PoStnfna občana ▼ fotatU Leto Xt št. 206 Ljubljana, sreda 4 septembra 1929 Cena 2 On KOia. m Inosemstvo 40 Dio. UredDUtTM Knafljeva S. Tefcfoa Km, 3122, 9123. 3124, 3128 ta 3126. Maribor: Aleksandrov« cesta 13. Telel« št 440. CeDet Koceoora xL 1 Tdetn Ker. 190. Rokopisi m m vračajo, . Ootarf go Upraratttvvi Uufifcaoa. Ptcieraova m M Telefon St J122, 1123. »124. »125. »12« hueratai oddelek; Uuhiiaaa Preiernom obča i relefoo fe 2492 Podružnica Maribor i *telcsaiKfaw» ceot it. 13 J"elet<» it «56 PodroAalca Celje: fCooeoova olic* tt & Telefoa it l«b Računi pri [»i.tt iek tavtuMi Ltuhljaoa tt 11JM2. Praha «sk> 78 IKO Wie» Nr 105 241 Ljubljana, 3. septembra. V kolikor je sodobno rusko slovstvo ogledalo življenja ruskega naroda, se tudi v njem dominantno odražajo napori sovjetske vlade po ustvaritvi novega tipa kolektivnega človeka, ki hi bil nosilec komunistične državne uredbe in komunističnega narodnega gospodarstva. Med mnogimi drugimi deli modernih ruskih pisateljev je v tem pogledu značilen in pomemben roman Panferova »Zadruga nemaničev«, ki je nekak slovstveni pendant k sovjetskemu prizadevanju, postaviti življenje ruskega naroda potom zadrug na komunistični temelj. -Panferov slika rusko vas v Povolž-ju, kjer dobi selska sirotinja vso prejšnjo veleposestniško in državno zemljo y skupno last in v zadružno obdelovanje. Nositelji kolektivne misli so bivši vojaki rdeče armade in nekateri naprednejši kmetje, ki nimajo svoje zemlje in jim je zadruga edini način, da se sploh lahko posvečajo svojemu kmetskemu poslu in poklicu. Pisatelj slika v živih barvah pogum in delavol-j-nost zadružnikov, njih nadčloveške^na-pore in sovraštvo imovitejših sovašča-nov, ki komaj čakajo neuspeha bosja-kov, da se polaste njih zemlje. Zadružniki sprva sami vlečejo plug, kasneje pa dobe tri konje. Ker pa tudi s tem niso kos delu, jih reši država s traktorjem. Odslej gre delo dobro od rok in nezaupljivost konservativnih kmetov kopni ko sneg pod solncem. Zlasti siromašnejše kmete in mladino ogreje traktor do navdušenja, da trumoma •pristopajo k zadrugi. Tako je rešil problem romanopisec, ki je zapel visoko pesem traktorju kot rešitelju zadruzne ideje. Ako iz razloga sedaj vladajočih političnih prilik v Rusiji ne moremo popolnoma verjeti romanopiscu, moramo vendar priznati, da se Stalinov načrt za bodoče petletje izvršuje z jekleno doslednostjo, ki dobiva vse bolj in bolj znake nasilnega in brezobzirnega zatiranja večiih in srednjih kmečkih gospodarstev. Zaradi pasivne resistence. ki io je kmet tako uspešno izvajal pri državnem nakupu žita za aprovizacijo mest in industrijskih krajev, se je vlada čutila prisiljena, da krije potrebe aprovizacije iz lastnih, moderno organiziranih in s stroji obdelovanih vzornih posestev. Po poročilih objektivnih opazovalcev se ji je to v zadnjih štirih letih posrečilo na celi črti. Ob strogi razdelitvi živil in ob popolni ustvaritvi izvoza državnega žita, krijejo potrebo mest in industrijskih krajev. Po ravnokar opisanem načinu bo postalo marsikomu jasno, zakaj Rusija že dve leti ne izvaža žita, marveč ga je morala celo uvažati in zakaj se je morala aproviza-cija rajonirati z živilskimi nakaznicami, kakršne poznamo mi le iz časov bede med svetovno vojno. Preskrba je sicer še skromna in vlada se je nedavno celo posvetovala o uvedbi nakaznic tudi za meso, prepričana, da se bo stanje postopoma in stalno zboljševalo, tembolj ker si je odprla medtem še drug vir. Z ureditvijo aprovizacijskega problema se je vlada sicer rešila iz hudih težav, stala pa je naenkrat pred vse hujšim problemom nego je bil komaj rešeni. Sto trideset milijonov poljedelcev je bilo naenkrat obsojenih na popolnoma brezpomembno vlogo v državi, kajti država se je osamosvojila od pasivnega nasprotovanja kmečkega elementa. Ti milijoni, živeči po principu privatno-tastninskega gospodarstva, so stali naenkrat nasproti 27 milijonom, živečim po principih socijalističnega državnega ustroja. Dva svetova, dva gospodarska principa bi se trla in bojevala na življenje in smrt. .... i Zato sovjeti niso mogli ostati na pol pota, marveč so z novo osvojene ne-zavisne pozicije podvzeli naskok na kmečke velike in srednje posestnike. Po načinu, kakor ga opisuje uvodoma omenjeni roman Panferova, je vlada napravila razkol v vrstah kmečkega ljudstva in mahoma pridobila na svojo stran skoro polovico onih orjaških milijonov, da jih povede na sodelovanje v državi. V prvem letu »pjatiletke«, kakor se imenuje Stalinov načrt za so-cijalizacijo poljedelstva in pospešeno industrijalizacijo države, je bilo organiziranih v sovjetskih kolektivnih poljedelskih obratih okoli 900.000 družin s 4,000.000 družinskih članov, ki bodo dobavili državi letos 40 milijonov pudov žita; preteklo leto je 428.000 družin z 1,832.000 družinskih članov oddalo državi šele 9 milijonov pudov ž&a, za prihodnje leto na se računa količina 100 milijonov. Pridelek kolektivnih gospodarstev je znašal 1. 1928. Ie 1.9 odst. celotnega pridelka sovjetske unije, letos je zrastel na 4 odst., prihodnje leto pa bo poskočil na 11 odst. Po načrtu bi moral 1. 1933. doseči 22 odst. celotne produkcije v državi. Sovjeti. se pečajo z vprašanjem, da-li naj v teku provedbe petletnega načrta ostanejo pri tem odstotku, ali pa ga naj povišajo na 25 in celo na 30 odst. Soričo tega ogromnega gospodar- Poklon zavezniških bojevnikov Nj. Vel kralju Nagovor predsednika Fidaca povodom ponedeljkove avdijence - Izleti zavezniških bojevnikov Beograd, 3. septembra, p. Sekcije, ki so bile izvoljene na plenarnem zasedanju kongresa Fidaca, so danes nadaljevale in deloma dokončale svoje delo. Udeleženci kongresa, v kolikor niso zaposleni v teh komisijah, so uporabili današnji dan za izlete v okolico. Zvečer se je vršila v Narodnem gledališču svečana predstava na čast udeležencem kongresa. O priliki včerajšnjega sprejema de-putacije Fidaca pri kralju, je imel. kakor poročajo današnji beograjski listi, predsednik Fidaca Reisdorf na kralja naslednji nagovor: »Sire! Bivši bojevniki zavezniških držav, pripadniki Fidaca, federacije, ki obsega nad 8 in doI milijona ljudi, verno udani ideji domovine, so srečni, da lahko pozdravijo Vaše Veličanstvo, kralja Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki je s svojim slavnim očetom, kraljem Petrom inkarni-ral v svetovni vojni idejo domovine in zedinjenja Slovencev. Srbov in Hrvatov. Fidac je srečen, da ga je Vaše Veličanstvo blagovolilo sprejeti. Izkoriščam to priliko, da izrazim Vašemu Veličanstvu svoje globoko divljenje za vse ono. kar ste storili za svetovni mir, ki ga iskreno žele tudi vsi bivši borci, združeni v Fidacu. Naj mi Vaše Veličanstvo dovoli, da povem, kako ko- ristno in plodonosno je za Fidac, da ima v svojih vrstah hrabre vojnike kraljevine SHS, ki so z Udruženjem rezerv*-nih oficirjev in s Savezom dobrovolj-cev njegova najboljša zaslomba in naj-lojalnejši prijatelji. Jugoslovenski tovariši Fidaca delajo za mir s pomočjo medzavezniške Unije, za spoštovanje pogodb, za katere so dale naše domovine svoje najboljše sinove. Bodi mi dovoljeno, da vzkliknem iz vsega srca: Živel kralj in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev!« * Čačak, 3. septembra p. Danes so dospeH semkaj francoski im belgijski bojevniki, ki so s« udeležili kongresa Fidaca. Meščanstvo Jim je priredilo svečam sprejem. Takoj po prihodu so odšli na pokopališče, kjer so se potoloniii na grobu pokojnega vojvode Stepe Stepa-noviča. Na ajegov grob so potožili zelez.no palmovo vejico. Poipol-dine so si ogledali mesto in okolico, nato pa so odrinili v Topolo. Zagreb, 3. septembra, n. Gostje iz zavezniških držav, ki so se udeležili kongresa Fidaca v Beogradu, bodo dospeli v Zagreb v petek 6. t. m. ob 6. popoldne. Za njihov prihod je mestni župan dr. Srkulj izdal poseben proglas, v katerem poziva vse meščane, naj gostoljubno in prisrčno sprejmejo odlične goste ter okrase svoje hiše z zastavami. Po prihodu bodo gosti nastanjeni v posameznih hotelih, zvečer pa se bodo udeležili slavnostne predstave v Narodnem gledališču. Zadovoljiva bilanca haaške konference Izjave zunanjega ministra dr. Marinkoviča o zadovoljitvi jugoslovenskih interesov v Haagu Ženeva, 3. septembra, a. Jugoslovenski minister zunanjih del dr. Voja Ma-rinkovic je danes dal poročevalcem jugoslovenskih listov to-le izjavo: »Rezultat haaške konference je mogoče posmatrati s splošnega stališča in z vidika naših finančnih interesov. Tako v enem kakor v drugem primeru smo lahko s tem sklepom popolnoma zadovoljni. Naša delegacija je imela nalogo, da popravi v okvirju Youngo-vega načrta in izven njega tiste določbe tega načrta, s katerimi so prizadeti naši interesi in ki ne upoštevajo v zadostni meri naših pravic. Gre predvsem za naslednje točke: Treba je bilo vztrajati na našem splošnem odstotku, glede brezpogojnih anuitet pa doseči delež, ki odgovarja našemu odstotku. Upoštevati so se moraffi naši vojni dolgovi napram Franciji. čijih plačila iz reparacijskih anuitet nikakor niso ogrožena, in končno smo morali poskrbeti, da ukinjenje nemških bonov, s katerimi smo plačevali svoj osvobodilni davek in dolg za odstopljena posestva, ne bi pomenilo za nas kake izgube. Iz ljute borbe, ki se je razvila takoj v začetku konference, smo lahko sklepali, da bi direktne izpremembe Youn-govega načrta, v kolikor nasprotuje našim interesom, trčile na ogromne težave in da bi ta poboljšanja, ako bi jih dosegli, v najboljšem primeru ne mogla popolnoma zadovoljiti naših interesov. Zato smo drage volje sprejeli sugestijo francoske delegacije, ki so nam jo predložiili že na prvih sejah konference, naj bi dosegli kompenzacije iizven Youngovega načrta ter s pomočjo aranžmana, ki smo ga nato tudi sklenili, kar nas je popolnoma zadovoljilo. Zmanjšanje naših dolgov Franciji kompenzira izgubo, ki nam je pretila po Youngovem načrtu, ker ni upošteval v celoti našega odstotka. Iz borbe, ki jo je morala voditi angleška delegacija, se lahko ratzvidi, kako brez nade je bilo zahtevati, da dobimo 30 milijonov iz brezpogojnih anuitet, kolikor je znašal naš odstotek. Mi smo dejansko prejeli samo 6 milijonov od teh brezpogojnih anuitet. Če pa upoštevamo še zamenjavo, ki smo jo dobili pri vojnih dolgovih kot naknado za razne izgube po Youngovem načrtu, tedaj je lahko računsko ugotoviti, da smo prejeli popolen ekvivalent za oni del brezpogojnih anuitet, ki odgovarja našem« odstotku. Končno so nam zaiarrtčili, da uktaje-nje bonov C ne bo imelo nikakih škodljivih posledic za našo državo. Delo konference še ni završeno in se bo sedaj nadaljevalo v komiteju. Meni zato ni mogoče podati podrobnejših podatkov o tem, kar sem pravkar izdavil, kakor tudi o ostalih vprašanjih, ki so v zvezi z Youngovim načrtom. S splošnega stališča je dosedanja po- skega prevrata, ki ima namen dati temelje socijalistični državi, se ni čuditi, da se vlada ni hotela spuščati v avanture s Kitajci, ki bi lahko ne samo popolnoma onemogočile to prizadevanje, marvč celo porušile državo ali vsaj njen sedandi ustroj. tek konferenčnega dela zadovoljiv, ker je pokazal tudi to, da je prisrčen sporazum med Francijo in Anglijo jačji, nego se je miisOilo, ker ga niso mogli omajati niti tako silni spopadi materijel-nih interesov. Gotovi predsodki francoskega javnega mnenja proti delavski vladi in zlasti proti njenemu finančnemu ministru, so morali pasti, ker se je izkazalo, da odl'čino in uporno stališče Snowdena ni imelo političnega oizadja, kakor se je z gotove strani predpostavljalo in da to stališče ni bilo neprijatelj-sko napram Franciji. Končno se j© izkazalo pri tej priliki kakor nikoli preje, da Nemčija vztraja iskreno in odločno na liniji, ki jo je sprejela z locarnsko pogodbo. Niti enkrait se na tej konferenci ni pojavila želia, da bi razpihovala nesoglasja med Francijo in Anglijo, marveč ie nemška delegacija celo mirila in bila končno pripravljena prevzeti gotove žrtve, da bi se dosegel sporazum. To dejstvo bo velikega pomena ne samo za učvrstitev miru, temveč tudi za pomirjenje duhov v Evropi, tako da se bodo morali evropski narodi, pomirjeni zaradi svoje prihodnosti, 10 let po končani sovražnosti popolnoma posvetiti produktivnemu delu. Kralj zopet na Bledu Beograd, 3. septembra, a. »Avala« poroča: Nj. Vel. kralj je odpotoval sinoči s posebnim vlakom na Bled. kamor je prispel davi ob 11. V spremstvu Nj. Vel. kralja so bili maršal dvora, dežurni adjutant in ordonančni oficir. Delo VZS Beograd, 3. sept. č. Vrhovni zakonodajni svet dovršuj-e podrobno razpravo o načrta osnovnošolskega zakona. Predloženi pa so mu že tudi načrti zakonov o zadužbinah. o nostrifikaciji diplom in o šumah. Po obravnavi šolskih zakonov bo prišel kot prvi na vrsto zakon o šumah. Westfalci v Beogradu Beograd, 3. septembra, a. »Avala< poroča: Delegati nacijonalnih delavskih organizacij iz Nemčije, Belgije in Holandije so se včeraj oglasili na dvoru ter se vpisali v dvorsko knjigo. Za tem so bili delegati v predsedništvu vlade, kjer so izrazili željo, da bi bili sprejeti od predsednika ministrskega sveta generala Živkovida Danes dopoldne so delegati obiskali zastopnika ministra zunanjih del dr. Kosto Kumanudija, nakar so bili sprejeti od ministra vojske in mornarice generala Hadžiča. Delegate je vodil predsednik nacijonalnih delavskih organizacij v Nemčiji gosp. Bolha. Danes popoldne so delegati odšli na Avalo ter položili na grob neznanega junaka krasen venec s slovenskimi trobojnicami in naDisom: »Neznanemu junaku slovenski nacijonalni delavci iz Nemčije, Belgije in Holandije.< Jugoslovenska opereta v Brnu SpIH, 3. septembra o. Skladatelj Ivo Tij-ardo-vič je sktemil pogodbo z narodnim gledališčem v Brniu za vprteoTitev svoje operete *Pierot Ilo«. Obilen ribji lov Spfft, 3. septembra č. Vsled zelo obilnega lova zadmijiib dni so cene rib na domačem trgu močno padde. Mnogo rab so izvozili v Za-greb in Beograda zelo velike koEčine pa tudi v* Benetke, kamor so oa primer sinoči odiposIaJi 820 kg turen. Cena tiuein ie v Benetkah 20 Din za fcolo-eram, v Dalmaciji pa M Dio, Veliki govor Macdonalda v Ženevi Angleški premijer o uspešni mirovni politiki zadnjih dveh let - Razorožitev in razširjenje Kelloggovega pakta - Energičen nastop proti zatiranju narodnih manjšin London. 