»f Vsem sodelavcem, naročnikom in bralcem vesele božične praznike in srečno novo leto! MLADIKA H LADIKA ÍZ H A J A VSAK MES EC RAZEN JULIJA-AVGUSTA 19711 MV. šlo. 13 VSEBINA: Alojz Rebula; 2000 lat po Obisku ................183 Ljubka. Šorli: Spornim na Bočit 1836.............ISO Z.: Trnova krona Bazična poslanica za. nado mladino.................ISO Záb^k - Brecelj: iTc/mtad Adele OscroLuške . . 13(2 Smrt dveh velikih Slavoncev: SLumka Msujon« , , ltH Staneta Severja . . 195 Josip Kravos Srečna smreka .......................195 Milka Bambiči Spomin na slikarja Spazzapana . 197 Maks Sab: Tudi za Srebrnim bregov govore PO naie . . . . . I9B j p: Koroški veter pri nas 1A9 Marij Maver: Specifičnost razvoja Slovencev . . 2.00 Martin Jevnikar: Sodobna slovenska zamejska literatura .................202 Po Koroškem po Krainj- 5kemi...................204 Vrtovi muz: razstave, gledališče, radio . . . 205 Kulturni koledarček . . 207 Uredil JOŽE PETERLIN Ftevijo izdaja uredniški odbori Stanko JanBŽia, Marij Maver, Albert Miklavec Prane Mljač, Sergij Pahor. Boris Pangerc, do?e Peterlin, Zora Tavčar, Maks Šali, Draga Stoka, Emi j Valentinčič in Marilka Koršič. Odgovorni urednik i MARIJ M AVER Žunanja oprema PAVEL MEDVEŠČEK Uredništvo in uprava; Trst, Donizetti 1, tel. 7631S9 - Pad unsíniJtvo v Gorici: S KAD Čekovni račun 11/701S Re^striiano ita sodidču V Trstu ét. 13S Tiska tiska trun iGrapliis*. Trst. td. Sv. Frančiška 20, cel. 29-477 NASI RAZGLEDI INT DIALOG Kot je trumo, is je pred nedavnim po/aviia v Ijujbl/ansfeem štirinajstdnevniku, Naši ragledi polemika a letokn/ein zhorOva-rj/p slij-venakih intelektualcev v Dragi. 2 zamejske sfrani sa v polemiko posegli Lev Detelo, dr. L«dvite Vria čič in skupina Tržačanov. Z pitarič ne stremi pa se je oglasil un.it>. prof. dr. Jože Goričar. Zdaj smo zvedeli, da se je na uredniški mizi Naših razgledov nabmiu ie nekaj novih dvjpiaov. Ponovno so se oglasili k razpravi Lev Detela, Ludvik Vrtačič in še dr. Tama iz Züricha. Toda kdor ja s priča kovanjem se-eel po znein/i številki Naših mzgla dov, je ostal razočaran. U redništvu štrrrnajildnevnifea se je zdelo u mestno, da enostransko napravi koftec diskusij i. V času dialoga Ea ko ravnanje ne kaze rtajbuij diaia-ikega razpoloženja... GOSPODARSTVO IN ŽENSKA EMANCIPACIJA MisJim, d& nas je mnogo. ki v sicer strokovnem listo za ekonn>- TnSdbe pobrskamo natpref po kut turni strani m se največkrat prijet, no razvedrimo db živahnem Našem mnenju. S širokim razgledom in njemu l-aätno živaJinosojo sc v toj rubriki urcdn.k sprehodi po tem all onem področju m marsikdaj si privošči Lüdj Ženski spol. Ker je podpisnica zenskega spala in se ju tarejj ka/t zirprtjlenB žene züdnj: članek tiče, čuti dolžflošt^ da se nekoliko pritegne za tolika kritizirano »žensktJ v *i vobofcbi i h poklicih». Pa m opoj" u urednikovem namreč spet prihaja zia-ta doba! Na, pphudp je namreč prava realk pij a proti ženskam v poklicih, im — baje — šta- vilo žena z hitelekcualnlmi poklici v večini naprednih dežel te upada. V tem vidi urenkulk velik napredek glede na preteklost, kajti družina, sc začenja obnavljati, napredek po njegovem prihaja bd znotraj, iz hiše same (77). To protieirmJtcipu-□teko pita primorja urednik Gospodarstva g samo materjo naravo, ki se na 'isti način upira škodljivcu — borovemu prelcu, 'ko La načne drevje. Torej sera. družbeni škodljivec, borova prelita, tako rekoč, proti kateri se mora dvigniti sama mati narava. Vendar ima mati narava, kot ugotavlia pisec Našega mnenja, odličen pripomoček .preiti bora vim. prolkam, namreč posebno vrste oso, ki v kali zaduši te zajedali,«. če to- prenašamo spot na nas, intelekiuiiDke, Heire)dnke borovih prelcev, potem bi me zanimalo, krm je v Jam našem sodobnem gvp-tu tista posebne vrste osa, ki nas bo iztrebila! Morda bi mi pisec to ■pojasnili Do seda} mi namreč še ni prišlo v zaivest, da tako silno škodim svoji družini' (ki k sreči pran? [epo uspeva) in človeški družbi, in sem prajv vedro in zadovoljno opravljala svojo 'poklicne in domače dolžnosti brez kompleksa mainjvrodnosLi, ne zavedajoč se brenČHirtjii usodnih uniče-vtiilnih os! Odkar :je JJDT iz. uvoda, (B-tajam pred k?m an(iiferninilfitiL-nim oMa*-jem t.ako rekoč hrez obrazu he. Kaj bo, kaj bo? Dokler pa sa mo Le rešiteljice človeštva ne polotijo, ostajam vfl. šfi nazadujaška gi/rphdinja, mati un žena iz grehom lastnega poklica)! Vaša kljub lamu zvesta bralka itnrova prelha Fosaznrana številka Mladike rta.-.e 2W1 lir. po pošti 220 lir. Clelolema oan^ (lina (10 Številk) 2000 (220U) iir, Naročnina za ves letnik v Jugoslarviji 15 Ndin, v Ameriki stane 5,5 dol. Naročnina za ves letnik v Avstraliji 4 funte. OBISKU /P r / altien neki bi se moral zdeti ta nas planet Bogu, ko hi postal Človek m hodil po njem? Optimist in pesimist bi v tem primeru imela peč dva temeljno različna odgovora. Tudi m tp fantastično vprašanje ima kristjan dovolj fantastičen odgovor. Kakšen se je torej moral zdeti ta ne največji izmed sedmorčkov sončnega sistema Kristusu? Breidvomrto V katastrofalnem položaja, sicer ga ne bi hodil reševat. No tostranski rovni se mu je zdel tako mafo rešljiv, do te možnosti ni vzel niti v poštev. Tpdo uli ge ni prav nič očaralo ne njem, ko pe mi teko visimo na njegovem zelenem motiv? Brciduomtlo mu je morala biti všeč svetlobo, v katero se izmenam n povija r luč, to je ena izmed Kristusovih besed. Všeč mu ¡0 moralo bili jelenje no njem, vinograd! in žitne polja, sicer ne bi hotel postati vino in kruh. Izpričano sS mu hile všeč rože. Dokazano so mu bili v veselju otroci. Toda ali ga je navduševalo kaj? Poč. sla po resnici, kadar ¡O je srečal V človeku, Pravzaprav ga je moglo Spraviti v nnvdušc-nje najbolj to; vem vanj. Resnico. Dva tisoč let mineva ad tega Obiska, Ali zemlja se brni ad lege vdora božjega? Neznanska brajda te je igriiala vanjo: krščanstvo, živa prita tega obiskanje In sredi njega Skala, mimo katere se zliva čas. vek na vok. V človeško vesolja je udrlo nOvD Telo in vzpostavilo okrog sabo novo gravitacijsko polje. Npjvcčjj geniji vseli narodov zahajajo vanj. ViOltiimO Samo najvcejo novodobno iitereturo, rusko; Tolstoj se je ujel v Iq privlačnost in Dostojevski je zarisal ognjen* orbito V njej in Paslernak je gledal stoletja pl uti vanjo in danes vstopa V to orbito veliki rjazanski samotar Aleksander Salieničin. Indiferentni il o Kristusa je pagDsla. Odpor do njega je bolj redek Sovraštvo da njega je izjemno in ima v sebi nekaj nečloveškega. Neverni nagonsko culi v Kristusu neka svetla prašilo, ki j[ mora biti človeštvo hvaležno, da se je kdaj pojavila na tem ¡trpinčenem planetu. Vernemu pa je Kristus ves smisel in vsa njegova usoda. ALOJZ REBULA li še neobjavljenega predavanja' Y Y Svetu, presveta bazična naE! Praznično zvon iz zvonika pozvan|a: rojstvo Gospodovo vernim DZTionja, Kristusa boljo pomoč. Komaj se Dete rodita je, že se med svel napotilo je: v hiše, tovarne in cerkvi: in ječo... Bratom bsscde ljubezni šepeče, brci ta m ponižanim, bratom razžaljenim... Hodi po cesti, od hiie do hiše, mimo tovarn in ječ in cerkva: ■¡Dobri Ljudje tu okrog so doma!« Po s e ustavi, posluša Ln gleda: »Kaj in odkod li odmeva Seiko? Glorija v cerkvi podgorski pojo... 0, ta premilo slovenska besedo!? Dete zasanja se v jasno nebo. jvOče, kako mi je v srca huda! V mestu sem videl otroka dva, VSO nebogljena sirotka d vaj Tika jokala sla, očka Čakalo slo, ki gu domov več ne bo .. Mali, nujmlajšt je dete ko ¡gr, pa mu že groia spreleta ob ras,,, Oče nebeški, usmili se, da bi ljudje ljubili se! Went poslal *i k njim, v odrešenje — vent, da moj detel kril je, trpljenje,.. Volja naj Tvoja zgodi se! A Iv daj, do zasije le iveida mira! Daj, da nedolžni bi več ne trpeli, da vsaj moliti pa svoje bi smeli! Oče, usmili se, usmili rodu, ki £e stoletju ob Soči prebiva, ki o svobodi stol st jo že sr iva... Oče, usmili se tega ra dula Glorija v cerkvi podgorski utihne, Viti ob Kalvariji nemo zavzdihne. Dete se božje solzi... Ljubka Šorli TRNOVA KRONA BOŽIČNA POSLANICA ZA NAŠO MLADINO Kje ¡>0 ¿'id¿i, ko je V idilično slovensko pokrajino v kosmih naletaval sanjsko beli sneg m je od daljne cerkvice pritrkuvato, medtem ko je družina v zbranosti pod bohkovim Kü/Otu slavita rutjsveča-nejši praznik v lem. V j¡í¡ü tržniki batič odmevajo letos stavkovna gibanja, vanj vdirajo upom/ klicr s protifašistične manifestacije, trepetajo za usodu obsojencev n Bur go s n jjj orjaške črke v naslovih rtepornirljivo razburjajo duhove z novicami o vstaji r baltskem d eh c Poljske. V takem predbožičnem vzdušju sc Staveitec na tem ozemljit, pa ttaj se ozre v bližnjo sedanjost ali v MetFtíVrtíJ preteklost, nekoliko grenko zamislit ali je z.u Pidi sploh kdaj idilična naletavalo in pvi-trkavalo? Tako razmišljajoč prebiramo kot jagode rožnega vencu n ate božiče nekaj desetletij nazaj, morda s tiho željo na dnu, da bi našemu mlademu rodu izluščiti iz vse prehitro pozabljene preteklosti kakšnega, ki nikakor ne sme izginiti iz slovenske zavesti. Nuj vstane v teh božičnih dneh v našem spominu ntučeniŠhi Uk našega go riškega rojaka LOJZETA BRATU Z. A, ki je med božičem \n svečnico preti ieii umiral — kot žrtev brez,-umneget znašanja fašistov nad Us timi, ki so ohranili živo liti.Šn besedo skozi ntrtičen cas. Ob tej priliki smo naprosili gospo Ljubko Sorli-Bratuževo ztf spominski utrinek iz tistih oddaljenih božičnih dni Ustregla nam je s pesmijo v možev spomin. Sami pa naj nb tej priliki osvežimo nekaj podrobnosti iz takratnih razmer ntt Goriškem in iz njegovega življenja. Rojen v Gorici, je s svojega službenega mesta v Batujah v Vipavski dolini prišel ta življenja polni, šegavi in zdravo zagoreli učitelj Lojze Bratuž, med prijatelji imenovan Grgi, službovat v Gorico po dokončnem posegu fašističnih oblasti v vrste slovenskega učiteljstva. Kdor namreč nt hotel pristali na premestitev v notranjost I¡alije, je bil odpuščen, (Kakih sto učiteljev je šlo v Italijo, veliko odpuščenih pa je odšlo v Jugoslavijo). Mladi, agilni in glasbeno nadarjeni Olgi je postal škofijski inšpektor cerkvenih pevskih zborov v gorički nadškofiji. Cerkveni zbori so takrat predstavljali še edino ohranjeno kulturno formacijo, ki je fašizmu .ifi ni uspelo zadušili, Poleg tega je Bratuž upravljal Itikrui precej znano tovarno orgel v Gorici ¡n bil du3d guriške slovenske družbe, — bodisi zaradi svoje živahne, družbene narave, bodisi zaradi lepega glasu, posebno kadar sta Z bratom, prof. Jožkom, zapela v duetu. Nekaj njegovih najboljših prijateljev je pelo V cerkvenem pevskem zboru v goriškem predmestju Podgari. In prav obisk pri padgorskern zboru 21, decembra 19Í6 je posta! zanj usoden, Podgara >ui desnem bregu Soče, pod Kalvarija, kjer je tekla bojna črta v prvi svetovni vojni, je bila Bratužu posebno draga. Tam je imel odličnega prijatelja, nekdanjega kaplana na Travniku v Gorici in tedaj župnika podgorskega Stanka Staniča, agilnega goriškega kulturnega delavca, dubre-gd pridigarja ni predsednika Mohorjeve družbe. Stanič je v podgorski zbor privabil lepa število odličnih pevcev in župnišče je po nedeljskem petju oživelo v veseli slovenski družbi, v kateri je pogosto odmeval tudi Gigijev smeh. Cerkev je bila tista leta edino mesto, kjer je še smela odmevati slovenska beseda, najsi s prižnice ali s kora. Ko je L ¡931 £Orr'.ii;i nutlškof Sedej umrl in ga je nasledil nadškof M argot t i, je politična oblast prepovedala uporabo slovenščine izven cerkvenih vrat, v Benečiji pa tudi znotruj cerkve. Tako je cerkveno petje postala edina manifestacija naše besede. To je fašistične prenape-teže bodlo v