SOBOTA, 7. MAJ 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 103 (20.235) • CENA 1,30 EUR (12 HRK)

Mar-tin Belič, glasbenik: "Na žalost je Slovenija premajhna in včasih tudi nezrela za resno
glasbo. Pri nas so dobri glasbeniki opaženi šele, ko uspejo v tujini." V soboto, 30

vinko merc, ed-ini prid-rža-ni iz osumljene d-eveterice
v veliki ma-riborski aferi, poveza-ni s korupcijo
in gospod-a-rskim krimina-lom, še na-prej brez prostosti;
ma-riborski župa-n Fra-nc ka-ngler je d-oslej molča-l
o eni izmed svojih nepremičnin

Av- -,1-f ■<■.--, . V:. -.■■A !'■!■ -ll.. Tfl U-- .HfA- rt.-."-! .■':■ J

Ko smo lani pred županskimi volitvami vse kandidate povprašali o njihovem premože-
nju, Franc Kangler posesti na Pohorju ni navedel.

Po včerajšnjem zaslišanju Vinka
Merca, vodje oddelka za okolje in pro-
stor Upravne enote Maribor, je prei-
skovalni sodnik okrožnega sodišča v
Mari-boru- Slavko Gazvoda zanj odredi-l
pripor. Izpraševanje državnega uradni-
ka, osu-mljenega jemanja podku-pni-ne,
sprejemanja kori-sti- za nezakoni-to po-
sredovanje in zlorabe uradnega položa-
ja ali pravic, se je začelo ob 14.15 in je
trajalo kar šest u-r i-n pol. Oči-tano kri-v-
do je Merc zani-kal. Okrožni- državni-
toži-lec Bori-s Marči-č je zanj zah-teval
pri-por, čemu-r je njegov odvetni-k Vi-k-
tor Osim nasprotoval, vendar mu klien-
ta ni- u-spelo spravi-ti- na prostost, ker je
prei-skovalni- sodni-k odredi-l pri-por i-z
dveh razlogov: zaradi možnosti vpliva-
nja na pri-če i-n ponovi-tvene nevarno-
sti. "Prepričan sem, da o ponovitveni
nevarnosti- ni- mogoče govori-ti-, saj,
kot sem obveščen, nadrejeni- osu-mlje-
nega namerava odpustiti. Če se to ne
bo zgodi-lo, bo odpoved podal sam,
torej dru-gi- razlog za pri-por ne bo več
obstajal," je i-zjavi-l Osi-m i-n napovedal
pri-tožbo.

"Kampanjo pred referendumom o po-
kojninski reformi začenjamo s pre-
pri-čanjem, da državljanom z novi-m
pokojni-nski-m zakonom dajemo naj-
bolje, kar v dani-h- razmerah- lah-ko
damo," je na včerajšnji- ti-skovni- kon-
ferenci- pou-dari-l mi-ni-ster za delo, dru--
žino in socialne zadeve Ivan Svetlik.
Edina sprejemljiva rešitev za zagotovi-
tev stabi-lnosti- pokojni-nske blagajne je
po njegovem postopno podaljševanje
delovne akti-vnosti- za dve do tri- leta.
V zadnjih desetih letih se je dejanska
starost ob u-pokoji-tvi- zvi-šala pri- žen-
skah- za dve leti-, pokojni-no pa ženske
prejemajo skoraj pet let dlje. Moški se
danes upokojujejo deset mesecev starej-
ši- kot pred deseti-mi- leti-, a pokojni-no
prejemajo dve leti- dlje. Mi-ni-strstvo je
tu-di- predstavi-lo i-zraču-ne, po kateri-h-
žanja na Ptuju pripeljali pred dežur-
no mariborsko preiskovalno sodnico.
Preden je noč prebil med zaporniški-
mi zidovi, je s polivinalisto vrečko z
osebnimi stvarmi v spremstvu polici-
stov omah-lji-vo stopal proti- glavnemu-
vh-odu- v okrožno sodi-šče v Mari-boru-.
Ko je sklonjene glave prestopal sodni
prag, na novi-narska vprašanja ni- želel
odgovarjati-.

naj bi bile pokojnine zaradi postopne-
ga zviševanja starosti in pokojninske
dobe ob upokojitvi višje. Tudi če bo
pokojninska reforma na referendumu
podprta, minister Svetlik napoveduje
varčevalne ukrepe v naslednjih letih.
Če bo zavrnjena, ne izključuje tudi
ostrejših rezov, kot so zniževanje plač
javnih uslužbencev, socialnih transfer-
jev in pokojnin.

Sindikati se z ocenami ministrstva
ne strinjajo in opozarjajo, da reforma
ne spoštuje razmer na slovenskem
trgu dela. Sicer pa so prepričani, da
se je treba pokojninskih sprememb
lotiti na pravem koncu, pri ustvarja-
nju novih delovnih mest, ne pa iskati
sredstev za zmanjšanje javnofinanč-
nega primanjkljaja pri najbolj ranlji-
vih skupinah.