3. septembra, s. Ministrski oredsednik Macdonald ie imel danes ooooldnb pred Društv. narodov svoi naDovedani veliki zovor. Niezova izvaiania so delegati često orekiniali 7 živahnim odobravanjem Macdonald ie uvodoma izrazil veselie. ca je tudi Nemčija postala članica Društvi, narodov ter Dodal v naslednie-n nrezled o evroDski mirovni oolitiki od leta 1927. dalje ori čemer ie označil kot velike etaDe teza razvoja konference v Locarnu in Haa. gu Posebno znamenie teza razvoia ie dei-stvo izoraznitve Porenia Usoeh haaške konference, o katerem Macdonald ni nikdar dvomil, bo uzodno uolival na potek seda-njeza zasedania Društva narodov. Ministrski oredsednik ie zovoril nato o razorožitvenem vprašaniu in nazlasil. da Kellozzova oozodba ne sme ostati samo na papirju. Zaradi teza noče Anzliia z zmanjšanjem oborožitev na moriu dati dobet vzgled in bo s posebnim sporazumom t Ameriko nastooila pot razorožitve na mor. iu Ta oozodba z ameriko ni naDeriena Droti nikomur. Macdonald ie dalie oovda-ril. da bo Kellozzova oozodba lahko še boli razširjena V smislu te politike ie nanove-dal. da bo Anzliia Dodnisala fakultativna klavzulo zlede mednarodneza svetovnez* razsodišča (To iziavo so delezati Dosebno živahno odobravali.) Ko ie Macdonald končno še razzlasil da ie treba tudi nar<». dom na Daljnem vzhodu dati ono svobodo, ki jo hoče imeti Evrooa za ssbe. se ie dotaknil manišinskeza Droblema. ki ie tudi na dnevnem redu teza zasedania Društva narodov. S Dovdarkom ip nastonal oroti zatiranju in za uDravičeno zaščito manišin. Niezova izvaiania. ki so bila izrečena a močnim oatosom in so očividno napravila na zborovanie zlobok vtis so žela minute trajajoče odobravanje. Nemški centrum nezadovoljen z ministrom Stresemannom Seja vlade odložena, dasi je hotel Stresemann na vsak načiti ročati o svojem haaškem uspehu Berlin, 3. septembra, g. Državni zunanji minister dr. Stresemann bo danes zvečer odpotoval v Ženevo. Seja vlade, ki bi se bila morala vršiti dopoldne. je bila zopet odgodena. Dr. Stresemann je hotel na vsak način prisostvovati. ker čuti očividno potrebo, da bi podal poročilo o konferenci v Haagu. Znano je namreč, da v centrumu ne vlada popolno soglasje glede političnih uspehov haaške konference. Vsekakor se zdi, da je centrum za enkrat odložil debato med ministrom za zasedena ozemlje dr. Wirthom in vodjo centruma prelatom dr. Kaasom. Dr. Wirth vztraja pri svojih strankinih tovariših na tem, da je prišlo do izpraznitve Porenja popolnoma po njegovem prizadevanju. Tudi glede zelo resnega vprašanja zavarovanja brezposelnosti ni med člani vlade enotnega nazirania. Tudi to vprašanje je bilo začasno odstavljeno z dnevnega reda. Dramatičen prizor v Tukovi razpravi Zaslišana hišnica z Dunaja potrjuje, da je imel Tuka špijonsko pisarno spodar označil kot dr. Tuko. Tudi njega je priča takoj spoznala na zatožni klopi. Med fotografijami, ki so jih pokazali Schammo-vi, je spoznala tudi vohunskega častnika iz Madžarske Ivana Kovatza. Obramba je bila zaradi nenadnega pojava te priče zelo presenečena in ji je stavila Ie malo vprašanj. Zahtevala pa je od sodišča, naj je ne zapri-seže, čemur pa sodišče ni ugodilo. Tudi zahteva obrambe, da naj bi priča prišla še enkrat z Dunaja na zaslišanje, je bila odklonjena. Bratislava, 3. septembra h. Dasl se je pričakovalo, da bo današnja razprava proti dr. Tuki zopet izpolnjena s čitanjem pismenega materiala, je postal ravno današnji dan eden izmed najbolj dramatičnih v dosedanjem poteku. Pred sodiščem se je javila kot priča hišnica one hiše na Dunaju, v kateri je imel dr. Tuka najeto pisarno za svojo vohunsko službo. Hišnico Kristino Schamm so najprej konfrontirali z inž. Sto-gerjem, ki ga je takoj spoznala in pristavila, da je bil večkrat v družbi z nekim profesorjem iz Bratislave, ki ga je hišni go- »Zeppelin" že preletel Atlantik Bliža se s hitrostjo 120 km na uro španski obali — V sredo zjutraj dospe v Friedrichshaien, kjer ga pričakujejo silne množice va ponovno startati v Ameriko. Cene za vožnje po Nemčiji znašajo za progo Friedrichs-hafen - Šlezija - Berlin 400 mark in za pro-go Berlin - Vzhodna Pruska - Friedrichshaien 600 mark. Vožnje se bo udeležilo 20 do 22 potnikov. Zaradi teh voženj pričakujejo dr. Eckenerja že 17. septembra iz Amerike v Friedrichshafenu. Berlin. 3. sept. o. Na svoii povratni vožnji je zrakoplov »Zepoelin«. ki ie imel sicer uzodne zaDadne vetrove in dosti lepo vreme, bližajoč se Azorskemu otočiu večkrat zašel v bližino nevarnih oceanskih viharjev. Vendar ie hitro napredoval in se s povprečno hitrostjo 105 km na uro bližai Azorom. Radio-postaia na Malti ie včeraj popoldne Drestrezla »ZeDDelinovo« vest da poteka vožnia v nailenšem redu. Danes opoldne ie bil zrakoDlov že blizu španske obale, ker se mu ie posrečilo zvišati brzino na 120 km na uro. Ladia plove v smeri na rt Finisterra Friedrichshafen. 3. septembra, s. »Grof Zepoelin« leti v velike-n loku 500 km iužno od Azorov proti zapadu in bo naibrže zaradi teza ovinka šele v iutrišniih zzodniih urah prispel v Friedrihshafen. Zrakoplov namerava preleteti mesto Santander. kiei biva na letnem odmoru ŠDanski krali Alfonz. ki se zelo zanima za »Zenpelinovo« vožnio. V Freidrichshafenu so se zbralo ogromne množice radovednežev, ki bočeio Dozdraviti zrakoplov na DOtratku s poto-vania okoli sveta. Za državno vlado ie navzoč prometni minister dr. Stezerwald. Množice ljudstva v Friedrichshafenu cenht, na 60 do 70 tisoč in treba ie bilo preskrbeti skupna stanovanja, ker so druza bivališča že vsa prenapolniena. Krov Grofa Zeppelina. 3 sentembra. Položai ob 7. zjutraj. 37 stooini severno in 18 stooini zapadno Letimo s hitrostlt, 80 morskih mili in imamo od Newvorka povprečno hitrost 135 km na uro. Sme» zre oroti vzhodu proti nizkim oblakom, k} iih bomo dosezli v dven urah in iih ie trt ba bodisi prodreti ali obleteti. Nato zre smer proti Biscayi. Rtič Finisterrre upamo doseči oDoldne kraievneza časa. KaP Finisterre smo dosezli ob 16.10 po 50-umi vožnji. Pozdravljamo Evropo, ki smo io 16. avgusta zapustili nreko Ura'-,. Smer zre proti Bordeauxu. Lvonu in 2e« nevi. Do Friedrichshafna imamo še kakih 12 ur vožnie od Finisterre. Vožnje Zepnelina po Nemči ji Friedrichshafen, 3. septembra e. Kakor se izve, bo zrakoplov »Grof ZennHin* kmalu po povratku izvedel dve vožnii no Nemčiji, ki sta že popolnoma raznrofiani. V 14 dneh ali treh tednih 6e bo zrakoplov dvignil v Friedrichshafenu ter letel preko Šle-zije in Gornje šlezije v Berlin. Po enem ali dveh dneh se bo iz Berlina dvignil na Vzhodno Prusko, odkoder se bo vrnil v Friedrichshafen. Prve dni oktobra namera- Dr. Beneš poroča o haaški konferenci Praga. 3 snetembra. h. Pod predsedstvom ministrskeza oredsednika Udržala se je vršila dopoldne seia ministrskeza sveta, na kateri ie dr. Beneš Doročal o uspenih konference v Haazu. Referat ie vzel ministrski oredsednik na znanie. Ta. koi po seii ie dr. Beneš s pariškim brzo-vlakom odpotoval v Ženevo na zasedanje Društva narodov. Kakor izve vaš dopisnik, se v Haazu sploh ni razpravliavo o številčni zadolžitvi Češkoslovaške, temveč so bile samo izvoljene Podkomisije, ki bodo v Ženevi vodile tozadevna oozaiania. Kakor računaio. bo dolz v iznosu 30 milijard kron za železnice in druge nepremičnine, ki iih le Češkoslovaška prevzela od bivše Avstrii&. kompenziran, dočim se bo o tako zvanem dolzu za osvoboditev v iznosu 4 in pol ml-Iiiarde kron razpravljalo v Ženevi. Dr. Seipel o reviziji ustave London. 3. septembra, s. j.Dai!y Tele-graph z objavlja razgovor z bivšim avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Seiplom, ki je izjavil, da je obširna reforma ustave mergo-ča brez resnih zapletljajev. Kakor se zdi, so se že vse stranke sprijaznile z idejo ustavne reforme, če so to potrebo uvidele in bodo ravnale hitro, je sprememba ustave izvedljiva po zakoniti poti. Razorožitev Heinrnehra in Schutzbunda je mogoča šele po izvedeni reformi. Gotovo je, da obstoja zaradi obeh oboroženih sil nevarnost nemirov, toda izbruhnili bodo le tedaj, če bi bila zahteva Heimwehra po reformi ustave odklonjena. Evakuacija Porenja Ženeva, 3. septembra. Kakor se čuie, se bodo oficiie-Lna pogajanja med zastopniki Francije in Nemčije o i®prazjwtvi Posaarja vršila 15. se med drugim, da pomeni njegov vstop v vlado lep napredek na potu k notranji konsolidaciji države. Tragična smrt slovenskega oficirja Včeraj se je na zemumskem letališču smrtno ponesrečil letalski kapetan Ostanek lin letala so potegnili kanetana Ostanka mrtvega. Kaj je povzročilo nesrečo, še ni ugotovljeno. Domneva Da se. da ie dobil kapetan Ostanek nenadoma omotico in je vsled tega izgubil vodstvo letala. Kapetan Ostanek ie bil na glasu kot izvrsten oilot in 'rzen letalec, ki je znal zelo sigurno manevrirati v zraku in je često izvajal še mnogo drznej-še zračne akrobacije. Beograd, 3. septembra, p. Danes se je pripetila na zemunskem vojaškem letališču nesreča, ki je zahtevala življenje odličnega letalskega oficirja. kaDetana Antona Ostanka iz Ljubljane. Kapetan Ostanek se je dopoldne okrog 9. dvignil v zrak in je izvajal v višini kakih 1000 m razne letalske akrobacije. Nenadoma ie letalo zdrvelo na tla. kjer se Je popolnoma razbilo. Izpod razva- železniška nesreča v Jasenovcu pri Sisku Trčenje mešanega in tovornega vlaka — Po napačnih vesteh povzročena panika v Zagrebu — Smrtnih žrtev ni Zagreb. 3. septembra, n. Davi se ie razširila do mestu razburljiva vest. da se ie Drl Novski pripetila železniška katastrofa in da sta trčila skuDai tovorni in brzi vlak. Železniška direkcija ie bila ves dopoldan vpraševana od vseh sloiev meščanstva, v katerem ie nastala velika skrb za svoice. Med tem ie bila izdana obiava. da nista zadela skunai brzi in tovorni vlak. temveč mešanac in tovorni vlak. Ko ie tovorni vlak na nostaii Jasenovac razvrščal vago-ne. je privozil iz Novske mešanec št. 44 n> se zaletel v tovorni vlak s tako močio. da so vsi potniški vagoni skočili s tračnic, vendar se pa k sreči niso orevrnili. čeprav so se močno poškodovali. Istočasno ie bi- la močno poškodovana tudi lokomotiv« mešan, vlaka. Štirje potniki in dva železničarja so bili pri tem težko ranieni. dočin. je bilo več potnikov lažje ranienili. V prvem trenutku ie nastala velika panika. ke> se ie mislilo da mora biti mnogo mrtvih. Kasnete ie došla pomoč iz Novske in Sl-ska. kamor ie oosebui vlak odoelial ranjence v bolnico. Zaradi te nesreče ie imel orient-eksores 6 ur zamude. Popoldne ie odpotovala v Novsko posebna komisiia. da ugotovi vzroke nezgode Domneva se. da ie nesreča nastala zaradi silne megle. ki ic bila davi do vsem Posaviu tako gosta, da se ni ničesar videlo Lepi uspehi letošnje pokrajinske razstave Tudi včeraj je bil poset na pokrajinski razstavi navzlic vročini, kakor v pasjih dneh, prav zadovoljiv. Prevladovali so podeželski posetniki, ki se bolj zanimajo za kmetijske stroje, za mlekarsko in zadružno razstavo in ne prihajajo na prireditev zgolj zaradi zabave. To pa nam je najboljši dokaz, da je prireditev dosegla svoj namen. Popoldne je posetilo razstavo 60 posetnikov iz Skoplia, pa tudi iz drugih oddaljenejših krajev je prisplo mnogo obiskovalcev in interesentov. Poleg pohištvene razstave vzbuja veliko zanimanje vrtnarska razstava, ki so jo tudi letos priredili ljubljanski umetni vrtnarji. Nasadi so prav okusno opremljeni in tudi razstavljeni bogati materijal nam priča, da je naše vrtnarstvo na visoki stopnji in da se naši umetni vrtnarji lahko brez bojazni merijo z inozemskimi. Vinska razstava se je letos navzlic težkim prilikam, v katerih se nahaja naše vinogradništvo, še razširila. Razstavljenih je 72 raznih vrst. med drugim laški in renski rizling, traminec, ru-landec, burgundec. Portugalka, muškat-ni in navadni silvanec, šipon. oranže v-ka ter cvički. Vsa ta vina se točijo v kozarčkih po 2, 3, 4 in 5 Din, in sicea-ne samo iz buteljk, marveč tudi naravnost iz sodčkov, katerih je dolga vrsta. Odzvali so se na razstavi Dolenjci in Belokranjci s svojimi belimi in rdečimi vini, štajerska všna pa so po večini iz ptujskega, ormožkega, ljutomerskega, gornjegrajskega in mariborskega okraja. Med posetniki je opažati veliko zanimanje za patentirane peči imenovane »Ekonoma«, ki so izum našega rojaka g. Ivana Rozmana iz Ljubljane. Posebna konstrukcija te peči. ki združuje dobre lastnosti lončene m železne peči. omogoča, da se peč segreje v par minutah, kakor železna peč ter po končanem kurjenju navzlic temu obdrži toploto 8 do 10 ur. Pri vsem tem pa se prihrani na kurivu do dveh tretjin običajne porabe. Ker je danes tržni dan. se pričakuje, da bo posetilo sejem mnogo podeželskih posetnikov, poleg nekaterih že najavljenih večjih skupin. Največji naval pa se pričakuje koncem tedna in v nedeljo, ko bodo zopet tekmovali naši harmonikarji. zom maže jezik ter zobe. Čudo senzacije je tudi nadalje ženska živa glava na velikem pajku — iznajdba danskega inženierja. — i Predstave se vršijo vsak dan od 10. do 12. j nre po ameriškem sistemu neprenehoma, tabo da cenjenemu občinstvu ni treba čakati Vstopnina znaša za odrasle 5 Din in za otroke do 10. let 2 Din Po končanih predstavah na velesejmu se bo odpeljala vsa atrakcijska družba k svetovni razstavi v Barcelono, kjer bo do konca razstave izvajala svoje atrakcije. Cenjeno občinstvo naj si ogleda te zelo zabavne atrakcije. 1121 Veliko senzaeijo na ljubljanski jesenski razstavi vzbuja letos zopet svetovno atrak-cijsko podjetje Jakob in Mirjam Feigl z dunajskega Pratra. V prvi vrsti zanima Kre-sola s svojo dresirano veliko tigersko kačo, bi takoj uboga na ukaz svoje gospodarice in izvaja senzacijonalna čuda. Interesaotni eo orijentalski trebušni plesi. Originalen je tudi pritlikavec Štefan Urbanek iz Ukers-berga, ki na svojo barmonibo ljudstvo zabava tudi s slovenskim petjem Lepe eo atrakcije, ki jih izvaja Hero, kralj fakirjev, ki .požira gorečo smolo in si s vročim žele- Češki gostje v Sloveniji Poročali smo že o oriaou slušateljev praške tako zvane politične visnke šole na Bled in Ljubljano. Med izletniki ie 17 gospodov in 3 dame. Vsi imaio že .svoie stalne poklice hočeio oa, da s nosečnniem visoke šole političnih ved ki ie bila orea ieti osnovana v Pragi in ie edina te vrste med Slovani, izpopolniti v svoiem novinarskem poklicu odnosno se izkliučno posvetiti žurnalistiki in politiki Jueoslovensko-češkoslovaška liga v Liubliani i p prevzela nase nalogo da oritedi gostom v Slovenji) bratski soreiem in iim preskrbi priietno bivanie. Na Bledu kamor so češki eostie prispeli v ponedeljek ob 7 ie Liea naprosila on-dotnega zdravnika g. dr. Zvonfmira Jane-žiča. da iih ie soreiei na kolodvoru in 'lm bil ves čas mentor in soremlievalec. Po-setili so otok in zaitrkovali v Kendovem Parkhotelu. V LiubUann so nrisnelj v ponedeljek z opoldanskim vlaKnm. Na kolodvoru so iih v imenu lige in liubHanskin novinarjev sprejeli gg podpredsednik JČL R Pustoslemšek in Bož. Borko. dr. R Krivic in dr. Lah: dalie so bili navzoč; čsi. konzul dr. Fr Resi in zastoon'ki Češko-slov. Obec. Po nagovoru g. konzula sta goste pozdravila R. Pustoslemšek za JčL in B. Borko za Novinarsko uJruženie vsem pa se ie na dobrodošlici zahvalil g. Bedfich Novak, ki ie predsednik Vseslovansk* že-lezničarske zveze, a tudi oredsednik Klub« slušateliev politične visoke šole. Gostie so kosili v kolodvorski restavraciji. nato oa so se šli kooat v »Ilirijo«, kier iim ie vodstvo po posredovaniu lige dovolilo svoboden vstop, za kar mu bodi izrečena topla zahvala. Nato so češki izletniki odšli na velesejem. kier iih ie ljubeznivo sprejel direktor veleseima g. konzul di. Dular. V niegovem spremstvu so si ogledali posebno zanimive oddelke pokrajinske razstave. Izletniki niso mogli prehvč-Iiti okusnega aranžmana razstave in so s& čudili številnosti razstavljenih predmetov. Pred odhodom ie ljubeznivi veleseimski direktor češke goste počastil še s čašo rui-nega vina. z Jarčevimi klobasami in tUT-ško kavo. Proti večeru so se gostip. oovzoeli še Grad. ob pol 21. pa Iim ie priredila JčL večerjo na vrtu restavracije »Zvezde«. Prireditev ie bila prav animirana, zlasti ko io ie posetil celokupni odbor Češkoslov. Obce. ki ie imei seio v »Zvezdi«. V imenu Lige ie gostom nazdravil podpredsednik R. Pustoslemšek v imenu liublianskih Ceho-slovakov konzul dr. Resi. v imenu Juaosi. sokolskega saveza oodnačfelnik Jak. Jesih. za iugoslovenske sMatelie praške politične Šole pa Iv. Flot. Zahvalila sta se na prisrčnem sprejemu in liubeznivi pogostitvi predsednik kluba Bedric.i Novak in tajnik «1. Behounek. Posebno pozornost fe vzbudi) govor bolgarskega slušatelja politične šole inž. Kirila Zabunova. ki le nazdravil Veliki Jugoslaviji od Triglava do Ornega moria. Gostje so se včeraj z iutranikn brzovla-kom z najlepšimi vtisi iz Slovenije odpeljali v Zagreb, ododer odootuieio naiprvt, na morie, nato pa Dreko Dubrovnika in Sa raieva v Beograd. Pripominjamo, da ie direktor Svobodne šole političnih ved znani velik; nriiateli našega naroda in naših gora dr. V. Dvorsk>. ki ea je žal težka bolezen priklenila na posteljo, da ni mogel s svoiimi slušateln na solnčni naš iug. kier ie bil oreje desetletja reden in priljubljen gost. Dr. Hinko Hinkovič f1 Zagreb, 3. septembra, 5. Danes ob 11. dopoldne je umrl v 75. letu starosti po dolgem In mučnem bolehanju na raku odvetnik, publicist, politik in odlični javni delavec dr. Hinko Hinkovič. * Dr. Hinko Hinkovič ie bil rojen 18. septembra L 1854. v Vinici pri Varaždinu ter mu je torej do 75. leta starosti manjkalo samo še osem dni. Njegov oče je bil trgo-vec Heinrich Moses, ki pa je bil že v mladosti nacionalen Hrvat in je zato spremenil svoje ime v Hinka Hinkoviča ter se pustil tudi krstiti, čeprav mu v takratnih razmerah ni koristilo ne eno ne drugo. Pokojnik je bil rojen že kot Hinkovič; študiral je v Varaždinu, Zagrebu in na Dunaju. Po doseženem pravnem doktoratu je stopil v sodno službo, ki pa jo je moral kmalu zapustiti, ker se je začel že zgodaj baviti s politiko. Posvetil se ie publicistiki in novinarstvu ter je bil 1. 