1 L—■
Ste v. 281 MRfllna plaEua v liMH tm omitt m li mM
M
) ____
V Trstu* v soboto 10« decembra 1921
Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI
Iz*:ara — izvzema ponedeljek — vuk dan zjutra). — Uredništvo: ulica «?. fiančlžka AslJkega ftev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo nred-
oi^tvu. — NefranKirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — itd-jaieJj in odgovrrni urednik Štefan Godina — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina anaša na mesec L 7.—, pol leta L 32._- in cei * let® L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — OgUii se račinajo v Šlrokostl ene kolone (72 Mit). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mut po « stat • osmrtnice, zahvale, poslanice la vaMta po L I.—, o^Usl dena.nih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2> stat. beasla, najmanj pa L 2. — Ogla«' naročnica in reklamacije se 035ili itr» izkllučao narav« Edino;«, v Trstu, ulica Frančilka Asiikega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon arednlštva In uprave I i-al.
Večni zabavljati
Italijanska jasnost nam zelo zameri, da dvigamo noč in dan le obtožbe proti obstoječim razmeram. V naših časopisih sko-'o ni čitati drugega kakor članke in dopise o krivicah, ki se godijo našemu ljudstvu. Ni bilo še govora naših zastopnikov, ni bilo shoda, ni bilo zborovanja na naši zemlji, da bi ne odmevale na njem tožbe zeper krivico, ki gospodari v naših krajih. Ob vseh prilikah, povsod in vselej enaki glasovi. Tudi ljudje, ki kažejo najboljšo voljo ustvariti med Italijani in Jugoslove-ni pameten sporazum in Italijane celo čislajo, ne morejo spregovoriti besede, o naših razmerah, ne da bi kazali na krivice, ki se vršijo okoli nas. Ta neprestana pesem o krivicah postaja Italijanom skrajno dolgočasna. V njihovih očeh smo mi trop nezadovoljnih zabavljačev, ki išče v vsem in povsod ie prilike za svoje izpade. Jadiko-vanje in zbadanje je po njihovi misli naša poglavitna naloga, naša prva in zadnja skrb. {talijanska javnost vidi v nas skupino povsem negativnih in razdiralnih ljudi, ki bi bili naravnost nesrečni, če bi se jugoslo-venskemu ljudstvu godilo dobro v Italiji. Mi smo godrnjači po poklicu in zato živimo in prospevamo najbolje v slabih in grdih razmerah. Ljudje, ki hočejo, da se Italijansko državno življenje utrdi, ki želijo, da se s pozitivnim delom in ne s krikom uredijo razmere v državi, skratka vsi, ki jim je Italija pri srcu, gledajo na naše ljudstvo z nevoljo. Nikdar zaodvoljne, večno zabavljajoče in tožeče množice so jim ne-všečna prikazen, ki jo je treba držati na uzdah.
In res. Dan za dnem, iz meseca v mesec se ponavljajoči protesti so pravcato čudo. Italijanska javnost, posebno pa ljudje, ki stoje izven naših pokrajin, vidijo v naših neprestanih protestih posebnost, ki se nikjer drugod ne dogaja. Vse skupaj se jim zdi skoro sumljiva stvar. Saj je skoro neverjetno, da bi se godile tolike in takšne krivice v mali deželici in med narodičem, ki je za državo brez vsake nevarnosti. Kje na svetu se ku-pičijo krivice v takem številu, da bi listi Polnili skoro vsako številko s prtožbami?
Odkrito moramo povedati, da je tudi nam .leprijetno dan za dnem protestirati in praži oddih bi bil za nas, ko bi lahko z bojem prenehali. Toda kamor pogledamo, kjerkoli hočemo nastopiti, ob slehernem vlad-aem ukrepu, ob vsakem važnejšem do-
godku javnega življenja udarjamo ob zapreke in krivice. Med tem ko pišemo te vrste, nam prihajajo vesti o nezaslišani zlorabi, ki jo uganjajo oblastva z ljudskim štetjem. Ne zadostuje, da so vpeljali občevalni jezik žalostnega avstrijskega spomina in prepustili uradnikom popisovanje narodnosti brez resnične kontrole prizadetega ljudstva. To se jim je zdelo premalo. Da dosežejo svoj namen in znižajo število Jugoslovenov na tisto stopnjo, ki se jim zdi potrebna,* se poslužujejo strahovanja. Na vse načine hočejo izsiliti iz ust naših ljudi priznanje, da njihov jezik ni slovenski, hrvatski ali srbski, temveč italijanski. Že ko se uradnik pojavi v sta novanju, sili v ljudi in jim hoče vtepsti i glavo, da so Italijani. S posebno trdovrat nostjo se lotijo revnejših, odvisnih, priprostih ljudi. Izprašujejo jih, kje so vslužbeni, poudarjajo brez potrebe, da živijo SI oveni, od Italijanov, da jih sedaj redi Italija, svetujejo jim, naj se izselijo, če jim ni pogodu v teh krajih, namigujejo jim s kolom, da jim bo slaba predla, če se ne zataje svojega jezika. Zgodilo se je celo, da so danes in pretekle dni klicali po ' že dovršenem popisu naše ljudi na urad v ulico Mazzini št. 25, sobo 10 in jih tam pritiskali, da pre« kličejo svojo prvo izjavo in priznajo javno da niso JugoslovenL Tukaj so našim lju-dem ponovno namigavali na izselitev t Jugoslavijo in jim dajali razumeti, da pridejo ob službo, če se zapišejo po pravici in vesti za Slovence. «Vi ste vendar pravi in pristni Italijani. Saj ste rojeni vendar v Istri Saj živite vendar že 27 let v Trstu. Če pa nočete biti Italijani, pojdite v Jugoslavijo, kjer vas sprejmejo gotovo z veseljem! Pomislite tudi, da ste v službi pri železnici!» Mnogo ljudi se je ustrašilo in zatajilo svoje prepričanje. Izjavljali so s bridkostjo v srcu in v slabi italijanščni, da so Italijani. Najbolj odločno se mečejo uradniki na vdove.
Kaj naj rečemo k temu nezaslišanemu početju? Spričo te kričeče in sramotne zlorabe uradne oblasti, spričo predrznega izkoriščevanja gospodarske odvisnosti in revščine, moramo dvigniti glas ogorčenega protesta. Strahovanje vdov nas obliva s rdečico sramu. Če to niso krivice, potem naj nam gospoda pove, kako ona imenuje tako postopanje. Za nas je to grdo, nevredno, sramotno nasilje, ki se ne da ne opravičevati ne braniti. Če vam je kaj do ugleda. Nehajte s svojimi krivicami!
Juaosiaviia
Dr. Korošec psi Paši ću
BELGRAD, f>. Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec je dospel v Belgrad. Takoj po svojem dohodu je razpravljal s predsednikom zemijoradniškegd kluba Vojo Lazičem, nato pa s Stojanom Kotičem, Nato je bil dr. Korošec poklican k ministrskemu predsedniku Pašiču. Paši ć je ponovno prejel mandat za sestavo nove vlade in bi Želel, da v novi kabinet vstopijo rcdikalci, demokrati, Jugoslovanski klub, muslimani, zemljoradnik! in slovenski samostojneži. Kot program nove vlade zamišlja Pašić da se sprejme —ora-čun, volilni zakon, zakon o glavni kontroli, razdelitev države na upravne oblasti- Ako bi politični položaj ne bi dopustil predložitve novih zakonskih predlogov, tedaj bi nova vlada takoj izvedla volitve.