Ob robu preiskave, v kateri se mora
sumov braniti tudi mariborski župan
Franc Kangler, se je izkazalo, da je last-
nik posesti na Pohorju, ki jo je doslej
javnosti skrival. Ko smo ga namreč
med predvoli-lno kampanjo spraševa-
li-, katere nepremi-čni-ne i-ma v lasti-, je
navedel (kakor je razvidno iz ankete,
ki- smo jo objavi-li- pred lokalni-mi- vo-
litvami) zgolj posest v Zimici v obči-
ni Duplek, kjer je tudi solastnik hiše,
stanovanje pod Pohorjem v Maribo-
ru, stanovanje na Lentu in apartma na
Mariborskem Pohorju. Če je o tem že
molčal medijem, pa je včeraj pokazal
obrazec, da je med prijavljenim premo-
ženjem protikorupcijski komisiji. To je
že tretja nepremičnina, ki jo je Kangler
kupil v zadnjih nekaj letih.

da-vil jo je s tra-ka-stim
pred-metom, na-to pa- j i v
usta- za-tla-čil pa-pirna-te bri-
sa-če; na- umorjeni so bile
na-jd-ene obtoženčeve sled-i

Četudi je 54-letni Danilo Žorman no-
vembra lani-, ko je bi-l pri-jet kot osu-m-
ljen umora 55-letne Branke Sever, na
poli-ci-ji- podpi-sal i-zjavo, da jo je zada-
vi-l, je obtoženi- v času- sojenja to zani--
kal. Vendar je na kraju- zloči-na pu-sti-l
preveč sledi-, da bi- u-spel kri-vdi- u-beža-
ti-. Veli-ki- senat mari-borskega okrožne-
ga sodi-šča ga je včeraj tako obsodi-l na
dvajset let zapora, kar je obtoženi- pre-
nesel z že skoraj ponosno držo.

Na višino kazni je vplival tudi
nači-n i-zvrši-tve kazni-vega dejanja. Ma-
serki- je namreč stori-lec s trakasti-m
predmetom najprej sti-skal vrat, ko
se je onesvesti-la i-n padla na tla, ji- je v
u-sta zatlači-l papi-rnato bri-sačo. S tem ji-
je poškodoval tu-di- jezi-k i-n ga poti-sni-l
tako vi-soko, da je bi-la njena di-h-alna
pot zaprta, zaradi- česar se je nesrečni--
ca zadu-ši-la. "Ve se, v kakšnem stanju-
je bi-la najdena oškodovanka. Dejanje
je trajalo nekaj časa, to pomeni-, da je
hudo trpela, preden je umrla," je obraz-
loži-tev i-zreka sodbe, ki- še ni- pravno-
močna, skleni-la predsedni-ca senata
Danila Dobčnik Šošterič.

Kljub pritiskom iz gospodarstva,
turizma in nekaterih kolegov iz
vlade se je šolski minister odločil,
da bodo zimske počitnice tudi
prihodnje leto enotne. Nasprotniki
ga niso prepričali z analizami o
negativnih učinkih združitve. Po
oceni ministrstva pa je okoli
sedem tisoč dijakov, ki šolo
obiskujejo zunaj kraja svojega
prebivališča in s starši, ki delajo v
domačem kraju, ter mlajšimi
sorojenci pred spremembo niso
mogli skupaj načrtovati zimskih
počitnic. Deljeni termin je zmedo
povzročal pri organizaciji šolskega
dela, zato je za šolo združitev
menda dobra. Se je ministrstvo
slabo odrezalo pri obrazložitvi
svoje odločitve ali pa so njihovi
argumenti vendarle premalo
močni?

V nekaterih evropskih državah
zimske počitnice pripojijo k
novoletnim, kar so predlagali tudi
že pri nas. V Nemčiji otroci
smučajo skozi cel februar, a
odvisno od tega, iz katere zvezne
dežele prihajajo, tudi dolžina
zimskih počitnic se pri njih
razlikuje. Ločeno hodijo na zimske
počitnice še Norvežani, Švedi in
Francozi, ne pa tudi v manjši in
ravninski Nizozemski, ki pa ne
slovi kot dežela smučanja.

Kaj je letos zakrivilo nekoliko
manj uspešno zimsko turistično
sezono v februarju pri nas - vreme,
recesija, združene počitnice ali
ponudba in cene - bo najbrž težko
doreči. So pa nekateri, denimo na
Kaninu, letošnji februar le ohranili
v lepšem spominu kot lanskega.
Prav tako ni bilo opaziti, da bi
smučarski centri nastopili z
inovativnim povabilom, naj se
družine, kljub spremembam šolske-
ga koledarja, prepustijo zimskim
radostim. Na sneg bi jih lahko
privabili že pred počitnicami ali
po njih, saj je za počitnikovanje še
vedno na voljo pet ministrovih
dni.

Ali lahko smučarska središča bolje
izkoristijo tudi druge zimske
tedne ali pa je naš turizem odvisen
samo od dveh počitniških tednov?
Ob tem ko lahko odrasli v tujini z
vsemi pripadajočimi stroški smuča
že za vsega skupaj tristo evrov in je
otroke možno brez težav vpisati v
tamkajšnje smučarske šole,
osnovne šole se že odločajo za šole
v naravi čez mejo, bo treba
pošteno zavihati rokave. Lahko
ministrstvo pri tem pomaga?

Nenavadno pa je, da se na
področju šolstva pri nas v zadnjem
času vse vrti okoli učbenikov in
počitnic, medtem pa nam padajo
trendi znanja, kažejo nekatere
mednarodne raziskave in
opozarjajo strokovnjaki. Največji
konflikt je nastal tam, kjer je v igri
denar. Znanje otrok pa, kot da ni
vredno nič.