1878 na Sušaku urednik glavnega glasila stranke prava »Slobo-de«. S svojim člankom o finančnem položaju Hrvatske, v katerem je nastopil proti gospodarski podrejenosti Hrvatske Madža-rem, je v javnosti vzbudil veliko pozornost. Ko je objavil članek »Fiat lux«. ki je izzval med starčevičanci pravcato senzacijo, ker je zastopal v njem idejo zbližanja s Srbi, je moral izstopiti iz uredništva. Odpravil se je v Pariz, kjer je posetil tudi Ludvika Kossutha. Po petih mesecih se je vrnil v domovino in se posvetil advokaturi. Napisal je razne pravne razprave v »Mesečniku« pravniškega društva ter izdal več tolmačenj raznih zakonov s kritičnimi opazkami. L, 1883. je bil izvoljen v hrvatski Sabor na programu stranke prava, toda že leta 1886. je izstopil iz stranke. Po 1. 1895. je odšel drugič v inozemstvo ter je živel do 1. 1901 v Londonu in Parizu, oticoder je objavljal v »Narodnih Novinah« zanimive podlistke, ki so kasneje izšli v šestih zvezkih pod naslovom »Misli i dojmovi«. Ko se je vrnil v domovino, je izdajal tri leta »■Novo sunce«, mesečnik za Spiritistična raziskavanja. Prirejal je tudi predavanja o spiritizmu in se je nekoč zaradi razpravljanja »o raju in peklu« moral zagovarjati celo pred sodiščem, vendar je bil oproščen. Kasneje je preseli! svojo odvetniško Pisarno v Crikvenico. ker je bil slabega zdravja, ki ga je skušal okrepiti v Primor-ju. V tem času so jezuiti v Kraljeviči obdolžili nekega delavca, da je ukradel samostanski denar. Delavec je bil obsojen v ječo, po štirih letih pa je bila po zaslugi dr Hinkoviča odrejena revizija njegovega procesa: pri ponovni razpravi je dr. Hinkovič dokazal nedolžnost obsojenca in takoj nato izdal brošuro »Tatvine v samostanu kraljeviških jezuitov«, v kateri je jasno dokazal, da je mogel tatvino izvršiti samo neki član jezuitskega reda, ki je bil pozneje takoj tudi premeščen v Italijo. L. 1906. je dr. Hinkovič stopil v Hrvatsko srbsko koalicijo in se tako vrnil v aktivno politiko. Ko se je vršil L 1908. in 1909. v Zagrebu veleizdajniški proces, je bil pokojni dr. Hinkovič vodja in duša obrambe obtoženih Srbov. Ko je došlo kasneje do abolicije obsojenih Srbov, je dr. Hinkovič objavil članek, poudarjajoč v njem, da je to prav za prav aboHcija sodnikov. Zaradi te trditve se je moral zagovarjati pred sodiščem ter je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Da se umakne kazni, je odpotoval tretjič v inozemstvo, kmalu nato pa ga jp Hrvatsko-srbska koalicija kandidirala v Novi Gradiški, kjer je bil izvoljen za poslanca, nakar se je pod zaščito imunitete vrnil v domovino. Po vidovdanskem atentatu v Sarajevu je dr. Hinkovič zopet odšel v inozemstvo in se je med svetovno vojno agilno udejstvo-val kot član Jugoslovenskega odbora v Švici. Franciii. Angliji in Severni Ameriki. V Parizu in Londonu je urejal v imenu ju-goslovenskega odbora v francoskem in angleškem jeziku »Bulletin«, v katerem je obveščal zavezniški tisk in diplomacijo o jugoslovenskih vprašanjih. Izdal je tudi celo vrsto pub'ikacij, tako v francoskem jezi-Ku brošure »Hrvati pod madžarskim jarmom«, »Jugosloveni, njihova preteklost in bodočnost«, »Preganjanje Jugoslovenov«, v angleškem jeziku pa poleg drugega »Jugo-slovensk' problem« in »Jugosloveni v bodoči Evropi«. Kasneje se je loči' od Tueo-slovenskega odbora ter je započel v Ameriki na svojo roko republikansko gibanje. Po svetovni vojni se je vrnil v domovino ter izdal brošuro »Jugosloveni v Ameriki«. Razen tega je v »Obzoru« objavljal odlomke opisov svojega delovanja v emigraciji. Končno je izdal tudi knjigo pod naslovom »Tz velike dobe«. V politično živlienje se dr. Hinkovič po vojni ni več vrnil, ker ga Je rak priklenil na posteljo. Pred pol leta mu ie kralj Aleksander poklonil 100.000 Din, da bi mogel oditi na Dunaj v svrhn se to ni moglo več zgoditi, ker je bolezen že preveč napredovala in je katastrofa bila vedno bližja. Pokojni dr. Hinko Hinkovič je bil vsekakor izrazita močna individualnost, človek z velikim pravniškim znanjem in splošno vsestransko izobražen. Ril ie v«"*«o naprednega duha in zelo toleranten. Njegovih dejanskih zaslug ne bo mogel preiti noben jugoslovenski kulturni ali politični zgodovinar. ___ Vesel dogodek v rodbini duceja Rim, 3. septembra a. Rimski presbiro poroča iz Forlija. da je Mussotinijeva žena porodila v vili Carneni hčerko, ki je bila krščena za Ano Marijo. Novorojeno dete je zdravo, mati se počuti dobro. Subotiški »Hirlap« ustavljen Beograd, ,3. septembra p. Z odlokom ncitTajiie-ga ministra ie ustavljeno nadaljn« izhaiajije madžarskega dnevnika »Hiriap«, kj je izimal v Su-botica. Porota Ljubljana, 3. septembra. Ljubljanska porota V ponedeljek 9. t m. se otvori pri tuk. deželnem sodišču jesensko porotno zasedanje. Doslej so razpisane naslednje razpravje: Prvi dan porote proti Gabrijeli Stritarjevi zaradi hudodelstva detomora. Predsedoval bo sodnik okrožnega sodišča Mladič, Stritarjevo bo zagovarjal odvetnik dr. Kle-Pec. V torek se bo zagovarjal pred porotniki Anton Podržaj zaradi umora svoje mačehe na Igu. Predsednik razprave bo sodnik okrožnega sodišča dr. Kaiser, obtoženca bo zagovarjal dr. Lemež. Naslednji dan bo sedel na porotni klopi Tone U. zaradi uradne poneverbe in Martin Jakopin zaradi hudodelstva posilstva. Ti razpravi se vršita pod predsedstvom sodnika okrožnega sodišča dr. Krajnca, zagovornik prvega obtoženca bo odvetnik dr. Zupane, Jakopina pa bo zagovarjal dr. Andrejčič. V četrtek se vršita pod predsedstvom sodnika okrožnega sodišča dr. Gabra dve razpravi in sicer proti Janezu Vovku zaradi hudodelstva uboja in proti Janezu Grčarju zaradi težke telesne poškodbe. Dne 13. t. m. bo predsedoval razpravi podpredsednik dež. sodišča Keršič. Zagovarjal se bo Maks Koprivec zaradi hudodelstva posilstva. V soboto se bosta vršili dve razpravi. Ta dan bo sedel na zatožni klopi Artur Schlesinger zaradi goljufije in Tone Škerjanc zaradi hudodelstva uboja. Prvega bo zagovarjal odvetnik dr. Janže Novak, drugega pa dr. Oblak, dočim bo vodil razpravi sodnik okrožnega sodišča dr. Kaiser. Nekaj razprav za to porotno zasedanje še ni določenih. Novo mesto, 3. septembra. Nesrečen fantovski pretep Kot prvi se je moral v ponedeljek zagovarjati pred sedanjo poroto 19-letni Martin Brodnik, posestniški sin, zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Letos aprila je koljil posestnik Anton Pire iz Drenovca v svojem vinogradu na Dednem vrhu. Njegovi delavci so bili iz Drenovca. V bližnjem vinogradu Terezije Brodnikove pa so delali fantje iz Straže Sv Valentina, ki so z Drenovčani v starem sovraštvu. Naenkrat je začela klicati ena skupina »auf biks« in že se je razvil pretep. Martin Rrodnik in trije njegovi tovariši so prišli, oboroženi s koli. v Pirčev vinograd, da bi pretepli nekega Biziaka. Ta iim ie ušel. Posestnik Pire jih je oštel, zakaj motijo delavce. Med prerekanjem je obtoženec s kolom trikrat udaril Pirca po glavi ter mu prizadel težko rano. Pire sicer ni umrl. je pa še danes v nevarnosti, da izgubi zaradi rane eno oko. Brodnik se ie zagovarjal. da ga ie hotel Pire napasti. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji: r'ede težke telesne poškodbe in njenih posledic. Porotniki so obe vprašanji potrdili, naksr je bil Brodnik obsojen na 18 mesecev težke ječe. Razprava proti Antonu Avliču. ki je obtožen, da ie 15. julija v Kliučevci zažgal slamnato streho hiše posestnika Završnika, je bila preložena. Krvavo žegnanje Letos 28. aprila je bilo žegnanje v vasi Sela pri Leskovcu. Tega žegnanja se je udeležilo tudi več vrhovških fantov, ki so potem v neki gostilni, ko so se napili, grozili nekemu Mohorju, da ga bodo pretepli. Gostilničar je miril, Mohar pa se je umaknil v drugo sobo. Med Vrhovci je bil tudi 21-letni Albin Ahlin, posestniški sin na Vrhu pri Višnji gori. Ko je fantovska družba na prve svoie prepire že pozabila in.ko ie izgledalo, da se bodo vsi mirno razšli, so prišli v gostilno še fantje iz Sel. Med njimi je bil tudi Anton Kastelic, ki je pozneje postal žrtev pretepa. Snopadii so se zunaj na vasi. Anton Kastelic je prihitel na pomoč nekemu napadenemu fantu in tedaj ga je Albin Ahlin udarit z vozno vago po glavi. Va-ščani so prihiteli, pretepači pa so se razbe-žali. Poškodovanca so odpremili takoj v ljubljansko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da mu .ie silni udarec razbil lo-banio. Pomoč je bila prenozna in je nesrečni Kastelic kmalu umrl. Obtoženec je nekaj časa trdil, da Kastelica ni udaril in da sploh ni ime! v rokah vozne vage. Pozneje pa je svoj zagovor prevrgel in se zagovarja sedaj s pijanostjo. Porotnikom je bilo stavljenih pet vprašani, potrdili pa so samo vprašanje glede na uboi. dočim so vsa druga zanikali. Ahlin je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. Celje, 3. septembra. Uboj v Donački gori Danes je sedel prvi na zatožni klopi 211etni samski posestnikov sin Josip Buto-len iz Kočic, ki je bil obdolžen, da je 11. julija t. I. v Donački gori udaril s kolom po glavi posestnika Antona Koresa iz Ma-šečke vasi s tako silo, da je Kores obležal z razbito lobanjo m je teden dni nato podlegel smrtnim poškodbam. V četrtek 11. juiija je bil obdolženi Bu-tolen na vojaškem naboru v Rogatcu. Okrog 13. se je vračal v družbi več svojih tovarišev proti domu. Med potjo so se fantje ustavili pred gostilno Josipa Miku-ša v Donački gori. Eden izmed nabornikov je hotel z nožem odrezati rekrutu Simonu Vrešu šopek s klobuka. To namero pa je opazil posestnik Anton Kores. ki je ravno pomagal kositi pri sosedu Mikušu. Stopil je k dotičnemu fantu, ki je imel odprti nož v roki, in ga posvaril. Obenem ga je odrinil od napadenega. Ker fant Ie ni hotel zapreti noža, je Kores stopil za njim, v tem trenutku pa je skočil proti njemu obdolženi Butrlen in ga iKTaril z debelim kolom po glavi. Kores se je zgrudil na tla, iz ust, nosa in ušes pa se mu je vlila kri Domov so ga mogli spraviti šele naslednji dan in poklicali zdravnika. Vsa pomoč pa je bila zaman. Kores je padel v globoko nezavest in je 21. julija na posledicah težke poškodbe umrl. Prvotno se je skušal obdolženi Butolen zagovarjati s silobranom, pozneje pa je na podlagi izpovedfo raznih prič priznal, da so ga pričeli navzoči kmetje, ki so kosili pri gostilničarju Mikušu, zasledovati šele, ko ie že ležal Kores s prebito lobanjo na tleh. Po izpovedbah prič ni bilo Butolenu prav nič treba braniti onega tovariša, ki je imel nož v rokah, ker bi mu pokojni Kores nedvomno ne bil ničesar zlega prizadejal, pač pa je Ko"-es bTanil ogroženega rekruta in miril vročekrvne fante. Senatu je danes predsedoval vdss. Le-vičnik, votanta sta bila d. s. svetnika d!r. Lenart :ti dr. Vičar, državno tožilstvo je zasfop 1 dr. Rus. obdolženca pa je zagovarjal dr. Juro Hrašovec. Ker je Butolen pri danaSnji obravnavi svojo krivdo skesano priznal, ni bilo več nikakega dvoma, zaradi česar je bilo porotnikom stavljeno eno samo vprašanje glede na uboj. Porotniki so vprašanje soglasno potrdili, nakar je bil Butolen z uporabo izredne milosti obsojen na 3 leta težke ječe. Plačati pa mora vdovi pokojnega Koresa 2170 Din pogrebnih in zdravniških stroškov, dalje 10.000 Din za odškodnino moža in očeta ter 6 mesecev po 15 Din dnevno za nadomestitev delavne sile pri Koresovi kmetiji, ki je vdova, ki ima ža dva otroka, ne bo mogla vsaj toliko časa obdelovati, ker je v blagoslovljenem stanu. V kazen se je vštel Butolenu preiskovalni zapor od 28. julija do danes. Butolen je kazen sprejel in jo je takoj nastopiL Bivšo sosedo je ubil Takoj po razglasitvi sodbe nad Buto lenoni se je pričela obravnava proti 431et-nemu posestniku Antonu Percu iz Trnov-ca, občina Zabukovje v sevniškem sodnem okraju. Pere je pobiral 18. julija t. L ▼ Zabukovju, kjer je bil ta dan živinski sejem, za občino stojnino od živine. Pri tem je nekemu znancu pomagal kupiti mladega junca. Po likofu, ki so ga izpili po opravljeni kupčiji, je odšel Pere s svojo ženo in 11 letnim sinom v Samčevo gostilno na ju-žino. V gostilni sta sedela tudi zakonca Anton in Terezija Jazbec iz Završ. kjer je imel svoječasno kmetijo tudi obdolženi Pere. Takrat so bili sosedje in so se nekoč hudo sprli, ko so drug drugemu pozimi odmetavali sneg pri kidanju gazi na tuji svet. V gostilni je kmalu prišlo med Per-cem m Terezijo Jazbečevo do prepira in psovauja. Pere je nato s svojo ženo in sinom zapustil gostilno, za njim pa so takoj odšli tudi oba Jazbečeva in Jazbečkin sin Anton Germ. Prepir se je tudi zunaj nadaljeval. Obe gruči sta si stopili nasproti. Po izjavi prič je tedaj Pere izvlekel nož tn ga zavihtel visoko nad glavo in baje tudi zaklical »Bežite v kraj!«. V naslednjem trenutku se je Jazbečeva žena zgrudila v cestni prah, iz prsi pa ji je brizgnil močen curek krvi. Bila je zadeta z nožem naravnost v srce in je na mestu izdihnila Že med prepirom je sin ranjke Germ moral bežati pred Perčevim nožem in ;e prišel nazaj oborožen s kolom. Priča Žveg-lič Anton pa mu je iztrgal kol iz rok, dočim ga je očim vrgel na tla. Germ se je nato dvignil in pristopil k materi, ki je ravno umirala Večje število prič je določno izpovedalo, da ni mogel Jazbečeve nihče drugi ubiti, kakor edino le obdolženi Pere. Tudi pri današnji razpravi je Pere tajil, da bi bil Jazbečevo ubil, pač pa je priznal, da jo je v silni jezi udaril z roko in jo pahnil od sebe. Pravi, da ni imel noža v roku Senat, državni tožitelj in zagovornik so bili isti, kakor pri prvi dopoldanski obravnavi. Obravnav a je bila ob 14. prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob 15.30 Porotnikom je bilo stavljeno samo eno glavno vprašanje glede na uboj. Po kratkem posvetovanju so se porotniki vrnili v dvorano in je prvomes;nik izjavil, da so porotniki vprašanje potrdili z 8 glasovi. Nato je bil Anton Pere obsojen z uporabo izredne milosti na 3 in pol leta težke ječe, poostrene z postom in temnico na dan obletnice žalostnega dogodka. Kazen je obsojenec takoj nastopil. S to obravnavo, ki se je končala ob 17.30 je bilo zaključeno letošnje jesensko zasedanje celjske porote, ki je trajalo le dva dni. Luib!janska opera Ne morda g. Karavia, ampak želja po dma za prihodnje leto v načrtu 60. Agilni predsednik društva je ži- vinozdravnik Samec, kateremu stoje ob strani oba podpredsednika (J. Kuhar iz Te-šanovec in Št. Kuhar iz Puconcev) in tajnik živinozdravnik Šerbec. Občni zbor je izvolil tudi soglasno (na predlog g. J. Kuharja) 19 delegatov, ki se udeleže glavnega občnega zbora v četrtek v Ljubljani Razgovor je bil tudi o skrajno mučnih nerednostih pri Čebelarskem društvu v IM. Soboti in se je članom tega društva nasvetovalo, da skličejo remudoma izredni občni zbor in razčistijo zadevo. Občinski nameščenci na velikem zboru v Ptuju Krasen dan so v nedeljo imeli občinski nameščenci slovenskih mest, katerih Zveza je za letošnjo glavno skupščino izbrala Ptuj. Udeleženci, skupno nad 150, so prispeli v prijazno mestece ob Dravi že v soboto zvečer in je drage goste iz Ljubljane, Maribora in Celja, delegate iz Zagreba, Sarajeva in Dalmacije ter zastopnike letos ustanovljene organizacije pokrajinskih občinskih uslužbencev ljubljanske in mariborske oblasti toplo pozdravil ptujski magistratni direktor Zavadlal, zahvalil pa se je za lepi sprejem predsednik Zveze prof. dr. Rudolf Mole. Gostom so bila odkazana stanovanja po hotelih, v Dijaškem