oči, posebno v Podgori, !n ko so na tisti usodni dan, 27. decembra v podgorski cerk\'t zadoneli zadnji akordi orgel in potihnili ubrani glasovi, so pevci z. Bratužem vred, ki je bil prav takrat na enem svojih pol uradnih pol prijateljskih obiskov pri podgorskem zboru, odšli v veselem razpoloženja iz cerkve. Tam so jih že čukalt fašisti in jih odpeljati na sedež stranke. Po nizkotni metodi, da so svoje nasprotnike prisilili piti ricinovo olje, .so si hoteli privoščiti tudi nekaj podgorskih pevcev s škofijskim nadzornikom vred, l.e da so tokrat šli še dlje. Ricinovo olje so zamenjali s strojnim oljem. Ta nečloveški in poniževalni poseg je na Brn-ftii.ev organizem vplival pošastno. Paraliziral je ves prebavni trakt in ohromit telesne funkcije. Življenja polni Gigl je v bolnišnici pri polni umski lucidnosti telesno tako naglo hiral, da so prijatelji sklenili poklicati takrat slavnega specialista iz. Radove. Prijatelj dr. Kacin se je odpeljat v Radovo na nasvet dr- Jakončiča, gori5tega zdravnika, in dosegel, da je že naslednji dan vseučiliški profe- ser in specialist dopotoval v Tržič, kjer ga je z avtom pričakal g. Sardoč, sedaj trapist v Toskani. Z avtom, ki je bil takrat v Gorici še redkost, je pripeljal zdravnika k bolniku. Toda pomoči ni bilo več, ugotovil je lahka samo, da je smrt neizbežna. Bratuževo telo se je upiralo smrti do 16. februarja. Prijatelji in lena z majhnima otročičkoma so mu do zadnjega stali ob strani, čeprav je bilo strašno opazovati telesno umiranje pri bolnikovi popolni duševni prisebnosti in svežini. Življenje, ki je še živo gorelo v duši, je ugašalo zaradi brezvestnega posega v krepko telo zdravega moškega triintridesetih let. Prijatelji pevci so mu, m to ostaja med ljudmi v izredno živem spominu, nekoč pud oknom zapeli njegovo lastno kompozicija: *Monotono pojo mi kraguljČki«. In prav luko bi gri bili brez izjeme vsi pospremili k zadnjemu počitku, in to ne samo prijatelji, temveč vsa Goričica, Jco ne bi bili fašisti V Strahu pred takšno manifestacijo in Pfrarfiii celo pred izbruhom nemirov, prepovedali javni pogreb, ¿¡i so tako daleč, da so tikttzali pogreb oh 5. URI zjutraj, prepovedali so vsako tujo udellho, navzoči so smeti biti le najožji sorodniki. Daleč preko meja Goriške je to vzbudilo vitl ogorčenja. In kljub straži na ^p'OÍfíi se je nekomu posrečilo, da je na grob Lojzetu Bratuža položil — T RK OVO KRONO! Tu trnova krona bode Še v današnje dni. NAJ JE jVE POZAB! MLADI ROD/ Naj bo čufeč in buden v sedanjosti in navdahnjen s svetim spoštovanjem do naše preteklosti! Naj bo vreden naših mučenikov! In nuj bo soudeležen pri Skupnih naporih, da bi nam v ppípsü tukajšnji sedanjost nekoč le vesela pritrkavalo v svetlo razprte dni in bi nad nami blaga zasnežilo v bratsko odprtost, ki jo oznan ja božiči G to željo voščimo vesele praznike in srečno novo leto gospe Ljubki Šorli j evi, njeni hčeri gdč. prof. Lojzki in njenemu sinu, obč. svetovalcu in prof, Andreju ter vsem bralcem Mladike, posebej ptt še mladim, v katerih rokah je prihodnost rru-id manjšine. Z. VI. delke ninem mogla razumeti. Ko Sv o bili somi, [e govorila o Sturu iviška in poniževalno, kakor da bi ne hotela ker moč globoko raniti. Toda v prisotnosti Rothschu-iza — seveda tedaj, ko Štura ni bilo zraven --- ;e Štura hvalila na vso moč. Poveličevala [e njegove možate čednosti, njegov značaj, n,egov razum, njegovo veliko delo. Jaz pa sem jo gledala in se ču dilci, vso iz sebe, ker nisem vede a, katero od njenih mnenj je pravo. Ali je morda hvalila Štijro pred Roih-schutzom e zato, ker je vedela, da ga to jezi? Jasno je bilo, da Adelka igra komedijo, toda nisem bila gotova, s kom. Ali le pred Rothschutzom ali tud pred mana? Ka sem razmišljalo O tej uganki, se me ¡e nenadoma polastilo misel, ki se je utrnila v meni docela nehote in se ni ¡e v prvem trenutku dozdevala gol nasmisei: Ku| pa, če .gro Adelka komedho la samo zase? To misel sem Takoi zapodila kot noro. Kakšen smisel bi imelo to, da bi Adelka varala samo sebe? Morda so to e toke trenutne muhe, sem pomislila, in leo bodo prešle, si bom o Adeiki na jasnem V teh dneh je bila tako sitna, da si nisem drznila navezati pogovor na Štura. Vzdušje je bilo kakor pred nevihto, jaz pa sem čokato, kda| se bo razbesnela. Šlur ¡e zohoial v graščino skarai vsak dan- Ne morem reči, da bi bil Osbaluškim nezaželen. Oba blagorodna gospoda sto z njim zelo rada razpravljala a javnih zadevah. Nisem se mnogo razumela na politiko in zato tudi nisem postola nič bolj modra niti z imeni, ki so jih gospodje v svojih pogovorih najpogosteje omenjali; £zčehenyj, Debk, Kossuth. Le zadnje ime sem poznala od doma, Oče go ¡e večkrat omenjal ob branju Slovaškega ljudskega časnika, Vedela sem, da se Štur z p-|im ne razume, ker je Kossuth proti nam Siovokom. Iz razgovora med obema Ostroluskima s Šturam sem razbrala, da se gospod sodniški svetnik navdušuje za Kossu-havo politiko. Nasprotno pa je bil gospod cerkveni Preuedel MARIJAN BRECELJ inšpektor bolj naklonjen slovaški stvari. To sem razbrala tudi iz tega, ker se je gospod Gustav Ostro-luški z menoj pogovarjal vedno po slovaško, Adel-kin oče se je delal, kakor bi slovaški niti ne znal. Pravzaprav ¡5 bila to le po-jfedica njegovega dolgoletnega javnega udejstvovanja v Pešli. Ko sem opazilo te razlike v mišljenju obeh bratov, sem razumela, zakaj so me torej poklicali v družino, da bi naučili’ Adelka slovaščine. Mena-nimtd sem se za njegove še neobjavljene spomine na dr. Korošca. Ljubeznivo mi je odgovoril. — Zvedeli smo, da ste ga pred kratkim obiskali, — Bilo je letošnjo jesen. Bila sva z ženo v Mariboru. Pa kosilu naju je holeia znanka popeljati z avtomobilom na Pohorje> »Pohorje bo ostalo...« sem rekel. Opogumili smo se i>t zapeljali na Poljančevo 1. Uličica Z razgledom na vinograd na griču, v globini vrt, med Vrtnicami slok sivolas gospod v delavnem predpasniku, v elegantnih mladostnih gumijevkah, ob njem še mladostna gospa v črnem. Na mizico na vrtu je prišla steklenka, pisatelj Majcen je s prepričanjem strastnega kadilca potegnil ih urico, posedli smo, v hipu ujeti v prisrčno razpoloženje. Neka; ur smo tako sedeli in govorili. Bilo je prvo in zadnje srečanje s tem izrednim Slovencem. Komaj sem bil doma, sem si zapisal pogovor, točka za tačko... — Bi nam lahko vsaj na splošno navedli teme razgovora? — Zanimalo me je, kako Majcen gleda na vrsto pojav h naše kulturne in politične preteklosti... (.Dalje Str. 201} DVEH VELIKIH SLOVENCEV 2e nekaj časa nismo brali vnetih zagovorov klasičnega poslanstva Slovenskega gledališča kol jih je bil tako neizprosno oznanjal prvi igravec Stane Sever, /io nr prodrlo njegovo načeto, se je iz Drame umakni! in igral sam if« odrih po deželi, igral v neomajni veri, da se hodo razmere v osrednji gledališki hiši le spremenile. Morda Se bodo: A Slane Sever teh sprememb ut doživel. Igral je tistim našim Ijtitlem, ki jih poznamo kot najbolj šegave tri vesele med mirni. In ko je zaključi! svojo predstavo, je Za odrom malega ribniškega gledališča — umrl. Umrl tako rekoč na odru. To je bilo Id. decembru. Sleme Sever je igral tudi večkrat v Trstu, Prišel je gostovat z ljubljanska Dramo, gostoval pa je tudi sam v našem gledališču ali pa je imel samostojne nastope. Zato nam je tako blizu, ker smo tolikokrat Čutili njegovo igravsko umetniško silo. Umrl je mjvečjt slovenski igravec današnjega času. Slovenija je V trenutku, ko je zvedela za smrt igravca Staneta Severju, onemela in se skuša zdaj nekako zbrati„ da hi itm izrekla priznanje ob grobu in se mu poklonila. A Stane Sever je te onkraj neizmernih ¡toljan. Do nedavnega je pisal in klical, vabil in rotil. Nihče ne more reči, da je iskal sebe, bil je prevelik umetnik, da bi to potreboval. Klical je le k podpori, da bi ohranili najvišjo slovensko dramsko ustanovo čisto in veliko, plemenito in vzvišeno. Želel je, da bi bila v službi svojemu narodu vsa, in ta ne samo v osrednji Sloveniji. ampak, tudi na Koroškem in Primorskem, želel je, dtt bi nosila in oznanjata ljudem najvišje vrednote, posebej še takrat, ko prihaja do naj preprostejšega človeka v zadnje vasi jxnl Peco. Sever je čutil, osebno bližino z ljudmi in je vedel, česa potrebujejo in česa čakajo od igravca. Zato ga je hilo sram, kot je zapisal, sram ga je bilo izbire dramskega teksta, ki so ga določili za gostovanja na Koroškem. On je čutil poslanstvo slovenskega gledališča vse više kot eksperiment, ki je možen morda donut, ne pa zunaj. Najvišja slovenska dramska hiša naj bi hila vedno znanilec vsega najlepšega. Zaman je zdaj pisati spominske članke o velikem igravcu. Umaknil ac je zagrenjen, žalosten in potrt z tuijvišjega svetišča boginje Talije in se ni želel vrniti vanj niti po smrti. Ležal je v univerzitetnem poslopju, kjer je rta dramski akademiji učil mlade igravske rodove. Zal nam mora biti, da se je ponovila med nami usoda prvega velikega umetnika — slikarja Oro-harja. Vse besede, govorjene in pisane, zvene danes kot laž, ker jih nismo izrekli tedajf ko bi Severjevo prepričanje lahko še podprli. A med nami je tako živa podoba tega velikega ustvarjalca. Podoba človeka in umetnika, Preprostega in skromnega kot je bi! tedaj, ko je še nastopal na deskah predmestnega odra katoliškega prosvetnega društva rta Viču. Prisrčnega do vsakogar, posebno po zadnji vojni, ko je čas tako strašno razdelil ljudi iste krvi. Njemu ni bila nobena politika zapreka. Vedno je iskal človeka. Ni bit politik — bil je umetnik- V zanosu, ko je komaj odigra! svojo vlogo, pa je i?es nasmejan, še vedno rahlo predan vlogi, našel prvi besedo m znanca in prijatelja v vsakdanjem življenju. Podoba umetnika. Kdo bi mogel našteti vse podobe, ki jih je ušiva■ rii in so ostale v našem spominu leta in leta. Celo tako dolgu dobo kar je razdobje od vojne do dunes. Le nekaj utrinkov. Leta 1943. je bila Ljubljana zasedena. Na programu v Drami je bila nedolžna Jalnova ljudska igra ¿Donm. Sever je kot kmečki fant Tine zaključil prvo dejanje: »Naš rod bo svoboden, ali pa naj izumre...« f$ti stavek je ponovit, brez pat osa, a živo in naravno. Tako, da SO zadrhtela Srca v gledališču. Da so se utrnile solze in so ljudje vstah s sedežev in dolgo, dolgo ploskali. Igra je hita patent vso vojno prepovedana. Sever ni igra! več Tineta. Videl sem Severju kol Matička v Linhartovi ko. mediji in sem ga videl kot barona. Tako Matičku kut baronu je dal Sever toliko notranjega ognja, toliko iznajdljivosti v izrazu, toliko tistega domačega, narodnega, izročita, da gu rtajhrže v tem ne bo nihče prekosil. Morda je bil Sever kot igravec prav v tem izrazu na j več ji. /n še njegov Jerman v Hlajtcih, s katerimi je Drama gostovala v Trstu, Tisti, ki je vidci Jermane kot .iri jih oblikovali najrazličnejši igravci, pa potem Severjevega, je moral začutiti tisto, kar smo tedaj zapisati, »da je Sever prejet božanski dar odrskegti oblikovavca, ki ga čutiš in se ne da popisati.* In še bi lahko omenili vsaj njegovo interpretacijo Prešernove Zdravljice, s katero je gostoval v Trstu. Doumeti ju na tak način, kot jv je Sever, in jo povedali s laku plemenitu govorico, kot je to znal on. tu more samo velik umetnik in virtuoz besede. Umetniku zi želeli poslati na grob Samo majhno brinjevo vejico z našega Krasa in mu povedali, da nam je za njim hudo. JOSIP KRAVOS SREČAA SMREKA Toskovi smo živelj v Kozjipari v lesnem sosedstvu î ftevNiro družino PikcCjvih, k,ar so imeli sest otrok — pei fantov in eno dekletce, ki so bili podobne starosti kol ml, mlajši Toskov rod, le da smo si pri nos enakomerne delili spole: par -fantov in por deklel RazlikovoM smo se Toskovl In Pikcovi tudi po tem, da ¡e njihov oče brJ železničarski delavec, mi pa smo z očetom no čelu garali na morem gruntu. Včasih šla Se oba družinsko glavnrja pogovarjala na klopi pred hišo Pikcovih in največkrat sta se zamislila prav o bodočnosti svojih otrok, Posebno sfa ju skrbela Pikcav tretji sin Kristjan, ki je bil že od rojstva na pol gluh in mol® počasnih možganov, naš oče pa si ¡e gnal k srcu usodo svoje prve hčerke Repke, ki se ¡e rodila z nekoliko pohabljena roko; »Saj d bodo drugi že znali pomagali, saj so živi in zdravi, hvala Bogu!