Tta Oldest Slovene Doily in Ohio Best Advertising Medium AVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki XVII. — LETO xvn. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) SEPTEMBER 21, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 223 VUDA HOČE PREKLIC TEKSTILNE STAVKE Po^dovalni odbor priporo-Ca> da se delavci vrnejo na deI° ter prepustijo zah-eve za višje plače vladni Preiskavi. V]^SHING^ 2o. Sept. _ nova!1 Posre(iovaIni odbor, ime-tu k P° Predsedniku Roosevel-Poseduje gover-je da/ 12 New Hampshire, C2sfšeIna dan z izjavo, ko tewa,tem' da se zlomi stav-PHporo delavcev. Ta odbor Hadei0Cf' da Se delavci vrnejo plač in Svo3'e zahteve glede' ftietod pr,'ganJaških delovnih "»kavi- vUStij° "temeljiti pre-% t ' atero bi izvršila vlad- Tod je Unit^l Slavnem stanu uni-lo noc'a Textile Workers je bi-sevalnj H?600' do dokler izvr" Hače r Unije ne odloči l'alas ' Se bo stavka nadalje-fiaj stP7° silo, in da se do te-Kot Vg mora nadaljevati, topila il.važe' stavka na-bn točko- Vlada, ki Ni del T*' da bi nastopila c'je 7 palcem v smislu sek-HvCu A zakona, ki jamči Sa Po pravico do kolektivne- S, da t gre očividno za S ^fritjc- stUne delavce izigra .0t8el°misnimi Poravnavami, 111 J'6klar t§0diI° v avtomobilski ^dj mdustriji. Zgodovi-Sva e§a Ieta je Pokazala, da We Qd e nepristranske preis- f6 P«na* vIadnih komisij 0t PoraSa;i0 delavcem drugega Univerza je naročila 1000 Adamičevih knjig Natolcevanje "Ameriške Domovine" proti našemu odličnemu pisatelju nima uspeha L0>J . , ""---- se°KCert godbe a VstPriredi v dvorani se rail* 3e br0pmno gozdni koncert \ da ezplačen, samo vabi se fH0str;idete. Poleg užitka, ki vršii ti- pri koncertu se A Vei ples in druga zaba-30 k &«-?ridite v Poset v nede- ieJcanom! »o. it; T * /uzna vest } St na Tekaučič, 1207 E Nile'i3! preJela iz stare do-^Nu tno vest- da ji je v y Hi5°Zd pri Žužemberku u-°ki S °Ce Jože Boldan, v vi-<76 let. Pokojni za->Žetlo ^evelandu hčer Lino, i' v ekaučič, in sina Jože->, ^h Grove, Ind., hčer % p Zeno Troha, v starem >h store poznani Louis Smuc in st cer na 383 E. 156 St. Pred leti je imel gostilno na Addison Rd. Postregel bo posestnikom z dobrim pivom in okusnim prigrizkom. Seja federacije SNPJ V nedeljo zjutraj ob 9. uri se vrši v Slov. Nar. Domu seja f ederacije društev SNPJ. Proše-ni so vsi zastopniki društev, da se gotovo udeležijo. — Tajnik. Plesna veselica Jutri večer se vrši v Slov. Nar. Domu plesna veselica Orlov. Igral bo Arcadian Melody Pilots orkester pod vodstvom Mr. Sodje. Kultura "ANTON VEROVŠEK" Prosi se vse one igralce in igralke, ki imajo vloge za igro "Rudeča roža," in sicer v prvem, četrtem in petem dejanju, da so gotovo navzoči nocoj ob 7. uri na odru S. D. Doma, Waterloo Rd. — Tajnik. Kapitan kriv smrti 134 ljudi na ladji NEW YORK, 20. sept. — Danes je izpričeval pred zvezno preiskovalno komisijo radio o-perator George Alagna, ki je bil uslužben na krovu parnika "Morro Castle", na katerem je 134 ljudi v požaru izgubilo življenje. Alagna, katerega je Ward parobrodna družba skušala očrniti kot "nevarnega ra-dikalca", je povedal, da ko se je v usodni noči ob 3. uri zjutraj zbudil, je ogenj na parniku divjal že eno uro, nakar je hitel do kapitana Warmsa ter ga prosil, da pošlje SOS signal za pomoč, da pa kapitan tega ni hotel storiti. Dalje, da je med častniki vladala največja konfuzija, in da so častniki s kapitanom vred zapustili poveljniški most, med tem ko so se radio operator ji borili z dušečim dimom, čakajoč, kdaj se jim dovoli poslati klic za pomoč. Alagna je dejal, da med tem ko so častniki stali na prednjem koncu ladje, je bilo v morju na ducate potnikov, da pa ni kapitan Warms storil absolutno ničesar, da se jih reši. Dalje je Alagna povedal, da se je z vednostjo ladjinih častnikov rabilo za čiščenje parnika neke vrste gorljivi "polish", ki je po predpisih vladne inšpekcijske službe prepovedan, kar je pomagalo, da se je požar razširil s tako naglico. NEW YORK 20. sept. — Najbolj zagoneten in senzacijski zločin modernega času, ugrab-Ijenje in umor prvega Lindberghovega sinčka, se je nocoj bližal razrešitvi, ko se je kot blisk razširila vest o aretaciji nekega Nemca, pri katerem se je našlo del od onih $50,000 odkupnine, katero je Lindbergh pla- Hooverjem, potem pa je odgovoril : "Prepričan sem, da se bo zločin razvozlalo." Kot se je zvedelo nocoj, je bil Hauptman aretiran že v torek. Osumljenec je priznal, da je za časa ugrabljenja delal kot tesar blizu Lindberghovega doma in da je imel dostop do aal v obupnem poizkusu, da do- j nekega lesnega skladišča, kjer bi ^svojega otroka živega iz rok; se je našlo les z isto trgovsko ugrabiteljske tolpe. ; znamko kot je bil les, ki se ga Osumljeni jetnik je Bruno i je rabilo za lestvo, po kateri je Richard Haupt nann, star 351 ugrabitelj v noči 1. marca 1932 let, tesar po poklicu, ki je leta I splezal v sobo, v kateri je spal 1923 prišel nepostavno v Ze- j Lindberghov sinček, že takrat dinjene države, potem ko je bil | je bilo rečeno, da je bila lestva pod parolo izpuščen iz neke j tako izvrstno narejena, da jo je nemške ječe. Z ji jim vred sta bi- j mogel napraviti le izučen tesar, la prijeta njegova žena in ne- j Definitivno se je tudi dogna-čak Hans Mueller. Vsi trije za-! lo, da ima Hauptmann v Nemči-nikujejo, da jim je sploh kaj!ji kriminalen rekord in da je znanega o Lindbergh ugrabi je-1 prišel v to deželo nepostavno, nju. | ko je bil tam na prostem pod i parolo. Hauptmann je bil nocoj V garazu Hauptmannovega j y roke digtriktnemu J!™! ^IPravdniku Samuelu Foleyju v okrožju Bronx. Odveden je bil milj od St. Raymond pokopali-, j v tamkajšnjo ječo v avtomobi-i lu, priklenjen k dvema detekti- Vrtne posebnosti Mrs. Terezija Pance, 1441 E. 47 St., nam poroča, da ima v svojem vrtu dahlijo, ki je nad osem čevljev visoka ter ima pet cvetov, kateri pa se niso še razcveteli. Ima tudi neko drugo rumeno rožo, ki ima 13 cvetov in je devet čevljev visoka, ter paradižnik, ki je sedem čevljev visok. Tretja obletnica Jutri večer bo Arrow Inn, ki ga lastuje poznani Mike Pod-boy, praznoval tretjo obletnico. Na razpolago bo fina kokošja večerja po 35c krožnik in igrala bo godba za ples. Okusna večerja Jutri večer se bo pri Frank Kovačiču, 4121 St. Clair Ave., serviralo fino kokošjo večerjo. Znanci so vabljeni. Licenca za liker Dovoljenje za točenje likerjev in žganja je te dni prejel Jerry Leskovec, ki ima svojo gostilno na 689 E. 200 St. Na operaciji Včeraj zjutraj je bil s Svet-kovo ambulanco odpeljan v Mt. Sinai bolnišnico Mr. Frank Len-če, stanujoč na 14236 Sylvia Ave. Podvreči se bo moral operaciji. Želimo, da se mu ljubo zdravje skoro povrne! voma. čano, da je Hauptmann po dolgem izpraševanju najbrže dal oblastim informacije, na podlagi katerih se pričakuje, da bo zajetih na ducate oseb, ki so bile zapletene v zločin. LOS ANGELES, 20. sept. — Polk. Lindbergh in njegova žena, ki