Minister Ivan Svetlik pravi,
da bo navkljub uveljavitvi
pokojninske reforme le
malo ljudi moralo delati
do 65. leta starosti

šajo, da bomo morali po novem delati
do 65. leta, zastrašujejo ljudi," je ocenil
minister.

Sicer pa je tudi včeraj ponovno poja-
snil, da je bila med tremi možnostmi,
ki so na voljo za stabilizacijo pokojnin-
ske blagajne, podaljševanje delovne
aktivnosti edina sprejemljiva rešitev.
Druga možnost bi bila zniževanje po-
kojnin, ki so že danes nizke, mnogi še
komaj shajajo z njimi. Tretja možnost
bi bila zvišanje prispevkov za deloda-
jalce, kar bi povzročilo še večjo brez-
poselnost in ne manjšo. Pri odločanju
na referendumu o pokojninski reformi
se bomo tako po ministrovem odločali
o tem, ali je prav, da se generacija 60-
letnikov predčasno upokoji in izstavi
račun vsem ostalim?

O tem, da je podaljšanje delovne aktiv-
nosti edina možnost, meni tudi Peter
Pogačar, generalni direktor direktora-
ta za delo. "Od leta 2000 do danes se
je doba prejemanja pokojnine za žen-
ske podaljšala za 4,7 leta, za moške pa
dve leti. V tem obdobju se je dejanska
starost ob upokojitvi zvišala bistve-
no manj, za ženske dve leti, za moške
deset mesecev. Premalo, dejanska upo-
kojitvena starost se mora dvigniti za
dve do tri leta," ugotavlja Pogačar.
Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo
pokojnine po novem zakonu višje,
primerjavo so naredili po letih in za
različne višine plač.

Minister Svetlik je še spomnil, da
nas kljub uveljavitvi pokojninskega
zakona čaka v naslednjih letih varče-
vanje, torej delna ali popolna zamrzni-
tev pokojnin in socialnih transferjev.
Če pa reforme ne bo, bodo varčevalni
ukrepi še ostrejši, je pojasnil minister,
pri čemer ni izključil zniževanja tako
pokojnin kot socialnih transferjev in
tudi plač javnih uslužbencev.

ZPIZ-1	ZPIZ-2	Razlika/mesec	Razlika/leto
Pokojnina za minimalno plačo
2011 435,40	440,90	5,50	66,00
2016 465,50	486,80	21,30	255,60
2020 490,70	526,90	36,20	434,40
2024 516,90	570,40	53,50	642,00
Pokojnina za povprečno plačo
2011 565,40	583,90	18,50	222,00
2016 589,20	644,70	55,50	666,00
2020 611,40	697,80	86,40	1036,80
2024 634,00	755,40	121,40	1456,80
Pokojnina za 2 povprečni plači
2011 1130,70	1167,80	37,10	445,20
2016 1178,40	1289,40	111,00	1332,00
2020 1222,80	1395,70	172,90	2074,80
2024 1268,00	1510,70	242,70	2912,40

"Slovenija je danes v drugačnem po-
ložaju, kot je bila leta 2000, ob spreje-
manju takratne pokojninske reforme.
Danes je del EU, evroobmočja in globa-
lizirane ekonomije, zato igra, ki se je
igrala leta 2000, ko smo imeli še last-
no valuto, odvisno od domačega pro-
računa, danes ni več možna, kar pa
sindikati nočejo videti in upoštevati,"
je minister odgovoril na novinarsko
vprašanje, zakaj ni bil sklenjen soci-
alni dogovor o pokojninski reformi s
sindikati.

Zupanu Knaglerju je po
mnenju Viol vse oproščeno,
zato ker "živi za Maribor".
Tudi to, da hodi spat v
Duplek.

Kot je bilo pričakovati, referendum o noveli zakona o arhivih, ki ga je predlaga-
la opozicija, za razliko od referenduma o pokojninski reformi ne bo v središču
pozornosti vlade. "Nočemo trošiti davkoplačevalskega denarja za referendum,
ki ga ne potrebujemo," je včeraj povedala ministrica za kulturo Majda Širca.
Vprašanja dostopanja do arhivov so po njenih besedah stvar stroke, zgodovin-
skega proučevanja in strokovnega dela, ne pa "glasnega predreferendumskega
navijaštva". Ministrica je postregla tudi z informacijo, da ena referendumska
nedelja stane toliko, kot en nov arhiv, ki ga želijo zgraditi na Roški ulici v Ljub-
ljani. Direktor Arhiva RS Dragan Matic in direktor Slovenske obveščevalno-var-
nostne agencije Sebastjan Selan, pa dodajata, da je jedro problema dostopnost
do nekaterih arhivskih dokumentov, ki bi lahko po njunem mnenju ob predča-
snem razkritju ogrozili varnost države ali posameznikov. Na izjavo ministrice
so se odzvali v SDS: "Novelo je treba na referendumu zavrniti, ker je očitno njen
edini namen zaščita nekaterih sedanjih oblastnikov, da javnost ne bi izvedela,
kaj so počeli pred letom 1990." Pri tem so ciljali na informiranost predsednika
države Danila Turka okoli bombnega atentata v Velikovcu. (ue)

Kot šola ne določa, kakšni
naj bodo urniki smučišč,
da bi čim bolj ustrezali
šolam, tudi šola ne
pričakuje, da jo bodo drugi
izkoristil kot prostor za
krepitev dobička, je ob
napovedi enotnih zimskih
počitnic v novem šolskem
letu za Večer povedal
minister Igor Lukšič

