URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 34	Ljubljana, petek 28. okiobra 1983___________________Cena 45 dinarjev	Leto XL
1367.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o stanovanjskem gospodarstvu
Razglaša se zakon o spremembi' zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. septembra 1983, na seji Zbora občin dne 28. septembra 1983 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije, dne 19. oktobra 1983.
St. 0100-50/83
Ljubljana, dne 19. oktobra 1983.
Predsednik
Viktor Avbelj L r.
*
ZAKON-
o 'spremembi zakona o stanovanjskem gospodarstvu
1.	člen
145. člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/81) se spremeni tako, da se glasi:
»Stanovanjske skupnosti ustanovijo v skladu z
zakonom posebna sodišča združenega dela najkasneje do 1. julija 1985.
Postopki, ki so do ustanovitve posebnih sodišč združenega dela začeti pri rednih sodiščih, se zaključijo pri teh sodiščih.
Prejšnji odstavek tega člena se uporablja od
1.	januarja 1983.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-34/83
Ljubljana, dne 19. oktobra 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica
Silva Jereb L r.
1368.
Me podlagi drugega odstavka 196. Sena zakona o
sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni Ust SRS, št 24/79 in 12/82) in v zvezi z odlokom o naj višjih cenah za sladkor (Uradni Ust SFRJ,
št. 51/83) in odločbo Zvezne skupnosti za cene z dne 26. septembra 1983 o potrditvi cenika za jedilno olje ia izdelke iz olja izdaja Izvršni svet Skupščine SR
Slovenije
ODLOK
o vplačilu razlik v cenah sladkorja in olja
1.	člen
Organizacije združenega dela in imetniki' obratovalnic iz 3. in 4. točke odloka o naj višjih cenah za sladkor (Uradni Ust SFRJ, št. 51/83) in trgovinske organizacije združenega dela, ki prodajajo jedilno olje in iždelke iz olja na debelo oziroma na drobno, morajo razhke v cenah, nastale s povečanjem cen sladkorja, olja in izdelkov iz olja na zalogi in ugotovljene s popisom zalog, v tridesetih dneh od uveljavitve tega odloka vplačati na žiro račun Zavoda SR Slovenije za rezerve, št. 50101-637-58020.
Zavod SR Slovenije za rezerve uporabi sredstva razlik v cenah iz prejšnjega odstavka za financiranje republiških tržnih blagovnih rezerv.
2.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, če ne ravna po prvem odstavku prejšnjega člena.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek imetnik obratovalnice, če ne ravna po prvem odstavku prejšnjega člena.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji' dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-01/82-1/13-1
Ljubljana, dne 19. oktobra 1983.
Izvršni svet Skupščine SociaUstične repubUke Slovenije Podpredsednik Vlado Klemenčič 1. r.
1369.
Na podlagi 38. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu ddvjacM ter o upravljanju lovišč (Uradni Ust SRS, št. 25/76) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni Ust SRS, it. 24/79 in 12/82) izdaja Izvrini svet Skupščine SR Slovenije na predlog Lovske zveze Slovenije in Skupnosti organizacij združenega dela za lovstvo in ribištvo Slovenije ter na podlagi mnenj skupščin občin v SR Sloveniji
ODLOK
o	določitvi lovskogojitvenih območij v SR Sloveniji
I
V SR Sloveniji se določijo naslednja lovskogojit-vena območja:
1.	Obalno kraško lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Dekanj, Dolce, Gaberk. Istra, Izola, Jezero, Koj-nik, Koper, Kras, Marezige, Rasa, Rižana, Senožeče, Slavnik, Strunjan. Srharje, Štanjel, Tabor, Timav, Trstelj, Videž, Vrhe, Zabnik in ki so na območju občin Izola; Koper, Nova Goriča, Piran in Sežana.
2.	Soško lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Anhovo, Col, Čaven, Čeppvan, Dobrovo, Fajti hrib, Gorica. Grgar, Hubelj, Kanal, Kozja stena, Lijak, Most na Soči, Planota, Nanos, Sabotin. Skolj, Tabor-Dorn-berk, Tabor-Erzelj, Trebuša, Trnovski gozd, Vipava, Vojkovo, Volče in ki so na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin.
3.	Idrijsko lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine'
Dole, Idrija, Javornik, Jelenk. Krekovše, Otavnik, Porezen in ki so na območju občine Idrija.
4.	Notranjsko lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Begunje, Babno polje, Brkini, Bukovica. Bukovje, Cajnarje, Cerknica, Črna Jama, Grahovo. Gornje Jezero, Hrenovica, Iga vas, Javornik. Košana, Koz-lek. Nova vas, Pivka, Planina. Postojna, Prem. Prestranek, Rakek. Stari trg, Tabor-Zagorje, Trnovo, Zemon, Zilce in lovišče »Jelen« - Snežnik, s katerim upravlja GG Postojna in ki so na območju občin Cerknica, Ilirska Bistrica, Postojna.
5.	Krimsko lovskogojitveno območje x
.Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Borovnica, Dobre polje, Grosuplje, Ig, Ivančna gorica, Krka, Logatec, Mokre, Rakitna, Rakovnik, Suha Krajina, Šentvid, Škofljica, Taborska jama, To-mišelj, Višnja gora in lovišče »Ljubljanski vrh«, s katerim upravlja Lovska zveza Slovenije in ki so na območju občin Grosuplje, Logatec, Ljubljana Vič-Rud-niik, Vrhnika.
8.	Kočevsko-Belokranjsko lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Adlešiči, Banja Loka, Črnomelj, Draga-Trava, Dragatuš, Dolenja vas, Gradac, Kočevje, Lazina-Hinje, Loka, Loški potok, Mala gora, Metlika, Osilnica, Pred-grad, Ribnica, Sinji vrh, Sodražica, Struge, Smuk-Se-mič, Suhor, Turjak,, Velike Lašče, Velike Poljane, Vinica, lovišče »Medved«, s katerim upravlja ZKGP Kočevje, lovišče »Kočevska Reka«, s katerim upravlja Posestvo Snežnik in lovišče »Žitna gora«, s katerim upravlja Lovska zveza Slovenije in ki so na območju
občin Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ljubljana Vič-Rudnik, Ribnica.
7.	Novomeško lovskogojitveno območje
Zajema lovišča,' s katerimi upravljajo lovske družine:
Brusnice, Dobrnič, Gorjanci, Mirna. Mirna peč, Mokronog, Novo mesto, Orehovica, Otočec, Padež, Pleši vica-Žužemberk, Šentjanž, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan. Toplice, Trebelno. Trebnje, Tržišče, Velika Loka, Veliki Gaber in ki so na območju občin Novo mesto, Sevnica, Trebnje.
8.	Posavsko lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Artiče, Bizeljsko, Boštanj, Brestanica, Brežice, Bučka. Cerklje, Čatež, Dobova, Globoko, Kapele, Kostanjevica, Krško, Loka pri Zidanem mostu. Mokrice. Pišece, Podbočje, Raka, Senovo. Sevnica, Studenec. Veliki Kamen, Veliki Podlog, Videm, Zabukovje in ki so na območju občine- Brežice, Krško, Sevnica.
9.	Zasavsko lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Cemšenik, Dobovec, Dol, Dole, Gabrovka, Hrastnik. Izlake, Kresnice, Laze, Litija, Mlinše, Podkum. Polšnik, Pugled, Radeče, Senožeti, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Vače, Zagprje in ki ■ so na območju občin Hrastnik, Laško, Litija, Ljubljana Moste-Polje, Trbovlje, Zagorje. ■
10.	Savinjsko-Kozjanško lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Bistrica ob Sotli, Boč, Bohor, Braslovče, Dobrna, Dramlje, Dreta, Gornji Grad, Grmada. Gozdnik, Han-dil. Hum. Jurklošter. Kajuh, Kozje, Laško, Ljubno, Loče, Log, Loka pri Zusmu, Luče, Mozirje, Oljka, Podsreda, Podčetrtek, Polzela, Ponikva, Prebold, Pristava. Rečica pri Laškem. Rečica ob Savinji, Rogatec. Rogaška Slatina. Slovenske Konjice, Smrekovec. Solčava, Šentjur, Skale, Šmarje pri Jelšah, Store. Tabor, Velenje, Velunja, Vitanje, Vojnik, Vransko, Žalec in ki so na območju občin Celje, Laško, Mozirje. Slovenske konjiče, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Titovo Velenje, Žalec.
11.	P tujsko.Ormoško lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
»Boris Kidrič« - Kidričevo, Bresnica, Cirkulane, Dravinja, Desternik, Ivanjkovci, »Jože Lacko« -Ptuj, Juršinci, Kog, Leskovec, Ormož. Podlehnik, Ptuj, Spod. Ptujsko polje, Središče, Tomaž. Trnovska vas. Velika Nedelja, Vinjski vrhovi, Zavrč, Žetale in ki so na območju občin Ormož, Ptuj,
12.	Pomursko lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Apače' Bogojina, Brezovci, Bučkovci, Cankova, Dobrovnik, ' Dolina, Grad-Kuzma, Ivanovci, Križevci pri Ljutomeru, Križevci v Prekmurju, Lendava, Ljutomer, MlaJtinCi, Moravci, Murska Sobota, Negova, Pečarovci, Peti Sovci, Prosenjakovci, Radovci, Radgona, Radenci, Rankovci, Rogašovci, Velika Polana, Tišina, Videm ob Ščavnici ter lovišče »Fazan« — Beltinci in lovišče »Kompas« - Petrovci in ki so na območju občin Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer.
13.	Slovensko-Goriško lovskogojitverio območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Drvanja-Benedikt, Dobrova, puplek, Jakob, Juro v-ski dol, Košaki. Kungota, Lenart, Malečnik, Pesnica, Pernica, Pobrežje, Rače, Sladki vrh, Starše, Šentilj, Velka, Voličina, Vurberk, s katerim upravlja Zveza lovskih družin Maribor. Zg. Ščavnica, in ki so na območju občin Lenart, Maribor-Pesnica, Maribor-Ro-tovž, Maribor-Pobrežje, Maribor-Tezno, Ptuj.
14.	Pohorsko lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Bistra, Boč na Kozjaku, Bukovje, Cigonča, Črešnjevec, Dolič, Dravograd, Fram, Gaj, Golava-buka, Gradišče, Hoče, Jamnica, Janžev vrh, Kamnica. Kapla, Koprivna, Laporje, Libeliče, Meko e, Mislinja, Muta, Oplotnica, Orlica, Peca, Podgorje, Podvelka, Pogorevc, Poljčane, Polskava, PrežihoVo, Puščava, Radlje, Radvanje, Remšnik, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Strojna, Šmartno na Pohorju, Vurmat, Zeleni vrh, Zreče in lovišče »Mohorje«, s katerim upravlja GG Maribor in ki so na območju občin Dravograd, Mari bor-Ruše, Maribor-Tabor, Maribor-Tezno, Maribor-Rotovž, Radlje, Ravne, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Siovenj Gradec.
15.	Gorenjsko lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Begunjščica. Bled, Bobmjska Bistrica. Dovje Gorenja vas, Jelovica, Jesenice, Jezersko, Jošt, Kovor, Kranjska gora. Križna gora, Kropa, Nomenj, Poljane, Selca, Sorica. Sorško polje. Sovodenj, Stara Fužina. Stol, Storžič, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Udenboršt, Železniki, Žiri, in lovišče, ki ga upravlja ZGD »Kozorog« Kamnik in ki šo na območju občin Jesenice, Kamnik, Kranj, Mozirje, Radovljica, Škofja Loka. Tržič.
16.	Triglavsko lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Bovec, Čezsoča, Drežnica, Kobarid, Ljubinj, Log pod Mangartom. Podbrdo, Smast, Soča, Tolmin, lovišče »Prodi«, s katerim upravlja GG Tolmin in lovišče, katero upravlja triglavski narodni park — ZGD »Triglav« Bled in ki so na območju občin Jesenice, Radovljica, Tolmin.
17.	Dolomitsko lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, s katerimi upravljajo lovske družine:
Brdo, Brezovica, Dobrova, Horjul, Hotedršica, Medvode, Polhov Gradec, Rovte, Šentjošt, Toško čelo, Vič, Vrhnika in lovišče »Ljubljansko polje — Rožnik«, s katerim upravlja Zveza lovskih družin Ljubljana in ki so na območju občin Ljubljana Vič-Rud-nik, Ljubljana Šiška, Logatec, Vrhnika.
18 Kamniško-Domžalsko lovskogojitveno območje
Zajema lovišča, š katerimi upravljajo lovske družine:
Domžale, Kamnik, Komenda, Luka vica, Mengeš, Moravče, Motnik, Pšata, Sela, Stahovica, Šmarna gora, Trojane-Ožbolt, Tuhinj, Vodice in. ki so na območju občin Ljubljana Šiška, Ljubljana Bežigrad, Domžale, Kamnik. •
II
Lovskogojitvena območja iz I. točke tega odloka so podlaga za združevanje lovskih družin v njihove zveze.
III
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati
odlok o določitvi lovškogojitvenih območij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/78 in 15/78).
IV
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St 323-02/83-3'2-1
Ljubljana, dne 19. oktobra 1983.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenile
Podpredsednik Vlado Klemenčič 1 r.
1370.
Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78 in 33-1603/80) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 99. seji dne 25. oktobra 1983 sprejel
SKLEP
o	vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije
I
Organizacije združenega dela in občine vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva naslednja sredstva, kd so po zakonu oblikovana iz prispevkov in drugih Virov sredstev solidarnost* in se po določbah 20. Sena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78 in 33-1608/80) vodijo na posebrrfh računih občin pri Službi družbenega knjigovodstva
oziroma na posebnih računih pn organizacijah združenega dela:
1.	organizacije združenega dela, ki imajo sedež na območju občin Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Šentjur pri Celju in Zagorje ob Savi ter te občine:
—	obračunani prispevek solidarnosti iz dohodka v četrtem trimesečju leta 1981,
—	20 e/o obračunanega prispevka solidarnosti iz dohodka v letu 1982,
—	ves znesek vplačanih sredstev solidarnosti na • poseben račun občine pri Službi družbenega knjigovodstva v obdobju od 1. decembra 1981 do 31. decembra 1982;
2.	organizacije združenega dela, Id imajo sedež na območju občin, jn niso navedene pod 1. točko in te občine:
—	ves znesek doslej nevplačanega prispevka solidarnosti iz dohodka, obračunanega za leto 1981,
—	20 V« obračunanega prispevka solidarnosti iz dohodka v letu 1982,
—	ves znesek vplačanih sredstev solidarnosti na poseben račun občine pri Službi družbenega knjigovodstva v obdobju od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1982.
Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačajo organizacije združenega dela na vplačilne račune pri Službi družbenega knjigovodstva, občine pa na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije do 15. novembra 1983.
II
Ta sklep začne veljati naslednji elan po obj'avi v Uradnem listu SRS.
St. 402-04/82-1
Ljubljana, dne 25. oktobra 1983. •
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Vlado Klemenčič 1. r.
1371.
Na podlagi prvega odstavka 177. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni Ust SRS, št. 5/82) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODREDBO
o	omejitvi prometa na cestah v SR Sloveniji I
Na cestah oziroma deUh cest, določenih s to odredbo, se omeji promet tovornih vozil s priklopnimi vozili ali brez njih, katerih največja dovoljena teža presega 5 ton, traktorjev, delovnih strojev, metokul-tivatorjev, motornih vozil na katerih se kandidati učijo za voznike in vprežnih vozil, po določbah te odredbe.
II
Promet za vozila iz I. točke te odredbe se omeji na naslednjih magistralnih cestah oziroma delih cest:
1.	na odseku magistralne ceste št. 1: Podkoren— —Jesenice—Podtabor—Kranj—Lj ubij ana—Škofij ica— meja SRHrvatske (Bregana);
2.	na magistralni cesti št. 1-1: jugoslovansko-av-strijska državna meja—Ljubelj—Podtabor;
3.	na magistralni cesti št. "1-2: jugoslovansko-ita-Ujanska državna meja—Rateče—Podkoren;
4.	na odseku magistralne ceste št. 2: jugoslovan-
sko-italijanska državna	meja—Škofije—Koper—Se-
čovlje—meja SR Hrvatske;
5.	na odsekih magistralne ceste št. 10: jugoslo-vansko-avstrijska državna meja—Šentilj—Maribor; Žalec—Ljubljana in Razdrto—Senožeče—Kozina—ankaransko križišče (Koper);
6.	na odseku magistralne ceste št. 10-4: Postojna—Pivka—Ilirska Bistrica—meja SR Hrvatske (Ru-pa);
7.	na magistralni cesti št. 10-6: Senožeče—Sežana—jugoslovansko-italijahska državna meja (Fernetiči);
8.	na odseku magistralne ceste št. 12: jugosiovan-sko-italijanska državna meja Krvavi potok—Kozina—meja SR Hrvatske (Rupa); in sicer:
1.	v turistični sezoni
—	ob petkih, če je delovni dan, in zadnji delovni dan pred praznikom Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma SR Slovenije 4. in 22. julijem od 15. do 19. ure;
—	ob nedeljah oziroma zadnji dela prosti dan ob praznikih iz prejšnje alinee od 15. do 20. ure;
2.	izven turistične sezone
—	zadnji delovni dan pred prazniki Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma SR Slovenije 1. in 2. januarjem, 27. aprilom, 1. in 2. majem in 1., 29. in 30. novembrom, če ta dan ne pade na soboto, od 15. do 19. ure;
—	zadnji dela prosti dan ob praznikih iz prejšnje aiinee od 15. do 20 ure.	♦
,	III
V	turistični sezoni'se na cestah iz prejšnje točke omeji tudi promet za tovorna vozila s priklopnim vozilom ob sobotah od 5. do 11. ure.
Za turistično sezono po tej odredbi se šteje čae od 15. junija do 15. septembra.
IV
V	zimskem času velja na vseh cestah v SR Sloveniji omejitev vožnje tovornih vozil s priklopnim vozilom od trenutka, ko se ob sneženju začne sneg oprijemati vozišča, do takrat, ko pristojna organizacija za vzdrževanje cest sporoči, da je cesta sposobna za promet teh vozil. Za druga motorna vozila pa je v tem času vožnja dovoljena samo z zimsko opremo.
V
Za traktorje, delovne stroje, motokultivatorje in vprežna vozila velja poleg omejitev iz II. točke te odredbe tudi omejitev prometa vsak dan od prvega somraka do popolne zdanitve.
YI
Omejitve prometa, določene s to odredbo, ne veljajo za motorna vozila oboroženih sil SFRJ in organov za notranje zadeve ter za motorna vozila organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (gasilske organizacije, organizacije za vzdrževanje cest, PTT organizacije, organizacije združenega dela, ki doba'vljajo energijo iz omrežja ipd.), če so na nujni vožnji zaradi požarov, popravila okvar na javnih napravah, prevoza poštnih pošiljk v notranjem ali mednarodnem prometu ali zaradi pomoči pri nesrečah ali odstranitve posledic pri nesrečah.
Omejitve prometa, določene s to odredbo, ne veljajo tudi za vozila na motorni pogon, s katerimi se prevažajo ob spravilu lahko pokvarljivi kmetijski pridelki.
VII
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o omejitvi prometa na cestah v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/82).	,
VIII
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 21/2-5-22/20-19/82
Ljubljana, dne 22. septembra 1983.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Tomaž Ertl 1. r.
1372.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25 člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št.
45/82. 1/83. 2/83. 4/83. 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 19/83, 11/83, 12/83, 13/83, 14/83, 15/83, 16/83, 17/83,
18/83, 19/83, 20/83, 21/83, 22/83, 24/83, 25/83, 26/83, 27/83, 28/83, 29/83, 30/83, 31/83, 32/83 in 33/83)
I. V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1. Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,34 nadomesti s stopnjo
0,32,	1 '
' ■' " ■ ' -
—	v stolpcu 9 stopnja 0,85 ukine,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo
0,27,
—,v stolpcu 13 stopnja 0,76 nadomesti s stopnjo
0,42,
— v 1,55,	stolpcu 15	stopnja	0,78 nadomesti s stopnjo		
— v 9,29,	stolpcu 17	stopnja	10,87	nadomesti	s stopnjo
— v 24,50.	stolpcu 18 stopnja 26,16 nadomesti				s stopnjo
2. Pr:	i zaporedni	številki	6 občina Domžale:		
— v 1,23,	stolpcu 8	stopnja	1,32	nadomesti	s stopnjo
— v 0,71	stolpcu 9	stopnja	1,31	nadomesti	s stopnjo
— v 4,86,	stolpcu 10	stopnja	4,33	nadomesti	s stopnjo
— v 0,39,	stolpcu 13	stopnja	0,37	nadomesti	s stopnjo
— v 0,92,	stolpcu 14	stopnja	0,78	nadomesti	s stopnjo
— v. 9,95.	stolpcu 17	stopnja	9,35	nadomesti	s stopnjo
3. Pr gona:	i zaporedni številki 8			občina Gornja Rad-	
— v 1,66,	stolpcu 8	stopnja	1,87	nadomesti	s stopnjo
— v 0,47,	stolpcu 9	stopnja	0,90	nadomesti	s stopnjo
— v 4,34,	stolpcu 10	stopnja 5,90		nadomesti	s stopnjo
— v 0,29	stolpcu 12	stopnja	0,34	nadomesti	s stopnjo
— v 0,18,	stolpcu 13	stopnja	0,22	nadomesti	s stopnjo
— v 1,01,	stolpcu 14	stopnja	0,79	nadomesti	s stopnjo
— v	stolpcu 17	stopnja	11,42	: nadomesti	s stopnjo
9,78,
— v stolpcu 18 stopnja 26,87 nadomesti s stopnjo 24,80.
t
4.	Pri zaporedni številki 11 občina Idrija:
—	v stolpcu 6 stopnja 0,60 nadomesti s stopnjo
1,00,
—	v stolpcu 8 stopnja 1,61' nadomesti s stopnjo
I,	95,
—	v stolpcu 9 se stopnja 0,90 ukine,
—	v stolpcu 10 stopnja 3,25 nadomesti s stopnjo
4,02,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,32 nadomesti s stopnjo
0,67,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,12 nadomesti s stopnjo
0,61,
—	v stolpcu 17 stopnja 8,82 nadomesti s stopnjo
II,	17,
—	v stolpcu 18 stopnja 24,15 nadomesti s stopnjo 25,60.
5.	Pri zaporedni številki 13 občina Izola:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,58 nadomesti s stopnjo
1,37,
—	v stolpcu 9 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo
0,65,
—	v stolpcu 10 stopnja 4,54 nadomesti s stopnjo
4,35,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,60 nadomesti s stopnjo
0.55,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo
0,74,
—	v stolpcu 14 stopnja 1,16 nadomesti s stopnjo
1,15,
—	v stolpcu 15 stopnja 1,36 nadomesti s stopnjo
1.50,
—	v stolpcu 17 stopnja 11,03 nadomesti s stopnjo 10,46,
—	v stolpcu 18 stopnja 27,00 nadomesti s stopnjo 26,27.
6.	Pri zaporedni številki 19 občina Krško:
—	v stolpcu 12 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo
0,35
—	v stolpcu 13 stopnja 0,37 nadomesti■ s stopnjo
0,32.
7.	Pri zaporedni številki 20 občina Laško:
—	v stolpcu 8 stopnja 0,67 nadomesti' s stopnjo
6.85,
—	v stolpcu 9 stopnja 0,66 nadomesti s stopnjo
1,72,
—	v stolpcu 10 stopnja 5,24 nadomesti s stopnjo
4 32,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo
0.11.
—	v stolpcu 13 stopnja 0,26 nadomesti s stopnjo
0,24,
—	v stolpcu 14 stopnja 0,69 nadomesti s stopnjo
0.68,
' — v stolpcu 17 stopnja 9,36 nadomesti s stopnjo
8.50,
— V stolpcu 18 stopnja 25,00 nadomesti s stopnjo 25,20.
8.	Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje':
—	v stolpcu 6 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo
0.86.
—	v stolpcu 8 stopnja 0,70 nadomesti s stopnjo
—	v stolpcu 9 stopnja 1,34 nadomesti s stopnjo
0,68,
—	v stolpcu 10 stopnja 5,14 nadomesti s stopnjo
4,55,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo
0,30,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo
0,21,
—	v stolpcu 14 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo
0,83,
—	v stolpcu 15 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo
3,29,
—	v stolpcu 17 stopnja 9,77 nadomesti s stopnjo
9,34,
—	v stolpcu 18 stopnja 25,67 nadomesti s stopnjo 26,97.
9.	Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica:
—	v stolpcu 13 stopnja 0,48 nadomesti s stopnjo
0,45,
—	v stolpcu 15 stopnja 1,67 nadomesti s stopnjo
1,53,
—	v stolpcu 17 stopnja 12,07 nadomesti s stopnjo
12,04,
—	v stolpcu 18 stopnja 28,30 nadomesti s stopnjo 28,13.
10.	Pri zaporedni številki 40 občina Ptuj:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,02 nadomesti s stopnjo
0.48,
—	v stolpcu 9 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo
0,34,
—	v stolpcu 10 stopnja 4,52 nadomesti s- stopnjo
3,25,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,62 nadomesti s stopnjo
0.49,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo
0,16,
—	v stolpcu 14 stopnja 1,03 nadomesti s stopnjo
1,52,
—	v stolpcu 15 stopnja 0,74 nadomesti s stopnjo
0,83,
—	v stolpcu 17 stopnja 9,76 nadomesti s stopnjo
8,20.
—	v stolpcu 18 stopnja 25, 06 nadomesti s stopnjo 23,03.
11.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,34 nadomesti s stopnjo
0,91,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,64 nadomesti s* stopnjo
0,46,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,54 nadom,esti s stopnjo
0,44,
—	v stolpcu 14 stopnja 1,13 nadomesti s stopnjo
1.96,
—	v stolpcu 17 stopnja 10,84 nadomesti s stopnjo
10.96,
—	v stolpcu 18 stopnja 26,47 nadomesti s stopnjo
26,59.
12.	Pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice:
—	v stolpcu 10 stopnja 5,90 nadomesti s stopnjo
6,90.
—	v stolpcu 15 stopnja 0,85 nadomesti s stopnjo
—	v Stolpcu 17 stopnja 10,34 nadomesti s stopnjo 11,34,
—	v stolpcu 18 stopnja 25,76 nadomesti s stopnjo 26,01.
13.	Pri zaporedni številki 50 občina Šentjur:
—	v stolpcu 12 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo
0,49,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,08 nadomesti s stopnjo
0,29, '
—	v stolpcu 14 stopnja 0,85 nadomesti s stopnjo
0,64,
—	v stolpcu 17 stopnja 9,12 nadomesti s stopnjo
9.00,
—	v stolpcu 18 stopnja 24,12 nadomesti s stopnjo 24,00; .
14.	Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo
0,93,
—	v stolpcu 10 stopnja 5,53 nadomesti s stopnjo
4,94,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,26 nadomesti s stopnjo
0,16,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,217 nadomesti s stopnjo
0,12,
—	v stolpcu 14 stopnja 1,21 nadomesti s stopnjo
1,07,
—	v stolpcu 15 stopnja 1,23 nadomesti s stopnjo
2,56,
—	v stolpcu 17 stopnja 10,417 nadomesti s stopnjo
9,42,
—	v stolpcu 18 stopnja 26,247 nadomesti s stopnjo 26,58.
15.	Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,03 nadomesti s stopnjo
1,30,
—	v stolpcu 10 stopnja 4.30 nadomesti s stopnjo
4,78,
— V stolpcu 12 stoppja 0,60 nadomesti s stopnjo
0,55,
—	v stolpcu 13 stopnja 0.50 nadomesti s stopnjo
0,40,
—	v stolpcu, 15 stopnja 1,50 nadomesti s stopnjo
1.00,
—	v stolpcu 17 stopnja 9,50 nadomesti s stopnjo
9,83.
16.	Pri zaporedni številki 59 občina Zagorje:
—	v stolpcu 8 stopnja 0,96 nadomesti s stopnje
0,73,
—	v stolpcu 9 stopnja 0.90 nadomesti s stopnjo
0,69,
—	v stolpcu 10*stopnja 6.08 nadomesti s stopnjo
3,76,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,51 nadomesti s stopnjo
0,37,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo
0,20,
—	v stolpcu 14 stopnja 0,78 nadomesti s stopnje
0,61,
—	v stolpcu 15 stopnja 1.80 nadomesti s stopnjo
1.12,
—	v stolpcu 17 stopnja 9.93 nadomesti s stopnjo
—	v stolpcu 18 stopnja 26,29 nadomesti s stopnjo 23,44.