* Sla govorna. Mi Ûlroci pa d takem Sočustvovanju z gnima dvema še vedeli nismo, prav narobe, Krisfjonu smo še radi ponagajali oli mu prigovarjali, da je kar naprej pel svojo priljubljeno pesmico Oj Marička skači, beli SO kolači. Dežju je Kristjan pravil kar; »Bug ga dej!«. Verjetno se go je to prijelo, ker je opazoval ¿¡udi, koko îo ob velikih sušah farnali in gledali v -premikajoče je oblake z vzdihi »o, Bug ga dej«. Ob velikem deževju aJi ob nevihtah imo ga ZClû dražili S 1em »Bug ga deju, kur ¡e ubogega fanta Spravljala v jezo. Pepki, ki je pa, ta k d se nam je zdelo, svojo napol pohabljeno desnica spretno izrabljala, do je monj delala in tudi v šoli večkrat izostajala, ima po zrekli kar «srtfta. Najmlajša od vseh otrok v našem zaselka pa je hita takrat triletna sestra Marije, ki smo |o prav zoio, pa tudi zaradi njene nežnosti imeli vsi radi. Tudi jaz sem se V tej bratski Ijuhezni kar rardejal in sem, ¡o, saj sem imel kor osem tat več od nje, vzel v svo_s varstvo. Zato sem že vntipre, tuhtal, kako hi njo in o-stata v družini m soseski Zo Božič kar najbolj razveselil. Odločil sem se, da za ta praznik pripravim jaslice in pravo smrekovo drevesce, saj smo do tedaj imeh vsako leta ta skromno brinjevp drevesce in to le v naši družini. Večkrat sem hodil Z očetom grabit listje, nabirat kostanj ali pristavljat drvo v oddaljeni velikožabeljski hreg, kjer smo imeli z gozdom poraščen skalnati kos zemljišča, ki smo mu pravili Kûhenclovoa Tu sem opazil edina smreko daleč naokoli, ki ¡P je ZOîüdil DČe nekaj let prej. Rasla je v zavetju velike, kat zid Strm* skale ul je bila takrat visoko že preko dva metra. Dan pred svetim večerom sem se odpravil z vrečo rn velikim krivcem. Splezal sem no skalo in hitel rezati kok metEr visok vrh; ko je odpadel sem ga skrbno spravil v vreča, zavil in ga mata v Strahu odnesel domov Tom sem ga potem oprezno skril v kleti, kjer je čaka! do predbožičnega popoldneva. Popoldne- sem kot obi-^ čajno najprej začel v izbi no mizi postavljati male obrabljene ¡oslice. Pomagal mi je že skoraj odrasli in bistri Viktor iz Fakučevega mlina. Njemu edinemu sem zaupal svoj načrt in dejanje in naprosil sem ga, da je nektfllko pripravil očetu, ko je še med pripravljanjem. jaslic stapil V hišo Viktor mu je lepo pojasnil, da bn moj božični podvig za ves zaselek lepo presenečenje in doživetje. Oče je le mimo dejal: »Pa naj bo, upajmo, da bo smreka pognala nov vrh.B Midva sva nodoljevata pri zaprtih vratih s krasitvijo drevesca, do bi bilo presenečenje večje in lepše, Po večerji smo se zbrali otroci cele soseske in potem je oče odprl izbo, ki so jo razsvetljevale svečke na okrašenem drevescu nad jaslicami. Najprej srna vsi z občudovanjem Samo gledali, po-l*m smo posedli po klopeh ir zapeli Glej zvezdice bäizje ter Kaj se vam zdi, pastirci vi. In ko je bilo ravno nekoliko bal j tiho, sem sestrici, ki sem jo držal v naročju, polglasno dejal, dp je drevesce največ njeno Tokrat je vzkipelo starejšo sestra Repka in začela kričati, da je drevesce njeno in vsi balončki tudi. Tako se je razburila, det jo je moral oče miriti. Ko je po malo Marija pr .čela v strahu m vsa razočarano jo-kati, do ni drevesce nrč njena, se je ojunači sosedov Kristjan in začel na ves glai vpiti: »Ne, drevesce je od vseh m jaslice prav tako, ker je vse božje.« Tedaj smo mu vsi pritrdili in zaploskali. Mati je zadovoljna pričeta peti spet novo pesem in potem so so ta vrstita še dolgo v sveti večer, Mo ne pa je vseeno pekla vest, ker sem napravil zločin in posekal našo edino smreko; Žaloval sem tj-a da-poletja, dokler nisem opazil, do SO se In veje, ki SO bile pod mestom, kjer sem presekal debfclce, dvignile in bujno pognale vsako v svoj vrh. Kasneje sp Se razbohotile iil Je razrasle kar V tri košate smreke, ki SO poganjale il skupnega orjaškega, dvq metra visokega döble To trovrinO smreko Jem ob vsaki priložnosti hodil opazoval. Za čosa vojne me pet let ni bita v domače kraje in ko mi je ob prvem srečanju z mojo domača vasico prišel nasproti prav Kristjan Pikcov, me je z vzklikom pozdravil: »Joj Fijepe, 8ug te je ubvarvou Rej sej si monj-fcou že uod učirej in uod preučirejšnen, še več ku gejlu ujsko.« Kar e veder, da imam rad trojno smrEko, me je pospremil prav do nje ter mi tam pripovedoval, da sta se njegov brat Rudi in Edvard V0-1 k kot partizana prav tam skrivala pred Nemci in Sta zato srečno preživeta »Za tu ki je ta drevo prou božje d rev ul« je pravil Kristjan. Spet sem mu maral pritrditi, kot fisli božični večer. Takrat se m tadi pomislil, še ves 'zčrpan od vojnega čašo, da je tudi zame ta drevo čudežno: saj me je ohranilo skazi vse težave časa. 5e danes pravim, kat tisti dan Kristjanu, da če V življenju ntaem imel srečne zvezde, sem imel vsaj fa srečno drevo. SPOMINI NA SLIKARJA SPAZZAPANA Luis, Luigi in, tud: Lojze Spozzopan, ki jo pred dvanajstimi leti umrl v Turinu, se je rodil v Gradiški. Zato ¡e bilfl tqm letos poleti velika ontološka razstava d&i tega danes slavnega slikarja. Razumljivo, da se je ob tej priložnosti mnogo 'pisalo o njem. Opazil sem, da so se pri tem prejšnje netočnosti v navajanju podatkov Iz njegovega življenja deloma popravile. Pri ¿ría va fe njegov slovensk' izvor, toda ljub-ionsko »Delo* ¡e- vseeno napi sata, -da je njegov uče bil Furlan. Spa z zapa nava pismo hčerki, ki živi v Ljubljani, in go katalog razstave objavlja, po bi nas lahko zavedlo V mnenja, do ni znal slovensko, Res je tudi, da je ob prvem srečanju razgovor med očetom rn hčerko tolmačil v Turing zaposleni nžeriir Leopold Jonko, Spazzopanov učenec z idrijske realke. Tudi jaz: sem b '■ njegov učenec — in 1o najljubši. Učil trne je posebej v risalnem kabinetu, kjer SCm ub njem preživel tudi mnoge popoldneve, ko sem sl'kal epake id drugo, kor mi je preskrbet, da bi kaj zoilužil. Daho vil in zgovoren kot ¡e bit, mi je mnoga pripovedoval. O futurizmu, slikarjih in O sebi, Včasih tudi demov grede, no cesti in pod staro tepka pred slikovito hišico na skdci, kjer sva stonovola s Postojnčanom Gabrijelom Garzarolijem. V ognju govora je res včasih zašel v narečje. Ja pa redko rabil kak .italijanski izraz in to le v stTDkDvnem smislu. Vsekakor ja čisteje gavoril kot njegov tolminski prijatelj Ivan ¿argo. Pred tedni sem v Parizu govoril z Zoranom Mušičem, slikarjem Goričanam. Že sedemindvajset let živi nc tujem, n ni pozabil materinščine. Spa z za pan jrh je manj, ko mu je talmnčil Jonko, In vendar, Razvozlati ta uganko ni moja naloga, skušam pa k lemu nekaj doprinesti PutLi-rúíid-iin-L mični sitkanjci, ki ga je ÜamJiió razvil puri SpasžupaiiaviiiL vodsivom Spazzapanovi pripisi na robovih mojih risb pričajo, da ¡e znal pisati slovensko, saj je no realki hodiš k uram slovenščine. Kako navdušen Slovenec je bil v dijaških Mris-iovna siron -Saših zapiskov k, za katere ¡e Spazzapan rta risal vinjeto iel h, t-o ve dobro povedali njegov sošolec zdravnik in pisatelj, v Ajdovščini živeči dr. Danilo Lokar. Pravil mi je, s kakšno gorečnostjo je mladi Spazzapun prodajal svo e prvo natiskana delo, razg.edmce, k. jih je založilo društva sSatsbi Dami. Narisal je velikana, ki vstaja in podira gore, okati robov pa izpisal stihe iz Gregorčičeve pesmi iVe I i k 0-n očrrem; Kdo ¡e on, ki vstaja čez veke na dan? Kdo je ta junak vet ikonski? Poglejte v obraz mu, obraz vam je znan: To narod je — narod sTovanski! Občeval je Z Antonom Dermoto in se nanj hudoval, ko mu ja tc zmanjšal sliko za naslovno stran Kristanove revijE »Naši zapiski«, ki jo je urejeval. Družil se je z našimi mladimi glasbeniki in tolmačil njih glasbo šol-sV im tovarišem. Stolno je obiskoval čitilfriiio V trgovskem domu, kjer je bilo mnogo časopisov in revij, Prežal je, da bi dobil prvi v roke nemški n-Semplidssimus«, da ki lom občudoval Tratnikove risbe, Brlo sto si prijatelja; »Poleg visokega Trarnika se je z bal kot črni parter mladi Spazzapcm.n piše Veno Pi.cn s svojih spominih. In Tratnik je tudi narisal odlični Spazzopanov portret, ki krasi katalog razstave v Gradiški. Zakaj ee je torej ra beneškem bienalu pred njim skrit, naravnost zbežal, ko go je po ToJikih letih spet srečal? Ljubil ja lepD slovenščino in zato zvesto obiskoval pred stav e ljubljanske Drame, ko ¡e lo g us love. a v Gorici. Kritiziral ¡e Mušičev patos, d se je navduševal zlasti za Cankarja in gralco Drogurinovičo, ko je ta igre vlogo vraga v »Pohujšanju». Ko je zšla Cankarjeva Krpanova kgb Ja s Smrekarjevimi karikaturami, je sošolcem nazorna dokazoval, kako je Smrekar že zastarel v risbah, tako da je po spominu narisal V Šoli na steno Smrekarjevega narodnjaka s teleskopsko izstopajočimi očmi. Nekoč je izza katedra govoreč — seveda slovensko — izpodbijal pesimisfenn nazore nekega tovariša in dokazoval, da je sreča v tam, da imaš bistra glavo in možnost ogledati si svet. V Venturijevi knjigi *Spazzapans Stoji, ca je Ja navedel v prošnji zn vpis na dunajsko Akademija' Svojo na- ill lari ilta 197 Lepak, ki ga je Milko Bambič slikal v Spazzapanovem kabinetu leta ¡922 za nogometno te krtin med Tolminci in Idrijci. Na sliki so z leve: Human Pnhor, Vatinjal, dr. Savo ¿agar, inž, Stanko S (are, tir. Zlatko Biznij, Sfeci In inž. Zeya rodnost kot udi razionalito jlava*. To ne more b li ločno, ter je- v državi z mnogimi slovanskimi narodi r.';ral napisati, da ¡e Slovenec, S:cer pa ¡e Vtnluri tudi poFran-COz I materin priimek Mervič v Mervie. Ni dvona torej, da je bil S po Z ZOptt n rt orodna zaveden (to svoje go triin-trideseiego leta. Zavednost sta morda nekeliko cšibili rusko ujetništvo in Čargova družba. Pravil pa ml ¡S, dtl je telovadil pri ga riške m iSokcrlua. Da je bil doma občevalni jezik slovenščina, to ve povedati gospa, ki živi v Gorici v domu upokojencev ¡n ji je mladost potekalo v Spozzapanovi rojstni hiši. Ista- pa Fahko pove ludi njegova nečakinja Ička, sodnik Za mladostne v Ljubljani, hčerka SpciZZOpOrtOve sestre Marije in učitelja Lulika. Špacapani izvirajo iz Ozeljana. Od tam je b i njihev oče in poitalijančenje njegovega pr Inn ko je iskal v državni služb ¡etniškega paznika, kajti sicer bi C;a izgovor jo li Spakapan. Vzrok Spazzapanave odlujitva je verjetna iskati v njegov, preveliki občultjivosti do vsega, kar le krivično. Bil ¡e izredno dobrega srca ir je isto pričakoval cdl drugih. To pa je skrival Za maska, pasme h I f i VOSti {iovcnce. Ne vemo, kako b Se umetniška razvijal, če ne b prišlo do razsulo Avslro-Ogrske. Vemo po, da se je žal zaman skušal zasidrati pu vojni v slovenskem ukclju tako na eri kot n n drugi strani nove mejo, v Ljubljani, Idriji En Gorici, £ivel je slabo in Zato ¡e njegov sen bil Pilonov Pariz. Ko se je leto 1920 zdelo, da Se bo uresničil, ga je zrušila usodna srečanje v Turinu z rojakom, policijskim zaupnikom Povabljen je bil v Turin, da okrasi paviljon kem:ie na veliki gospodarski razstavi, kar b: mu omogočilo naselitev V Parizu. Pa SO mu naročilo odpovedali in odvzeli potni listi. »Ah, guelia peli- I lica, chp Dio la fulminiii pe O tem Zapisal £pazzapan v kratkem življenjepisu, kjer pa zamolčuje svojo .slovensko preteklost. Poslednjo