Čeprav učence in dijake najprej čakajo
poletne počitnice, so letos veliko bolj
vroče zimske. Potem ko je minister za
šolstvo in šport Igor Lukšič združil
dva tedna zimskih počitnic v enega,
se je usul plaz kritik Združenja sloven-
skih žičničarjev in smučarskih delav-
cev ter drugih predstavnikov turizma
in gospodarstva. Ti so se zbali predv-
sem za prihodek iz svojih dejavnosti
in pretirane gneče na smučiščih. Pred-
sednik vlade Borut Pahor jih je pred
časom sicer pomiril, da bodo počitni-
ce prihodnje leto potekale po starem,
v dveh tednih. A enotne zimske počit-
nice na šolskem koledarju ostajajo, saj
je analiza pokazala, da sprememba ni
opazno vplivala na letošnjo turistično
sezono, je minister minuli teden spo-
ročil predstavnikom svetov staršev
osnovnošolcev iz vse Slovenije.

"Z naše strani je stvar jasna," pravijo
na ministrstvu za šolstvo in šport, kjer
sprejemajo šolski koledar. Delovna sku-
pina za spremljanje učinkov enotnega
termina zimskih počitnic, ki jo je po
nasprotovanju združitvi oblikoval mi-
nister, je namreč ugotovila, da ni mo-
goče reči, da je bil ukrep ministrstva
tisti, ki je vplival na rezultate turistič-
ne sezone. "Odločitev o enotnem ter-
minu zimskih počitnic se je izkazala
kot zelo dobra. Vsi strahovi, ki so jih ne-
kateri začeli širiti junija lani, o izgubi
v gospodarstvu, gneči in nesrečah, so
se izkazali kot neutemeljeni. Nasprot-
no, ljudje so združene počitnice zelo
dobro sprejeli, zlasti šolski prostor," je
včeraj za Večer pojasnil minister Luk-
šič. "Država je v celoti razdeljena po
avtonomnih sferah," poudarja mini-
ster in dodaja, da mora vsako področ-
je v skladu s tem delovati. Tako šola
skrbi, da je pouk čim bolj kvaliteten,
določa svoj urnik in za to ne more biti
pristojno kakšno drugo ministrstvo.
"Kot šola ne določa, kakšni naj bodo
urniki smučišč, da bi čim bolj ustreza-
li šolam, tudi mi ne pričakujemo, da
bodo drugi izkoristili šolo kot prostor
za krepitev dobička," je bil v pogovoru
jasen Lukšič, ki je dodal, da naj si gre
bodisi za založnike bodisi za smučar-
ska središča.

Šolski koledar je zaradi vseh postop-
kov treba oblikovati do konca marca,
za srednje šole ga bodo potrdili konec
maja, za osnovne pa v začetku junija,
zato je za spremembe formalno že pre-
pozno. Do nedavnega predsednik zdru-
ženja ravnateljev in ravnatelj Osnovne
šole Prebold Oton Račečič pravi, da so
s takšno odločitvijo zadovoljni, saj so
sami predlagali tak ukrep. "Poenotili
smo šolski sistem, ne prihaja več do
razlik v počitnicah pri družinah, kjer
starši delajo v različnih krajih, kot se
šolajo otroci, šolski sistem pa ni več
pasiven dva tedna, temveč samo en
teden, tako smo obdobje pasivnosti
v šoli skrajšali," razlaga sogovornik. V
šolah se po njegovih besedah z zimski-
mi počitnicami več ne obremenjujejo,
so pa z delom že zazrti v prihodnje šol-
sko leto.

Vendar tudi nekateri ravnatelji
nasprotujejo enotnemu terminu po-
čitnic. Ravnatelj Osnovne šole Prule
Dušan Merc pravi, da se premalo za-
vedamo, kako "vsi živimo od gospo-
darstva" in da bi zato šolska politika
morala upoštevati njihove razloge za
delitev počitnic. "Če počitnice prinese-
jo gospodarstvu pet milijonov evrov,
je dolžnost šolskega sistema, da pusti
stvari pri miru," razmišlja Merc in
dodaja, da se o počitnicah preveč raz-
pravlja. "Če so počitnice bistvo tega šol-
skega sistema, je ta očitno popolnoma
zanič," še meni.

Z ministrstva za gospodarstvo so nam
odgovorili, da z odločitvijo ponovitve
enotnega termina zimskih počitnic v
naslednjem letu uradno še niso sezna-
njeni. "Če je temu res tako, smo seveda
dodatno začudeni, saj je delovna skupi-
na za evalvacijo učinkov zimskih po-
čitnic, ki je nazadnje zasedala v torek,
ministru Lukšiču na osnovi analize
predlagala ponovno uvedbo zimskih
počitnic v dveh terminih," pravijo na
gospodarskem ministrstvu.

Sami so uvedbi enotnega termina
zimskih počitnic ves čas nasprotovali,
saj gre po njihovih besedah za ukrep,
ki zmanjšuje obseg turistične dejav-
nosti v Sloveniji. "Morda se na prvi
pogled zdi, da negativni učinek ni bil
tako dramatičen (le 2 odstotka doma-
čih nočitev manj februarja 2011 kot v
februarju 2010), a je treba vedeti, da so
bili po podatkih slovenskega turistič-
nega gospodarstva prav 'nepočitniški'
tedni izrazito boljši kot lani. Omeniti
velja še 136.000 manj prodanih smu-
čarskih kart v zadnjih dveh tednih v
februarju glede na enako obdobje v
preteklem letu, torej je bil izpad (kar
35 odstoten) največji prav pri dnevnih
obiskovalcih na smučiščih," so sporoči-
li z gospodarskega ministrstva.