domu in Mladiki. Po kratki seji upravnega odbora Zveze se je vršila na vrtu Brenčičeve restavracije skupna večerja, kjer so pridno poskrbeli za pevsko in glasbeno razvedrilo mariborski in ljubljanski kvartet ter ptujski orkester. V nedeljo dopoldne so se zborovalci zbrali na magistratu in si nato razen bogatega muzeja ogledali tudi vse ostale znamenitosti mesta. Na glavni skupščini v magistratni dvorani so zborovalce s tehtnimi nagovori pozdravili ljubljanski župan dr. Puc, ptujski župan Miha Brenčič in v imenu tovarišev izver. Slovenije Zivko Stefanovič. Po izčrpnih poročilih funkcijonarjev je bila izvoljena dosedanja uprava, v kateri pa imata svoje zastopnike tudi novi oblastni zvezi pokrajinskih občinskih nameščencev. Obenem se je vršila v županovi sobi pod vodstvom mag. nadsvetnika Govekarja iz Ljubljane seja z zastopniki organizacij občinskih nameščencev izven Slovenije in sicer glede ustanovitve skupnega Saveza občinskih nameščencev v Jugoslaviji. Le žal da so bili zadržani delegati iz Srbije, Črne gore in Vojvodine. Izvoljen je bil akcijski odbor, ki bo pod vodstvom mag. nadsv. Govekarja ukrenil vse priprave za enotno organizacijo v državi. Pri skupnem kosilu v Mladiki so bile izrečene mnoge presrčne zdravice, posebno lepo pa je bila manifestirana vzajemnost občinskih nameščencev, ko je nadsvetnik Govekar kot predsednik ljubljanske organizacije izročil ptujskim tovarišem Zajčev kipec ljubljanskega patrona sv. Jurija v spomin na letošnjo skupščino. Sledil je še ogled dragocenih zbirk na Herbersteinovem gradu, nakar so se udeleženci z najlepšimi vtisi poslovili od prijaznega Ptuja. Smrtna žrtev avtomobilske nesreče Domžale, 3. septembra. Včeraj je nenadoma preminul v ljubljanski bolnici g. Rud. Seljak, cestni nadzornik in gostilničar v Domžalah. Menda pred 10 dnevi je bilo, ko se je ponesrečil v Lukovici. Peljal se je s svojim avtomobilom po opravkih v spremstvu g. Fuggerja. Na avtu je imel naloženo tudi veliko steklenico, ki se je med vožnjo nagibala. Ko je g. Seljak zagledal, da se bo steklenica preobrnila, je namah spustil volan in zagrabil za steklenico. Pri tem se je avto z vso silo zaletel v obcestni kamen in se dvakrat preobrnil. G. Seljak in Fugger sta zletela z voza in obležala nezavestna. Fugger je dobil lažje poškodbe, g. Seljaka pa so morali prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da ima nalomljena rebra in pretresene notranje organe. Čez nekaj dni se je vrnil na videz ozdravljen domov, toda v pljučih so nastale komplikacije zaradi strnjene krvi in podpludb. In po težkih mukah je včeraj umrl. Pokojnik je bil v Domžalah zelo priljubljen. Ima dva nepreskrbljena otročiča, eden 7 let, drugi 9 let, katerima je pred letom in pol umrla mati. G. Seljak je bil par let starosta Sokola, ves čas pa njegov odbornik. Udejstvoval se je tudi v drugih organizacijah. Bil je predsednik Edinosti. Društva ga bodo težko pogrešala kot marljivega in požrtvovalnega člana in tovariša. Vsem bo ostal v trajnem in dobrem spominu. Danes premijera! Bosnafilml Popolnoma novo l Mladini neprimerno 1 ŽEM MUČEMICA Film ljubezni, zmote in trpljenja. — Eleganca, razkošje in bajna lepota! V glavni vlogi MARIJA HORDA Predstave ob 4., poi 6., poJ 8- in 9. Pomnožen orkester z najboljšim in najnovejšim muzikaličnim sporedom £iitni kine matica telefon 2124 Kulturni pregled 'Kaj obeta ljubljansko gledališče za novo sezono? O smernicah Ijublijarosike drame in opere r rovj sezoni smo že pisali na tem mestm v juliju. Danes objavljamo službeni repertoarmi na-čnt, ki ga zaradi poman.jk-ainda prostora žali tL«no mogli priobčiti že v nedeljski številki. A. DRAMA. Dramski repertoar bodoče sezone sloni predvsem na nekaterih delih svetovne literature, kS po veliki večini še niso bila uprizorjena na našem odru ki obsegajo starejšo, kakor tudi povojno dramsko produkcijo. Od teh del, ki naj dado dramski sezoni smer ter izražajo njeno stremljenje, »me®jamo: Dostojevski: Bratje KaramazovL Gogolj: ReviizoT. Gribojedov: Gorje od ama. Balzac: Mercaidet. Shakespeare: Kakor vam drago, event. Vihar Striirodberg: Nevesta s krono. Goethe: Fa.ust. Schrller: Don Carlos. Ravnal: Grob neznanega vojaka. Ga6sworthy: Beg ali pa Pravica. Suton Vame: Skrivnostna ladja. Egge: Brodolom. Franck: Odkod krivda aR pa »Karel sn Ana«. Sberwood: Konec. Benavemrte: Ljubezen-sovraštvo (La makrne-rida). Dickens: Cvrček za pečjo. Ibsen: Strahovi. Kosorotov: Iluzija ljubezni ler po eno delo Iva Vojaoviča in Knmrta Haansuna. fe stareJSe slovenske literature se bo upm-zoril: Linhart: VeseM dan a-K Matiček se žeori. Svoje najnovejše prispevke pa so dali upravi na razpolago odnosno jih obljubili pisatelji: AI-brecbt Fran, Albreht Ivan, Golar Cvetko, Nova-čan Anton, Pregelj Ivan, Vladimir Levstik, ki dramatizira svoj roman »Gadje gnezdo«, daJje srbska pisatelja Velmar Janikovič z draimo »Brez ljubezni« ter Mita Dimitrije vič s komedijo »Ljubimec svoje žene«. V repertoarju pa bo zastopan vsaj po en hrvatski, srbski ki bolgarski avtor. V mislih imamo: B&aoviič: Pustolovec pred vraiti. Nušič: Pot okoli sveta. Kostov: Goljemanov. Za veseli del repertoarja bodo skrbeti: Laitiger: Spreobrnjenje Janeza Piškurja. Barjartimifski: Karijera Nablockega. Paignol: Velika Abeceda. Pierre Chaine: Naš gospod župnik. Nestroy: Pritličje in prvo nadstropje. fe mladinske literature se bodo uprizorile: Spitzer: Pogumni Tonček. Burggraf: Nosanček. Poleg naznačenega repertoar^ se bo ponovilo tudi karfero dek> iz repertoarja zadnjih sezon. Posebnih sprememb v dramskem ansamblu ni biJo. Drami je osrtal skoro neokrnjen ves rtjen amsambJ, katerega resno in umetniško stremljenje je splošno priznano. B. OPERA. Slovenska opera si je izbrala za novo sezono naslednja deku fe jngoslovenslit; literature-: Bravničar: Pohujšanje v dolini šentflorjamski. Kogoj: Črne maske. Foer&ter: Gorenjski siaivček. Šaf r aneik -K avič: Hasanaganica. Iz slovanske literature: Weinberger: Švamda dmdak. Borodin: Knez Igor. Iz nemške liitera/toire: Waigner: Vailkira. Strauss: KavaliT z rožo. Lopzimg: Car tn tesar. Krenek: Jonn>y svira. fe italijanske literature: Belimi: Norma. Verdi: Moč usode. Verdi: Ernaimi- Puccimi: La Boheme. Poleg teh se bodo uprizarjate reprize najzanimivejših in najboljših del, ki so bila na repertoarju poslednjih sezon in fci vodijo stalni repertoar vseh pomembnejših opernih odrov. Naši operi je po večini ostal ohranjen ves odlični lanski operni ansambl. Opera je dobila novega režiserja v osebi Borisa Kriveckega. Mesto na dopuist odišleza B a novca bo nastopal v lirsko-tenorskiih partijah tenorist zagrebške opere gospod Vičar Božo, na novo pa ie vstopil v naš ansambl odlična basist gospod Josip Križaj. Zbor in orkester pa sta deloma povečana. C. OPERETA. Na novo se bodo naštudirale operete: Lehar: Eva. Stramsis: Beneška noč (r novi Korngoldovi rmizikalni predelavi). Zeller: Ptačar. Inscenacija je poverlem prof. Ivanu Vavpo-tiču in Vaclaivu Skružn-jnju starejšemu, M se le vrnil iz Praige v Ljubljano. Zagonetna smrt mladega posestnika Dole, 3. septembra. Od pomladanskih Jakopinovih avantur se še ni primeril v dolskih hribih dogodek, ki bi ljudi tako razburil, kakor jih je nenadna smrt mladega posestnika Franceta Škode, ki so ga našli včeraj mrtvega v veži. Obstoja sum, da ni umrl naravne smrti. Komaj 25-letni France Škoda se je oženil v letošnjem februarju z 20-Ietnim kmečkim dekletom Alojzijo, s katero sta si ustvarila domačijo na Klopčarjevem gruntu v mali vasici Zagozd, nekako 15 minut oddaljeni od Dol. Mlada zakonca pa sta kaj kmalu zašla v prepir. Njegova žena je bila močno podvržena ljubosumnosti, zato so bila nesoglasja na dnevnem redu mladega para. Po pripovedovanju Francetovih sorodnikov so bili očitki njegove žene povsem neutemeljeni. Pokojni France je večkrat tožil svojim znancem, da ga stalni prepiri v domačiji zelo bole. Materi pa je včasih s solznimi očmi pravil, kako mu je hudo, ker ga muči njegova Lojza z ljubosumnostjo. Tudi včeraj je prišlo pri Klopčarjevih do prerekanja. Prepir sta hotela ublažiti Francetov brat Tone iz Št. Ruperta in njegov prijatelj Anton Avbelj. ki sta prišla v Zagozd na dnino; pa se jima prizadevanje ni obneslo. Oba zakonca sta zašla v hud prepir, v katerem je France udaril svojo ženo po obrazu, nato pa je odšel iz sobe. »Tepe me, . . . tepe! me pa ne boš!« . . . je zakričala Lojza in stekla za svojim možem. Ne vedoč. kako naj pomirita razjarjen ; zakonski par, sta ostala oba dninarja še ne-! kai trenutkov v sobi. »Pojdiva za njima, da se ne spoprimeta zunaj in da ne pride do kake neumnosti...« sta se odločila Avbelj Anton in Škoda Anton. i Na vratih pa sta zaprepaščena obstala. ; Nudil se jima je obupen prizor: na tleh sredi veže je ležal gospodar France že brez vsakega znaka življenja. Njegovo truplo je ležalo na hrbtu, noge raztegnjene, roke pa je imel sklenjene na prsih. Tone Škoda je pokleknil k truplu svojega brata. S solzami v očeh ga je klical: »France, vstani, France, čuj, kliče te tvoj brat Tone . . .« Klopčar pa je ležal brez vsakega življenjskega znaka. Prizadevanje obeh, da bi z močenjem spravila v Franceta vsai iskrico življenja, je bilo zaman, takisto tudi drugih Zagozdanov, ki so cenili pokojnega Franceta. Truplo pokojnega Škode so odnesli davi v mrtvašnico dolskega pokopališča. Pogreb bi se moral vršiti jutri zjutraj, ni pa izključeno. da ga pokopljejo kasneje. O zagonetni zadevi so zvedeli naši orožniki, ki so javili o njej litijskemu sodišču in je pričakovati, da pride tekom jutrišnjega dne sodna komisija, ki bo uradno ugotovila vzrok Škodove nenadne smrti. Samomor v zaporu j Murska Sobota, 3. septembra. Ko je paznik zaporov našega sodišča včeraj ob 6. zjutraj pregledoval celice, je našel vse v redu. Med jetniki je bil tudi Ivan Benko. posestnik iz Gerlinca, ki je bil pred nekaj dnevi od orožniške patrulje izročen sodišču zaradi suma tatvine. Z njim vred so tedaj orožniki privedli v zapore tudi dva cigana, s katerima je baje Ivan Benko že dalje časa kradel. Ko je paznik pogledal v celico, ie Ivan Benko ravno pospravljal svojo posteljo. Ob 9. se je paznik zopet vrnil in mimogrede pogledal tudi v Benkovo celico. Nudila se mu je strašna slika. Ivan Benko je visel na j hlačnem jermenu, ki je bil pritrjen na že-j lezno omrežje okna. Paznik in drugi, ki so j prihiteli na njegove klice, so poskusili vse, da bi^ obupanca zbudili k življenju. Vsaka pomoč pa je bila izključena. Nesrečni mož si je vzel življenje najbrž že pred urami takoj po odhodu paznika. Vlomilci in tatovi LJubljana, 3. septembra. Ljubljanska policija mrzlično zasleduje doslej še popolnoma neznano vlomilsko in tatinsko družbo, ki je na poslu že nekaj tednov, pa ji ne morejo do živega. Vlomi v stanovanja, gostilne in trgovine so skoro na dnevnem redu. Tatovi poskusijo danes svojo srečo tukaii, drugič pa so že zopet na poslu v čisto drugem delu mesta. Njihovi poskusi jim navadno vedno dobro uspejo in odidejo le redkokdaj brez vsakega plena. Za tatovi so na lovu stražniki, kakor tudi detektivi, ki si belijo glave, kje prijeti. Dolgo-prstneži se ne zadržujejo le v mestu, marveč strašp tudi no okolici. Izredno smolo je imel včeraj popoldne mesar Josip Anžič v Hradeckega vasi 66, kjer je tudi gostilna. Anžič se je pripeljal dopoldne iz sejma v Višnji gori, kamor je odšel, da r.akupi nekaj živine. S seboj je imel večjo vsoto denarja tudi še potem, ko je že plačal rejenega vola. Vrnivši se v Ljubljano, je obesil v domači gostilni suknjič, v katerem je imel listnico, na kljuko. Potem je odšel za nekaj minut venkaj po opravkih in se nekaj časa pogovarjal tudi z mitniškim paznikom v bližini hiše. Pozne- je se je vrnil zopet v gostilniško sobo in segel po suknjiču. Ves presenečen pa je takoj ugotovil, da mu je medtem, ko se je mudil zunaj, listnica zmanjkaia iz žepa. Tat se je polastil 8500 Din. Anžič je zadevo takoj prijavil policiji ter navedel, da kot tat ne prihaja v poštev nihče od domačih. Uzmo-vič je moral priti v gostilniško sobo pri stranskih vratih in kar hitro izvršiti tatvino. Odšel je neopaženo. Smolo pa so imeli tatovi v Veliki čolnarski ulici, kjer so skušali včeraj ponoči vlomiti v skladišče mesarja Josipa Hama. Odstranili so že mrežo v oknih in so tudi odprli okno. K sreči pa jih je slišal pomočnik Ivan Čar, ki je prihitel na dvorišče. Uzmo-viči pa so še pravočasno začuli njegove korake in pobegnili v noč. Tatovi so se vtihotapili te dni v Iicejskd poslopje in pokradli tamkaj več razne obleke in čevljev. Vse tatvine so bržkone izvršili eni in isti tatovi, ki pa jih policija ne more izslediti. Konkurenca lepote v Berlinu G. Georg Becker iz Berlina fe dobil vefi-ko nagrado tiska zaradi svojega sijajnega uspeha v Citroen - 6 cilinder - Cabrioletom na berlinski konkurenci lepote dne 16. julija. Prva nagrada za lepo serijo vozil mu je bila ob velikem odobravanju priznana. Ta uspeh je vreden vse pozornosti zlasti zaradi tega, ker je berlinska konkurenca lepote mednarodna in ker so se je udeležile najslavnejše znamke sveta. Ravno tako je dobil v noči 16. julija g. Hans Kalmus, Breslau, s svojim vozilom tipe 6 cilinder prvo nagrado za zanesljivo nočno vožnjo od nemškega avtomobilskega kluba. Podnevi in ponoči prednjačijo Citroen vozovi vsem drugim. 1023 Krasni tlakovi ra veže, cerkve.,. Cementarna GOSTINČAR — Dol pri LJtfbIJari. --VeJesejetn: Paviljon H.-- Sprejem v Akademski dom v Beogradu Uprava Akademskega doma Kralia Aleksandra I. v Beogradu poziva vse študente beograjske univerze, ki želiio biti sprejeti v Dom. da predložijo svoie prošnie-prijave od 15. septembra do 1. oktobra. Sprejemanje v dom se bo pričelo s 5. in zaključilo s 15. oktobrom: ta dan se tudi že nrične prehrana. Poleg prošnie za sprejem mora vsak akademik izpolniti predpisani formula., ki ga dobi od unrave doma za 1 Din. ter naj priloži dve fotografiji 7/10 cm in naslednje dokumente: _ Potrdilo o vseh položenih izpitih z nazna.* čenjem uspeha. Ako so vsi položeni izpiti zabeležeri v indeksu, zadostuie to. Akademiki. ki stooaio v prvi semester, naj oolesr dokaza o inskribciii priložijo legaliziran prepis maturitetnega izpričevala. Oni akademiki. ki še nimaio izpita v svojem semestru, ker ga še niso mogli polagati, nai predložijo potrdila onih orofesoriev. katerih predavanja so poslušali v tem semestru, ter kolokviiska izpričevala. Nadalie nai akademiki predložijo Potrdilo o neposrednem davku z vsemi dokladami staršev ali skrbnikov, izdano od davčne uprave lani ali letos. Nadalie: zdravniško izpričevalo in izjavo staršev ali skrbnikov, da bodo redno plačevali mesečne daiatve. Nit-nov podpis nai bo legaliziran. Vsak študent ki bo soreiet v beograjski Akademski dom. mora imeti naimanf štiri garniture perila. 8 ovratnikov, dve brisači. 8 robcev, dve spalni sraici. 4 oare nogavic in dve beK platneni vrečici za ne-rilo (60/70 cm), brez česar se akademiki ne sprejemajo. Za stanovanie. celodnevno hrano, razsvetljavo, kopanie in nostrežbo bodo akademiki po premoženiskem staniu plačevali mesečno 510. 610. 