63. fttevilka. Ljubljana, inmIHjo 16. uiarca. XII. iHo, 1879, SLOVENSKI NAROD. Ifclmja vmik dii.ii, i/vzcmAi poiifilrljke m dnovo po pm/.nikili, tcr vi1 Iju po poAl.i pivjruiitti xn »VNtrotijjurnko «11' >. u 1 o za coto Icto Hi K'd., ''•'*■ I1"' ' t;i H k'-i kh 6«trt lotu 4 f<]x poAiljimja mi «loiu ru i d i j itko volja ini Junu mm iu nict-r: Za I.iuhljnno /a iVtrt letu 'J ^lil. M> kr., po poAti prt-jVinaii /.a (Vtrt letu .'( ^lil. - Za o/.iiauila ho plafluj© «»(1 tfi'tiritttopnn potitvrHt" ti kr., fo mi o/.uHiiilu rnkriit tisku, .r> kr., «V n«> dvakrut, iu -1 kr., i'n hi* tn uli \riknit tiska. DopiBi ni^J bu izvolu Irunkirati. — Kokopmi no tio vniriijo. ■• 1! r ni ti i St v o jv v I.jtililjniii v Inim- Kolinaiiovoj InAi At. ."i „nieilaliSku HtollMi", Opravili At vo, na katom iiuj mi hlu^ovolijo posijati miročiiiiit*, ri'kliimtui j»-, o/.iianiiii, (. j, ailiiiinintial vm- rivi, j<> v „Narodnoj tiHkanii" v Kolinaiiovcj liiH. Slovenci in tržaški volilci. Naglaševano je užu bilo, da je položenju Blovuoskega naroda baA zarad tuga evropsku tako važuo, da ga Slavjauatvo nu bode kar malomarno izručilo tujstvu, kadar bi prifiel kntićen tu.s, ktr mt Slovenci, kakor mocuo in naiamo znhrbt)e glavnu evropske ueilalijanske luku na adrijat^kem murji Trat krijemo. Zatorej niuuimo, da no Hinemo pruzirali glaaov, kl uu javljaju zduj 0 tr^unkili volitvuli, in važuoat njibovega izida bad s prugramuin BlovuuBk«9guuaroda v opravii:ouo zvu/.u spravljaju. Tak glan ao javlja v „l'olitiki" ud 11. marca. Ta Imt pi^e ua prveiu muutu: „Tiža&ko volitve vzbujaju i/.dv«li uzro-kov obto zanimanju; v prvo zaradi tega, ker zavzema Trst |io avujej Irgoviuttkej vuljavi, Bvojej važuuj Itigi ob meji dveh uurodov, kakor ludi koi jedina večja luka avninj.ika, u?,c Bani ob Bebi odlituo nLoj»njo muj avulnjskuin nieuti. V drugo pa radi tuga, ker ju mestui zbor tržaški ob j«iluuin ilc/.eim /,bor za Trut in njega okolico. Ako je tudaj dosta nepn-jetuo, ču je oitidtno /astopHtvo odločuo uupa-ratiutićuo, jo teinbolj prcnn»leka viutlno, ako jeden lzmej 17 dužvlmli zburov javno Htopi na jseparaliutičuo ataliič«. SS katoruai aioJnLvi uu bi tedaj mogla ta pnkazen odutranitiV Kakor ju dokazano, v Trutu protiavHtnjdko agilacijti d«-lajo najbolj Ijudjo, ki ao poilložuiki 11 a 11 j a n-Bki, in tudaj nemaju pravu ud«le?.uvati se jneatnih volitev. Ali uaj tuđi volik del itali-jauskega prebivulutva bimpatizira z uamerami „ltalie irredento1', otitajc ipak 6e judo u zinurni del, ki bi ue inogol za kateru drugo komb.-nacijo pridobiti, l'oleg^ltalijauov ho pak tuđi Slovenci v zautneni Atevilu, okolo ."50 ODO v trža^kej okolici, ki volijo (; izmoj fit tr?,u-Akili puslancev ali inestnili odbonnkov, in tu-liko utovilo SlovencoT je tuđi v Tratu Huinem. Koncem ju pa K pnicentov tr£u£kvga prelu-vnlrtlva nutiiAku naruduosti. Da bo narodno itulijanskcj agitaciji oštrina odbije, mora sr oziratt na te »tvarnu narodu ost ne raz-umru iu rtnno se vjuaAuti, jt-li bi se no itu^ glo btiA h tuuii ra/intrami pretućo nevuriumt odstraniti, mniiosto rabiti pohcajikib bretldtvti, ki trajno ne inorojo pomagiiti. (> Iločno zbolJHauju in kom1-no zavurovanu to vu/.uo ju^iio državnu inoju botlu, kakor b o d u in o na tem mustii to vodno p obnavlja i i, dokler nu bo kateri daljt-vid u i državnik to ^ a v prn A a u i a ruHim motriti priAel, So le tai'ns nastopdo, kad»r ho bodu nuliulo utnutno razcopljonjo •Sloveucuv v G iimuaturuib provincij, in z njihovim zd r u J.e nj e in v jedno nurodno upravno culoto iialijmisko) propagandi nas-pruti puBtavit močau h! h v j an h k o-aa rod n v |i"£. Y/. tegu htalificu moramo nttpudo noin^ko-valuu koteiiju, kuteioj ho je koučno posrtjiilo v KraujHkom do^ulnuiu zboru vetino dobiti in nviiiAki juzik v urudo \]»uljati, moČuo ob^.u-lovati, ker ui u lem ncuiAtvu nic nu pridobi, a h« atvaruo »lubi vu ho 1 j u i u ino 6 S I o v e n-cov, protiviti ho prodiranju italijan»kuga življu Ako hu pa v treuotku izv/atnc Kranjnko, ju^.tio ŠtajtrHko iu južno Roro&ko, pnporoca hu vun-dar ailno zdru?.onjo l'ninorja v jedno provincijo v katerom biva -lOOOOO Slovont.ov in le 101).000 llahjanov. Ko hu je minoluga letn tuko mutno prikazivala laliunuka agitacija, ka hu ju javno govorilo, da bodu Italija dotin breg Sočo unuktiiala, laćaa bo bo napnivljuln okolo (iirico mnogi slovu nski hIioiIi, v kate rili hu jo proti tem agituciiam protestovalo, in katero 80 pobojuvali tor hvalili i/jumno v. kr. nvetovnloi