Dr. Korošec je opozoril ministrskega predsednika Nikola Pašića na program SLS, ki zahteva revizijo ustave. Dalje je izjavil dr. Korošec, da je politična potreba, da se popolnoma izpremeni politični Uurz v Sloveniji in na Hrvatskem. Dalje je opozoril Nikolo Pašića na socialno politični program SLS, ki zahteva za delavce, kmete in obrtnike pravično socialno zakonodajo. Potegnil se je tudi z odločnimi besedami za versko toleranco in opozoril ministrskega predsednika na materielno stališče katoliške duhovščine v naši državi.
Razgovor dr. Korošca z Nikolo Pašićem je trajal nad eno uro. Po končanem razgo voru je dr. Korošec zopet obiskal Stojam Protiča.
Pašić vrne mandat
BELGRAD, 8. Včeraj ob 6. uri popoldne je sklical min. predsednik Nikola Pašić sejo ministrskega sveta, na kateri je poročal, da niso imeli uspeha njegovi nazori glede sestave novega kabineta in ožjega delr.v-nega programa, vsled česar bo vrnil kralju m vladat za sestavo nove vlade. Nadalje jc izjavil, da se je tekom zadnjih dni raz-govarjal z voditelji političnih skupin in da se je prepričal, da obstoje med njegovim pojmovanjem in mišljenjem opozicije načelne zapreke. Kar se tiče demokratov, ne obstoje načelne zapreke, edino zapreko tvori vprašanje notranjega ministrstva. Po seji ministrskega sveta je imel posvetovanje radikalni klub, ki je odobril sklepe Nikole Pašića. Za sedaj se še ne ve, kako bo kralj nadalje postopal glede vprašanja reSL.e ministrske krize, sodijo pa, da bo mandat za sestavo nove vlade najprej po-vf ril kakemu prvaku demokratske stranke.
Zemljoradnild in kriza
BELGRAD, 9. Zemljoradnički klub je imel radi k-ize zelo dolgo sejo. Predsednik kluba Lazić je poročal o svojem razgovoru b Pašićem. Na osnovi tega poročila se je razvila dolga in burna debata, po kateri je bil končno izvoljen klubski odbor, ki naj
določi odgovor gosp. Pašiču. Končno je bilo sprejeto besedilo pisma, ki vsebuje v glavnem izjavo zemljoradnikov, da med njimi in Pašićem ne postoji nič skupnega in da nočejo sodelovati v vladi.
Odgodi te v narodno skupščine
BELGRAD, 6. Na seji narodne skupščine je predsednik dr. Ribar obvestil poslance, da se nahaja vlada v demisiji in da zaradi tega parlament ne more delati. Dostavil je, da skliče prihodnjo sejo, čim dobi obvestilo o sestavi novega kabineta.
BELGRAD, 6. Na seji zakonodajne skupščine je predsednik dr. Ribar sporočil vsebino dopisa ministrskega predsednika Pašića, ki obvešča narodno skupščino o ostavki vlade, vsled katere se ne morejo vršiti seje skupščine. Dopis se glasi: Gosp. predsednik!
Čast mi je, obvestiti Vas, da sem 3. t. m predložil v imenu vseh članov ministrskega sveta ostavko Nj. Vel. kralju. Ko Vam sporočam prednje, Vas prosim, g. predsednik, da sprejmete ob tej priliki izraz mojega spoštovanja. — Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje stvari Nikola Pašić.
Reforma občinskega volilnega reda za Hrvatsko
BELGRAD, 8. Druga sekcija zakonodajnega odbora je razpravljala o volilnem redu za hrvatsko - slavonska mesta. V členu 1. je bila razširjena ženska volilna j»ra-vica tudi na one ženske, ki imajo samostojno gospodinjstvo, ali so v javnih ali privatnih službah, in na one, ki so absol-virale kako srednjo ali tem enako strokovno šolo. Za pasivno volilno pravo je bila znižana doba bivališča od 3 na 2 leti.
BELGRAD, 8. Z ozirom na dejstvo, da je zakonodajni odbor reformiral občinski volilni red za Zagreb, se je včeraj govorilo, da bodo zagrebške občinske volitve, ki se vršijo 11. decembra, odgodene. O stvari je nocoj razpravljal ministrski svet. Na predlog ministra Pribičevića je bilo sklenjeno, da se imajo občinske volitve v Zagrebu izvršiti brez odloga po starem volilnem redu.
Mati ministra Pribičevića mrl«
ZAGREB, 8. Včeraj opoldne je v bolnišnici usmiljenih sester umrla Kristina Pribičević, mati ministra Svetozarfa in poslancev Milana, Valerijana in urednika Adama Pribičevića.
Občinski volilni red za Slovenijo
BELGRAD, 8. Zakonodajni odbor |e razpravljal o Še spornih določbah revidiranega občinskega volilnega reda za Slovenijo, to je o ženski volilni pravici in o pogojih za volilno pravico. Socialdemokrati in Jugoslov. klub so se izrekli za volilno pravico, poslanec Drofenik (SKS) in drugi govorniki pa proti. Živahno diskusijo jt izzval tudi predlog poslanca Drofenika, da
se kot pogoj za volilno pravico določi najmanj dveletno bivanje v občini
čehoslovaika
Sporazum med Čehoelovaško in Poljsko. Ruske šole na Čehoslovaškem. — Apanaža Karlu Habsburškemu
PRAGA, 9. Ministrski predsednik Be-neš je izjavil v komisiji za zunanje zadeve, da so pogajanja med Ćehoslovaško in Poljsko dovedla do sporazuma, katerega glavna vsebina je sledeča: ureditev vseh sporov med obema državama, nevtralnost, ako bi bila ena ali druga napacfena. Čehoslovaška je dokazala s tem, da si glede Vzhodne Galcije umiva roke. Poljska bo razpustila poljsko - madžarske legije, ki so se obrazovale na Poljskem. Obe vladi si bosta pokazali pogodbe, ki ju vežejo napram drugim drfavam, ter se obvezujeta, da ne bosta sklepali pogodb, ki bi bile v nasprotju z načeli te pogodbe. Pogodba bo veljavna za dobo 5 let
Beneš je nato govoril o organizaciji za pomt/č ruskim beguncem s posebnim ozirom na pomoč ruskim dijakom, za katere je bila v Pragi ustanovljena visoka šola, ki jo vodi 50 ruskih profesorjev in ki jih plačuje čehoslovaška vlada. Dalje se bo ustanovil v Češki Trebovi licej in tudi ljudske šole za ruske otroke. Enako pomoč bodo dobivali tudi Ukrajinci. Čehoslovaška pomoč za stradajoče se daja potom mednarodne Nansenove organizacije. Poleg tega bo Čehoslovaška sprejela 1000 otrok iz okrajev ob Volgi.
V	nadaljevanju je Beneš opozoril komisijo, da je romunska vlada uradno zavrnila govorice o pogajanjih za osebno zvezo med Romunsko in Ogrsko. Dalje je poročal o čehoslovaškem koraku radi kršenja čeho-slovaške meje pri Gemeru s strani madžarskih oboroženih tolp. Povedal je, da bo mešana čehoslovaško - ogrska komisija napravila preiskavo na licu mesta.