17.	Pri zaporedni številki 60 občina Žalec:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,19 nadomesti s stopnjo
0,75,
—	v stolpcu 9 stopnja 0,66 nadomesti s stopnjo
0,81,
—	v stolpcu 10 stopnja 4,55 nadomesti s stopnjo
3,72,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo
0,37,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,32 nadomesti s stopnjo
0,37,
—	v stolpcu 14 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo
0,55,
—	v stolpcu 17 stopnja 9,27 nadomesti s stopnjo
8,06,
—	v stolpcu 18 stopnja 24,83 nadomesti s stopnjo 23,77.
II. V tabeli A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številjci 1 občina Ajdovščina:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,79 nadomesti s' stopnjo 10,45.
2.	Pri zaporedni številki 6 občina Domžale:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,21 nadomesti s stopnjo
0,20.
3.	Pri zaporedni številki 7 občina Dravograd:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,09 nadomesti s stopnjo
7.09.
4.	Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,72 nadomesti s stopnjo 10,17, '
—	v stolpcu 4 stopnja 0,28 ukinja.
5.	Pri zaporedni številki 11 občina Idrija:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,60 nadomesti s stopnjo
11,66.
6.	Pri zaporedni številki 13 občina Izola:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,93 nadomesti s stopnjo
9.10,
—	v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo
0,19.
7.	Pri zaporedni številki 20 občina Laško:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,38 nadomesti s stopnjo 10.41,
—	v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
0,16.
8.	Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,08 nadomesti s stopnjo
8,14.
—	v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo
9.	Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,71 nadomesti s stopnjo 11,06.
10.	Pri zaporedni številki 40 občina Ptuj:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,28 nadomesti s stopnjo 10,14,
—	v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo
0,30.
11.	Pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,45 nadomesti s stopnjo
11,20.
12.	Pri zaporedni številki 50 občina Šentjur:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo
0.14.
13	Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,20 nadomesti s stopnjo
8,50.
14	Pri zaporedni številki 59 občina Zagorje:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,50 nadomesti s stopnjo
9,56,
—	v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
0,17.
15. Pri zaporedni številki 60 občina Žalec:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,86 nadomesti s stopnjo
9,71.
III.	V tabeli pod B c) »Stopnja prispevka iz dohodka od osnove dohodek« se:
1.	Pri zaporedni številki 3 občina Celje:
—	stopnja 0,05 nadomesti s stopnjo 0,035.
2.	Pri zaporedni številki 6 občina Domžale stopnja 0,06 nadomesti s stopnjo 0,04.
3.	Pri zaporedni številki 13 občina Izola:
—	stopnja 0,03 nadomesti s stopnjo 0,04.
4.	Pri zaporedni številki 20 občina Laško stopnja 0,035 nadomesti s stopnjo 0,050.
5.	Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota stopnja 0,04 ukine.
6 Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto stopnja 0,08 nadomesti s stopnjo 0,07.
7. Pri zaporedni številki' 59 občina Zagorje:
—	stopnja 0,06 nadomesti s stopnjo 0,04. IV.
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 14. oktobra 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov L r.
1373.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, številka 70/80, 70/81, 34/82, 07/82, 71/82, 77/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov m prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83,	10/83,
11,83, 12/83, 13 83, 14/83, 15/83, 16/83, 17/83, 18/83, 19/83, 20/83, 21/83, 22/83, 24/83, 25/83, 26/83, 27/83, 28/83,‘ 29/83, 30/83, 31/83, 32/83 in 33/83) se stopnje v tabeli 2 v stolpcih pod zaporedno številko 2 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami:
—	pri zaporedni številki 6 občina Domžale stopnja 9,35 nadomesti s stopnjo 9,95,
—	pri zaporedni številki 20 občina Laško stopnja 9,36 nadomesti s stopnjo 8,50,
—	pri zaporedni številki 45 občiha Sevnica stopnja 10,84 nadomesti s stopnjo 10,96,
—	pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice stopnja 10,34 nadomesti s stopnjo 11,34,
—	pri zaporedni številki 60 občiha Žalec stopnja 9,27 nadomesti s stopnjo 8,06.
—	pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina stopnja 10,87 nadomesti s stopnjo 9,29,
—	pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona stopnja 11,42 nadomesti s stSpnjo 9,78,
—	pri zaporedni številki 11 občina Idrija stopnja 8,82 nadomesti s stopnjo 11,17,
—	pri zaporedni številki 13 občina Izola stopnja 11,08 nadomesti s stopnjo 10,46,
—	pri zaporedni številki 33 občina Mozirje stopnja 9,77 nadomesti s stopnjo 9,34,
—	pri zaporedni številki' 35 občina Nova Gorica stopnja 12,07 nadomesti s stopnjo 12,04,
—	pri zaporedni številki 40 občina Ptuj stopnja 9,76 nadomesti s stopnjo 8,20,
—	pri zaporedni številki 50 občina Šentjur stopnja 9,12 nadomesti s stopnjo 9,00,
—	pri zaporedni številki 52 občina Šmarje stopnja 10,417 nadomesti s stopnjo 9,42,
—	pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje stopnja 9,50 nadomesti s stopnjo 9,83,
—	pri zaporedni številki 59 občina Zagorje stopnja 9,93 nadomesti s stopnjo 7,97.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 14. oktobra 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1374.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb pravilnika o delovnih razmerjih v TOZD Osnovna šola Jeseniško-bohinjskega odreda, Kranjska gora, na seji dne 6. 10. 1983
odločilo:
Razveljavita se določbi 23. in 24. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Osnovna šola Jeseniško-bohinjskega odreda, Kranjska gora v sestavi Vzgoj-noizobraževalnega zavoda Jesenice z dne 10. 5. 1978 s spremembami in dopolnitvami.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Kranju je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenih določb pravilnika, ki urejata preizkus znanja in poskusno delo. Predlagatelj navaja, da ureditev ni v skladu z 28. in 32. členom zakona o delovnih razmerjih, ker ne določa primerov, v katerih se opravi preizkus znanja oziroma, v katerih je potrebno poskusno delo ter je s tem odločitev v konkretnih primerih odvisna od proste presoje komisije.
Nasprotna udeleženka odgovarja, da dejstvo, da takšna dela in naloge v splošnem aktu res niso določena, ne pomeni, da jih določa komisija, temveč pomeni, da takšnih del in nalog pri njih ni. Za nobena dela in naloge ni potrebno predpisati preizkusa znanja oziroma poskusnega dela, ker se za dokazovanje strokovnih sposobnosti za vsa dela m naloge zahteva verificirano dokazilo o pridobljenem znanju in sposobnostih. Če pa bi se ta potreba vendar pokazala, bi ustrezno dopolnili razvid del in nalog.
Po določbi 28. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83) lahko delavski svet ali od njega imenovana komisija v primerih, ki jih določa samoupravni splošni akt, sklene, da se pred sklepom o izbiri kandidata preizkusijo strokovna izobrazba oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in druge sposobnosti, objavljene v oglasu oziroma javnem razpisu. Po 32. členu istega zakona pa je delavec lahko v primerih, določenih s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih, določen čas na poskusnem delu, toda le v tolikšnem obsegu in za toliko časa, kolikor je potrebno, da pokaže svoje strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti, če tega ni mogoče ugotoviti s poprejšnjim pre-
izkusom po 28. členu navedenega zakona. V samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih pa morajo biti vnaprej določeni pogoji in primeri, v katerih je potrebno poskusno delo, potek, način in trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da so se delavci obravnavane osnovne šole s tem, da so v splošni akt o delovnih razmerjih vnesli določbo o preizkusu znanja in določbe o poskusnem delu dejansko opredelili za uvedbo teh institutov v svoja delovna razmerja. Z določbo 23. člena obravnavanega pravilnika urejeni poprejšnji preizkus strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in drugih sposobnosti ni v skladu z zakonom, saj ne določa primerov del in nalog pri katerih se lahko opravi poprejšnji ^preizkus, niti ne predvideva, da bi ta dela in naloge določal drug samoupravni splošni akt. Komisiji za delovna razmerja je zato dejansko dana pristojnost, da v vsakem primeru in pri vseh dehh in nalogah sama odloča ali bodo kandidati opravljali preizkus ali ne. S tem pa je tej komisiji dana večja pristojnost kot ji gre po zakonu. Določitev, da se preizkus opravi »preden sprejme delavec sklep o izbiri« pa tudi ni v skladu z 28. členom zakona o delovnih razmerjih.
Tudi določba 24. člena obravnavanega pravilnika, s katero se ureja poskusno delo, ne določa primerov, to je posameznih del in nalog, za katera je poskusno delo potrebno in tudi ne pogojev pod katerimi se uvede, niti ne odkazuje na drug splošni akt. Iz tega izhaja, da je poskusno delo možno zahtevati za vsa dela in naloge oziroma za vsakega sprejetega delavca. To pa ni v skladu z že citiranim 32. členom zakona o delovnih razmerjih.
Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
St. Ul 23/83-7
Ljubljana, dne 6. oktobra 1983.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
1375.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti priloge 3 pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke temeljne organizacije združenega dela Avtobusni promet Murska Sobota delovne organizacije Certus, Maribor, na seji dne
6.	10. 1983
odločilo:
Razveljavi se določba priloge 3 pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne
dohodke temeljne organizacije združenega dela Avtobusni promet Murska Sobota delovne organizacije Certus, Maribor z dne 28. 12. 1981, ki se nanaša na ugotavljanje koeficientov za delovno učinkovitost kakovosti dela.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela SR Slovenije je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedene določbe pravilnika, ki se glasi:
... »Kvaliteta dela se ugotavlja mesečno in se. med individualno. Načelno imajo vsi delavci koeficient 1,00.
Koeficient 0,98 imajo delavci z izrečenim opominom. koeficient 0,96 pa delavci z izrečenim javnim opominom ali izrečenim ukrepom za hujše kršitve delovne obveznosti s strani disciplinske komisije.
Trajanje veljavnosti nižjega koeficienta določi odbor za delovno razmerje in ne more biti daljše od 3 mesecev.«
Po javni obravnavi, opravljeni dne 29. 3. 1983, je ustavno sodišče sklenilo, da omogoči delavcem temeljne organizacije Avtobusni promet, Murska Sobota, da obravnavano določbo pravilnika do 15. 9. 1983 sami uskladijo z ustavo in zakonom. Referendum, na katerem so delavci temeljne organizacije odločali med drugim tudi o uskladitvi obravnavane določbe pravilnika, ni uspel in tako do določenega roka niso odpravili neustavnosti in nezakonitosti ureditve, zaradi katere je bil uveden postopek pred ustavnim sodiščem.
Po 129. členu zakona o združenem delu delavci v temeljni organizaciji z osnovami in merili za delitev sredstev za osebne dohodke zagotavljajo, da se njihovi osebni dohodki ugotavljajo po prispevku k delu, odvisno od rezultatov dela in poslovanja temeljne organizacije. Delavčev prispevek k delu pa je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč pri tem obseg zahtevnosti dela, kakovost doseženih rezultatov, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, dosežene prihranke pri delu, izrabo delovnega časa, odgovornost pri delu in pogoje, v katerih delavec dela.
Delovni uspeh delavca po izpodbijani določbi priloge 3 pravilnika se ne ugotavlja odvisno od kakovosti dela v smislu 129. člena zakona o združenem delu, pač pa avtomatično glede na to, ali mu je bil v disciplinskem postopku izrečen ukrep zaradi kršitve delovne obveznosti. Pri tem je določanje kakovosti dela odvisno tudi od tega, ali je bil ukrep izrečen za lažjo ali hujšo kršitev delovne obveznosti. Tak način ocenjevanja kakovosti delavčevega dela, ki temelji le na izrečenem ukrepu zaradi kršitve delovnih obveznosti, po svoji vsebini pomeni dodatno denarno kaznovanje za kršitve delovnih obveznosti, za katere mu je v disciplinskem postopku že bil izrečen ukrep. Glede na določbo 195. člena zakona o združenem delu in 150. člena zakona o delovnih razmerjih, ki določata, da se delavcu za kršitev delovnih obveznosti lahko izreče le eden, v navedenih zakonskih določbah določen ukrep in to le v disciplinskem postopku, pri tem pa se ukrep denarne kazni sme izreči le za kršitve, opredeljene v zakonu (196. člen zakona o združenem delu in 152. člen zakona o delovnih razmerjih), obravnavana ureditev v prilogi 3 pravilnika ni v skladu tudi z določbami 150. in 152. člena zakona o
delovnih razmerjih in je v nasprotju z določbami
195. in 196. člena zakona o združenem delu.
Ob navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločalo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič, in sodniki dr. Mara Bešter, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
St. U I 104/82-19
Ljubljena, dne 6. oktobra 1983.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
1376.
Na podlagi 147. člena ustave SRS, 241. in 244. člena zakona'o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 3. člena zakona o družbenem sistemu informiranja (Uradni list SRS, št. 10/83) Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Republiški sekretariat za pravosodje in upravo. Vrhovno sodišče SR Slovenije, Javno tožilstvo SR Slovenije, Republiški senat za prekrške, Zavod SR Slovenije za statistiko, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Maribor, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti občin Koper, Izola, Piran in Izvršni sveti Skupščin občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Ptuj, Postojna, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklepamo
DRUŽBENI DOGOVOR
e enotnem Informacijskem sistemu na področju notranjih zadev v SR Sloveniji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
S tem družbenim dogovorom udeleženci določamo skupne osnove za, usklajeno urejanje in delovanje enotnega informacijskega sistema na področju
notranjih zadev v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: ISONZ) kot dela družbenega sistema informiranja zaradi večje usklajenosti in učinkovitosti delovanja družbenega sistema informiranja, večje učinkovitosti dela varnostnih in pravosodnih organov, zagotovitve večje varnosti političnega sistema socialističnega samoupravljanja, delovnih ljudi, družbenega in zasebnega premoženja ter zagotavljanja določenih podatkov udeležencem tega dogovora.
2.	člen
Udeleženci v skladu z določili zakona o notranjih zadevah in zakona o družbenem sistemu informiranja določamo vsebino registrov, evidenc in večnamenskih baz podatkov, standardov informatike, enotne metodologije zajemanja in ob lelave podatkov na področju notranjih zadev v SR Sloveniji.
V ta namen udeleženci uresničujemo povezovanje s preostalimi subjekti m informacijskimi službam1, družbenega sistema informiranja, ki zbirajo, obdelujejo in izkazujejo podatke s področja notranjih zadev, ki so pomembni za republiko in za učinkovito delovanje organov in služb za notranje zadeve in pravosodnih organov v SR Sloveniji.
IX. NALOGE IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV
3.	člen
Udeleženci določamo naslednje naloge:
—	racionalizacija delovnih procesov;
—	zbiranje, zajemanje, obdelava, uporaba In hramba podatkov s področja notranjih zadev in pravosodja, ki so pomembni za zagotavljanje ustavne ureditve ter zakonitost in varnosti ljudi in premoženja;
—	usklajevanje, povezovanje in integriranje zbiranja, obdelave, shranjevanja in izkazovanja podatkov znotraj ISONZ in med posameznimi informacijskimi sistemi;
—	financiranje priprav, zajemanja, uporaba In ažuriranie ustreznih podatkov v računalniškem sistemu, financiranje programov o nakupu in postavitvi aparaturne opreme ter drugih dogovorjenih programov s tega področja;
—	preverjanje kvalitete podatkov in Iz njih pridobljenih informacij in predlaganje ukrepov za njihovo izboljšanje tnko glede racionalnosti in učinkovitosti informiranja, točnosti, pravočasnosti, celovitosti, dostopnosti in razumljivosti podatkov;
—	skrb za usposabljanje strokovnega kadra s področja informatike v okviru ISONZ;
—	načrtovanje tekočega dela in razvoja na področju računalniške obdelave podatkov v okviru ISONZ;
—	obveznosti in naloge glede varnosti in zaščite Podatkov ter ISONZ.
4.	člen
Udeleženci soglašamo, da bomo v skladu s svojimi pravicami m obveznostmi organizirali sistematično izvajanje določil tega družbenega dogovora. S pripravo ustreznih sporazumov in drugih oblik usmerjanja svojih aktivnosti bomo zagotavljali, da bodo naše odločitve v skladu z določili tega dogovora.
Za opravljanje konkretnih nalog iz tega družbenega dogovora bomo udeleženci z Republiškim se-
kretariatom za notranje zadeve sklenili ustrezne sporazume.
5.	člea
ISONZ bo zajemal naslednje podatke:
1.	S področja notranjih zadev podatke, ki so pomembni za zagotavljanje varnosti političnega sistema socialističnega samoupravljanja, zakonitosti in varnosti ljudi ter premoženja, zlasti pa podatke:
—	o varovanju ustavne ureditve;
—	o preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter odkrivanju in prijemanju storilcev kaznivih dejanj;
—	o vzdrževanju javnega reda in miru;
—	o kontroli prehajanja čez državno mejo;
—	o varnosti prometa na cestah;
—	o varnosti pred požari in drugimi nesrečami;
—	0 kazenski evidenci;
—	o prometu z eksplozivnimi in drugimi nevarnimi snovmi;
—	o iskanih osebah in predmetih;
—	o potnih listinah, osebnih in drugih izkaznicah;
—	o voznikih in o vozilih;
—	o imetnikih orožja in o orožju;
—	o gibanju in prebivanju tujcev;
—	o osebnih stanjih;
—	o prijavljanju in odjavljanju prebivališča;
—	o drugih zadevah, za katere se bomo udeleženci posebej dogovorili.
2 S področja pravosodja In področja dela javnega tožilstva podatke za spremljanje kriminalitete in ukrepov, od uvedbe kazenskega postopka do izvršitve kazenskih sankcij, podatke o pregonu storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov, zlasti pa podatke:
—	o kaznivih dejanjih, gospodarskih prestopkih in prekrških ter storilcih;
—	o zahtevkih za preiskavo in o opravljenih preiskavah ter preiskovalnih dejanjih:
—	o sprejetih in zavrženih ovadbah;
—	o vloženih obtožbah in obtožnih predlogih v kazenskem postopku;
—	o pritožbah in izrednih pravnih sredstvih in postopkih o prekrških;
—	o zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje kazenskih sankcij;
—	o pomilostitvi in spremenjenih obsodbah;
—	o drugih zadevah, za katere se bomo udeleženci posebej dogovorili.
6.	člen
Načrtovanje in izvajanje ISONZ določamo udeleženci s srednjeročnim programom razvoja in dela, ki ga udeleženci sprejmemo najkasneje do 31. 12 1983.
Srednjeročni program razvoja in dela vsebuje:
—	predvideni nadaljnji razvoj na področju ISONZ;
—	predvidene potrebe' po opremi;
—	predvidene potrebe po strokovnem kadru;
—	predvidena finančna sredstva;
—	uresničevanje skupnih osnov in ciljev družbenega sistema informiranja.
7.	člen
Predlog srednjeročnega programa razvoja ih dela pripravi Republiški sekretariat za notranje zadeve na
podlagi srednjeročnih programov, ki jih za svoje področje pripravi vsak posamezen udeleženec tega dogovora.
8.	člen
Na podlagi srednjeročnega programa razvoja in dela ter ob upoštevanju konkretnih možnosti in predlogov udeležencev sprejmemo udeleženci skupni letni operativni program dela najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
Skupni letni operativni program dela vsebuje:
—	določanje, izdelavo in uresničevanje skupnih osnov družbenega sistema informiranja na svojem področju:
—	tekoče delo glede zbiranja, zajemanja in obdelave [y>datkov;	**
—	realizacijo novih nalog za posamezne udeležence;
—	potrebe po opremi;
—	potrebe po strokovnem kadru;
—	potrebna finančna sredstva.
9.	člen
Predlog skupnega letnega operativnega programa dela pripravi Republiški sekretariat za notranje zadeve na osnovi programov vsakega od udeležencev tega dogovora
10.	člen
Srednjeročni program razvoja in dela in skupni letni operativni program dela sprejme odbor udeležencev.
III FINANCIRANJE
11.	člen
Izvedbo programa razvoja in dela iz tega dogovora urejamo udeleženci po načelih sofinanciranja Podlaga za zagotavljanje finančnih sredstev udeležencev so skupni letni operativni program dela, natančnejši način sofinanciranja pa bomo udeleženci določili s posebnimi sporazumi in pogodbami z Republiškim sekretariatom za notranje zadeve.
12.	člen
Udeleženci soglašamo, da bo vso potrebno apara-turno opremo kupoval, programsko opremo razvijal in vzdrževal Republiški sekretariat za notranje zadeve.
IV.	IZVAJANJE DOGOVORA
13 člen
Za spremljanje, usmerjanje in izvajanje tega dogovora ustanovimo udeleženci odbor udeležencev in izvršni odbor udeležencev.
14. člen
V odbor udeležencev imenuje vsak udeleženec po enega dčlegata.
Udeleženci se dogovorimo, da se izmed delegatov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in Republiškega sekretariata za notranje zadeve imenujeta predsednik in namestnik predsednika odbora udeležencev, ki jih izvolijo člani odbora udeležencev.
15. člen
Odbor udeležencev ima naslednje naloge.
—	sprejema srednjeročne programe razvoja in dela;
—	sprejema skupne letne operativne programe dela;
—	pripravlja spremembe in dopolnitve tega dogovora;
—	usklajuje in obravnava uresničevanje srednjeročnega programa razvoja in dela in skupne letne programe dela;
—	usklajuje medsebojne interese in morebitne spore udeležencev tega dogovora;
—	skrbi za usklajevanje in povezovanje ISONZ z drugimi informacijskimi sistemi;
—	daje pobude za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, s katerimi se zagotavlja nadaljnji razvoj ISONZ ter pospešuje razvoj izobraževanja in raziskav na področju informatike;
—	obravnava Uresničevanje programov, sklepov m predpisov s področja ISONZ, ki jih sprejemajo udeleženci družbenega dogovora ter zavzema stališča;
—	skrbi za medrepubliško sodelovanje na področju informacijskih sistemov in informatike v skladu z določili tega družbenega dogovora;
—	obravnava in usklajuje finančne načrte udeležencev dogovora o sofinanciranju in določanju finančnih sredstev za izvajanje in uresničevanje del in nalog družbenega dogovora;
—	odloča o številu članov izvršnega odbora udeležencev in jih imenuje:
—	po potrebi imenuje delovne skupine, komisije ali druga delovna telesa.
18.	člen
Odbor udeležencev imenuje izmed svojih delegatov izvršni odbor udeležencev, ki ga sestavlja 13 delegatov občin m po en delegat Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Republiškega sekretariata za notranje zadeve, Republiškega sekretariata z pravosodje in upravo. Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Javnega tožilstva SR Slovenije, Republiškega senata za prekrške, Zavoda SR Slovenije za statistiko, Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, Izvršnega sveta Skupščine mesta Maribor in Izvršnega sveta Skupščine obalne skupnosti občin Koper, Izola in Piran.
Člani izvršnega odbora udeležencev izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika izvršnega odbora.
17. člen
Izvršni odbor udeležencev ima naslednje naloge:
—	spremlja in analizira uresničevanje družbenega dogovora in predlaga ustrezne ukrepe;
—	spremlja stanje in razvoj problematike ISONZ;
—	obravnava in predlaga udeležencem družbenega dogovora ukrepe za izboljšanje ISONZ;
—	pripravlja predloge, osnutke stališča in ukrepe za večjo usklajenost in povezanost ISONZ z drugimi informacijskimi sistemi;
—	pripravlja poročila in osnutke stališč s področja računalniške in mikrofilmske obdelave podatkov;
—	samostojno ali na pobudo udeležencev družbenega dogovora predlaga in pripravlja spremembe in dopolnitve družbenega dogovora;
—	nadzoruje izgradnjo, razvoj in delovanje ISONZ ter predlaga ukrepe za zaščito in varnost podatkov;
—	opravlja druge naloge, ki so določene v družbenem dogovoru ali ki mu jih poverijo udeleženci tega dogovora.
18. člen
Delo odbora udeležencev in izvršnega odbora udeležencev urejamo s poslovnikom.
Poslovnik sprejme odbor udeležencev na svoji prvi seji.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Zaradi varnosti in zaščite podatkov ter ISONZ določi Republiški sekretariat za notranje zadeve vrsto in stopnjo tajnosti podatkov, ki izhajajo iz tega družbenega dogovora v soglasju z udeleženci družbenega dogovora.
20.	člen
Za spremembe in dopolnitve tega dogovora velja enak postopek kot za njegovo sklenitev. Predlog za spremembe in dopolnitve lahko da vsak udeleženec
21	člen
Ta dogovor se sklene za nedoločen čas.
22	člen
Dogovor je sklenjen, ko ga podpiše večina pooblaščenih predstavnikov udeležencev in prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 31-S-39V33
Ljubljana, dne 6. oktobra 1983.
1371.
V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. 5. 1983 ttočka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o	ustreznosti učbenikov Slovenski jezik 3 za 3. letnik srednjega izobraževanja
Učbenik Slovenski jezik 3, ki sta ga napisala Janez Dular in Tomo Korošec, ustreza za pouk predmeta slovenski jezik s ' književnostjo po programih za 3. letnik srednjega izobraževanja.
St. SS-87/117-83
Ljubljana, dne 17. oktobra 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc 1. r.
1378.
V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. 5. 1983 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Slovenski jezik in književnost za 1. in 2. letnik skrajšanih programov srednjega izobraževanja
I
Učbenik Slovenski jezik in književnost, ki so ga napisali Mihael Glavan, Vera Gregorač in Marija Kolar, ustreza za pouk predmeta slovenski jezik in književnost v 1. in 2. letniku skrajšanih programov srednjega izobraževanja.
II
Učbenik naveden v prejšnji točki tega sklepa se določi kot poskusni učbenik za dobo štirih let.
St. SS-87/118-83
Ljubljana, dne 17. oktobra 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc L r.
1379.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582.80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi didaktičnega kompleta Glasbena vzgoja 1, 2 za pouk predmeta glasbena vzgoja v 1. in 2. razredu osnovne šole
Didaktični komplet Glasbena vzgoja 1, 2 avtorice Brede Oblak, za pouk predmeta glasbena vzgoja v
1.	in 2. razredu osnovne šole se potrdi.
St. SS-87/114-83
Ljubljana, dne 17. oktobra 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc 1. r.
1388.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbeniškega kompleta »V mojem domu in okolju« (U mom domu i oko njega) — prevod v italijanski jezik — za pouk predmeta spoznavanje narave in družbe v 1. razredu osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom
Učbeniški komplet V mojem domu in okolju (U mom domu i oko njega) — prevod v italijanski jezik za pouk predmeta spoznavanje narave in družbe v 1. razredu osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom, ki so ga napisali Bukša, Bolkovac, Omčikus, se potrdi
St. SS-87/115-83
Ljubljana, dne 17 oktobra 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r.
1381.
Na podlag. 32. člena zakona o osnovni šoli fUrad-m list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika Moja domovina SFRJ 5
Učbenik Moja domovina SFRJ 5, ki ga je sestavila Marija Jalen, se potrdi.
Učbenik iz prejšnjega odstavka se uporablja za dopolnilni pouk otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini.
Št SS-87/116-83
Ljubljana, dne 17. oktobra 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r.
1382.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učila »Moj -prvi atlas« za pouk predmeta spoznavanje narave in družbe v 3. razredu in predmeta spoznavanje družbe v 4. in 5. razredu osnovne šole
Učilo »Moj prvi atlas« za pouk predmeta spoznavanje narave in družbe v 3. razredu in predmeta spoznavanje družbe v 4. in 5. razredu osnovne šole. ki so ga izdelali Marija Košak, Tone Oblak, Tomaž Weber, Marko Zerovnik, se potrdi.
Št SS-87/119-83
Ljubljana, dne 17. oktobra 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc L r.
1383.