se nahajata v tem mestu, sta danes rekla, da jima je bilo že pred par dnevi znano, da pride do senzacijskih odkritij v zvezi z ugrabljenjem njunega prvorojenca. šča, kjer je posredovalec dr. J. F. Condon (znan kot "Jafsie") plačal $50,000 odkupnine za po-i vratek Lindberghovega otroka, j ki pa je bil pozneje najden rar-: NEW YORK 21. sept. — Da-tev, pa se je našlo za $13,7501 nes zgodaj zjutraj je bilo poro-bankovcev, ki so bili dani za odkupnino. Denar je bil skrit pod podom garaža in pod okvirom o-kna. Naznanilo o aretaciji je dal v javnost policijski komisar O'-Ryan, nakar je takoj sledila njegova identifikacija. Avtni izvo-šček John Perrone, je takoj izbral Hauptmanna iz vrste arc-tirancev kot moškega, ki mu je dal en dolar, da nese neko sporočilo na dom dr. Conaona dne 12. marca 1932 zvečer, enajst dni potem, ko je bil Lindberghov sinček ugrabljen iz njegovega samotnega podeželskega doma v Sourland Mountains v državi New Jersey. Istočasno se poroča iz Wash-ingtona, da so uradniki justič-nega departmenta izjavili, da se pisava pisem, v katerih se je zahtevalo odkupnino, ujema s Hauptmannovo pisavo. Za primerjanje pisave se je rabilo prošnjo za avtomobilsko licenco, katero je Hauptmann vložil v New Yorku tekom poletja 1932. Neko nepotrjeno poročilo tudi pravi, da je avtomobil, ki ga je osumlenec vozil na dan svoje aretacije, isti, ki se ga je rabilo v ugrabljenju. Menda je bil ta avtomobil takrat ukraden nekje v New Jersey. Policija je priznala, da je bil avto, katerega se je dobilo pri osumljencu ukraden, toda ni hotela reči, kdaj je bil ukraden. Za Hauptmannovo aretacijo imajo zasluge vse sile, ki so bile preko dveh let brez prestanka na delu, da razvozlajo ta zločin, ki je pretresel ves civilizirani svet, namreč agenti justičnega departmenta Zed. držav, državna policija v New Jersey in mestna policija v New Yorku. Ko se je komisarja O'Ryana nocoj vprašalo, če sodi, da se je prišlo zločinu do dna, se je nekaj tre-notkov posvetoval z načelnikom ki se želijo naučiti angleščine, zveznih tajnih agentov J. Edgar so vabljeni, da se vpišejo. MacDONALD POSTANE GOVERNOR KANADE? ST. JOHNS, Nova Fundlan-dija, 20. sept. — Tu se je nocoj pojavilo neko nepotrjeno poročilo, izvirajoče iz uradnih krogov v Ottawi, da bo angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald v kratkem položil resignacijo, nakar bo imenovan governer-geheralom Kanade. Zakulisne mahinacije Politični voditelji obeh strank za začeli z zakulisnimi mahina-cijami, da preprečijo izvolitev policijskega inšpektorja Wm. A. McMastra za bodočega šerifa, s tem, da bi na glasovnicah ne bilo prostora, kjer bi državljani vpisali njegovo ime. Toda državni tajnik Myers je zdaj podal zagotovilo, da bo on skrbel, da bo na glasovnicah prazen pro stor, kjer se bo McMastrovo ime lahko vpisalo. V kampanji za McMastra so vsi javni krogi v okraju, ki hočejo, da šerif-ski urad preneha biti predmet političnega raketirstva. Pouk v angleščini V Willson Junior High School ki se nahaja na E. 55 St. med Superior in Payne Ave., se vsalc pondeljek in sredo med 7. in 9. uro zvečer vrši pouk angleščina za odrasle. Rojaki in rojakinje, STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 21. septembra, 19& UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published bj IR AMERICAN JUGOSLAV PXG. & nJD. UO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 (■sued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL, Editor to raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ........ »5.50 te 0 mesecev ...... $3.00;za 3 mesece ........ $1-50 Fo pošti v Clevelandu za celo leto .............. »6.00 te 6 mesecev ...... »3.25za 3 mesece ........ (2.00 te Zedinjene države ln Kanado za ;elo leto ---- »4.50 te S mesecev ....... »2.50; za 3 mesece ........ »1.50 te Evropo, Južno Ameriko m druge Inozemske države ■a 6 mesecev ....... $4-00 2» celo leto ........ (8.00; LEntered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under th» Act of Congress of March 3rd, 1879.. Kultura in "kultura" Ivan Cankar je nekoč rekel, da je med našim narodom zato toliko vika in krika o "naši kulturi," ker kulture kot narod še nimamo. S tem je mislil reči, da smo.imeli in da še imamo kulturne delavce, ki so žrtvovali vse svoje življenje kulturnemu delu — ki so pisali knjige, komponirali pesmi, slikali slike, klesali kipe — da pa ljudstva njih delo ni doseglo, ker je bilo preobloženo s skrbmi za vsakdanji obstanek, da bi imelo časa, ali sredstev, da bi se duševno obogatilo s sadovi kulture. To je ena izmecl najbolj žalostnih resnic, katere posledice vidimo tudi v življenju našega izseljenega naroda v Ameriki. Veliko se piše in govori o kulturi, moraen-talno kar gorimo za "našo kulturo," ampak pravega, globokega in trajnega zanimanja za resno kulturno delo pa je bore malo. Tu pri nas v Clevelandu smo baš sedaj priča farsi na račun Cankarjeve so-he, ki pove vso klaverno zgodbo o naši toliko opevani kulturnosti. Zgodilo se je, da je Ljubljana poslala kip našega največjega pisatelja, pa so ljudje, ki so drugače zelo vneti za "našo kulturo," sklenili, da Cankar ni "naš," pač pa da je škof Baraga, ki je pisal mašne bukve in izpre obračal Indijance, tisti, ki naj se ga časti v imenu slovenske kulture. Cankarja ne razumemo, Cankar ni pisal "za narod," bil je rdečkar in brezverec, pravijo naši kulturni gospodje, pa so ga postavili v kot. In da je ironija kulturne farse tem večja, vam še dostavijo: "O, saj bomo tudi Cankarja postavili, ampak počakajte, da prej postavimo Barago..." ^ V ^ V metropoli je naša nebogljena kultura baš zadnji čas prišla v zelo kritičen stadij in to po zaslugi ljudi, ki so čisto nenadoma postali zelo vneti za "kulturo." Tem ljudem, katerih glavni stan je pri za-silo-klerikalni "Ameriški Domovini," je namreč zmanjkalo materijala za zavajanje naroda, pa so se vrgli na "kulturo" kot potapljajoči, ki se prijemlje zadnje bilke. Politika več tako ne nese kot je nekoč, zafurana banka je grenak spomin, na katerega je najbolj, če se pozabi i— kaj torej preostane druzega kot "naša kultura," naši malčki, naša mila narodna pesem, naše mamice, itd., itd. ¥ ¥ ^ Mi smo za kulturo, odločno pa smo proti temu, da bi se z neslano in zlagano navdušenostjo ubilo še tisto malo resnega kulturnega življenja, kar se ga je u-stvarilo z mukami in žrtvami tekom dolgih let, in to brez pomoči od tistih, ki se danes do hripavosti navdušujejo za "kulturo," katero bi radi spravili pod svojo reakcijonarno plahto. Kulturna lajna pri A. D. je resnični kulturi prav tako nevarna, kot je bila njena bančna lajna. Prava kultura ni brezbarvna, ona je živa in resnična. Oznanjevalci laži-kulture to prav dobro vedo, zato so tako besno planili po Adamiču, zato odklanjajo Cankarja. Resni ljudje in kulturna društva v naprednih vrstah bi morala o tem razmišljati. Slovenska godba "Bled" Cleveland, Ohio Čitam