Ker je neki socialnodemokratski poslanec izjavil, da je ves čehoslovaški narod proti plačevanju apanaže za Karla Habsburškega, je Beneš rekel, da je že obvestil poela-niško konferenco v Parizu, da bi čehoslovaški parlament odklonil vsak kredit v tak namen. ____
■talila
Italijanska zbornica in zmaga irskega naroda. — Razburjenje v zbornici zaradi izjav jugoslovenskega, nemškega In sardinskega poslanca. — Poročilo finančnega ministra
RIM, 9. Zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o podkupljenih listih. Poslanec Torre Andrea, predsednik komisije za vna-nje stvari, se je že v naprej zavaroval pred očitki, da je list «11 Mondo», ki ga namerava izdajati, odvisen od kake banke ali industrialca. Ves njegov govor je imel značaj propagande za njegov list in je vsled tega vzbudil smeh med poslanci Ko pa je Torre poudarjal, da je Nittijev prjatelj, da je ponosen na to prijateljstvo, da pa njegov list vendar ne bo pod Nittijevim vplivom, so se mu pridružili z odobravanjem tudi socialisti in konmnstL To je dalo povod pikrim opazkam s strani 'fašistovskih poslancev.
Nadaljevala se je nato razprava o listih «Idea Nazionale* in «Critica Sociale». Modigliani je ugotovil, da ta dolga razprava najbolj jasno dokazuje, kako potrebna je odobritev njegovega predloga o kontroli novinstva.
Veliko navdušenje je vzbudil poziv poslanca ljudske stranke Cavazzonija, naj zbornica pošlje svoj pozdrav junaškemu irskemu narodu, ki slavi letos svoje krščansko Vstajenje nriru in svobode.
Vsi poslanci in irtinjstri so na te besede vstali in odobravali govornik ovim besedam.	v
Komunistični poslanec Graziadei je porabil to priložnost, da je očital onim, ki danes pozdravljajo Irsko, da so nekdaj imenovali sira Casementa izdajalca. Zaključil je, pozdravljajoč Irsko revolucijo in vse bodoče revolucije.
Socialista Modigliani In Conti sta ugotovila, da ima tudi proletariat pravico, da si da tako državno ureditev, kakor hoče in sta zato zaklicala, «naj živi italijanska republikah. V zbornici je vsled tega klica velik krik in predsednik je komaj vzpostavil mir.
Nato je vstal istrski poslanec Stanger, ki je poslal svoj pozdrav osvobojenemu irskemu narodu in povdaril ob tej priložnosti, da je tudi Italija vsužnila del jugoslovenskega naroda. Njegova ugotovitev je zadela v Živo faiistovske in druge poslance, ki so dvignili silen krik. Končno je govornik mogel nadaljevati. Zaključil je, izražajoč željo, da se tudi jugoslovenskenm narodu v Italiji priznajo njegove pravice.
Lussu je naslflral v Imenu sardinskih avtonomistov paralelo med razmerami v Sardiniji in na Irskem. Zahteval je od Italije avtonomijo za svof otok. Tudi njegov govor je sprejela zbornica z vpitjem
Enako se je zgodilo tudi nemškemu poslancu Reut - Nikolussiju ki je protestiral proti zatiranju nemškega ljudstva na Tirolskem. Izrazil je ieljo, da bi znana «rimska modrost* pokazala sedanjim vladarjem pravo pot, po kateri naj hodijo.
V	imenu vlade le govoril minister aa poljedelstvo Maurt, lu je ugotovil, da j| italijanska zbornica složno Izrazila tvoje
veselje nad zmago irskega naroda« katere plemenitost in vettčfco more čutiti najbdj Italijanki so je teko dolgo borila za svoio
osvoboditev. In Italija — je poudarjal minister — bo znala biti vsikdar mati svobode in kulture za vse svoje ljudstvo, pa naj bodo to plemeniti sini Sardinije, ki je prelila toliko krvi za narodno stvar, ali pa naj bo to prebivalstvo Julijske ali Tridentinske Krajine. Noben del zbornice ne sme v tem hipu zmanjšati manifestacije za Irsko s tem, da jo izrablja za tendenciozne trditve. Vse izginja spričo veličine dovršenega zgodovinskega dejstva, ki je v složnosti vseh svojih stanov pozabil vse zasebne koristi za uspeh boja za svobodo. Pridružuje se v imenu vlade manifestaciji zbornice zaradi doseženega sporazuma med dvema plemenitima narodoma. Izjavil je, da bo vlada sporočila angleškemu m irskemu parlamentu to svečano manifestacijo italijanske zbornice.
Finančni minister je nato podal poročilo o finančnem položaju. V finančnem letu
1920.	- 21. so zrastli troški od predvidenih 22 miljard in 947 na 28 miljard in 783 mi-Jjonov, a dohodki od predvidenih 10 miljard in 806 miljonov na 18 miljard in 71 miljonov.
Primanjkljaj v finančnem letu 1921. - 22. znaša 11 miljard in 758 miljonov.
Glede finančnega leta 1921. - 22. je minister ugotovil, da njegovo poročilo dne 26. julija ni bilo točno. Predvidevani primanjkljaj 4 miljard in 262 miljonov za leto
1921.	- 22. se je zvišal na 5 miljard.
Za finančno leto 1922. - 23. je predvidenih troškov 20 miljard in 454 miljonov in dohodkov 17 miljard in 602 miljona. Predvideni primanjkljaj bi znašal okoli 3 miljar-de, katere bo morala država pokriti s krat-kodobnimi posojili, kar je zelo nevarno za državno gospodarstvo.
Državni dolg, ki je znašal dne 31. oktobra 1920. 98 miljard in 574 miljonov, je poskočil do dne 31. min. oktobra na 110 miljard in 302 miljona.
Od sedanjega državnega dolga odpade 13 miljard in 394 miljonov na predvojni državni dolg, 35 miljard na državna posojila, 2 miljard in 997 miljonov na redne državne bone, 5 miljard in 699 miljonov na večletne bone, 10 miljard in 648 miljonov na bančni in državni promet v breme zaklada, 20 miljard in 964 miljonov na posojila v inozemstvu in končno 644 miljonov na depozite na tekoči račun pri «Cassa depositi e prestiti*.
Papirnatega denarja je sedaj v prometu za 8 miljard in 381 miljonov.
Končno je finančni minister poudarjal, da je slabo stanje italijanske valute v zvezi s splošnim gospodarskim kolebanjem, ki pretresa vso Evropo in ves svet. Položaj se bo nekoliko izboljšal s tem, da se ne bo izdajalo več toliko papirnatega denarja in da se bodo znižali nakupi v inozemstvu, toda bolj občutno izboljšanje se more pričakovati le od mednarodne izpremembe gospodarskega in denarnega položaja.
Trgovski dogovor med Italijo in Rusijo ne bo še podpisan. — Worowski odgovarja ministru Della Torretta
RIM, 9. Trgovski dogovor med Italijo in Rusijo bo šel bržkone po vodi, ker se Rusija nahaja nasproti Italiji v veliko bolj ugodnem položaju nego nasproti Angliji, s katero je sklenila in podpisala trgovsko (politični) dogovor. Tam sta rabili obe državi vzajemne pomoči, tukaj rabi Italija bolj Rusijo, nego Rusija Italijo. Razumljivo je torej, da je ruska trgovska misija pod vodstvom Worowskega tako nepopustljiva nasproti italijanski vladi.
