečala dejanski znesek. Nekoč ponoči so napadli profesorja zakrinkani irdparji In zahtevali njegov »zaklad«. Zaman jim je zatrjeval, da nima nič denarja. Nevarno so ga ranili in bi ga-kmalu ubili. Profesorja so rešile samo njegove mačke, ki jih je imel šest. Po roparjih prestrašene so stekle z glasnim mijavkanjem po vasi in zbudile prebivalce. Pritekli so k Pearsonu, ker so -mislili, da pri njem gori, in mu oteli življenje.
SODNIKI S CVETKO.
Ta cvetka povzroča veliko neprijetnosti sodnikom v St. Louisu, Lindber-govi domovini. Milijonar James Patrick, ki se je obogatil s prodajo cvetk, je razpisal namreč pred smrtjo nagrado v znesku 1000 dolarjev za onega izmed stanovalcev svojih hiš, ki vzgoji najlepšo cvetlico. Določil je v to svrho posebno razsodišče. Slučaj je hotel, da je Patrick umrl na kapi baš na večer pred dnevom, ko je moralo razsodišče objaviti svoj sklep. Na mizi so postavili Patrickovo v črnino zavito sliko. Sodniki so soglasno izjavili, da je najlepšo cvetlico- vzgojil ubog visokošolec, ki je stanoval v majslabšem stanovanju pod streho. Prejel je 1000 dol. in bil seveda vesel. A nekoliko dni pozneje so odprli na sodniji oporoko in so videli, da je zapustil1 Patrick vse premoženje, 15 milijonov, onemu, ki dobi nagrado za cvetko. To je bilo I. 1927. Patrick je umrl brez otrok, a so se oglasili- daljni sorodniki na Irskem. Hoteli so ovreči oporoko. To se jim ni posrečilo. Sodnija je potrdila njeno veljavnost. A nevoščljivost nikoli ne počiva. Pritožili so se -drugi udeleženci cvetlične tekme, češ da- so bili izvedenci pristranski. Zdaj je romala zadeva zopet na sodnijo.. Prebrisani tekmeci so študentu ponujali spravo, da bi si razdelili milijončke. A dijak je razkačen odgovoril: Vse aii nič. Cvetlica pa je seveda -davno ovenela, in zdaj ne vedo gospodje- sodniki, kako naj sklepajo o upravičenosti Pritožbe nezadovoljnih »ljubiteljev cvetlic«
PLINSKA PIŠTOLA.
Ameriški kongres je sprejel pravilnik, po katerem bodo letos dobili vsi stražniki v Zedinjenih državah namesto dosedanjega strelnega orožja nove plinske pištole. Ta stvarica ni večja od nalivnega peresa. Toda vsak »strel«, ki zdrobi plinski naboj, zavije nasprotnika iz 4—-6 metrske daljave v oblak hudega plina, ki mn požene solze v oči in sline iz ust ter ga vrže -dobesedno na tla. Šele po več urah dobi ranjenec zopet zavest in govorico. V sedanji obliki je ta pištola torej dokaj nedolžna. Žalibog pa bo igral novi' plin -v škodljivejši -obliki veliko vlogo tudi v bodoči vojni. Ameriški listi pišejo, da zaleže več kakor vsi topovi in puške skupaj'.
Otroci velikih mož
Neimško društvo za pomoč onemoglim je v Berlinu priredilo zanimiv koncert, pri katerem' so sodelovali samo otroci znamenitih (ljudi, d!a dokažejo priznanje v življenjskem boju onemoglim zastopnikom starejšega pokoljenja. Schnitzlerjev sin je z uspehom-črtal Sknlbolične moderne povesti Kafke in drugih. Hči znanega glasbenika Bruna Wa,lterja je nastopila z lastnimi pesmicami in tožila, da ji oče ne dovoli študirati operne glasbe. Domačo Vzgojo ja pokazala tudi Einsteinova hčerka zopet -z lastnimi im jako pobožnimi židovskimi mollitvicami, ki jih je pela ob spremstvu kitare. Vse več zanimanja je izzval mladi Stresemann, sin zunanjega ministra, ki je izvajali na klavirju v družbi znanega violončelista Stegtmaina in glasbenega ravnatelja drž. opere Kniestedta laštem, dokaj zanimiv trio. Naposled je spremljal prof. J. Seblairz svojega sina Borisa, ki je dosegel p opol en ulspeh kot violinist. Izvajal je ruske pesmi in Dvorakove »Slovanske plese«.
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskamo odgovoren: Fran Jezeršek.