Na podlagi 557. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 2. člena zakona o organu samoupravne delavske kontrole (Uradni list SRS, št. 17/78), 39 člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) ter 59. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 8. seji dne 13 julija 1983 sprejela
POSLOVNIK
o delu odbora za samoupravno delavsko kontrolo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije
i.	splošne določbe
1.	člen
Poslovnik o delu odbora za samoupravno delavsko kontrolo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije ureja delo odbora ter druga vprašanja, ki zadevajo delo delegatov v odboru ter njihove pravice in dolžnosti pri uresničevanju funkcije samoupravne delavske kontrole v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije.
2.	člen
Kolikor posamezna vprašanja o delu za samoupravno delavsko kontrolo niso urejena s tem poslovnikom. jih ureja odbor s sklepom, upoštevaje določila
tega poslovnika.
3.	člen
Delo odbora za samoupravno delavsko kontrolo
je javno.
4.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo zastopa njegov predsednik.
II. NALOGE ODBORA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
5.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja zlasti naslednje naloge:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter vseh drugih samoupravnih splošnih aktov Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	nadzira uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za posamezno srednjeročno obdobje, plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za posa-
mezno srednjeročno obdobje ter vseh drugih planskih aktov Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	nadzira izvajanje letnih delovnih načrtov ter finančnih načrtov Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	nadzira uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka oziroma podpisnica je Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	nadzira izpolnjevanje sklepov, sprejetih na skupščini, zborih skupščine in skupnih organih skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	ugotavlja skladnost sklepov ter samoupravnih splošnih aktov Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi, ki jih stanovanjske skupno.-ti uresničujejo kot naloge skupnega pomena v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	nadzira združevanje sredstev, namenjenih za financiranje Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	nadzira razpolaganje ter uporabo finančnih sredstev Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	nadzira združevanje sredstev solidarnosti in vzajemnosti, ki jih stanovanjske skupnosti združujejo na ravni republike za gradnjo domov za učence in študente, za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah, v občinah z manj razvitimi območji ter v občinah z manj razvitimi obmejmmi območji, kakor tudi za urejanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij;
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, sklenjenega med Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije in njeno delovno skupnostjo;,
—	nadzira uresničevanje načela javnosti dela Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
6 člen
Odbor za samoupravmo delavsko kontrolo.najmanj enkrat letno poroča skupščini Zveze stanovanjskih, skupnosti Slovenije o svojem delu.
III.	SESTAVA ODBORA ZA SAMOUPRAVNO
DELAVSKO KONTROLO
7.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije šteje sčdem delegatov.
8.	člen
Predsednika in podpredsednika odbora za samoupravno delavsko kontrolo izvolijo delegati odbora iz svoje srede.
IV.	NAČIN VOLITEV IN ODPOKLICA TER
MANDATNA DOBA
9.	člen
Delegate v odboru za samoupravno delavsko kontrolo izvoli in odpokliče skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
10.	člen
Delegati v odboru za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
11.	člen
Mandatna doba delegatov v odboru za samoupravno delavsko kontrolo traja dve leti; ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za delegata v odboru.
V.	DELO ODBORA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
12.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo trajno opravlja funkcijo nadzora, nadzor pa opravlja tudi v zadevah, glede katerih je bila sprožena ustrezna pobuda stanovanjske skupnosti ali več stanovanjskih skupnosti, na predlog skupščine, njenih zborov ter skupnih organov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, na predlog predsednika skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter na predlog vodje delovne skupnosti Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
13.	člen
Odbor	za	samoupravno	delavsko	kontrolo	vrši
ustrezen nadzor sam. lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije ali posamezne strokovnjake.
14.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo lahko zadolži posameznega delegata odbora za podrobnejšo proučitev vprašanj, ki so na dnevnem redu seje odbora.
15.	člen
Odbor	za	samoupravno	delavsko	kontrolo	ima
pravico zahtevati, da.organi družbenega nadzora Opravijo kontrolo poslovanja Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Kolikor odbor za samoupravno delavsko kontrolo zahteva družbeni nadzor poslovanja v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, mora odbor za samoupravno delavsko kontrolo seznaniti s to zahtevo tudi skupščino Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
16.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico zahtevati na vpogled od skupščine, zborov skupščine ter skupnih organov skupščine kakor tudi od delovne skupnosti Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije vse dokumente ter druge podatke, ki so mu potrebni pri delu in odločanju.
17.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik odbora.
18.	člen
Vabilo z gradivom za sejo odbora za samoupravno delavsko kontrolo mora biti poslano praviloma sedem dni pred sejo odbora.
Ce je seja odbora za samoupravno delavsko kontrolo sklicana v roku, krajšem od sedem dni, mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo.
19.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo veljavno sklepa, če je na seji navzoča več kot polovica članov
odbora.
Na seji odloča odbor za samoupravno delavsko kontrolo z večino glasov vseh delegatov v odboru.
20.	člen
Glede sklica seje odbora, poteka seje, sprejemanja sklepov, glasovanja in vodenja zapisnika se smiselno uporabljajo določbe poslovnika o delu skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Predsednik odbora za samoupravno delavsko kontrolo odloča o vabljenih predstavnikih in drugih udeležencih na seji odbora.
21.	člen
Administrativno-tehnične posle za odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja delovna skupnost Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
VI.	UGOTOVITVE ODBORA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
22.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost, da s svojilni ugotovitvami seznanja skupščino, njene zbore in skupne organe skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, delovno skupnost Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, kakor tudi stanovanjske skupnosti kot ustanoviteljice Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
23.	člen
Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravijo v roku, ki ga določi odbor za samoupravno delavsko kontrolo, obvesti odbor o tem družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije ter ustanoviteljice Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
24.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo pripravi poročilo o svojem delu ob obravnavanju letnega poročila o delu ter zaključnega računa Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije; obravnava pa tudi vsa periodična poročila o poslovanju Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika sprejema skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki je pristojna tudi za razlago določb tega poslovnika.
\	26. člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati pravilnik o samoupravni delavski kontroli v Zvezi samoupravnih stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki ga je sprejela skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije dne 6. julija 1979.
,	27. člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 13. julija 1983.
Predsednik skupščine Zveze
stanovanjskih skupnosti Slovenije
Slavko Uršič 1. r.
1384.
Izhajajoč iz skupnih interesov pri razvijanju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih socialističnih odnosov, sklenejo telesnokulturne skupnosti v SR Sloveniji na podlagi 17. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela za področje telesne kulture v SR Sloveniji
1.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih se ustanovi posebno sodišče združenega dela (v nadaljnjem besedilu: sodišče).
Uradno ime sodišča je: »Posebno sodišče združenega dela za področje telesne kulture v SR Sloveniji«. Sedež sodišča je v Ljubljani, Celovška 25.
2 člen
Sodišče je samostojen družbeni organ, ki opravlja v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja sodno funkcijo v mejah svoje z ustavo, zakonom in tem sporazumom določene pristojnosti.
3.	člen
Sodišče spremlja in proučuje družbenoekonomske in druge samoupravne odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, in daje skupščinam TK skupnosti predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov, za utrjevanje zakonitosti in samoupravnih odnosov, družbene odgovornosti in socialistične morale.
4.	člen
Sodišče je za svoje delo odgovorno skupščinam te-lesnokulturnib skupnosti, udeleženk tega sporazuma.
Sodišče je dolžno vsaj enkrat letno poročati skupščinam udeleženk o svojem delu ter o izvajanju in skladnosti predpisov in samoupravnih aktov pri izvrševanju sodne funkcije, kot tudi o opaženih napakah ih pomanjkljivostih pri njegovem izvajanju in uporabi v telesnokulturnih skupnostih.
5.	člen
Sodišče odloča na prvi stopnji o sporih:
1.	o sklenitvi in izvajanju samoupravnega sporazuma o ustariovitvi telesnokulturnih skupnosti,
2.	o sprejetju statutov ali drugih ustreznih aktov v telesnokulturnih skupnostih ter o razmerju, ki jih urejajo ti akti,
3.	o skladnosti samoupravnega splošnega akta z drugim samoupravnim splošnim aktom s katerim mora biti skladen,
4.	o sklepu telesnokulturne skupnosti ali njene
enote, sprejetem v nasprotju s samoupravnim splošnim aktom, ali predpisom,	»
5.	o kršitvi samoupravne pravice s posamičnim aktom ali dejanjem organa telesnokulturne skupnosti ali njene strokovne službe,
6.	o kršitvi s samoupravnim aktom ali s predpisom določenih pravic in dolžnosti organov telesnokulturne skupnosti, njene temeljne skupnosti ali enot,
7.	o samoupravnih pravicah in dolžnostih in razmerjih med izvajalci in uporabniki telesnokulturnih storitev ali njihovimi organizacijami in skupnostmi o svobodni menjavi dela, združevanja dela in sredstev ter skupnega odločanja o upravljanju telesnokulturnih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi,
8.	o združevanju sredstev proti volji delavcev OZD ali z namenom odtujevanja dela dohodka OZD,
9.	o samoupravnih pravicah in dolžnostih delovnih ljudi, njihovih organizacij in skupnosti kot članov telesnokulturne skupnosti ter kot članov telesnokul-tumih organizacij,
10.	o sklenitvi in izvajanju samoupravnih sporazumov o telesnokulturnih skupnostih o usklajevanju planov in programov, o uresničevanju drugih skupnih interesov in ciljev ter o pravicah in obveznostih iz teh sporazumov,
11.	o drugih samoupravnih odnosih v telesnokulturnih skupnostih in med njimi ter v njihovih zvezah, če je odločanje v teh sporih po zakonu lahko v pristojnosti posebnega sodišča združenega dela,
12.	o vseh drugih sporih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih na področju telesne kulture, če je po zakonu za spor pristojno sodišče združenega dela.
6.	člen
Sodišče sestavljajo predsednik sodišča in 14 sodnikov.
Pred nastopom sodniške dolžnosti dajo predsednik sodišča in sodniki slovesno izjavo pred predsednikom skupščine Telesnokulturne skupnosti Slovenije.
7.	člen
Predsednika sodišča in sodnike volijo skupščine udeleženk tega sporazuma na podlagi skupne kandidatne liste. Ce kandidat ni izvoljen v skupščinah vseh udeleženk, se za to sodniško mesto ponovi kandidacijski postopek in opravijo nove volitve.
Predsednik sodišča ali sodnik je razrešen, če ga razreši skupščina le ene udeleženke.
8.	člen
Kandidacijski postopek za izvolitev predsednika sodišča in sodnikov se izvede v vseh skupščinah telesnokulturnih skupnosti.
Skupščine iz prejšnjega odstavka evidentirajo možne kandidate nato pa po svojih delegatih v skupščini Telesnokulturne skupnosti Slovenije določijo skupno kandidatno listo.
V skupni kandidatni listi mora biti toliko kandidatov, kolikor je prostih sodniških mest.
Skupna kandidatna lista mora biti sestavljena tako, da bo iz vrst kandidatov, evidentiranih v občinskih telesnokulturnih skupnostih, po en sodnik iz območja naslednjih občin: 1
1.	Brežice, Krško, Sevnica
2.	Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje, Titovo Velenje, Žalec
3.	Izola, Koper, Piran, Sežana
4.	Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič
5.	Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana šiška, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik
6.	Ribnica, Kočevje, Grosuplje, Domžale, Kamnik
7.	Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje
8.	Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje
9.	Vrhnika, Cerknica, Logatec, Postojna, Ilirska Bistrica
10.	Lenart, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica
11.	Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec
12.	Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava
13.	Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija, Tolmin
14.	Maribor-Pobrežje, Maribor-Pesnica, Maribor-Tezno, Maribor-Ruše, Maribor-Rotovž, Maribor-Tabor
,v 9. člen
Predsednik sodišča predstavlja in zastopa sodišče, organizira delo sodišča ter skrbi za pravilno in tekoče poslovanje sodišča v skladu s predpisi, s samoupravnimi splošnimi akti in s tem samoupravnim sporazumom.	'
Predsednik sodišča določa sestavo senatov v skladu z zakonom in po načelih, ki jih določi zbor sodnikov.
Če je predsednik sodišča odsoten ali zadržan, ga nadomešča sodnik, ki ga določi predsednik.
10., člen
Sodišče opravi narok v kraju, ki je najbolj primeren glede na gospodarnost in smotrnost postopka.
11.	člen
Sodniki imajo pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka in stroškov v zvezi z delom v sodišču ter pravico do nagrade za opravljeno delo, ki jo določa splošni akt Telesnokulturne skupnosti Slovenije.
12.	člen
Strokovna in administrativnotehnična dela za sodišče opravlja strokovna služba Telesnokulturne skupnosti Slovenije v okviru svojih delovnih nalog.
Strokovna služba je dolžna omogočiti pogoje za nemoteno delo sodišča in se pri tem ravnati po napotkih predsednika sodišča.
13.	člen
Povračila in nagrade sodnikom, sredstva za osebne dohodke in druge izdatke v zvezi z delom sodišča izplačuje Telesnokulturna skupnost Slovenije.
14.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko predlog sporazuma, M ga na podlagi prejšnje obravnave osnutka v telesnokulturnih skupnostih občin določi skupščina Telesnokulturne skupnosti Slovenije, sprejmejo skupščine vsaj desetih telesnokulturnih skupnosti v SR Sloveniji.	^
15.	člen
K Sklenjenemu sporazumu lahko kadar koli pristopi vsaka telesnokulturna skupnost občin v SR Sloveniji.
16.	člen
Ta sporazum se po sklenitvi objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
ORGAN! IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1385.	St 111-63/83-9
Na podlagi 5., 6., 30. in 31. člena in prvega odstavka 33. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) in odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 21/77) ter odloka o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS. št. 4/79 in 13/81) so Skupščine občine Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija. Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi v OSsU d6 38. septimbta 1983 Soglasno sprejele
SKLEP
Za sodnika Sodišča Združenega dela v Ljubljani, ki je v delovnem razmerju pri tem sodišču se ižVoli Tjaša dr. Strobl-Krdgelj.
St. 111-1/83-11
Domžale, dne 23. junija 1983.
Predsednik Skupščine Občine Domžale
Karel Kušar L r.
St. 111-7/82
Grosuplje, dne 24. junija 1983.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak L r.
St. 111-2/83
Hrastnik, dne 81. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Hrastnik
Franjo Krsnik, inž. 1. r.
St. 111-6/82
Kamnik, dne 23. junija 1983.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
m*g. Ivan Justinek 1. r.
St. 74-1/81-1/2
Kočevje, dne 27. junija 1983.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Ječe Novak 1. r.
Št. 06-1/66-2
Litija, dne 30. junija 1983.
Predsednik ŠkepSčine občine Litija
Branko Pintar L r.
Ljubljana dne 21. jtmijii 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Emil Šuštar 1 r.
Št. 110-2/83
Ljubljana, dne 22. junija 1983.
Predsednik Skupščirie občine Ljubljana Center
Albih Vengust 1. r.
Št. 010-1/83-01
Ljubljana, dne 29. junija 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
St. 6-111-014/83
Ljubljana, dne 27. junija 1983.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana ŠiškS
Aitka Tominšek 1. r.
St. 021-38 83
Ljubljana, dne 13. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks klaMšek 1. r.
št. ili-15/88
Logatec, dne 28. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
St. 111-6-83-01
Ribnica, dne 22. junija 1983.
Predsednik Skupščine občine Ribnica
Stanko Rus 1. r.
Št. 7-1/8S-ŠO
Trbovlje, dne 28. junija 1988.
Predsednik Skupščine občine Trbovlje
Henrik Pušnik 1. r.
St. 2/3-111-01/81-03 Vrhnika, dne 23. junija 1933.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
Št. 021-3/76-1
Zagorje, dne 23. junija 1983.	x
Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Sayi Franc Kovač L r.
LJUBLJANI!
1386.	. .
Na podlagi 136. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in 63. in 89 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na
17.	seji zbora združenega dela, dne 6. oktobra 1933 in na 17. seji zbora občin, dne 6. oktobra 1983 sprejela
SKLEP
o soglasju k združitvi Srednje šole tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana in Strokovno izobraževalnega centra za voznike motornih vozil Ljubljana
Ježica
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k združitvi Srednje šole tehničnih strok in osebnih stori-' tev Ljubljana, Titova 78 in Strokovno izobraževalnega centra za voznike motornih vozil Ljubljana Ježica, na Produ 2 v enovito vzgpjnoizobraževalno organizacijo Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana p o. Ljubljana, Titova 78, ki' bo izvajala dejavnost obeh dosedanjih vzgojnoizobražcvelnih organizacij.
2.	člen
Ta sklep sc objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-8-83
Ljubljana, dne 5 oktobra 1983.
Predsednica Skupščine mesta
Ljubljane Tina Tomlje 1. r.
1387.
Na podlagi 37., 33. in 39. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in na podlagi odloka o določitvi najvišje ravni cen (Uradni list SFRJ. št. 4/83) je delavski svet temeljne organizacije Mestni vodovod Ljubljana na 10. redni seji v razširjeni sestavi, z ločenim glasovanjem delegatov uporabnikov in delegatov Izvajalcev dne 8 septembra 1983 sprejel. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pa na 73. seji dne 20. oktobra 1983 z odločbo številka 1014/1-83 potrdil
SKLEP
o ceni vode iz omrežja, ki ga opravlja teme'-v - organizacija mestni vodovod Ljubljana 1
1.	člen
Delegati delavskega sveta TOZD Mestni vodovod so v sestavi uporabnikov m izvajalcev sprejeli sklep, da znaša cena m3 načrpane vode 11 din.
2.	člen
TOZD Mestni vodovod prične zaračunavati dobavljeno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po vodomeru oziroma pri pavšalnem obračunu od dneva uveljavitve tega sklepa.
3.	člen
V ceno iz 1. člena tega sklepa sta vključena:
—	prispevek ob ceni za sanacijo vodonosnih območij v višini 0,50 din/m3,
—	del prispevka ob ceni za plačilo anuitet za razširjeno reprodukcijo o višini 0,77 din/m3, ki odpade na TOZD Mestni vodovod Ljubljana.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 21. oktobra 1983.
Predsednik DS
TOZD, Mestni vodovod
Vinko Lužar 1. r.
1388.
Na podlagi 37., 38. in 39. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8'82) in na podlagi odloka o dolbčitvi najvišje ravni cen (Uradni list SFRJ, št. 4-83) je delavski svet temeljne organizacije Kanalizacije Ljubljana na 10. redni seji v razširjeni sestavi z ločenim glasovanjem delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev dne 8. septembra 1983 sprejel, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pa na svoji 73. seji dne 20. oktobra 1983 z odločbo št. 1014/1-83 potrdil
SKLEP
o ceni za odvedeno vodo po kanalizacijskem omrežju, ki ga opravlja temeljna Organizacija kanalizacija Ljubljana
1.	člen
Delegati delavskega sveta TOZD Kanalizacija v sestavi uporabnikov to izvajalcev so sprejeli sklep, da znaša cena za odvedeno vodo po kanalizacijskem omrežju 7,20 din/m5.
2.	člen
TOZD Kanalizacija Ljubljana prične zaračunavati odvedeno vodo po 1. členu tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po vodomeru za pitno vodo TOZD Mestni vodovod Ljubljana, Vodovod Kranj (za ljubljansko področje); pri uporabnikih vode iz lokalnih vodovodov Horjul, Dobrova, Polhov gradeč to Sostro ter pri' pavšalnih obračunih (pogodbeni odjem) pa od dneva ko začne veljati ta sklep.
3.	člen
V ceno iz 1. člena tega sklepa sta vključena:
—	prispevek ob ceni za sanacijo vodonosnih območij v višini 0,50 din/m’
—	del prispevka ob ceni za plačilo anuitet za razširjeno reprodukcijo v višini 0.77 dinhn3, ki odpade na TOZD Kanalizacija Ljubljana.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 21. oktobra 1983.
Predsednik DS TOZD Kanalizacija Ljubljana
Andrej Lampe 1. r.
1389.
Na podlagi 7. člena pravilnika o postopku oblikovanja in določanja cen storitev ter merilih in elementih za oblikovanje cen storitev TOZD Mestni potniški promet, je mešani delavski svet TOZD Mestni
potniški promet na 24. redni seji dne 20. oktobra 1983 sprejel'
SKLEP
o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic
I	. '
Delavski svet INTEGRAL, DO »LPP« Ljubljanski potniški promet, TOZD Mestni - potniški promet določa cene za prevoz potnikov, prtljage in psov v jasnem mestnem potniškem prometu z ločeno ceno za enostavno reprodukcijo ter ločeno ceno za razširjeno-reprodukcijo in sicer:
	Del cene za razširjeno reprodukcijo	Del cene za enostavno reprodukcijo	Cena skupaj
a)	priložnostna voznina, plačljiva z gotovino v vozilu b)	cena žetona za eno vožnjo (žeton kupljen v pred-	15,00	3,00	18,00
prodaji) c) priložnostna voznina s 50% popusta, plačljiva z	14,50	2,50	17,00
gotovino v vozilu	7,50	1,50	9,00
č) prevoz prtljage, plačljiv z gotovino	15.00	3,00	18,00
ali z žetonom	14,50	2,50	17,00
d) prevoz psa, plačljiv z gotovino	15,00	3,00	18,00
ali z žetonom	14.50	2,50	17,00
e)	dijaška mesečna vozovnica za vse proge f)	mesečna vozovnica za vse proge za starejše občane (ženske nad 60 let, moški nad 65 let starosti) in	222,00		222,00
upokojeni invalidi dela	360,00		360,00
g) delavska mesečna vozovnica za eno progo	520,00	80,00	600,00
h) delavska mesečna vozovnica za dve progi	565,00	85,00	650,00
i) delavska mesečna vozovnica za vse proge	592,00	88,00	680,00
j) prenosna mesečna vozovnica za vse proge	1.253,00	187,00	1.440,00
k) letna prenosna vozovnica za vse proge	10.917,00	1.683,00	12.600,00
II	— mirnodobskim 60 % invalidnosti.	vojaškim invalidom	od 20 do
Proste vozovnice in vozovnice s popustom daje		III	
TOZD Mestni potniški promet naslednjim občanom: a) brezplačen prevoz	V nočnem času st Nočni čas velja:	) cene prevoza višje	za 100 */*.
—	narodnim herojem
—	nosilcem partizanske spomenice 1941
—	španskim borcem
—	vojnim vojaškim invalidom nad 60 Vo invalidnosti
—	civilnim invalidom vojne nad 60 Ve invalidnosti
—	mirnodobskim vojaškim invalidom nad 60 Ve
—	ob delavnikih od 00.00 do 04.00 ure
—	ob nedeljah in praznikih od 00.00 do 05.00 ure Cene v nočnem času pričnejo veljati z odhodi avtobusov s končnih postaj mestnega potniškega prometa.
Občani, ki imajo brezplačen prevoz iz ILa) točke tega sklepa, imajo brezplačen prevoz tudi v nočnem času.
invalidnosti
—	borcem za severno mejo (Maistrovim borcem)
—	slovenskim vojnim dobrovoljcem 1912—1918 (solunskim borcem)
—	slepim s spremljevalcem
—	duševnp nezadostno razvitim osebam s spremljevalcem
—	otrokom do 4. leta starosti
Občani z mesečnimi vozovnicami iz I/f), g), h), i), j) in k) točk tega sklepa, doplačajo v nočnem času še voznino iz La) ali b) točke tega sklepa.
IV
Kriteriji za izdajo in veljavnost mesečnih voeov-
nic:
b) vozovnico s 50 V« popusta
—	otrokom od 4. do 10. leta starosti
—	vojnim vojaškim invalidom od 20 do 60 V« invalidnosti
—	civilnim invalidom vojne od 20 do 60*/* invalidnosti
1.	enotna dijaška mesečna vozovnica za vse proge — pravico do dijaške mesečne vozovnice imajo redni dijaki osnovnih šol, srednjih in strokovnih šol v Ljubljani do 20. leta starosti ter redni študentje fakultet, višjih in visokih šol v Ljubljani do 25. leta starosti
—	navedeni dijaki in študentje lahko pridobijo dijaško mesečno vozovnico na podlagi potrdila o šolanju
—	število voženj je neomejeno
—	mesečna vozovnica ni prenosljiva
—	za izgubljeno ali uničeno vozovnico v šolskem letu prejme dijak ali študent na podlagi uradnega preklica le en dvojnik
—	vozovnica v šolskem letu ne velja v nočnem času med 00.00 in 05.00 uro
—	vozovnica ne velja v mesecih juliju in avgustu
—	izredni slušatelji delavskih univerz, tečajev, večernih šol in osebe v rednem delovnem razmerju nimajo pravice do dijaških vozovnic;
2.	delavska mesečna vozovnica
—	pravico do katerekoli kategorije delavske mesečne vozovnice in poljubne izbire prog imajo vsi zaposleni in nezaposleni občani na podlagi osebne izkaznice
—	število voženj je neomejeno
—	mesečna vozovnica ni prenosljiva;
3.	mesečna vozovnica za vse proge za starejše občane in upokojene invalide dela
—	pravico do mesečne vozovnice za starejše občane imajo ženske nad 60 let in moški nad 65 let starosti, ki pridobijo mesečno vozovnico na podlagi oseb ne izkaznice, upokojeni invalidi dela pa na podlag; uradnega potrdila Skupnosti pokojninsko-invalidske-ga zavarovanja o invalidski upokojitvi in osebne izkaznice
število voženj je neomejeno
—i-;vozovnica ni prenosljiva.
V
Vse mesečne vozovnice, opremljene z ustrezno nalepko tekočega meseca, veljajo od 1. dne v tekočem mesecu do vključno 5. dne v naslednjem mesecu.
VI
Do sedaj veljavni zeleni žetoni, kupljeni po 13,50 din, ostanejo v veljavi šest mesecev od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS z doplačilom razlike med ceno žetona, kupljenega po stari ceni in ceno žetona, kupljenega po novi ceni.
VII
- Mesečno vozovnico odvzame TOZD Mestni potniški promet v naslednjih primerih zlorabe:
—	če jo uporablja oseba, Id ni lastnik mesečne vozovnice
—	če mesečna vozovnica ni opremljena z nalepko tekočega meseca
—	če sta mesečna vozovnica in nalepka ponarejeni
—	če lastnik mesečne ali druge vozovnice ne upo-šte\'a navodil,' napisanih na vozovnici.
Ob prevzemu odvzete mesečne vozovnice zaračuna TOZD Mestni potniški promet 120 din manipulativnih stroškov.
Za izgubljeno ali uničeno mesečno vozovnico TOZD Mestni potniški promet ne vrne odškodnine.
VIII
Sklep e novih cenah je potrdil Svet Skupnosti za cene mesta Ljubljane na svoji 31. redni seji dne 13. 10. 1983.
IX
Ta sklep začne veljati 1. 11. 1983 in .se objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko prične veljati ta sklep, preneha veljati sklep o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 15-731/83 z dne 30. IV. 1983.
Predsednik delavskega sveta TOZD Mestni potniški promet Ivan Fotivec 1. r.
1390.
Na podlagi 15 člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu in 28. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, za obdobje 1981—1985 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana sprejela dne 21. januarja 1983 na svoji 4. redni seji in dne 19. septembra 1983 na svoji 7. redni seji naslednji
S K l. E P
1	28 člen samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, štpvilka 7-376/81) se dopolni tako, da se prvemu stavku doda naslednje besedilo: »in smernice za projektiranje in gradnjo stanovanj.«
2	Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Samoupravne
stanovanjske skupnosti Ljubljana Janez Čebulj 1. r.
1391.
Na podlagi 15. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu in 28. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, za obdobje 1981—1985 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana sprejela dne 21. januarja 1983 na svoji 4, redni seji in dne 19. septembra 1983 na svoji 7. redni seji naslednji
SKLEP
1.	Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti L j ubij aha sprejema smernice za projektiranje in gradnjo stanovanjskih objektov v družbeno usmerjeni gradnji na območju ljubljanskih občin.
2.	Smernice za projektiranje iti gradnjo stanovanj so na voljo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana, Kersnikova 6/VI.
3.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Janez Čebulj 1. r.