veliko dopisov o vsakovrstnih prireditvah, najsibo-do zunaj ali znotraj in vse so dobro obiskane, za godbo Bled se pa prav malo zanimamo. Saj je godba vendar veliko razvedrilo za človeka, ko se godbeniki tako potrudijo, da vsakovrstne težke skladbe zaigrajo. Mi pa vse to tako malo upoštevamo in zelo malo koncerte obiskujemo. Morali bi biti ponosni vsi Slovenci na tako godbo kot je slovenska godba Bled. Na zadnjem koncertu na Močil-nikarjevi farmi ni bilo mogoče vsem ustreči, bodo pa v nedeljo priredili naši vrli godbeniki zopet koncert na isti farmi, tako da se bo vsem ustreglo. Torej, potrudimo se, da se bomo v kolikor mogoče večjem številu udeležili koncerta, posebno še, ker bo ta koncert zadnji v tej sezoni. Anton Dolinar "Slavčki" Cleveland, Ohio "Počutim se, kakor da sem vrtnar in negujem mlade in nežne rožice." Tako je pisal pred dnevi g. Louis Seme. V nedeljo večer se pa je ogromno število ljudstva ogledalo to mlado, nežno cvetje v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clairju. In sodba vseh navzočih je da g. Seme dobro neguje to mlado nežno cvetje, ker v tej kratki i dobi kar je služil g. Seme kot vrtnar se je to popje razvilo v nepričakovano lepo cvetje. Prepričani sva, da ako bo g. Seme še v naprej tako skrbno negoval to cvetje, bo lahko ponosen na ta vrt "Slavčkov" ne samo g. Seme in stariši teh mla-deničev, ampak splošno vsi Cle-velandski Slovenci. Sijajen a-plavz, katerega so bili deležni zadnjo nedeljo Slavčki, zagotavlja, da se ne zdi njih petje samo g. Seme-tu tako nebeško lepo, ampak vsakemu, ki jih sliši. Vsa čast in priznanje g. Louis Seme-tu, in obenem najina iskrena želja, "Naprej, Slavčki, naprej." Molly Kozely, Anna Traven. šel z njimi v oddelek, v katerem naj bi spalo 50 mož, čeprav je bilo prostora komaj za 20 oseb. Tragikomično je bilo prisostvovati slačenju vagabun-dov. Vsak je imel namreč vse svoje na sebi. Neki mož je odložil tri pare hlač, drugi je nosil pet srajc. Noč je bila strašna. Zrak, v katerem skoraj nisi mogel dihati, je napolnjevalo preklinjanje in ječanje. Proti 3. zjutraj ni več zdržal in je zbežal na prosto. In ti doživljaji še niso bili najbolj pretresljivi! »:m»nn»nntnn»»t»»»:»»»nn»m» Ženo je zaigral Strasten kvartač, ki mu je zmanjkalo denarja, je zaigral ženo, ki jo je potem' zamenjal za svakinjo. "Kužni tvor na londonskem telesu" Nad 200 hiš bodo podrli. Senzacija za potnike: vse v smradu in skrajni bedi! Zatočišče zločincev. Policija brez moči. Dolgo let je angleška vlada debatirala o tem, kako bi od- več enostranskem obsegu. Šlo jim je doslej v glavnem za to pravila največjo ubožno četrt j da bi eastendske ceste napravi-na svetu, londonski Eastend. (le nekaj varnejše, nego so bile Sedaj je končno parlament sprejel zakonski načrt, ki predvideva zrušitev 224,515 "hiš" v Sodišče v Rigi ima razsojati o neobičajni pravdi, ki zbuja veliko senzacijo. Pred tremi meseci sta sedela pri mizi Poljaka Birel in Fial kowski. Metala sta karte. Birel je izgubil vse, kar je imel. Ko je izčrpal vsa sredstva, je predlagal svojemu partnerju, naj sprejme za premijo še njegovo ženo, ki je stara komaj 27 let in je tako privlačna, da je več moških v Varšavi zaradi nje izgubilo pamet. Fialkowski v začetku ni verjel Birelu, končno pa je sprejel ponudbo. Igralca sta napravila pogodbo, ki je določila vsoto za Birelovo ženo. Po pogodbi sta zopet sedla za mizo in začela igrati. Birel je izgubljal igro za igro... In ko sta prišla do zadnje partije, je popadla Birela ljubosumnost. Planil je pokonci ter predlagal tej četrti in po ubožnih predelih drugih angleških mest. Med drugim pade tudi zloglasni londonski predel revščine in zločina Whitechapel. Kdaj se bo ta načrt uresničil, ni znano, gotovo se ga pa bodo Angleži lotili čim prej, kajti to, kar predstavlja londonski Eastend (vzhodni predel), je gotovo največja sramota za bogati in močni angleški narod, tega predela ne imenujejo zaman "kužni tvor na londonskem telesu." Vedeti moramo, da šteje ta del Londona več prebivalcev nego vse tri nordijske prestolnice, Kodanj, Stockholm in Oslo sku-paj. In kako živijo! Noben pesnik bi si ne mogel izmisliti večjih strahot in hujšega pekla, nego ga je ustvarila tu resnica sama. Eastend je najbolj nečloveška kaznilnica za več nego poldrug milijon ljudi, z razliko, da niso imeli vsi ti ljudje, ki so tu živeli, do danes absolutno nobene nade, da bi se te kaznilnice kdaj osvobodili. Že stoletja živi tu pena človeške družbe, najbednejši proletariat in največji del angleškega podzemlja. . Na ogromne daljave se odpira človeku vedno isti pogled: skrajna umazanost, na pol podrte, zgnite hiše, stanovanja, ki so prave podzemeljske jame in grobovi za sto tisoče živih ljudi, brez zelenja, brez sonca, brez zraka. Vse v tej četrti je temno in grozotno, stoletja, da bi z njih spravile svojemu soigralcu naj privoli v zločinske elemente, ki so se mo-j zamenjavo. Ponudil mu je na-rali po sili pojaviti v tem o- mestu svoje žene njeno sestro, zračju bede in obupa. Nekoč tu- j svojo svakinjo, deklico, ki je jec ali bolj človeško oblečen, štela komaj sedemnajst let. Fi-človek ni smel stopiti v East-j alkowski pa je postal nezaup-end, ker je postal po nekoliko j ljiv in je zahteval takojšnjo iz-korakih žrtev razbojnikov in.ročitev Birelove žene. Ko pa mu morilcev. Policija je bila brez'je Birel pokazal krasotico sva-moči, saj se sama ni spoznala kinjo, je izjavil, da je zadovo-v tem labirintu gnilobe, revšči-! ljen tudi z njo. ne in zločina. Leta 1910 je ru-j Od tistega dogodka so minu-ski časnikar Malikovski prišel Ji trije meseci. In zdaj je vlo-v Eastend, da bi proučeval nje-'žila sestra Birelove žene proti gove v nebo vpijoče razmere, j svoji sestri, svaku in Fialkow-Prva njegova poročila so pre-! skemu ovadbo zaradi telesne o-tresla ves svet, a potem so ma-jskrumbe in zvodništva nedolet-homa izostala. Malikovski je ne mladenke. Državno pravdni-brez sledu izginil in do danes, štvo je odredilo aretacijo troji-niso mogli dognati, na kakšen ce, sodniki pa ugibajo, čemu je način. I sestra Birelove žene čakala tri Sedaj je v tem pogledu nekaj j mesece, preden je zvodnike ova-boljše, toda človek še vedno dila oblasti, stori dobro, da se za potovanje Cev kot most po Eastendu preobleče v pro-sjaka ali vagabunda, kakor je 10,000 LET STARA PEČENKA ., iv,.,, V Stockholmu so po povratku štoru angleški duhovnik Frank1 , , . ,. .. . , , , , . v. . ^ neke znanstvene ekspedicne iz Jennings, ko je hotel proucitii .. ,f. , ?, Si. i severne Sibirije snedli na ban- eastendske razmere. Niegovo , , v , , . . v., ... ® ./ketu pečenko, ki je bila stara poročilo je presunljivo. Stopil . . . ' , ,J . j j • . . .najmanj 10,000 let. je med drugim v neko beznico, i,, ,. . . t , , j v- v,,.,.,.. Ekspedicija pod vodstvom da bi povprašal, kje bi lahko! f j r , , ., ---- • . , . , . prof. Lindbergha je v tajgi od- dobil prenočišče. Nekateri