Minister vnanjih stvari Della Torretta je v svojem zadnjem govoru v zbornici prikrito povedal vso resnico. Rekel je, da bi hotela italijanska vlada z Rusijo tako pogodbo, kakor jo je sklenila Anglija, da pa rusko odposlanstvo noče o tem slišati. 2 Anglijo je Rusija sklenila trgovsko pogodbo, kateri bo pozneje sledila politična, z Italijo hoče Rusija skleniti politično pogodbo, kateri bo... pozneje sledila trgovska. Ruska delegacija zahteva razpustitev carističnih zastopstev v Italiji, zahteva, da Italija «de jure* prizna sovjetsko vlado itd.
Tako Della Torretta. Worowski pa je drugačnega mnenja. V pogovoru s časnikarji je izjavil, da izjave italijanskega ministra vnanjih stvari niso bile povsem točne. Tako ni res, da je ruska delegacija zahtevala, da bi italijanska vlada «de jure* priznala sovjetsko vlado; zahtevala je samo kot predpogoj sklenitve trgovske pogodbe, naj italijanska vlada prekine diplomatske odnošaje s starim carističnim poslaništvom, ker v Rusiji ni nobene vlade razen sovjetske. Ni namreč dopustno, da bi se priznavali istočasno dve zastopstvi ruske države, prve «de facto» (dejanski), drugo «de jure* (pravno), ker bi se tako nahajalo prvo v slabšem političnem, drugo v slabšem gospodarskem položaju. Worowski je nadalje poudarjal, da je trditev italijanskega mini-stva vnanjih stvari, da morajo caristična zastopstva obstojati zaradi miljonov ruskih beguncev, popolnoma nevtemeljena, ker sovjetska zastopstva gredo na roko vsem ruskim beguncem brez ozira nato, ali so komunisti ali ne. Kaj bi rekel Della Torretta, če bi zahtevala sinfeinovska republika uradno priznanje od italijanske vlade? Tudi tam gre za miljone ljudi, ki odrekajo pokorščino angleški vladi. Tudi izgovor ministra vnanjih stvari, češ da druge države tudi niso priznale sovjetske vlade, ni točen, ker angleška vlada ne samo ne priznava carističnega poslaništva, temveč se je obvezala, da bo v slučaju spora med so-vfei*&» vlado gn upniki biveš car. države,
delovala pri sodiščih v zmislu, da je edina obstoječa vlada v Rusiji, ki se mora priznati, sovjetska vlada. Sovjetska vlada je bila torej molče priznana.
Worowski je izjavil, da ne bo šel na lin. obljubi, da se bo o tem razpravljalo po podpisu trgovske pogodbe, ker v Italiji gredo stvari zelo, zelo počasi.
Kar se tiče bivših avstrijskih ujetnikov iz italiajanskih novih pokrajin v Rusiji, je izjavil Worowski, da je italijanska vlada si cer poslala komisijo v Rusijo, da pa so ruska vlada ne more pogajati s komisijami italijanske vlade, dokler nima ta v Rusiji svojega diplomatskega zastopstva.
Worowski je zaključil, da smatra, da se bodo pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe razbila, če ne bo italijanska vlada bolj popustljiva.
Francija
Poslanička konferenca in albansko vprašanje
PARIZ, 9. Poslaniška konfernca je obvestila jugoslovensko vlado, da mera ukreniti potrebno za izpraznitev nevtralne cone v Albaniji.
Pogajanja med Francijo in Anglijo o vprašanju vojne odškodnine
PARIZ, 9. Neka nota Reuterjevega do. pisnega urada pravi, da bo imel francoski minister za razdejane pokrajine Loucheur pcsvetoxranje z angleškim finančnim ministrom Robertom Home-cm. Na tem posvetovanju bo govor o vprašanju vojne odškodnine na splošno kakor tudi o pogajanjih, ki se vršijo v Londonu med Anglijo in Nemčijo.
PARIZ, 9. Loucheur je imel danes pred-poldne pogovor z Robertom Horne-om. Pogovoru so prisostvovali tudi Sir Brand-bury in nekateri angleški in francoski izvedenci. Pogovor se je sukal okoli odškodnin v naravi in okoli wiesbadenskega dogovora. Popoldne sta odpotovala oba ministra v Queckers k Lloydu Gcorgeu. O vprašanju moratorija ni bilo nikakega govora kakor tudi ni bilo nikakega sestanka med Loucheur-jem in Rathenau-oiu. Rathenau je le obiskal Loucheurja iz gole uljudnosti.
Anglija
Angleško - irska mirovna pogodba, — Vsebina. — En del Ircev nezadovoljen
LONDON, 9. Na podlagi določb angleško - irskega sporazuma se bo Irska imenovala ^Svobodna Irska država* (The Irish Free State). Pogodba je bila sklenjena v torek ob 2'20 zjutraj. Ves dan in vso noč so se vršila trudapolna pogajanja, ki so končno dovedla do sporazuma, s katerim je zaključena borba med Anglijo in Irsko, ki se je vlekla skozi 12 stoletij. V angleških vladnih krogih kakor tudi v občinstvu vlada veliko navdušenje spričo popolnega uspeha teh pogajanj. Vest o sporazumu je bila nemudoma javljena v vse dele angleške države, v Avstralijo, Indijo, Kanado, Južno Afriko itd.
Angleški kralj Jurij V., ki se je v hipu sklenitve sporazuma nahajal v Sandringha-mu, je poslal Lloydu George-u sledečo brzojavno čestitko: «Neizmerno me je razveselila vest, ki sle mi jo ravnokar poslali. Iz vsega srca Vam čestitam, da so se ta težka in dolgotrajna pogajanja srečno končala, za kar gre zasluga Vaši potrpežljivosti in popustljivosti, Id ste Ju kazali ves Čas pregovorov. Zares me veseli, da sem tudi; jaz s svojim govorom, ki sem ga Imel v Bel-fasiu, k temu dogodku nekaj doprinesel.*
Glavne točke tega sporazuma, ki se imenuje «Pogodba med Veliko Britanijo in Irskoso sledeče: Irska bo imela enako ustavo kakor Avstralija. Nova Zelandija in Južna Afrika, ter sc bo imenovala «Svobodna Irska >ržava». Njeno razmerje do angleške vlade bo podobno razmerju, ki obstaja med angleško vlado in Kanado. Kraljev namestnik na Irskem se bo določil na isti način kakor glavni gubernator Kanade. Člani irskega parlamenta bodo prisegali zvestobo irski državi, pokorščino kralju Juriju V. in njegovim postavnim naslednikom in bodo priznali, da pripadajo skupnosti držav, ki tvorijo britansko cesarstvo. Irska se obvezuje, da prevzame del državnega dolga in vojnih pokojnin. Dokler ne bo sklenjen kak drugačen sporazum, bo angleška mornarica branila Irsko. V mirnem Času bo Irska dovoljevala angleški aimadi gotove ugodnosti, v slučaju vojn« pa ali v slučaju napetih odnošajev med Anglijo in kako drugo državo bo obvezana dati takšne olajšave, kakršne bo zahtevala angleška vlada. Irska bo imela pravico imeti armado, ki bo v takšnem razmerju Z njenim prebivalstvom, v kakršnem se bo nahajala armada Anglije s številom svojega lastnega prebivalstva. Pristanišča obeh držav bodo odprta ladjam ene in druge dežele. Parlament Severne Irske bo povabljen, da se v teku enega meseca po ratifikaciji pogodbe izjavi, ali se hoče priključiti SvoDodni Irski Državi. Ako se Severna Irska ne bo hotela priključiti, tedaj bo imenovana komisija treh članov, ki bo določila meje med severno in južno Irsko. Parlament Svobodne Irske Države bo imel zakonodajno pravico tudi nad Severno Irsko na vseh tistih poljih, Id ne spadajo v področje severno-irskega «home rule-a» (avtonomije). Drugače pa bo ohranila Severna Irska vse pravice, ki jih ima sedaj, posebno pravice patronstva in pobiranja dohodkov od uvoza in izvoza. Dokler s« parlament in ylada Svobodne Irske
5fr«i If-
»EDlNOiT«
V Trs!a, dne 10. decembra 1$21,
ve ne ustanovita, bodo zasedali poslanci, ki '.o bili izvoljeni na južnem irskem, ter bojo obrazovali začasno vlado, ki pa ne bo imela ohraniti oblasti več ko 12 mesecev
tasa, računajoč od dneva sklenitve sporazuma. V Svobodni Irski Državi bo vladala svoboda vere.