AJDOVŠČINA
1392.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) je skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Ajdovščina na svoji seji dne 10. oktobra 1983 sprejela
SKLEP
o vplačilu razlike med obračunano in vplačano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinski raziskovalni skupnosti Ajdovščina za obdobje januar-september 1983
1
Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki vplačajo ob vplačilu mesečne akontactie prispevka za raziskovalno dejavnost v občini Ajdovščina, tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar-september 1983 in obračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljen s periodičnim obračunom za isto obdobje.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
St. 4-43/83
Ajdovščina, dne 17. oktobra 1983.
Predsednica skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Ajdovščina
Anamarija Turk 1. r.
1393.
BREŽICE
Na podlagi 184. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS št. 14/78) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice, na svoji 33. seji, dne 19. oktobra 1983, sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP 1
Ugotavlja se, da je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice od 5765 udeležencev sprejelo 4608 udeležencev podpisnikov, kar je več kot 2/3 udeležencev in da je samoupravni sporazum veljaven.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1983 dalje, z izplačilom OD za mesec oktober 1983.
St. 30-1/83-7
Brežice, dne 21. oktobra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta '■	1	Skupščine občine
Brežice
Jože Avšič 1. r.
CELJE
1394.
Skupščina občine Celje je na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 20. septembra 1983 na podlagi četrte alinee 118. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 6/82) dala-
OBVEZNO RAZLAGO
2., 3., 4. in 9. člena odloka o uvedbi samoprispevka v občini Celje
I
V	2. členu odloka o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 25-1275/82) je določen program objektov, ki bodo sofinancirani iz samoprispevka. Za posamezne objekte je predviden čas začetka gradnje, lokacija, predračunska vrednost, višina sredstev iz samoprispevka in višina drugih sredstev.
To določbo je treba razumeti tako, da so navedbe o času začetka gradnje, lokaciji, predračunski vrednosti, višini sredstev iz samoprispevka in višini drugih sredstev le orientacijske in jih je glede na dejansko stanje mogoče spreminjati, zato da bi bil lahko program v celoti realiziran.
II
V	3. členu je določena skupna investicijska vrednost objektov iz programa, naveden je znesek, ki naj bi bil zbran s samoprispevkom in znesek, ki naj bi ga prispevale samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti, vse po cenah iz meseca septembra 1981.'
To določbo je treba razumeti tako, da se bodo navedene vrednosti povečevale glede na zvišanje stro-/ škov gradnje in osebnih dohodkov.
III
V	drugem odstavku 4. člena je določeno, da če bomo s samoprispevkom zbrali več sredstev kot je predvideno, bomo višek razdelili samoupravnim interesnim skupnostim in krajevnim skupnostim za investicije v takem razmerju, kot je določeno za predvidena sredstva.
To določbo je treba razumeti tako, da morebitni . višek ugotovimo in razdelimo šele potem, ko bodo
zagotovljena sredstva za dokončanje vseh objektov iz programa.
IV
V drugem odstavku 9. člena je dpločeno, da . za zbiranje sredstev samoprispevka in nakazovanje tega samoupravnim interesnim skupnostim iti krajevnim skupnostim ter za uresničevanje programa skrbi odbor, ki ga sestavljajo predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti y katerih področje sodijo objekti, ki jfti gradimo s sredstvi samoprispevka ter predstavniki občinskih družbenopolitičnih . organizacij, občinske skupščine in izvršnega sveta občinske skupščine.
Določbo, da za uresničevanje programa skrbi odbor, je treba razumeti tako, da lahko odbor v soglasju s samoupravno interesno skupnostjo oziroma krajevno skupnostjo na katero področje oziroma območje sodi objekt, spremeni čas začetka izgradnje objekta, lokacijo, predračunsko vrednost ih višino sredstev iz samoprispevka, če je to glede na dejansko stanje potrebno za realizacijo programa.
St. 014-1/82
Celje, dne 20. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
CERKNICA
1395.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je. na predlog komiteja za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo na podlagi 11. in .13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS,.št. 16/67 in 27/72) na seji dne 27. septembra 1933 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za poslovni center Rakek
1.	člen
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za poslovni center Rakek, ki ga jč izdelal Zavod za urejanje prostora Cerknica pod št. 82/IX-13 v mesecu avgustu 1983.
2.	člen
Javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta za poslovni center Rakek bo v prostorih komiteja za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Cerknica in v prostorih Krajevne skupnosti Rakek vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
3.	člen
V času razgrnitve lahko poda v osnutku zazidalnega načrta svoje pripombe in predloge vsak občan, delovne in druge organizacije, ustanove ter skupnosti. Pripombe se sprejema v roku 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS na kraju javne razgrnitve dokumenta.
Št. 350-5/82
Cerknica, dne 27. septembra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r.
GROSUPLJE
1396.
Na podlagi prvega odstavka 39. člena in prvega odstavka 43 člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Skupščina občine* Grosuplje na zasedanju zbora združenega1 dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1983' sprejela
ODLOK
o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje
1.	člen
Zs delno kritje stroškov sanacije nastale škode kot posledica elementarnih nezgod — nalivov, poplav, toče, ki je v mesecu juliju 1983 poškodovala ceste in most na Temenici ter posevke kooperantom Kme-. tij$ke zadruge Stična, se uporabi 1,500.000 din rezervnega sklada.
2.	člen
Sredstva rezervnega sklada iz 1 člena tega odloka se uporabijo za navedene namene brez obveznosti vrnitve tčr se dodelijo za delno kritje nastale škode naslednjim upravičencem:
din
— Komunalni skupnosti občine Grosuplje — enoti za cestno dejavnost za delno sanacijo cest in mostov	1.306.000
— Kmetijski zadrugi Stična za delno sanacijo škode po toči kooperantom Kmetijske zadruge Stična	206.666
3.	člen
Ta odlok začne veljali naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-34/82
Grosuplje, dne 5. oktobra 1983.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
1397.
Na podlag; drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljat)]u in usmerjanju sredstev za intervencije v projzvocinji .hrane v; obdobju 1982— 1985..(U.radru list sftS, št. 3/82 in 26/83) in 191. člena statuta občine
Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82), je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela dne 21. septembra 1983
ODLOK
o spremembah odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
V	2. členu odlika o, zagotavljanju in'usmerjanjli sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 12/82) se besedilo »posebni davek« nadomesti z besedo »prispevek«.
2.	člen
V	3. členu odloka se besedilo »usmerjajo v samoupravno interesno, skupnost« nadomesti z besedilom »zbirajo pri samoupravni interesni skupnosti«.
3.	člen
5.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi :t
»Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 2. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 2 člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je- z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti«.'
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 402-8/82
Grosuplje, dne 5. oktobra 1983.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
1398.
Na podlagi 51 člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ih na podlagi 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1983 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane za opravljanje nekaterih nalog inšpekcijskega nadzora na območju občine Grosuplje
1. člen
Skupščina občine Grosuplje pooblašča MUIS (v nadaljnjem besedilu: uprava), da opravlja naloge inšpekcijskega nadzora iz občinske pristojnosti na območju občine na naslednjih področjih:
1.	gozdarska inšpekcija
2.	elektroenergetska inšpekcija
3.	vodnogospodarska inšpekcija
4.	cestno-prometna inšpekcija
5.	inšpekcija za javne ceste
6.	lovska inšpekcija
7.	inšpekcija parnih kotlov
Pri izvajanju pooblastila iz prvega odstavka tega člena mora uprava zagotavljati učinkovito, pravočasno in strokovno izvrševanje inšpekcijskega nadzora.
-	2. člen
Za opravljanje nalog iz prejšnjega člena je uprava odgovorna Skupščini občine Grosuplje.
3.	člen
Uprava bo opravljala inšpekcijski nadzor v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi in po sprejetem letnem programu dela, pri tem pa bo skrbela tudi za izvajanje sprejete politike, sklepov, smernic in priporočil Skupščine občine Grosuplje.
4.	člen
Uprava izdela vsako leto najkasneje do 1. decembra letni program dela, v katerem navede vse naloge, ki jih bo opravila na območju občine Grosuplje in to po posameznih področjih.
5 člen
Uprava mora najmanj enkrat letno poročati Skupščini občine Grosuplje oziroma njenemu izvršnemu svetu o stanju in pojavih, ki jih je ugotovila pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva in o svojih ukrepih ter predlagati ukrepe, ki naj jih v zvezi z ugotovljenim stanjem sprejemata Skupščina ‘občine Grosuplje oziroma izvršni svet.
6.	člen
Skupščina občine Grosuplje zagotavlja upravi sredstva za opravljanje inšpekcijskih nalog iz 1. člena na podlagi predračuna, ki ga v skladu s programom dela iz prejšnjega člena pripravi uprava.
V	okviru sredstev iz prejšnjega odstavka zagotavlja Skupščina občine Grosuplje sredstva za materialne stroške, sredstva opreme, sredstva za posebne namene in sredstva za 'dohodek delovne skupnosti.
7.	člen
V	sporazumu med Izvršnim svetorp Skupščine občine Grosuplje in upravo se podrobneje uredijo vprašanja zagotavljanja sredstev iz prejšnjega člena, druga vprašanja v zvezi z opravljanjem .inšpekcijskega nadzora na območju občine Grosuplje ter pogoji za prenehanje opravljanja nalog iz 1. člena na območju občine Grosuplje.
K sporazumu iz prejšnjega člena da soglasje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 031-1/83
Grosuplje, dne 5. oktobra 1983.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak L r.
1399.	>
Na podlagi 20. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82), je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1983 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Občinske skupnosti za ceste za območje občine Grosuplje
I	'
Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in delovanju Občinske skupnosti za ceste za območje občine Grosuplje ih k statutu Občinske skupnosti za ceste za območje občine Grosuplje, sprejetima na ustanovni skupščini te skupnosti z dne 25. novembra 1982.
II
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-1/81
Grosuplje, dne 5. oktobra 1983.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak L r.
1400.
Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) ter 32 in 38. člena statuta krajevne skupnosti Krka je skupščina krajevne skupnosti Kirka dne 30. septembra 1983 sprejela
SKLEP
e razpisa referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Krka 1
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju v krajevni skupnosti Krka, ki obsega naselja: Krka, Ravni dol, Gradiček, Trebnja gorica, Znojile, Krška vas, Podbukovje, Laze nad Krko, Velike Lese, Male Lese, Gabrovčec, za rekonstrukcijo cest v krajevni skupnosti Krka in gradnjo doma za kulturo, telesno kulturo ter rekreacijo.
2.	člen
Rekonstrukcij a cest, gradnja doma za kulturo, telesno kulturo ter rekreacijo bo potekala v skladu s sprejetim programom.
3.	člen
Referendum bo v nedljo, dne 30. 10. 1983 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 11. 1983 do 31. 10. 1988.
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Krka, občani, ki imajo nepremičnine v KS Krka, čeprav nimajo stalnega bivališča na tem območju KS in občani, ki niso stari 18 let, če so v rednem delovnem razmerju, in so vsi vpisani v splošni volilni imenik.
6.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani:
A — ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti in sicer:
1. delovni ljudje iz osebnih dohodkov zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov oziroma nadomestil OD ter plačil po pogodbah o delu, stopnji 2 %>,
2 upokojenci po stopnji 1 %>,
3. delovni ljudje in občani — zavezanci davka od OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka gozdnihiin negozdnih površin, po stopnji 5 o/o,
4 delovni “judje — zavezanci davka iz OD iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic:
a) zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem do-
hodku — od dohodka	zmanjšanega	za davke in pri-
spevke — po stopnji	2 %>,	
b) zavezanci, ki sc	> obdavčeni v	pavšalnem letnem
znesku od odmerjenega davka, po		stopnji 5“/»;
B — občani, ki	imajo nepremičnine v krajev-	
ni skupnosti Krka čeprav nimajo lišča na tem območju KS.		stalnega prebiva-
	din	
v letu 1983	1.000	
v letu 1984	4.600	r
v letu 1985	5.290	
v letu 1986	6.083	
v letu 1987	6.996	
v letu 1988	5.023	
	7. člen	
Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma praksi.
Plačila samoprispevka so oproščeni tudi: delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presegajo 60 odstotkov povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na
delavca zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, oziroma ne presegajo mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji.
8.	člen
Na podlagi v prejšnjih členih določenih osnov in stopenj bo predvideno zbrano v petih ietih 11,000.000 din sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 1. člena tega sklepa.
9.	člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja komisija za realizacijo in izvedbo samoprispevka, ki o zbranih in porabljenih sredstvih letno poroča . skupščini krajevne skupnosti.
Sredstva samoprispevka se zbirajo na žiro račun krajevne skupnosti št. 50130-780-17265.
10.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka iz 6.b člena plačajo znesek v dveh letnih obrokih in sicer prvi obrok do 15. 6. tekočega leta in drugi obrok do 15. 12. tekočega leta.
11	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samopn-. spevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke plačila zavezancev iz 10. člena pa komisija za realizacijo in izvedbe samoprispevka.
12	člen
Referendum vodi volilna komisija v krajevni skupnosti, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti.
13.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
krajevna skupnost Krka glasovnica
za referendum, dne 30. 10. 1983 o uvedbi samoprispevka v denarju za obdobje od 1. 11. 1983 do 31 10 1938 za območje krajevne skupnosti Krka za gradnjo doma in rekonstrukcijo cest v krajevni skupnosti.
glasujem
ZA	PROTI
Glasujete tako, da obkrožite besedo ZA, če se strinjate z uvedbo samoprispevka oziroma obkrožite besedo PROTI, če se ne strinjate z uvedbo samoprispevka.
14.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Krka.
15.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način.
Krka, dne 30. septembra 1983.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Krka
Vinko Šuštaršič 1. r.
IDRIJA
1401.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine Idrija na seji dne 6. oktobra 1983 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za območje »Plužnje—Sigade« v Cerknem
I
Točka II. sklepa o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za območje »Plužnje—Sigade« v Cerknem (Uradni List SRS, št. 21/83) se spremeni tako, da se glasi: »Elaborat o odmiku, ki ga ije izdelal RPC TOZD Atelje za projektiranje Idrija pod št. - 59/83-2/ /300-CK, je stalno na vpogled na oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Idrija in v prostorih krajevne skupnosti Cerkno.
II
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/79
Idrija, dne 6. oktobra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Vojko Božič, dipl. soc. 1. r.
KOČEVJE
1402.
Na podlagi 108. in 134. člena zakona o Varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) in 226. člena statuta občine Kočevje je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na seji dne 4. oktobra 1983 sprejel
ODREDBO
o dopolnitvi odredbe o višini stroškov vozniškega izpita in o višini stroškov za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov
1. člen
Odredba o višini stroškov vozniškega izpita in o višini stroškov za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, ki jo je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na seji dne 10. maja 1983 (Uradni Ust SRS, št. 17'83) se dopolni, in sicer:
v 2. členu odredbe se odstavek a) pod točko 1. in
7.	dopolni, tako da se glasi:
»1. za motorna kolesa s prikolico	d1”
ali brez nje:
— v delavnici na sedežu OZD, pooblaščene za tehnične preglede
URAJDNI UST SRS
St. 34 — 28. X. 1983
—=	na terenu	120
7. za traktorske priklopnike:
—	v delavnici na seuezu UZD, pooblaščene za	tehnične preglede	110
—	na terenu	108«
2.	člen
Ta dopolnitev odredbe začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/83-3/3
Kočevje, dne 4. oktobra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje
1403.
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 20, člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih uružbenoeKonumskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81), 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje, ter 103. . člena kolektivne pogodbe o de-' lovnih razmerjih med delavci m samosLOjmmi obrtniki (Uradni list SRS, št. 16/81), je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na 8. seji, dne 6. septembra 1983 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj samos, t.inim obrtnikom in delavcem pri sa-tnostojn.n obrtnikih v občini Kočevje
i.	splošne določbe
1	člen
S tem pravilnikom opredeljuje Samoupravna -'"a-novanjska skupnost občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) pogoje In merila za dodeljevanje družbenih stanovanj pri stanovanj sk. skupnosti za samostojne obrtnike in delavce pri njih in sicer:
—	sklad stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost za zgoraj navedene delavce ter vire financiranja za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj za te delavce;
—	splošne in posebne pogoje, Id jih morajo izpolnjevati upravičenci za dodelitev stanovanja;
—	oblikovanje prednostnega vrstnega reda;
—	lastno udeležbo ob pridobitvi stanovanja;
—	stanovanjske standarde;
—	merila za sestavo prednostnega vrstnega reda.
II.	SKLAD STANOVANJ, S KATERIMI RAZPOLAGA STANOVANJSKA SKUPNOST TER VIRE FINANCIRANJA ZA GRADNJO OZIROMA NAKUP DRUŽBENIH STANOVANJ ZA SAMOSTOJNE OBRTNIKE IN DELAVCE PRI NJIH
2.	člen
Stanovanjska skupnost razpolaga za samostojne obrtnike In delavce pri njih z enim stanovanjem
Stran 2057
vsakih 18 mesecev od stanovanj v družbeni lastnini, katere je v razpolaganje prenesla občinska sKupščina Kočevje.
Stanovanjska skupnost razpolaga za delavce iz prvega odstavka tega člena tudi s stanovanji, Kupljenimi ali zgrajenimi s stanovanjskimi sredstvi, združeni pri stanovanjski skupnosti od delavcev iz prvega odstavka tega člena.
III.	SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV.
STANOVANJ
3.	člen
Samostojni obrtniki in delavci pri samostojnih obrtnikih morajo Izpolnjevati naslednje splošne pogoje za dodelitev družbenega stanovanja:
—	da redno plačuje stanovanjski prispevek stanovanjski skupnosti;
—	da upravičenec za stanovanje oziroma kdo od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice na ustreznem stanovanju ali lastnik vseljivega stanovanja, ki je v kraju, od koder se vsakodnevno ne bi mogei voziti na delo;
—	da upravičenec za stanovanje stalno biva na območju u.uume Kočevje;
—	da upravičenec oziroma njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
—	da upravičenec nima možnosti rešitve sta-nov ulmskega problema pn starših ali otroc.h.
Za neustrezno stanovanje po 4. aiinei tega člena pravilnika se šteje:
—	vlažno siuiiovanje in sicer: kletno, podpritllč-no in mzkopritlično,
—	ne.zolirano podstrešno stanovanje mešane gradnje (zidano in leseno),
—	stanovanje brez stranišč ali s souporabo stranišč,
—	stanovanje brez vodovodne napeljave,
—	stanovanje, ki ima stanovanjsko površino nad 10 m2 manjšo od stanovanjskega standarda iz 30. člena pravilnika,
—	stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let in starši uporabljati isti spalni prostor,
—	družinsko stanovanje brez kuhinje,
—	stanovanje v višjem nadstropju, če gre za starejšega ali bolnega upravičenca ali invalida, ki mu je hoja po stopnicah otežkočena ali onemogočena.
4.	člen
Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev, do družbenih stanovanj, je mejni znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva, ki ne sme presegati pri:
—	delavcih z družino 50 »/o mesečnega povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SRS v letu pred natečajem;
—	samskih delavcih 65 %> mesečnega povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SRS v letu pred natečajem.
Pri dodelitvi stanovanja v družbeni lasti od katerih je v razpolaganje prenesla občinska skupščina Kočevje še posebne pogoje iz prvega odstavka tega člena ne upošteva.
IV.	OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA
REDA
5.	člen
Odbor za solidarnost objavi razpis za dodelitev družbenih stanovanj. Razpis se objavi na krajevno običajen način, ter pošlje Obrtnemu združenju Kočevje, ter posameznemu samostojnemu obrtniku in občinskemu sindikalnemu svetu Kočevje.
Razpis traja najmanj 30 dni od objave.
Iz razpisa mora biti razvidno:
—	kdo se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanja;
—	splošni in posebni pogoji za dodelitev družbenega stanovanja;
—	obvezna potrdila, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi;
—	rok, do katerega se zbirajo prošnje;
—	za katera stanovanja se razpisuje (lokacija);
—	način vložitve vloge za pridobitev stanovanja.
6.	člen
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico za družbeno najemno stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo na posebnem obrazcu, opremljeno z ustreznimi dokazili in upoštevajoč svoj status upravičenosti po tem pravilniku preko Obrtnega združenja Kočevje na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kočevje.
7.	člen
Odbor za solidarnost oblikuje osnutek vrstnega reda za dodelitev stanovanj upravičencem.
Osnutek prednostnega vrstnega reda se javno objavi ter pošlje upravičencem v razpravo. Javna razprava o osnutku prednostnega vrstnega reda traja 15 dni.
8.	člen
Po končani javni razpravi odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti na seji obravnava vse pripombe, prispele v odprtem roku za javno razpravo, zavzame do pripomb svoje stališče, ter oblikuje predlog prednostnega vrstnega reda za dodelitev družbenih stanovanj in ga posreduje v obravnavo in sprejem zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
Odbor za solidarnost seznani zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti tudi s podatki o prosilcih, katerih vloge je odbor za 'solidarnost zavrnil kot neutemeljene, ter o razlogih za zavrnitev njihovih vlog.
9.	člen
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko pred dokončnim šprejemom prednostnega vrstnega red*d na podlagi ustrezno dokumentiranega predloga, o katerem je zavzel poprejšnje stališče tudi odbor za solidarnost, teloči posameznega občana iz prednostnega vrstnega reda, če ne izpolnjuje pogojev po pravilniku, oziroma vključi posameznega občana v prednostni vrstni red, kolikor so izpolnjeni vsi pogoji po tem pravilniku.
10.	člen
Po potrditvi prednostnega vrstnega reda na zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti se le-ta objavi na enak način kot osnutek prednostnega vrstnega reda.
11.	člen
Odločbe o dodelitvi družbenih stanovanj izda vodja delovne skupnosti na podlagi veljavnega in objavljenega prednostnega vrstnega reda. Pred izdajo odločbe morajo biti izpolnjena tudi druga določila tega pravilnika.
V.	LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVI STANOVANJA
12.	člen
Pri uveljavljanju lastne udeležbe za . rešitev stanovanjskega vprašanja upravičencev se upošteva naslednje osnove in merila:
—	vrednost stanovanja
—	socialno ekonomski položaj upravičenca in njegove družine
—	zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine.
Za vrednost stanovanja se upošteva pri starejših stanovanjih knjižno revalorizacijsko vrednost ali končno prodajno ceno za nova stanovanja.
Plačila lastne udeležbe so oproščeni tisti upravičenci do stanovanja, ki se preselijo v manjše stanovanje, oziroma manj vredno stanovanje ter upravičenci, katerih skupni čisti osebni dohodek na družinskega člana ne ' presega , 20 °/o povprečnega čistega osebnega dohodka v SRS ali če se upravičencu dodeli stanovanje, katerega točkovna vrednost ne presega 150 točk po zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja v občini Kočevje. Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju po tem pravilniku tudi ni dolžan prispevati občan, kolikor izpolnjuje pogoje za oprostitev lastne udeležbe po 33. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81).
13.	člen
Glede na zdravstveno stanje upravičenda in njegove družine je upravičenec dolžan prispevati lastno udeležbo za 20 % nižjo od dejansko obračunane v naslednjih primerih:
—	če je upravičenec ali njegov družinski član invalid I., II. ali III. kategorije,
—	če je družinski član duševno prizadet,
—	če ima upravičenec ali njegov družinski član težjo neozdravljivo bolezen npr.: TBC, sladkorna...
14.	člen
Višina lastne udeležbe se uveljavi glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana gospodinjstva v letu pred vselitvijo v družbeno stanovanje.
V osnovo za izračun dohodka se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov. V posebnih primerih, zlasti, ko se ocenjuje, da družina živi v težkih razmerah se pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobi mnenje od pristojnega občinskega organa. Na njegov predlog pa je možna tudi popolna oprostitev lastne udeležbe v izredno težkih socialnih primerih (na primer: upravičenost do stalne družbene denarne pomoči, dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev).
15.	člen
Pred dodelitvijo odločbe za družbeno stanovanje in plačilom finančne soudeležbe stanovanjska skupnost in upravičenec skleneta ustrezno pogodbo o finančni soudeležbi v kateri se določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja, zlasti pa:
—	vračilo lastne udeležbe
—	obrestno mero
—	način vračanja posojila
Upravičenec do stanovanja vplača lastno udeležbo pred vselitvijo oziroma preselitvijo, vrne pa se po desetih letih -v! enkratnem znesku s 3 "/o obrestno mero.
Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člena izražen v odstotku na povprečni mesečni OD v SRS v preteklem letu
za družino z dvema in več člani
'/• udeležbe občana na nabavno vrednost stanovanja
za samske občane
V primerih iz prejšnjega odstavka se višina lastne udeležbe določi v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan ko nastopi pogoj vplačila lastne udeležbe.
Rok za kasnejše oziroma obročno plačilo lastne udeležbe po prejšnjem odstavku tega člena določi odbor za solidarnost, vendar ne more biti daljši od dveh let.
VI.	STANOVANJSKI STANDARD 19. člen
Stanovanjska skupnost upošteva na podlagi družbenega dogovora pri dodeljevanju družbenih stanovanj po tem pravilniku naslednje površinske standarde:
Štev. druž. članov Stanovanjske površina do m:
1	32
2	45
3	58
4	7U
nad	20	do do	'20 25	nad	35	do do	35 40	1
nad	25	do	30	nad	40	do	45	2
nad	30	do	35	nad	45	do	50	3
nad	35	do	40	nad	50	do	55	4
nad	40	do	45	nad	55	do	60	5
nad	45	do	50	nad	60	do	65	6
nad	50	do	55	nad	65	do	70	7
nad	55	do	60	nad	70	do	75	8
nad	60 ,	do	65	nad	75	do	80	9
nad	65	do	70	nad	80	do	85	10
nad	70	do	75	nad	85	do	90	11
nad	75	do	80	nad	90	do	95	12
nad	80	do	85	nad	95	do	100	13
nad	85	do	90	nad	100	do	105	14
nad	90	do	95	nad	105	do	no	16
nad	95	do	100	nad	110	do	115	18
nad	100			nad	115			20
16.	člen
Denarna sredstva lastne udeležbe za družbena stanovanja po tem pravilniku se vplačujejo na poseben račun stanovanjske skupnosti za sredstva solidarnosti s posebno analitično evidenco.
Višino lastne udeležbe izračuna strokovna služba stanovanjske skupnosti. Lastna udeležba se bo vračala iz združenih sredstev solidarnosti pri stanovanjski skupnosti.
17.	člen
Kolikor imetnik stanovanjske pravice prej zapusti družbeno stanovanje, se mu vložena sredstva vrnejo najkasneje v 6 mesecih po izpraznitvi stanovanja in predaji ključev.
Lastna udeležba se prenese kot soudeležba ob dodelitvi drugega stanovanja v občini Kočevje.
18.	člen
Upravičenci v težjem, gmotnem položaju in tiste mlade- družine, ki ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo lahko vplačajo lastno udeležbo tudi po vselitvi v stanovanje s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo, ter v ta namen dovolijo administrativno prepoved na osebni dohodek.
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina, lahko poveča največ do 15 m-2. Družbena stanovanja Domo dodeljevali znotraj teh normativov, razen v izjemnih primerih, ko razmere v družini narekujejo odstopanje od gornjih normativov (tri generacije v družini, bolezen, ki terja trajno nego in podobno). Navedena površina v tem členu se nanaša samo na bivalno površino in sicer: sobe, kabineti, kuhinja, shramba, kopalnica, WC, predsoba. V bivalno površino se ne štejejo, balkoni, odprte terase, lože, pokrite terase, kleti, drvarnice, garaže v hiši ipd.
20 člen
Stanovanjska skupnost lahko pri dodelitvi družbenega stanovanja upošteva tudi izjemne razmere v družini, ki terjajo odstopanje od površinskih standardov po tem pravilniku in sicer:
— tri generacije v družini,
—■ bolezen v družini, ki terja trajno nego druge osebe
VII MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA
21.	člen
Stanovanjska skupnost upošteva za sestavo prednostnega vrstnega reda naslednje osnove in merila:
1.	stanovanjske razmere prosilca in njegove družine.
2.	socialno stanje prosilčeve družine,
3.	skupna delovna doba upravičenca,
4.	zdravstveno stanje družinskih članov,
5.	doba čakanja na stanovanje,
6.	doba bivanja v občini Kočevje,
7 oddaljenost bivališča prosilca od delovnega mesta
8.	udeležba v NOV in internacija.