nit s Ig pretiklastjo pa je gotovo pretrgal gmotni neuspeh njegove razstave I e ra 1951 v naš- galerij Scorpione, kjer so naši slrkarj vedno mnogo prodali. Čeprav je Iq bila njegova prva razslova v Trstu in je prejšnje leto razstavljal na beneškem bi e noFu, pn ni on prodal niti ene flike. Z risbo »Križanega", ki danes velja morda kak milijon, je poravnal najemnino galerije. Bil je to zanj gotovo velik m oral er in gmoten udarec, kajti niti v letih, ko je pričenjal sloveti, ni živel v izobilju-. Brol sem tedoj v lurusski »Stompi*, kaka so mu marali prijatelji zbrali denar, da je lahka odpotoval v Viareg-gig na natečaj za turistični lepak, TUDI ZA SREBRNIM BREGOM GOVORE PO NAŠE... Veste, kje |e Srebrni breg? To je no ¡severnejša točko na Ozemlju, kr je pO-lilično vkl|u£pnj v Slovenijo. No Srebrnem bregu 404 m) je politična .ne j n med Jugoslavija .n Madžarska, ki je dolgih tisač lat gospodovala našim bratom onstran Mura In jim dopessdtvala, da niso Slovenci, temveč Veneli, ostanki star.h Keltov, Toda tiseč lel je bilo premalo, do bi mogli zbrirati vero v lasten narod. Prva svetovna vojna se ¿e koru ifa in I. avgusta 1919 ¡e Vrhovni svet v Parizu ukazal jugoslovanskim enolijltn, naj zasedejo Prekmurje. £ez dvanajst dni ¡e bilo Prekmurje združeno ž ostalimi Slovenci v novi državi, Tr □-nonska pogodba ,4. junija 1920) med državo SHS ir Madžar iko po je potegnilo mejo po Sre b rn e m bregu in pustila anslrcm meje na Madžarskem desel vasi; Verica, Ritkaravd, Židova, Olkovci, ŠleFanOvei, Androvci, Slovenska ves. Šakal Ovci, Dolnji Senik in Gornji Senik. Pred petdesetimi leti so cenili, ca je Onstran meje ostalo kakih 10.GDO Slovencev. Danes se je ta število znižalo nq kokih 7.DCG, lo pa zargdi neprestanega izseljevanja proti industriji, zlasti proti Monoštru, kjer so neka-lera ulice popolnoma slovenske, Monošter ;iz lat, mong-ilerium — samostan' ¡e v slovenskem delu Porab|CI največje mesto, kjer je koncentrirana prva industrijo tega področja. Za lo je prav v Monoštru strnjenih največ Slovencev, ž ve pa v tujem jezikovnem morju. Vsi ti Slovenci hočejo hiti Slovenci, njihov občevalni jezik je slavonski. Ko se srečajo na cesti, v gostilni in ko jih nagovoriš po domače, se radi nasmehnejo Irt postrežejo po domače. Treba pa je priznali, da jo napisi na uradih dvojezični in se jim za napise ni treba bojevati. Država pomaga kmetom in želi, da ostanejo doma na lastni grudi, Čeprav je manj rodovitna kot obširna Panonija. Prav tako držo v a pomaga učitelj m, dg ostajajo v v ose h in rie silijo v «leski Manjka po tern učiteljem znanja slovenskega knjilnjega jezika V osnovnih šolah ¡e slovenščina snmoiiojen predmet od 4 do S tedenskih ur, Nimajo pa t" Slovenci nobenega Usta. Po šoli ostajajo h te z branju v do močem ¡BJflku, dasi {ja 26 la Želijo. Le V srb škili Narodnih novi rta h, ki izhajajo za vojvodinske irbe, je dodana prilogo »Za noše Slovencem, pa še ta šele od tetoi. Prav taka so učitelji v velikih težavah glede knjig. V nižjih raziedih rabijo celo srbske slikanice. ludi na gimnaziji v Monoštru in Kbizegu je iloven, ščina eden Izmed predmetov. Dijaki v Monšhru imajo svoj slovenski krožek in st marljivo dopisuj t-¡o na primer z dijaki murskosoboške gimnazije. Zelo so upoh, do bo slovenščina z letošnjim letom postala obvezen drugi tuj jezik. Za njihovo slovensko narodna skupnost bi bil to gotovo velik uspeh. Opazili pn ju še veliko togih predpisov, ki Onemogočajo razvoj stikov da zaželene stopnje. Prav tako je ležova z dostavo knjig, revij in časopisov iz Slave ni je, Italije in Avstrije slovenskih seveda I. KI juh pa litre ni meji, ki je d n n e s bolj, vČEroj manj odprta, pa je prebivalstvo razvila zavest trgjne soseščin« in čuti večjo navezanost na jug ko* na sever. Bratje po jezrku in duhu so rva obeh straneh Srebrnega brega in ne onstran Rabe, M. ŠAH KOROŠKI VEČER PRI NAS Tako ¡e bife kot bi prenesli delček Koroške v Trsi. Povabili imo pevski zbor »Dani-ca« ii St. Vida v Podjuni, da nam bi pel sama koroške narodne pesmi in pesmi koroških sklodcileljev n pesnikov. Povnb i Smo piudsednika NSK& dr. fieginafdii Vosperniko, do nam ¡e govoril o tisti Koroški, k: norr, je tako blizu, O koroških Slovencih 5D let pn plebiscita, "IC3 let po narodnih taborih, 25 le-l po usvohadilvi izpod nniizrcia in 15 let po pednisu avstrijske mirovne pogodbe. Kolika slovesnih obljub ¡e naštel, koliko zakonov in členov državne pogodbe, ko'iko izjav odličnih državnikov nemška narodnosti! Želeli smo slišati is ust predstavnika naših bratov na severu, koliko vse te izjave in za'koni in slovesne obljLibe drže In imo se prepričali, da ¡e bilo vse to eno samo izigravanje im slepil P, da je ostalo vedro pri besedah, dejanj po šfi vedra naši koroški hratje čakajo. Vpraševali sm® se, koko ¡Ef-lo mogoče. In nam ¡e bilo ponovno nejasno,, do m are narod sredi Evrope Zatirati narod poleg sebe in nismo ra z um e: i, koko je za vse to svet gluh ir nem. In še srna razmišljali, kako, do noši ljudje tako protestirajo proti zatiranja narodov na drugih celinah, da pa so na svoj lastni narod loko moto pozorni, Kako to, do se ni zgrnila vsa naša akademska in srednješolska mladina 20 decembra v Kullurni dom in ni prisluhnila pesmi ir besedi koroških Slovenes v. Kako to, da je ne bali srce, če je del našega naroda tako zatiran in tako zapostavljen na severu. A tisti, ki smo bili ta dan v rivo-rani in smo poslušali besedo in pesem naših Koroščev, smo čutili, kako je to ena sama izpoved bolečine, hrepenenja in upanja naših ljudi. Pesem poje o lepoti Koroške, o lepoti Roža, Zilje in Podjune Poje o kristairo čistih jezerih in o visokih gorah, O pomladi in jeseni ns koroških poljih ¡n v koroških vaseh. O domovih v rožnati Padfuni ir o vrtov.h okoli domov. O znamenjih sredi polja in a zeleniti travnikih. O fantu, ki je mlad in komaj dri iv toki puško, pa se mora žu bojevati na fronti — za tujega cesarja. Kaka poje o svnbodi ... Saj je v tej pesmi vsa preteklost našega naroda! Vse to So peli čudovita lepo fantje in dekleta pod vočfilvom Hansija Kežarja. Peli so s čudovitimi solisti in v :zredni ubranosti ŽEnskih in moških glasov. tn kot pozdrav in samo v pozdrav so Korošcem zapeli »Fnnij* izpod Grmade« pod vodstvom tvol-ti Krelja, Tudi predstavniki Tržačanov so pel spor la no, prisrčno, ubrano. In drugi zbor, ki jim je zapel enako iskren pozdrav ¡-e bit goriški »Mirko File j« pod vodstvom Zdravke Klanjščka, Tudi loga zbora nismo slišali še peti fako prizadelo in S loko živo Izpovedjo kol takrat. Bil je čudovit večer. Izredno lepo sla povezovala pesmi olta-demika Danilo Pertot in Ncilašn Se-slč. Pesmi dveh ko.rašk h pesnikov Polenška ir Milk« Hartmanove pa sla brala vmes akademik Joži Peterlin in letošnjo maturantka Ivan-a Placerjeva. Teko so h študentje dostojna sodeloval na tej prireditvi v imenu tistih, ki jih naš narodu problem boli, V imenu Slovenske prosvete, ki ¡° bila priredilelj večera, pa je govoril predsednik Marij Mave-. Priredi Ive se ¡e udEležii jugoslovanski gEnernlni kanzu-l Beri* Trampuž z g a spa., predsednik Slovenskega ljudskega gibanja v Trstu, dr, Teofil Simčič z gospo, deželni poslanec dr. Drago Stoka, devipsko-nobrežinski Župan ¡n tajnik Slov, skupnosti dr. Drogo Legisa, pokraj nsk odbornik ing. Milan Sosič tn več drugih predstavnikov ter lepo število tržaških Slovencev, Po prireditvi so se nastopajoči srečali s prireditelji še v restovnaciji Furlan na Repen la brit, kjer je bil zelo prisrčen družabni večer. Pesem medsebojne pavezanosh In prijal el jstva ¡e daneiu pozna v noč. i-P- Pevski zbor -Odmere* poje pod v Ocis-iVOm JtiirL-iija Kežarja Dr. fleplnaid Vespe mik javori na prireditvi SPOMENICA V nedeljo 20. decembra. i070 so štt zbrali rta skupnem posvfdrs preidfl-tlivrukt Narodnega sveta kč> roških Slav e« cev ter Siov-c res topo ljudskega gibanju iz Carice in Trsta. Zastopniki slovenskih orgnni zacij so si iz meri ja/ i stališča p ledu nekaterih dogodkov, ki su v zadnjem časa pretresli vse zamejske Slovence, Z velikim zadoščenjem so ¡meno vare! zastopniki vzeli na znarjys odtočne? korake ter pozitivne premike, ki so biti storjepii s s frčim ov-stnjskih ¿rt itretl/aniJilk demokratičnih sii (ib neda v n ism izbruhu šovinističnega nasilja v Celovcu In v Trstu, kjer so se z vso srdi rosijo irt preživelo meniti ¡¿¡ei o zagnati proti šiavenskl raanjš¡ni, Z veliko demonstracijo artiifnššsiičnih sil v Trsi« ter z demonstrativnim spre jemdm Slovenske koroške delegacije S strani danajske v (prte pa so demo k ret f ¿črte site rekie svo-f jasni ne vsakemu ekslnzirtlirtiu in st? izrekle stj Svoboden in miren razvoj narodnostne slovenske manjši n e in za uveljavitev vseh njenih pravic. Prisotni zastopniki so z zadevali šivom poslušali poročita predsed nika Mre podrtega sveta koroških ■Siovencev dr. Vosperniku. hi je natančneje ob ravna v ni Srečanje in rezultate srečanja, ob sprejo mu kore» ške delegacije na Dunaju. Zastopniki N S KS in SLC ¿-z Gorice in Trsia iu ob teh nedavnih dogodkih z zndovofj(¡jvum vzeli nci znoii/e vzajemno so/icirernost vsega slovenskega na roda ob teh težkih trenutkih življenja zamejskih Slovencev. V nadaljevanju razgovora so prisotni z globoko zaprepaščenostjo, rego lovili, kako so v svetu zeakc iona rne in imperialistične sile še vedita močne v «dušitvi vsakega klica po svobodi in večji socialni prir v ¿¿nosi i. Totalitarni red ne dopušča najmanjših ugovorov, zato poseže takoj po posebnih sodiščih in po tankih. dre takko v kali zaduši vsakršen poskus demokratičnega ugovora. Dalje tm stran: ips SPECI FtONOST RAZVOJA SLOVENCEV Sli Ei ANJE PRIMORSKIH REVIJ V IDRIJI Zastopnik »MLalillJce odgovorni urednik Matij Mu-vor ¡0 prikazal gornji pi üblem p re d vsem ftrjaknm v republik: Slovenili l,nlicjle?; Govoriti (j apEtiflimuJti razvoja Slovencev v različnih družbene? političnih sistemih Je tema, o kateri je mägocs razpravljati - če razmišljamo resno m z naj različnejših vldikoiv — na dolgo in široko. Čas nam žal tega ne dopušča. Toda diskutirali! n tej lemi na splošno, pa lahko pernc :ii zdrkniti v neko brezpredmetnost, katere si. — mijlim — ne želimo. Da se LtroJ izognemo nevarnosti kakega pseudofi ¡ozoiskega püiLdpksaevüTijit, mi dovolite, da. si v imenu revijo, ki jo zastopam, točno omejim področje, ki ga b:>m obravnavaj v svojem kratkem posegu. Govoril b:im q področju, ki mi je bliže in ga zalo tudi bol ja Pütnam. sovo ril bom o Slovencih v Italiji in o nakute-;;h silnicah, ki pego» ujej o njihov razvoj Slika seveda še zdaleč ne bo popolna: inarsikitr.BJd vprašanje bo ostalo odprlo :n m ur si k ate rega problema sploh ne bcm načel. Naj še povem, da trim v svpjem posegu izhajal iz nekaterih načet, ki 50 zame ne'zpodbitna, kot na p'ijner načeto, da je narodnost nad vsako družbeno prli Lačno strukturo in da se ne more isLovotJti z nobenim družbenim ali političnim sistemom, z nubenn idEsa-kjgij-o, z nobeno vem — iudi z marksizmom in tudi e krščanstvom ne. Področje, ki zajema Tržaško, Goriško, B&neško Slovenijo im Kam«iško dolino ¡e narod nas luni mešano ozemlje. Na njem živimo Slovenci od naselitve več ali manj strnjeno In včasih tudi precej sprto, kot. veste, če količkaj zasledujete utrip našega žit ja. in hiija, v zart ijsovu, Bilo bi predolgo, ta bi se spustili v zgodovinsko analizo logu. zahod nega sl oven 5k ega roba v dotiku z romanskim, svetom. Težko bi bilo tudi oceniti tečno Stcväti Slovenca v, živečih v mejah republike Italije. Morda smo reali ati, če se cenimo na kakih iOü.OGO. V neki svo;i analizi Je namreč prijatelj dr. Mlju-č, izba. jfijoč iz preferenc, ki so jih prejeli 5 love na ki kandidati n a raznih poli Ličilih li.stuh, prišel do števila bo - B5 tisoč slovenskih volivcev. Od teh ie seveda le kalit ih dobrih 10.C00 glasovalo izključne slovensko in se točno opredelili». OstaMh SO -i.Ssot je včasih bolj včasih manj zamrzni-nih in so razpršeni po raznih italijanskih strankah Ce bä pa vei -ti, volivci glasovali -sLoventiku*, bi itiir' li imeti v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine pit poslancev Slovencev, ne pu sbišo dva. 1 ni roma iri, kot jih imamo davies pn odstopu nekega iteii JaaskogA poslanca. Na Tržaškem in Goriškem imamo Slovenci svojo šole. svoje gledališče, svioija kiiltuma M gospodarska, drušrvu in združenja, jmanvo revije in fcaisopiae. skratka imamo kar dovolj pestro en razgibano kulturno, go- spiidarskn im po bit ič n o življenje, čeprav vsa ta dejavnost še ne dosega tistega življenja, ki je pri nas utripalo pred letom. 