teh . .. . . b J , . . , . , , , , , .. . v.. • iknla ostanke mamuta, ki so bi-lokalov, v katerih ne točno nai- ,. ... , ... , ,. , .. .. v , . . , 'li snaino ohraniem, sai so ti-bolj strupenih pijač, bi v rokah v J , v j , .f f.,.v . . call ves ta cas v ledni kladi, spodobnih gostilničarjev imeli „ . , , . . , , v, t u t oj. ■ , Del tega mesa, ki se le ohranilo lahko dober vpliv. Stanovaniske * . , , . . J ■c , j . i v naravni ledenici, so prinesli razmere v Eastendu so nepopis-1 ^ , , , F A1. . , , j v Stockholm, ne. Ali ni potem bolje, da se se-, T. . , ... v. , ! Ker je natančna preiskava stajajo reveži, namestu v svo-< . ,,.,., jih kužnih luknjah, v kolikor Pokazala- da meso uzlt" toliko spodobnem lokalu pri ča-i"0' ga pn ba"ketu V fst ši piva ali vina? ekspediciji servirah v podobi Neki revež se je pričel z Jen>ec*n f' Baf. blla ta Pre" ningsom razgovarjati. "Pravi-|hlstoricna Jed lzvrstna-jo," je dejal MEDICINSKA SENZACIJA 'da Briti ne bodo smrdljivo, umazano. Otroci, ki;nikoli sužnji, in vendar sva oba' se pretepajo po cestnem blatu, j sužnja najinih lačnih želodcev, j Novo sredstvo proti gobavosti so videti, kakor da niso vse živ-i Toda, Jack (v Eastendu imenu-! Francoski zdravnik dr. Mon-ljenje slišali ničesar o vodi in jejo vsakega neznanca Jack— tel v Saigonu (Indokina) je od-milu. In vsak napor neštetih po- Jaka), lahko pride spet do voj- kril po 20 letnih poskusih pre-] sameznikov, da bi olajšali malo ne in potem bomo doživeli lepe parat zoper gobavost, ki baje to bedo, da bi poldrugemu mili- čase." Odšla sta v meglo, skozi daleč prekaša vsa dosedanja} labirint nepopisno bednih cest.' sredstva zoper to strašno bole-Sam bi človek nikoli ne našel zen. poti nazaj. Jenningsu se je zde-j Sredstvo se uporablja v polo, kakor da doživlja osebno dobi injekcij. Da-li so ozdravit-Dantejevo pot skozi peklo. Kon- ve ž njim trajne, je treba še vi-J čno sta dospela do "premočišča", deti. Francoska uprava je od-na pol sesute barake, pred k a- redila, naj se osnujejo po vsej tero je čakal trop strganih po-'deželi postaje, na katerih bodo' stav. Pridružil se jim je in pri- to sredstvo preizkušali. jonu ljudi omogočili vsaj kolikor toliko ljudem spodobno življenje, vse miloščine so kakor kaplja na žareči kamen. Edino najvelikopoteznejša in skrbno organizirana akcija s strani države in oblasti bi nekaj zalegla. Oblasti so to akcijo začele že pred leti, a so jo izvajale v pre- Zahvala Direktorij Slov. Društvenega Doma, Recher Ave., v Euclidu se prav lepo zahvaljuje Mr. Antonu Grdini za dar, ki ga je nam poslal v gotovini za našo zadnjo prireditev, katera se je vršila dne 26. avgusta. Hvala, Mr. Grdina! Obenem tudi naznanjam, da je Dom odprt vsaki večer in v nedeljo. Pozdrav! Joseph Stupica, tajnik. ZRAČNI MANEVRI V BELGIJI. Po Londonu in Parizu je prišla v zračnih manevrih na vrsto belgijska prestolnica. "Sovražna" letala so napadla mirnejše in manj prometne četrti v mestu, center napada pa je bila železniška postaja, katero so letalci obmetavali s ponarejenimi bombami najtežjega kalibra. Navzlic napadu se je promet na postaji nadaljeval s posebnimi signali. Danes je predviden napad na vojaška skladišča, v noči od 6. na 7. septembra pa so metali bombe na najbolj obljudene četrti. Ves Bruselj je bil tedaj v popolni temi. Moški je bil obtožen, da je poljubil dekle proti njeni volji. Ko je bila gospodična na izpričeva-nju, jo odvetnik za obtoženca vpraša: "Vi trdite, da vas je moj kli-jent presenetil ter vas poljubil proti vaši volji?" "Da!" odgovori. "In vi trdite, da mu za to dejanje niste dali niti najmanjšega povoda?" "Da!" "Gospodje porotniki, ali se vam ne zdi zgodba tožiteljice j never jetna ?" se obrne odvetnik na porotnike. "Poglejte mojega klijenta, potem pa tožiteljico! O-na je najmanj en čevelj višja od njega!" "No, in kaj zato?" reče dekle ogorčeno. '»Saj lahko malo počenem, ali $ie?" Na zavodu za preiskušanje materiala na češki tehniki v Pragi preiskušajo ta čas novo vrsto mosta. Načrte zanje sta izdelala inženjerja dr. Bechyne in Kozak ob priliki nekega nagradnega razpisa za zgraditev novega mostu. Most sestoji iz dveh betonskih teles, ki se vzpenjata paralelno drug nad drugim in sta medsebojno zvezana z železno konstrukcijo. Tako nastane nekakšna ogromna cev iz betona in železa. V njeni notranjosti bi se vršil brzi promet, zgoraj pa bi šla cesta za normalni promet in za pešce. Statistični računi in meritve so pokazale silno trdnost in obenem lahko zgradljivost tega mostu. Izumitelja sta izdelala manjši model, ki ga v omenjenem zavodu sedaj preizkušajo. Na koncu ga bodo tako obtežili, da se bo primerila mostovna katastrofa v malem, s čimer bodo ugotovili, kolikšna je sploh največja možna obremenitev. Edisonova oporoka Tudi Edison je bil proti zlorabljanju tehničnil« izumov v vojne namene. Slavni izumitelj Edison je ob svoji sffl^ ostavil dve oporoki. Prva je določala, kako na] se njegovo imetje prenese deloma na njeg°ve' ga sina, deloma razdeli v druge svrhe. DrUf oporoko v obliki pisma na nekega prijatelja^ so smatrali tako rekoč za njegovo moralno o-poroko. V nji je določil, naj poiščejo med dimi ameriškimi tehniki po posebni izWrl . mladeniče, izmed katerih naj bo eden njegov naslednik. Vsi trije so dobili iz Pose _ Edisonove ustanove dovolj sredstev za skrben študij in delujejo še danes v njeg°vl obratih. To pismo so smatrali, kakor rečeno za disonovo moralno oporoko. Sedaj je 'ielia fl ma prišlo na dan, da je prava moralna op° ka bila v rokah nekega njegovega I odvetnika, ki naj bi jo objavil ob obletnici nj^ gove smrti. Odvetnik je pa umrl že sedem ® secev po Edisonu, njegova pisarna z vsem ventarjem je prišla v roke nekemu njeg0^,et. sorodniku, ki je šele te dni odkril med od:: nikovo zapuščino kuverto z Edisonovo lis^. Ta moralna oporoka slavnega izumI ^ obsega 16 s strojem napisanih strani m P' stavlja gorečo izpoved vere v človeški nap -■-tivijn, guicuu lz-puveu vexe v _ gg dek. Edison je prepričan, da bo človeštv^ pred koncem tega stoletja uspelo i2^0" takšne vire energije, da bo svet spremen1 je obličje. Najvažnejša izmed teh virov ^ gije bosta spočetka toplota zemeljske . njosti in temperaturna razlika med in spodnjimi morskimi plastmi. (Kakor z ^ je prvi problem skušal rešiti Anglež-Pars°n' ^ umitelj parne turbine, drugega problem^ se je lotil Francoz Claude). Vendar pa ^ novi viri energije samo prehodna stopnJa^ rešitve problema o velikopotezni drobitV'obra-mov, ki bo sprostila takšne sile za P°£°n tov, da bodo vsi industrijski proizvodi s zastonj, da bo vsa prometna tehnika dob1 ^ vsem druge lice in da se bo socialni ^ rešil tako, ^akor ga ne morejo danes res1 drugi napori. . vgega Ob koncu poziva Edison izumitelje ^ sveta, ki imajo napredek človeštva v ^o rokah, naj sklene jo sveto zvezo, da se «e sadovi njihovega dela zlorabljali v vojn mene. Zad. ed korziških band^V osk« inp izm Konec triletne očiščevalne akcije friUlC( vlade. iOI"0' sP1 Francosko notranje ministrstvo Je ^ ^ čilo, da se je korziški bandit Bornea sa"\išče-dal policiji. S to predajo se je zaključila valna akcija, ki jo je francoska vlada pred tremi leti z odpravo pehotnih čet . kega števila policistov in orožnikov ko pod poveljstvom nekega generala. strojnice, tanki, bombe in letala so ime i ^ no besedo pri tej akciji, a navzlic tem11 ^ f skrajno težko priti razbojniškim tolpa«1 vega. nePo- Korziška goščava je za vse, ki jr> zas znajo natanko že od mladih let, c&0' je dajala banditom zavetje pred vsemi valci. Razen tega so imeli podporo v ^ ge svojih sorodnikov in prijateljev, ljudstvo^ ^ ni upalo biti oblastim v pomoč, ker se J ^ je krvavega, maščevanja razbojnikov. Ta1 . p» boj vlekel cela leta sem in tja, zasledov ^ gj. so imeli navzlic svojemu velikemu števi .