710 ali 810 Din. od česar pripade 10 Din za vzdrževanje siromašnih akademikov. Pri soreienra mora akademik takoj plačati določeno mesečno vsoto, a v bodočem narkasneie do S. prihodnjega meseca, sicer bo moral zapustiti Akademski dom. Istotako mora prt vpisu položiti 100 Din kavciie za osigura-nje inventaria. Pri vstonu v Akademski dom mora biti vsa prtljaga brez stenic in splošno čista. V podatkih o premoženjsken» staniu staršev, skrbnikov ali samih sebe morajo akademiki v prijavi navesti točne podatke, ker bo sicer Drošnia brez nadall-nega odbita ali pa bo sledila izkliucitev 1» Akademskega doma. Enako se ne bodo upoštevale netočne, nepopolne in zapoznele prošnie. Akademiki, ki 90 že Mi v Domu. nai to označijo v svoii priiavi in nai predložijo vse zgorai omeniene dokumente razen potrdila o premoženiskem staniu. ako se do dneva prijave ni izpremenilo. Perilo, obleka in slično mora biti označeno z monogra-mom v velikosti 1 cm. Prošnie se lahko pošiljajo tudi po pošti, in sicer nriporočen« na naslov: Uprava Doma studenata beo-gradskog Universiteta. zadužbina Ni. VeL kralia Aleksandra I. n Beogradu. £ma €e*ors£a;a m Olga tPreohrar ensicapa dve blesteči zvezdi na nebu sovjetske filmske umetnosti! SELO GREHA je triumf, kakršnega ne beleži še nobeno filmsko delo pred njim! Elitni (Pride / •Matica Domače vesti * Odlikovanje prof. dr. Ilešlča. Kakor do-znavamo, je M za člana dopisnika Slovanskega instituta v Pragi izvoljen tudi naš rojak dr. Fran Ilešič, vseučiliški profesor ▼ Zagrebu. * Naročnike »Slovenskega Naroda« * Gorenji vasi nad Škofjo Loko obveščamo, da bo z jutrišnjim dnem uprava pošiljala list z avtobusom Poljanšek-Žiri. kjer naj blagovolijo naročniki list po prihodu avtobusa dvigniti. Nove naročnike sprejema uprava »Slov. Naroda«, Ljubljana. * Himen. V ponedeljek sta se poročila na Bledu g. Fran Klemenčič. akademični slikar v Ljubljani in gdč. Julči Toplikarje-va, učiteljica na Viču pri Ljubljani. Čestitamo! * Odkritje spomenika kralju Petni. Prihodnjo nedeljo se bo v Glini na svečan način odkril spomenik blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Obenem se bo odkrila tudi spominska plošča na hiši, kjer ie nekaj časa bival kralj Peter kot Petar Mrkonjič. * Kongres profesorjev bo v Velikem Bečkereku. Kakor javljajo iz Beograda, je upravni odbor Udruženja profesorjev sklenil, da se bo letošnji kongres udruženja vršil v Velikem Bečkereku v dneh 6. in 7. oktobra. * Razpis nagrad slovenskim pisateljem. Glavni odbor Slovenske narodne podporne jednote v Chicagu, zavedajoč se tudi svoje kulturne naloge, je razpisal literarni kon-test z namenom, da si glasilo Jednote, »Prosveta«, zasigura več dobrih slovenskih izvirnih povesti za svoje čdtatelje. V svrho kontesta je glavni odbor dovolil vsoto 1000 dolarjev, ki se izplača v gotovini za najboljša dela. Kontesta se lahko udeleži vsak slovenski pisatelj, oziroma pisateljica v Ameriki in stari domovini ali kjerkoli živi. Vsako delo mora biti izvirno in doslej neobjavljeno, spisano v svobodomiselnem dumi in z osnovno idejo v prav-cu socijalnega napredka. Vsi rokopisi naj bodo, če le mogoče, tipkani na stroju, in sicer le na eni strani pole. Vsakdo, ki se udeleži kontesta, naj založi tudi poštnino, da se mu delo vrne, ako ne bo sprejeto. Sodnik o spisih bo uredništvo »Prosvete«. Vsak pisatelj, ki se hoče udeležiti kontesta, nai se takoi prijavi uredništvu »Prosvete«. Kontest traja od 15. avg. 1929. do 31. marca 1930. Nagrade so naslednje: 1. 300 dolarjev za najboljši socijalen roman iz življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Obsegati mora najmanj 75.000 besed. 2. 200 do. lariev za najboljšo povest iz slovenskega delavskega življesaja. Dejanje se lahko vrši deloma v starem kraju in deloma v Ameriki. Najmanj 50.000 besed. 3. 100 dolarjev za najboljšo socijalno novelo. Milje je lahko v Ameriki ali stari domovini. Najmanj 30.000 besed. 4. 100 dolarjev za najboljšo povest, ki živo naslika boje za obstanek v človeških nižinah v Ameriki ali stari domovini. Najmanj 25.000 besed. 5. Šest nagrad po 50 dolarjev za najboljše povesti iz sedanjega življenja — lahko je vmes tudi fantazija iz bodočnosti na znanstveni podlagi — v Ameriki ali stari do-aiovini. Najmanj po 10.000 besed. * Smrt veterana srbske vojske. V Beogradu je umrl menda najstarejši oficir srbske vojske Stevan Pantelič, general v pokoju, rodom iz Gornjega Milanovca. Rojen je bil leta 1839. in je pred tremi meseci dosegel starost 90 let. Voino akademijo je absolviral leta 1861. kot Drvi svojega letnika. * Učiteljski sestanek. Maturantje in ma-turantinje I. 1919. na ljublj. učiteljišču se snidejo jutri zvečer (četrtek 5. t. m.) med 16.—17. na vrtu restavracije »Zvezda* k prijateljskemu sestanku. V petek even-tnelen skupen izlet. — Župančič. * Naše pesmi na radiju v Newyorku. Newyorška radijska postaja, ki je glavna postaja tako zvanega Columbia Broadca-sting Systema je angažirala znani moški kvartet »Jadran«, da zapoje pred ameriško javnostjo naše lepe, a v Ameriki malo znane pesmi. Po določenem načrtu bo serija obstojala iz šestin radijskih koncertov, od katerih bo vsak obsegal tipične pesmi posebne pokrajine Jugoslavije. Ti koncerti se bodo razpošiljali po radiu vsak ponedeljek postajam, ki tvorijo Columbia Broadcasting System. Program prvega koncerta je posvečen slovenski pesmi. Kvartet tvorijo gg. Ivan Ribič. Ivan Mla-dineo, Emil Blaževič in Rajner Hlacha. * Smrt zaslužnega moža. V Sv. Jakobu na Savi ie umrl g. Anton Pečnikar. bivši posestnik in gostilničar, oče sedanjega župana 2. Ivana Pečnškaria. Pokojni ie bil znan dober gospodar. Uspešno se ie udeistvoval v občini kot žuoan in kot član krajevnega šolskega odbora. Niezova podjetnost se ie prenesla na nieeove tri sinove. ki so organizirali avtooromet v razne kraie liublianske okolice. Potrnežliivo le prenašal muke dolgotrajne bolezni. Ohranimo dragemu pokojniku traien spomin! * Lep itspeh naših skavtov v Beogradu. Na saveznem taboru iugoslovenskih skavtov ▼ Beogradu so tvorili slovenski skavti številčno najjačjo skupino in pri tekmovanju v taboru je župa slovenskih skavto\ dosegla najboljše mesto. Istotako so bil; slovenski skavti tudi pri veliki povorki Fidaka najbolj aklamirana skupina. Glasom poročil na savezni skupščini pa skavtska župa za Slovenijo odlično prednjaci tudi po točnosti in upravnem postopanju. Torej vsekakor lep uspeh naše skavtske delegacije. 'Naj bo našim fantom in dekletom v pobudo za nadaljnje zvesto izpolnjevanje lepih skavtskih načel. * Gojenci za zrakoplovno 'šolo v Parizu. Komanda zrakoplovstva v Petrovaradinu je razpisala natečaj za dva diplomirana strojna inženjerja, ki bi ju odposlala v višjo tehnično zrakoplovno šolo v Parizu, ter za dva diplomirana strojna inženjerja, ki. bi se kvalificirala za delo v tovarnah aero-planov in aeroplanskih motoriev. Ti voja-ško-državni gojenci bodo prejemali po 2000 francoskih frankov mesečno. * Motoklub »LJubljana« sporoča članom kakor ostalim motociklistom žalostno vest o smrti svojega dolgoletnega člana in vnetega odbornika gospoda Rudolfa Seljaka, cestnega nadzornika v Domžalan. Tovariši, poživljate se, da se udeležite njegovega pogreba, ki bo v sredo 4. L m. ob pol 16. popoldne iz Deželne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. * Priročnejša oblika »Uradnega lista«. Prejeli smo; Želeti bi bilo, da bi izhajal »Uradni list« ob prilikah, ko prinaša zakonike, v priročnejši obliki. Primerna oblika bi bila, ako bi bil sedanji format za polovico manjši (29X20 cm). Namesto treh bi imel samo dve koloni. Tudi »Službene No-vine« izhajajo v primerih priobčitve zakonikov v pomanjšanem polovičnem formatu. Zakonike jemljejo prizadeti neštetokrat v roke in zato je polovična oblika najprimernejša. V kratkem bosta izšla v »Uradnem listu« še kazenski postopek, pozneje civilni postopek. Naj bi za ta dva zakonika izšel »Uradni list« v manjši obliki. * Mlado kmečko dekle se vrglo pod vlak. V bližini Rečice pri Karlovcu se je predvčerajšnjim 16 let stara Kata Paviči-čeva vrgla pod vlak, ki je iz V-rginmosta vozil proti Karlovcu. Stala je ob progi, a ko se je vlak približal, ie skočila na železniški tir. Ker pa ni s celim telesom padla na tir, jo je lokomotiva zgrabila le od strani in jo vlekla za seboj. Dobila je hude vnanje in notranje poškodbe. Vlak ie bil naglo ustavljen in Kata prepeljana v bolnico. Njeno stanje je obupno. Na železnici imajo gojenci popust enako dijakom srednjih šol. Zavod preskrbuje absolventom službe. Pričetek pouka 1. oktobra. 1128 * Elektromotorje »Eiin«, najboljše konstrukcije, solidne, ekonomične, poleg tega pa v ceni brez konkurence, ima v zalogi Kmetijska družba za Slovenijo v Liublja. ni. Razstavljeni so na velesejmu, kjer se vidijo tudi v pogonu. Prodaja »Elin*, družba za električno industrijo, reprezentanca Ljubljana, Kolodvorska ulica 34. 1121 ZOBOZDRAVNIK dr Stanko Tavčar špecijalist za zobozdravništvo in ustne bolezni ordiniTa od 8.—10. in od 3.—7. ure LJUBLJANA, SPODNJA ŠIŠKA, Frankopanska ulica 23 (nasproti ----»Slograda«)---- •Va letovanju je okusni Ovomalfcine najcenejši za/trk, obenem pa ga je tudi najlaglje prirediti. Toplo mfeko dobite oovsod. Naš zajtrk bo laglje prebavljiv, dobi«! bo ugoden okus, bogat bo na vitamon h in na hra-rilnosti, ako mu dodamo 2—3 žftčice Prvič v Ljubljani! Lndia proKletili Drama v g!, vlogi LARS HANSON Ob 4, '/,6, V28, 9 D n 2, 4, 6 „JCln* Jdeal" Na lediu ohlajeni Ovomaltme ima izvrsten okus itn je najbolj zdrava osvežujoča pijača._ SRAJCE ZA GOSPODE cetir z divem-a ovratnikoma .... DSn 5S.— modni cefir, najinoveiši vzorci . . . Dim 70.— najfinejši ja^uard im kaTO popelm . . Din 120.— bele Sion Dim 55.—, najfinejše . . Din 78.— spalne, prvovrstne, komplet. velsikos-t DSn 88.— spodnje hlače I. gradi .... od Dim 36.— 11004 naprej PRVOVRSTNO BLAGO! LASTNI IZDELKI! F. ta I. G O R I C A R , SV. PETRA CESTA 29. 4 * Vojak na straži obstrelil trgovskega pomočnika. Kakor javljajo iz Karlovca, se je trgovski pomočnik E. S., rodom iz Ljubljane, v ponedeljek ob dveh ponoči močno vinjen vračal iz gostilne v svoje stanovanje. Šel je mimo vojaške straže na Do-bovcu in se naravnost približeval vojaku, ki je stražil municijsko skladišče. Vojak ga je ponovno opominjal, naj se mu ne približuje, a vinski duhovi niso upoštevali opominjanja. Ne vedoč, s kom ima opraviti, je vojak ustrelil v zrak. a tudi to sva. rilo ni pomagalo. Vojak je končno ustrelil proti neznancu, ki se je od krogle zadet zgrudil na tla. Strel je alarmiral policijo. Hudo ranjenega S. so prepeljali v bolnico, kjer je bila na njem izvršena operacija. * Dva zanimiva procesa. Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani se je včeraj vršila obravnava proti ravnatelju Rastu Pusto-slemšku, ki ga toži mestni tržni nadzornik Slavko Plemelj po § 104 s. k. z. (razžalje-nje uradne osebe). Toženec je po svojem pravnem zastopniku odvetniku dr. A. Švig-Iju izjavil, da bo izvedel obsežen dokaz resnice, na kar je sodnik preložil na nedoločen čas razpravo, da tožencu da mož-nost za izvedbo dokaza resnice. — Koj nato se je vršila razprava radi razžaljenja časti proti graščaku Iv. Kendi z Bleda. Toži ga takisto mestni tržni nadzornik Slavko Plemelj. Tudi ta obravnava ie bila od-godena, ker je izostala glavna in edina priča. * Obleke kemično čisti, barva, piisira in lika tovarna Jos. Reich. * Gorazdov učni zavod se ie na željo mnogih staršev lani zopet otvoril. Zavod je po svojfn izbornih učnih uspehih slovel dolgo vrsto let. Natančnejše v današnjem oglasu. 1123 * Opozarjamo na današnji inserat »Pie-tfflci«. 1022 *Christofov državno-koncesiionirani za-sebni učni zavod ▼ Ljubljani, ustanovljen 1. 1904., vpisuje še ves september na Domobranski cesti 7-1. Vpisnina 10 Dan. šolnina nizka; revni in pridni gojenci imaio popust. Od 1. septembra naprej znatno znižane cene. Prospekt se pošlje na zahtevo. Iz Ljubljane MafMBe, naftrafne^e, zato 13 m— Iz gledališča. V četrtek 5. t. m. se bo pela v ljubljanski c Slovenski ulici hišo št 6 v Miklošičevi nlici za 350.000 Din. — Alfred Lininger, Prešernova ulica 19, je prodal diplomirani babici Ivani Kos v Pristanu 10. hišo št 2 v Pristanu za 450.000 Din. — Jakob Špa-nič, Kopitarjeva 11, je prodal Tereziji Bauerle v Gosposki ulici hišo št. 11 v Kopitarjevi ulici za 700.000 Din. a— Nesreča vojaka. Pri vaiah 23. art. polka je včeraj dopoldne padel raz sedlo 21-letni vojak Anton Sambol. Pri padcu si je zlomil levo nogo pod kolenom. Nesreča se je pripetila na cesti v smeri proti Brezju, kamor je prispelo z avtomobilom osob-je mariborske rešilne postaje in nudilo ponesrečencu prvo pomoč. Nato so ga prepeljali v mariborsko vojaško bolnico. a— Delo dobe pri Borzi dela v Mariboru: 1 natakarica, 4 kuharice in 1 navijalka. a— Srebrno poroko praznujeta danes v Mariboru g. Anton Vrtovec. zvaničnik policijskega komisarijata in njegova soproga ga. Emilija, roj. Lisjak. Jubilantoma česti- s plenom še pravočasno pobegnili- Iz Hrastnika h— Obisk pri nedeljski tomboli je bil zelo povoljen. Glavne dobitke so dobili: 1. Glavač Frančiška, rudn. delavka z Do» berne pri Tri ovij ah (pohištvo); 2. Kaše Jože rudar (kolo); 3. Bartolo Ivan, rudn. hišnik (dečje kolo); 4. Sihur Franc, rudarjev sin (gramofon); 5. Tepeh Štefan, rudar; 6. Flis Ana, žena ključavničarja v kemični tovarni in 7. Šentjurc Lidija, učiteljišnica. Vseh zadnjih šest je iz Hrastnika. — 51et-ni deček, najmlajši sin letos prerano preminulega rudarja Trška, ki je vlekel iz žare številke, je prejel od srečnih igralcev 326 Din. h— Smrtna kosa. G. Senici Kariu, mesarju, je umrla 5 tednov stara hčerka v ljubljanski bolnici. G Senico zelo zasleduje usoda. Po porodu mu je težko zbolela tudi žena. ki se sedaj nahaja v bolnici v Ljubljani Naše sožalje! Šolstvo Naknadno vpisovanje na meščanski šoti v Zg. Šiški bo U. t. m. I. in II. razred. VpisovaJo se bo od 10. dod2. Pouk se bo pričel 1. oktobra, bo bodo v novi šolski zgradbi učilnice gotove. Državna meščanska šola v Slovenski Bistrici. Vpisovanje v vse razrede 12. in 13. t. m. — 16. t. m. bo šolska maša in 17 redni pouik. Šola Glasbene Matice v Mariboru bo pričela z vpisovanjem gojencev v ponedeljek 9. t. m. dnevno od 10. do 12. in od 16. do 18. Novi gojenci morajo priti k vpisovanju v spremstvu svojih staršev, odnosno namestnikov, ter itn a,jo pri vpisovanju predložiti svone zadnje šolsko spričevaJo. Podrobnosti \i otrocih pJafcaitov, oziroma v ravnateljstvu Glasbene Matice. Operna šola v Ljubljani. Na tjorblijetisikeni državnem kom&erv a toriju deluje od 15. jan. t. 1. dalje operna šola. To šolo poisečajo lahko gojenci, ki se hočejo pripraviti za operni poklic in ki so absolviraJi 3 letnike konservatorijsikvh štndšj v sO''opei;n_ s predpisanimi obveznimi stranskimi predmeti, pred vsem v klavirju. Študij v operni So-S traja 3 leta. V operno šolo se sprejemajo 0 2 s 1 Opazovanja 0£ v m. in sek. 0° Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 764 8 763-6 763*9 7b2"8 17 21 21 22 80 60 30 10 mirno N\V 4 SW 4 mirno 6 S koplje 7. 762*0 19 90 SE I 10 SpUt 760-2 28 40 SVV 4 3 Padavine Vrsta dež v mm do 7. ure 40 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 29 C, najnižja 14.8 C. Sobice vzhaja ob 5.24, zahaja ob 18.33, luna vzhaja ob 6.9, zahaja ob 19.24. Dunajska vremenska napoved za sredo: Pretežno jasno in vroče, morda krajevne nevihte. Globoke žalosti nazn anjamo, da se je naš nad vse liublieni soprog, oče, ded, stric In tast, gospod Anton Pečnikar bivši posestnik in gostilničar danes ob 18. uri po dolgo trajni, trpljenja polni bolezni, večkrat previden s tolažili sv. vere, v 86. letu življenja preselil v boljšo večnost. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 5. t. m. ob 10. uri na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi. Sv. Jakob ob Savi, d ne 3. septembra 1929. Žalujoči ostali. Sreda, 4. septembra. LJUBLJANA 12.30: Reurodticirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, repr glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 16: Obisk vrtnarske razstave na veleseimu — 17: Koncert radio - orkestra. — 19: Otroški količek. — 19,30: Literaren Droeram. — 20. Klavirski večer koncertneea moistra a. Trosta. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22• Napoved časa in poročila. Četrtek, S. septembra. LJUBLJANA 12.30: Reoroducirana elas-ba. — 13: Naooved časa. Borza. reor. ?las-ba. — 16: Obisk hieiienske razstave na ve-lesebnu. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Predavanje o Doliski razstavi v Poznanju. — 19.30: Prenos nroerama iz Praze — 22.30: Napoved časa in ooročila. ZAGREB 11.30: Reproducirana srtasha. — 19.30: Prenos programa iz Praze. -21.40: Koncert lahke elasbe. — BEOGRAD 12 45: Reproducirana eiasba. — 15.