de?,'Incgi namuHtniUva in okrajni glavarji. Tuđi nttjlepAi tuki l|ii Inki shodi pomunili bodo Iu toliko, kakor Potem-kinovu Ht'la, ako m priinorHkim Slovencem no bode dalo uplivnjoiih sredstva zoper lahonsko prop »«undo h tem, da se jun u kropi njih lastna im rodnost. To nijno dnevna vpra-Aanja, Btrinjitjo^a se neposredno / ti>.iSkimi volitvami, a to ao problemi hodocnoKti, od khterih ro'enjii odvisi zuvarovanje avtitrij.skih pozioij na jadrunHkem uiorju. Ali t r 7. a š k e v o I i t v u bodo ho, ču ostane pri zdanjej metoili, koncalu gotovo h nijajno /inugo hilionov. Sicer bodo tuđi zdaj Ali Slovenci pogummt v voltlui boj. A zdaj gvu za to, kako hu bodo postavili tr?.aški Nemci in vlada, ozironm c. nnino.stnik p. btiron Pino. Vlada ju podpirula dozdaj lulijanu, — k tkor osobito pod (Inkro, ki Ao diindouua no more po/.nbiti, da j« itulijttnHko mtinj^ino »lovanaka vučina v D.iIihm i)i za deželui zbor prcinugalii, — ali pa trn je narodtieinu gibanju nasproti lo apatično ohdi^ala in zatiruhi najhiu^u la-bonuku ukBce.se h polic.ijskinii aredalvi. Trza-Aki Nemci pak ho ho dozdaj tako bli/o leže-roga in v naturi Htvarf utemuljenega kom-p r o in i b a ntN S I o v e n c i zoper lahonnko akclj-hko Htranko bojuzljivo ogibali. \' tem leži nkrivnost uttpeliii te zadnje. Naj hu bolo ta pnka/ek pri /iltnt]ili volitvah ponavljivl, potom inorumo prifukovati, da bodu napofiila nilnejAa dobi protiavAtrij^kih javi jun j v novom moat-nem o/.iroma dt^.eluem zboru trža^kem. .lo.liuo Hridstvo, tla hu to| opitsno^ti i/.ogno, jo upo-r a z u in I j e n j u t r z a A k i b Neincuv i n SI o- klfttek. Magjar ember in Budapešta. ^l'opottin ćrtu( «p Hal Mudvuilov.J (UaUo.) Hil ju lep, jauun prcdzinmki popolutlau. Moj tovanA jo puljal mu v tako zvuin niutitiii gaj, lužeči malo iz inunta ob novero iztoi.ueni boku PeAte. JjU1>o zarus in tein u^odnejo ju menčanoin to polutuo /aačiAcu, kur jo juiiiuo v Pesti. Mej vmokiiui topoli iu lagnjudi iu muj raznuni drugimi uuaadi i/.puljuno ho gludku coste iu Btczo, iu v Hiodi gaja jo tuđi malo jezerce •/. nekoliko magjaiHlio trobojnib fcoluov. To je uekuj „pratra" dunajHkega. Tu huiii v lepih dnuvih vrevu putUumki vuljak in proBtuk krepit hu z dobrim Htuiubrucunkun pivom. Tuđi deiioti ho priku/iOvali hu — ah Htuno an-Btokrutjo. Ali lm"! to ie moj tovariš željno pri-fiakoval. Modeli uo na ličnih, a uvojiiu rodbin-ikini grbom oznatonih kotijicali, vprežuuih y jeden, vocjulul pa v dva in tuđi v tri pitru lepih konj ugeiikili , iu tekmovaju z njih bizovitoatjo ao urali jih v divjem begu zopcl iu /opet po lHiciu, ghtilkuin, uavlaAC*. za to oilinenjeucm cu ku u ob gaji. Bilo )e do pet-vrtkili uristokratov iu boga tasuv. Moj tovunš je vzlasLi nvoje inugnacu i po/nal Vdu , imuno val mi zaporud njihovu! imuna, tur o vnucein bi/, povedal kako životno , Crtico a takiui ogujutu, da aoin luhko vulol, kako ponouuu |o on nu tu hvoju boljitke. Jti/. , ML-ui uuvhišč Htrmuvtil, nidil iu dulal ho, kakor da tuđi kaj porfutitie^i vuni o Vrtačem, akoprain nem Mpuininjal hu j i li najbolj le po imenu. Hotel huiii h tuai laBkati ujugovcinu patr>|0-tićneniu '/avzimanju Ali tuđi židju ho vozili su v jednako Mijtijnih kočijuli, in njihovi konji ho bili £o bolju |u).skučui iu rejuuil In ko Huni to varili u uprožil to iiusel, vlugul se mu je touien oblak ua obraz, iu rekel mi jo od kritonrrno, da mnogo mnogo teli inagjur.skih velika^uv ima od nvojega iiokdaiijoga Htlnuga premoJ.onja dandenus Hkoraj nanio A • Hvoje pltMiiunita^ko nm1, korijo i u konju, — vhu drugo njihovo pek ju po najvuC uzo v Žilov-skih rokah. />to, pristavil je, naAu nnimuit-sivo iz celoga su1.« crti ziodo do nazoga ogulili nttS narod. Ali kuj hm-oiuo? TiH/a jo naA dobri piitnjot, ali ou r/.previda, da žiiljo s stojo trgovino mnogo pnponiogujujo državi — zato jih nij hotel javno žaliti.11 Dd reB, če, kakor rencev za združeni volilni boj zoper prena-pete Italijane Na svojo roko ne botlo Nemci r Trstu ničesa opravili. Ako oni rea državo jkupaj drže, kakor se v svojih organih toli-trat čita, potem se morejo v tem od toči I n em :renotku postaviti jedino le na stran Slo-rencev, ki so tam, nasproti italijanakim za-itevam, zastopniki državne misli. Pred takirni lejanji morajo tuđi najgloblje vkoreniojeni pred-jodti odnehati, ako naj bo sploh še kakSna ikcija možim na t'on polit finih intereaov." Bilgarski zbor. V enem zadnjih listov poredali smo nekoliko splošnega o Bolgariji. Denes si