^jd jajni opremi dosti več žrtev nego raZtll0stv Slučaj je igral tu večjo vlogo nego sPre^jol1' zasledovanju. Končno je z njegovo Porr\ spelo, da so prijeli znamenitega Spad°> ^ sedaj na svojo obsodbo v ječi. Od govor ^ strani banditov je po tem uspehu Posta^rac»t' dalje manjša, ljudstvo se je začelo ( proti njim in sedaj je popustil še za "agjed0' dit, ki se je mogel do danes izmikati valcem. ^ Bornea, ki je bil nekoč orožnik m v preden izmed vodij v tolpi najstrašnejše^^ ziškega bandita, Bartola, ima na vesti f zločinov. Dokazati mu jih, pa je zelo te' ^ jc dino za umor nekega cestnega delayca^ Bornei očital njegovo krutost, so Price e p0' polago in ta umor bo menda dovolj pr a dlage za to, da bo razbojnik ostavil sv vo pod giljotino. JAPONCI UČE KITAJCE (K- "Rdeča zvezda" organ sovjetske poroča i v Tokia, da se je kitajska vlada na niponsko s prošnjo, da bi poslala » torja na reorganizirano kitajsko m° akademijo v Fučavu. . d0'0 Niponsko mornariško ministrstvo J počilo za to mesto stotnika Teraoko, do ^0' veljnika letalske eskadrile v Jokuzak1-ka nastopi novo mesto že tc dni. ^■septembra, 1934. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Belo peklo na "Gori strahu" "JCll° nemške himalajske od-?raVe: devet mrtvih, trije woolazci in šest nosačev Jlemjka ekspedicija na Nan- ffial 3 ' "G°ro strahu," v Hi wX Je poslala te dni daljše ™cll° o katastrofi, zaradi ka ,iD se je ekspedicija izjalovila ilh ..Je, zahtevala devet človeš- Do g j". Poročil° Pravi. [{ju ■ ' Julija se je napad na W bat Vršil P° načrtu, naporov pa je že prešnje 1 Velitj , ^ J Pljuje sačev dardžilinskih no-NovP°StaI neP°soben za na" ,tabori£je se vrnil v nižJa etin ato so se Achen-Z!u Merkl> Schneider, Wel-u z m Wieland spustili sa-iabo^jstimi nosači v višja Oiri • AscheSJenega dne sta Prodrla "tenner in Schneider do Ho i samo ! 7900 m> oddaljena sta bi- se štiri ure od vrha. Ča- ^frtuU tU' k"'er bi morali P° Vfi P°Staviti 8. taborišče, leč, takPa niso m°gli tako da-% v ° vda so Postavili tabo- " vrnH1Sini 7600 m" Sem sta meider ^Schenbrenner in reme je bilo dotlej h lp vf dobro' vr'hnja sku- Spoldla dfeč nad oblaki' le % v evih se je greben za-eglo. Vsi so mislili, da Sch i ^ HHHpi i ^ dne dosegli vrh. PnsI° Je drugače. n°eCl 3e nastal strahovit vi-S° Š°tore najtes" V 3e nametlo snega za Naznanilo! Slovencem in Hrva-k 2a ,njam- da imam velik ittl slučaj da se selite. Pri- NA- 15626 Calcutta centimetre debelo na odeje. Veter je polomil štorne droge. Zjutraj je bila gosta megla, snežilo je in vihar je bil tolikšen, da na prostem ni bilo mogoče dihati in da si niso mogli niti v šotoru ničesar skuhati. Druga noč je bila še hujša in je prešla brez spanja. Spoznali so, da se je treba vrhu odpovedati, šlo je samo še za to, da si rešijo življenje. V jutro 8. jul. so sklenili u-mik. Aschenbrenner in Schneider sta odšla s tremi nosači naprej, da bi pripravljala v viso kem snegu pot. Merkl, Welzen-bach in Wieland so sledili z os mimi nosači, od katerih je eden kmalu po ostavitvi taborišča umrl. To je vso skupino zadržalo, da jni mogla priti pravočasno do 7. taborišča in je morala postaviti vmesno taborišče, kjer je spet umrl eden izmed nosačev. Vihar se ni polegel, noč so prebili brez šotorov, kar je imelo za posledico težke ozebline. Naslednjega dne je umrl Wieland med sestopom. Merkl in Welzenbach sta dosegla 7. taborišče (7100 m), kjer je stal šotor. Štirje nosači so odšli naprej, a eden izmed teh je po poti umrl. V 7. taborišču je umrl tudi Welzenbach. 13. julija je skušal Merkl z dvemai nosačema doseči 6. taborišče. Že več dni so bili brez vsake hrane, a 6. taborišča niso našli. Vihar ga je bil odpihal ali sneg zakril. Zato so skušali dobiti zavetje v snežni jami kis so si jo samo izkopali. Eden izmed nosačev se je drugi dan z zmrznjenimi udi prebil do 4. taborišča, drugi je ostal z Mer-klom da je z njim umrl. Tako je! padal mož za možem a vse kar po storili preostali, da bi rešili tovariše, je bilo zaman. Kaj obeta zračna vojna |nezijevih bomb. Če bi bile te 'bombe nabite s pravim razstrelivom, bi bile popolnoma porušile letališče. V primeru vojne bi bili napadalni krdeli lahko Za zaključek so uprizorili v pe-j vrgii na zemljo do 70 ton bomb. Ogromne človeške in gmotne Pariški listi pišejo, da je bilo v žrtve brez zmagovalcev in | svetovni vojni na London vrže-premagancev. nih samo 30 ton bomb, ki so __zahtevale 1800 človeških živ- j sprejemno aparaturo za predzadnji dan avgusta opoldne !ljen;>- Zanimivo Je končno to, dajvajanje televizijskih filmov. =;o se končale štiridnevne fran Se letal, ki so se ude- j Predvaja pa se lahko takšen coske vojaške SvenžbeTezrIku" |leŽU^ manevrov ponesrečili sa- zvočni film v sprejemnem apa ,,..,. v . . j mo dve in se ti dve lahko, tek zjutraj se zračni napad nai . ,,,.vv T „ , , . | Med zračnim napadom na Le letališče Le Bourget, ki so ga' . . , , , u u k ir Bourget se je nudila potnikom v obmetavali z bombami. Manev- . , , T 1 _ „ prometnem letalu London—Pa- vsa naprava. Na strehi voza so jih operaterji snemali in že po 75 sekundah so te posnetke lahko gledali na filmskem platnu v majhnem pavilijonu poleg voza. Prenos Od voza v pavilijon se je izvršil sicer preko električnih žic, toda voz dobi v kratkem še posebno brezžično oddajno in ri so se končali z zmago napadalnih oddelkov, toda zaključek poskusa je pokazal, da bi v primeru resnega napada imeli obe stranki hude izgube. Francoski listi obširno ko- riz interesantna slika: niso se namreč mogli načuditi raketam, ki so deževale na njihov aero-plan. Šele po pristanku so jim pojasnili piloti, da so bili v "neposrednem sovražnem" ognju mentirajo manevre in pravijo, j zračne vojne nad pariškim ae-da so vežbe dokazale, da bi v! rodronom. primeru vojne bila obramba I--- pred tujimi letalskimi krdeli j . . . skoro brezuspešna. Bodoča voj-j Na filmskem p I O t n U na v zraku bo imela edino ta i uspeh, da bodo mesta napadalcev in napadencev izmenoma uničena. Lahko se torej reče, da v bodočih vojnih spopadih ne bo zmagovalcev niti premagancev, pač pa bodo na obeh straneh ogromne človeške in gmotne žrtve. "Intransigeant" zahteva, naj bi države sploh re-signirale na zračno vojno. 