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncert koTio ne glasbe. — 2125: Poročila. — 2145. Jazz-band. — PRAGA 16.30: Koncert vojaške sodbe. — 19.30: Koncert češke f;t-harmoniie(?) — 22.20: Reoroducirana ulas-ba. — BRNO 19 05: Večerni koncert orke stra. — 20: Jueoslovenske Desmi. — 20 20-Stari moistri komorne elasbe. — 21.20. Koncert z razstave. — VARŠAVA 18: Pevski koncert. — 20.30: Koncert eodbe na pihala. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20: Dramski večer. — Koncert plesne elasbe. — BERLIN 17: Koncert godbe na pinala. — 19.30: Zabaven oro gram. — 21: Godalni kvinteti. — Plesna sodba. — FRANKFURT 1615: Koncert iz Stuttgarta. — 20.50: Lokalen nemški večer. — 21.25: Orkestralen in pevski koncert. — Lahka eodba. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert — 20.30: Koncert lahke elasbe. — STUTTGART 16.15: Po-noldanski koncert. — 20: Stari plesi. -20.50: Program iz Frankfurta. — 22.30. Koncert lahke eodbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 1205: Ci-eanska eodba. — 17.45: Reoroducirana glasba. — 20.10: Čelo — in klavirske sonate. — 21.25: Klavirski koncert. — 22.30: Lahka elasba. — LON&ON 00- Pevski koncert. — 20: Komnoziciie aneleških skladateljev. — 22.15: Presenečenja. — RIM 21; Koncertni in dramski večer. Gospodarstvo Važna konferenca slovenskega obrtništva V posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani se je včeraj dopoldne vršilo skupno posvetovanje obrtništva, ki ga je sklicala Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Iz ljubljanske in deloma tudi iz mariborske oblasti je prispelo 80 deleeatov, ki so zastopali 51 obrtnih zadrug. Konferenci sta prisostvovala tudi predsednik Vrhovnega obrtniškega sveta gosp. Rebek iz Celja in zastopnik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru gosp. Vojčič. Nekaj pred 10. dopoldne je otvoril konferenco predsednik Zveze obrtnih zadrug gosp. Ivan Rebek. ki je v daljšem govoru razložil pomen posvetovanja, nakar je zbornični tajnik gosp. dr. Ivan Pless podal izčrpen in obširen referat o reviziji zakona o zavarovanju delavcev ter zakonov o zaščiti delavcev in inšpekciji dela. Njegova izvajanja so na 6trani delegatov našla popolno razumevanje >n soglasje. Po kratki debati je nato zbornični tajnik gosp. dr. Pretnar v daljšem referatu poročal o načrtu novega obrtnega zakona, ki bo v kratkem izdelan in predložen interesiranim gospodarskim in stanovskim organizacijam v izjavo. Sklenjeno je bilo, da poseben odbor v smislu referatov in debate sestavi resolucije. ki bodo nato dostavljene merodajnim faktorjem Načelstvu Zveze je bilo od strani zastopnikov obrtništva izraženo popolno zaupanje. = Sedmi kongres zbornic v Beogr.idu. Sedmi redni kongres gospodarskih zbornic in organizacij se bo, kakor znano, vršil 7-in 8. t m. Dnevni red bo naslednji: 1.) Cenitev izvoza za dobo od 1. septembra t 1. do 31. avgusta prib. leta in ukrepi za pospeševanje izvoza. 2.) Presrled naše izvozne trgovine v pret. letu. 3) Stanje in potrebe našega prometa: a) železnice: b) rečni promet; c) cestni promet; č) poštni, brzojavni in telefonski prometf ref. tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani gosp Mohoriča). 5.) Gospodarske razmere v Črni gori. = Seja obrtnega odseka Zbornice ta TOI. Pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se bo vršila 6. t m. ob 10. dopoldne v pritlični sejni dvorani seja obrtnega odseka z naslednjim dnevnim redom: 1.) Dispenzne in koncesijske prošnje ter prošnje inozemcev. 2.) Razne izjave in predlogi obrtnim oblastvom. 3.) Poročilo o zborničnem obrtnem pospeševalnem delu. 4.) Poročilo glede nove uredbe o odpiranju in zapiranju in revizija socijalne zakonodaje. 5.) Načrt novega obrtnega zakona. 6.) Raznoterosti. = Konsumna društva in obveznost včla-njenja pri Gremiju trgovcev. Upravno sodišče v Celju je izreklo na tožbo Konsumnega društva za Slovenijo v Ljubi iani zoper odločbo velikega župana mariborske oblasti glede članstva pri Gremiju trgovcev razsodbo, ki je načelne važnosti. Konsumno društvo za Slovenijo je namreč L 1925. ustanovilo v Celju podružnico, nakar je bilo od sreskega poglavarja opozorjeno, da je po čl. 107. obrtnega reda postalo član Gre-mija trgovcev v Celju in da se mora izkazati s potrdilom o. .vplačani - pristopnini k gremiju v znesku 1500 Din. Pritožbo Konsumnega društva je veliki župan zavrnil. Tudi unravno sodišče je tožbo zavrnilo, ker je društvo kot imetnik obrtne pravice dolžno biti član gremija. Članstvo centrale pri Gremiju trgovcev v Ljubljani samo ne zadostuje, ker gre le za to, ali se obrt izvršuje v okolišu zadruge ali ne, pri čemer ni treba preiskati, ali gre dejansko za podružnico ali ne. = Imenovani« borznih senzalov. Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti je imenoval za stalne borzne senzale: dr. Janka Berceta in Vasa Suyerja (za vrednote); Radka Dereanija (za lesno stroko in deželne pridelke) ter Antona Lušina (za lesno 6troko). = Nova trornica za preproge v Št. Pavlu pri Preboldu. Te dni je pričela obratovati v Št Pavlu pri Preboldu nova tvornica za izdelovanje vozlanih preprog po patentu g. Banyai-a. Tvornica je registrirana pod firmo »Jugoslovanska tvornica vozlanih preprog, d. z o. z.« ter je priključena tkalnici Jugoslovenskih tekstilnih tvornic Mautner v Preboldu. Bistvo izuma gosp. Banyai-a je v tem, da se orijentalski vozli, iz katerih se izdelulejo ročno vezane preproge, vežejo s stroji, ki delaio 40—50 krat hitreje kakor ročne vezilje. Slični obrati so bili v zadnjem času ustanovi leni v številnih evropskih državah in tudi v Ameriki. = Pred reorganizacijo npnve pomorskega in rečnega brodarstva Kakor poročajo iz Beograda, se pripravlja reorganizacija pomorske uprave na ta način, da bi se uprava pomorstva prenesla iz prometnega v trgovinsko ministrstvo. Pomorstvo ni samo čisto nrometni problem, temveč . eden naivažne^ih faktorjev splošne trgovinske politiVe. Naša država je z razvojem "domače trgovinske mornarice postala tipična pomorska država. Naloge pomorske uprave pa se ne smejo omejiti samo na obalni promet temveč mora spadati v njeno komoetenco vse. kar je v zvezi s pomorstvom, in si^er poleg obalnega prometa tudi promet med domačimi in tujim' lukami. ureditev varnostnih odredb vzdolž obale, pomorske signalizacije. ureditev luk in morskih potov, skrb za obnovo in razvoj trgovinske mornarice, za pomorsko polieiio. pomorsko ribarstvo, zgraditev iavmh skladišč itd Slične nalr>ge bi marala imeti uprava rečnega brodarstva. Potreben ie tudi poseben za^on za pomorstvo in rečno plovbo. Kakor je predvideno, se ima v trgovinskem ministrstvu osnovati samostoina uprava za pomorsko in rečno brodars»vo. ki hi b;1a v vprašaniu trgovinske politike v najožji zvezi z odsekom za zunanio trgovino. = Licitaciia za nrodajo lesa, ki je bila razglašena za dan 5. t. m. pri direkciji šum v Ljubli^ni. se bo vršila šele 15. t. m. = Pobave. Prometno - komercijalni oddelek d'rekcije državnih železnic v Lhfolja-ni sprejema do 9. t. m. ponudbe glede popravila signalnih rogov in piščalk za vlaVo-vodje in kretnike. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20 t. m ponudbe glede drbave raznega pisarniškega moterijala. 2000 kg žebMev. 2000 ter tračnih žebliev, 1000 kg transformatorskega olia. 3000 kg masti za jamske vozičke in 200o kg katrnna. Vršile se bodo naslednV ofertal-ne licitacije: 20. t. m. pri uoravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 8000 kg frunvarabike: pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ra glede dobave Vož'ihov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbor?rci za TOT.l Dne 20. t m. se bo vršila nri direkciji državnih ž°'eznic v Snraievu o.fertalna licitacija glede dobave oločevine. železa, bločnih verig, krovne le- penke, asfalta, katrana in karbolineja. (Pogoji 60 na vpogled pri gradbenem oddelku te direkcije.) Dne 12. t m. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani direktna pogodba glede dobave 300.000 kg sena. (Pogoji so na vpogled v pisarni omenjene komande.) = Letošnja letina koruze v Runumiji Rumunska vlada je izdala prvo cenitev letošnje koruzne letine, po kateri bo letošnji pridelek znašal okrog 63.S milijona stoto v napram 27.6 milijona stotom v preteklem letu in povprečno 42.7 milijona stotom » zadnjih petih letih. To bo največja letina koruze, ki jo je imela kdaj Rumunija. Za izvoz bo preostajalo okrog 28 milijonov sto-tov. dočim je bilo v 1. 1926. pri takratni rekordni letini izvoženih le 17 milijonov sto-tov. Borze 3. septembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Večja potreba je bila v devizah na Berlin in Prago. Tečaji deviz kažejo le manjše spremembe. Potrebo v devizah na Trst in Dunaj je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču -e Vojna škoda danes za malenkost popustila. Za aranžma je notirala 4055 — 407, za kaso 4C5.5 _ 406. trgovala pa se je le za december po 417. Tudi investicijsko posojilo je za malenkost popustilo ter se ie trgovalo po 89 25. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki le v Zemaljski po 125 in 7 Poljodelski po 15.75. Med industrijskimi papirji so dalie čvrste Vevče pri 132.5 den. brez blaga. Tudi Trboveljska notira čvrste- ie pri 467.5 _ 475 Zaključki pa so bili le v Tvornici vagonov (Brod) po 130 in v Oceaniji po 202.5. Devize in valute. Livbliana. Amsterd. 22 8175. Berlin 13.54 —13.57 (13555). Bruselj 7.9150. Budimpešta 9.9386, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0025—8.0325 (8.0175), London 275.70— 276-50 (276.10), Ne\vyoTk 56.845, Pariz 222.80, Praga 168.23—169.03 (168.63), Trst 296.75—298.75 (297.75). Zagreb. London 275.70 _ 276.50, New-york 56.742 — 55 942, Pariz 221.80 — 223.80, Milan 296.85 - 298.85. Curih 1094.4—1097.4, Berlin 13.54 — 13 57, Dunaj 8.0025—8.0325, Praga 168.33 — 169.13. Curih. Zagreb 9.1295, London 25.1925, Newyork 519.65, Pariz 20.33125, Milan 27.18, Berlin 123.69, Dunaj 73.17 Praga 15 385, Bukarešta 3.08125, Budimpešta 90.70, Dunaj. Beograd 12.455 — 12.495, Berlin I68.7O — 169.20, London 34.3775 - 4775, Milan 37-085 — 37-185, Ne\vyork 708.85 do 711.35, Pariz 27.71 — 27.83 Efekti. Ljnbljnna. Celiska 170 d_ Liublianska kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ruše 260—270, Stavbna 50 d., ŠešiT 105 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aražma 405.5 — 407, kasa 405.5 — 406. za december 417 — 418.5, investicijsko 8925 do 89.5, agrarne 53 — 54; bančne vrednote: Praštediona 855 den., Union 202 denar, Srpska 155 den., Jugo 81 — 84, Zemaljska 125 — 126. Poljo 15.75 — 16; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 den., Našič-ka 1600 — 1750, Gutmann 185 — 195. Slavonija 90 _ 100, Danica 120 — 135, Drava 480 den., Šečerana 405 — 440, Ljevaonica 210 — 220, Brod vagon 130 — 135, Vevče 132.5 den., Dubrovačica 405 — 430. Oceanija 300 — 205, Trbovlje 467.5 — 475. Beograd. Investicijsko 87.5 — 90, agrarno 54.5 — 55, Narodna banka 8220. Blagovna tržišča jajca + S tržišča jajc. Hladneje vreme v drugi polovici avgusta je povzročilo, da je na tržišču zavladalo živahnejše razpoloženje, ki pa je trajalo le nekaj dni. Kmalu je nastopila zopet vročina in z njo mlačnejša tendenca na trgu, tako da so trenutno cene nekoliko nižje kakor lani ob istem času. Na-kupovalci in izvozniki plačujejo sedaj do 1.25 Din za komad. — Na berlinskem tržišču so preteklo soboto notirala jugosloven-ska jajca (fco meja, neocarinjena) 9!4 do 9)i pfeniga, kakor koncem zadnjega tedna. Les + Ljubljanska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 5 vagonov drv in 1 vagon tesanega lesa. Povpraševanje je za trame (8 X 11, 11 X 11, 11 X 13, 13 X 16, 16 X 19. 16 X 21, 19 X 24 cm, v dolžinah 4—15 m). Žito 4- Chicago (3. t. m.) Včeraj borza zaradi praznika ni poslovala. Tendeca je bila danes čvrsta Za september notira pšenica 134 centov, za december pa 148 in pet osmink centa. + Ljubljanska borza (3. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključenih je bilo 6 vagonov pšenice. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): ba-ška, stara, 80 kg, po 245 — 247 5; baška, nova, uzančno blago po 242.5 — 245; moka »O«, foo Ljubljana, plač. pri prejemu po 365 do 370; kornza (slov. postaja, plač. 3o ini): baška, navadna tarifa po 240 — 242.5, mlevska tarifa po 237.5 — 240; ječmen: baski, ozimni po 215 — 220; oves: baški, slov. postaja, navadna tarifa po 215 _ 217.5. + Novosadska blagovna borza (3. t m.) Tendenca nespremenjena. Cene fižolu so se nekoliko dvignile. Promet: 70 vagonov pšenice, 4 vagone moke, 30 vagonov koruze, 4 vagone ovsa in 9 vagonov ječmena. Pšenica: baška 195 — 200: potiska 207.5—212.5; sremska 19o — 195. Ječmen: baški 142.5 do 143.5. — Oves: baški 157.5 — 160. — Koruza: baška in banaška 180 — 185. — Moka: baška »0g< 300 _ 305. »2< 280 do 285; >5« 260 — 265; >6« 235 — 240. Otrobi: baški in banaški 112.5'— 117.5. Fižol: baški beli 380 _ 3901 + Dunajska borza m kmetijske proizvode (2. t m.) Navzlic čvrstejšim ameriškim cenam so tečaji na budimpeštanski borzi pri otvoritvi dalje nekoliko popuščali in 60 se šele tekom prometa zopet nekoliko zbolj-šali. Zato je bila tudi na dunajski borzi tendenca boli mlačna. Cene pa so ostale v glavnem nespremenjene. Živina + Dunajski goveji sejem (2. t. m.) Do-gon: 2628 komadov, od tega 277 iz Jugoslavije. 676 iz Madžarske in 82S iz Rumunije. Pri mirnem prometu se je prvovrstno blago prodajalo po nespremenjenih cenah, ostale vrste pa so popustile za 5 — 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 2.15 | do 2.30, I. 1 85 — 2.10, II. l.ofl — 1.80. ITT. 1.25 _ 1.40. biki 1.35 - 1.60. krave 1.15 do 1.65, slaba živina 0.85 — 1.15 Micbel Zčvaco: 216 V kremoitih inkvizicije Zgodovinski roman »Razumen je, spreten, hraber, pošten in vdan; ničesar mu ne manjka, samo nekaj telesne moči . . . Smrti mi božje, predelati ga hočem v moža, ali pa nisem PardaHla©!« Juana je bila prinesla meča in dva gumba, ki ju je Pardaillan nataknil na konici ostrin. Nato sta odrinila mizo v kot in se jela boriti vpričo preplašene Juane. Pardaillanova meča sta b'la dolga in težka rapirja. Chico je izprva nekam težko sukal orožje. Toda bil je žilav, okreten in poln trdne volje, da zadovolji učitelja, ki mu ga je bila sreča poslala. Njegovo zapestje se je počasi privadilo in prestal je čutiti težo rapirja, ki je bil skoro črevelj daljši od njega samega. Pouk je trajal do teme in učenec je pokazal prav toliko dobre jrolje kakor učitelj potrpežljivosti. Ko se je zdelo Pardaillanu že dovolj pozno, je prekinil vežba-nje ter slovesno izjavil, da je zadovoljen in da upa sčasoma napraviti iz Ch:ca taremi-tnega borilca. Nato si je opasal meč, poiskal v svoji zbirki dolgo, lahko in gibko bodalo ter ga sam pripasal možičku namesto meča. Videč, da se res odpravljata, je Juana vsa obupana vprašala: »MšsMTa sem, gospod de Pardaillan, da se boste najprej spočili? Pripravila sem vam tako mehko posteljo, da bi. vam jo še menih zavidal.« »Joj meni,« je zatarnal Pardaillan, »kaka Skoda... Toda, tjub-ček, kadar se vrneva, se okoristim z vašo prijaznostjo in se tem bolj temeljito naspim.« »In... če se ne vrnete?« je s šibkimi gflasom vprašala Juana. »Saj pravite... da je pohod opasen... in da bi utegnili bciti ranjeni?« je rekla Juana, ne da bi odtrgala oči od Chica. »O tem ni govora!« je zatrdil parda>i]lan. »Kako da ne?« je vprašala Juana. Iskrica upanja se je ulkresala v njenih temnih zrenicah. »Zato, ker me čaka jutri zjutraj drugi, še dosti opasnejši pohod. In ker ga ne more opraviti nihče razen mene, je jasno, da se moram vrniti. Kakor vidite, draga Juana, ste zastran tega lahko povsem brez skrbi... A bodite prepričani, da mi gre sestrska vznemirjenost globoko do živega.