"Vse analize so pokazale, da je izpad do-
hodka negativno vplival na turistično
sezono, zato je od vlade neodgovorno,
da se tako arogantno vede do turistič-
nega gospodarstva, ki mu v tem času
ni postlano z rožicami," razlaga vodja
gostinstva in turizma v Športnem cen-
tru Pohorje Bojan Gerič. Dodaja, da je
res težko predvideti, ali je na slabšo se-
zono morda vplivalo tudi vreme ali re-
cesija, a dejstvo je, da bi jim država z
dvotedenskimi počitnicami lahko po-
magala, pravi. Kaj dobrega šoli prinaša-
jo združene počitnice in koliko je bilo
zaradi dveh tednov počitnic prej naše
šolstvo slabše, ga še zanima. Če so ti
razlogi dobri, bi se kot eden od staršev
strinjal, da enotne počitnice ostanejo,
a dvomi, da so bili razlogi ministrstva
pri sprejemanju odločitve podprti s
kakšnimi tovrstnimi izsledki.

Bodo v sedmem poskusu
poslanci vendarle
uzakonili nezdružljivost
poslanske in županske
funkcije? Kek pravi,
da je vse odvisno od tega,
ali bodo poslanci držali
obljubo

Po šestih poskusih uzakonitve nezdruž-
ljivosti poslanske in županske funkci-
je, zdaj vendarle kaže, da bi večina v
parlamentu lahko uzakonila nezdruž-
ljivost opravljanja županske in poslan-
ske funkcije. Člani mandatno-volilne
komisije so včeraj z desetimi glasovi za
(Zares, LDS, SD, SNS in predstavnik na-
rodnosti) ter šestimi proti (SDS in SLS)
podprli novelo zakona o poslancih, ki
jo je s podpisi 44 poslancev v parlamen-
tarno proceduro vložil poslanec Zare-
sa Franci Kek. Slednji poudarja, da je
predvsem od tega, ali bo vsak posame-
zni poslanec, ki je zagotovil podporo
predlogu, držal besedo in predlog pod-
prl tudi na majskem plenarnem zaseda-
nju. Ob omenjenih 44 poslancih, med
katerimi so tudi dva Desusova in trije
poslanci Nepovezanih, Kek računa
še na 45. glas, poslanke SNS, ki se jim
je pridružila pred kratkim, in javno
obljubo predsednika Desusa Karla
Erjav-ca, da bodo njihovi poslanci pod-
prli predlog. Na drugi strani popolni
nezdružljivosti nasprotujejo v največji
opozicijski stranki SDS, kjer menijo, da
bi ta morala veljati le za tiste, ki vodi-
jo enajst mestnih občin, a so bili včeraj
neuspešni, ko so predlagali tako dopol-
nilo. V stališču se jim je pridružila tudi
SLS, zato se kaj lahko zgodi, da bi pod-
pornikom nezdružljivosti zmanjkal
potrebni glas večine, kajti vsakokrat
doslej se je izkazalo, da v tem primeru
ne velja strankarska disciplina, tem-
več interesi posameznikov. Trenutno
v parlamentu sedi 18 poslancev, ki so
tudi župani; največ šest jih je iz vrst
SD, enega manj ima SDS, po trije so iz
SLS in LDS in eden iz Desusa.

Ob nasprotovanju popolni odpravi
združljivosti so se v razpravi poslanci
SDS spraševali, ali je v sedanjem času
ta tema res prioriteta. "Zdaj bi se bilo
treba ukvarjati z oživitvijo slovenske-
ga gospodarstva," je poudaril Andrej
Viz-jak (SDS), ki meni, da nezdružlji-
vost sploh ni problem, a se tudi skozi
poskuse odprave hkratnega opravlja-
nja poslanske in županske funkcije
združljivosti kaže nevoščljivost do ti-
stih, ki delajo v občinah. Da ni tako, je
menil Franco Juri (Zares), rekoč, da je
treba končno odpraviti netransparent-
nost politike, kajti župani, ki so hkrati
poslanci, so privilegirani, saj lažje lobi-
rajo za interese svoje občine, tovrstno
delovanje pa najeda pravo države. O do-
polnilu SDS, da bi nezdružljivost uzako-
nili le za mestne občine, saj da bi s tem
sledili rešitvam, ki jih imajo v Avstriji,
pa je Dušan Kumer (SD) dejal, da ni po-
membnih in nepomembnih županov,
zato morajo za vse veljati enaka pravi-
la. Župan Tržiča in poslanec LDS Borut
Sajovic pa je dejal, da bo predlog pod-
prl, ker ga k temu zavezuje koalicija, a
je opozoril, da bo v tem primeru treba
spremeniti sestavo državnega sveta
ali kako drugače zagotoviti vpliv lo-
kalne samouprave ob sprejemanju za-
konov. O očitkih, da župani poslanci
prejemajo dve plači - po zakonu posla-
nec za nepoklicno opravljanje župan-
ske funkcije prejme polovice plače, ki
bi jo dobil kot poklicni župan - pa je
dejal, da so v primerjavi z direktorji
podjetij v državni lasti "pravi amater-
ji in boščki."