botemo na ptdli gi bolgarskega uradnega lista „Mn-riCii" ogledati ntkoliuo bli?je bolgarski zbor Bam, ki je oui mesec začtl zborovati v Trao-vem, nekdan.ej stolici bolgardkih carjev. Poslarcev Steje trnovski zbor skupaj 231. Razdeljeni so na štiri razrede. V prvem razredu uahajamo poslance „po zvani juu, t. j pc-alance % viriluim glasom. Teh je 118, iuej temi 11 pravoslavnih episkopov, 1 turski mufti iz Vidiaa in rab n kolonije fipanjskih židov v Sredci (Sofiji); dalje dva člana najvišega sc-dišfa, predsedniki 5 apelacijnih sodiSč v 5 gubernijah, prejšnjih pašalikih, t. j. v Sredci, Vidinu, RuŠčuku, Trnovem in v Varni, in 33 predsednikov okrajnih sodifč; sodnikov torej «edi v zboru 38 vsega skupaj, dalje imajo vi-rilni glas predsedniki mestnih uradov, t. j. župani; ker pa te voli ljudstvo samo, je torej njih glas takorektč le formalno virilen. Drugi razred obstga 89 poslancev, katerc tolijo okraji sami. K temu pripada še 8 po-Blancev, ki pa tuđi uže valtd svojega urade zaaedajo na zboru kot duhovniki ali pa sodci Trttji razred, ki ima tri poslance, zastopt „ustanove in društva". To je nekaj tacega kakor no pri nas v Avstriji reetorts maguific kot postanci vstučiliSČ. Jeden teh zastopnikoi je oipoalan od bogatega kloštra rilskega, jtdei od .bolgarskega društva" v Odtsi, katero podporo vlade uže več let vzdržuje dijake ii UČilnice in končno jeden zastopnik jeduakeg »društva bolgarsk'h trgovcev na Duuaji", ka terega namen je tuđi vzgojevanje oaroda. Čttrta vrata obsega 21 poalancev, kater imenuje ruski carski komisar, generalni litute nant knez Dondukov-Korsakov. Mej temi pc Blanci je 11 muhumedancev. l'o narodnosti zaseda na zboru pole Bolgarov jeden žid (oni rabin), 3 Grki, in sicer episkop iz Varne Kiril, eden poslanec iz Varne in župan bližnjega trga Balčika. Tur-kov ie 13 in ficer: mufti iz Vidina, jeden voljen poslanec iz Varne in 11 grašfiakov in begov, imenovanih od ruskega komisar ja. Ako sa ozremo na staninomiko pc-s'ancev, vidimo n'tjveft učiteljev in kupčev, ki so bili dozluj jedro holgarske inteli- Igericije. Samo mej poslanci, katera je I i ud vo'il, je nekaj kmetov, a tuđi ti invijo omiko ljudskih šol. Duhovno? pravoslavnih je 16 mej njimi 11 epi.skopov. Mej njimi so odlikuje posebno eksarh Joaif, ki je ob enem i metropolit mesta Lovce; štuliral je prava v Parizu in je ?e mlad mož; dalje bivši eksarh Antim, zdaj metropolit viđinski, starec, ki je študiral v Carigradu in na Rinkem, potem mladi metropolit Kliment, štu'liral je na Ruskem in je m«m kot fzvratni bolgar.ski be-letrist, dalje metropolit Gregor iz R'iS^uka, kateri je prvi junačko bran:l s peresom prava Bolgarov proti Grkom. i Doktorjev zdravi 1 stv a je na saboru ' 8, doktorjev prava 2, t. j. mladi dr. Kon Htant Stoilov, predsjednik apelacijskrga so- i diSča v Sredci, ki je štuiiral v Ileidelbergu. , in dr. Vladimir Pa lan zov, uradnik v bo!- l garskem minister.itu prava ; štu lira] je v O ieai. j Drugih absolviranih juristov je 25; študiruli - ro na ruskih, avstrijskih, nemških in franec-■ skih univerzah. j Na zboru so dalje vsi bolgarski odlični časnikarji, t. j. Slavejkov, Balabanov, Zan-) kov, Mibajlovski in dr., vsi so zdaj v vladnej - službi. t Učiteljev je mnogo v bolgarskem par- . lamentu ; veliko jih je učiteljevanje popustilo, % in delajo zdaj po uradih. Nova država potre-, btije inteligentnih administrativnih, sodoih in i finaučnih uradnikov in ker domačih pravnikov v nij dovolj, ne ostaje vladi druzega, nego zbiti rati vse bolparske omikane rodoljube, a Mt*j poslanci je mnogo etarcev, ki bo d končoo doživeli oslobojenje svoje domovine, a a se več mladih mož, kateri so Studije Btoprav .- nedavno dovršili; Studirali so, Ithko se reče, po VHeh evropskih univerzah. Tuji konzuli in ti dopisovateiji so utrmoli, ko ho naSli mej pc-i- alanci prvtga bolgarskega zbora toliko ljudi )- ki dovršeno govore franeoski, angleški, nem ški itd. >g Vlado začasno zastopa pred .zbranijem' državni svotnik dr. L u k i a n o v, minister pravs, rodom Rus, in M. S. Drinov, miaiater nauka, rodom Bolgar, poprej profesor slovanske po-vestnice na univerzi v Hirkovu na Ruskem. O strankah, ki je ima bolgarski zbor govorili smo uze poprej; glavni dve sti kon-aervativna, t. j ntranka računajoča z berlinsko nagodbo in panbulgarska stranka, ki hoće tuđi one brate, ki Se ječe pod turskim jarmom, (s!oboditi. Dx se bole to prej ali slej zgodilo, o tem nij dvoma, kakor je tndi gotovo, da