22.	člen
Osnove iz prejšnjega člena tega pravilnika ovrednoti stanovanjska skupnost z naslednjim številom točk: 1	točke
1. stanovanjske razmere prosilca in njegove družine:
a> upravičenec, ki nima stanovanja (stanuje v prostoru, ki po stanovanjskih predpisih ne
točke
spada pod stanovanjske prostore; od te definicije j6 izvzeto bivanje v samskih domovih in domovih ostarelih)	110
Pri upoštevanju tega kriterija se ne upoštevajo točke za utesnitev in za kvaliteto stanovanja.
b) upravičenec, ki je uporabnik stanovanja
in odpade na enega elana družine uporabnika stanovanjske površine
do 5 m2	70
nad 5 do 7 m2	60
nad 7 do 10 m2	50
nad 10 do 15 m2	40
O upravičenec, ki je podstanovalec ali na-jemn.k stanovanja v privatni stanovanjski hiši in odpade na enega člana družine podsta-novalca ali najemnika stanovanjske površine:
do 5 m2	80
nad 5 do 7 m2	70
nad 7 do 10 m2	60
nad 10 do 15 m2	50
d) upravičenec, ki je imetnik stanovanjske pravice ali njegov zakonec m odpade na enega člana družine stanovanjska površina:
do 5 m2	60
nad 5 do 7 m2	50
nad 7 do 10 m2	40
nad 10 do 15 m2	30
Po novem zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja se upošteva stanovanjska površina popisana od tekoče številke 1—13 pod označbo II. stanovanjski prostori
e) dve ali več družin v istem stanovanju (navedene točke se upoštevajo le pri uporabni-
kih stanovanja iz točke b) f) vrednost stanovanja				20
stanovanje točk	ocenjeno po vrednosti	do	110	30
stanovanje do 130 točk	ocenjeno po vrednosti	nad	110	27
stanovanje do 160 točk	ocenjeno po vrednosti	nad	130	24
2. Socialno stanje prosilčeve družine (povprečni dohodek na družinskega člana nasproti povprečnemu OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu):
do 30 »/o	10
nad 30—40%	6
nad 40—50 "/o	3
3	Skupna delovna doba upravrcenca za Vsako priznano leto delovne dobe po	2
Delovna doba upravičenca v tujini se pri točkovanju ne upošteva, razen če se je zaposlil preko posredniške organizacije v Jugoslaviji. 4
4.	Zdravstveno stanje družinskih članov: (upošteva se kronične bolezni prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi drugih članov družinske skupnosti kolikor njihovo zdravstveno stanje ogroža zdravje prosilca in njegove družine ali stanovanjske razmere vplivajo na slabšanje zravstvenega stanja):
invalidnost I. stopnje	30
invalidnost II. in III. stopnje	20
točke
duševna ali telesna prizadetost in nalezljive bolezni (TBC...)	18
kronične bolezni dihal (silikoza, astma, kronični bronhitis ...)	15
ostala kronična obolenja (sladkorna bolezen, revmatizem, itd.)	10
Kolikor je več kot eden član družine bolan, se lahko prizna za vsakega nadaljnjega člana 2 točki, toda skupaj največ 6 točk.
5. Doba čakanja na rešitev stanovanjskega problema v istem stanovanju od vložitve prve
prošnje:
nad 2—3 leta	2
nad 3—4 let	6
nad 4—5 let	10
nad 5 let	15
6.	Doba bivanja prosilca v občini Kočevje:
nad 1—2 leti	1
nad 2—4 leta	4
nad 4—6 let	7
nad 6—8 let	1	10
nad 8—10 let	15
nad 10—15 let	20
nad 15—20 let	25
nad 20—25 let	30
nad 25 let	35
7.	Oddaljenost bivališča prosilca od delovnega mesta:
nad 10—20 km	7
nad 20—25 km	10
nad 25 km	15
Te točke se upoštevajo le za prosilce, ki imajo slabe prometne zveze od doma do delovne organizacije in nazaj oziroma kjer ni rednega javnega prevoza.
8. Udeležba v NOV in internacija:	\
aktivisti in prvoborci SP/41	35
aktivisti udeleženci 41/42—45	30
aktivisti udeleženci pred 9. 9 1943	25
aktivisti udeleženci po 9.	9. 1943	20
interniranci —	priz.	pos.	doba	do	1	leta	5
interniranci —	priz.	pos.	doba	do	2	let	10
interniranci —	priz.	pos.	doba	do	3	leta	15
' Pri enakem skupnem številu točk ima prednost pri dodelitvi družbenega stanovanja upravičenec, ki ima večje število točk po prvem kriteriju 22. člena tega pravilnika, ter tako naprej.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Nova družbena stanovanja, ki se dodeljujejo upravičencem na podlagi tega pravilnika se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti le upravičencem iz tega pravilnika. Starejša stanovanja od katerih se dodeli upravičencem po enega vsakih 18 mesecev se po izpraznitvi ne dodeli naslednjemu upravičencu iz tega pravilnika, temveč upravičencem po pravilniku o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj pri stanovanjski skupnosti.
24.	člen
V primeru reševanja izredno nujnega stanovanjskega vprašanja nastalega v primeru požara, povodnji in drugih težkih elementarnih nesrečah, ki so imele za posledico onesposobljanje stanovanja, odbor za solidarnost dodeli upravičencem stanovanje izven vrstnega reda.
25.	člen
Ta pravilnik sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Veljati pa začne osmi dan po-objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
ZU skupščine SSS občine Kočevje
Marko Figar 1. r.
1404.
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 20. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15 81) ter drugega odstavka 14. člena samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 11/81), je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnost! občine Kočevje, na seji dne 6. septembra 1983 sprejel
PRAVILNIK
o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj v občini Kočevje
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S	tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost):
—- vire in namene za katere se lahko uporabljajo sredstva za izgradnjo stanovanj za strokovne delavce — kadre,
—	osnove in merila za dodeljevanje kadrovskih stanovanj,
—	dodelitev posojila za del vrednosti kadrovskega stanovanja,
—	postopek za določitev prednostne liste upravičencev in za dodeljevanje kadrovskih stanovanj,
—	stanovanjske standarde,
—	lastna udeležba,
—	prehodne in končne določbe.
II.	VIRI IN NAMENI. ZA KATERA SE LAHKO UPORABLJAJO SREDSTVA ZA IZGRADNJO KADROVSKIH STANOVANJ
2.	člen
Viri sredstev za izgradnjo ali nakup kadrovskih stanovanj so:
—	sredstva, ki jih združujejo OZD in delovne skupnosti v občini Kočevje (v nadaljnjem besedilu:
organizacije združenega dela) iz čistega dohodka nepovratno v skladu s 14. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS občine Kočevje za obdobje 1981—1985 in se zbirajo na žiro račun pri stanovanjski skupnosti;
—	sredstva, ki jih združujejo OZD iz čistega dohodka v skladu z 20. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985 in se zbirajo na žiro računu pri LB — stanovanjsko komunalni banki Ljubljana, enoti Kočevje;
—	kreditna sredstva temeljnih bank
—	druga namenska sredstva.
3.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se lahko uporabljajo:
—	za nakup kadrovskih stanovanj;
—	za gradnjo kadrovskih stanovanj;
—	za odplačevanje anuitet od kreditov, ki so bili uporabljeni za gradnjo ali nakup kadrovskih stanovanj.
4.	člen
Kadrovsko stanovanje, ki ga prejme'OZD po tem pravilniku je v njegovi trajni razpolagalni pravici in ga mora ob izpraznitvi uporabljati vedno za reševanje stanovanjskega problema svojega kadra. Kolikor OZD ob izpraznitvi kadrovskega stanovanja nima stanovanjskega problema za svoj kader, mora tako stanovanje prenesti v začasno razpolagalno pravico stanovanjski skupnosti za reševanje stanovanjskih problemov kadrov v ostalih OZD.
III OSNOVE IN MERILA ZA DODELJEVANJE KADROVSKIH STANOVANJ
5.	člen
Kadrovska stanovanja se dodeljujejo OZD, pod pogojem, da same ne zmorejo rešiti stanovanjskega problema deficitarnega kadra s poudarkom na kadrih, ki so potrebni za gospodarski, socialni in kulturni razvoj območja občine Kočevje. Pogoj za pridobitev stanovanj po tem pravilniku je, da ima delovna organizacija izdelan lasten program za reševanje stanovanjskih problemov deficitarnih kadrov.
6.	člen
Osnove in merila za dodeljevanje kadrovskih stanovanj so naslednje:
a)	vrsta potrebnih kadrovskih delavcev;
b)	doba čakanja za pridobitev kadrovskega stanovanja;
c)	konkuriranje na natečaju za dodelitev kadrovskih stanovanj.
7.	člen
Osnove in merila iz prejšnjega člena tega pravilnika se ovrednoti z naslednjim številom točk:
točit
a) vrsta potrebnih kadrovskih delavcev:
—	deficitarni strokovni kader v OZD v ustanavljanju, v manjši OZD z do 30 zaposlenimi delavci, ter kmetje kooperanti (sklenjena pogodba o dolgoročnem sodelovanju z ZKGP Kočevje Kmetijsko kooperacijo, t. j. najmanj
10 let) '	100
točk
—	deficitarni zdravstveni strokovni delavci
(visoka izobrazba), deficitarni učiteljski kader v vzgojnoizobraževalnih ustanovah (višja in visoka izobrazba), ter deficitarni kader v teritorialni obrambi, SLO in postaji milice	90
—	vodilni strokovni delavci v DPS in DPO 80
b) doba čakanja za pridobitev kadrovskega stanovanja od datuma sklepa zbora delavcev v TOZD ali OZD
—	pred zaposlitvijo strokovnega delavca
—	do 6 mesecev	5
—	nad 6 do 12 mesecev	10
—	nad 12 mesecev	15
—	po zaposlitvi strokovnega delavca
—	do 1 leta	10
—	nad 1 do 2 leti	20
—	nad 2 leti	30
c) konkuriranje na natečaju za dodelitev kadrovskih stanovanj
—	konkuriranje drugič	20
—	konkuriranje tretjič	30
—	konkuriranje četrtič in več	40
Točke pod b) in c) se upoštevajo le za pridobitev kadrovskega stanovanja za določenega strokovnega delavca in se ne upoštevajo kot nadaljevanje za pridobitev drugega kadrovskega stanovanja za naslednjega konkurenta.
V primeru enakega števila skupnih točk ima prednost organizacija združenega dela, ki ima večje število točk po kriteriju a) tega člena pravilnika in tako naprej.
IV. DODELITEV POSOJILA ZA DEL VREDNOSTI KADROVSKEGA STANOVANJA
8.	člen
OZD s sedežem v občini Kočevje, ki pridobi kadrovsko stanovanje po razpisnem natečaju in vrstnem redu o dodelitvi kadrovskih stanovanj, mora za določeni del vrednosti stanovanja odplačevat; anuitete. Pri dajanju višine posojila za kadrovska stanovanja delovnim organizacijam se upošteva zlasti njihov ekonomski položaj.
9.	člen
Po tem pravilniku pridobivajo kadrovsko stanovanje in posojilo v ta namen OZD v občini Kočevje, ki združujejo sredstva za kadrovska stanovanja po 14. in 20. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1981—1985.
10.	člen
OZD lahko pridobijo za kadrovsko stanovanje največ 60 %> nepovratnih sredstev od izhodiščne cene kadrovskega stanovanja. Najmanj 40”/o sredstev od izhodiščne cene stanovanja lahko OZD prejmejo kot posojilo za dodeljeno kadrovsko stanovanje. Kolikor OZD s svojimi celotnimi stanovanjskimi sredstvi za posamezno leto ni zmožna odplačevati anuitete, je dolžna pokrivati anuitete v višini 60 °/o od zbranih stanovanjskih sredstev v 20 letih in v taki višini se ji lahko dodeli tudi kredit. Izjemoma lahko odbor za
samoupravo, organizacijo in finance odobri tudi odlog vrnitve posojila (moratorij) vendar najdalj za dobo 5 let o dodelitve posojila.
11.	člen
OZD prejme posojilo za kadrovsko stanovanje izraženo v % od izhodiščne cene stanovanja v primerjavi s povprečnim čistim OD na zaposlenega delavca v OZD nasproti povprečnemu čistemu OD v SRS v preteklem letu in v primerjavi s številom zaposlenih delavcev v OZD.
Povprečni čisti OD nasproti Število zaposlenih delav-povprečnemu čistemu OD v	cev v OZD
SRS v preteklem letu
	®/e	do 10	10—20	201—30	nad 30
	100	* 40	43	46	49
nad	100—115	44	47	50	53
nad	115—130	48	51	54	57
nad	130	51	54	57	60
Po zadnji koloni — nad 30 delavcev lahko dobijo posojilo samo organizacije združenega dela v usta-navlj anj u.
Kolikor je razpoložljivih več kreditnih sredstev se jih lahko prerazporedi, vendar ne sme v tem primeru presegati 80 Oz'o, ali se procent posojila sorazmerno zmanjša kolikor je razpoložljivih manj kreditnih sredstev.
12.	člen
Odplačilna doba za obodreno posojilo po tem pravilniku je 20 let, obrestna mera je 5%, ter se vrača v polletnih anuitetah.
V POSTOPEK ZA DOLOČITEV PREDNOSTNE
LISTE UPRAVIČENCEV IN ZA DODELITEV KADROVSKIH STANOVANJ
13.	člen
Stanovanjska skupnost pred vsakim investiranjem za nakup kadrovskih stanovanj razpiše natečaj za pridobitev kadrovskih stanovanj OZD.
V natečaju morajo biti navedeni:
—	obseg sredstev kot nepovratnih za kadrovska stanovanja in obseg sredstev za kreditiranje določenega dela vrednosti stanovanja;
—	pogoji za pridobitev posojila za kadrovsko stanovanje;
—	kriterije za določitev prednosti za pridobitev posojila;
—	dokumentacija k vlogi za posojilo;
—	rok, do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo;
—	naslov OZD, ki sprejema vlogo za dodelitev kadrovskega stanovanja in posojila v ta namen;
—	način in rok objave rezultata razpisa.
Natečaj traja najmanj 15 dni od objave, katerega
se objavi po OZD in v Žarometu v Ljubljanskem dnevniku.
14.	člen
Vsaka OZD lahko konkurira le za eno kadrovsko stanovanje pri enem natečaju. Kolikor je več kadrovskih stanovanj, kot interesentov za kadrovska sta-
no vanj a, lahko posamezne OZD konkurirajo tudi za dve kadrovski stanovanji.
15.	člen
OZD, ki' želi pridobiti kadrovsko stanovanje, vloži . prošnjo z obrazložitvijo opremljeno z ustreznimi dokazili in upoštevajoč svoj status upravičenosti po tem pravilniku na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kočevje.
(tri generacije v družini, bolezen, ki terja trajno nego in podobno). Navedena površina v tem členu se nanaša samo na bivalno površino in sicer: sobe, kabineti, kuhinja, shramba, kopalnica, WC, predsoba. V bivalno površino se ne štejejo: balkoni, odprte terase, lože, pokrite terase, kleti, drvarnice, garaže v hiši ipd.
I	VII. LASTNA UDELEŽBA
16.	člen
Odbor za samoupravno, organizacijo in finance sprejema predlog vrstnega reda za dodelitev kadrovskih stanovanj na seji, na katero so lahko vabljeni predstavniki OZD iz 7. člena tega pravilnika, ki so vložili zahtevke za dodelitev kadrovskega stanovanja.
17.	člen
O predlogu vrstnega reda za dodelitev kadrovskih stanovanj se obvesti vse OZD, ki so konkurirale na natečaju.
Rok za pritožbe na predlog vrstnega reda je 15 dni od prejema sklepa oziroma obvestila.
18.	člen
Po končanem roku za pritožbe odbor za samoupravo, organizacijo in finance obravnava vse pritožbe, zavzame do pritožb svoje stališče, ter oblikuje predlog o rešitvi pritožb, katerega skupaj z vrstnim redom posreduje v obravnavo in sprejem zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
Odbor seznani zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti tudi s podatki o OZD katerih prošnje za kadrovska stanovanja je odbor zavrnil kot neutemeljene, ter o razlogih za zavrnitev njihovih prošenj.
19.	člen
Po sprejemu predlaganega vrstnega reda ali sprejemu spremenjenega vrstnega reda stanovanjska skupnost izda sklepe o dokončnem vrstnem redu za kadrovska stanovanja.
Istočasno izda odbor za samoupravo, organizacijo in finance sklepe o dodelitvi stanovanja in dodelitvi posojil za del vrednosti dodeljenega stanovanja. VI.
VI.	STANOVANJSKI STANDARDI
21.	člen
Strokovni delavec kot kader vplača lastno udeležbo:
Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana izražen v odstotku na povprečni mesečni osebni dohodek v SRS v preteklem letu
% udeležbe občanov na nabavno vrednost stanovanja
za družine z dvema in več člani •/»
za samske občane %
nad	do 20 do	20 25	nad	35	do do	35 40	brez udeležbe
nad	25 do	30	nad	40	do	45	2
nad	30 do	35	nad	45	do	50	3
nad	35 do	40	nad	50	do	55	4
nad	40 do	45	nad	55	do	60	5
nad	45 do	50	nad	60	do	65	6
nad	50 do	55	nad	65	do	70	7
nad	55 do	60	nad	70	do	75	8
nad	60 do	65	nad	75	do	80	9
nad	65 do	70	nad	80	do	85	10
nad	70 do	75	nad	85	do	90	ll
nad	75 do	80	nad	90	do	95	12
nad	80 do	85	nad	95	do	100	13
nad	85 do	90	nad	100	do	105	14
nad	90 do	95	nad	105	do	110	16
nad	95 do	100	nad	110	do	115	18
nad	100		nad	115			20
Lastno udeležbo plača upravičenec do kadrovske-ga stanovanja OZD, pri kateri združuje delo. Lastno udeležbo se plača pred vročitvijo odločbe, vrne pa po desetih letih v enkratnem znesku s 3 0/o obrestno mero.
20.	člen
Stanovanjska skupnost upošteva pri dodeljevanju kadrovskih stanovanj po tem pravilniku naslednje površinske standarde:
Štev. druž.	Stanovanjska
članov	površina do m*
i	32
2	45
3	58
4	70
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina poveča največ do 15 m2.
Kadrovsko stanovanje se dodeljuje znotraj teh normativov, razen v izjemnih primerih, ko razmere v družini narekujejo odstopanje od gornjih normativov
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o dodeljevanju kadrovskih stanovanj v občini Kočevje, ki je bil sprejet na zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje, dne 6. 10. 1980.
23.	člen
Ta pravilnik sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik ZU skupščine SSS
Marko Figar 1. r.
1405.
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 1. člena samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 9/83), ter
19.	člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje, je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti na seji, dne 6. septembra 1983 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA
o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje
1.	člen
V	20. členu pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 38/82), pod l/a točko se besedilo v oklepaju dopolni in se glasi: »(stanuje v prostoru, ki po stanovanjskih predpisih ne spada pod stanovanjske prostore; od te definicije je izvzeto bivanje v samskih domovih m domovih ostarelih)«.
2.	člen
V	20. členu pravilnika pod l/e točko se pripiše obrazložitev: »Navedene točke se upoštevajo le pri uporabnikih stanovanja iz točke b. tega člena.«
St. 395/83
Predsednik ZU skupščine SSS
Marko Figar 1. r.
1406.
Na podlagi 29. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih pri izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v naselju »4. maj« v Kočevju (Uradni list SRS, št. 2/83) je Skupnost za cene občine Kočevje na svoji seji dne 27. septembra 1983 potrdila
SKLEP
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje o končni ceni za blok 1-2 v naselju »4. maj« v Kočevju
1.	člen
Končna prodajna cena za m* stanovanjske površine je din 35.385,35 din/m2, komunalno opremljanj« je 12 odstotkov od končne prodajne cene, očiščena cena za m2 stanovanjske površine je 31.139,10din.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine SSS občine Kočevje
Drago Aupič L r.
KOPER
1407.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) je skupščina Raziskovalne skupnosti občine ~ Koper sprejela
SKLEP
o obveznem plačilu razlike med obračunano vrednostjo po predpisanih stopnjah od dohodka zavezancev in vplačano akontacijsko vrednostjo za obdobje januar—september 1983 ter oktober—december 1983
Podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana Raziskovalne skupnosti občine Koper za obdobje 1981—1985 so dolžni plačati razliko, nastalo med obračunano obveznostjo po predpisani prispevni stopnji iz dohodka zavezancev (Uradni list SRS, št. 33/80) in vplačano akontacijsko vrednost za obdobje januar— september 1983 ter oktober—december 1983.
Predsednik
skupščine Raziskovalne skupnosti Koper
Mitja Podgornik, dipl. inž. 1. r.
KRANJ
1408.
Komisija za svobodno menjavo dela Raziskovalne skupnosti Kranj je na seji dne 19. oktobra 1983 po pooblastilu skupščine sprejela
S K I. E P
o prenehanju obveznosti plačevanja prispevne stopnje iz dohodka (0,01 •/•) in sicer od L 11. 1983 do 31. 12. 1983.
Predsednik skupščine Raziskovalne skupnosti Kranj
Ilija Dimitrievski 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1409.
Na podlagi 69. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) sprejemamo delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Ljubljana Center
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
• ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci1, delovni ljudje, in občani in stanovalci občine Ljubljana Center ustanavljamo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, delovnih
skupnosti, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) v kateri se dogovarjamo zlasti:
—	o oblikovanju in usklajevanju planskih aktov stanovanjske skupnosti,
—	o združevanju sredstev za graditev stanovanj,
—	o zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj,
—	o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
— o enotnih merilih in osnovah za oblikovanje in namensko uporabo stanarine,
—	o varstvu stanovanjskega in bivalnega okolja,
—	o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Ljubljana Center s tem samoupravnim Sporazumom opredeljujemo zlasti:
—	ustanovitelje stanovanjske skupnosti,
—	naloge stanovanjske skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski skupnosti,
—	.samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti,
—	temeljna načela za ustanavljanje enot stanovanjske skupnosti,
—	soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva v občini,
—	ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije,
.— ustanoviteljstvo Samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane,
—	financiranje stanovanjske skupnosti,
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti,
—	naloge na podočju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	pravice, obveznosti in odgovornosti ki se urejajo s statutom stanovanjske skupnosti,
—	javnost dela stanovanjske skupnosti,
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost,
—	reševanje sporov,
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
3.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov tega samoupravnega sporazuma ter statuta stanovanjske skupnosti.
5.	člen
Ime stanovanjske skupnosti je Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center.
Sedež stanovanjske skupnosti je Ljubljana. Gregorčičeva 7 Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register.
II. USTANOVITELJI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
6.	člen
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot uporabniki:
—	delavci prek organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev,
—	delovni ljudje, občani in stanovalci prek krajevnih skupnosti,
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, prek osnovnih organizacij zveze sindikatov,
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost prek občinskih, obrtnin in drugih združenj,
—	imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj kot posameznih delov stanovanjskih hiš prek krajevnih skupnosti,
—	delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujejo za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki,
—	člani stanovanjskih zadrug prek stanovanjske zadruge.
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot izvajalci:
—	delavci v organizacijah združenega dela in delovnih Skupnosti, ki sodelujemo kot izvajalci v stanovanjskem gospodarstvu pri programiranju, urbanističnem načrtovanju, projektiranju, graditvi, urejanju stavbnih zemljišč, vzdrževanju, prenovi ali opravljanju drugih del in opravil za potrebe gospodarjenja s stanovanji ;n stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, prek svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
III.	NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
7.	člen
Z namenom uresničiti cilje, opredeljene v 1. členu tega samoupravnega sporazuma, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	sprejemamo uresničevanje planskih aktov 'ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti, namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj,
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj,
—	sprejemamo merila in osnove za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevajoč načela vzajemnosti ter solidarnosti,
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov delov stanovanjske hiše in stroškov,
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih in drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah.
—	dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo.
—	določamo izvajalce investitorskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev.
_— ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
1.	Planiranje
8 člen	/
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uresničujejo pravice in dolžnosti družbenega planiranja na področju stanovanjskega gospodarstva s tem, da ugotavljamo svoje potrebe in možnosti za enostavno in razširjeno reprodukcijo ter za vzajemnost in solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu predvsem s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, ki ga sprejemamo v organizacijah združenega dela. delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti in skupnosti stanovalcev, usklajujemo pa v skupščini stanovanjske skupnosti, nadalje s spremljanjem uresničevanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti ter s sprejemanjem ukrepov za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti.
9.	člen
Za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejemamo in usklajujemo zlasti naslednje elemente:
—	obseg stanovanjske graditve v posameznem srednjeročnem obdobju in letno ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj,
—	površino - in lokacijo stavbnih zemljišč, namenjenih za graditev planiranega števila stanovanj,
—	obseg združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti namenjenih za stanovanjsko graditev ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi,
—	obseg združevanja sredstev solidarnosti ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi,
—	obseg in pogoje združevanja sredstev vzajemnosti ter način uporabe in upravljanja s temi sredstvi, kakor tudi roke in način vračanja teh sredstev,
—	pogoje in merila za razreševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin,
—	število, vrsto in kvaliteto stanovanj, prilagojenih za občane s posebnimi potrebami,
—	pogoje in merila za pridobitev pravice uporabe na stanovanjih, zgrajenih s sredstvi solidarnosti,
—	pogoje in merila za delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki,
—	pogoje in merila za oblikovanje cen stanovanjske graditve,
—	razmerja med sredstvi namenjenimi za graditev stanovanj in kreditiranja nakupa stanovanj glede na strukturo in namen stanovanjske graditve,
—	temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo stanarine,
—	temeljne usmeritve za oblikovanje ih namensko uporabo najemenin za poslovne prostore, s katerimi upravlja stanovanjska skupnost,
—	temeljne usmeritve o lastni udeležbi delavcev, delovnih ljudi in občanov pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja,
—	oblikovanje stanarin in najemnin, merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter uporabo sredstev stanarin in najemnin,
—	osnove za merila za vzajemno združevanje in razpolaganje z delom stanarine namenjene za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	obseg vzajemnega združevanja sredstev za nujno odpravo nepredvidenih poškodb na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini,
—	osnove in merila za združevanje in razpolaganje s sredstvi amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasnini.
—	obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve.
—	tehnologijo . stanovanjske graditve.
—	ukrepe za racionalizacijo na področju graditve, vzdrževanja in prenove in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
—	naloge in sredstva za financiranje raziskovalnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva.
—	naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter varstva bivalnega okolja.
10.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejemamo skupaj s komunalno skupnostjo, sta vbno-zemljiško. skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo, in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi, samoupravni sporazum o usklajevanju plana, s katerim podrobneje opredelimo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti vseh dejavnikov pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi v občini.
11.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti urejamo s posebnim samoupravnim sporazumom z drugimi stanovanjskimi skupnostmi tudi združevanje sredstev za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin.
12.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo dolgoročni plan razvoja stanovanjskega gospodarstva
v občini najmanj za obdobje desetih let, s katerim opredelimo tiste naloge in cilje, ki imajo dolgoročen značaj.
13.	čk*i
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti določamo s planskimi akti stanovanjske skupnosti tudi način reševanja stanovanjskih potreb občanov, ki ne združujejo delo v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (borci NOV, invalidi, starejši občani, za delo nesposobni občani) ter tistih upokojencev in invalidov, ki niso zajeti s planskimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter tistih delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenih delavcev ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost/
14.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo tudi programe za uresničevanje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjskih skupnosti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij. Ustanovitelji stanovanjske skupnosti usklajujemo te programe skupaj z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi oziroma organizirani prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij
2. Zagotavljanje sredstev
15.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani kot ustanovitelji stanovanjske skupnosti namenjamo za stanovanjsko graditev naslednja sredstva:
—	sredstva or-ganizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka,
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka.
—	lastna sredstva delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—	sredstva čistega dohodka in dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost,
—	sredstva čistega dohodka iz dohodka kmetov ter drugih delovnih ljudi, ki jih pridobivamo z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe,
—	del investicijskih sredstev organizacij združenega dela iz skladov skupne porabe, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela,
—	del amortizacije namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	sredstva anuitet kreditov odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada in druga namenska sredstva anuitet namenskih kreditov, danih za stanovanjsko graditev,
—	sredstva, iti so z aktom družbenopolitične skupnosti, namenjena za stanovanjsko graditev.
18, člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstva v lasti občanov, ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost, namenjamo za stanovanjsko graditev sredstva iz čistega dohodka v višini, opredeljeni s svojim planom, samoupravnim sporazumom o temeljih plana organizacije združenega dela, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter dogovorom o temeljih družbenega plana občine.
17.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki’ samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost, združujemo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti iz dohodka sredstva za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki.
18.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini skladno z dogovorjenimi pogoji in merili samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, za kar vzajemnostno združujemo del stanarine.
3.	Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
19.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki so jih organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali druge družbeno pravne osebe prenesle v gospodarjenje skupnostim stanovalcev, pri čemer smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Stanovalci gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami, upoštevaje pravice, obveznosti in odgovornosti, določene s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela, delovnih skupnosti ali drugih družbenopravnih oseb kot vlagateljev s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in drugimi predpisi.
4.	Stanarine
20.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s sredstvi stanarin, ki se oblikujejo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ob upoštevanju vzajemnostnega združevanja dela stanarine, namenjenega za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v občini, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1. Skupščina stanovanjske skupnosti ' 21. člen
Stanovanjsko .skupnost upravlja skupščina.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
22.	člen
Zbor uporabnikov šteje 64 delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje 18 delegatskih mest.
23.	člen
Delegate v zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti delegirajo:
—	delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 34 delegatov,
—	delovni ljudje, občani ter skupnosti stanovalcev prek delegacij krajevnih skupnosti 24 delegatov,
—	upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev 1 delegata,
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi vlasti občanov, prek osnovnih organizacij zveze sindikatov 1 delegata,
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost prek svojih občinskih, obrtnih in drugih združenj prek osnovnih organizacij zveze sindikatov 1 delegata,
—	delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujejo za reševanje stanovanjskega vprašanja prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki: 1 delegata,
—	člani stanovanjskih zadrug prek stanovanjskih zadrug 1 delegata,
—	druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovitelji stanovanjske skupnosti 1 delegata.
24.	člen
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo:
organizacije združenega dela in delovne skupnosti. ki
—	programirajo,
—	urbanistično načrtujejo,
—	projektirajo,
—	gradijo,
—	urejajo stavbna zemljišča,
—	vzdržujejo,
—	prenavljajo oz.
—	opravljajo druga dela in opravila za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini prek svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 18 delegatov.
25.	člen
Sejo skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina izmed delegatov v skupščini za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
2.	Mandatna doba delegatov v skupščini
26.	člen
Mandatna doba delegatov v skupščini traja štiri
leta.
Mandatna doba predsednika in podpredsednika skupščine traja dve leti z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov obeh zborov traja dve leti z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
3.	Način dela in odločanja v skupščini stanovanjske
skupnosti
27.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
28 člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
29.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti o:
—	izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine, ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov ■'stalnih skupnih organov
—	imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih pdnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini,
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,	\
—	o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti,
—	o imenovanju m razrešitvi sekretarja skupščine,
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti,
—	o sprejetju samoupravnega sporazum« n m "d sebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti,
—	volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v skupnost socialnega varstva občine.
—	nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
30.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti,
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti’.
—	o delovnem m tmančnem načrtu stanovanj site skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu,
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi nišami v družbeni lastnini,
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin,
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja,
—	o organiziranju in izvajanju- preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih m drugih nesreč,
—	o ukrepih civilne zaščite,
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzarževanju stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnim,
—	o oblikovanju den, o rokih in drug.h pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
31.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij,
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—r o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj,
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost,
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
32.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnostmh in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevale! sredstev.
33.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju m razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zoora,
—	o načinu -izvajanja stanovunjsKe graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi nišami,
—	telinoiogiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov,
—	o ustanavljanju m delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4.	Skupni organi skupščine
34.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev ter deiavcev in občanov, Ki lahko prispevajo k nadaljnjem razvoju samoupravno družbenoekonomskih ounosov na področju stanovanjskega gospodarstva. Predsednika m člana skupnih organov izvoli skupščina za dobo dven let z možnostjo enkratne ponovitve.
35.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe:
—	odbor zu planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov,
—	odbor za graditev stanovanj,
—	odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	odbor za Solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu,
—	odbor za prenovo,
—	odbor za samoupravni delavski nadzor,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	komisijo za splošne, finančne in administrativne zadeve,
—	komisijo za oddajo poslovnih prostorov.
Pristojnosti posameznega skupnega organa, tj.
odbora oziroma komisije določa statut stanovanjske skupnosti.
5.	Občasni skupni organi
36.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko za proučevanje določenih vprašanj aii za izpolnjevanja določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe. Skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata.
VI.	TEMELJNA NAČELA ZA USTANAVLJANJE ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
37.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti lahko v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti ustanovimo enote stanovanjske skupnosti z namenom neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb po graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter za reševanje drugih vprašanj, iz stanovanjskega gospodarstva.
38.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom. Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut. Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote in njen statut potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
VII.	SOUSTANOVITELJI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI
39.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v občinskih skupnostih za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter delu skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije, ustanovimo občinsko skupnost socialnega varstva, v kateri usklajujemo zlasti osnove in merila za dodelitev solidarnostnih stanovanj ter za delno nadomeščanje stanarine ter standarde za stanovanja občanov ,s posebnimi potrebami.
VIII.	USTANOVITELJSTVO SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
40.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občihe Ljubljana Center z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v mestu Ljubljana ustanovi zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri urejanju in enotnem izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana na področju stanovanjskega gospodarstva, Samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljane.
Temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi in stanovanjsko skupnostjo mesta Ljubljane se določijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane.
IX.	USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
41.	člen
Stanovanjska skupnost občine Ljubljana Centa: skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanovi zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije. Temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi in zvezo se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
X. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
42.	člen
Za opravljanje strokovnih administrativnih, pomožnih in ten podobnih del skupnega pomena oblikuje stanovanjska skupnost z ostalimi stanovanjskimi skupnostmi v Ljubljani skupno delovno skupnost. Stanovanjska skupnost poveri opravljanje po-
sameznih strokovnih del in opravil organizacijam združenega dela, ki so usposobljene za ta dela in opravila.
XI. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
43.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi _ letnega delovnega in finančnega načrta iz:
—	dela združenih sredstev vzajemnosti,
—	dela združenih sredstev solidarnosti,
—	dela združenih sredstev prenove,
—	dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
44.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena so namenjena za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela stanovanjske skupnosti in stroškov poslovanja v okviru skupno določenih nalog ter za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovne skupnosti stanovanjske skupnosti. Podrobnejša določila o načinu financiranja stanovanjske skupnosti določa statut stanovanjske skupnosti.
XII. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE
KONTROLE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
45.	člen
Funkcijo samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti, nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in statuta stanovanjske skupnosti ter vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti opravljamo:
—	ustanovitelji stanovanjske skupnosti neposredno,
—	delegati v skupščini in skupnih organih
—	odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
48.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo v stanovanjski skupnosti nadzira zlasti izvajanje tega samoupravnega sporazuma in vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti, uporabo sredstev stanovanjske skupnosti, delovanja skupnih organov in dela delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
47. člen
Podrobnejše določbe e pristojnostih, sestavi in delu odbora za samoupravno delavsko kontrolo ureja statut stanovanjske skupnosti.
Xm. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE
OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
48. člen
Stanovanjska skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite in za organizacijo in delovanje stanovanjske skupnosti v izjemnih razmerah.
49.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi skupščine' in izvršnega sveta občine in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
50.	člen
Podrobnejša določila o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa statut stanovanjske skupnosti.
XIV.	PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE
SKUPNOSTI
51.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	opredelitev pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti,
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti,
—	usklajevalni postopek med zboroma,
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi m gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti,
—	pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	soustanqviteljstVo skupnosti socialnega varstva v občini,
—	ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	financiranje stanovanjske skupnosti,
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti,
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela stanovanjske skupnosti,
—	opravljanje skupnih del za stanovanjske skupnosti,
—	reševanje sporov,
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini,
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
XV.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
52.	člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno. Javnost dela se zagotavlja zlasti:
• — prek delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine,- zborov in skupnih organov,
—	z občasnim informiranjem stanovanjske skupnosti, objavljenimi v občinskem glasilu,
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v občinskem glasilu SZDL
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določa predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
XVI.	ODGOVORNOST STANOVANJSKE *	SKUPNOSTI
53.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje nalog, opredeljenih v 7. členu tega samoupravnega sporazuma, odgovorna ustanoviteljem, za opravljanje zadev posebnega družbenega pomena pa občinski skupščini.
54.	člen
Ce med zboroma skupščine stanovanjske skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitev v zadevi, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje.
XVII.	REŠEVANJE SPOROV
55.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni sver kot poseben organ' za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjsjcega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta določa akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
56.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme najmanj 2/3 ustanoviteljev stanovanjske skupnosti.
58.	člen
Postopek za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko prične vsak ustanovitelj stanovanjske skupnosti.
59.	člen
Ta samoupravni sporazum potrjuje Skupščina občine Ljubljana Center.
60.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center z dne 24. 8. 1978.
61.	člen
Ta samoupravni sporazum prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ustanovitelji
1410.
Na podlagi 82. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRŠ, št. 3/81) ter 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center je skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana Center na seji zbora uporabnikov ih zbora izvajalcev dne 8. junija 1983 sprejela
STATUT
Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
Center
t. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje potrebe in interese v stanovanjskem gospodarstvu, to je pri planiranju graditve stanovanj in zagotavljanju sredstev, združevanju sredstev za graditev stanovanj, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, vzajemnem, gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi Hišami v družbeni lastnini, oblikovanju in namenski uporabi stanarine ter uresničevanju drugih skupnih interesov-na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter tega statuta.
4.	člen
Stanovanjska skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Center odprt žiro račun in druge račune.
5.	člen
Ime stanovanjskes kupnosti je Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center.
Sedež stanovanjske skupnosti je Ljubljana, Gregorčičeva 7.
6.	člen
Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču'v Ljubljani.
7.	člen
Stanovanjska skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom: »Samoupravna stanovanjska skupnost. Lj. Center.
Štampiljka je okrogle oblike.
II.	OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO
S STATUTOM STANOVANJSKI) SKUPNOSTI
8.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	naloge stanovanjske skupnosti,
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti,
—	usklajevalni postopek med zboroma,
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
—	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti,
—	pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	izvajanje nalog v skupnosti socialnega varstva v občini,
—	izvajanje nalog v Samoupravni stanovanjski skupnosti mesta Ljubljane,
—	izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	financiranje stanovanjskih skupnosti,
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti,
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela stanovanjske skupnosti,
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost,
—	reševanje sporov,
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini,
—	odgovornost stanovanjske skupnosti'.
III.	OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI UDELEŽENCEV
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
9.	člen
Z namenom uresničiti pravice, obveznosti in odgovornosti, opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju š sredstvi vzajemnosti in solidarnosti, namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine
za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš '■v družbeni lastnini,
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj,
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj,
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini', upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti,
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše ih stroškov,
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanje stanovanjske kulture,
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih in drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah,
—	dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo,
—	določamo izvajalce investitorskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev,
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1. Skupščina stanovanjske skupnosti
10 člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in' zbor izvajalcev.
11.	člen
Zbor uporabnikov šteje 64 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 18 delegatskih mest.
2.	Mandatna doba
12.	člen
Mandatna doba članov delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
Mandatna doba predsednika in podpredsednika skupščine traja dve leti z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov obeh zborov traja dve leti z možnostjo ponovne enkratne izvolitve.
3: Način dela in odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti
13.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
14.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
15.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti o:
—	izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov,
—	imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini,
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje naloge delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti,
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti,
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti,
—	volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v skupnost socialnega varstva občine,
—	nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
16.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti,
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti,
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu,
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s novanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	o politiki' in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin,
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja,
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč,
—	o ukrepih civilne zaščite,
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
17.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij,
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj,
—	o splošnih aktih o obdobravanju delne nadomestitve stanarine,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost,
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
18 člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju In uporabi vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemne združevanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev
19.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika ‘zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora.
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami,
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov,
■— o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4.	Skupni organi skupščine
20.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svoj-ih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvolf skupščina za dobo štirih let.
21.	člen
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
22.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
23.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe:
—	odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov,
—	odbor za prenovo,
—	odbor za graditev stanovanj,
—	odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu,
—	komisijo za" splošne, kadrovske,, ‘finančne ih administrativne zadeve,
—	komisijo za oddajo poslovnih prostorov,
—	odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
,	24. člen
4.1	odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja planiranja in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu,
—	obravnava predloge samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti,
—	obravnava predloge dolgoročnega plana stanovanjske skupnosti,
—	obravnava predloge samoupravnega sporazuma o usklajevanju plana stanovanjske skupnosti ter v okviru pooblastil skupščine oziroma njenih zborov skrbi za medsebojno usklajenost dejavnikov, ki so udeleženi pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi,
—	obravnava predloge posebnega samoupravnega sporazuma za medsebojno solidarnost združevanja solidarnostnih sredstev za tiste delavce,' ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin,
—	spremlja izvajanje vseh planskih aktov stanovanjske skupnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih planskih aktov,
—	skrbi za pripravo programov za uresničevanje s planskimi akti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in naselij.
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z združevanjem sredstev čistega dohodka in dohodka v stanovanjski skupnosti.
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice,
stališča ter predloge sklepov v zvezi z vzajemnim združevanjem dela sredstev stanarin,	•,
—	proučuje vprašanja in pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini ali za graditev stanovanjske hiše,
—	opravlja druge naloge s področja planiranja in družbenoekonomskih odnosov, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov šteje' 7 članov.
•	25 člen
4.2	odbor za prenove ima zlasti naslednje pristojnosti: -	-	.	i
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja prenove,
—	obravnava predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa prenove, • ,
—	spremlja izvajanje programov prenove ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje programov prenove,
—	proučuje vprašanja - ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov- v zvezi z obsegom prenove,
—	skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo, stavbno zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene v prenovi,
—	proučuje osnove in merila ter pripravlja predloge sklepov s področja oblikovanja cen prenove,
—	proučuje tehnologijo prenove,
—	skrbi za racionalizacijo pri prenovi,
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega prenove,
—	obravnava predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	organizira strokovni nadzor nad prenovo objektov,
—	opravlja druge naloge s področja prenove, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine,
—	odbor za prenovo šteje 11 članov.
26. člen
4.3. odbor za graditev stanovanj ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja graditve stanovanj,
—	obravnava predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa stanovanjske graditve,
—	spremlja izvajanje programov stanovanjske graditve ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov graditve,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice, in predloge sklepov v zvezi z obsegom stanovanjske gradnje, strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom združevanja vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev,
—' skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo, stavbno-zemlj iško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi interesnimi skupnostmi, ki' so udeležene pri druženo usmerjeni stanovanjski graditvi,
■ — proučuje osnove in merila ter pripravlja predloge sklepov s področja oblikovanja cen stanovanjske graditve,
—	skrbi za racionalizacijo na področju stanovanjske graditve,
—	proučuje tehnologijo stanovanjske graditve,
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske
graditve,
—	obravnava predloge samoupravnih splošnih
aktov stanovanjske skupnosti, s področja stanovanjske graditve,
—	obravnava predlog delitve vzajemnostno združenih sredstev, do katerih so upravičene organizacije
združenega dela in delovne skupnosti ter delavci,
—	organizira strokovni nadzor nad družbeno usmerjeno stanovanjsko graditvijo,
—	obravnava smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja,
—	opravlja druge naloge s področja graditve stanovanj, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za graditev stanovanj šteje 9 članov, s
27.	člen
4.4.	odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	obravnava predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	spremlja izvajanje programov gospodarjenja ter oblikuje predloge za uresničevanje sprejetih programov gospodarjenja,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	izdaja odločbe v skladu s 65. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu,
—	oblikuje predloge enotnih meril za namensko
uporabo stanarin,	v
—	skrbi za pregled stanarin, najemnin in stroškov in sicer po posameznih elementih stanarin, najemnin in stroškov za vsako stanovanjsko hišo,
—	skrbi za vzajemnostno združevanje dela sredstev stanann,
—	organizira solidarnostne naloge pri uporabi družbenih stanovanj,
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za_ uresničevanje planiranega obsega vzdrževalnih del,
—	obravnava predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja,
—	odloča o ukrepih v skladu s 77. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu,
—	opravlja druge naloge s področja gospodarjenja, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za gospodarjenje s stanovanji' in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini šteje 7 članov.
28.	člen
4.5.	odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma zbora uporabnikov s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	obravnava predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	spremlja izvajanje programov solidarnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih
programov solidarnosti,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s solidarnostjo v stanovanjskem gospodarstvu,
—	obravnava predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
—	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj m stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost,
—	obravnava ter odobrava vloge za delno nadomestitev stanarine upravičencev do delne nadomestitve stanarine,
—	razpravlja o predlogih občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju,
—	pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV z dodelitvijo družbenega najemnega stanovanja ali odobritvijo posojila za nakup, gradnjo ali za adaptacijo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš, '
—	izdaja odločbe o dodelitvi družbenih stanovanj. • s katerimi razpolaga Stanovanjska skupnost Ljubljana Center,
—	opravlja druge naloge s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki mu jih poveri skupščina oziroma zbor uporabnikov.
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu šteje 15 članov.
29.	člen
4.6.	komisija za splošne, kadrovske, finančne In administrativne zadeve ima zlasti naslednje pristojnosti :
—	po usklajevanju med skupnimi organi oblikuje predlog delovnega in finančnega načrta ter poslovodnega poročila in zaključnega računa stanovanjske skupnosti,
—	skrbi za financiranje dejavnosti stanovanjske skupnosti skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in letnim delovnim načrtom,
—	obravnava družbene dogovore in samoupravne
sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost,	. .
—	obravnava pogodbe ter dogovore, ki jih sklepa stanovanjska skupnost,
—	obravnava in pripravlja predloge za volitve in imenovanja skupščine oziroma posameznega zbora,
—	opravlja druge naloge, ki jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor.
Komisija za splošne, kadrovske, finančne in administrativne zadeve šteje pet članov.
5.	Sprejemanje odločitev v skupščini stanovanjske
skupnosti, njenih zborih In skupnih organih
30.	člen
Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, Če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov. Odločitve in sklepi o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov, oziroma zbor izvajlcev so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
31.	člen
Ce ni doseženo soglasje med zboroma, je potrebno opraviti usklajevalni postopek
32.	člen ’
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in tri delegate zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti.
Komisija za izvedbo usklajevalnega postopka izvoli izmed sebe poročevalca komisije.
33.	člen
Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V	primeru, navedenem v prejšnjem odstavku tega člena mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovan,.a.e skupnosti.
34	člen
V	primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Center, da skupščina občine začasno uredi to vprašanje.
35	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Skupni organ sprejema sv1ooe z večino glasov vseh članov.
6.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
36.	člen
Delegati v zborih skupščine stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter ta statut, predvsem pa:
—	da izražajo na sejah zborov skupščine stali-
šča konference delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale,	«•
—	da predlagajo, oblikujejo" In sprejemajo stališča in sklepe, ki uveljavljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu ob upoštevanju načela, da je stanovanje ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa del družbene reprodukcije, o katerem odločajo delavci, delovni ljudje in občani ter stanovalci v stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini.
—	da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev glede stanovanjske graditve, zagotavljanja vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter 'gospodarjenja s stanovanji ih stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in varstva stanovanjskega in bivalnega okplja,
—	da dejavno sodelujejo v delu skupščine oziroma zborov skupščine stanovanjske skupnosti, v delu skupnih organov ter v delu občasnih delovnih teles skupščine oziroma zborov,
—	da skrbijo za obveščanje konferenc delegacij oziroma delegacij o delu stanovanjske skupnosti.
\
37.	člen
Delegati v mejah Svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu v skupščini oziroma zborih upoštevaje smernice, stališča in sklepe konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale v stanovanjsko skupnost.
Delegati so za svoje delo v stanovanjski skupnosti odgovorni ustanoviteljem stanovanjske skupnosti.
7.	Poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti
38.	člen
Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora iti skupnega organa, usklajevalnem postopku ter programiranju dela • v skupščini določa poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
39 člen
Za neposrednejše uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter ža obravnavanje in reševanje drugih vprašanj iž stanovanjskega gospodarstva, lahko delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci Ustanovijo enote stanovanjske skupnosti.
40.	Člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom, s katerim se opredeli naloge, postopke, način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, samoupravno organiziranost, način zagotavljanja sredstev za njeno delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enot.
41.	člen
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut. Statut enote skupnosti mora biti skladen s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanj skes kupnosti in s tem statutom.
42.	člen
Skupščino enote sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Glede sestave in delegiranja delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev ter glede
obravnave in odločanja v enoti stanovanjske skupnosti se smiselno upošteva določila 23. in 24. člena samoupravnega sporazuma ter 15. do 18. člena statuta.
43.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in statut enote potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
VI.	PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE STANOVANJSKE SKUPNOSTI TER PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKOV ZBOROV SKUPŠČINE
44.	člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavlja in zastopa stanovanjsko skupnost,
—	sklicuje In vodi seje skupščine,
—	organizira delo ter skrbi Za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da skupščina dela v skladu z poslovnikom,
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma zborov,
—	podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte. ki jih je sprejela skupščina,
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki jih je sprejela stanovanjska skupnost,
—	skrbi za usklajevanje nalog stanovanjskih skupnosti v Skupnosti socialnega varstva,
—	skrbi za stike z javnostjo,
—	skrbi ža usklajevanje skupnih nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	skrbi za sodelovanje skupščine in njenih zborov ter skupnih organov z občinsko skupščino ter družbenopolitičnimi Organizacijami v občini.
—	opravljati druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma posamezen zbor.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
45 člen
Ce je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine.
46.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavljata zbor,
—	sklicujeta Ih vodita seje zbora ter predlagata dnevni red zbora,
—	organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora.
Vit. USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V OBČINSKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
47.	člen
Stanovanjska skupnost Ušklajuje v škupnostl socialnega varstva v občini zlasti:
—	osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost,
—	osnove in merila za delno nadomestitev stanarine občanom z nižjimi' dohodki,
—	standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
48.	člen
Skupni organi' stanovanjske skupnosti, še posebej pa odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se neposredno vključujejo v izvajanje nalog skupnosti socialnega varstva na področju stanovanjskega gospodarstva, ki imajo socialno varstveni značaj.
VIII. USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI MESTA LJUBLJANE
49.	člen
Zadeva skupnega pomena za mesto Ljubljana na področju stanovanjskega gospodarstva, ki jih stanovanjska skupnost z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v Ljubljani usklajuje in izvaja v Samoupravni stanovanjski skupnosti mesta Ljubljane so zlasti naslednje:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	sprejem enotnih kriterijev in meril pri zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, izvajanju solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj, zagotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstvu stanovanjskega in bivalnega okolja in drugih zadevah, ki so pomembne za vse delavce, delovne ljudi, občane in stanovalce v mestu Ljubljana,
—	usklajevanje planov stanovanjske graditve,
—	usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja na področju stanovanjskega gospodarstva za zagotavljanje enakega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov Ljubljane na področju solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	združevanje in usmerjanje sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu in sredstev namenjenih za prenovo starih mestnih predelov ljubljanskih občin, upoštevaje dogovorjeni enotni program na ravni mesta Ljubljane,
—	izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo preko stanovanjske skupnosti Ljubljana,
—	raziskovalna in študijska dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	sodelovanje z. družbeno političnimi skupnostmi občin in mesta Ljubljane, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ih drugimi samoupravnimi in družbeno političnimi organizacijami ter upravnimi organi v občinah in mestu Ljubljana v zadevah skupnega pomena na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	sodelovanje pri pripravi dolgoročnega načrta razvoja mesta Ljubljane na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	združevanje in usmerjanje sredstev za izgradnjo poslovnih prostorov v novih stanovanjskih soseskah v Ljubljani in usklajevanje višine najemnin za poslovne prostore.
—	usklajeno planiranje in izdelava enotnega programa prenove in odprave stanovanj 6. in 7. kategorije ter barak na območju Ljubljane,
—	opravljanje drugih zadev posebnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov, ki jih stanovanjske skupnosti opravljajo preko stanovanjske skupnosti Ljubljana,
—	zagotavljanje opravljanja plansko analitskih •in finančnih zadev za potrebe stanovanjskih skupnosti občin in mesta Ljubljane preko skupne strokovne službe.
IX.	USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
50.	člen
Zadeve skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, ki jih stanovanjska skupnost skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi usklajuje in izvaja v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, so zlasti naslednje:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	opredeljevanje usmeritev in obveznosti pri planiranju, zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstva stanovanjskega in bivalnega okolja ih drugih zadevah, ki so pomembne za vse delavce, delovne ljudi, občane in stanovalce v republiki,
—	usklajevanje graditve stanovanj in drugih zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z zakonom razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena z družbenim planom SR Slovenije,
—	usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja na področju stanovanjskega gospo-
• darstva,
—	izvajanje nalog iž sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo preko zveze,
—	raziskovalna in študijska dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	zagotavljanje strokovne pomoči stanovanjskim skupnostim,
—	združevanje sredstev za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike,
—	sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijanu in republiškimi upravnhni organi v zadevah skupnega pomena ter z ustreznimi organizacijami in organi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter federacije,
—	sodelovanje pri pripravi zasnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	spremljanje razvoja na področje stanovanjskega gospodarstva,
—	spremljanje razvoja ter proučevanje zadev stanovanjskega gospodarstva na območju SR Slovenije in obveščanje skupščin občin in Skupščine SR Slovenije o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	opravljanje drugih zadev posebnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov.
X.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
51.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta iz:
—	dela združenih sredstev vzajemnosti!
—	dela združenih sredstev solidarnosti,
—	dela združenih sredstev prenove,
—	dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
52.	člen
Stanovanjska skupnost z letnim finančnim načrtom določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti v okviru letnega delovnega načrta.
Stanovanjska skupnost na načelih svobodne menjave dela določi obseg sredstev za skupno delovno skupnost stanovanjske skupnosti.
XI.	PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI
ODBORA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
53.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima zlasti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti:
—	nadzira izvajanja samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost stališč, sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti,
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev vzajemnosti ter solidarnosti, samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi,
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti in plane stanovanjske skupnosti,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uresničevanje načela javnosti dela stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti.
54.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti, posameznega zbora in skupnega zbora ter od delovne skupnosti stanovanjske skupnosti in sekretarja organizacijske enote vse podatke, ki so mu potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
55.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov ter vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti. Odbor za samoupravno delavsko kontrolo vrši ustrezen nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oziroma strokovnjake.
56.	člen^
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, delovno skupnost stanovanjske skupnosti, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti' ne odpravijo, obvesti odbor za samoupravno delavsko kontrolo o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
57.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah.
58.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo šteje 5 članov. Člane odbora za samoupravno delavsko kontrolo voli in odpokliče skupščina stanovanjske skupnosti, upoštevaje načelo zastopanosti uporabnikov in izvajalcev. Člani odbora za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v stanovanjski skupnosti.