191B in pred nastopom fašizma, ki ja t&karekoč zradiral vsa naša društva, pczaiprl in zapisni! naše domcive, uduštl slovensko besedi? itd. :td. Tn zgodovino pač pečna te. Do tega, kar nam je bilo vzelo, smo- po vcj-jii znovA prišli in si pribori Ji Na slabše m kut. mi p» so beneški Slovenci; on-i nimajo svojih šol m jih niso nikoli imeli, nekaj več slovenščine slišijo po drugem vatikanskem koncilu v corkvl predvsem po zaslugi nekaterih še živečih »Čedermace**, a so gospodarsko popolnoma na tleh in vasi v Beneški Sloveniji se pr&anijo v emigracijo Tak jo v skopjh »brisih položaj Slovencev v italiji, Siika še zdaleč hi pcpnlrm, 3 lihtel sem vam ¡0 vsaj bežno tih karati, zato da vas spomnim na to, da Slovenci v Italiji nfsmo samo v Trstu in Gtnrici, ampak da smo še danes več ah manj strnjeno nasoljeni In razpršeni cil jadranske obalo ub vsej ¿ahuthm meji do dalij ansko-jugcslovanskc Jn avsiriijske trcmeie in še čez. Država, v kateri živimo (tržaški in go riški Slovenci ud leta 10IS, beneški Slovenci pa že od lete je dunea ustavna republika z demokratičnim pariti menifimim ustrojem. lei sloni na rolitičtlih Strankah. Ta ustroj se »dTaža tudi v življenju nas Slovencev, živečih v Italiji- in pogojuje v nemajhni meri naš razvoj, Slovencem v Italiji namreč nc manjka prav no bena barva na ideološko -poli Ličnom spckLrumu., ki ga pretiš ta vi j ulju razno poli Lične sfcramika in skupina, Na en: strani imamo italijansko stranke, ki zbirajo tudi slovenske- glasove. Te so: Komunistična partija I-te-lij o, dve socialistični strun ki uz. tri in Krščanska demokracija. Na drng-i Himni imuni D zgnij slovensko formacijo v kateri nastopajo pa volitvah združenih Slovenska skupnost, ki vključuje Slovansko ljudsko g: banje-, Slovansko krščansko sočiaulno skupino iri neodvisne, ¿'(ovensfte £teitioferoii.fce zveze in Slovenske te vice. Ta ideološka in politična, raznolikost :n razvnjanusi daje nekako prcd-nosL in nae lahko zadovoljuje v državljanskem al; ; doc luškem 5 minili, toda v narodnem pogledu nam ge Levu škoduje. V kljp ČRVU nje Sluve-ncevv različne politične stranke, predvsem pa v italijanske, namjhč hromi ki cep! n?še žc italk -neznatne moči, pt> lug tega. da pospešuje asimilacijski proces Ob te| ugotovitvi ne moremo tudi mimo drugega dejstva, Eci je s prejšnjim v tesni zvezi in je do danes prav tako pogojevalo in še pofioiuje razvoj naše naiihd na skupnosti kot coLote. Gre namreč za odnios naše mriiličnu domovine do naštetih političnih strank in skupin. 2aL je bti do danes Cisti dol Slovencev, ki na veli tv uh nusLDpa samostojno, skoraj povisom zapostavljen in n oprezni; n, neupoštevan. Vsa mete-risilne. in mc- 200 mJtdiVn raina podpora jû ÈLi le Slovencem, ki v ginu nem podpirajo IftûJiJanidkû krnim u hi Liina partijo in rtiikjaiiske tjitulisliine tilriiiiki' Kolika nanti je Ul v 23. lotili pi vojni škodilo 7. ntdTorinegH vidika., vemo mi in Ek? zapisala zgodovina. Morda bo rnomal zeodovjriar čez ô?0 J-et ali še Tsnei zarisati o tem tako, kot je v Naših razgledih zapisal ob 50-letm-ci koroškega plebiscita da nam je namreč - po vcszü’Viunj-e slovenskega delavstva let PO rtémiiit SOT talrtOd-É m-ûii ruis fei stranki an v irai ù... razvol nttrudiie sajvesti tudi- pri lium dola slovenskega prebivalstvi],.' Taiko ali kaj p odobri eptl- Ua isJkl5upiTn: Rszvdj Slovencev v Italiji posai ujeta torej danes predvsem italijanski parlamentarni ustroj na osnovi strank in odnos naše matično domovine do teli strank. To Je seveda le politično gledanju na. problem, ki pa po drogi StrtuiVi pogojuje tudi kulturne, gusp; idil ruku in narodno življenje splah. Slovenoi v t.Hlkem položaju pa utegnemo biti suimo objeikt, večni most., n«, katerem se srečujeta in po katerem stopata dva sosedna naroda Subjekt lahko postanemo le, če se znamo kot enakovreden partner vključiti v iLalbamski politični irstroj in če imamo stalno prod očmi v sestram ski razmah in obstoj slovenjke nfmrrtne skupnosti kift cel n Le. Do lepa zaključka in do teb ugotovitev ho- prišli danes tudi nekateri socialisti. Upajmo. da ne prepozno M da ne zaman. Karel Šiškovič pa ¡e v zadnji številki Naših razgledov končno zapisal, kako da ni čudno *da hoče del Slovencev uveljaviti svojo narodnostno pripadnost skupno s svojimi |XjIj tiču Lini somišljeniki v silah, ki so zastdrüinè v vtsed-nžavivL stvarnosti im prav ca ko, da Hel Slovencev ffiifelit, kako jè kor'iÈtriéja zarij t, da SC uveljHvljaio v gajnurslcrvumskih organ izajLiialL. Ni L: onih niti drugi h ne bi vpijntn zavmčoii...» K lesmu lahko do dame še izjavo SocialHtičoe zveze delovnega ljudstvu o enakem upoštevanj u srseh y love n cev bre/ razlike n« ideologi i o ali nazor. Ta so morda res z on ki nekega novega glodanja na manjšinsko problematiko, toda rwtali tmdfi le besede, če )lm ne bodo sledila tudi delanj«.. IZJAVA PREDSTAVNIKOV PFIMOR5KIH REVIJ P redi lovni ki slovenskih revij, ki izhajajo v Priitnorju luko v republiki Sloveniji, kokor v Trstu, shrani mi posvetovanju v Idriji 5.12.197Čr io proučili dokumentacijo O proslavi koroškega plebiscila v Celovcu 10, oktobra letos. Predstavniki sedmih primorskih revij ugotavljajo, da Se ]e Omenjeno slavje razvijalo v šovinističnem duhu, izzivanje pa zadobiva vse drugačen pomen, ker so cc-ovrkeimu praznovanju predsedovali predsednik avstrijske republike, predsednik vlade ¡n predsednik koroške dežele. Tako početje jo žaljivo za slovensko nerodno skupnost, ki ¿¡vi v Avstriji, in hkrali nasprotno duhu novega evropskega sporo z ume vonja, do pri tem sploh ne omenimo ozračja dobrega sosedstva, ki naj hi ustvarilo nove oblike? sožitja na italijansko-sla venski In slovonsko-avstrijski meji. Predstavniki primorskih revij protestirajo proii takemu obnavljanju nacističnega duha in zahtevajo, do se odnosi med matično republiko in avjlrijskirni oblastmi raz ■zijajo na podlagi pravnih norm, mn tl n o rod nih dogovorov in u duhu tistega protifašističnega boju, kf jo letu 1945 premetal nacizem. Predstavniki p; ¡morskih revij opozarjajo evropsko ja v. n ost na ravnanje avstrijske republike, ki se ¡-e 1 7 členom državne pogodbe 1955. leta ohvezola, da bo Spoštovalo pravice slovenske narodne skupnosti, zdaj pa ne samo, da n ¡lil ovili pravic ne s paši uje, temveč celo uprizarja šovinistična slavja na obmejnem etnična mešanem Plemlju tnko rekoč pred vrati republike Slovenile in Jugoslavije. Idrija, 5.12.1970. Predstavniki revij; MOST OČALA SREČANJA ZALIV IDRIJSKI RAZGLEDI KAPLJE MLADIKA STANKO MAJCEN — Na primer? — JVcj Zupančiča, na Finžgarja, na Gusarja, rta .■Viiiiačertii, na Jegliča, titr Rožmana, na ¡zidarja Cankarja, na Ehrlicha, na Novačana. — Imate le njegove sodbe napisane? — Vse po vrsti- Podane ; izredno intelektualno in psihološko ostrino. —Jn o čem Se slu govorili? — O Vsem mogoč strt: ali smo Slovenci narod, o zadnjem avstrijskem cesarju Karlu, o Majcnovem prevajanju Terezije Avilske v prvih povojnih letih, o mistikah... — Nam lain ko povesit vsaj eno njegovo misel? — Ku smo se poslavljali, Udi je ¡x>spremil po Poljančevi do avta. Hodila svit odmaknjena, zapredena v teološki razgovor. Na kraju ceste je citiral Guardinija: »Oh smrti bom Vprašal Gospoda, čemu vse to trpljenje nedolžnih...« —Kdaj je bilo to? — V sredo drugega septembra. Ob Odhodu tiri je rekel, naj še pridem, /n tako seitt že v niriilJt pregostimi vrsto novih razgovorov s tem izrednim intelektualcem, s katerim si lahko govoril o vsem, od škodljivosti ali neškodljivosti kajenju (ja do Teitharda de Chardina. Zdaj vidim, da je bilo to moje prva in zadnje srečanje z njim. Pred kakšnim mesecem se mi je oglasit s pismom, ko Sem ■ pokiuni! .m > k r.sr,?/ko ;l\\i!!.'iirtj. NiI, veliki Siovettee StrJttfco Majcen ima zdaj tudi ta avanturo za sabo. martin jevmikar SODOBNA SLOVENSKA ZAMEJSKA LITERATURA [NADALJEVANJE) IVAN ZORMAN Rodil se pe UJñtt v Šmarju pri Jelšah, kjer jc "b:L njegov oče organist. Ko je imel Ivan štiri letu, sg je družina izselita v ZDA, nuj prej v Ely (Minnesota!, nato v Calumet (Michigan! iti končno v Cleveland C Oh m). Domotožje ¡e Zormanove za kratek čas potegnilo v domovino, in sicer v Velesgvo. od koder je izhajal njihov nod Ta, idilični košček Gorenjske Je ostal Zormanu tako pri srcu, da Je do zadnjega čutiti odmeve v njegovih pesmih. Leía Lags se je družina spet vmlla v ZDA ;.n se po krajšem romanju naselila v Clevelandu, ki je postaj. Ivanu stalni dum Tu je dovršil gimn azi jo in se vpisni na Western Reserve univerzo, kjer je posvetil angleščini in zgodovini, Istočasno pa je hodil v glasbeno šolo; ié z devel.Lmi leti je nam-reg orgial v cerkvi. Letu 192(5 se je sa krajši čas Yrnil v stari kraj, nato je živel v Clevelandu, kjer je umri 1658. Zorman je izdal prvo pesniško zbirko letu 1919 a naslovom Poezije, dedi Je so Pesmi (1622) r Lirični spevi i 192;! I, po obisku starega kraja prevod slovanskih pesmi Slovene poetry (I92fl), nato Pota ljubezni (1921, z izvirnimi lesorezi Božidar^a Jakca! in Iz novega sveio C L93&J. Zbirite je založil sam (po kakih 300 izvodov J. ker pa ¡e začelo počasi odmirat; slovensko življenje v ZDA, ni več tvegal zalaganja. Sam je izjavil: -Prve knjige so še nekam šle, poLlaj ¡h bilo vedno slabše. Lahko rečem, da sem naredil kakšnih H00 do-larlev deficita pri vseh skupaj, - Odslej jo do zndnjegi-i pisal z rele prigodnice v Amcriiku domovino, Zorman ¡e v pesmih zajemal i?, dveh domovin, iz stare, na katero ¡e gleda! z domotožnimi očmi, zuLn se mu je zdela rožnata In idilična, Ln iz nove. polne? tehničnega napredka, socialnih navzkrižij, ljubezni do sorojakov in žalosti i?b njihovem narod ne tn odmiranju. Skromne so te pasmi in sam poje v Moji pesmi, ki jo ie postavil za uvod Liričnim spevom: -Kot gorskega potoka »pav, / ki skromen ie da¡ó odmev, / odmevi mojega so petja. / ki v srpih iščejo zavetja..