sti te dve stranki 1« frmnlno ra/l>Čni, načelno pa gotovo ne. Kiikor mi Hnmi sebi želimo od nekdaj administrativnegii zjedinjenja vseh Slo-vencev, tako ga privoSčimo tuli svojim bol-garnkim bratom. Da bi ga le oboji mi kmalii dosegli ! l'olifir-ni raz*jleš**krili?uie, V t*»m ninislu se tuđi tohnač' pntovanje rusk-ega dr^v-nika grof* Šuvnlovn ir. Londona skozi Berlin fkjer je dolgo pnvoril z npm^kim ce«arj-m in Binmarkom) v P^terbnru'. Ta drživnik potaje le, kadar se vafcne ro^i gndd od dvora do dvnra. Berlinski dogovor se hode najbrž R'isnm in Bf>learom usodneje reSil, nego je bilo namen> jeno od krajn. slavni nemški kulturhistorikar llellwald pravi, bo židje kužna prisada na velikein telesu ulo-vanskem, to bo ti Ijudje pravi udav (boa con-Btrictor) za mali narod mađarski. V mentih magjarskih so ti uže gospodarji, in rad veru-jem, da v magjarorszagu si pripravljajo svojo novo židovsko kraljestvol Po teh občih opazkah o Budapešti in bitji magjarskem je vzlasti še mikalo me poznavati društvene razmere v Budape.'ti. Ali kar se tu vidi po javnih ahodiSĆih, gostiAčih in zabaviščih: to ima večjidel le temno sen-Cnato stran. Iz gledališč so Magjari uže skoraj dogledno izrinili nemSke predstavljače, vendar se po zimi se v dveh igra nemški. Jaz sem bil v magjarHkem „deželnem gledališči", ko Be je ravno predstavljala igra „Columbuš*, ku-tera je v tako zvanih „podobah" spisana ma-gjarski. Igra je slaba in prikazovala se je Blabo. Ali ker je vsaj po jednem koupletu tuđi jeden Magjar- ember ob jednem s Kolumbom Btopil na tla amerikanska, ter brž OHupneno zijajočim Indiianom popeval o svojem prelepem daljnem magjarorBzagu — je silno hvaležno občinstvo navduSeno rokoploskalo in avtorja klicalo na pojav. Jednako je bilo polno burnega eljen- vpitja, kadarkoli je v kakej popevki vsaj količkaj melodije bilo zaznati: navadno magjarako petje je namreč večno jednolično zadiranje. Sicer je pa to gledali&če vrlo bogato in praktično urejeno. Tuđi drugo magjarsko „narodno gledalifiče" je lepo in dobro obskrbljeno Novo operao gledališče puk, ki je po vanjskem uže blizu dovršeno, je za rea velikansko, in bode menda preaegalo še du-najsko. Po dveh takozvanih „Orfeumih" pređstav-Ijajo Be nemški in drugonarodni umetnjaci, vzlasti iz zapadnega Bveta. V njih vidiš nem ter tja za rt 8 maraikaj uinetno-zanimivega in spretnega. Večjidel pak bo to dragi prostori, po katerih se po besedah in ponašanji skoraj do skrajne Bkrajnosti atreže le poltnemu po-željenju. Ženske ti naetopajo malo malo da ne T samem evj^kem kostumu, in tu se potlej taka predstavljačica ne Rodi po svojei umet-niskej veljavnosti, nm pak žanje vselej toliko Živahnejftega pleska. kolikor mičnejJfa ie po telesu in brezobzirneiSa po pona^anii. Tako je neka angle&ka polnouda popevateljica hi cer straSno hripavo — ne morem drugače reci — regetala svoje »lbiionske narodne; ali občinstvo jo je h frenetičnim vriskom hvalilo, ker je tako dobro znal« pokazat*, kar poHluŠatelji po njenih angleftkth besedah nijso razum^ti mogli. Jednako, ako ne dogodi da kaka tuja taka umetnica poprime izjemno kako mngiar-sko „kantato", zbesno prifujoči Magjari, katerih je tu najmenj, takoj v tak vrišč in navdu-šeni ropot, da se vse trese in poka. Kljubu vsemu temu pak sta „Otfeuma" večer za Te-čerom obično dobro obiskana, vzlasti od židov, pa tuđi peštanaki ne?ni spol brez dostega premisleka in zarudevanja prtcej gosto nedeva v teh opolzlih zavodih. (Koneo prih.) Ćlmagom bode neke reforme v no-tranjej svojej upravi uvela, ali, kakor „Crno gorac" javlja, vae na narodnoj podlogi, brez jalovega posnemanja tujih šeg. Zlasti se bode tuđi na dalje ogibala ustvarjati ni no gopisno pa drago uradniStvo ati birokrat etvo. Namesto dozdanjsga senata bode se baje tistanovil državni svćt, dalje tuđi viSji ali pri jeivni sod. Iz Berlina se javlja 14. t. m, da je Nem-čija pripoznala neodvisnoat Srhjrkr, ker je ta pripravljena izvesti jednakopravnost vseh veroizpovedanj. Ob jednem je Nemilja imenovala dozdanjegu generalnoga konzula Brayja sa Hvoioga opraviluika v Reltzradu. Itnf»j**n.9k4* zbornica je, posvetovaje ee o okrožnici ministra za javna dela glede varstva domaće industrije, z veliko več ino sprejela motivirano izjavo, da pri izvr-fienji te ministerske ide;e ne bodo žaljena niti načela trgovinske Bvobode niti ne interesi domaje industriie. Kramaratvo c »if/Iv.