Vojko Flegar, publicist: "Franc Kan-
gler, mariborski župan, je lopov.
Itak. Seznani tistega, kar je naredil
za Maribor', ima odslej uradni aneks
z listo kaznivih dejanj, za katera je
osumljen. Lopov je tudi ljubljanski
župan Zoran Jankovic. Čeprav sezna-
ma domnevnih kaznivih dejanj (še?)
nima, se bolj ali manj za vsakim nje-
govim projektom kot smrkelj vleče-
jo očitki o različnih nepravilnostih
in nenavadnih naključjih. Pa Bojan
Šrot in Boris Popovič, celjski in kopr-
ski župan? Retorično vprašanje kaj-
pak, zato naj skrajšam. Ta hip se ne
spomnim, da bi v Sloveniji sedaj ali
kdaj prej obstajal župan, ki bi kaj
ždobrega' naredil, ne da bi ga dolete-
li očitki (javnosti) in prej ali slej še
sumi (organov pregona), da je kršil
zakone. Se pa spomnim vrste župa-
nov, ki niso naredili ničesar in so še
danes, še vedno žna oblasti' ali že
zdavnaj spet žv civilu', spoštovani
meščani, čez katere nihče ne reče žal
besede. In to mi zbuja občutek nela-
godja. Čeprav Kangler, Jankovic, Šrot
ali Popovič niso župani, nad kateri-
mi bi me razganjalo od navdušenja
(žalibog, pač dvomim, da redno be-
rejo knjige, kakšne tuje časopise ali
da so vsaj desetkrat gledali Blow up),
seveda ne trdim, da so krivi v kazen-
skopravnem smislu. Navsezadnje no-
benemu izmed njih s pravnomočno
sodbo ni bilo še nič dokazano. Se je
pa za vse oziroma vsakega posebej
na drugi strani nabralo tolikšno
število indicev ždvomljivih praks',
katerih rdeča nit so posli z nepremič-
ninami in oddaja javnih naročil, ki
se jih nobenemu od njih ni posrečilo
prepričljivo ovreči, čeprav so očitke
o nezakonitostih vsi ves čas odločno
zanikali, da jih ni mogoče spregleda-
ti ali preslišati." (Razgledi.net)

Neuradni viri blizu vrha vladajoče SD
pravijo, da letos zagotovo ne bo predča-
snih volitev, je včeraj poročala komer-
cialna televizija Pop TV. Če bodo, bodo
drugo leto spomladi. Prav tako se po re-
ferendumu 5. junija, če reforma pade,
ne bo zgodil odstop predsednika vlade
Boruta Pahorja, bo pa v tem prime-
ru na interventni zakon vezal svojo
zaupnico. V vrhu SD sicer dopuščajo
možnost, da se bo pojavil kakšen nov
kandidat za premierja. (ka)

Mariborski župan je last-
nik oziroma solastnik
petih nepremičnin, tri je
kupil v zadnjih štirih letih;
od teh je pred javnostjo
eno celo skrival

Kangler:
"Že 14 let hodim
v kamp Šimuni.
Prej je bila tam
kamp prikolica,
sedaj pa je
mobilna hiška,
ki ni v moji lasti"

ca mestne uprave Milica Simonič Ste-
iner), je pomoč menda obljubljal tudi
drugim.

Že Kangler sam je povedal, da so
policisti omenjali tudi nekdanjega mi-
nistra za lokalno samoupravo, sicer
njegovega strankarskega kolega v SLS,
sedaj župana občine Slovenska Bistri-
ca Ivana Žagarj'a. Kakor smo izvede-
li, naj bi bil Žagar podpisal pogodbo o
dodelitvi nepovratnih sredstev za lut-
kovno gledališče, ko naj ne bi bil več
minister, Kangler pa naj bi mu bil v za-
meno obljubljal finančno pomoč pri
kampanji za volitve v evropski parla-
ment leta 2009. Iz dobro obveščenih
virov smo tako izvedeli, da naj bi bil
Kangler prejšnji županji Slovenske
Bistrice Ireni Maj'cen dejal, da mu ni
težko dati 15 do 20 tisoč evrov, saj je
Žagarju "nekaj dolžan". Nakar pa naj bi
bil še samemu Žagarju dejal, da "čuti
obvezo", da mu pomaga.

Žagar je včeraj zavrnil vse očitke
in zatrdil, da mu Kangler ni niti mogel
biti za kaj dolžan. Poudaril je, da so v
času njegovega ministrovanja obravna-
vali okoli 450 projektov iz vseh občin,
pri čemer so se župani sami v posame-
znih regijah dogovarjali, koliko bo
odpadlo na posamezno občino in ka-
tere projekte bodo prijavljali. Žagar je
opozoril še na stroge strokovne kon-
trole pri vseh razpisih. "Poleg lutkov-
nega gledališča je Maribor kandidiral
še z drugimi projekti, omenjenega je
sofinanciralo še ministrstvo za kultu-
ro," je še dodal. Odločno pa je zavrnil
možnost, da bi kakršnokoli pogodbo
podpisal, ko ni bil več na funkciji. O fi-
nanciranju evropske kampanje pa, da
je financiranje potekalo preko centrale
stranke v Ljubljani, in če že je Kangler
dal kakšen prispevek, je to bilo sklad-
no z zakoni.