25kratni menjavi slike na sekundo in preko 180 vrst sprožil ckrog milijon impulzov v sekun-; |di, tako da nastane v sprejem-'nem aparatu ostra in jasna slika, ki se da s projekcijo pove-, ' čati na filmsko platno. Vozilo tehta 3.5 tone, vso napravo poganja poseben motor, a v vozu je poleg aparatur cela vrsta pomožnih naprav, med drugimi tudi svetlobna in izpi-ralna naprava. BALON NA VROČI ZRAK Na nemškem letališču v Eberswaldu je avstrijski izumitelj Brunner demonstriral novo-vrsten balon, ki se dviga v zrak s pomočjo vročega zraka. V gondoli ima ta balon, ki ima prostornino 1500 kubičnih metrov, sam dvignil v zrak, kjer je dosegel višino 600 do 800 m. V zraku je ostal pol ure in pristanek se je izvršil gladko. po 75 sekundah Senzacija na berlinski radio razstavi Obiskovalci radio razstave v Berlinu so doživeli te dni posebno presenečenje. Državna radio družba je predvajala prvič posebno motorno vozilo, ki je-Finigrani odločilni napad na opremljeno z vsemi aparaturami za televizijsko filmsko snemanje, oddajanje in predvajanje. S tem vozom bodo v bo doče važne dogodke snemali slikovno in zvočno ter jih na licu mesta tudi oddajali. letališče Le Bourget sta pod-vzeli dve letalski krdeli za bombardiranje. Obe sta šteli 35 e-dinic. Napad se je izvršil v dežju in megli, ki sta močno ovirala razgled. Pri napadu se je tudi pokazalo, da je zasledovanje; napadalca po napadu skoro iz ključeno. Aparati, ki naznanja-: jo smer prihajajočih krdel, so sicer najavili sovražnika, napadeno letališče pa je začelo od-' dajati obrambne strele šele tedaj, ko sta krdeli že izginili in vrgli na zemljo množico mag- Gledalci so se lahko sami pre-! pričali, kako hitro funkcionira ratu ali na filmskem platnu. ( Tehnični postopek je v kratkem naslednji: Kamera na strehi snema kakor običajna zvočna filmska kamera, filmski trak steče nato po posebnem kanalu v notranjost voza, kjer rabi po 20 sekund, da se razvije, fiksira: in spere, 15 sekund največ pa potrebuje potem, da se osuši in steče preko oddajnega aparata, pri čemer ga sprejemni aparat; preko žičnega voda ali pa brezžično že zvočno predvaja. Oddajni aparat je sposoben, da pri POSEBNOSTI Round Steak_________15c Pot Roast . ___________ 12'tJC Suhe klobase____________22c Suhe šunke, domače___20c Kislo zelje, novo_______5c j Zmleto meso, 3 funte za 25c Goveja jetra___________15c Solatno olje__________74e MATT KRIŽ« MLAJŠI 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71 St. HEn, 1021 HEn. 3924 ABILO NA SLOVENSKE GODBE BLED V NEDELJO, DNE 23. SEPTEMBRA, 1934 na Močilnikarjevi farmi To bo zadnji koncert v prosti naravi to sezono, ter' se pričakuje čim večjo udeležbo od strani občinstva. Vršil se bo zanimiv koncertni vzpored in nato sledi splošna zabava s plesom. Frank Kovačič, 4121 St. Clair Ave. vabi vse prijatelje in znance na CHICKEN VEČERJO v SOBOTO, 22. SEPTEMBRA. Imeli bomo tudi dobro mrzlo pivo in vršil se bo ples. v _ ' Se priporočamo, da nas obiščete. < Uživajte le sveže in čisto mleko! T, v elefonskemu delavcu je to samo še en telefon, ki se ga zopet postavlja v hišo. Gospodinji pa je večjega pomena. Navzočnost telefona zopet prinese v njen dom zanimive pogovore, prihrani utrudljiva pota, olajša hišno delo in nudi pomoč v slučaju potrebe. Gospodinje nimajo rade neudobnost in osamljenost, ker so brez telefona. Zato pa toliko družin, ki jim je mogoče, naročijo, da se telefon zopet postavi v hišo. Ako bi tudi vi radi imeli telefon nazaj, sporočite nam in mi ma ga bomo takoj nastavili. * B&. H v he Telefon na domu stane le centov na dan OHIO BELL TELEPHONE CO. ODPRTIJA GOSTILNE na 383 E. l56St, V SOBOTO, 22. SEPTEMBRA, 1934 V soboto bomo imeli otvoritev naših gostilniških prostorov ter se vsem priporočamo za obilen o-bisk. Dobro pivo in okusen prigrizek. LOUIS SMUC PRI DOMAČIH MLEKARNAH DOBITE VEDNO NAJBOLJŠO POSTREŽBO. EAST 66th ST. DAIRY NICK SPELIC HEnderson 2116 Točno postrežemo s svežim mlekom in smetano. 1007 EAST 66th PLACE Postanite odjemalka mleka pri JOSEPH GLAVAN MLEKARNA Prvovrstno mleko in smetano s dobite pri RACE DAIRY 1028 EAST 61st STREET HEnderson 1786 EDNA DAIRY ANTON ZNIDARŠIČ lastnik MLEKARNA kjer vam točno postrežemo z najboljšim mlekom in smetano. 6203 EDNA AVENUE HEnderson 7968 1166 EAST 60th STREET MAYFLOWER DAIRY CO. 1083 EAST 68th STREET HEnderson ^/926 ima vedno na razpolago najboljše mleko in smetano. John Jane, lastnik. WILLOW FARMS DAIRY Rose Urbančič, lastnica. 1172 NORWOOD ROAD ENdicott 31,57 Mleko, smetana in sir je ved no sveže v naši mlekarni. Nobeno naročilo se ne sprejme po pošti ali telefonu na May Day predmetih. V soboto, 22. sept. V * Nobena C. O. l).'s ali Will Calls na May Day nakupih MLEKO TUDI DOSTAVLJAMO NA DOM! MAY DAY" pri THE MAY COMPANY / CLEVELAND 1 NAŠ 25. MAY DAY Največji razprodajni dogodek v Ameriki MAY DAY, prvotno uveden po The May Co. v Clevelandu In posneman vsepovsod—je splošno priznan kot največji dogodek, kar se tiče razprodaj v tej deželi. Vsako leto skušamo prekositi naše delo prejšnjih letr— toda za našo 25. praznovanje smo se posebno potrudili, da nam bo mogoče nuditi še večje vrednosti—večjo izbero—večje prihranke—kot sme. jih kdaj podvzeli. Vsi predmeti so novi, sezonski in v ospredju mode ter označeni z najnižjimi cenami v letu. Vsi prebivalci v Velikem Clevelandu in severovzhodnem Ohio bodo na dobičku v petek ko bo 'COURTESY DAY," ko bodo skoro vsi predmeti na razprodaji po MAY DAY cenah. Velikanska zaloga blaga za osebno rabo, za družino in dom. se tu dobi na policah in v vseh oddelkih—pripravljeni so na izbero. Dodatni prodajalci so izkušeni in čakajo, da vam • postrežejo hitro in zadovoljivo. "Escalatorji" vas bodo hitro in udobno peljali v razna nadstropja. Poleg tega pa bodo tudi elevatorji vas hitro vozili od enega do drugega nadstropja. Brezplačno par kan je avtov In postrežba "busa'' do trgovine in zopet od nje, vam bo zelo olajšalo, da pridete sem in si nakupite potrebščine. Pripravljeni smo tu postreči v petek tisočerim — COURTESY DAY — in smo popolnoma pripravljeni za velikanski naval, katerega pričakujemo v soboto—MAY DAY. Trgovina je odprta v petek in soboto od 9. zjutraj do 6. popoldne. NAROČILA NA ODPLAČILA SE BO DALO NA RAČUN 1. NOVEMBRA. V PETEK JE COURTESY DAY Večina May Day predmetov se lahko kupi po May Day cenah v PETEK DODATNI PROSTOR ZA PARKANJE AVTOV IN BREZPLAČNO POSTREŽBO Z "BESOM" DO IN OD TRGOVINE Naša garaža za odjemalce—Lakeside in Ontario—bo odprta od 8. zj Dodatni prostor za parkanje je bil preskrbljen na sledečih krajih: No. 1. Južno-vzhodni vogal na Lakeside in Ontario—No. 2 Severnovzhodni vogal na Lakeside in E. 9th.