« Mmzaje se je odšel s Chicom m pustil ubogo Juano še bolj potrto in zmedeno, nego je bila preje. Spremljan po Chicu se je spustil v podzemlje skrivnostne hiše med cipresami. Ali je bil prišel z namenom, da poizkus": odpeljati dona Cezarja? Ali se je hotel samo razgladati? Kdo ve? Gotovo je le, da sta se čez kaki dve uri vrnila na površje zemlje, ne da bi ju bili; opazili in ne da bi ju zadela kakršnakoli nepri-lika. Toda bila sta sama ... Mi se je bil Pardaillanov namen posrečil ali mu je bil iapod-letel? Niti tega ne moremo povedati. Gotovo je samo to, da sta se kmalu po enajstih vrnila v gostilno. Trkati jima ni bilo treba, zakaj Juana ju je v tesnobi svojega sr-čeca pričakovala na pragu. Ko ju je zagledala, se je globoko oddahnila in njene lepe čme očke so se spet radostno zableščale. Hotela ju je pokrepčati z večerjo in jima je pokazala mizo, ki je bila že pogrnjena ter obdožena z vsem, česar je moglo srce po-želeti.. A Pardaillan je dejal, da zdaj res potrebuje počitka, ter neopazno pomignil Chicu, ki je pokimal z glavo in se takisto opravičil, da je zaspan. Ko je pritlikavec v Juanino žalost odšel spat, se je dal tudi Pardaillan odvesti v svojo sobo. Komaj je legel y; posteljo, je že zaspal in se ni prebudil do šestih zjutraj. XXI. Barba Roja. Vstal je in se bliskovo oblekel. Svež in dobre volje se je napotil k orožarju ter izbral majhen meč, ki je bil na oko igrača, v resnici pa oster in trdo kaljen. Namenil ga je bil Chicu za darilo. Po tem nakupu se je vrnil v gostilno. Pol ure ni bilo, kar je bil odšel, in ker pritlikavca še ni bilo videti, je med tem naročij zase in za svojega prijatelja tečen zajtrk. Naposled je možiček prrhitel. »Barba Roja je pravkar zapustil dvorec,« je odgovoril na Pardaillanov vprašujoči pogled. Dvanajst jih je z njim, med njimi Centurion in Barrigon. Namenjeni so tja... Nekaj časa sem šel za njimi, da se prepričam.« «Izvrstno!« je veselo vzkliknil Pardaillan. »Spreten tovariš si.., S teboj je res veselje delati.« Pritlikavec je od radosti zardel. »Ali nisi preveč utrujen? Ali me boš lahko spremil?« je stav beče nadaljeval Pardaillan. »Nisem utrujen... spal sem.« »Vraga!... In če hi se bil Barba Roja odpravil med tem, ko si ti spail?« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsuka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek * Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492. 3492 $€dor hoče da se mu posije po pesti naslov ati Gafco drugo informacijo tieoeo se malih oglasov na} priloii v snam/eah ^ sicer ne ho prejel odgovora I Iti CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. V Trg. vajenca sprejmem v trgovino z mešanim biagorn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 29371 Mizar, pomočnika dobro zurj>-uega sprejmi takoj Ignac Grom. mizar etvo, Vrhnika 255. z9363 2 prvovrstna gaterista t dolgoletno prakso v žaganju tira tovine sprejmem i. Pogačnik. škofja Loka (ob kolodvoru). 29457 Učenko ■ trirazreiino meščansko Šolo sprejmem v moflni trgovini Št«rk nasl. Karnič-Eik. Stari trg 18. 29440 Učenca pridnega :n poštenega sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na iglas oddelek »Jutra« pod »Dolenjsko« 29354 Trg. pomočnik samostojna moč dobi srni bo v večji delikatesni trgovini v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vodja delika teše« 29335 Viničarja veščega. za popoino obdelovanje dveb oralov vino frada sprejmem. Plača 300(1 lin. stanovanje, hlev za prehrano dveh krav in en oral polja. Pobližje se izve pri A. Antunoviču. Kutina. 29147 Izučeno tkalko eprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši, plača po t »govoru. Tovarna sukna. oste, p. Žirovnica. 29496 Vajenko boljših staršev sprejme modni salon Ravnikar, Skofja ulica 13.1. 29517 Boljše dekle ti zna dobro kuhati in draga domača dela oipravljati. z dobrim znanjem nemščine i š č e za takoj manjša obi-telj. — Dobro postopanje, mesečna plača 500 Din. — Slavko W a 1 d e r, Zagreb. Ilica 24. 29513 Vajenec priden, mocau pošten in Jober račuuar. s primerno šolsko izobrazbo dob. takoj mesto v trgovini. A Ra danovic. Cerklje pri Kranju 29495 Pletiljo za telovnike dobro izurjeno sprejmem — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29502 Kroj. pomočnika za velike kose sprejme ta koj F. Sešek, Medvode 29500 Dečka 18 let starega sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29499 Čedno dekle oošteno, najraje .-iroto. ki !ma veselje pomagati v tra liki in pri šivanju, vzamem v vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 29537 Pomočnike za k o tiar.-1 vo sprejme <5u-tič. Maribor, Slovenska ul. št. 18. 29136 Vajenca poštenega in krepkega, za mesarsko obrt sprejme takoj Frane Sever, mesar v Ljubljani, Trnovska ulica 2 * " 29551 Več šoferjev prvovrstnih, samostojnih, k! so izučeni mehaniki, z najmanj triletno prakso, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29538 Klobučarja prvovrstnega, ki se spozna na stroje z električnim pogonom, išče manjša fcvorui-ca. Vprašanja na naslov: Srečko Furst, Zagreb, Ilica št. 92. 31023 Služkinjo srednjih let, zdravo in pošteno, zmožno tudi kuhanja sprejmem k manjši rodbini. Zglasiti se je med 1. in i/2 5. uro popoldne. Naslov v" oglasnem oddelku Jutra. 31005 Veščo kontoristinjo perfektno v strojepisju. iz dobre hiše, iščemo za takoj. »Delmond«, Miklošičeva 14/3. 31006 Q. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in nleoov avtomobil Učenca poštenega uianjivega sprejme takoj trgovec Vidmar, Kapele, Dobova 31020 Fanta za raznašanjt reklamnih plakatov v Ljubljani išč«?m Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31031 Vajenko sprejme šivilj., F Srebot. Sv Petra cesta 29. dvorišče One. ki so že nekoliko va jene šivania. imajo prednost. 31034 PraktiVantinjo a perfektnim znanjem slovenske in nemšk« stenografiji. iščem za pozne:še stalno nameščenjp Ponudbo v s'ovenskem in nemškem jeziku ood značk" »Zmož nosit 520« na oglasi)4*o*d*y' lek »Jutra« 31004 Dekle v starosti 20 —80 let. H razume kuhati in opravliati boljša Hišna dela spreimem takoi v boljšo hišo. Na lov v oglasnem oddelku Jutra 31007 Frizerko sprejme takoj Rožič v Šiški 30033 Gorazdov učni zavod prej Ga-tuerjev tečaj prične s poukom sredi meseca -eptembra Stenografija m strojepisje se poučuje po najnov-jšj metodi Honorar zelo zmeren Osebni pij gla»i tne 4. in 5. septembra dopibine od 10. do 12. ure. ponoldne od 3 do 5-ure Ciril Metodova ulica 19. 1 nadstr.. levo (poleg cerkve sv Jožefa) Pisme ni priglasi do 20 septem hra po i naslovom F Go razd. Bled 2, vila Rodica 2946) Klavir poučuje po izkušeni metodi gospo dična Vprašati na Mestnem trgu 12UL 29289 Nemško n- stenografijo poučujem Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uspešna metoda« 29485 Potnico dobro uvedeno, iščem za razpečevanje predmeta za ženske, zasebnim strankam Prednost ima:o tiste, ki so že potovale Samo za S'o venijo. zmožne slov if»ka Zajamčeno dober zaslužek Juiija Sitzer. Gundul:čeva ulica 3. Zagreb. 29512 Zastopnike za poset privatnih cev, za prodajo srebrne robe na išče »Alem« k d.. Nikoličeva ul. T/I na je kavcija ali 15.000 Din Ice) odjemal zlate in odp ačilo . Zagreb. Potreb-garancija 27148 Zastopnika vpeljanega in agilnega. za mesto Ljubljano išče kolo nijalna veletvrdka. Dcwe reference. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro .št. 181«. -9223 Pletilja telovnikov dobi takoj delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29501 Modistinjo _ večletno prakso iščem v svrho skupne otvoritve trgovine. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Modistinja«. 31017 Organizatorja za 8'oveiMjo, energičnega in podjetnega proda alca. z nekaj kapital, iščemo za hrezkonkuTenčni šlager. — Zahtevamo hitro delavnost, nudimo pa vi ok zaslužek! V glavnih točkah ia«ne ponudbe na: Zagreb VT. nrf-tinac 88. 31022 12». Trk! se je zaletel v luno. Gospa Kozarnur-nikova in Minka sta si obe potolkli nos, a vendar ni nobena niti pisnila. V tem je za-čutil, kako mu je hruška zadaj pala z voza, i kakor da ga žene nerazumljiva ie skočil tudi on za njo. Prva oblasl boneesfjonlraoa šoferska šola Cameraib. Ljubljana (Jogo avto). Dunajska ceata 36. Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični jouk in praktične vožnje ns rtzličnib moder nih avtomobilih. « pričet kom v » k e g » prvega 854 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija Studentovska uL 9-L 29176 Strojepisje poučuje drž konc zasebno učilišče Petač. I^ubljana. Valvazorjev trg 6. 31010 Klavir poučuje profesor glasbe. Gre tudi na dom. Levčeva ulica 12 31032 Strojno pletiljstvo je -»dina ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega za-Oužk., in lastnega pod jetja brez posebnih -troš-kov tn zamude časa Učne tečaje »•- lahko nastooi vsak 'ar. Najboljši pletilni 6troji »Walter« vedno v veliki izbiri na zalogi. F Kos. Ljubljana. Židovska št 5. 191 m<« ti Ji tf t A Mlajši uradnik I visoko izobrazbo, želi kakršnegakoli zaposlenja s stalno piačo ali sicer sigur nim zaslužkom Cenj. po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoi 35«. 29380 Trg. pomočnik s petletno prakso v trgovi ni mešanega m delikatesnega blaga, vojaščine prost išče službe. Vešč ie slovenskega. ita ijanskega in nem škega jezika — Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv 666« 29281 Vzgojiteljica zmožna poučevati nemšči no b začetni pouk klavir ja. spretna v šivanju in nadzorstvu gospodinjstva, išče službe Ceni. ponudbe pod »Zanes'ji-a 330« na oglas oddelek »Jutra«. 29188 Trgovski pomočnik agilen. m ad, vojaščine prost, t znanjem slovenščine, «bo-hrvaščine in nemščine želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na oir Jutra v Mariboru pod »Sposoben in pošten«. 29135 Moška moč izvežbana, išče stalno mesto v večjem podjetju v Ljubljani — Samostojen v skladiščnem poslu, paketo-vanju in računstvu, perfek-ten v slov. in nemščini ter vsestransko izobražen ter z najboljšimi referencami. — Po potrebi bi nadzoroval tudi električno svetilno in signalno napTavo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Vsestranski delavec«. 31094 Prodajalka začetnica izačenr v trgovini mešanega blaga na de-ieM, želi mesta — najraje v Ljubljani. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna začetnica«. 31037 Mladenič star 20 let, mu-l.genten, s primerno šolsk«) izobrazbo, išče kakršnokoli zapos.itev. Event. gre kot praktikant v pisarno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29548 Prekajevalec perfekten, išče siužbo 7.a takoj. Gre tudi za kuhinjskega mesarja ali šoferja. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prekajevalec«. 30000 Žagar in cirkularist 1 dobrimi s.priči'vali, išče službo na vene<*ijanki — zaradi smrti gospo arja. A. Poršin, Sava pri Litiji. 31021 Bivši trg. potnik energičen in mlad mož išče sfuzbo pri lesni "indU triji kot nadziratelj delavcev ali sjično. Govr-ri tufli nemško in itali ansko Ponudbe na 0^'a^ni oddelek »Jutra« »Energičen«. 29516 Šivilja za pletenine išče dela Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »H. K. 23«. 29492 Mesto natakarice ali sobarice iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29529 1 Roland Pillain Šport Tou-ring. 4sedežen Din 30.000 1 Reuiuit 4sedežai odprti, mali, dobro ohranjen Din 25.000 1 Citroen Touring, dobro ohranjen, malo vožen Din 22 000 1 Peugeot Touring, 24 HP. v dobrem stanju, vožen 17.000 km Din 25.000 4 Peugeot mali poltovorni " v dobrem stanju, 4-15 HP Din 19 000 1 Fiat 503 Touring v zelo dobrem stanju Din 30.000 1 Erskine Touring. skoraj nove gume. malo vožen Din 40.000 1 Austro Daimler z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6 sedežni 65 HP. 6 cil Din 45.000 proda V. in M Barešič et Co. Ljubljana, Dunajska c. 196 Avto-hladilnike biainike in drngo^ popravi strokovno, hitro in poceni Gustav Puc. klepatistvo — L;iuMjara, nasproti tobačne tovarne. 29520 Otroški voziček dobro ohranjen, na peresa, kupim takoj. Ponudbe na o^a-sni oddelek »Jutra« pod »Voziček 15«. 20504 Skladišče suho, v bližini juž. ali drž kolodvora, približno 6X12 metrov, iščem za takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pot" »Skladišče 409«. 29409 Trgovino prodam z modnim in konfekcijskim blagom v sredini mesta na zelo prometnem prostoru. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 29402 Klet primemo za točilnic« ali delavnico, oddam v najem ob glavni cesti na premet nem kraju v Novem mestn — Pojasnila daje Recelj, Kandija 28, pri Novem me stu. 29227 Velik lokal v pritličju, poraben za obrt ali pisarno, oddam e 1 oktobrom ali po dogovora. — Cena 600 Din. — Pojasnila daje tvrdka Matej Orehr-k v Kolodvorski ulici. 29536 Slaščičarski pomočnik samostojen delavec, z večletno prakso, išče službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29524 Puhasto perje ke 00 38 Din razpošiljam po oovzetju najmanj 5 kg nolem čisti beli r(Qh Djn 300 kg L Brozovič ke mička čistunf peria Za ereb. Ilica 92 183 Cementno korito in zraven spadajoče cementno kolo za drobljenje sadja, prav malo rabljeno, zelo praktično in v najboljšem stanju, prodam za 800,— Din. Jakob Kapus, posest, in izdelovatelj ce-mentnin. Nova vas p. Lesce, •orenjsko. 28994 Vežna vrata kompletna, zelo močna, iz trdega lesa. velika 177x245 cm. 4 irložbene omare za obešati, zasteklane. velikost 1 = 65X 140. 3 = 90X 140. ceno na prodaj. F in I Goričar. Ljubljana. Sv. Petra cesta 29. 29451 Brivski stol amerikan^ki, pripraven za zobotehnika. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29488 Poceni naprodaj: 2 električni luči k postelji in električna viseča svetilj-ka (lestenec), oboje novo; sadna, oziroma vinska stiskalnica za 180 Din. — Na ogled vsak dan med 8. in 3. uro. Naslov v ^-'.a-nem oddelku »Jutra«. 29515 Avtomobili 1 ChevTolet Touring, model 1927, v najboljšem stanju, vožen ca 15.000 km, luksuzna izvedba, usnjata prevleka. 2 rezervni ko!e=i Din 33.000. 1 Chevrolet Touring. model 1928. malo vožen 3 rezervni kolesi, prevožen 19.000 km Din 32.000 1 Fiit 501 Šport, zavore na 4 kolesa, skoraj nove gft' me Din 32.000 Gosja in račja Jajca za valjenie kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 31040 T> Gozd na Golovcu v obsegu 6 Vb orala, precej dobro zaraščen, po primerni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29518 fc * 141 tš ki 20odstotne kronske bone 4«. « fnci, ,;»d1>»->iea založni zavod d. d., Osijek. Desatičina nI 27. 28770 77? Staro pohištvo 2 postelji z žičnimi madra-ci, omara, 2 lesena umivalnika. miza, podobe, žim-nica na vzmetih in drugo naprodaj. Kupci naj se ja-Vijo v sredo med 1. in 2. uro popoldne na Dunajski cesti 9/II, desno. 30030 3727? Oblekce in srajčke za fanta od 8—12 let, dam-sko smoking jopico. »Man-telkleid« (štof) ter zim ki p'ašo. v6e skoraj novo, prodam. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 29509 Ženski plašč zimski, dobro ohranjen, naprodaj na Mirju, vila Roža (pri mostu). 29484 Na dobro domačo hrano sprejmem boljše osebe. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a«. 295(21 Trafiko ali bufet /zamem v najem ali proti picviziji. v centru mesta. — Pripravljena sem plačati odstopmno. — Cenjene po-i.udbe na naslov: Julijo Starz, poste restante Pa-krač. 28973 Trgovino z mešanim blagom m gostilno oddam v najem za več let Potreben kapital 50.000 Din. — Koncesija se lab«. vrši na moje ime Vse ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnji najem 55«. Dijake nižješolce sprejme boljša rodbina v vestno oskrbo. Nemška konverzacija, kla vir in vrt. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 29519 Dva dijaka nižješolca sprejmem na zdravo solnčno stanovanje in dobro hrano sredi mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29530 Akademik išče stanovanje s hrano. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Akademik 100«. 29544 Za dijaka V. razi. realne gimnazije iščem pri boljši družini (najrajo profesorski) stanovanje z dobro prehrano. — Ponudbe do četrtka do 6 ure zvečer na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Centmm 66«. 