LONDON, 9. Listi objavljajo poročilo iz Dublina, ki pravi, da so se za angleško - irski sporazum izjavili Griffitii, Barton, Co-grave in Collins. proti sporazumu pa De Valera, Stakc in Braghe. Včeraj zvečer l*e dal De Valera sledečo izjavo: Določbe tega sporazuma so v silnem nasprotju z željami velike večine irskega prebivalstva ki so bile izražene v teku zadnjih treh let. Vsled tega smatram za svojo dolžnost, da izjavim, da ne bom mogel priporočiti ne Dail Eireenu ne irskemu ljudstvu, naj ta sporazum potrdita. Moje stališče podpira ta minister za notranje zadeve in vojni minister. Javna seja Dail Eireanna (irske narodne skupščine) je sklicana za prihodnjo sredo. Zanašam se, da bo irsko ljudstvo do takrat popolnoma mirno kakor do sedaj. Težka preizkušnja, ki je bila usojena našemu narodu, je končana. Gledajmo dogodkom v oči dostojno in brez ogorčenja. Na razpolago imamo ustavna sredstva, s katerimi lahko rešimo težkoče. Tega sredstva ne smemo pustiti iz rok. Zadržanje vlade naj bo za zgled vsemu ostalemu prebival svtu.
LONDON, 9. *Daily Ne v/s.- javlja iz Du-bSna, da se je bati, da bi republikanski skrajneži znali izzvati nerede. Dc Valera je sklical nujno sejo irskih odposlancev.
LONDON, 9. Irski «Daily Eiieann* bo sklican tekom 10 dni, da odobri angleško-irski sporazum. Ako se Ulster ne bo hotel priključiti, tedaj bo imenovana komisija, ki bo določila meje med severom in jugom. Vest o sklenitvi angleško - irske pogodbe je bila sprejeta v Zcdinjenih državah z velikim navdušenjem in šterling je na borzi takoj poskočil.
Vpr&šanis bližnjega vzhoda.
: LONDON, 9. V članku o vzhodnem vprašanju pravi « Times da je vzpostavitev miru postala vsled napak, ki so jih napravili zavezniki, zelo težavna. K temu se pridružuje šc neprijateljsko razmerje med Mustafo Kemal pa$o in turškim sultanom ter končno odnošaji med Kemal pašo in ooljševiki, ki so zelo zamotani. Boljše viki pripravljajo namreč fronto proti Auatoliji, s katero bodo vršili na Turke pritisk, da bi preprečili sklenitev sporazuma med njimi in zavezniki. List naglasa, cla morajo zaveznki peložaj skrbno proučiti.
Anglija za to, da se Nemčiji dovoli moratorij
LONDON, 9. *Daily Mail» javlja, da je angleška vlada odobrila predlog, naj se Nemčiji dovoli moratorij. Ta predlog je bil sprejet, kljub temu da jc finančni minister Pobert Horne predlogu ugovarjal. Ker pa temu nasprotujeta Francija in Belgija, sc bo vprašanje predložilo vrhovnemu svetu na njegovem prihodnjem sestanku. Ako pa bi se Nemčiji dovoli! moratorij, tedaj bi Nemčija morala nehati z izdajanjem novih bankovcev.
Nemčija
Gospodarski ednošaji med Nemčije in Anglijo
BERLIN, 9. «Vossische Zeitung* piše, da so uradni odnošaji med nemško in angleško državno banko vzpostavljeni. Vse operacije med Nemčijo in Anglijo se bodo od sedaj dalje vršile polom angleške državne banke.
Vprašanje razorožitve Nemčije
BERLIN, 9. Wolffcv dopisni urad poroča: Ker se često trd1?, da je razorožitev Nemčije le navidezna, so nam bile sporočene iz pooblaščenega vira sledeče Številke, ki spričujejo, da je Nemčija temeljito izpolnila določbo o razorožitvi. Do I. oktobra je bilo izročeno posebni zaupni komisiji radi uničenja sledeče orožje: 5,865.000 pušk in karabink, 1G2.S67 strojnih pušk, 23,340 metalcev torpedov in cevi za metalce torpedov, 53.900 topov in cevi za topove, 27.640 lafet. 37,400.000 krogel za topove, 15,100.000 granat, 58,000.000 drugih krogci, ogromna količina posameznih kosov raznih nosilnih orofo 14.009 aeroplanov, 27.fc95 motorjev za aeroplane. Večino tega materiala je dala omenjena komisija že uničili.
Avstrija
Francoski dar dunajski t&iterzi.
DUNAJ, 9. Pariško vseučilišče je postalo dunajskemu vsučilišču 1000 frahkov kot pomoč. Pariški visokošolski zavod je poslal to podporo v znak odziva na prošnjo dunajskega vsučilišča, ki je bila poslana vsemu svetu in v kateri je rečeno, da se dunajsko vseučilišče nahaja v tako slabem položaju, da se bo moralo zapreti, ako ostane poziv na pomoč brez uspeha.
Odnošaji med Avtiijo m Kusijo.
DUNAJ, 9. Na Dunaju je bil podpisan med Avstrijo in Rusijo sporazum, na podlagi katerega se bo rusko odposlanstvo, ki je prišlo na Dunaj z namenom, da uredi vprašanje povrnitve vojnih ujetnikov in vprašanje potnih listov za v Rusijo, spremenilo v trgovsko odposlanstvo s pravico, da sklepa trgovke pogodbe.	__
Raka
Semenj vzorcev os Reki,
REK A, 9. Reška vlada je sklenila, da bo organizirala velik semenj vzorcev, ki bi se vršil še prihodnje jeseni.
Volile! I
Prošnjo za vpis v volilni imenik za politične volitve morajo vložiti v«, ki niso bili vpisani v letošnjem. Prošnji je priložiti krstni Kist, domovnico in potrdilo o bivanju. Rok poteče 15. decembra 1922.
Ne čakajte zadnjega dne, da ne bode prepozno! Kdor nima omenjenih listin,- naj piše nemudoma na pristojno mesto, da jih lahko vsaj do 10. januarja prejme. V domovnici mora biti potrjena pristojnost pred 24. majem 1915.
PROŠNJE ZA VPIS V VOLILNI IMENIK
Opozarjamo one, ki imajo vložiti še prošnjo za vpis v volilni imenik za državao-zborske volitve, da se je v tozadevni oglas vrinila pomota. Zadnji dan za vložitev prošnje je 15. decembra 1921, kakor že javljeno v < Edinost!» z dne 3. t. m., in ne 15. januarja 1921.