—No. 3 Južna stran Lakeside Ave. med E. 10 in E. 11 St. — No. 4 Južnozapadni vokbI E. 12 St. in Lakeside Ave. in dodatni prostor bo preskrbljen ako bo potreba. Sledite napisom do prostorov za parkanje. Brezplačna postrežba z "busom" vam bo omogočila priti do trgovine in zopet od nje do naših posebnih prostorov za parkanje. POSEBNA POSTREŽBA S POULIČNO KARO S posebnim dogovorom z Cleveland Railway Company, bodo vozile dodatne poulične kare v soboto—katerih bo dovolj, da se bo vsem ustreglo. 1'RI TRGOVINA JE ODPRTA V PETEK OD 9. ZJUTRAJ DO 6. POPOLDNE — V SOBOTO OD 9. ZJUTRAJTH) G. ZVEČER Mi dajamo in zamenjamo Eagle znamke—Zamenjajo se lahko katerikoli dan prihodnji teden. 0200020001010102010200000001010200020111000201020100000001010200010201020001020102000202000102000201000202010002020202000102010002 00000202010102000200000202000100010002020101020101020102010100000002020002000102010202000200020032020002010101010002000202010200 STRAN 4, ENAKOPRAVNOST ? 4 * ? I i i i * t ± 21. septembra--19» t 5' x ? $ £ T 5* v t T T UBOZICA Povest SPISAL FRANCE BEVK Nedeljsko popoldne je bilo; o-če je bil z doma, mati je zadremala v kamrici. V izbi je bil Bruno, sedel je za mizo in listal po knjigi, ki je ni razumel. Vstopila je Rezika, praznično oblečena, rdeča lica so ji sijala. Bila je videti mikavnejša kot navadno. Tega se je zavedala. Ko je postala za vrati in se razgledala po sobi, ji je ušel nasmeh. Bruno nasmeha ni prezrl. — Zdel se mu je prijazen pozdrav in še mnogo več. "Dober dan, gospodična!" je dejal. Razumela je. Po slovensko je odgovorila: "Dober dan!" "Lepi ste!" Ni razumela. Zrla je nekaj hipov v nasmehu. Nato je dejala, ker je morala nekaj reči: "Lepi ste!" V prazničnem razpoloženju nedeljskega popoldneva je imel tudi Bruno nekaj posebnega na sebi. Dekličje oči se niso mogle odmakniti od njegovega obraza. Prestopila je par korakov po izbi in ni vedela kaj naj stori.Ob čutila je hipno zmedenost, ki si je ni znala razložiti. Namenila se je bila v kamrico, pa je spotoma pozabila na to. Vzela je v roko robec in nategovala v zadregi njegov vogliček. Bruno je položil v zadregi roke na hrbet, nato jih je del v žepe. Stopil je dva koraka in dejal: "Sedite!" Razumela je kretnjo, ki jo je naredil z roko, a ni sedla k mizi. Sedla je k peči. Bruno je sedel v njeno bližino. "Kje ste bili, gospodična?" "Ne vem, kaj pravite, gospod," je dejala. Občutila je sladkost njegovih besed; njene besede pa so udarjale kot godba na uho. "Kaj imate?" se ji je približal in del svojo roko na njeno, v kateri je držala robec. "Dajte mi!" doumljiva privlačnost ženskega srca do tujca, vsem ženskam lastnega. Bil je uspeh drznosti in vztrajnosti njegove in probu-janje žene v dekliškem telesu. Druga stran njegovega bistva je ugovarjala. Javno mnenje v vasi, obzir do očeta in do matere. Prepad je ležal med njo in njim. Neznanec, o katerem ni vedela drugega, kot da mu je Bruno ime. Kdo je njegov oče in kdo njegova mati? Kakšno je bilo njegovo življenje? Kakšno je njegovo srce? Vendar jo je tajna sila privlačevala v njegovo bližino, dasi je nehote zatrepetala, kadar ga je videla, kot da se boji. Trikrat je v sanjah stal poleg njene postelje, trikrat je zakrilila z rokami in hotela za-kričati. Ko se je prebudila, je razmišljala do jutra. Njeno srce je nihalo; ni našlo izhoda. Bila je še druga podoba, ki jo je napolnjevala z mislijo. Podoba mladeniča, ki je bil v ujetništvu. Resen in delaven je polnil upanje očetovo; komaj smeh je poznal, nespodobne besede ne. Čislala ga je. V njenem spominu je bila njegova podoba bleda. Na sejmu sta nekoč govorila, on ji je kupil medeno srce in na njem je bilo zapisano: Misli name, če sem fantič zate ..." Nekoliko je mislila nanj. Z njenim šopkom je odvriskal k vojakom. V njenem srcu je o-stal v toliko, kolikor ni nikake-ga drugega ljubila in so stariši pogosto imenovali njegovo ime. Po večjem ta želja, ne ljubezen, je ustvarjala srčno razmerje do njega. Ni tajila, da bi ga ne mogla ljubiti. Toda ljubila ga nikoli ni. Vendar je občutila, kot da mu dela krivico. Za stensko podobo je bila dopisnica, rdeča in vsa posvaljka-na. Na nji so bile besede: "Re- pasu in ji pošepetal neznano besedo. Hotela ga je pahniti od sebe, v tem hipu je začutila poljub na svojem licu. Bil je vroč poljub moža, v katerem je govorila kri. Rezika je obstala osupla, brez sape. Bil je prvi poljub, ki ga je občutila v življenju. Občutila je gnjus pred tem dejanjem, ki se je zgodilo proti njeni volji. Zbudil se ji je tudi gnjus in nevo-lja proti človeku, ki je to napravil. Pustila ga je v polmraku samega in zbežala v izbo. Tiste dni je bil radi svoje nezveste žene udaril neki kmet tujega vojaka po glavi. Zvezanega so ga odpeljali iz vasi. To je Rezika pomislila in molčala o dogodku. Bruna pa se je ogibala. Toda čimbolj jo je grizlo nedovoljeno dejanje, tem jasnejše se je črtal v njeno zavest, tembolj je lazil on za njo. V dnu nevidne mržnje je tičala ljubezen. Njeno vedenje so opazili vo-jkki, tudi očetu ni ostalo prikrito. Dejal ji je: "Bodi vljudnej- sa t» zika naj mi spomladi prvi nagelj "Pustite!" je odmaknila roko. ohrani; utrgal ga bom> kadar Odločna ni bila. Nekaj trenut-1 pridem domov " kov sta se gledala molče. Oči so To je bil pozdrav srca. Te be_ govorile. Bruno se je približal; sede so zvenele v Reziki vsako čisto k nji, roko ji je položil o- j noči vsako minuta krog pasu. Glavo je nagnil na njena lice, da je čutila njegovo sapo. Oči so mu gorele. Ko ga je Ko je tiste dni nekega večera pogledala, se ga je skoro zbala, i pokladala Rezika živini, se ji je •V tistem hipu je zakašljalaj približal Bruno. Ustrašila se ga mati v kamrici. To jo je predra- j je, dasi je bila prepričanV o nje-milo. Dvignila se je in dejala v govi dobroti. Bruno je opazil opravičilo: "Mati me kliče." njeno zadrego. Približal se ji je Bruno je zrl za njo. v mraku so gorele njegove fos- fornate oči, od neznane razburjenosti se je tresel po vsem,te-S tistim dnem je v Reziki pri- lesu. čela kovati misel. Tuj mož je Stopil je k nji. Ona je stala s zasledoval njeno srce in ni se ga šopom sena v roki kot okame-mogla več ubraniti. Bila je ne-1 nela. Položil ji je roko krog \ \ 6. In bila je tiho. Pogledala ga je, a nasmejala se ni. Bruno ni čutil krivde nad tem, kar je storil, smatral je za moža pravico. Kesal se je radi Re-zike, njene nevolje ni razumel. Bal se je očeta. Iskal je slednje prilike, da se prikupi. Za vsako delo je prijel, vsako malenkostno uslugo je napravil. Vse polno istih malih uslug ki nič ne pomnijo, in dobro denejo človeku. Tedaj ni bilo mleka pri hiši. Vse hiše so bile oblegane od vojakov; zgodilo se je, da je najbližji sosed pozabil na soseda. Mati je ležala v postelji in ni zavžila druge hrane kot mleko; včasih so njene ustnice popoldne hrepenele po njem. Brunovo oko tega ni prezrlo. Ko je nekega večera mati vpričo hčere potočila solzo, so se odprla vrata in na pragu je stal Bruno s skodelo mleka v rokah. Njegov obraz se je smehljal. Par trenutkov so se gledali vsi trije. Bruno je položil mleko O na mizico in dejal ženici: "Mleko sem prinesel!" Mati je razumela dejanje. Bridko se je izvilo iz nje: "Tujec je bližji nego sosed." Nato je postavila: "Hvala lepa! S čim naj vam plačamo?" Bruno je gledal nerazumljivo in skomignil z rameni. Rezika ga je pogledala in se hvaležno nasmehnila. Ko je odšel, je dejala mati: "Saj je dober človek!" Rezika je molčala. Ko ga je srečala čez par minut v veži, mu je stisnila roko. Ni se mogla' zadrževati. Občutila je v tem stiskljaju več nego hvaležnost. To je umel tudi on; v njenih o-čeh je videl solze. 