$h<> se posebno v lakoinuosti »ngleSkega trgovca kaže. Temu ni) nič /a domovino, nK: za rast, le za trgovino, in za dnbićek. — Povedali smo ufce. da imajo Zulu-Afiikanci, ki zdaj Angleže bijejo. najuovejAe puške, katere so jim prej AngleJ-i Huroi prodali. Pa ćelo zdaj v najno-vej^ih dnoh je ve* angleakih trgovskih firm naložilo na Francoske panbrode m u n i-cije in puAk, ki ao v Mozanbique nnmen-jeni in od tam za v Zu iivsko defcelo. Na dotično interpelacijo v angleAkem parlamentu je pac 14. t. m. ui'tii-iter II mrke v imenu vlade odgovoril, da je vlada vse po.skrbola, da ono oiofcje ne priđe Zuluvoin v roke. Dopisi. Bc FJviiat 1. tnurca. [Uv. dop.] Ili do^ednost mojih domaših in fte drugih prini-lilu in nipotila me je, da v kratkem opijeni živeuje Blovenskih vojakov v Livnu. Hocem, da tuđi drugi c. čitatelji vašega za naa tu neprecenljivega linta ztedć, kako vojak v Bosni živi. Znano je uže celemu svetu, da imajo vo jaci malo ali ctlo nič dobrega, in to v Bosni, kaj ti ne glede" na obilno službo, ki jo morajo opravljati, morajo tuđi druga dela opravljati, kakor n. pr. cesto popravljati, me*to nekoliko snažiti. Ztaven tega pa so tuđi stanovanja, da se Bogu smili, ki bo kijubu vnoinu prizadevanju tuđi nesnaftna. Tam pri van ini Blite, da imamo tukaj kasarne. Ali motitc se Ztdovolmi bi biii, ko bi imeli le poštene iu varne liišt. Nahajajo he hiSe, v kutere dtžuje, Bneži, in vojak, nenavajen tega, si mora Ham vse p< praviti, če hoće, da mu bog PJuvius ne bode pošiljal svojih, letoa v obilnem fttevilu padajočih darov, na posteljo. Se ve, da zdsj smo si sami nekoliko bolj uredili in popravili, kaj ti ukazi in lasten prid nas so k temu pri Bilili. — Dozdaj je imela većina nas, z malo izjemo, le slaninjake; zdaj pa Bino dobili postelje v redu, kakor je imajo pri nas, ali, kakor smo je v Ljubljani imeli. — Oblekii starih vogakov tuđi nij prav dobra, kakor je nafta, ki Bino na novo došli, in s čemer nas od Btarih vojakov ločijo. Ali pomisliti moramo koliko bo morali prestati, in da bi ue po tolikih nezgodah moralo Se ćelo železo pokvariti. Kuj pa dela vojak o praznicih? V Av-Btriji bo bili navajeni „ftpancirati" v nedeljo in praznik popoludne. Tukaj se, rekel bi, malo vć za praznik. (Jerkev se sicer tukaj nahaja, ali oddaljena jo za čitrt ure od menta, in te-daj gro malo vojakov tja. Rajfti gremo »pre hajat we na prosto polje, da užijemo malo či-Btega, zdravoga in nepokvarjenega zraka. — Gostilne, ki so zdaj po naše napravljene in urejone, in nij več treba, da več njih iz jedne CaSe pijejo, so ob neđeljah tuđi dobro nalo-žene, in sicer nahaia ne v njih največ voja-kov. Zakaj bi pa ne? Saj imamo po 16 kraj-carjev na dan, in to nam zadontuje, da Ri v nedeljo kaj boljSega privoSČimo. Vino nij drago, in sicer po 32—40 kraicarjev liter; zraven tega dobitno vaak dan fetrt litra doma. Te-dai lahko rečemo, da smo s pijaco preskrb-ljeni. Živeža tuđi nam ne pomanjkuje. Zi za-juterk dobimo Crno kavo brez sladkora, opo ludne navadno menažo (se ve RlabSo ko doma), zveCer pa juho. Vsak dan nam je pred pisano 450 gramov kruha, kar nam popolnem zado-stnje Tabaka nam primnnjkuje, kajti turski nduban" malokdo kadi, akoravno ga dobivamo prav po niskej ceni. Ali vef.ina fe navajena na naft vojaSki tabak, in ne za zavitke nic no briga. Dasiravno tukaj vojaku, kar se iiveJa ti^e, rokel bi, nift ne pomanjkuje (kajti v voj-nem času imnjo vojaci „vojnine doklade" (kriegazulngen) in popnlno menažo, kar jo vsnkfmu 7.nnn<), vendar vaak želi priti od tukaj. M's'o, da ie v dnma^ih krajih vse lepSe, da je na domaćih tleh bolj varen, da mu nij treba toliko delati. in da je doma prostejSi, Seli si vaak, pred ko ie mogoCe iti od tukaj, in areften je tistf, ki jo pobriSe od tukaj. Pa tuđi drugi u*rnki ro. ki silijo misliti na dom, kakor n. pr., nekat^ri ima doma stnre in za delo ne7mo?,ne starSe, katere je on 7. lnstnim trudom prefcivel, druzega veže zakonska vez, ve&ina pa ie tukth, ki so zapustili doma zveste ljubice, na katere vedno mislijo, — kakor jaz na svojo ljubo Anico. To je todaj kratak popis ra^eca živenja v Livnem. TeSko pričaknjem, da me poSljejo domu, in mi no bode trebalo poatopati po pustih tleh te obljubljene dežele. J. Briski. DomaČe stvari. — (Jako nevarno zbolel) je obfte-spofitovnni domoljub naš, gospod Poter Ko-z ler, izdatelj znnnega „Zomljevida slovenskih dežel", bivfti deželni poslanec in deželnega glavarja namestnik in podpredsednik „Matice Slovenske". — (Slavnost srebrne poroke ce-sarjeve) dne 24. april* bodo praznovale vsled ukaza mininterstva za nauk tuđi vse javne Sol« na Kranjsketn. Tačas naj bodo imeli ucenci prosto. Okrajna in krajna Bvetovalstva bodo doloćila, kako naj se ta slavoi dan praznuje. — (Obcinski zastop v I d rij i) je sklenil po dež. odboru ctsarju ob ^rebrnej sva-tovAHni čestitati. Rtzen tega se obhaja v Idriji 24. aprila slovesna služba božja, predvečer pa je vesalica. — (Slovensko literarno društvo) na Dunaji bole imelo dne 11). marca svoj redni zbor: Dnevni red: 1. Crtice iz naroInega gos podarstva; spisal R. Poznik. 