Država« volitve v Kanadi.
OTTAWA, 8. Pri državnih volitvah so dobili liberalci 122, progresisli 59, konservativci (vladna strenka) 60 in delav&ka stranka 2 poslanca.
Pn D L IS TEK
KAPITAN MARRYAT
Leteif Holavictac
Roman
(14)
* Amina,je deklica odvrnila in vstopila znalo nazaj.
Hvala vara za lo malo zaupanje. Kako orožje imate v hiši in ali imate dovolj streliva?«
Z obojim smo preskrbljeni. Ah, škoda, ko ni mojega očeta doma.»
Tudi jaz ga pogrešam,» je odvrnil Filip, «čc bi bil vsaj tu predno nas preseneti roparska druhal. Upc.m pa, da se med napadom ne bo prikaza!, kajti ena puška je nabita nalašč zanj in čc ga vjemo, mu ne prizaneso, razven Če se odkupi z visoko vsoto denarja ali pa z vašo osebo. Toda kje je orožje ?»
^Pojdite z mano>, je rekla Amina in odvedla Filipa v zgornje nadstropje v očetovo delavnico, kjer so bile po policah razvrščene steklenice z zdravili, V kotu je stal železen zaboj in ob kaminu so visele tri puške in nekaj samokresov. ,
«Vse so nabite,^ je pripomnila Amina in odložila svoj samokres na mizo. Filip je iz stene snel orožje in ga preiskaL Nato je vzel tudi na mizi ležeči samokres, ki je bi! tudi nabit in smehljaje pristavil: «Ta bi veljal meni, Amina? »
«Nc — re vam — temveč izdajalcu, ki bi si Koal uicatiU rfneirm v hišcu*—-
Dnevne vesti
LISTE ZA OBČINSKE VOLITVE IZGO-TOVLJENE. Izredni komisar za Trst in okolico naznanja z ozirom na čl. 109. kr. odloka cd 7. oktobra 102!. št. 1393., s katerim se rešuje vprašanje občinskih volitev v novih pokrajinah, da bo lista občinskih volilcev za leto 1922., popravljena od merodajaega oblastva, izložena pet dni v občinskem urada v ulici della Vaile (mestna telovadnica). Lista volilcev bo na razpolago občinstvu, ki ima pravico, da si jo ogleda, vsak dan od 8—16.
Vsak občinski voiilec ssae tekom ŠTIRINAJSTIH dni od dne izdaje tega proglasa reklamirati na občini astmeno ali pismeno, proti kakršnemusibođi vpisu, izbrisa, zavrnitvi vpisa ali opustitvi izbrisa iz list, oziroma ▼ liste.
Da se občinstva olajša vpeglčd v liste, bodo izloženi cd pondeljka, 13. t. m., izvodi volil-skih Ust v teh-le uradih, kjer bodo volilci lahko vložili reklame ▼ zmislu zakona: 1. v občinskem uradu v ulici defla Valle (telovadnica); 2. v šoli t ulici Ferriera H. 1, I. aadstr. vrata 12; 3. v uradu okoličanskega okrožnega načelnika (Opčine).
Kdor jc prosil za prepise Tolilskih list, jih lahko dvigne od ponedljka, 13. L m. v ulici della Valle (mestna telovadnica) proti pobotnici za ceao, določeno kot del odškodnine za ponatis Ust.
Trst, dne 9. decembra 1921.
Izredni komisar: Cavalieri.
Pomocija. Dne 3. L m. je promovira! v Ljubljani g. Valter Bohinec, rodom iz Voloskega-Opatijc, za doktorja lilozofije. Našemu rajaku najprisrčnejše častitamo
K včerajšnjemu člančicu, namenjenemu mojemu prijatelju 'Popelo di Trieste=>, je treba dodati radi točnosti še nekaj, kar sem včeraj opustil, ker se ni tikalo bistva stvari. Naslov mojega pisma tukajšnjemu generalnemu zastopstvu zavarovalnice «Assicuraxioni generalih je aamreč zares bil zgrešen, pa ne radi tega, ker je bil slovenski, kar jc bilo edino ♦ Popolovoa očitanje, nego radi tega, ker zavarovalnica nima tukaj nobenega generalnega zastopstva, ali bolje zastopništva, marveč osrednjo upravo, pri tej razne oddelke in med temi generalno agencijo (torej opravnišivo, ne zastopništvo) za Trst. Generalna zastopništva imajo zunanje zavarovalnice. Pravijo mi pa, da so Assicurazioni Generali prej, vsaj v slovenščini, nazivale tako tudi svojo tukajšnjo agencijo. Malenkosti; v bistvu gre za ugotovitev jezikovne nestrpnosti na naspretniški in za boj proti njej na naši strani.
Dr. J. W.
^«Dobro lorej, gospodična!« je odvrnil Filip, *jaz se bom postavil pri tem oknu, seveda v sobi mora vladati tema. Vi pa lahko ostanete tu in radi varnosti zaklenete sobna vrata.»
«MaJo me poznate,» je odvrnila Amina, «in pretiravate mojo bojazen; jaz moram ostati poleg vas in polniti puške, česar sem vajena.*
• Ne, ne — lahko se ponesrečite!« jo je svaril Filip.
*Če tudi. Kaj mislite, da bom tu brez dela, ko bi lahko pomagala možu, ki je pripravljen žrtvovati se za me? Vem kaj je noja dolžnost in izpolniti jo hočem, v
«Ne izpostavljajte se nevarnosti. Moja roka ne bo tako mirna, če bom vedno v strahu radi vas,» je rekel Filip, <=toda — ura usode je tuf»
Filip je s pomočjo Amin^ zanesel puške in samokrese v sosednjo sobe; nakar se je deklica odstranila In vzela luč s seboj. Kakor hitro je bil Filip sam, je odprl okno in pogledat ven, ne da bi opazil kaj sumljivega. Nato jc napeto poslušal, toda vse je bilo tiho.
Ravno se je vzpel mesec nad daljno goro, po nebu pa so pluli cunjasti oblaki. Filip je pre-žal nekaj minut, kar jc nedaleč od hiše začul šepet. Pogledal je v ono smer in dobro razločil one štiri razbojnike, ki so že stali tik pred hišnimi vrati. Potiho je odšel od okna v sosednjo sobo, kjer je Amina pripravljala strelivo.
«Amina, zdaj se posvetujejo pred vrati. Brez opasnosti jih lahko vidite, da se boste prepričali, da sem govoril resnico.*
Amina je molče od tla v predsobo la se sklonili* čez okno, ko se je vnuaLje položila Filipu
rnlrA ni vnma
GotSkl almanah. V «Popok> di Trieste* čitamo uvodnik, ki se peča med drugim z gori-škm almanahom, izdanim od kat. tiskovnega druftva v Gorici. Gino d'Angclo, pisec članka, Izreka o knjigi sodbo, s katero hočemo seznaniti nale čitatelje: «če bi bili knjiga tiskana v Ljubljani, bi zbujala najbolj sveto ogorčenje. Ker je pa tiskana v naši hiši vbuja enostavno gnus. Nam ne preostaja drugo, nego da se vprašamo, je-U bila Gorica priklopljena Jugoslaviji ali pa tvori vendar še del kraljevine Italije.