- All&nz Gspan piše o Potih ljubezni; -Nič novega ni. v teh 'pesmih. Celo takšno so, da bi Jih človek pomotoma zamenjal s pesmijo iz Cim. per m Hunovih časov,* Še najbolje je Zormana označil Karel Mauser v spominskem članku ob smrti, ko je zapisal: »Zorman n; bil pesnik velikih dimenzij, po čustvu je bil najbližji Gregorčiču. In imel je kakor Gregorčič nekoč (rusto nalogo — goji-Li domovinsko ljubezen slovenskih pionirjev v Ameriki. Zjito je v vseh njegovih zbirkah veliko do-moJi ubnegs, duha, iskrene in globoke ljubezni do doma. Cbtuvo ja erm: če bi bil Zorman irmdo nen, b! si med pionirji zaprl pet. Ti prepresti ljudje so potrebiivuli pesniki, ki jih ¡s razume| io jim pot ;z njih duše, Prva sfoverisea emigracij« ni imeli* pravega Etika z domom in Literarna. dediščina, ki so jo prinesli pionirji n seboj, ni rasla istočasno z domovino. Prav zavoljo tega pesnik Zorman čtjfjti ni smul prehitevati. *< Zorman je dosegel višek v zarini ih dveh zbirkah, kjor je toliko prUstrtus-ti in .iskrenosti jz obeh domovin, da prepričuje. Res se je držal el-ure oblike in si-uinegu načina izražanja, vendar ao čustva podana iskreno, doživeto, v zadnjih pesmih jo tudi pmlno živi j ort J slu; zrelosti, izkustva tn spoznanih resnic. Lahko bi bil sledil tedanjim, slovenskim in ameriškim pesnikom, a je ostal pri svojem ljudstvu, kar njegov umetniški pomen zmanjšuje, zato pa sp n jugi rvg zbirke dragpoen dokument slovenskega življenja v ZDA Mnoge svoje pesmi ¡o uglasbil in so skoraj ponarodele med rojaki. Njegovo dalo še n; ocenjeno- (dej: Karol MuTjeeft -)- Pesnik Ivan Zorman, Zbornik Koledar Svob. SlfTvenjje 1639. -¿sMtfi, s sliko; Alfonz Gspan ocena Potov ljubezni. Ljubljanski zvon. 1931, 624-835; A. D. Otonu Liričnih Spevov, Ljubljanski zvort, 1625, E5fkSS6.) ANA PRAČEK KRASNA Rodila se je v Do-lgi Poljani na Vipavskem, med prvo svetovno vojno, ko ja bila v [Knovni šoli, j e* izgubila starše, leta i6ž0 pa je odšla v ZDA; živi v New Yo-rku. Krasna je pravzaprav samouk, saj ju dovriilu, samo osnovno šolo, izpopolnila se jo pp ameriških šol. V drami obravnava »puL partizansko fitlOv, ¿Cipruv se dogsija v glavnem v Ameriki. V središču je duševna preobrazba mladega Luja, ameiiškega Slovenca, ki ¡e ves zEiveruvan v svoj uspeh m sreč*; enaka ju njegova, bogata nevesta- Irena. Zaradi japonskega napada na Pearl Harbour odide proštov pl j ti o na bnjišče. Kat listavca ga Netnui soshrela in s* anajde med slovenskimi partizani. Tu se ves spremeni, tfeta-ne pu vojni V Sloveniji in se odloči za bivšo partizansko bolničarko Vemo. ■■ Pšiborl oško innifinitno je drugo dejanje (spor mod Lujcm in Ireno prod njagovitn odlio- dorn na bojišče), eirer p» drama kuže niiverjiitna naključja (Lujevo srečanje s prijateljem časnikarjem v partizanih), preočitna poučnost in tendenca proti koncu in nekatere prehude jezikovne napako.* (Malt Ilič). Kristalna, ¡s desloj najbolje označil Joža Mahnič v Zgodovmt slovenskega i¡lovstva, V. knjiga, Ljutaijana 1964. 902-307. Glej tudi knjigo Elbin Kristan: JzbruriO delo, Ljubljano 1950, kjer je urednik Dušan Moravec prikazal pisateljevo življenje, delo in pomen. IVAM MOLEK Molek (1382 Zverkov vrb pri Metliki — J 062) ju prišel v ZDA leta 1300 ter ¡e delal v jeklarnah in rudnikih v Pennsylvamiji in Michiganu, od 1EXJ7 je živel v Chicagu in u rej ul PrOieiorCu, 0(1 1929 dno v [lili Prt' sveto. Pisat je pesmi, povesti in i sre, ponilbdkE, članke in dopise cer sodeloval v vseh sloven skill socialisti enih listih. Vsi njegovi apisi sq za vodno totidcnčni iti sajm pravi; ° Pisal sem -ne zaredi lileriiture, temveč ¿a propagando,- za propagando nsEtrksištič-negEL svetovnega nazora. Njegove povesti so zanimive kot dokumen-t slovenskega življanjii, v Ameriki, tako avtokiograiska Dva sveinvn (19321 in prikaz življenju v Chicagu Ktsirfeo rtirovijiiče (1934). Po zadnji vojni -ni napisal nič omembe vrednega. O njem giej članek Avgusta Pirjevca v SEL, [L, 149 Iti kratko oznako L.čna Legtše v ZgodoiriTii eiovonskega slovstva, VI. knjiga, Ljubljana 1009. 2(15 2137. Tir V ZDA deluje še neka. pesnikov ?ti pisateljev, ki občasno sodelujejo v revi j uh. in. tistih, a še mao prišli do samostojnih Knj-ig Omembe vredni so; Duhovnik Vital V odulclt je izdal že prod vo]ik> v Ljubljani pesniško zbirku, po vojni piše malo, Dr. Janku Grampovčan Je priobčil vrsto pesmj v časopisi h, izdal pa je tudi znanstveno knjigo Beril* hi Brari« (1958), v kateri dokazuje starred slpven-skegEi iia-ruda hi ap&zarja mjako, da morajo tudi v tujini ohraniti m uteri n jezik Gizela Hozian Je izdala leta 1900 v Chicagu v jiamo/.ulnib: BpOnune ntindostl, sCSifEf slovenska pesmi, ki jih je zapisa'Ja po spominu. Ludvik Potait ar sc je prvič oglasil v Lržaškl .Viifid: .setvi L1947: Osute piaio-na), potem je naivut sa-deJovfui v Ameriški dompviui bnpv za črtice je atijema! iz spominov na življenie v tabori ščit in v Giadcu, k|cr ju študiral na univerzi. Prezgodnja smrt mu je prepreči-] u razvoj Janez O g rin ¡e priobčil nekaj črtic v Zborniku Svob. Si n vu n.iji k i kuL Potokar ja Lutk On iaSLuptul v zborniku e m i gre nts k egu, pripovedništva Dnevi mnrl-nihov (1950), Erik Kovačič j« izd ul letu 1946 v taborišču na Koroškem rokopisno pesniško zhirko Hopjinr an bita' cesti, ki pa je še začetafSka, odDtar je v WfUBhinigtcinu v službi se le redko oglaša. Leta 1055 J c ustanov Ul v Wash hi g tonu založbo Studiti S!*ven.icti. ki i/.tiuju knjige v angleščini, da b: seznanile svet s slovtansko zgodovina, iLtaraturu :n splošno problematiko. Poleg teh deduje v ZDA vrsta slovenskih vseoči'li-sklb profei?orjev in inj-nisTvuivikuv, ki pišejo razprave z različnih področij, tudi liteTamega, mpr.i prtif. Jan&z Stiver, Jažc Velikonja, Edi Gobec, Bado t.em-Kk, Bogdan NTuvak, .lan-uz Grum idr. Nevi na^elrenči so ustanovili v ZDA po vojni civuj-set čašctpiwv, ttjdft. du diuici so vsi piTčJiehali izhajat1 Podatke o njih glej v Zborniku Svobodne Siovemie 1954, stran 275 276. Po 1C O O Š ii B ittf J'30 K r a n J M k e n> * (Sotfn/ir/o/o vaš* Afavc/- santDuftO A N ¡C. A GARTNER GORENJSKI BOŽIČNI VEČER Za dobro ped visok sneg ji odel praznično obleko malo gorsko vos, ki se je razprostiralo po strmem pobočju pod Kor-iv n ikon. Pri Ranlo-vih tako te ju reklo po domači hiš.., ki je stala najvijje pad planino — ¡e prijelno dišalo po pečenem kruhu. V veliki »hiši* 5d se po krušni peči prerivali mlajši Otr-Oti, tiare ¡si s d pa z veliko skrbjo sestavi j ti li jOilice. Obilna je bifa Kantova družim, Devet zdravili ¡n krep' kih otrok je podarila možu še vedno postavno ženo. Stare jši so se že učili raznih obrti v dolini, a ¿a božič so se zbrali vsi doma, ker je to na j lepši domači praznik. Medtem se je sleirmilp. Oče je vzel pa domačem obredu lonec Z žerjavica in kadilom, mati pn blagoslovljeno vodo i brinovo vejico. Pokadila in pokropila sta sleherni prostor v hiši in okrog hiše, Ko jta se vrnila v hišo, ¡e prižgalo moti iz žerjavice v loncu majhno lučko pred ja tlita mi, nakar je vsa druži no pokleknila ter pobožno in zbrano odmolila vse tri rožne vence. Veselo je posedla Snntova družina k večerji. Vsak ¡e dobil lepo dišečo potičko- Na mizi se je kadilo iz pekače, polne pečenih krvavic. Kar sama se je smejalo otrokom, ko so hiteli pospravljat take dobrote, ki 50 sicer le redko prišle na mizo. Blaženi mir svetega večera se je razlil čez vos. Praznični vanj kadila se je mešal med čisti gorski zrak. V temno noč so mež kola razsvetljena okna. Ljudje sa se odpravljali k polnočnici. Tudi Kantovi so se napravili. Oče z večjimi otroki, medlem ko je mati z najmlajšimi marala ostati doma Vas je oživela. Zbrali so te stari in mladi; k polnočnici so vedno hodili v skupinah, Zagorel* so dolge smolčrie bakle in vr.Sla se je začelo pomikati počasi v dolina. Ta je bila dolga, a vesela pat, polna smeha in zabavnih zgodb. Pri fari je pritrkovalci Z okoliških hribov to se pomikale neštete luči in bakle ter ugasnile šele pred sijajno razsvetljeno cerkvijo, katero so napolnili ljudje do zadnjega kotička. Zabučale so orgle in srca vseh 50 zadrhtela v svetem veselja in zapela večno lepo pesem.,, S vel« noč, blažena noč,., ORE Tl TRYJI KRAJAVE LJUDSKA PESEM S SGLBICE VRFZIJI Ore 11 tryjt krdjavc, glorjo ni (dileme ni si se uzeli eno sle, ni so iii jyske’ Jezusa. Ni sd prišle ta-jia jno pat, zvyzda se ]ym prikazala, "U pat na je jin komite, nu pol na [e jin kazala. Ni 50 priiEe v Jaru to lem, da zvezda «c jym lubtEa. Ti: sveti tryji krajave ni so st nopret ustrašile nu barak «U prašak, da k« tc rad nu ta palec, tu ka s« ti ošili el de n kraj, kraj ia-nad usemi krajo me, Nu kroj Erode trn drl or, ki je mčil uh j o je trridet, ti jen dal lepU pet nu jesl nu use try lepu ovizel: «Tasta onu nalest» a, nu k d j vy e nalizata, vy spet na naze' piydifa nu prydita me ovizet, ki con te' pa ja o Es kol a nu dnu lipi Šenk mu dot!» Gor ti trije kralji ,—, r glorijo so obdani — SO se vzeli in šli, SO Šli iskot Jezusa. frišll so na pot, zvezda se ¡lin pokazala in pol jim je kaittla, in pat ji in je kazalu- Prišli no v Jeruzalem, pa zvezda se jim je zgubila, Sveti trije kralji so se naj poprej prestrašili in Ijlj 1 -ulI in vprašali, do kje je grad in kje palača, v kateri se je radii kralj, krafj nad vsemi kralji. In kralj herodež izdajavac, ki jih ¡0 hotel izdati, jim je dal lep-D piti in jesti ler [c vse tri lepa ogovorih »Pojdite in iščite ga. in komaj ga boste mršit, ye se spet vrnilo in pridite me obvestil, ker go bom šel tudi jaz obiskal in mu dol lepo darilo!« Ti s, vel i try¡¡ krojcrve so spet se uíéli ene ?le mj vilezli i JofüiileiH zvyzdn Jü- ;pe: ¡uokúznln. spe' pot ne ¡e fu kazalci ta-pod no oro, po' cien kolk, leí na pastirsko siálica, le] no pastirska siálico. Ni so paršle tci-u siálico, hiló Marici Vérgina, Marra ana :¡i:n lužef, den mušec anu den voleé. »Lipej Mari# Vérgmei. tamó porfié z dalütriiuti. do non pokaš tú Jézusn, dn nen poknile Jezusa!« »Mojé ti ti'vji krájave, njen mo¡ bambinčič je u-sanól, nuhéjtci, da en se zbudi, taci ¿i bata a vydnle!« Te sveti zine ne Sin če z dobro raleó a n se lis k reí nu ¡e smajóc ¡e riiígrél, mu se srna ¡ó č je rivonll. Ti svéti tryji k-ršjovo ni so dre' nápred Idékmde nu ndoráli J ¿zura, ofró ni su mu ófrnle, Šinke ai so mu sinka te: ovar nu mira nu Incensara svéta íinana íaná, pozénejfe te svéti svil, te svéti svit, te svéti sfld, do Bu nin dpjtn usía rat tü ase le lympe prez kencá, I<] U4C 1« 1ympu proz konca kr SPDMEIMICA Prisnífzi so zala z Ogorčenjem obsodili posebna indi?™ ia totali farni režim v Španiji, ki sodijo a a rocinos tr¿o zavedne Banke in ki naj spominjajo no posebna sodišča v časa fašizma, bi so sodila narodno scivedite Siaven.ee v Italiji, ter no rmcisiičrza nojii.ra na Koroškem, Prav tafea so prisotni z ogorčenjem obsodili tankovski napad. na delavce na Poljskem, ki. so zahtevali izboljšanje metalnih in de lavfikih razmer. Komunistični sistem se je po pubtilu na Madžarskem, v Nemčiji, po udušiivt -vsakega klica po svobodi rut Češkoslovaškem, zopet omadeževal z nedolžno krvjo in. iafeo ponovno vrgel črn. neizbrisen madež no pravič-nejšl druihem sistem, ki bi delavcu pomagai do svObodniJt in pro vičniJt časov. Ob vsem. tem so prisotni ztrslop nifet ptilrdilf svojo vero V (íemokrtt- 5 v Cii trije kralji ta vpet vstali in sli in prišli ven iz Jeruzalema zvezda se jim je spet pokazala, spet jim jc pot Ittuaki pod nclto goro, pod neki hrib, kjer ¡c- bil paftrrski hlevček, M*r ¡e bil pastirska hlevček. Prišli SO v hlevček, tam [e bila Devico Marija, Marija in sveti Jožef, oslič in v o lic. »Lepa Devica Marija, prišli smo od daleč, da nam pokažete Jezusa, da n a ni pob« žel« J OZ US a!« »Moji trije kralji, moj otročiček je zdaj zaspal, a čakajte, da se zbudi, tedaj ga boste videli!« »Sveta blagoslovljena žena, blagoslovite t« iveli cvet, ta sveti e vel, la sveti sad, da Sag n mn dajte vsega dosti za vso časa brez konca, za vse čase brez konca!