2. Pesmi, zložil Uru nov. 3. Zivotopisne crtice Se živtčih slovenskih pisateljev, apisal R. Štrekelj. — (Naredbe deželnega predsed-uifitva zoper govejo kugo) K«r ae je ob hrvutskej meji prikazala goveja ku^a, se je vsled sklepa c. kr. vlade za Kranjsko zaprla meja iz Kranjskega na Hrvatsko, Da bodo pa mogle ohčiue deželno mejo bo!j čuvati, ae bodo v žaudarmerijskih b taj uh Žandarji namuožili, ttr se je tuđi jeden žandarski čaatnik odposlal, da ogleda mejo. Deželni predsednlk je razpisal tuđi sledeča darila <5nim, ki bodo thte nazna-nili, ki bo naredbe zoper govejo kugo prezrlf, in 8:cer dobi za vsiko naznanilo, da je kdo> govedo na tih^m prignal črez mejo, od vsaka goveđe 5 — 10 gl , nko pa naznani kak drug; prestopek teh naredeb, dobi 5—20 goldinarjer- Proplavljenje mesta Szegedina. V«ft novej^a poroč;la o grro7nej nesrefii, ki ie zadHa ogersko mesto S^egedin za PeSto najvprje, gla«e se 7flo sfra'no. Voda, ki \q nrorlrla jerovo in zalila c»lo me-ito, preti vsled strn^nega vihirja, ki trnj« u>e re'e tri dnit zdni tuli u^e mestu C/ongradu. Vel'kost nc-srefe, ki jo je prouzročila Hlpra^ntorna povd-dna nila, razvidi s^ h sl^de^ih poročil. „Napio" ie dobil 13. rntrc* iz S^egedina sledefti telegrsm: Bela in rcva Re množi. 15^ Tiontonov in 200 Čolnov nomnga m^evati, a i*Vi je ffe premalo. Po u1:cih plavaio deake, brnni in nolomljenu hi?5ni oprava, t*>r ovirajo pomagfinjp, t/tko dn no colp rodbino po«rinjevaio, nf» di bi se i mi m^tiln pomagati. Voda i, miru rn rase. Mašta S'Pg^d'na se vidi samo 5e knkih (500 kv. me'r.. in tuđi ta ot >k postaja žmirim nmnj^i. L:udji» r>W'»jo na drovesa. da bi sr redili. A"striiska flr^fivna ž^l^znioa j© nreneliala 10.000 Mud'i /a^oni v K kindo in Teme^var. V dolnni^m me^tu nij skoro nobe-dno h'Je vt'č ce'e. Voda prodrla je skozi dfra-nik v -^ntvorjene \\'^. N'dalie se rmrof'H ; R.di pomanj'rfln'a čol-nov in lm'o?h vihuria se itnotje b^gunov ne more resiti- Tukni^nio čoln« in vodove odda-jcjo ]a za drag denar, ki ro mor-' prirn»»riati le s kontrihuciio. — Površina vo s kamenj°m zidnnehiS«, a i'nvčn^t« h'Vi colih de'ov mesta so se uže po trle V/gir mpsta t»« bode j^z prerezal, da bodu ni oda voda mlteči. Drž'vni poslnnoc mosta S^pgedina ie v ocorskcm državnem z^oru povedal o groznef nesreći v R^eedinu, ki jo jo sam opazoval, sU'dpče: Preplav ho je pri hras^vem gnzdu. zavalila v zgornie me^to 'aMla 12. t. m. v jutro ćelo predmestjp rv. Rik«, a oh 3 uri jy bilo uže ćelo me^to poi vodo. Vodi ie nlaj;flnje. Izložbena hi5a in Pugfimcsov kip Rtojitt na stran nagnena v vodi. Voda n»i dosegla samo jedne h'Se na nbjem treu. Cerkve bo n^poinen« z vodo I/mej 0000 hiš v Szege-tfinu je komaj 600 tako trdno s kamenjem zidanih, da jih preplav ne bo podrla. V očigled velike r«!ve, ki jo bode proti/rofcila ta povodnja, se je prifelo po eelej Ogerskej darov in nov-cev nabirnt', ki se bodo takoj unesrečencera pnplnli. Tako je dnrovnla znnje „prva oger-ska zavnrovalnu1«" 25.000 gld., „domovinska brftniln:c;\u 10 000 gld.. „ogerska občna kre-d;tna banka" 5000 gld ; v redakciji „Pester Lloy1a" se je v 24. umh nabralo 25 000 gl., v 6u*i „Pesti NhpIo<< 5000 gld ; ražen tega Re p"5il;a unHsrečenim v S'egedin vseh dru-/ib potrphnih stvarij za vsaitdanje življenje ? oh'l'ci Tuli podpore v no^cih dohajejo iz vpoIi dalih ogerskih mest. r^Mrll ▼ Miil»IJi*uI. (J. maivii. llcli-nii Žnidarfiif, ftivilju, <»7 lot, V trmiv-ikili iilicah At. 21, vhUuI osliihljoiija. — Piivla Avln'lj, ili'tii liiAiii'pi posestnikn, 13 uiob. 17 t, ka/.nonec v IKtHiliioj duliivnici, vslml vrofnic-u. — Magdalena Loki, kuharica, 41 lot, v hiralnici, vsUmI tuberkuloze. *.K niari'ii. Anton Pasch, v.. kr. ritinaJHter v pokoju, na av. Jakoba tr^u št. 11, 5*1 lot, vsled pljučne mrtvico. 10. mare*. Ana Maoek, zasebnica, 87 let, v hi-raluici v kravjej dolini, vhKmI oslabljoujsi. 