Slovanom ne rečemo ničesar. Oni vedo, da smejo vse in zato izkqrišča)o to okolnost.
Oblastvom tudi ne rečemo ničesar. Nekateri ljudje, če niso tepci, so pa gotovo slepi.
Dejstva, ki smo jih do danes nagromadili, bodo služili nekega dne kot strašna obtožba proti odgovornim in morda kot opravičba tistega dejanja, ki nam ga bodo vsilile razmere.*
Tako sodijo o novi knjigi fašisti.
Prijava upokojencev. Tukajšnja Delegacija kraljevine Srbcv, Hrvatov in Slovencev nas je naprosila, da objavimo sledeče: Vsi jugoslo-venski državljani, bivajoči na italijanskem ozemlju, ki so državni upokojenci, so napro-šeni, da se čim pre; zglasijo pri Delegaciji kraljevine Srbov, Hrvatov In Sfovencev v Trstu, Piazza Venezia 1.
Učiteljice v Arbanaših. Generalni civilni ko-misariat je odredil, da se fepiti za sprejem v pripravljalni tečaj in v I. letnik učiteljišča s hrvatskim učnim jezikom v Arbanasih nepre-žljivo odgodijo na 14. decembra. Prošnje 6e morajo pravočasno poslati predsedništvu deželne realne gimnazije v Paimu; prošnjam se imajo priložiti: rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in zdravniško izpričevalo.
Carinarnice so pooblaščene dovoljevati iz-važeaje soljene tonine in palčk iz zlata in srebra, tudi če je primešana platina.
Knfstfe «Gor!ške matice* se razdajajo danes od 16—18. ure.
Cigani. S to krasno ljudsko veseloigro v treh dejanjih je ^Dramatični krožek^ v Skednju otvoril letošnjo sezono pretečeno soboto. Scenerija odra in maskiranje je bilo naravnost vzorno. Večkrat se niti na velikih gledaliških odrih ne vidi kaj sličnega.
Izvajanje jc teklo popolnoma mirno*, gladko, brez ovire in prisiljnosti. »Dramatični krožek« v Skednju pod režijo gosp. Široka hoče v letošnji gledališki sezoni nudKi našemu občin slvu najboljšega užitka.
Vprizoriti hoče najboljše slovenske drame. Prihodnjo nedeljo dne 11. t. m. ob 16. uri se ponovijo «Cigani*, v nedljo dne 18. t. m. se pa vprizori «Kral; na Betajnovi», Sodeloval bo gosp. Skrbinšek.
Tržaško kolesarsko društvo «Balkan» priredi v nedeljo izlet .ZbiraliSče kolesarjev ob 9. uri na Opčinah. Krai se ugotovi na Opčinah, vendar pa je predvideti, da se bo določila Vipava. Poživljajo se kolesarji, da so ob določeni uri na mestu, ker zamudniki in oni, ki se ne udeleže, plačajo globo. V slučaju deževnega vremena se izlet ne vrši.Omenjeno bodi, da se bo cdslej vršil vsako nedeljo in praznik izlet v kraj, ki se dan izleta določi. Dolžnost članov bo, da se zberejo ob omenjenih dneh ob 9. uri zjutraj na Opčinah.
Ruska prireditev v Barkortjok V nedeljo dne 11. decembra t. 1. bo gostovala v Narod-doera domu v Barkovijah ruska opereta «Črna mačka => s sodelovanjem petrograjskih in moskovskih gledaliških igralk in igralcev M. Vol-kovske; M. Grigoreve, N. Mimne in G. Grigo-reva, V. Šulgina, J. Dolžinskega, M. Minina, M. Demidova in dr. s sledečim sporedom: L Luz. Severskij; «Maščevanj* ciganke*. If. «Mož, žena In on >, komična opera. III. Ruski narodni ples}, ki iih bosta izvajala gg. Grigo-reva in Ivanov. Začetak ob 18. konec okoli 20.30. Vstopnina 8, 5, 3 lire, za otroke 2 Kri. Za obilno vdefežbo se toplo priporoča vodstvo.
Inozemske cigarete «Hebra Selectos», ki jih izdeluje tvrdka Beck; stanejo glasom odloka finančnega nadeorništva od 1. decembra dalje 20 vinarjev in ne več 35 vinarjev kakor doslej.
( Aretacija štirinajstih že večkrat kaznovanih tatov. Včeraj ponoči je bilo aretiranih v starem mestu štirinajst že večkrat kaznovanih tatov. Imenujejo se: Marcel Pcntirolli, Ivan Cudicesa, Josip Donato, Franc Battagelli, Anton Villatri, Ferdinand Pellegrino, Alojziji Strubeli, Josip Smerdelli, Dominik Coraselli, Avgust Trobetz, Angelj Fiusso; Benedikt Ses-sa, Anton Sepich in Franc Milatz. Vse te osebnosti so bile aretirane rad? sumljivega vedenja.
Ogenj v podstrešju. V podstrešju hiše št. 1 v zagati Cristoforo Colombo je izbruhnil pred snočnjim ogenj, ki je povzročil okoli 5 tisoč lir škode.
Zobozdravniki'
p. C. Fontane
Trst, Piazza GslM 11, IL
Borzna poročila.
Te cafb
Trst, dne 9. decembra 192!.
Jadranska banka...............130
Cosulich ...........................	296
Dalmatin........ ......... .	200
G ero! i m i en ................1500
Libera Tricsiina	500
LIoyd...................1320
Lusslno..................700
Martinolich................ .	128
Oceanm	~50
Premuda ..................	345
Tripcovlch.................227
Ampelea...............................602
Cement Dafmatia ..............3*20
Cement Spal a to . -	273 Taja valuta na tržaškem trgaj
Srebrn© kr^aie
kupujem in plačujem po cenah, ki jih drii^l ne moreje plačati.	(957)
Via Pondares št. 6, I.
ogrske krone . . • • « avstrijsko nemške krone. Ceškoslovi ske krone . • dinarji
lejl ..*•••...» marke ...*,*.•
dolarji
trancoskj franki , , , , Švicarski franki ...» angleški funti papirnati . angleški funti, zlati . . napoieoui . ......
2.90 3 10
, —.40--.50
. 25.75— 2615
. 34.--- 35.-
. 10.75— 17.75 . 11.70— 12 70 • 22.80— 22.90 . 176 25-177 25
. 440.--444 —
. 92.75— 93.25
. 116.--118. —
. 93.25— 93.75
NALI OCSLASI
li triaikega ilvlienla
Aretiran vlomilec. V noči od 26. na 27. folija 1920. so vdrli tatovi v urade «Officine Navali Trie s t ine ^ na trgu Nicolo Tommaaeo it. 2 in odnesli železno blagajno, v kateri jc ležalo 100.000 lir vrednostnih papirjev in 120 lir v gotovini. Policija je uvedla stroge preiskave in doznala, da je bila nesena železna blagajna v stanovanje Kristjana Sossicha v škorklji-Sv. Peter št. 48. Policija je dala preiskati Sos-sichevo stanovanje, v- katerem je v resnici našla ukradeno blagajno. Sossicha so spravili v zapor. Toda par dni poznje je nevarno obolel. Radi bolezni je bil odpeljan v mestno bolnišnico, od koder je pobegnil, ko je malo okreval. Sedaj smo dognali, da ga je policija po dolgem zasledovanju aretirala v Sežani.