« Zapisal Pavle Merliii filtru ffijtem, Is j /e proti vsakršni diktaturi, pa naj prihaja z desne ali z lev? strani, in prati vsakršnemu nasiijit ker iu i£mz ill Globoko iel/O po p nu v ličnem razvoju vsega človeštva v resničnem miru, prijateljstvu med narodi, v popolni socialni pravičnosti in v odpravi vsakršnega ¿z korišča rt ja človeka pa človeku, no roda po narodu. Ob boncu razgovora so se prisotni spomnili umrlega Siemensfe«-pti pisatelja Stanka Majcna ter pokojnega velikega slovenskega u mrfnifea Sfaneia Severja, fei je bi! naš Praširrctt žive odrske besede, nedosepl/iv oblikovalen slovenskega. Slavka, velik in ¿sferen ljubitelj zamejskih Slovencev. s kute rimi je Globoko občni il zapirala v-ijfdijt; in nevarnost rtarfldjTefjcz od-pzidniitva, zato je tako nad prihajal meri nas s fješernovo Zdravico in felicai po enakoprovnosii nti rodov jr ljudi, po pravičnosti in iskrenem, sožitju med sosednimi na ni tli. n ad i a MIRKO MAHNIČI "ENO DETE JE ROJENO" Mirka .VfaJinič je nnpisctl za našo radijska pojfa/o Trsi A za božična pjresnlke posebno igro. »Ena dete je rojeno-. Že Iz naslova iaJiko takoj spoznamo, da ¡e to verz iz narodne pesmi. Režiral pa je avtor sam. Obrnili smn se na prof. Jožefa Peterlina, ki mm ¿gra v tej igri eno ud oseb in fei je asistiral pro/. jSiahniča pri izvedbi, kakšno mnenje ima □ tein nojnu-vejšertt delu Mirka Mahniča Mirko Mahnič ¡e v Lej božični igri, podobno kot je to storil v svojih velikonočnih tekstih, oživil slovensko narodno-pesem, Jo izbita L in uredil tako, da je dobila očko drattnaLsko naupejtost :o rast in da izražat neko aakl'juèatw pripuvod o istem dogodim. Veflük-a odliika lega delil, ju pog-LtrbiHtrv v vmh-üLtki in v dramateki značaj nuše munudnu postil;, ukvben ÉÏLadij iff.mziL, mitu LuokočoLna izbirrz in raz.porudi-Lsv. Vssmu teroLi je zn« I dudi Mii ti nič udgovuT-jaj-oč riiem, vso Lgpj p» pnevKVü vüubini adgorrairj ajipčs poezija. Culdtnii zamisu! ¡e izrEdno lopa, ker je cfdrHz. ve tik sga eestetske-gu okusu, brez naivnost: in po.slad knniwt.L, pa vimdar se v ničfsmer ne oddHljuje od čuetvnvHTija i'n do življenju vsebine prepro-stega človeka, Kakšno jtiosfo bi cltili temu ffelu v primerjavi z ostalimi Mahriiče^d-mi teksfi, ki smo jih še imeli priliko videti v Trstu1? Med vsemi temi deli jd neka so-rodno&t. Zgrajena so trn Istem principu. Pisana in rtiištudJratiu so z isto vnemo in ž :stim izvirnim oicti-som. Težka bi rskel, JiiiLcri Leh Lek- Sveti irlagoflovljeni Sinek z dobro roko st je razkril in smejoč se je pozdravil, in smejoč se je pozdravil. Sveti trije kralji so takoj pokleknili in oboževali Jezusa, darifev so mu darovali, darila so mu doli: zlato in nurp in hcuJjlo- gtuv p« najiopši. MuH: SO Še Vfrdtlö zel 5 nuj gl ti til j i Kmečki irek violi), ki giedavea a'li posluššvca pretrese in ga vodi preko neke katarze. "Eno l& Dele rojeno- je poezija božičnih dogodkov, poezij ti in drama svete družine, pa ¡e tudi dramatski koui-ilikt v srečanju s Her-odežem in 2 njegovimi zapovedmi, Prav ti prizori so najbolj napeti in najbolj drarnatičiiL čeprav nič ne razbija jo harmonije svate noči. S feskšninii občuffei menite, bo poslušaj posiušavec to oddajo? iv j i !z- j i m, da z izredno Lepimi. Zdi s«, kot da gledaš slovenske ljudi, kako romajo do vaških cerkvic v božični noči in ksuko s preprosto vem doživljajo novarojenega Boga. Spoznali bode, kako neizmur-no [apa ja slovanska nared na pesem po vsebini, preprostosti im izraznosti. Čutiš, kako je v njej tvoj narod v bolečini in sreči, v izpovedi in strahu., v bojevitosti in vnemi za dobro. Skratka, kako ja v njej ves znajčaj skrv en skega človeka,, ysa njegova stiska in vsa njegova zgodovina. Prüf. \fahnia je delni ¿n pripruv-ortrtetjo 5 Radijskim odrom'.-1 Ja. To smo delali vsi zelo radi ;n z v&li ki m prizadflv sur j oni, čoprav v večjih presledkih, ker je prof. Mahnič < idh.fi j h'I vmes v Ljubljano. Za nss [e bila izredno važna njegova zamisel in to smo želeli uresničiti po njegovih navodilih. Pri lem delu je sodeloval fik-orn ves Radijski Odar, nad ÜO LnvajntetV. Ali ja tu dala tako, da bi ga ItazaUi večkrat ponovi (i? Brez. dvoma. To so enkratna dela, ki zahtevajo veliko priprave in veliko dobre voije — in končno se tudi redko zgcdL da imajo igravci pri vajah pisatelja samega. Poleg Mahniča ja imel izredno težko deli.) Sergij Pahor, ki je oddajo s- lank-L-m posluhom in 7. veliko ljubeznijo zvočno opremil in pni tem posnel m n ogo zvokov; tako Katin sirski otroški pevski zbor, uro v zvoniku, burje, pritrkavanje, moli tov v cerkvi itd. Mislim, da ¡e tako nastala res lepa oddaja, ki odraža prisLftoSl slovenskega božiča, v poeziji, doživetju un v dTHmatiČniJi dogodkih, a vse to tako h cd je čutil slovenski ljudski pesnik. RAZSTAVE RAZSTAVA KI PAR,] A FRANCETA GORSETA V CELOVCU v galeriji Slatna v Celovcu na Benediktinskem trgu, v okolju, ki umetniku gotevo prija, je bila novembra razstava kiparja Franceta Guraeta RjjaisbivLl je EN det., največ ir- gline, nekaj pa tudi iv lesti in v bronu. Kar t)4 del je nenavad no veliko število za kipareko raz stavo, tembolj za umetni ¿a, ki šteje iu nad 70 let. Zlasti še, če pomislimo, da je ustvaril večino teh del v zadnjem času. Še bolj pa nos je presenetila razstava po različnosti motivov, ki jih je prikaza! □ oršo v svoiih kiparskih stvaritvah. Težišče je bilo sevtsda na religioznih in s ve te piše msk i h motivih, saj je France Gorše priznan in cenjen mojster cerkvenega kiparstva. Tako smo lahko videli na tej razstavi poleg Kristusa, na križu lep kip svetega Frančiška Asiškega. motive križevega polu, prikazane debio tudi v fotografijah kot dokumentacija, angele. Marijine upodobitve, Kristusa in Samari tanko, lepo skupino Kristusa, Pe tra in Janeza, v kateri nas je prevzela zlasti n e navad m» posrečena upodobitev sv. Pestra, ter očarljiva upodobitev Marije in Elizabete v o-biemu, Iz Goršetovih religioznih kipov veje prisrčna vernost: ko Jih gledamo, živo občutimo, da pomeni Goršctu vera tudi srečo i-n lepoto. Izreden mojster ¡e Gorše v portretiranju in to je na tej razstavi ponovno dokazal s celo vrsto zelo posrečil i-h in kiparsko odličnih del, ktft su i-Veronika-, portret neke ml udu gospo, "-Katarina V.*, -Andrej Einspieler*, »Mi kitava Zala", v kateri je upodobil ve-rjellui kakšno koroško dekle ali mlado Žuliti, "Ženakn glava*, »Miha Muleč", bra-našla ženska glava, »Moška glava- in druga. Prisrčni so hili nu razstavi njegovi kipi i)n reliefi, v katerih jo prikazoval srečo matu rinštva, ,prl čemer ¡e značilno, ds upodablja žensko like skoro- ved no golu, a spoštljivi). Golola mu daje možnost bolj šprešččjtef?a kiparskega obdelovanju. V rt) [lugih kipi !1 je upodobil delo, zlatit L kmečko, npr, v kipih » Drvar-, -Pastir*-, -Kosec-, »Žamjics-*, »Kmeti- ca-. v ndkaterih 'hudi obrt, kot npr, v kipu »Tesar«, Nekaj skulptur je prikazovalo ibiklo-me ali folklomo-erotične motive, kot -V-aBovanie-, »HaumKHiilkflir«, -Muzikai iU itd. Močan je bil kip »Judežev poljub-, ki je kam prikoval gledalce na mesto, Bolmi iiubkosti im -nežniiati ho biti Goršetovi kipi deklic, -kot npr. -Plesalka-, ■■ Prijateljici-. -Sedeča, deklica,- V nekaterih jo prikazal športne ¡noti v e, kot v ■■ I Iribolazcu -, v nekaterih folklorno pobožne ali liturgične, kot V reliefu »Procesija-, v ■Romarju* in »Pridigarju«. Njegovo značilno upodabljanje likov iz slovenske zgodov-ine pa j« zastopala na tej razstavi močna plastika »Kralj Matjaž-. Poleg tega jc razstavil še nekaj drugih mitičnih mjCfLivov, kot plaketo -Genij«, v buikru, Orfeja, pa tudi portret egipčanska kraljice NoFretete. Prciiic Jeza GLEDALIŠČE LUDVIG HOLBERGi »JEPPE S HRIBA« M. NOV. J.S70 V soboto je bila nu vrsti, druga premiera našega. gledališča v leUnš-nji sezonJ. Bila ¡e to Komedija danskega pisatelja Ltbdviga Hol bergli, »Jeppe s hriba«. Delo je nastalo v dobi dansk&ga prosžetljenstva. Hoiberg je za LLsLl čaš in posebej za Dimce velik duh, učsn človek in-plodovit pisatelj, saj je poteg mnogih zgodovinskih raz prav napisal ifi dramskih tekstov. Če gledamo »Jeppeta s hriba* v zgodovinski luči, morami! pritrditi tistim, ki poudarjajo naprednost Holbergove komedije tisti čas im občutiutjejo duhovitost, ki izžareva rž literarne ustvarjalnosti tista preteklosti. Vprašanje pu seveda nubtanc, ali je umestno uvrstiti to delo v rodni repertoar našega gledališča. Ta stari tekst ima veliko- vrednost /a Dance, narodi pač nudi od-knlvaijo svK)|0 zgodovinske literarne vrednote. Treba je reči, da je naše gledališče zadnja leta uprizorilo več takih starih tekstov, le da ao bili naši. Naj «tiftnitno Škofje loški prus Lij on uh pa tekiLt, kot jih je po slovenskih narodnih pes m ib napi-SEti Mirko Mahnič ud Vojaške ga mižečem do Kmečkega Rekvie ma. V tej vnem'; -po starih tekstil) je pi-išla na oder tudi MascbeLLa pr-ed leti iji zdaj Jeppe. Toda vsakdo bo najbrž pritnJi-L, da je za gledališko ubčžisetvo uprizoritev starega dcmradega teksta neka}, uprizoritev tujega pa nekaj povsem drugaga, DvmnHče besedilo zadiši po jiti_š. zemlji. po našem človeku in njegov: usodi, po nje govi sreči Iti boju.. po čudoviti me lil Ji ji nekdanje govorice . Tuj tekst -pa nam v^ega Lega ne more dati, aTi pa ga je treba ponosni ■ponašiti, če je i» mogoče. Drugače 'nam morda nudi Lo drobec tistega, kar siplje lastna in u rtarodu. ip to veljat tudi za Joppetn. Pristnost govorice je n udom i*š tri« vulgarnost, našega prinudnega- človeka je zamenjal pijan ec Ln grobi jem — kajti, ‘to ni naš kmet, tisti kmet, ki ga silita na primer Milči?l siti ali pil Murnik in VombergHT, Čoprav vsi ti pisatelji slikajo našega kmetjj. 7. vesele sera ni. Tudi preteki nat in okolje Jejppeta sta rahlo drugačni kot jo opazuje pri na» rva primer Linhart v tistem času. Nočemo s tem reči, da bi morali vsi ustvarjati po isLoni kopiLu in izhajati iz istega stališča in o-koiia, Vendar, domače nam je blizu, ker ¡e naše, in nas ne moLi nu-popolnust zaLo, kor vse to nadomesti tistu, kar smo zapisuji prej. ZuLu Smo mnenja, da bi takle tekst mogel nHidom t“>Liti marši knk šen lekst ir. domače literarne 7go- dovinske zakladnice deoedib, ki smo ga poslušali, fe sicer v prevodu Staneta Starešini ca tn Marka, Verbiča tekoče, vendar Je preveč vulgarno. Tud: če se približuje originalu fkdo ve, saij je bi J prevod očitno pripravi ¡en iz več nedsnskib besedili Pa čeprav bi bil prevod izdelan po originalu, bi ga kazalo 'prirediti zi našo predstavo. Ne gre za purizem, ampuli za okus in večjo bližlisno izražanju našega človeka, ki kaže svojo pri-nadnotL in naravne st -Jia drugačen način. RaZij-n ko /.Hupati mlademu Mu liju Uršiču. Opaže« j p bila -pri/.:-: duvmist, n kateip .5,5 je lotil deJhu da bi odrsko uspelo. Predstavo je grudi! predvsem na zunanji Ji uči n kih Morda «e je v tej hrupnosti neikoliko zabrisala osnovna pro-sveil jenska ideja, a režiser ¡c pač iskal rešitev v živahnosti in tca-t.rski učinkov-itotrti Morda bi inu □ ruslovno vlogo kdo bolj« rešil, ki bi dodal pri rodnosti im nalurmusti še ščepec igralske ognje v ul osti Vn notranjega ustvarja]naga ognju Bi tur ju predstava iiritelm, svoj ritem. Alojz Milič je dni Liku .Jeppeta poudarek predvsurn v nerodnosti m rnbaLi/-:l.i. Njegova ženo, ki jo je igrala Zlufci Rntl r>šk ova, ¡e bi'la blilj sproščena, obenem pa cdrnuk-njann kmečkemu miljeju. Ostale oiebe; banan, Krietran, Friedrich. Jacap, OekrbmK im Magnus so skušali s prizadevnostjo reševati nehvaležno vlogo igriVceti v lak Oljskem žanru. Igrali so Stane Store-šinič, Anton Peti e. Lžvl) Bagalec, Silvij Kcljal, Jožko Lukač In AdrJ-jan Rudija. Oskrbnikovo ičnu je sproščeno odigrala Lidija Kuzlovi-čeva. 5ceno je zamislil Uroš Vagaja. Vendar se ni zdela preveč funJido-nalna, posebno gostilno, ki ji Ju dai premalo prostora za srečanja. Predstava dal občinstva morda zabava, a zdi SO, da v umetniškem smislu ne prinaša gledališču poseb ■nega vzpona. fp MLADINSKA PREDSTAVA VANDOT - MODER: KEKEC Slovensko gledališče je izbralo ietea za mladinsko predstavo -Kekca-, ki ga je po Vandotovi povest: dramatiziral Janko Moder. Režija je bila poveri ena Adrija-nu Rusiji. Ftes dft ni v režiti kaj izreduego novega, vendar teče predstava