11. nmrcn. Serafinu BarU'ij, hei hitnoga poneat-tiika, 21 ltit, na starem trgu At. 20, vnlnl pljunio tuberkuloze*. — Stel'anija Kratki, vdova c. kr. ulierntu, 8ti let, v Vfgovili ulifii.1i St. H, vstled tuberkuloze. — Helena iu l.uvra l.iel>ciiaii, clvojccka, luVri u radnik a na Kiidnllovej /elo/.nic.i, v novih ubrali At. 1\, vsled slabosti. — Juttip ttiugl, dcto iit-adnika v magazinu »a južnej J.eleznii-i, 1 "., leta, v fabriskib uli Oiili At. 2, vsled davite. — Marija .Icrinii, goslo\alka, 74 let, v cerkwnili ulirah At, II, \h1«-«J onlahlji-iija. — Ivana Švigelj, dele linmjevca, H> me«., na hv. Petra centi At. iiicm., v r'lorija-novili uliuili At. 10, v.sU-d \ tustici! inožjniiHko kožicu. 12. marca. Adula pl. Kanti, nopro^u telegrafskoga urndiiika, .'ti) lit, v FnmčiAkaiinkili iilicuh At. 1»>, valcd tuberkulozi;. — Josipiua Župan, <> < ( let, na igriftkviu tr^u At. 2, vfdrd nl.dmnti. — Mariju jil. i 'op ptni, HLJ let, pred ftkolijo At. IM, vhIimI Htunmti. 11. mana. Kdvard ItirvuH, c. kr. Htotnik .r>2. pošk. polksi, 'lf» let, na poljaimkcin nampu St. 1, vsled nronicne.gn kataru v fcelodei. — Marija Iiriiud, hiAna poBUBtnira, !">H U^t, v io/.nili ulioali At. ."t'.t, jr liitro umrla V <••. kr. garnizonske) bolnici: 27. januar ja. Miha (Jolcbivuki, vojak 4fi. peftk. potka, vnlcil pljuruico. I. liuir« ii. Martin (inlović, lovce. 7. luvMkegu bataljona, vnlcd vnetice rrobušne kokico. 4. nmrca. r'ranjo IhinutiiaiiHki, vojak Hl. pešk. polka, na IJcnJn vh1«mI Immiriu' tlrinko.__________ Bergerjeve pastile od smole io intj vHenii i/delki oil miutU: najla^ljc. ]nrl)nvljivi'; BitnoHti no roir/,roeu /li'^ii fil^ariju, tor vrlu kurinti VHiikcinu, tuili otnikoiu. licr-jf«rji've piiHtili« od hiuoIo je intinitci /druvilo, ki hujh Uaoi'crnalo pri kataru duftnikovih vi-jit-, kašlji, luipa voHti itd. uže, ponkiiHilu /, vspi'lioin, ter i/viHliiu tlo kii/'tijcjo vpljivaujo Hiuolc. Ali onim oHobuui, ki bi hi fAJAi pimlu/.cvjLli kuprtljcv ml huhiIc (rinta inodicinnii Binolu v zuvitku platina), nvrtnji! He, liuj rubijo llrr gerjevo kapnlju od Hinole, iu te v lekninah i/, ručno zalituvujo. Jedna puška od kositnra s RerKorjcvimi paati-lami od smole velja .r>0 kr.-, jedon flakon llergorjovlh kapsljcv od .smole 1 gold. av. velj. (ilavna zaloga v Ljubljani pri K- •*• &ivolMuim, lekitrnarjii. (IVI — i) Žitlostneg-'i srca na/iirinjaino tužno vest, da jo lU>^n v8t)uiOKOĆnt!Uiii dopalo, nadt^a pi-uljithljem ^a, ncpi>/,abljiiie^:i Dopinga, uzi roina brata, »vuka in stiui ,i, ^nHp ida Rajmunda Reichmanna, InAiiega potiustnika in trgovca, po doltfoj in ttuilfj boltv/ni, providem^a ne av. zakrmnoutL 7,a iunira|oče, donos v nofti oli U. uri v J4. letu njo^ovu siaroHtt v boljži evot poklicati. l'o^reb dražega umrlega bodo v noibdjo 1B. t. iu. ob poni *V. uro z.većor i/, hiflo št. 1 v Trubarjuvih ulicab na pokopalittču pri sv. KriAtol'u. Svoto maso za umrloga so bodo bralo v l'auiKJ eorkvi pri hv. Jakopu. V Ljubljani, dnu 11. maroa 1879. Marija Eoichmann ruj. Baohowec, »oproba. Joaip Roiohmaun, Honrik Roichmann, brata. Marija Hoichmann roj. Pokornjr, Marija Rolch- mann roj. OlgoJ, Hvakinji Amolija, Marija, Josiplna, Hcnrik Reiohmann, BtllĆlIlKl. \H i) Epilepsijo (božjast) in VB6 bolezni v ćutnicah /druvi piHtneiio specijalni zdruvnik dr. Killisch v Dre« den-u (NeuBtaiit). /druvil jo ufce t črez 11.000 Blućajih. ('MH—vi) Gostilna i „pri pivnetn vrelcir (Bierq_uelle) | V tA% II l»l J AH 1, tik Valvazorjevo kavarno, vhod za vodo na Francovem obrežji (za zidom) at. 9, in iz Bpitalskih ulic v Šrajorjevej hiai. NajboljAo graško mareno pivo i/s pi-vovarno Schreinerjeve, dobro vino, na-uiizno in v utittsljab, oku.ino kosilo v pri-ja/.uoj na novo upravljiTioj gostilni ali n;\ , dćm jemano, zajutork, zvečor raznih ■ jedil na ixlić.r, vho to po najniljej ooni 1 iu ol) nnJHkrlMiejšej poitrt^žbi. | 1PV~ I*«»ct* ii«"> iliil si) pripravljena f |>OJ»*lllll 141411111, (7ti----2) I I WA SS E BI) I C/H T ~E/ • ^ienerberg-L^gljUFabrl^ni^hki'g^// Soliđe Firmen als Verlreter enrascht. (iSH>—11)4) fujet. 15. maroa: Kvropati Lo-Fort, No-0ovan iz Zagreba. fn Nlonui Hroittmr jk Dtinaja. — Uuuipru iz Krškega, — Fritucb iz Gradca. — Stekli, Pollak lx DunuJH, Frl Ht»ll«ai Ilirsc.b fz Borlinu. — lloUin^er iz Gradcu. — Paicurich iz Ruke. — 1'roBburgor, Obor-landor iz Diiiihjh. .* .jLtikjB^« jursa 15 marca. iKvirtio niegrafiinđ porodilo.) Gnotnl dri dul^ v bankovolh . . 6a gld. 85 ki ^notni dri dul|{ v srebru ... 64 „ 40 ,, Slat* rnnla......... 