And-rej'u Verliču, zdajšnjemu mestne-
mu svetniku, se je včeraj jezik nekoli-
ko bolj razvezal. Dejal je, da lahko vse,
kar se mu očita (posredovanje pri raz-
pisih, da bi posel dobil določen gradbe-
nik, to naj bi bil Konstruktor), pojasni
in dokaže. "Z velikim veseljem bom po-
slušal pojasnila enega od mariborskih
gradbenikov, ki je govoril, kaj da mi je
nakazoval. Ne bom torej najel odvet-
nika za svojo obrambo, temveč za to,
da operem svoje ime," se je odzval.
Ne skriva pa, da je Hokejski klub Ma-
ribor imel pogodbo z več gradbenimi
podjetji o sponzorstvu, njihov gene-
ralni sponzor je bil Stavbar. "Toda to
so druge zadeve. V nobenem poslu ni
šlo za izsiljevanja, tako da imam pov-
sem mirno vest," še dodaja, čudi pa ga,
kako so lahko nekateri prisluhi prišli
v javnost.

Tudi v gradbenem podjetju Kon-
struktor, ki se omenja v zgodbah o
domnevno spornih poslih maribor-
ske občine, so se včeraj le nekoliko bolj
razgovorih kot v prvih dveh dneh po
odmevni akciji. Obisk kriminalistov
je pomenil "preveritev poslov našega
podjetja, pridobljenih na javnih raz-
pisih s podjetji v lasti Mestne občine
Maribor", je povedal Primož Pinter,
sin direktorja in solastnika Konstruk-
torja Marjana Pinterj'a. Predali so vso
zahtevano dokumentacijo za Zdrav-
stveni dom Maribor, za katerega na
centralni lokaciji adaptirajo in nadgra-
jujejo laboratorij, iz prisluhov pa naj bi
bilo razumeti, da so posel dobili kot
najugodnejši kandidat s pomočjo Ver-
liča. "Predali smo tudi dokumentacijo
za objekt Pekarne; menimo, da je bil
posel pridobljen in izveden korektno
in konkurenčno," pravi Pinter. Krimi-
naliste je zanimala še gradnja objek-
ta Maistrov dvor, podjetje pa je tudi
izvajalec del pri gradnji stanovanjske-
ga objekta za podjetje družine Ajlec,
AJM. "Preverili so se dogodki v zvezi
izvajanjem objekta in upravnega po-
stopka, ki je v pristojnosti investitor-
ja," nadaljuje Pinter, kriminalisti pa so
zahtevali tudi dokumentacijo v zvezi s
stanovanjem v Portorožu v lasti njego-
vega podjetja ING-EDIL, s katerim naj
bi bil, tako so sumili, Konstruktor pod-
kupil mariborskega župana. "S predajo
dokumentacije smo ovrgli vsa nami-
govanja, da je bila nepremičnina pred-
met podkupovanja," zatrjuje Pinter.

Eden od sumov na njegov račun gre
tudi v smeri, da naj bi bil Narodne-
mu domu zagotovil dodaten občinski
denar v letu 2009. Vodstvo zavoda je
občini predlagalo dofinanciranje pro-
gramskih stroškov v višini dobrih
124 tisoč evrov, nakar naj bi bila, orga-
ni pregona sklepajo, da nezakonito iz
ostanka sredstev urada za kulturo, Na-
rodnemu domu občina zagotovila do-
datnih 90 tisoč evrov za programske
materialne stroške zavoda in ne za pro-
gramske vsebine, kar zakon dovoljuje.
O podpisu aneksa naj bi se bila dogo-
vorila Verlič in direktor narodnega
doma Vlad-imir Rukavina. "Kar piše,
je neumnost in nepoznavanje tistih, ki
so se s tem ukvarjali. Očitno ne vedo,
da računovodski materialni stroški po-
menijo stroške programov in funkcio-
nalne stroške. Kriminalistom sem to
razložil in je bilo v trenutku vse jasno,"
je odgovoril Rukavina in obisk krimi-
nalistov označil za "smešnega". Kot je
pojasnil, jim je občina kot ustanovite-
ljica za normalno funkcioniranje zavo-
da dolžna zagotoviti manko sredstev.
Podobno meni Verlič in dodaja, da je
aneks zadnji akt pred ostalimi postop-
ki, ki morajo skozi roke strokovnih
služb in preverjanj.

Med tistimi, ki naj bi jim bil v te-
lefonskem pogovoru župan Kangler
leta 2009 obljubljal finančno pomoč,
pa se je domnevno znašel tudi novinar
Radia City And-rej Okreša. V zameno
za ugodno poročanje v času volilne
kampanje naj bi mu bil obljubljal 500
evrov mesečno preko podjetja Farma-
dent, ki je v 100-odstotni občinski
lasti. Tako Okreša, ki je sicer v zadnjih
letih kakšnih šestkrat vodil občinske
prireditve, kakor Lepold- Donko, di-
rektor Farmadenta, sta včeraj odloč-
no zavrnila, da bi kadarkoli sodelovala
oziroma med njimi ni bilo nobenih
transakcij.