lepo in Je imel tudi srečo z zasedbo vlog, razen morda samega sebe. Tvegano je že, da režiser sam igra, ker niima tistega ndn-Osa lin vpogledu v odrski:) podobo, kot ga. mora vedno imeli reži-sur. C e p» igru. režiser glavno vJc- gn, je pii to dvakrat težko A d rij sen Ruetjft ra dobro interpretira! Kekca^ ima smisel ze. nakallere humoristične m značilne otroške reakcije, le nekoliko preveč odrasel ¡e za tako mladostno fantovsko vlo go, Morda bi našel boljšo res ¡rev 1. Gostovanja opere Narodnega kaziliIšLa "Ivam Zajc* z Reke Z o-purt) I. Zajela »Nikolflj Sukič Zrinjski* v Kulturnem dOJDU. -P. d. France Praš*! rt n počasti podle v NOK s peljem :.n reci- če bi zasedel glavno vlogo s kakim gostom lili pa da bi igrala igralka to vlogo, v zadnjem dejanju se je posebno zd-ui kur preveč mož Miranda Cahn-rij« je ustvarila ljubko podobo Kekčeve sestre Mene. Posebno prinnri z ovčko sc zalo prisrčni, lepa je čudi njena pesem, ki j c usakaJkor prišla bolj dt> polnega izra7ii lepote kol pa Kekčeva pešam ali pm tudi druge melodije. Mina Lampe Ja potrdila svoj gledališki dar, Z uri L va rit vij 0 zelo lepe in topi e Tinke. — Leli N a kratova je igrala malar in. ji dala materinsko toplino, kat jo mora iz-i«revaii ta vloga, pa straJi in ljubezen do svojih otrok. — Po vsej svoji zunanji moči odgovarja vloga Bedonca -pač Danilu Turku; Uk je bil poln zunanjega izraza, moči in Lunine sile, čeprav ja igralec pazil, da ni šel v pravilrko strašilo in je 7.aito ostal bolj na površ-Iv — Prijetno brbljav in utni h o peLan Kosobrin je bil Rado Nakrst, ki 7.na daiti svojim vlogam različne nianse topline in radosti. — Stane Raztresen je ustvaril Mišnjcika s tisuin. izrazi jedja.v-rftii in nerodnosti, ki ko ■značilni za njegove tovrstne vlt^ge in jih giedavti rndi sprejemaj o, posebno tisti, ki prvič te like vidijo. Šternihurje je rgral Dušan Jazbec. Skušal je dat. temu nočnemu čuvaju juluid piLmu. čeprav je bil zato nekoliko prepovršiTi^ki. jp NEPOKLICNI ODRI N Uši ČE VI .-ŽALUJOČI OSTAL h V IZVEDB! DRAMSKE SKUPINE »TABOR* želeli bi opozoriti nanovo opensko predstavo Nušičeve 'komedije i-ZljluftjčL [isL-li-1 v Prosvetnem do mu, NflEftudirali so jo s prizadevanjem prof. Ivana Artača, ki jo n liho vo delo z idealizmom vodil. Komedijo, k: ni lahka, so pripravljali dali časa in v teni jih občudujemo, da so vzdržali toliko, da pe končno predstava prišla on oder. tzicijauni. - Pri spomeniku padlih za svobodo na Lakotišču popa zbor Fran VeriLurini. 4. V Finžgar jo veni domu na Op-čiinnh Bevkov večer. O piša telju govori prof. Vinko Beli Tržaški kulturni koledarček čič. sledi branje odlomkov iz del, poje openski cerkveni pev skl -zbor. nato pa. Je na sporeda filma Kiiiplan Mariin Čudu rinse, 5, - I-i. Predavp/nja pri ni arij a dr. Emana Pert-ls in proF. Mihaele Peril o mladinski h pretile mih zdravja in duhovnosti v Treb čah, Preseku, Katinar:, Bazovici, Bu.rsLu., Sv. Križu, Dolini. Boljunuu Bitfnan¡'ih, Nahisii-ni, Sv Ivanu, v zHvodu šol. sester in v Slov. h uit klubu. 7, V PD Ivan Grbec v Skednju prične slikarska razstava Ko zin£mn. Vecchiehi, ZuliEma in 2erjal.fi - V mali tlvo-rnmi Kui turnega tío mn kemccrt orkestra Glasbene MuLice, dirigent O. Kjuder. solist Dajan. Bravničar V Slov. kulturnem k lab k sobotni sestajnek Es. V PD Tabor, Oprtne, gostovanje moa, zfcera S, Kosovel iz Ajdovščine tvodi K. Kdošnrl,- V Kulturnem domu SG pone v j Tolstojevo drame Moč teme' - V Marijinem demu v ul. Hi sorta misijonska prireditev: Gospodova ura, 10. Y SK predava Petar Subid-»Pnlit.Lčnu gibanja bdrskih Hrvatov v letih Í50- TO ib. 1.6, V galeriji TergeíLe razeta-va portoroškega slikarja Viktoria Bi-rse. 14. V PD "Kraški dom.» na Repen itibru predmffmje filma Kaplan Murt:n Čedermac. - V Kut turnem domu pnáiúvitév drame »Moč teme» V Marijinem domu v ulici HLiEorta predajva dr. V miter Dermota: Moderni starši pred moderno mladino. - V SKK predava dr Eman Pertl. 15. Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi v Kulturnem domu Revijo pevskih zborov. 17. V škedeniskem Domu predn-vanje o mednarodnem pomenu cerkve v Hrastovljah prof, Jožeta Polil en a iz Kopra. 10. PD Jvfln Grbec v Skednju priredi prosvetni večer. Nastopilo Otroci z enodejanko Pies ne lutke, dramski odsek s k o medi jo G: ¡e melja in s pevskim nastopom zbora France Prešeren iz Boljimca. 17. v SK predava písate li Fulvio Tomizza: “Uomno e scrlktore di confine - Človek in pisatelj ob meji'. - V Kult. domu predstavitev govornih plošč iv slovi! rutk h k njive vnesti. 20, V os. šoli na Katinari Spomin- 2fl, ski večer, pc 3večen Anici Ka lanovi. Nastop domačega. pevskega zbora im 5taneta Raztresena, ki pripoved uje slov, balade In romance. V SP D predava prof. France Hab&: V dežel i pplnpčnegu- s-iija. PD Ivan Cernksr priredi sestanek, s posvetom mestnih prosvetnih društev. Sl. PD Kraški dom, flepentabor, 20. priredi predavanj* Zofije Bai-ss ■o spolni vzgajl. - V Slov. kul*, klubu v utic! DamzeLLi sobotni sestanek 22, SG ptino-vi v Kult. domu Mo5 uniforme - V Finžgarje vem. domu na Opčinah nastop gojencev Glasbene šole. - V Marijinem domu, ul. Riaorta, ponovitev Igre »Gospodova ura*. 23. -24. Semtnair za Študente v Di- jaškem domu. ¡¡S V PD France Prešeren v Ben J juncu večer Slovenskih balad bd in romanc v pripovedovanju Staneta Raztresena. - Glasbe- 10. na Matica priredi v ul. B Manna predavanje dr. Valcnsa Voduška,- Zgodovinska petu Goriški kulturni 1. V SovodJn-jah pred spomenikom padlih je zapel domači pevs.;: zbor na kaj žalostink, - V ¿ts-verjan u s pum inska .svečainnst pred spi imen ik um padlih, na kateri pojeta zbor Briški grič in mešam zbor -proev, društva F B. Sedej. 6 V Pri Rrišk. grič predvajanje filma Kaplan Martin Čedermac. 0, V Katoliškem domu Glasbeni koncert. Sedel uje: ansambel Min i-Mirn. m ar, pevukl zbor Slomšek, amsambeI Kondor, Mirama!' JUTi:ior :n MiramaT Senior 12. V cerkvi sv. IgnacLjti. tm Travniku orgelski koncerL H. Ber ganta. posvečen izključno slovenskim. skladateljem. 15. Dl umski cdsak PD SLarufraŽ LiprtizCui deli A. P. Čehovu Snu-buO Ln Medved. Režija A. Prc- 2Č). 22. 20. 27. 22. sli?v. ljudske pesmi. - Prva pravljična ura v TižaiškL knjigarni. V PD Krašlii dom.. Repe n tabor, prodava ZoBlm Buiss o spolni vzgoji. V SG druga premiera, Ludvig HRlberg, Jeppe s h ri ba. Od pita razstava sil karih H. Saside v Kulturnem domu Odprta razstava Roberta Rozmana, v prostorih -Ceanre Bofianopulo". - V Stav kul. kluba v Lil. Dmizel.Li Kobcrtni veter. SG ponovi Htilbargpvo komedijo. V PD Prose k-Kon t-ovel tBifidtajva. slovenske knjige. V Slomškovem domu v Bazovici proslava lTb-letnnce rojstva A. M, Slomška. Nastopi pevski zbor pod vodstvom prof. M. Zupančičeve, govori dr. Anton Kacin lin poje še mladinski zbor Sole Slomškov dom iz Bfi-zitviice p! ud vudstvmn E. Zajec. - V Marijinem domu pri Sv. ivanu predvajanje filma Kaplan Martin Gedermsc. -o. v fd. Ivan Grbec v 5ked n ju razstajva slovenske knjige V Društvu staven?; k i Ji izobra-¿enL!Hv srečstijje 7. akad. slikarjem 'Poneto-Tn Kraljem ob nje go vi 70 letnici. koledarček Stuverjanu kulturni večer, A. Požar iz Vipave je pokazal barvne diapozitive s potovajila po Rusiji S PD - Gorica priredi predava, nje Pavia Šegule lz Škofje Le kc: Naše gore. ZSKP v Gorici priredi v Kulturnem domu Ceciiiianko. SP/. /SK p s sodelovanjem Fmac priredfjo gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice v Kat. domu. Ivan Cankar. Krallj na Be tajnovi - V Sav&dnjaii -pred vaj trni e filma Kapi ¡m Mart ¡m Čedermac. Uvod Danila Turka. SKAT? priredi v Katoliškem domu pjiedEi vitij e Frurica Dominka: KozillOs - človek. Fuvski zbor Kupu. - Peč priredi Kulturni večer. N as Lop pevskega zbora, predavanje gdč Jane o lepotah in običfrjtli na Goreu jtkech. Diuipozj Li vi. ¿í( floftW* fftolfo »Kajj vui m eram prositi — takole velik, m'lnd in inDčuin?» je vprašala gospa. “Seveda me -je, toda vsakakrul ho vzamem, ne -da "bi 'prosil, me vtaknejo v luknjo,* Ob aort 'kroži pijanec po treni. Sreča gospoda in vpraša: "Opre stite, gospod —--------lije rem?" ■ Siti na Mestnem trgu, pred hišo kLevtika...n •Na, na aanimapo mc podrobnosti. Puv&jte samo, v katerem mi-sru je ta Mostni trg...- ’¡S' Dedek je šel 2 vnučkam na pokopališče. Ob ¡ek sla sta ver grobove dragih m dedek ie bil videti truden. :-5i truden. dedek?« -Mad.10, da,-: je odgovoril dedek, -a ta kraj je tak. da se je tu bolje utruditi kot počivajta1. -A PrtjfliLGslJ prijatelju: »Imaš motor?- »Ne.* »I-muš kola?» »Ng.- »Munda Sfikirioo?* »Niki te ne.« »Katera števiiko čevljev nosiš?« »¿hlrMeseL Zuliaj?- »Ali mi jih lahko pogodiš samo za, en rjpnehctd?« Ktu: b u rl j i v gin^ po telefonu ■ »Doktor, pridite takoj, Moja žene, ima, napad slepiča." »Pomirite se,- ga tolaži zdrav ni k, ‘to ni slepič. Zeto dobro se spominjam, kdaj sem ji ga izreza?. Še nikoli nisem videl ženske z dvema slepičema.« ■ Te najbrž res ne, toda videli ste gotovo te moža, ki je -imel dve ženk* -A Največji uspeh pri cirkuški predstavi pe imela točka s konjem, ki je igral na kltuviir Mozarta. »Izredno! Neverjetno! se čudi novinar. »Kako pa. &h ju vendar mogel naučiti konj igrati na klavir?* -Kako neki?« ie zdolgočaseno odgovoril gospodar. »Tako kot vsi-dajali '¿o mu lekcije iz klavirja.* Najmanjši ameriški senator je bil Aleksander H. Stevens. Meri? Je lst centimetrov. Nekoč se je neki kolega, debel in velik gospod, holej ponorčevali Jz njoga. -Če bi vas pogoltnil, ne bi niti opazil, da vas imam v želodcu.» »Seveda,* je odvrnil Stevens, »ker bi imeli precej več možganov v žolčen kot t glavi,» * Picasso je slikal na samotni 0-batt. Dobrodušna gospa- ge je postavala za njegov hrbet in dolgo gledata njegovo delo. ■•Vam slika ugaja?« jo ie ktmč no ie vprašal Picasso. »ia moške je važno, da najdejc sploh kaj, s čimer zabijejo prosti čae.* je spravljivo- rekla ženica, »Z mojim možem ie huje: pije « BANCA Dl CREDITO Dl TRIE5TE a. m. a. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA UH SOO.OtW.OOO VPLAČANIH LIH 300.000.000 TRST- ULICA FABtO F1LZI ST. 10 TEKOČI RAČUNI * HRANILNE VLOGE KROŽNI ČEKI * VARNOSTNE SKRINJICE NEPREKINJENA BLAGAJNA MENJALNICA TUJE VALUTE S 38-101 - 38-045 Brzojavni naslov; BANKKED Za frsafc problem ogrevanja se obrnite na podjetje La COMBUSTIBILE (LOVREČIČ ALBIN) DOMIO 38 - Industrijska cona -jTEL. 820-331 Zastopstvo ameriške petrolejske družbe AMOCO za Trst NAFTA • GASOLIO • KEROZEN PREMOG* DRVA itd. Postrežba hitra v velikih in malih količinah, cene ugodne, olajšave. Ko se odločite za nakup, telefonirajte nam, pozanimajte se pri nas! TVRDKA UBTANQVLJEW* LETA !■« TRST TRG S. GIGVAHNI.1 TEL. 35-m0 Emajlirani štedilnike □ b ¡1 nsodernejiah oblik na vs* goriva. Popolni opmni xt kuhinje,, jedilnice. restavracije iz «najll, nerjavečega (lasni) jekla, rte-LLa itd. Električni likalniki, sesalci n prah, praliii itroji, grelci za rodi. hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, nii keramike da hmjenfp kristali. Letenei tn vse vrste električnih luči,, klasične in moderne oblike. RIM- Slovenski „Rdel Bled Lastnik Vinko L£vsr/S 1TALUA POMA - Via S Croce in GemsalaniDc « * Tei. 777.102, 7564TO Blizu zelEzmikt postaji - Pirt fc/mj jyejfi l avtobusom ft- 3 Domaba kuJdnja - Vil sobi s prhami. MLADIKO lahko kupite V TRSTU: • v knjigami Fnrtid»k> • V Trtici tl knjifanii . v prodajalni ¿aaopiscjv na braial poeta j L (^M7nsitryj Eram vaja ■ pri Paranlii v icalrriji ItrpStiti XA OPCLSAJI: ■ v prutajalni časopiscr na pusta ¡TL ivnckrpi Imnj» v nof J Vi: • pri ioEmili Mstnh V GORICI: • v Katoliški knjigami Ta številka Jo bila zaključena 22. dec. C E IM A 2 0 0,- LIR