XII.	PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
59.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema iti dopolnjuje obrambni načrt v organizaciji in delovanju stanovanjskega gospodarstva v občini ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni,
—	predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter plana stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna stanovanjska skupnost,
—	izdela načrt ukrepov pripravljenosti za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov po načelih družbene samozaščite,
—	izdela načrt mobilizacije z vsemi pripravami v katerem določa način organiziranja in delovanje stanovanjske skupnosti pri prehodu iz mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje,
—	izdela na podlagi republiških in drugih predpisov izdelan načrt priprav za primer naravnih iti drugih hudih nesreč na območju občine s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in način izvajanj nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	zagotavlja večji vpliv, da bo projektiranje in sama stanovanjska gradnja upoštevala obvezne varnostne vidike kot npr. smotrno načrtovanje izgradnje skupnih zaklonišč v posameznih stanovanjskih hišah, upoštevanje predpisov za protipotresno varno gradnjo in preverjanje vgrajevanja potrebnega materiala s strani izvajalcev stanovanjske gradnje, vključevanje požarnovarnostnih elementov in naprav (rezervni izhodi, požarne stopnice, hidranti, alarmne naprave in drugo),
—	skrbi za usposobitev stanovalcev v skupnostih stanovalcev in hišnih svetov za samozaščitne ukrepe v primeru elementarnih nesreč ali morebitne vojne, še posebej za: zagotovitev potrebnih sredstev za nabavo in redno vzdrževanje gasilnih aparatov in zagotovitev materialnih pogojev za nabavo in potrebno obnavljanje obveznega orodja in sredstev za odstranjevanje ruševin in reševanje občanov,
—	v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pomaga pri pripravi ukrepov za zaklan j anje stanovalcev,
—	sodeluje z občinskimi upravnimi organi pri: opredelitvi lokacij za postavitev začasnih naselij (šotorov, prikolic in lesenih hišic), pripravi opreme teh zemljišč z nujno potrebnimi' komunalnimi napravami. pripravi potrebne delovne sile, gradbenega materiala, elementov in drugega za postavitev začasnih naselij za občane, ki ostanejo brez strehe, razporeditvi gradbenih zmogljivosti za zavarovanje, popravilo in obnovo poškodovanih zgradb in rušenje tistih zgradb, ki se ne dajo popraviti.
Odbor sodeluje še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev v skupnostih stanovalcev.
Odbor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakoni ter predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.	«8	|
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 5 članov. Predsednik odbora je po položa.-ju predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. Člana odbora po položaju pa sta tudi predsednik odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter sekretar organizacijske enote stanovanjske skupnosti
XIII.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
60.	člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno.
61.	člen
Skupščina in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo ustanovitelje stanovanjske skupnosti o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter drugih planskih aktov stanovanjske skupnosti o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti stanovanjske skupnosti in enot stanovanjske skupnosti, o delu delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, o delu organizacij združenega dela, ki opravljajo strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost, kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti.
62.	člen
Javnost dela ter obveščanje o delu stanovanjske skupnosti se zagotavlja zlasti:
—	prek delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov stanovanjske skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti, objavljenimi v glasilu občinske konference SZDL,
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v občinskem glasilu,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
XIV.	OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
63.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih iti s tem podobnih del skupnega pomena oblikuje stanovanjska skupnost z ostalimi stanovanjskimi skupnostmi v Ljubljani skupno delovno skupnost.
Stanovanjska skupnost poveri opravljanje posameznih strokovnih del in opravil organizacijam združenega dela, ki so usposobljene za ta dela in opravile.
64.	člen
Skupna delovna skupnost stanovanjskih skupnosti Ljubljane opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja gradiva za seje skupščine, zborov in skupnih organov,
—	pripravlja ali sodeluje pri pripravi osnutkov planskih aktov,
—	pripravlja analize, informacije in druga poročila,
—	opravlja administrativna in strokovna opravila za stanovanjsko skupnost.
65.	člen
Razmerja med stanovanjsko skupnostjo In skupno delovno skupnostjo stanovanjskih skupnosti Ljubljane opredeljuje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
66.	člen
Delavci skupne delovne skupnosti stanovanjskih skupnosti Ljubljane urejajo kot delovna skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
67.	člen
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih se oblikuje skupna delovna skupnost stanovanjskih skupnosti Ljubljane, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog je potrebno predhodno soglasje skupščine stanovanjske skupnosti.
68.	člen
Organ upravljanja skupne delovne skupnosti Ljubljana daje mnenje glede imenovanja in razrešitve vodje delovne skupnosti na skupščini stanovanjske skupnosti.
XV.	REŠEVANJE SPOROV
69.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta opredeljuje akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
70.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XVI.	ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
71.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje svojih nalog, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center odgovorna skupščini občine.
XVII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 72 člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
73.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina stanovanjske skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem. Za razlago določb statuta je pristojna skupščina.
74.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut stanovanjske skupnosti z dne 26. 2. 1979.
75.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
NOVO MESTO
1411.
Na podlagi 14 člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto in sklepa skupščine z dne 22. junija 1983 ter v skladu z zakonom o načinu razpolaganja s presežki proračunskih prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in presežki prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1983 (Uradni list SFRJ, št. 76/82) je odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto na seji dne 5. oktobra 1983 sprejel naslednji
SKLEP
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki plačujejo prispevek iz dohodka za Občinsko raziskovalno skupnost Novo mesto, v mesecu novembru in decembru 1983 ne vplačajo akontacije tega prispevka.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-1/83
Novo mesto, dne 5. oktobra 1983.
Predsednik
odbora Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto
Anton Dunato, dipl. inž. L r.
RIBNICA
1412.
Na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št 1/80) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v Občinski zdravstveni skupnosti Ribnica
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83)
1.	člen
V 10. členu se v 5. točki črta tretja alinea.
2	člen
Spremeni se tretji odstavek 25. člena tako, da se v prvi alinej številka 75 nadomesti s številko 60, v drugi alinei se številka 80 nadomesti s številko 70, v tretji alinei se številka 85 nadomesti s številko 80.
3. člen
V 45. členu se zneski spremenijo tako, da uporabniki pri uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevamo k ceni zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov naslednje zneske:
<tin
1.	za prvi kurativni pregled pri zdravnikih v osnovnih zdravstvenih dejavnosti	75
2.	za obisk zdravnika na domu, Iti je op-
ravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	225
3.	za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulantni dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 165
4.	za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specialistično ambulantne dejavnosti, vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prve-
mu specialističnemu pregledu	45
5.	za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času med 22 in 6 uro zjutraj
—	pri zdravniku osnovne dejavnosti	150
—	pri zdravniku specialistične dejavnosti 330
6.	za zobozdravstvene storitve
—	za	vsako	zalivko	75
—	za	polno	kovinsko prevleko	525
—	za	druge	prevleke	675
—	za	inlay,	nazidek	360
—	za vsako krono (z zatičkom)	750
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji	375
—	za vsako nadomestilo fasete. cementi-
rnnje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	75
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem
mostičku	135
—	za gred, opornico ali jahač	360
—	za vsako totalno protezo	1.080
—	za vsako parcialno protezo	1.350
—	za vsako reparaturo, prilagoditev stare
proteze, podložitev ali reokluzijo	150
7 za posamezno zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept	60
8.	za mehanična kontracepcijska sredstva,
ki se ne predpisujejo na recept	375
9.	za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni
medicinsko indicirana	675
10.	ža vsak prevoz z reševalnim ali drugi-
mi posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih zdravljenja	225
11.	za ortopedske in specialne čevlje	1.350
12.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek
za krn po amputaciji	450
13.	za proteze, ortotične pripomočke, apa-
rat za ekstenzijo in za prosto stoječi posteljni' trapez	450
14.	za	kilni pas	450
15.	za	bergle	120
16.	za	aparat za	omogočanje glasnega govora za slušni aparat	600
17.	za invalidski voziček, za elektronsko
funkcionalni stimulator	.	1.875
18.	za	očala	150
19.	za	kontaktna	stekla	1.200
20.	za	očesno protezo	195
din
21.	za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 'dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 30 dni v koledarskem letu — na dan	180
Drugemu. odstavku 45. člena Istega sporazuma sledi tretji odstavek, ki glasi:
»Ortopedske pripomočke iz točk 15., 16. in 17. prejšnjega člena tega samoupravnega sporazuma so dolžni uporabniki, oziroma njihovi svojci po uporabi čimprej izročiti OZS Ribnica.«
4. člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1. oktobra 1983 dalje.
Št. 8/5-07-7/83
Ribnica, dne 29. septembra 1983.
Predsednik
skupščine OZS Ribnica
Jože Marolt L r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1413.
Na podlagi. 9. člena določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana Komunalno cestne skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1981—1985 je skupščina Komunalno cestne skupnosti Šentjur dne 12 oktobra 1983 sprejela naslednji
SKLEP
1.	Spremeni se prispevna stopnja za modernizacijo lokalnih cest v občini Šentjur pri Celju od dosedanje 1 Ve na 4,980/o z veljavnostjč od 1. 11. 1983 dalje od bruto osebnega dohodka v breme dohodka
2.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Šentjur pri Celju, dne 13. oktobra 1983.
Predsednik skupščine
Jakob Pisanec 1. r.
VRHNIKA
1414.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76), 3. člena dogovora o določitvi proizvodov in. storitev, katerih cene so v pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 32/80), 7. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 32/80) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, dne 29. septembra 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 29. septembra 1983 sprejela
ODLOK
o cenah umih postavk za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene urnih postavk za geodetske storitve, ki jih opravlja občinska geodetska uprava poleg svoje redne dejavnosti.
2.	člen
Za geodetske storitve, ki jih opravlja občinska geodetska uprava štejejo:
—	parcelacija, zemljišč
—	prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba
—	zakoličba stavb in objektov
—	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije
—	izdelava geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda.
3.	člen
Cene urnih postavk za geodetske storitve iz 2.
člena tega odloka znašajo:	din/uro
— terensko delo	420
— pisarniško delo	370
— risarsko delo	250
— figurantsko delo	200
4. člen
Materialni stroški (kilometrina, obrazci, amortizacija računalnika in instrumentarija) ter prevozni stroški, se zaračunavajo posebej po dejanski porabi in dnevnih cenah v skladu z veljavnimi predpisi, razen povračila stroškov za terensko delo, ki so vračunana v ceni urne postavke geodetske storitve iz
3.	člena odloka.
•	5. člen
Dohodki geodetskih storitev iz 2. in 3. člena tega odloka so prihodki proračuna občine Vrhnika in se uporabljajo za urejanje in modernizacijo geodetske dejavnosti v občini.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 4/78).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 7/1-010-03/82-83
Vrhnika, dne 30. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
f
1415.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni Ust SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju naseUj in ulic
ter označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni Ust
SRS, št. 11/80) ter 206. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora krajevnili skupnosti dne 29.; septembra 1983. sprejela
ODLOK
o imenovanju ulic v naselju Borovnica
1.	člen
V naselju Borovnica se poimenujejo:
1.	Cesta, ki prične pri parceli št. 572/1 in poteka proti jugu do mosta preko Borovniščice pri Dražici, se imenuje Zalarjeva cesta.
2.	Regionalna cesta, ki poteka od parcele št. 698 proti Ljubljani do parcele št. 602, se imenuje Ljubljanska cesta.
3.	Ulica, ki se prične pri stebru viadukta na pare. št. 2080/9 in poteka proti železniški postaji vključno z železniškimi objekti preko proge, se imenuje Meja-čeva ulica.
4.	Ulica, Id poteka skozi novo naselje od parcele št. 580/2, do parcele št. 557/3, se imenuje Ulica bratov Mivšek.
5.	Ulica, ki poteka od parcele ,št. 586/1, to je od starega transformatorja v novem naselju proti zdravstvenem domu do parcele št. 511, se imenuje Mikuže-va ulica.
6.	Ulica, ki poteka mimo Ljubljanske banke in stanovanjskih blokov od parcele št. 589/3, db parcele št. 446/5, se imenuje Gradišnikova ulica.
7.	Ulica, ki poteka proti Obrtniku od parcele št. 662/2, do parcele 680, se imenuje Obrtniška ulica.
8.	Ulica, ki se prične pri parceli 1689/1 in poteka skozi železniški podvoz proti Podgori do parcele 1708/1 (k. o. Zabočevo), se imenuje "Ulica bratov Debevec.
9.	Ulica, ki poteka od parcele 1889/5 do parcele 1703/16 (k. o. Zabočevo), v novem naselju ob železniški progi, se imenuje Demšarjeva ulica.
10.	Cesta, ki prične pri parceli 2071 in poteka proti stari železniški postaji do parcele 2080/14 in 2080/24, se imenuje Miklavičeva cesta.
11.	Cesta, ki prične pri parceli št. 1618/1 in poteka od železniške postaje vzporedno ob gozdu proti Bregu do parcele 1862/1 (k o. Zabočevo), se imenuje Cesta pod goro.
12.	Ulica, ki poteka od TVD Partizan od parcele 2040 proti stari postaji do parcele 2055/2, se imenuje Ramovševa ulica.
13.	Ulica, ki poteka od napajalnega korita pri Debevcu, na Grič od parcele 2046, do parcele 2082/2, se imenuje Cerkova ulica.
14.	Ulica, ki se prične pri bivši kovačnici in po- ' teka vzporedno z železniško progo od parcele 2165, do parcele 2120/1, se imenuje Svigljeva ulica.
15.	Cesta, ki poteka od podvoza železnice Na vasi, na Grič nad pro^o od parcele 2167/1 do parcele 2089/3 in od 2160/6 do 5158, se imenuje Cesta na Grič.
16.	Pot, ki prične pri parceli 2169/3 in poteka proti zajetju Malence do parcele 2570/2, se imenuje Pot na Malence.
17.	tnžni prostori pred pošto in Mercatorjem, ter povezava do šolskega igrišča od parcele 2080/5 do parcele 542/2 in 3586, se imenuje Molkov trg.
18.	Ulica, ki prične pri parceli št. 28 in poteka ob osnovni šoli' in krajevni skupnosti do parcele 273, se Imenuje Paplerjeva ulica.
19.	Cesta, ki poteka od Rimske ceste v naselju Jele, to je od parcele 352 do parcele 232'1 in se nadaljuje v k. o. Zabočevo od parcele 1581/46 do parcele 1581/30, se imenuje Pot v Jele.
20.	Cesta, ki prične pri parceli 277 in poteka mimo stare pošte ter po makadamski cesti proti Dražici do parcele 151/1, se imenuje Rimska cesta.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 7/1-010-09/83
Vrhnika, dne 30. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
1416.
Na podlagi 55. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3<81) in 202, člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 31/79 in 5'82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o najvišj5h stanarinah v letu 1981
1. člen
Odlok o naj višjih stanarinah v letu 1981 (Uradni list SRS. št. 31/80) preneha veljati.
2	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St Vl-010-Q24/79
Vrhnika, dne 30. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
1417.
Na podlaai 9 člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni Ust SRS, št. 5/82), 4. člena zakona o □ rekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 3V79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29 septembra 1983 sprejela
ODLOK
o ureditvi cestnega prometa v občini Vrhnika
I. SPLOŠNE določbe e 1. člen
S tem odlokom so določeni ukrepi za ureditev cestnega prometa in zagotovitev prometne varnooti v občini Vrhnika.
2 člen
Javne prometne površine po tem odloku so vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste k javnim stanovanjskim in poslovnim objektom, ki so namenjem za lokalni promet.
II.»POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE CESTNO PROMETNE SIGNALIZACIJE
3.	člen
Prometne znake, dopolnilne table k prometnim znakom, svetlobne prometne znake, prometna ogledala, označbe na vozišču (v nadaljnjem besedilu: prometna signalizacija) postavlja, vzdržuje in nadzoruje stanje pooblaščena delovna organizacija, ki z upravljalcem cest sklene pismeno pogodbo.
Pooblaščena delovna organizacija iz prvega odstavka tega člena mora postaviti prometno s gnali-zacijo v roku dveh mesecev po prejemu odločbe komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje (v nadaljnjem besedilu: upravni organ za promet).
4.	člen
Sredstva za postavljanje, označevanje in vzdrževanje prometne signalizacije zagotavlja Samoupravna komunalno cestna skupnost občine Vrhnika ob upoštevanju določb 92 člena zakona o javnih cestah.
Investitor del financira pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest postavitev nove ali nadomestitev stare prometne signalizacije.
5.	člen
Prometno signalizacijo se lahko postavi, prestavi, spremeni ali odstrani na podlagi soglasja komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje (v nadaljnjem besedilu: upravni organ za promet) po predhodnem mnenju Komisije za prometno signalizacijo pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Vrhnika, če predstavljajo spremembe odmik od potrjenih prometnih ureditev ali potrjenih zazidalnih načrtov,
6.	člen
O postavljeni prometni signalizaciji vodi pooblaščena delovna organizacija register, ki mora vse--bovati:
1.	tekočo številko
2.	datum in uro postavitve
3.	naziv in številko prometnega znaka
4.	kraj oziroma cesto, kjer stoji prometna znak
5.	številko, datum in naziv upravnega organa, ki je izdal odločbo o postavitvi prometnega znaka.
7.	člen
Nadzor nad postavljanjem In vzdrževanjem prometnih znakov ter označb na vozišču opravlja Medobčinski inšpektorat Idrija, Logatec, Vrhnika.
III.	PARKIRNI PROSTORI IN PARKIRANJE
8.	člen
Parkirni prostori so splošni in posebni.
Splošni parkirni prostori so deli javnih prometnih površin, kjer parkiranje ni prepovedano s predpisi ali prometnim znakom.
Posebni parkirni prostori so.-
—	kjer je organizirano parkiranje
—	kjer je s prometnimi znaki določen poseben način parkiranja
—	posebej določene prometne površine rezervirane za določene uporabnike.
9.	člen
Posebni parkirni prostori morajo biti' vidno označeni. Na njih smejo parkirati le motorna vozila, katerim to dovoljuje prometni znak^ali označba na parkirnem prostoru.
Parkiranje je dovoljeno le znotraj označenih parkirnih mest in je lahko časovno omejeno.
Parkirni prostor mora biti označen s prometnim znakom in označbami na vozišču. Prometni znak mora vsebovati obvestilo o vrsti vozil, ki se jih sme parkirati, čas dovoljenega parkiranja in druga obvestila, s katerimi se ureja režim na parkirišču.
10.	člen
Občinski upravni organ za promet določi parkirne prostore, njihovo opremo in način parkiranja.
Tovorna motorna vozila in avtobusi lahko parkirajo le na za to določenih parkirnih prostorih.
11.	člen
Parkiranje je prepovedano:
—	na prostoru določenem za odlaganje posod za smeti,
—	na voziščih med stanovanjskimi zgradbami, če bi za druga vozila ostalo manj kot tri metre proste širine ceste,
—	nad komunalnimi objekti (hidranti, jaški), ki so posebej označeni na zelenicah.
12.	člen
Javne parkirne površine vzdržuje pooblaščena organizacija združenega dela na podlagi pogodbe, ki jo sklene s samoupravno cestno skupnostjo oziroma z uporabniki rezerviranih površin.
Organizacija iz prvega odstavka tega člena mora vzdrževati obstoječe prometne znake in označbe na parkirnih površinah in opravljati druga vzdrževalna dela navedena v posebni pogodbi.
13.	člen
Na javnih in rezerviranih parkirnih površinah, odprtih dvoriščih in drugih javnih površinah je prepovedano parkirati camp prikolice in druge avtomobilske priklopnike, zapuščena vozila ali kako drugače zasesti te površine.
14 člen
Parkirne prostore za tovorna motorna vozila določi v skladu z urbanističnim načrtom upravni organ za promet v soglasju s krajevno skupnostjo na tem območju.
Parkirne prostore ureja in vzdržuje delovna organizacija iz 3. člena tega odloka.
15. člen
Parkirne prostore za avtobuse v medkrajevnem potniškem prometu določi Izvršni svet SO Vrhnika.
16.	člen
Na glavnih prometnih vpadnicah se morajo namestiti prometni znaki, ki bodo obveščali voznike, kje bodo latiko parkirali tovorna motorna vozila in avtobuse.
IV.	AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA
17.	člen
Avtobusna postajališča določi republiški oziroma občitiski upravni organ za promet v soglasju Z up-ravljalcem ceste. Postajališča morajo biti primerno označena.
Objekti na postajališčih javnega prometa za prevoz potnikov, kot so pokrita postajališča, njihova oprema ter tiste označbe, ki jih ne določajo drugi predpisi morajo biti enotne in jih določi občinski upravni organ pristojen za gradbene zadeve.
18.	člen
Z avtobusnimi postajališči upravljajo in skrbijo za njihovo vzdrževanje in opremo krajevne skupnosti na območju katerih se nahajajo. Krajevne skupnosti opravljajo tudi mvestitorske naloge pri gradnji novih postajališč.
V.	PROMET KOLES Z MOTORJEM IN KOLES
19.	člen
Na javnih prometnih površinah v naseljih je dovoljeno pustiti kolesa z motorjem in kolesa le na mestih, ki so za to določena, ustrezno opremljena in označena.
20.	člen
Uporabniki obstoječih javnih objektov morajo zagotoviti najmanj 5 stojal za kolesa z motorjem in kolesa. Za bodoče javne objekte mora biti s projektom določen prostor in število stojal za kolesa z motorjem in kolesa.
21.	člen
Ce pomenijo prislonjena kolesa z motorjem in kolesa ob zgradbah, drugih objektih ali pločnikih oviro, se lahko odstranijo na zahtevo cestno komunalnega inšpektorja, delavca milice ali komunalnega redarja na stroške lastnika.
VI.	ODLAGANJE KURIVA IN DRUGIH PREDMETOV
22.	člen
Oskrbovanje organizacij združenega dela, organov in drugih organizacij je treba opraviti samo z dvorišča ali z drugega prostora zunaj javne prometne površine. Izjeme so dovoljene samo v primerih, ko oskrba ni možna na drug način razen z javne prometne površine.
Kurivo in drugo blago, ki je dostavljeno naročniku v naselje in odloženo na javno prometno površino mora uporabnik takoj odstraniti in površino temeljito očistiti.
Blago in drugi predmeti, ki so dostavljeni in odloženi na pločnik ali drugi javni prometni površini med 21.00 in 6.00 uro morajo biti odstranjeni do 7.00 ure.
23.	člen
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno opravljati kakršnihkoli dejavnosti, ki ovirajo promet.
Na javnih prometnih površinah m dovoljeno prekladanje tovora iz vozila na vozilo, razen v primeru okvare na vozilu.
Izjeme dovoljuje upravni organ za promet v soglasju z upravljalcem javne prometne površine.
24.	člen
V času razkladanja, nakladanja in v vseh drugih primerih, ko vozilo stoji, razen v primerih zastoja prometa ali ravnanja po prometnih znakih oziroma znakih miličnika, motor ustavljenega vozila ne sme teči več kot 3 minute.
VII.	POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN
25.	člen
Vsa dela na javnih prometnih površinah opravlja organizacija združenega dela za vzdrževanje cest na stroške naročnika. Izjemoma lahko opravlja ta dela tudi druga za to usposobljena organizacija združenega dela, če dobi dovoljenje organizacije za vzdrževanje cest.
26.	člen
Zahtevek za izdajo dovoljenja za prekopavanje, podkopavanje in druga dela na cestah vloži investitor najmanj 15 dni pred pričetkom nameravanih del pri organizaciji združenega dela za vzdrževanje' cest. Zahtevek mora vsebovati navedbo začetka, trajanja in vrsto del. načrt ali skico postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometa ter obvezne smeri, če zahtevajo dela začasno zaporo prometa.
27.	člen
Pristojni upravni organ za promet, na predlog organizacije združenega dela za vzdrževanje cest, prepove promet v celoti ali za posamezne vrste vozil na vsej cesti ali na njenih posameznih odsekih. V dovoljenju za začasno zaporo določi upravni organ način zavarovanja, prometno signalizacijo ih obvezne smeri.
V	dovoljenju o zapori lahko upravni organ določi, da se smejo ali morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času ter določi še druge ukrepe, ki so potrebni za varnost prometa.
28.	člen
Organizacija združenega dela za vzdrževanje cest mora v primeru popolne zapore ceste zagotoviti ureditev obvoza, postavitev prometne signalizacije, zavarovanje del na javnih prometnih površinah in druge varnostne ukrepe, če v odločbi upravnega organa ni drugače določeno.
O zapori prometa na določeni cesti aH delu ceste mora organizacija združenega dela za vzdrževanje cest pravočasno obvestiti javnost.
29.	člen
V	primeru, ko posebna uporaba javnih prometnih površin ni bila predvidena ali v primeru elementarnih nesreč, je treba izvesti dela brez odlašanja, organizacija združenega dela za vzdrževanje cest pa mora o zapori ceste takoj obvestiti upravni organ za promet.
30.	člen
Organizacije združenega dela, ki gradijo, vzdržujejo ali rekonstruirajo javne prometne površine, morajo pred pričetkom koledarskega leta dostaviti program upravnemu organu za promet zaradi usklajevanja del na javnih prometnih površinah na posameznih območjih.
31.	člen
Delo na cesti mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi prometnimi znaki tako, da je zagotovljena varnost prometa.
Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči razsvetljeno s predpisano razsvetljavo.
Kadar je zaradi del potrebno zasesti pločnik, stezo ali del vozišča in postaviti oder, mora izvajalec del speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala in vode, urejen za varen prehod in ponoči osvetljen.
Kdor prekoplje javno prometno površino, jo mora v roku, določenem z odločbo spraviti v prejšnje stanje, v skladu s pogoji odločbe, do takrat pa redno vzdrževati.
Takoj po prenehanju posebne uporabe ceste mora izvajalec del odstraniti prometne znake, ograje in druge ovire, ki jih je postavil zaradi izvajanja del.
32.	člen
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno sankanje, smučanje, drsanje, kotalkanje, igranje ali zadrževanje predšolskih otrok brez nadzorstva.
33.	člen
Medobčinski inšpektorat ali upravni organ za promet lahko z odločbo odredi odstranitev ograj, žiivih mej, dreves in podobnih objektov v celoti ali njihovega dela, če nepreglednost ceste, križišča ali varnost prometa narekuje tak ukrep.
Medobčinski inšpektorat lahko odredi znižanje ograj, živih mej in drugih ovir nad 80 cm višine od površine vozišča, če ograje, žive meje ali druga ovira zmanjšujejo preglednost križišča na določeni točld ceste, ki vodi v križišče in je oddaljena manj kot 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča.
Medobčinski inšpektorat lahko odredi' oziroma določi izvajalca, da na stroške lastnika iz prvega in drugega odstavka tega člena izvede navedene ukrepe, če zavezanec v določenem roku ne izpolni obveznosti naložene z odločbo.
34.	člen
Zadeve s področja tehničnega urejanja prometa opravlja upravni organ za promet.
Pred posameznimi odločitvami se mora ta organ posvetovati s pristojno komisijo oziroma svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Vrhnika in drugimi organi in organizacijami ter pred končno ocBočatvdjo upoštevati njihovo mnenje in pripombe.
35.	člen
Krajevne skupnosti spremljajo urejanje prometa na svojem območju in v ta namen predlagajo upravnemu organu za promet:
—	ureditev prometa pešcev in kolesarjev
—	ureditev dostavnega prometa
—	ureditev prometa pred šolami in vzgojnovar-stvenimi organizacijami
—	določitev lokacij za postajališča avtobusnega
prometa
—	ureditev parkirnih površin in parkiranja ter druge ukrepe, ki jih zahteva ureditev prometa in prometna varnost krajanov,
—	ureditev javne razsvetljave.
Vlil. KAZENSKE DOLOČBE
36.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do' 20.000 din se kaznuje za prekršek OZD ali druga pravna oseba:
1.	če na odločbo pristojnega upravnega organa ne postavi oziroma odstrani prometne signalizacije (3. člen)
2.	če postavi, spremeni ali odpravi prometni znak brez soglasja (5. člen)
3.	če o postavljenih prometnih znakih ne vodi registra prometnih znakov
4.	če na javnih parkirnih površinah parkira camp prikolice, druge avtomobilske priklopnike, zapuščena vozila ali kako drugače zasede te površine (13. člen)
5.	če z razkladanjem ali nakladanjem blaga ovira promet ali če po razkladanju in nakladanju blaga ne očisti uporabljeno javno prometno površiho (22. člen)
6.	če opravlja dela oziroma storitve na javnih prometnih površinah brez dovoljenja upravnega organa za promet ali v nasprotju s 23. členom
7.	če opravlja dela na javni prometni površini brez dovoljenja ali v nasprotju s predpisanimi ukrepi v dovoljenju (25. člen)
8.	če Se ne ravna po dovoljenju o zapori prometa ali brez vzroka prekine dela, ki' bi jih moral opravljati neprekinjena ali del ne opravi v roku (27. člen)
9.	če ne obvesti javnosti o zapori ceste ali, dela ceste (28. člen)
10.	če ne zavaruje pločnika ali dela vozišča in ga ponoči ne osvetli (31. člen)
11.	če ne označi delovišča ob javni prometni površini (31. člen)
12.	če z odločbo v določenem roku ne vzpostavi na javni prometni površini prejšnje stanje in jo do takrat ne vzdržuje redno (31. člen)
Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba OZD, ki stori prekršek iz 3. točke tega člena.