29552 Dva dijaka sprejme v popolno oskrbo boljša družina v bližini realke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29511 1 ali 2 dijaka sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Solnč-na velika soba, elektrika, klavir in vrt. pomoč pri učenjn zastonj od sina ahi-turienta gimnazije. Cena 550 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29556 Lepo sobo in kuhinjo oddam mirni stranki brez otrok, ki bi imela opravo za dve sobi. Pojasnila daje Novak, brivec, Vodmat 12. .29540 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam z novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29505 Opremljeno stanovanje 2 eob, pritiklin in kuhinje na plin, z elektr. razsvetljavo oddam s 1. oktobrom mlademu zakonskemu pam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31016 Stanovanje sobe in kuhinje, z vrtom in balkonom oddam takoij v Zeleni jami. Naslov v osi. oddelku »Jutra'. 31011 Stanovanje trosobno. kompletno, s kopalnico. verando itd. takoj oddam. — Istotako oddam enosobno z vsemi pritokli-nami Poizve se druga hiša levo od Stadiona, od 10. ure dalje. 31039 Restavracijo v Crikvenici na obali, dobro uvedeno dam radi bolezni takoj v najem. — Odkup inventarja 35.000 Din. Informacije daje Brača Jeras, Crikvenica 29004 Trapistovski sir trdo, dobro obležano blago . talno kupujem. Male vzorce s ceno prosim na naslov- Sp'it, Poštanski pre-tinac 163. 29368 Drva bukova. 1 m dolžine, ko stanieva do 1.20 m dolžine kupim Plačam sproti. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« poo Šifro »Drva« 29280 2 dijakinji i* boljših hiš sprejme na stanovanje in popolno ter dobro oskrbo fina družina. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 29426 Dva vlsokošolca na stan r vanje, event tudi na hrano sprejme slovenska rodbina r Beograda. Pojasn la daje Tone Seliš-kar, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 15, stop. X/III 29382 Za dijaka srednje tehnične šole iSčem stanovanje z dobrim nadzorstvom in pomočjo pri učenin. — Posteljnino ima svojo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za dijaka 58«. 29358 Dijaška stanovanja nreskrpulem Poljanska e. št. 15, H. stopnjice, vrata 9. 29351 Dijaka — nižješolca bKzu realne gimnazije sprejmem t vso oskrbo. Naslov pove oglasni oifiMek »Jutra«. 29483 Vrhniški paviljon prodam. Pismene ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »17.000«. 29528 2 mlajša dijaka sprejmem v sredini mftsta v popolno oskrbo. Na=lov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 29503 Dijake sprejmem na hrano in stanovanje. Na«lov v oglasnem oddelka »Jutra«, 30009 1—2 boljša dijaka sprejme profesor v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31019 'J n Sobo elegantno opremljeno, e posebnim vnodom, po možnosti z uporabo kopalnice, v centru mesta, išče za stalno gospod. — Ponudbe pod »Red in snaga« na ogl. odd. »Jutra 31« 29438 Dva dijaka iščeta opremljene separira-no sobo z zajtrkom. — Ponudbe s pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brata«. 31029 Dva dijaka sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31035 Dijaka sprejmem na hrano in sta novanje Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 30008 Dijaka sprejmem v popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31041 Dva dijaka sprejmem na stanovanje na Bregu št. 2 — Jakše. 31027 Stanovanje šestsobno oddam s 1. okto brom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29233 Stanovanje dveh sob in kuhinje s pri-tiklinami, elektriko in vodovodom oddam pod Rožnikom. Ogled med 11. in 13. uro. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29162 Stanovanje lepe sobe, kuhinje in pritiklin oddam samo boljši 6tranki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 600«. 29542 Stanovanje 4 sob, kuhinje in pritiklin. 6redi mesta takoj oddam. Plačati hi se moralo pol Je-ta naprej 5400 Din. — Ponudbe z navedbo koliko članov šteje družina pod šifro »Semtember« na oglasni oddelek »Jutra«. 29557 Stanovanje 2 »ob. kuhinje in pritiklin oddam za takoj ali pozneje Cenjene ponudbe na oalniro in sobo za služkinjo, v bližini pošte iščem za takoj ali •pozneje. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto 56«. 29526 Zamenjam trisobno stanovanje e prostranim enosobnim — oboje v sredini me«ta. Ponn^bo r navedbo naiemnine pod »Ta-ko>šnia vselttev« na 0"'a= oddelek »Jutra«. 29546 Opremljeno sobo zračno in s posebnim vhodom oddam s 15. septembrom 2 osebama, najraje damama ali zakon, paru brez otrok. Naslov v oel. oddelku »Jutra«. 29496 Gospodično sprejmem na hrano in stanovanie. — Prednost imaio učiteljice. Ravnikarjeva nI. št. 5. 29486 Prenrosto sobico s posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov pove oel. oddelek »Jutra«. 29489 Sobo z 2 posteljama lepo in eolnčno, blizu trnovske cerkve oddam s ISk seiptembrom za 300 Din. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 3103S Zlato brošo sem izgubila dne 3. t. m. med 10. in 11. uro na poti od Sv. Jakoba trga če® most, Breg, Židovsko ulico, Kongresni trg, Selenburgo-vo in Knaflovo ulico. Pošten najditelj se naproša, da jo proti primerni nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 29533 Aktovko sem izgubil na Zaloški cesti ob garnizijski bolnici. Najditelja proeim, da jo odda na naslov, ki ga izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 31003 Franc Jager i? tapetništvo Sv. Petra nasip 29 Vam nudi najceneje žimni-ce, matrace otrmane. di-vane in vse tapetniške Izdelke. 180 Spalne fotelje in k a nape je patent otomane v najnovejših oMilkah in najfinejši izdelaušab si gradi svoj lastni dom. Vse društveno delo je v glavnem usmerjeno na gradbo Sokolskega doma, ki jo obavija stavbno podjetje I. Ži-vic iz Maribora. Stavba, ki bo ena izmed naj-impozantnejših tovrstnih zgradb, bo služila tudi gledališkemu odru, knjižnici in čitalnici, kinomatografu itd. Stroški stavbe so seveda ogromni. Sokolsko društvo Ruše - Selnica bo imelo 8. septembra svoj letni telovadni nastop ter upamo, da bo, kakor vsako leto. tudi letos vse narodno občinstvo Maribora in okolice pohitelo ta dan v Ruše. KONJIŠKA DOLINA. Dne 11. t. m. se je vršila v Ločah gasilska veselica. Uspela je izvrstno v gmotnem in moralnem oziru. Da je veselica imela tak uspeh, imajo predvsem zasluge vse dame, ki so prav požrtvovalno delovale z nabiranjem darov in vztrajale do pozne ure na odkazanih prostorih. Gasilci sami pa so vršili vzorno svojo službo pri raznih oddelkih. Posebno hvalo pa smo dolžni tovarnarju g. Zelenki, ki je sam postavil prav okusen in ličen paviljon, katerega je daroval gasilnemu društvu. Udeležba je bila prav obilna. V čast-rem številu so se udeležili veselice^ Polj-čančani in Oplotničani,' pa tudi iz Konjic. Najbolj bo pa zadovoljen tovariš blagajnik, ker se bo iz čistega dobička kma.lu uresničila želja, da dobimo motorno briz-galno. V Št. Jerneju je umrl neki berač, ki je ležal v neki hiši in so ga pri živem tele- su jedli črvi Pogled nanj je bil grozen. Strašen primer socijalne bede. Tudi Loče imajo odlikovance, ki so bili deležni najvišjega odlikovanja. Dobili so odlikovanja župan g. Cugmas, mlinar in posestnik gospod Anton Košir ter gasilci za 25 letno neumorno delovanje gg.: Brezinšek, Stok-las, Štefanic, Vidner in H. Walland. 2al, da zadnji ne bo užival tega odlikovanja, ker je umrl lani meseca decembra Pevsko in tamburaško društvo »Dravinja« na Zbe-lovem priredi danes v prostorih gostilne Šalamon veselico, katere čisti dobiček je namenjen za razširjenje knjižnice. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa se hvaležno sprejmejo. Program je prav pester. Zobni atelje Bevc Joško v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 4'I. sprejema od pol 9. do pol 13. in od 14. do pol 18. ure. — Na željo se sprejme tudi izven navedenih ur. Damskc plašče najlepše, in najcenejše kupite pri A. Paul i it. LJUBLJANA Kongresni tre 5 (Zvezda). 103P6 Dva avtomobila osebna, dobro ohraniena. se bodeta prodala usodno na dražbi dne 5. septembra ob 15. uri v Ljubljani, Kapiteljska ulica 3. Kupci se za ugodni nakup vljudno vabijo. Ure, §Catmne in &re6rninc kupite najboljše in najcenejše pri stari, priznani tvrdOci H. SUTTNER, Ljubljana, Prešernova ulica 4, poleg frančiškanske certove. Največja fa najsoiidnejša rajzpoši-fjahrica. Razpošilja v vse kraje biki inozemstva. Zahtevajte brezplačni cettHc K SUTTNER, Ljubljana 4. Lastna protokolirana tovarn* ur v Švici, znamk KO. OMIKO, AXO Cfoina srebrno jedilno orodje s 50-letno pismeno tovarniško garancijo. Stroje za opeke kompletne opekarne, najboljša nemški fabrikat, z dnevno kapaciteto cca. 12.000 opek naprodaj za Din 35.000 postavno avstrijska postaja v Zgornji štajerski. Cenj. ponudbe na Briider Ftecher, Wien, III. Fasangasse 38. Oglas. noti Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 23. septembra 1929: 1 kmd. trofaznega oljnega transformatorja 25 KVA, 500/230/135 Volt. 50 per-sek. 1 kmd tropolno oljno sklepalo z amper-metrom. 1 kmd. tropolno oljno sklepalo brez am-permetra. Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani direkciji. Ponudbe je kolkov a ti s 5 Din in predložiti najkasneje do 23. septembra 1929. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. št. 8582. II. Globoke žalosti naznanjamo, da »as Je naš nad vse HtuM,iem5 soprog, oče, sin, brat, stric in svaik, gospod udolf Seliak cestni nadzornik ▼ Domžalah, na posledicah avtomobilske nez®ode daives po kratiti in nražrri bolezni za vedno zapustil. Požreti predragega ba v sredo 4. septembra 1929. ob pol 5. popoldne iz mrtvaške veže deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zad-usnica se bo darovala v cerfcvj Marijinega »znamenja. V LJUBLJANI, dne 2. septembra 1909. 110 5 Marica, soproga; Vojko in Anica, otroka ter globoko žalujoče rodbine: Seliak, Bonač, UršKS in S trm šele. Bazar s. stup c LJabl| ana Vodnikov trg Štev. 5 Nudi najceneje v veliki izbiri novo do-šlo blago. Ugodna prilika za nakup. Samo po 8 in 12 Din. _10087 L pus Mestni trg št 15 T vernica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- 11408 Pred nakupom kiaviria obiščite mojo bogato zalogo in ispofojevalnico prvovrstnih nemških in dunajskih tvrdk, po različnih cenah tudi na obroke. Uglasitve t» koncerte, kooservatorij, Glasbeno matioo, opero in za vse veSje zavode izvršuje moja tvrdia. Laetna delavnica za popravila. Ker sam izdelujem klavirja mi je možno vsako popravilo strokovnipžko. ceno in brez konkurence Ugotoviti. R. Warbinek. Ljubljana, Gregorčičeva 5, nasproti Glasb, matice. Oglas. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 23. septembra 1929: ll komadov razdelilnih baterij U099 Natančnejši podatki se dobe pri podpisani direkciji. Ponudbo je koJkovati s 5 Din in predložiti najkasneje do 23. septembra 1929 dopoldne. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 8582. II. Objava. Uprava Državnih Monopola nabavite puitesn I. oiertaine licitacije, koja če se »držati na dan 25. seiptembra 1929 jodiine a kaocelariji Upraive u 11 časova pre podne 100.000 kg faltšahtetkartona u bobina-ma za štanc i druk • aparate fabrtke Duvana n NIšu za izradu kutija za pa-kovanje cigareta »Vardar«. Ustevi, mustre kao i sva ostala obavešienja mo®u se dobitu u kance ladji Ekonomsko« Odele-Bja — Odse(k za Kispovkiu — ove Uprarve svakog raidnog dana od 10 do 12 časova pre podne. Iz kancelarije Uprave Državnih Monopola EM. Br. 16.820 od 17. avgusta 1939 godine D Beogradu. 10982 iVorost/ Slav. občinstvo vljudno opozarjamo : na veliko izbero najmodernejših električnih svetil, lestencev, krasnih svilnatih in porcelanskih senčnikov, | električnih aparatov in prvovrstnega ! Radio - materija!*. ffčCo&toeinduiMja" družba z o. z. LJUBLJANA, šelenbnrgov« nL 3 in 6 i telefon 2314. S Velesejmska iilošba: Paviljon >H< | gt. 443-447. POZOR! na velesejmsko prvovrstno restavracijo Vekoslav Dolnicar ki cenjenemu občinstvu nudi prvovrstna gorfca in mrzla jedila teT izJborno kapljico raznovrstnih pristnih in okusnih vin. Postrežba točna. Cene solidne. Vsak večer ples in godba. Za obisk se priporoča Vekoslav Dolničar. K upujte edino le cementne cevi znamke »Vulkan«. Najboljša strojni izdelek, hitro polagaoitje, dobri stiki, gladka notranjost. Največja za toga v deželi: Jos. CUilaf, tvorofca cemestnlb izdelkov, Ljubljana, Dunajska cesta 69. Sexiftt čevljev t Pripravili smo novo zalogo čevljev vseh ve- likosti in oblik za dame lilill in gospode ter za šoleko IIII |l II mladino, trpežne, močne, ^^ ■ ® ^^ ki bodo ustrezali bližnjim deževnim in snežnim mesecem. Vsem in vsakemu DOKO - čevlje. Doko - trgovina: Prešernova ulica it 9, dvorišče. Zahvala. Ob prebridiki izgubi najine nadebudne, zlaite, nepozabne, nadv&e ljubljene Majdice pregela sva osebno in pismeno izrečeno sočutno soža+je od nama naklonjenih in z nama čutečih src od vseh strani. Vsem, ki so se naju spomni! in nama skušali otežiti neizmerno bo! v težkih dneh, najprisrčnejša hvala. — Posebna zahvala pa še vsem darovalcem cvetja in spremstva na njeni zadnji poti. Jesenice • Kranj, dne 2. sept. 1929. Prežatostna mati in o£t MICI, ANTON ORA2CM. cpeci flugo &uc S^eta izdeluje tvTdka SREBOTNJAK & GOLOB, LJUBLJANA, Puharjeva ulica 3. Oglejte si naše izdelke na velesejmu v ra^ stavnem paviljonu »E«, zunaj. 10333 Objava. Uprajva Držaivniih Monopoda nabaviče pwt«n» IJ. ofertaine Kciitacije, koja če se »držati na daa 14. septembra 1929 godine u M časova u kance-!-ariji Uprave Državnih Monopola: 1,750.000 komada novih džakova od Mite za prenos I pakovanje morske soli i kuhinjske soli a sa js poru kom za ustanove j to: Šolana - Kreka, Srpska Slo-bodna zona . Solim, Šolana . Pag, Mo* nopolsko Stovarište - Gruž i Monopoisko S tov ar iste - Sušak. Uslfcnvi i sva ostafe obaveStemna mo®n se dobiti u kancetaffiivi Ekonoimskog Odeienja — Odsek za Kupoivuin — svakog radnog dana od 10 do 12 časova. Iz kancelarije Uprave Državnih Monopola EM. Br. 17.202 od 24. aivgusta 1929 godin« b Beo®raJutra« pod št 89«. 10997 Za easa velesejma v Ljubljani najdete največjo zalogo vsakovrstnih strojev in orodja, to so izdelki iz priznano prvovrstnih tu- in inozemskih tovarn, le pri tvrdki: Schneider & Verovšek veletrgovina t železnino. vsakovrstnimi stroji In orodjem V Ljubljani Razstava v paviljonu »G«. — Stalna zaloga na Dunajski cesti št. 16 se Vam ravno tako priporoča za nakup vsakovrstne železnine, kakor: kuhinjske posode, okov« (ja, peči itd. itd. Ne zamudite prilike, si ogledati tudi tukaj izložbena okna in bogato zalogo. 10366 PLETiLJCI! Če hočete imeti dobre uspehe, oglejte si najmodernejši stroj m ročni in motorni pogon, ki izdela dnevno do 40 kg pletenin z najlepšimi in brezmejnimi vzorci in v poljubni širini in debelosti brez vzorčnih kart Cena nizka, plačilni pogoji ugodni, informacije in ogled brezobvezno pri F. KOS, Ljubljana, Židovska ulica, na razpolago. —:— Telefon štev. 2293. —:— 9 Cenj. damam naznanjam, J * 10375 da s 1. septembrom zopet o tvorim modni atelje ter se priporočam JOŽEFA MOLAIf, modni atelje, Ljubljana, Krekov trg 11. mM tng. akademik, naofara-žem, samostojen, z znanjem slov., snbohnv. in nemšik. jezika, perfekten slov. in nemš/ke stenografije, z mnogoletno prafcso, želi mesta. Ponudbe pod »Verziran 4« oa ogL odd. »Jutra*. V110JS krepi In zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VII. M O T O R sr E IOEOIOTITE za pogon s surovim oljem DIE8EL.MOTOBNE LOKOMOTIVE za lahke proge — osobito poceni pogon. Popolnoma signrne in trpežne skozi dolga leta ob največjem obremenjenju. Polenši »d 7.5 HP; teža ▼ pogonu 2.5 to. za tir 500 m/m ali več. OBENSTEIN i KOPPEL D. D. Zagreb, Samostanska «,11. Telefon 50-64 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Z« inseratni del p odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.