7« B 50 , IH60 dri. posojilo...... 117 „ 'JO , Akoijo narodnu banke .... 7*H) . — , Kreditno »koijo....... S3B , fiO , London.......... 116 „ '.»5 , irebro.......... — „ — f Sapol........... 9 n 30 0. kr. cekini........ o , 54 Orlavno uiarks....... 57 „ .'li p Zahvala in priporoćilo. ; '■ Fodpisani so uljudno Kahvaljiijem za z upanjo, katoro mi jo p. n. < občiiiHtvo a teui flkarovalo, da jo moj« goHtilno v KUHP- Hkabornotovoj < ! hifli tako obilno oh'mkovalo. l)nć 1. t. ni. houi 8« prunelil v svojo J lcLOtrio lilćo, rio. -volllEOin trij-a. polorj lca-vcxr3S.©, « tor udprl undi * 3MT gostilno, IMS : ' kjor bo dobiva izvrutuo iloluitjsko vino, Kozlorjuvo pivo, najokusnojria ' | jodila, in kjor ho moru tuđi pienočovati. ', . Priporofiaiu hq p. n. oIkUiihivu fto na daljn za tako in toliko za- . 1 upniijo, kakorfino hiuii do ztlaj vžival, tor nbljubiui, da mi bode vodna ' ' skrb, p. ti. občiriHtvo v.adovoljt;vati /. dnbrimi jedili in izviHtuo pijaco, ', > b aiiazniui li-iiačom, točno poittrožbo in /.inorno cono. . Z najodličuojšiui spudtovaigiuu udani ' ; (79-2) France Pintart ; > goBtilničar in uiusar. < > VNovoinuiostu, dm' H. marca 1879. « | i\lazil«'in, inalaijcm za sobe in laUiraijein! ] \ W§- Oljnato barvc "*i j ^ v ttvakrat kuhaiioui lirm^u, fino fltrlo, in pripr;ivljon»i za takoj^nje 2 r nia/.aiiju. — /avito v inolnirjih, ali pa H]>r.kvljiuiu v lotićckdi in ( ^ InHonili /.alHijib. 2 l Izvrstne lake, fimeže, snlie larve, lironzo iu čppičB j oioča ' > špecerijsko, kolonijalno, barveno in trgovstvo z \ z rudninskimi vodami (u^—i) \ \ Matić & Plicker, \ ^ D^"* 1'oHkiiHnje in coiulniki ho pomljajo Iranko in zaHtonj. < sms~ Skoraj zastonj! ~^ns Od konkurziic upravo nedavno na ni<5 priSlo velike angloiko fabriko za britanija-urobro dobili biiio nalo^, da naj vho pri nas v za-lo^i ložed« IjIhko od britanija-Hrobra za inajbono povračilo vozniuo in '/« đula plače dolavsko, g»o«lHrliii«». Proti vposlatiju »voto novci v, ali pa tuđi proti novzotiu pri vsakoj ruci , zda| pa vmvh 1» komutlov Nkupnl . »Id. 1.H5 6 „ UMinUuili nolev od britanija-urobra, z an|(.«škiiiii OBtrinauii od jekia, nadalju U kom. tsnacili vili«« akupaj 1*2 koiuadov, ki ho projo voljali gld. 1», zdaj vm«'Ii VZ kuuiuilov Mkii|»Hj . S.IO 1 m»Jenml«>v mm uilt>ko, tnriko kvaiiieU), pny gld. :i, b<1a| " —.70 1 h B Jnl»«, iiajto?jo vrate, od najboljšoga britanija-urebra, prnjo gld. 4, aduj ....,„ 1.1O 6 |MMlMi»ykov u» noiii od britamjaurobra, prejo glil. il, »«>»»J............—.«5 1 kl«'n*o od britauija-Hrubra za uladkor, prejo gld. 1, z, 7f>, Ho, gld. l._, 1.40. Vr6ki /.a kavo, a gld. 2.—\ •2.r>0, a.—, 4.— ; elailkoine pujico, a gld. 2.—, vJ.HO, 4.—, O.oO, 7___; dladkornu sipnice, :i kr. ili», 4U, 71», UO, gld. 1.—; karuliudolj za kia in o|je, a gld. VJ.ftO, a.HO, AM), 4.Vf», 6.— ; piUico za surovo uiaulo, ;i kr. 7fi, U;i, gld. 1.70, 2.8U, J.Jfi, 4.—; čašo za juho a podstavkom, a gld. UJO, H.M), 3.— smk~ Neverjetno po ceni! -roz iu za vHuko gonpodiiijalvo p.iH»bnof;a priporočuuja vrodua jo sledoča HklHd, uliNloJviu u Jlil konitkdo* prnklf^nili, t<-r izvrNtuo isdf.uulli KliMi-iJ, naiiijttiiili iz najlimijoega briianija-srobra za no- virjuino iu:i)o cuiio Io gl«!. «.15 iu Hiuor: G kom. vrlo dobrih uumUiiili uo*t*v, z r»»čiiikom od ^S o bntainja-Hrtibra, u pmvo uu^ioukiini srtdirno- o *?M ^ jekifiiimi oMiriiiiiini. «'^55 — U „ jako limit \ill«i, britaiiija-dnibro, iz jednoga kosa. l.^^-^ift li „ lenkili *H<- xn .|»«ill od britanija-Hiobra. -« £ % g-"* ti p i.\iv v.u knto od bnlaiiija-Hrobra, tiajboljao « ^ •* m • kvalii.ai. eQ.'*5*"' ' 1 iii»Hi>ni /.uj|«>uiitl4>«- /.» mlt'Uo od britanija-Hiubra. "S^n o-j 1 t«>Nlil /ii|«iiiitl«><- x» Julio od hntanija-mi'.bia. ^ ^ ^*« (> kum. |MMiNitfcvUov utl (»iitunija-Hiolna m no/t". o> « n S 1 r/.vi-Htno nit«««' „U biitanijahiobia xu Nladkor. >"'5k § •iiJ kuni. Vao to rimi ho i/.dnlauo iz uajliiit'JHogn briliinija-Hiobra, ki jo na colom hvcIii jmiina kovina, kateia ontuiio vnćno buia, in ho od pravoga mulu a imii po UOlotnom rabljenju 110 moro razlooiti, ki* kur n<> i;iiraiiiii]«>. Hn) hu todiij VHakdo /. naničiti kolikor iuogo£i> pobiti, ker pri tako izrodnuj coiumu ho bo kuialu van poprodalo. ((>'.»—Ui N.ialov in jo»lini kraj za narorila v c. kr. avHtro-ogoi-Hkili jnovincijali: Genoral-Dopot der Britannia-Silbor-Fabriken: lllau «V Hun 11, \Vien, 1. ElisubutliHtrassc Nr. (i. 7 laittlttJj m urtuaik Juuip Jurcic. tttttiluma iu tiuk „fturoduo U a kuru«a.