37.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori katero izmed dejanj iz 36. člena.
38.	člen
Z denarno kaznijo 300 din se kaznuje takoj na kraju samem:
1.	kdor pri ustavljenem vozilu pusti v teku motor več kot 3 minute ,
2.	kdor se na javnih prometnih površinah sanka, smuča, drsa, kotalka ali kako drugače igra ali to dovoljuje ali pušča predšolske otroke, da se zadržujejo brez nadzorstva na javnih prometnih površinah,
3.	voznik, ki parkira vozilo v nasprotju z 2. odstavkom 9. člena in 11. člena,
4.	voznik, ki na posebnem parkirnem prostoru parkira vozilo, ki ga tam ne sme parkirati,
5.	kdor prisloni kolo z motorjem ali kolo v nasprotju z 19. členom.
Denarno kazen iz tega člena izterja na kraju samem delavec organa za notranje zadeve, cestno-ko-munalni inšpektor ali komunalni redar.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Pooblaščena delovna organizacija, ki' vzdržuje prometno signalizacijo mora izdelati register prometne signalizacije, najkasneje v 6. mesecih po uveljavitvi tega odloka.
40.	člen
Upravni organ za promet mora v roku 6. mesecev določiti splošne in posebne parkirne prostore in določiti ustrezno prometno signalizacijo.
41.	člen
Stojala za kolesa z motorjem in kolesa morajo uporabniki obstoječih javnih objektov zagotoviti v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
42.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo delavci milice, cestno-komunalni inšpektor in komunalni redar Medobčinskega inšpektorata Idrija, Logatec, Vrhnika.
43.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 26/80).
44.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 6/1-010-10/83
Vrhnika, dne 29. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
1418.
Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambni (Uradni list SFRJ, št. 21/82), 204. in 205. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 202, člena statuta občihe Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1983 sprejela
ODLOK
o zakloniščih na območju občine Vrhnika I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Ta odlok ureja graditev, dimenzioniranje, upravljanje in vzdrževanje zaklonišč, način financiranja njihove graditve, uporabo zaklonišč v mirnem času ter določa organe, ki opravljajo nadzor nad zaklonišči.
2.	člen
Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali zunaj nje z ustrezno ureditvijo in opremo, namenjeno za
zaklanjanje ljudi in materialnih dobrin.
3.	člen
Zaklonišča so: javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združnega dela, hišna in družinska zaklonišča ter skupna zaklonišča.
Javna zaklonišča so namenjena delovnim ljudem in občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča.
Zaklonišča organizacij združenega dela so namenjena zlasti za zaščito delavcev teh organizacij.
Hišna in družinska zaklonišča so namenjena za zaščito prebivalcev določene hiše.
Skupna zaklonišča so namenjena zlasti za zaščito delovnih ljudi in občanov skupine hiš določenega območja.
4.	člen
Evidenco zaklonišč vodi občinski oddelek za ljudsko obrambo in enkrat letno pošlje podatke o zakloniščih krajevnim skupnostim.
5.	člen
Za javna zaklonišča se lahko uporabljajo tudi podzemni, javni in komunalni objekti, ki so primerni za ta namen.
Zaklonišča so lahko tudi v drugih primernih objektih, če tako določa načrt gradnje zaklonišč za posamezno območje občine.
,	6. člen
Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne izdelati načrte zaklanjanja za zaščito delovnih ljudi in občanov ter materialnih in drugih dobrin.
II. GRADNJA ZAKLONIŠČ
7. člen
Zaklonišča se grade na osnovi izvedbene urbanistične dokumentacije in na osnovi grafičnega dela tega odloka, ki določa območja obvezne gradnje zaklonišč in ga je potrdil svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Vrhnika.
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati načrt gradnje zaklonišč.
Pred sprejemom urbanistične dokumentacije je treba pridobiti predhodno soglasje občinskega oddelka za ljudsko obrambo.
x	8. člen
Zaklonišča morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisi o tehničnih normativih za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev.
Zaklonišča morajo biti praviloma zgrajena tako, da jih je v miru mogoče uporabljati tudi za druge namene, vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito.
9.	člen
Javna zaklonišča gradi Skupščina občine Vrhnika.
Hišna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela ter skupna zaklonišča so dolžni graditi investitorji zgradb, vzdržujejo pa jih lastniki ali upravljal« zgradb.
10.	člen
Organizacije združenega dela, ki nimajo zgrajenih zaklonišč, so dolžne v obstoječih objektih zgraditi
ustrezna zaklonišča oziroma adaptirati ali preurediti ustrezne prostore v zaklonišč^ dopolnilne zaščite v roku 15 let, kot to določa zakon.
Zaklonišča iz prvega odstavka tega člena morajo biti zgrajena v skladu z razvojnim načrtom obrambnih- priprav teh organizacij, oziroma z občinskim načrtom gradnje skupnih zaklonišč, če je OZD podpisnica ustreznega samoupravnega sporazuma.
11.	člen
Investitorji morajo pri gradnji, adaptaciji, pri-zjdavi in nadzidavi stavb, kjer gre za pridobitev nove koristne površine ali za spremembo namena objekta, s svojimi sredstvi zgraditi zaklonišče v okviru objekta ali v njegovi neposredni bližini. Zaklonišče mora biti zgrajeno pred pričetkom uporabe objekta. Za stavbe iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaže, razen garažnih hiš, kioski in podobno).
12.	člen
Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča le, če v ta namen združujejo sredstva na osnovi samoupravnega sporazuma in če je to v skladu s tehničnimi normativi in akti o urejanju prostora. Organizacija, ki komunalno ureja zemljišča, mora zagotoviti pogoje za zgraditev skupnega zaklonišča.
13.	člen
Investitor je lahko oproščen gradnje zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti ali če gradnja zaklonišča m možna zaradi gradbeno tehničnih pogojev. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča izda občinski oddelek za ljudsko obrambo.
14.	člen
Komite za družbeno ekonomski razvoj in družbeno planiranje lahko izda lokacijsko in gradbeno dovoljenje investitorju, le s predhodnim soglasjem občinskega oddelka za ljudsko obrambo.
15.	člen
Upravne zadeve v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem zaklonišč ter drugih objektov v ta namen, opravlja občinski oddelek za ljudsko obrambo.
III.	DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ
16.	člen
Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišča za najmanj polovico stanovalcev. Število ' zakloniščnih mest v stanovanjski zgradbi se ugotovi tako, da se na 50 m2 razvite bruto površine zgradbe računa eno zakloniščno mesto. Pri gradnji družinskih stanovanjskih objektov je potrebno zagotoviti zakloniščni prostor za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe.
17.	člen
Organizacije združenega dela in organi so dolžni graditi zaklonišča za svoje delavce ter obiskovalce in sicer:
— organizacije združenega dela in organ?, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse obiskovalce;
—	organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih;
—	v hotelih in drugih turističnih objektih, samskih domovih, najmanj za polovico celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v zgradbah s trgovinskimi lokali 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v zgradbah z gostinskimi lokali za polovico števila sedežev v lokalu in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v šolah in vzgoj novarstvenih zavodih za 2/3 varovancev, učencev v izmeni in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni;
—	v zdravstvenih zavodih — v skladu z vojno nalogo zavoda in v obsegu, ki omogoča opravljanje najnujnejše medicinske dejavnosti;
—	v domovih za starejše občane za celotno število ležišč za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni;
—	na železniških in avtobusnih postajah za enourno povprečno število potnikov na postajah in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v kulturpoprosvetnih organizacijah v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi v skladu z določitvijo sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine' Vrhnika;
—	za objekte verskih skupnosti za 2/3 predvidenega števila obiskovalcev v največji dvorani.
18.	člen
Glede na stopnjo ogroženosti v vojni se območje občine Vrhnika deli na cone. Meje posameznih con določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščite skupščine občine na podlagi stališč in usmeritev Predsedstva SR Slovenije za graditev zaklonišč. Opis poteka mej posameznih con in njihove prikaze na kartah v merilih 1 :25 000 in 1 : 10-090 hranita občinski oddelek za ljudsko obrambo in občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje
Priloge iz drugega odstavka tega člena so označene z ustrezno stopnjo zaupnosti in se javno ne objavijo.
19.	člen
Zaklonišča se glede na cone m zmogljivosti gradijo z odpornostnimi stopnjami od 50 kPa do 300 kPa.
Družbeni investitorji grade zaklonišča v I. coni ogroženosti z odpornostno stopnjo od 100 kPa do 300 kPa. V II. coni gradijo zaklonišča, če tako določi svet za LO in DS.
Zasebni investitorji grade zaklonišče dopolnilne zaščite le v I. coni ogroženosti z odpornostno stopnjo 50 kPa, če ni z načrtom gradnje zaklonišč predvideno drugače.
Za objekte posebnega pomena določa odpornostno stopnjo zaklonišča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine.
20.	člen
Investitorji komunalnih in drugih objektov pod površino tal, so na zahtevo občinskega oddelka za ljudsko obrambo po predhodnem mnenju sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine dolžni prilagoditi te objekte za javna zaklonišča. Dodatni stroški, nastali zaradi prilago-
ditve objekta za zaščito, bremenijo sredstva za graditev javnih zaklonišč.
IV.	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
21.	člen
Javna zaklonišča upravlja občinski oddelek za ljudsko obrambo ali organizacija, ki jo za to pooblasti.
Zaklonišča organizacij združenega dela opravljajo te organizacije. Družinska in skupna zaklonišča upravljajo njihovi lastniki ali upravljale!. V hišah v družbeni lastnini upravlja zaklonišče skupnost stanovalcev na enak način kot druge skupne dele in naprave hiše.
Zaklonišča, za katere je predvideno, da jih uporabljajo stanovalci več hiš, upravljajo skupnosti stanovalcev vseh hiš na podlagi medsebojnega sporazuma ali dogovora.
Organ, ki upravlja zgradbo, ne sme spremeniti osnovnega namena zaklonišča.
22.	člen
Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana.
Javna zaklonišča vzdržuje občinski oddelek za ljudsko obrambo. Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo te organizacije. Skupna zaklonišča vzdržujejo lastniki ali upravljal« zaklonišč. Hišna in družinska zaklonišča vzdržujejo njihovi lastniki ali upravljale! hiš
IV FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
23.	člen
Za gradnjo, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč skrbi občinski oddelek za ljudsko obrambo. Prispevek za zaklonišča in druga sredstva namenjena za graditev javnih zaklonišč se zbirajo na posebni račun za gradnjo zaklonišč.
O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Vrhnika.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo le za gradnjo, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč v skladu z načrtno gradnjo zaklonišč.
24.	člen
Gradnjo in opremljanje zaklonišč financirajo investitorji zgradb, stroški vzdrževanja pa gredo v breme lastnikom ali upravljalcem zaklonišč.
25.	člen
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo tako kot to velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objekta, sorazmerno na vse uporabnike.
Za stanovanjske hiše v družbeni lastnini se stroški vzdrževanja zaklonišč določajo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih, za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in v skladu z enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji.
26.	člen
Investitorji, ki so oproščeni graditve zaklonišč po
13.	členu tega odloka, morajo plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za graditev za-
klonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišče) v višini 3 e/e skupne' cene gradbenega dela stavbe. Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami: (električno, vodovodno, kanalizacijsko napeljavo, centralno ogrevanje in podobno) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe. Skupna cena gradbenega dela stavbe se ugotavlja na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbene dokumentacije in ki hi starejši bd enega leta. Na tej podlagi ugotovljen prispevek pri gradnji skladišč, garažnih hiš in podobnih objektov,‘ kjer je manjše število zaposlenih delavcev, ne more presegati stroškov, ki bi' za investitorja nastali, če bi lahko gradil zaklonišče. V tem primeru se prispevek odmeri po drugem odstavku 33. člena tega odloka.
V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja izda občinski oddelek za ljudsko obrambo odločbo po 1. odstavku tega člena, s katero določi višino prispevka.
Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje 'ne sme izdati gradbenega dpvo-Ijenja investitorju prej, dokler ta ne dokaže, da je plačal z odločbo odmerjeni prispevek. Prispevek iz prvega odstavka tega člena se ne plača, če je investitor že zagotovil z lastnimi sredstvi zadostne za-kloniščne zmogljivosti ali če ne obstaja obveznost graditve zaklonišč po tem odloku.
27.	člen
Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 "/e ‘letno. stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbi upravljalec.
Za poslovne prostore in stavbe je šteti vse prostore in stavbe, kot je to določeno s predpisi o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.
Lastniki stavb, dela stavb, stanovanj, prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in .oddih in drugih stavb oziroma prostorov kot posameznih delov stavb, ki nimajo zaklonišč, plačujejo letni prispevek za zaklonišča v višini 0,06 */e od vrednosti stavbe.
Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS," št. 25181).
Prispevek iz prvega in tretjega odstavka tega člena se ne plačuje, če je bil plačan prispevek iz 26. člena tega odloka ali če je v zgradbi' zgrajeno zaklonišče osnovne, dopolnilne ali močnejše zaščite v skladu z določili predpisa o tehničnih normativih za zaklonišča.
Glede obračunavanj, postopka za odmero in pobiranje, prisilne izterjave, zastaranja fta kaznovanja, se v zvezi s prispevkom za zaklonišča, ki ga plačujejo občani, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.
28.	člen
Zavezanci prispevka iz drugega odstavka 27. člena tega odloka plačujejo prispevek do 30. dne v rpesecu za tekoči mesec.
Občani, ki so zavezanci plačila prispevka iz tretjega odstavka 27. člena tega odloka, plačujejo letni
prispevek po predpisih, ki veljajo za plačilo - davkov občanov. Odločbo o obveznosti plačan j a prispevka izda pristojna občinska uprava za družbene prihodke.
Za pravilno obračunavanje prispevka iz prvega in »drugega odstavka tega člena skrbi Služba družbenega knjigovodstva.
Obveznost plavanja prispevka iz 27. člena tega odloka velja za vse objekte v I. coni, v II. coni pa le za organizacije združenega dela, druge organizacije in organe.
VI. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRNEM ČASU
29.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela, hišna in skupna zaklonišča se lahko v mirnem času uporabljajo v druge namene pod naslednjimi pogoji:
—	da se v njih ne opravijo spremembe ali adaptacija, ki bi vplivala na zmanjšanje zaščitne mtiči zaklonišča ali spremembo osnovnega namena;
—	da se ne uporabljajo na način s katerimi' bi poslabšali higienske in tehnične pogoje zaklonišča;
—	da se v njih ne skladiščijo vnetljive in strupene snovi ter razni razsuti materiali.
Ce se zaklonišča uporabljajo v druge namene, jih je treba v primeru vojne nevarnosti takoj, najkasneje pa v roku 12 ur izprazniti, oziroma usposobiti.
Prostorov, ki so potrebni za skladiščenje zaklo-niščne opreme in prostorov z napravami za zaklonišča, n: dovoljeno uporabljati v druge namene.
30.	člen
Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča iz 21. člena tega odloka, ko dobi soglasje občinskega oddelka za ljudsko obrambo.
Pogodba o. uporabi, zaklonišča v druge namene (najemna pogodba) mora vsebovati tudi:
—	namen in čas uporabe zaklonišča, obseg in vrste preureditve, vzdrževanje, prenehanje pogodbene' obveznosti, ureditev po prenehanju najemne pogodbe, čas izpraznitve prostorov, stanje ob oddaji zaklonišča v najem;
—	zapisnik o stanju zaklonišča in instalacij, opreme in ureditev ob oddaji, oziroma vrnitve zaklonišča v naj em.
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega stanja najemna pogodba preneha veljati.
Najemodajalec ima pravico odstopiti od pogodbe tudi v primeru, če najemnik ne uporablja zakloriišča v skladji s pogodbo.
31.	člen
Dohodki dovoljeni za oddajo zaklonišča v. najem, se pri upravljalcih vodijo posebej in se praviloma uporabljajo za vzdrževanje in upravljanje zaklonišč, nakup zakloniščne opreme ter za gradnjo novih zaklonišč.
VII.	NADZOR
32.	člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad projektiranjem in gradnjo zaklonišč opravljajo upravni organi določeni s splošnimi predpisi.
Inšpekcijsko nadzorstvo nad uporabo in vzdrževanjem zaklonišč opravlja občinski oddelek za ljudsko obrambo.
33.	člen
Investitorji, ki so bili dolžni graditi zaklonišča po potrjeni investicijsko tehnični dokumentaciji, morajo plačati prispevek za zaklonišče, če je občinski oddelek za ljudsko obrambo ali gradbena inšpekcija ugotovila, da zaklonišče ni zgrajeno v skladu z odobrenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma če je objekt zgrajen do te faze, da naknadna vgraditev elementov zaklonišča ne bi ustrezala pogojem iz pravilnika o tehničeih pogojih za graditev zaklonišč.
Višina prispevka se odmeri po ceni zaklonišč-nega mesta v javnem zaklonišču. Število zakloni šenih mest se ugotovi tako kot določata 16. in 17. člen tega odloka. Rok za plačilo tako odmerjenega prispevka ne sme biti daljši od 6 mesecev.
34.	člen
Občinski oddelek za ljudsko obrambo lahko zavrne predračunsko vrednost objekta, če oceni,- da je prenizka glede na projektirani objekt oziroma če je starejša od enega leta.
Ocena občinskega oddelka za ljudsko obrambo mora temeljiti na povprečni gradbeni ceni določeni s predpisom, ki določa povprečno gradbeno ceno stanovanj na območju občine Vrhnika.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
35.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 din do 30 000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela oziroma druga samoupravna organizacija ali skupnost ali druga pravna oseba, če ne vzdržuje zaklonišča v skladu z 26. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo od 2.000 din do 10.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti ali drugi pravni osebi, ki stori' prekršek iz prvega odstavka tega člena.
' V drugih primerih se uporabljajo kazenske določbe zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SFRJ, št. 21/82).
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Vso temeljno in izvedbeno urbanistično dokumentacijo kot tudi uskladitev načrtov za graditev zaklonišč je potrebno uskladiti z določili tega odloka v enem letu po sprejetju.
37.	člen
Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju zaklonišč predpiše upravni organ pristojen za ljudsko obrambo v roku 6 mesecev po izdaji tega odloka.
•
38.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok
o zakloniščih v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št.
21/81).
39.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 852/14
Vrhnika, dne 7. oktobra 1983.
Predsednik Skupščine občtiae Vrhnika
Andrej Videni« L r.
ZAGORJE OB SAVI
1419.
Na podlagi zakona o .obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje, na seji obeh zborov dne 19. maja 1983 sprejela
SKLEP
e obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo ptočuje»o delovni ljudje kmetje:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih, površin in dohodka od goeda v višina 20 •/«,
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.390 din.
Prispevek v znesku 1.500 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce, tisti, ki je obremenjen s preuči tkocn,
—	za uživalce stalnih preživnin, organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino,
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ati glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske Hane,
—	lastniki zemljišč.
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začenjajo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka 80 •/» povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem let* v gospodarstvu v Slovenije
4.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne ali druge storitve (prtljažni nosači, športniki - amaterji,, ki prejemajo hranarino,- duhovniki, kolporterji tiska, artisti — plesalci, manekeni in modni delavci, športniki, nogometaši neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki. filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, . dentisti, fotografi) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbe o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Te osnove so osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
5.	Člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer:
—	v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujim zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
—	v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohoaka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
6.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo tri tujo organizacijo.
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odme.ro pravic iz socialne varnosti.
Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinabje po tečajni listi NB Tugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek plačan.
7.	člen
Osnova za izračun prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo delo in se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek, je ugotovljeni dohodek tekočega leta..
8.	člen
Prispevna stopnja za dejavnost iz 3., 4., 5., 6 in 7. člena tega sklepa znaša 12,30 odstotka.
Prispevna stopnja za pokrivanje Izgube leta 1981 in 1982 pa znaša 1,60 odstotka.
9.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavaiovama ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 520 dih mesečno na posameznega upravičenca.
10.	člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova zg plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS št. 45/82 in 9/83.
11.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnost . pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/o.
12.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa. za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za ppklicno bolezen po stopnji 6 “/d od bruto prejemkov.
13.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust, ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila. za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred- mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega čl;na se obračunava in plačuje po stopnji iz 8. člena tega sklepa.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati sklepi o prispevkih za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnosti od 1. januarja 1982 dalje.
15.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje, razen prispevne stopnje 1,66, ki se uporablja od 1 aprila 1983 dalje.
Predsednik skupščine Občinske
zdravstvene skupnosti Zagorje
Jože Omahne L r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
1367.	Zakon o spremembi zakona o stanovanjskem gospodarstvu	3*31
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1368.	Odlok o vplačilu razlik v cenah sladkorja in olja 2631
1369.	Odlok o določitvi lovskogojitvenih območij v' SR
Sloveniji	2031
1370.	Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na
račun sredstev solidarnosti SR Slovenije	2033
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1371.	Odredba o omejitvi prometa na cestah v SR Sloveniji	2034
1372.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj dav-
kov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih	dejavnosti	za leto 1983	2035
1373.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o
prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in Samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih	dejavnosti	«638
Stran
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1385.	Sklep o izvolitvi sodnika Sodišča združenega dela
v Ljubljani	2048
1386.	Sklep o soglasju k združitvi Srednje šole tehničnih
strok in osebnih storitev Ljubljana in Strokovno izobraževalnega centra za voznike motornih vozil Ljubljana Ježica (Ljubljana)	2049
1387.	Sklep o ceni vode iz omrežja, ki ga opravlja temeljna organizacija	mestni vodovod Ljubljana 24H9
1388.	Sklep o ceni za odvedeno vodo po kanalizacijskem
omrežju, ki ga opravlja temeljna organizacija kanalizacija Ljubljana	2(HS
3389. Sklep o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih \rozovnic 2050
1390.	Sklep o spremembi samoupravnega sporazuma o
temeljili plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za obdobje 1931—1985	2051
1391.	Sklep o sprejemu smernic Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana	2051
1392.	Sklep o vplačilu razlike med obračunano in vpla-
čano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinski raziskovalni skupnosti Ajdovščina za obdobje ja-nuar-september 1983	2052
1393.	Ugotovitveni sklep o sprejemu aneksa k samo-
upravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice	2052
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1374.	Odločba o razveljavitvi 23. in 34. člena pravilnika
o delovnih razmerjih TOZD 0»novna šola Jese-niško-bohinjskega odreda, Kranjska gora	2039
1375.	Odločba o razveljavitvi priloge 3 pravilnika o
osnovah n merilih za delitev sredstev za osebne dohodi.e TOZD Avtobusni promet, Murska Sobota, OZD Certus, Maribor	2)39
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1376.	Družbeni dogovor o enotnem informacijskem si-
stemu na področju notranjih zadev v SR Sloveniji	2040
1377.	Sklep o ustreznosti učbenika Slovenski jezik 3
za 3. letnik srednjega izobraževanja	2043
1378.	Sklep o ustreznosti učbenika Slovenski jezik in
književnost za 1. in L. letnik skrajšanih programov srednjega izobraževanja	2043
1379.	Sklep o potrditvi didaktičnega kompleta Glasbena vzgoja 1, 2 za pouk predmeta glasbena vzgoja v
1. in 2. razredu osnovne šole	3043
1380.	Sklep o potrditvi učbenika kompleta »V mojem
domu In okoljut (U mom domu 1 oko njega) — prevod v italijanski jezik — za pouk predmeta spoznavanje narave in družbe v 1. razredu osnovnih šol	^ italijanskim učnim ^ezikom	2043
1381.	Sklep o 'utrditvi učbenika Moja domovina SFRJ 5 2044
1382.	Sklep o potrditvi učila »Moj prvi atlas* za pouk
predmeta spoznavanje naraye in družbe v 3. rajc-redu in predmeta spoznavanje družbe v 4. in 5. razredu	osnovne šole	2044
1383.	Poslovnik o delu odbora za samoupravno delav-
sko kontrolo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije	2044
1384.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega
sodišča združenega dela za področje telo§n# kulture v	SR Sloveniji	8844
1394.	Obvezna razlaga 2.. 3., 4. In 9. člena odloka o uvedbi samoprispevka v občini Celje	205*
1395.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za poslovni center Rakek (Cerknica)	2053
139*. Odlok o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje	2053
1397.	Odlok o spremembah odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Grosuplje)	2053
1398.	Odlok o pooblastitvi Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane za opravljanje nekaterih nalog inšpekcijskega nadzora na območju
občine Grosuplje	2054
1399.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Občinske skupnosti za ceste za območje	občine Grosuplje	2055
1480. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Krka (Grosuplje)	2855
1461. Sklep o spremembi sklepa o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za območje »Plužnje-Sigade« v Cerknem (Idrija)	2864
1402.	Odredba o dopolnitvi odredbe o višini stroškov
vozniškega izpita in o višini stroškov za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov (Ko- / čevje)	206S
1403.	Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje
družbenih stanovanj samostojnim obrtnikom In delavcem pri samostojnih obrtnikih v občini Kočevje	2057
1404.	Pravilnik o dodeljevanju družbenih kadrovskih
stanovanj v občini Kočevje	2061
1405.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in iperilih ?a dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ko-
čovje	20*4
Stran
1406.	Sklep Samoupravne stanovanjske skupnosti ob-
čine Kočevje o končni ceni za blok 1-2 v na-, sclju »4. maj« v Kočevju	2064
1407.	Sklep o obveznem plačilu razlike med obračunano vrednostjo po predpisanih stopnjah od dohod-
ka zavezancev in vplačano akontacijsko vrednostjo za obdobje januar-september 1983 ter okto-ber-december 1983 (Koper)	2064
1408.	Sklep o prenehanju obveznosti plačevanja prispevne stopnje iz dohodka (Kranj)	2064
1409.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti	Ljubljana Center	2064
1410.	Statut Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center	2072
1411.	Sklep Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto	2081
Stran
1412. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnit-
vah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ribnica)	2081
1413.	Sklep o spremembi prispevne stopnje za modernizacijo lokalnih cest v občini Šentjur	pri	Celju	2082
1414.	Odlok o cenah urnih postavk za geodetske storitve
(Vrhnika)	2082
1415.	Odlok o Imenovanju ulic v naselju Borovnica
(Vrhnika)	2083
1416.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o najvišjih
stanarinah v letu 1981 (Vrhnika)	2084
1417.	Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Vrhnika	2084
1418.	Odlok o zakloniščih na območju	občine	Vrhnika	2087
1419.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov
za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje (Zagorje ob Savi)	2091
menik naselij SR Slovenije
Na željo mnogih organizacij je založba CZ Uradni list SRS pripravila v sodelovanju z Zavodom za statistiko in Republiško geodetsko upravo novo spremenjeno in dopolnjeno izdajo imenika naselij v naši republiki, ki vsebuje:
—	seznam občin, katastrskih občin in pripadajoča naselja (z registrskimi številkami);
—	seznam krajevnih skupnosti po občinah in s šifro krajevne skupnosti;
—	imenik naselij s pripadnostjo občin, krajevni skupnosti in pošti (s poštno številko);
—	medobčinska območja;
—	registracijska območja;
—	seznam rednih in samoupravnih sodišč (splošnih in posebnih);
—	seznam SDK s karakterističnimi številkami;
—	območja občinskih geodetskih upravnih organov.
Vsi seznami so opremljeni tudi z več grafičnimi prikazi, ki jih je pripravila Republiška geodetska uprava.
Cena 500 din ,
Naročila sprejema: CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Kardeljeva H,
p. p. 379
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Počtnl predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar. Set računovodstva 134 323, prodaja 234 837, računovodstvo, naročnine 111 <14 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno
prometnega davka po emroju 1>«|wiMM*naga komiteja za Informiranje SL 431-Vtl