Maček razazesarii novorojenčka. V nekem obcestnem jarku v Rocolu, In sicer v bližini hiše, ki fe zaznamovana s številko 551, je ležal zavržen novorojenček, h kateremu se fe bil priplazil maček in ga začel obirati. To j« slučajno zapazil neki uradnik in odgnal lačnega mačka. Nato je stopil uardnik k novorojenčku in videl, da mu manjkajo roke in noge, katere je pa brezdvomno pojedel maček.
Truplo je bilo edneseno v mrtvašnico mestne bolnišnice.
sem dvomila. — Zdaj me le skrbi, če se moj oče ne vrne prekmalu vn bi padel razbojnikom v roke.*	, ,
Spet je Filip sobo zapustil in začel opazovati. Zdelo se mu je, da se razbojniki ne morejo sjediniti in priti db odločnega sklepa, kajti vrata so bila nezlomljiva In zato so mislili na zvijačo. Potrkali so in ker jim ni nikdo odgovoril, so postali glasnejli. Ko pa tudi s tem niso ničesar dosegli, so s« spet začeli posvetovati, nakar je eden izmed njih nastavil pužkino cev na odprtino ključavnice in sproži!. Ključavnica se je vdrla, toda železni zapahi. ki so» biK pritrjeni na notranji strani vrat zgoraf in spodaj, so še vedno držali.
Čeprav je bil Filip upravičen že preje sprožiti, jc vseeno hotel počakati1, da pride najhujše. Zdaj pa je orožje nameril na glavo najbližje vrat stoječega vojaka, ki je spretno pre-iskaval polomljeno ključavnico. Cilj je bil dobre izbran in mož se je zgrudil mrtev na tla, medtem ko so se drugi, iznenađeni nad nepričakovanim plačilom, umaknili. Nato pa je nekdo ustrelil proti Filipu, ki je Se vedno slonel na oknu, ne da bi ga zadel fn v naslednjem trenotku se je Čutil Filip izven območja sovražnih krogel, za kar se pe imet zahvaliti Ami-ai, ki je, ne da bi vedel za to* stopila k njemu. «Ne. smete se Izpostavljati, Filip* ga fe Cepetajoče nagovorila.
«,FUlp' ml je rekla? je nehote pomislil, ne da
Y	- " V.,
ZA 2IVINO; pšemčaa moka po L 70'— q; ajdova moka po L 100'— q; od pa tki testenin po L 90*—. Barkovlje, Obrežje 8. Zaloga lesa.	225*
SPALNE SOBE od L 1600.— naprej, obedne sobe, železne postelje, stolice, kuhinjsko pohištvo po zmrnih cenah. Skladišče Via Udine 25.	2253
SPALNA SOBA iz orehovine, vzmeti, žimnice 1900 se prodajo v ulici Barriera 29, vrata 6.
2254
ABSOLVENT ljubljanske državne trgovske šole išče mesta pri kakem dnamera zavodu, industrijskem ali špedicijskem podjetju ali pa v kaki večji trgovini. Cenjene ponudbe pod «Absolvcnt» na upravništvo «Edinosti».
2251
HIŠA z dvema sobama, kuhinjo in malim vrtom, v bližini tramvaja, se proda za 12.000 lir. Stanovanje takoj presto. Več se izve pri lastniku v Skednju št. 245.	2252
MLADENIČ vešč deželnih jezikov išče kaker-šnosibodi službo, za popoldan ali zvečer. Ponudbe pod «Zmožen» na upravništvo.
2255
NOVE POSTELJE L 95.—, vzmeti 60.—, žim-nice z morsko travo 50.—, z volno 130.—, nočne omarice, chiffonniers, omare, popolna soba po zmernih cenah. Fonderia 3. 2239
IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Chiozza 50, pritličje.	2247
MOTOR na bencin, 12 konjskih sil, v dobrem stanju, te proda. Obrniti se na lastnika Jas-niča Vincenc, v mlinu v Vipolžah pri Goric*.
2246
DOBRO izvežban avtomonter se išče kot delovodja za tvrdko v Mariboru. Delak, Cankarjeva ulica 33, Maribor.	2242
KUPUJEM dnevno cunje oiste, bele in barvane, morsko travo in žimo, kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solitario 1.	67
IZREDNA PRILIKA. Štedilnike, peči, perje-nice itd. prodam. Cohen, Solitario 1, skla-diiče.	67
POSESTVO, 15 minut oddaljeno od mesia prodam. Naslov pri upravništvu.	2232
SREBRNE krone kupujem in plačujem več kot drugi kupci. Via Valdirivo 36, IL 2212
MIZARJE, samostojne delavce, za finejše pohištvo, išče tovarna mizarskih izdelkov. Klančnik & Kompara, Maribor, Mejna ulica it. 6. Pojasnila daje Kompara, via Midon-nina 35.	2207
ZLATO in srebra« krose plaCain več kot drug? kapd. Albert Perfa. «rsr, Matzinl 46 (• bliiini drvenega trga).	44
ČAJ odprt in v zabojčksh po L 1.— prodaja trgovce** in kavariiarjem Srečko Bajt,
POZOR! Srebrne krone In to ;>o najvišjih cenah plaCjje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10. I.	38
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50
REUMAZAN, sredstvo proti trganju po udih, bolečinam v plečih in križu ter revmatizmu, se dobiva v lekarni v II. Bistrici.	62
KROJAČNICA Avgust štular, ul. S. Francesco D'Assisi št 34. 111. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	23
za teto 1322
je izšla z /m'o zanimivo vsebino. Vsaks £ slovenska družina jo mora imeti. J
i srn- Cena L 1.60 S
i Dobi se v Gorici v knjigarni „Katoliškega tiskovnegadruštva" S Via Carducci štev. 2. 904
- ZAHTEVAJTE JO POVSOD -
Uvozna fn izvozna tvrdka
Debiosio & Domeniš
Trst, via Coroneo 13, telef. 12-34
opozarja na novodošle velike part:]e stekle-ninc, porcelane, emaiiirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip v originalnih zabo^lb po najnižjih konkurenčnih cenah.
Vse blago je češkega izvora, sa
r
Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah
ALOJZIJ POVH
Trst, Piazza Garibaldi 5t. 2
(prej Barriera)

ziatičiiie, lisičje, dih u rje ve, vidrine, ja? bečeve ter zajčeve
plačuje po najvižj?! cenah	51
D. WiNDSPACH, Trst, Via Cesare Battlsti (Stadion) št 10, 11 nadstr.
Proda sc 12 proste roke
krasno posestvo ,ZaM'
v Doleh nad Idrijo.
970
Isto obsega: veliko kmetsko hišo s potrebnimi gospodarskimi poslopji, ki merijo skupno 14 arov in 36 m2. Njiv je 8 ha, 30 ar, 82 m2, travnikov je 15 ha 49 ar, 95 m2, pašnikov fe 54 ha, 83 ar, 83 m" (so večinoma pogozdeni), gozdov je 8 ha, 33 ar, 87 m3 Cena ae ixve pri lastnikih posestva
MM Mi H M
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrov«« udruge z omejenim poraStvonj,
uradni« v tvoji lastni h(51 ulica Torrebianca Štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoCi račun In vloge za Čekovni promet, ter Jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovo-:
Daje posojila na vknjižbe, menjice, ta-stave in osebne kredite. — Obresina mera po dogovoru.
Orodne m m stranke od 9 do V.
Ob nedeljah in praznikih je .ia.i t. Št. telef. 25-G7.