8. Naslednji dan je šla Rezika v trg. Za vasjo je zrastel iz tal Bruno in se ji je pridružil. Ni vedela odkod in kako, že je stal ob njeni strani. "Saj smem z vami ?" Nehote se je vjemal dekliški odgovor: "Videl bo naju kdo". Dihala sta globoko. Razmišljala sta besede, ki bi jih rekla drug drugemu in prekinila medsebojen molk. Pogledi so govorili vse in rezali v dušo. Kadar sta se spogledala, sta se nasmehnila. Škripanje snega pod nogami je motilo tišino. Tu pa tam se je spustila črna perut z drevesa na drevo in prerezala oster zrak. V vejah dreves je škrtalo. Curek vode je pod ledeno skorjo ob potu pel svojo tenko, enakomerno pesem. Bruno in Rezika sta se s svojo mislijo pogreznila vase. Prepričana sta bila, da ju nihče več ne more iztrgati usodi, ki ju hoče združiti. Ko sta šla po ozki gazi, je poiskala njegova roka njeno in jo je stisnila. . . V trgu sta stopila v prodajalno. Rezikine oči so se vjele na vrsti pisanih šalov, ki so viseli nad pultom. Bruno je njen pogled opazil. "Lepi?" je vprašal. To besedo je razumela. Vendar je zarudela. Trgovec je razumel, vzel je šale z vrvice in jih razložil po putu. "Izberite, gospodična!" "Ne smem," je dejala Rezika in se obrnila proč. Bruno ji je prigovarjal, trgovec je tolmačil. Pogledala je Bruna v oči in spoznala, da darila ne bo smela odbiti. Pogledala je v tla, kot da se je odločila barva!" Bruno je plačal darilo z drobižem. Zmanjkalo mu je nekaj denarja, trgovec mu je popustil. Pozor, gospodinje! Campbell's Pork and Beans ..... 5c Tomato Soup .... 5c Mleko, Lion ali Gold Cross, 10 kant ... 59c Olje (77)....... 75c Red Star Moka, 24^2 funtov.. $1.13 Meso za juho____8c Suhe šunke.....I6c Pork Shoulder, mali......... I7c Riževe krvave klobase, 6 za____25c Se priporočam vsem cenjenim odjema!-cem. * !f LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. KEnmore 1971 Bilo jo je sram. Tej sramoti se je pridružil občutek, kot da se je prodala. Dalje na 2. str.) 666 tekočina, tableti, mazilo, nosne kapljice (nose drops). Ustavi prehlad prvi dan, glavobol ali nevralgijo v 30 minutah. Najhitreje delujoče zdravilo, ki je znano. LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BARV AR IN PAPIRAR Se priporočam Slovencem in Hrvatom Frank Klemenčič 1051 ADDISON RD. HEnderson 7757 Barvar in dekorator COAL — PREMOG Pri nas lahko naročite najboljši premog in drva. Dobra postrežba KOREN in CHAPIC 16201 SARANAC ROAD MUlberry 3575 POPOLNA ZALOGA^ . , trebušnih pasov, elastičnih n°g» ^ pasov za kilo. Izvršujemo za« r. recepte točno in zanesljivo. ^ mo na dom kamorkoli. MANDEL DRl;G M 15702 Waterloo Rd. Slovenska Mi plačamo "cash" aenar njene vloge v posojilnicah, r vaše hranilne knjižice MR. SIBERT Pratt and William« 850 EUCLID AVE., BOOM » CHerry 7563 ^^, POSEBNE CENE na otvoritveni dan V SOBOTO, 22. jjj. Round ali Sirloin Steak ^ ^ 2* 7 Rib Pork Loin R°ast Meso za juho----- Beef Liver, 2 funta --Najboljši Pot Roast Sveže domače klobase - ' Sveže Picnic šunke — ^ ^ Sve^e zmleto meso, 3 ^ Sveže šunke - cjk Z vsakim nakupom ali več, dobite kvart ga olja za 10c. LUDWIG OUSTING lastnik LOUIS STRNAP' poslovodja soW Oglašajte v — "Enakopravnosti" ZAPODITE VAŠE SKRBI RADI STANOVANJA. KUPITE SEDAJ! Zglasite se pri nas ali pri vašemu broker-ju glede nakupa dobro situiranega doma. Zmerne cene za gotovino, ali na majhno takojšnjo vplačilo in ostalo na lahka odplačila brez posebnih stroškov. Tke City &) Suburb** Co; J 308-318 Anisfield Building, vogal E. 9th & Huf0 MAin 1645 II O t! Apex električni pralni stroji POSEBNA RAZPRODAJA v petek, soboto in pondeljek Apex Wringerless pralni stroj No. 15. Regularna cena $129.50 __________ $99.50 Apex No. 5. 14 Wringer-less pralni stroj. Regularna cena $99.50 ___________ $79.50 II A O II Apex No. 9, velik Double Dasher pralni stroj. Zgo-tovljen v zeleni barvi. Regularna cena $69.50 _____ $54.50 AKO VI DOVOLITE, nameravate darovati pohištvo, električni pralni str°J' električno ledenico ali radio za Tjožično darilo. Regularni stroji _____ $44.50 pralni V U L, 3. OBLETNICA PRI < PODBOYU-ARROW INN 27000 St. Clair Ave. Za proslavo 3. obletnice naših prostorih, ki se vrči v soboto, 22. septembra in v nedeljo, 23. septembra bomo imeli fino kokošjo večerjo, Spring Chicken, po 35c krožnik. Dobro pivo in prvovrstna godba za ples. Se priporočava za obisk. MR. in MRS. M. PODBOY OEBOl Q O $39.85 $84.50 D D Apex Cabinet likalniki No. L C 5, regularna cena $99.50 ____________J Te znižane cene so v veljavi samo za tri dni. Naročila se bo sprejemalo tekom te razprodaje za takojšnjo ali pa poznejšo dostavo na dom. Kupite te predmete za darila potom našega Božičnega kluba za darila. Hranilne vloge Interna' tional posojilnice bodo sprejete kot del vplačila dolar za dolar. 1 ČE STE SREČNI BOSTE DOBILI INNERSPRING MODROC, KATEREGA REGULARNA CENA JE $33.50 Pridite po vaš listek s številko v soboto ali pa katerikoli dan prihodnji teden. Modroc se lahko vidi na razstavi v naši trgovini. da vam pokažemo kako lahko dobite kar želite-lahko plačate zato—kako si boste prihranili denar THE KRICHMAN & PERUŠEK FURNITURE C°' \ ~ KLUB ZA BOŽIČNA DARILA, v soboto se prične vp»" ' -------1 " -* # -A sovanje članov, pridite v našo trgovino in pridružite klubu. (Je brezplačen.) Božič je le še rtekaj tednov daleč in ta "Gift Club" gotovo posebno zanimal slehernega sina, hčer, brata, sestro, moža in ženo, k1 * • u* I želi darovati, vredna darila za Božič. Da postanete član ali članica The Kricn man and Perusek Furniture Company kluba za božična darila, vas ne staItC NIČESAR, TODA koristi biti član tega "Gift" kluba so mnogoštevilne ter ! bo omogočil nabaviti za vaše drage darila izmed vseh daril ter plačati na lahak način, posebno ustanovljen za člane "Gift" kluba, ki prihrani ča« lrt denar. (Vi lahko takoj vplačate za karkoli si izberete z vlogo na INTERNATIONAL POSOJILNICI dolar za dolar v omejeni svoti tekom časa vpisovanja članstva.) Pridite v trgovino, da ste vse podrobnosti. Pridružite se kot član ali članica "Christmas Gift kluba ter se boste veselili, da je Božič tako blizu. Lahko tudi tako uredite, da se darila dostavi pozneje. THE Krichman & Perusek FURNITURE CO. 15428 Waterloo Rd. ta blizu E. 156 St. TRGOVINA JE ODPRTA OB VEČERIH TEL. KENMORE 016*