Kinežka deška šola. Ruski potovalec Dr. P. Pjasecky, ki je pred nekoliko leti prehodil Kino od Sajzana (Saigon) do bregov Ruraenega morja, obiskal je v mestu nHan-čong-fu" tudi kinežko deško šolo. 0 tej šoli nam Pjasecky tako-le pripoveduje: -Šola je bila v prostorni dvorani, dobro razsvetljena, ter na jednej strani na dvorišče odprta. Od dvorišCa jo je ločila tenka mreža. Mize so bile k stenam pristavljene in pri njih so stale klopi za po jednega ali za po dva učenca. Takrat ponavljalo je kakih dvanajst učencev na glas svojo nalogo, gibajoč se pri tem opravilu v eno mer s svojim telesom. Dva priletna učitelja sta mi prišla naproti in me prosila, naj bi se usedel. Jaz sera se jima za to potiudbo zahvalil ia se izgovarjal, da se ne utegnem ž njima baviti, ker sem se namenil šolsko dvorano in njeno opravo narisati. Otroci so se mej tem dalje učili; samo včasi so od stranf na me pogledovali, ter so baje mislili, mi malo ponagajati, ali bali so se kazni, ker so bili njih učitelji pričujoči. Kinežki učenci se kaznujejo ravno tako kakor v Rusiji: prijemajo jih za ušesi in jih tepo s šibo. Videl sem, da so učitelji ukazali jednemu učencu v kazen klečati. Za lase prijemati, rekši lasati, ni jih možno, ker nosijo lase v jedno ali po več kit spletene. Večina teh otrok je bila videti bolehna, a nekoliko jih je bilo prav dobro rejenih. Izraej teh poslednjih tni je posebno jeden deček dopadal zaradi svojega resnega obraza. Sedeč nasproti šolskim durim je s prstom kazal hijeroglifne vrste v svoji knjigi; čital je glasno, in koj potem ponavljal svojo nalogo na izust. Zdelo se mu ni vredno, da bi me bil samo jedenkrat pogledal. Zapazil sem vender, da je bil jedenkrat nekako nemarno povzdignil k meni svoje oči, a to tako, kakor bi hotel pogledati podobo, ki je vesela na steni. Dokončavši risanje šolske sobe, stopim k njemu in ga vprašam, koliko mu je let? Deček mi resno odgovori, da je zvršil sedem let in to mi pokaže tudi s prsti. Pohvalil ga sem in mu dejal, da bode gotovo hodil po -veliki poti" — tako namreč pravijo Kinezi — to je, da bode daleč prišel. Has-va-ci (dober deček) pritrjevali so mi učitelji in rekli dečku, da se mi naj priklone. Deček se takoj vzdigDe iz klopi, stopi pred mene, sklene svoji ročici, vzdigne ju nad glavo in se mi priklone. Kaj bode neki iz tega dobrega dečka ? Tega nikoli ne poizvemo, naj bi deček tudi postal prvi minister, kar bi ne bilo nikakor nemogoče, ker Kinezi svoja imena izpreminjajo po nekolikokrati v svojem življenji. V Kini nimajo otroci nobenih šolskih počitnic; šola je v Kini vse leto odprta, dan za dnevom od solnčnega vzhoda do 10. ure predpoludne. Kadar odbije ura deset, gredo otroci vsak na svoj dom h kosilu. 0 poludne se vračajo zopet v šolo, kjer ostanejo do pete ure popoludne, Po leti v kinežkih šolah predpoludne ni nobenega pouka, zatorej hodijo otroci zvečer v šolo. Otroci se v šolo vzprejemajo v vsakeršni letni dobi, a to zavoljo tega, ker se vsak učenec sam za-se uči. V kinežkih šolah ni vkupnih razredov; učitelj gleda samo na to, da bi nekoliko učencev h krati poučeval ter si tako nekoliko časa pridobil. Kadar otrok v šolo stopi, razloži mu učitelj najpred začetne hijeroglife; deček ponovlja te besede glasno, dokler jih ne zna iz knjige čitati in potlej na izust povedati. In tako se vsak dan nadaljuje. Šolske knjige so po vsem kinežkem cesarstvu iste. Ce je to dobro in koristno, tega ne vem, ali toliko vender mislim, da ta jednakost šolskega poučevanja gotovo pripomore k temu, da ostane neštevilno prebivalstvo najstarejšega zemeljskega vladarstva združeno v jedno celoto. Od one dobe, ko je neki Konfucijev učenec sestavil priročno knjižico za začetni nauk, preživel je vsak izobražen Kinez nekoliko let svoje mladosti, gibajoč se nad to knjižico. V šoli, kadar otrok svojo nalogo pripoveduje, kriči nu ves glas; učitelj pazao posluša tega ali onega ter popravlja, če je kdo kaj napačnega povedal. Kadar se je otrok naučil svojo nalogo, stopi k učitelju, priklone se mu nekolikokrati, položi knjigo na mizo, obrne se s hrbtom proti njemu, ter začne ponovljati (naštevati) to, kar se je naučil. Ko učenec vse našteje, naloži mu učitelj nov odstavek, katerega se mora naučiti. Tako se nauk nadaljuje, dokler otrok ne umeje vseh 178 stikov, kateri so v -San-ci-cinu." Potlej dobi otrok v roke drugo knjigo, ki se imenuje BŠi-šu" ali 4 klasične knjige. To knjigo se izučivši, dobi v roke knjigo ,,čin", ki ima v sebi 5 svetih knjig. S tera je navadno končana kinežka izomika, Tukaj naj podam čestitim bralcem samo nekoliko pojmov o teh knjigah: Prva izmej omenjenih knjig je nekaka enciklopedija, ki se začenja z besedami: BPred svojim vstvarjenjem je bil človek svet." — Potlej je govor o prirojenosti sedanjega človeka; o potrebi človeške vzgoje in pouka; o različnih učnih metodah; o veliki važuosti vsakovrstnih dolžnosti do človeške družbe; o treh svetlobah (lučih); o štirih letnih časih; o petih življih in petih krepostih (ki so: ljudomilost, pravičnost, premožnost, duhovitost, in resničnost); o šestih vrstih žita; takisto o šestih vrstih domačih živali; o sedmih nečistočah; o osmih godbenih notah; devetih stopinjah sorodstva; o občni zgodovini in redu nasledništva dinastije. — Tu se navajajo vzgledi slavnih osob starega veka, in se pripoveduje o dostojanstvu, do katerega so rečene osobe dospele s svojim delom in trudom; pripoveduje se, kako je ta ali oni znameniti mož, ne imevši papirja, pisal na bambusovo deblo; zopet, kako je drugi svojo kito okoli kakega trama ovil, da bi svojo glavo po konci vzdržal, ako bi ga spanje premagovalo; ali pa, kako si je tretji iz istega namena šilo v bok zabodel i. t. d. Ženskih učilnic Kinezi nimajo in ženske ostajajo navadno brez vsake literarne izomike; zna se, da so nekatere žene v tem jako redke izjeme. Bele vrane bi smeli iraenovati one kinežke dame, katerim je osoda dovolila, da so se vzpele do nekake višje izomike. (Iz »Svetozora 1882. l." poslovenil P—ov.)