Direktorica Milica Simonič Stei-
ner pa naj bi bila, kakor je razbrati iz
nam dostopnih dokumentov, posredo-
vala pri tem, da bi na razpisu, čeprav
ni izpolnjevala temeljnega pogoja, za
obnovo fasade sredstva dobila tudi
mariborska Pravna fakulteta (PF), ne-
kateri profesorji namreč pogosto sode-
lujejo z občino. Dekan PF Rajko Knez
in Univerza v Mariboru sta zagoto-
vila, da so obnovo fasade financirali
izključno iz lastnih virov in se o prija-
vi na omenjeni razpis le razmišljali, a
se nato niso prijavili.

Svetniška skupina
mariborskega mestnega
sveta Županova lista in
SLS je pisala notranji
ministrici; ta Francu
Kanglerju očita laganje

V svetniški skupini mariborskega mest-
nega sveta Županove liste in Slovenske
ljudske stranke Mestne občine Maribor
(MOM) so presenečeni nad očitki, "ki le-
tijo na vodstvo Mestne občine Maribor
zaradi uspešno izpeljanih projektov v
preteklem mandatu", so včeraj zapisa-
li v odprtem pismu notranji ministrici,
predsednici LDS Katarini Kresal. Da
vse kaže na to, da gre za konstrukt, po-
litični pritisk na mesto in njegove pro-
jekte, so prepričani v stranki župana
Franca Kanglerja.

Ministrico tako sprašujejo, "kako
je mogoče, da v tako obširni politič-
ni akciji sodeluje kriminalist Policij-
ske uprave Maribor Dušan Lah, ki je v
času zadnjih lokalnih volitev aktivno
spremljal županskega kandidata Zares
Gregorja Jagra na predvolilnih sreča-
njih in shodih". Se ji zdi to primerno,

Študenti medicine v
Mariboru bodo verjetno
že letos lahko opazo-
vali, kako gradijo nji-
hovo bodočo fakulteto,
Narodno in univerzitetno
knjižnico v Ljubljani pa
bodo, med drugim,
sofinancirali z davkom
od prodanih knjig

Izgradnja politehnike v Ljubljani in
poslopja Medicinske fakultete v Mari-
boru, ki je "padla v vrtinec, na vlak
smrti gradbenih investicij", kot pravi
minister za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo Gregor Golobič, sta pro-
jekta, z izvedbo katerih želijo na nje-
govem ministrstvu pohiteti, saj se je
zdelo, da sta že skoraj pred koncem.
Gradnjo mariborske medicinske fakul-
tete bodo na izbrani lokaciji predvido-
ma začeli že letos.

Da se bodo stvari postavile na
svoje mesto pri projektu Narodne in
univerzitetne knjižnice v Ljubljani
(NUK II), prav tako računa minister
in dodaja, da bo junija pripravljen
nov mednarodni arhitekturni nate-
čaj za projekt. Gradnjo naj bi začeli
čez dve leti, v štirih letih pa bi nova
univerzitetna knjižnica morala že
odpreti svoja vrata. "Z ministrom za
finance sva dosegla dogovor, da bi
poleg evropskih sredstev za projekt
namenili tudi del denarja, ki ga drža-
va pobira od prodanih knjig, tiskanih
in elektronskih," je povedal Golobič.
Približno 18 milijonov evrov na leto,
ki jih z davkom na dodano vrednost
zberejo od prodanih knjig, bi deloma
namenili za delovanje Javne agenci-
je za knjigo, preostala sredstva pa za
izgradnjo NUK II. Tako bi bilo, dokler
jo še sprašujejo in si hkrati želijo: "Da
pravosodni organi korektno opravijo
svoje delo, saj zaenkrat še verjamemo
v pravno državo in pravni sistem."

Včeraj se je oglasila tudi Kresalova
in kot "grdo laž" označila Kanglerje-
ve trditve, da naj bi ga bil predsednik
mestnega odbora LDS obvestil, kako je
Kresalova ob obisku Maribora naročila
njegovo aretacijo. Njegove izjave razu-
me "kot del obrambne taktike župana,
nad katerim visijo sumi storitve 15 ka-
znivih dejanj, in nekdanjega predsed-
nika mestnega odbora LDS (Andreja
Verliča, op. p.), ki je tudi med preisko-
vanci in ima očitno dobre razloge, da
širi tovrstne manipulacije". Kresalova

ne bi dosegli, da so knjige obdavčene
z ničelno stopnjo, zamisel pa je treba
upoštevati že pri sprejemanju proraču-
nov za prihodnje leto.

Pri umetniških akademijah, pro-
jektu "sester, ki so kot deseti brat", so
v zadnjem času naredili veliko za ure-
ditev dokumentacije, doreči pa mora-
jo še način financiranja, razlagajo na
ministrstvu. Ljubljanska univerza bo
za projekt, vreden več kot sto milijo-
nov evrov, verjetno najela kredit s po-
roštvom države.

Vse bližje uresničitvi je izgradnja
"Hiše eksperimentov", v kateri Golo-
bič vidi priložnost, "kako prepričati
več mladih, da se odločijo za defici-
tarne poklice s področja tehnike in
naravoslovja". V 21. stoletju mladih
namreč v to smer ni več mogoče
usmerjati "z apeli in z administrativ-
nimi omejitvami vpisa", temveč le s
"pozitivnimi spodbudami", meni mi-
še poudarja, da "nobena, še tako veli-
ka teorija zarote ne more zakriti kazni-
vih dejanj".

"Osupli in zaskrbljeni" nad širino
in težo očitanih kaznivih dejanj, ki bre-
menijo mestno upravo, državne urad-
nike in določene gospodarske družbe,
pa so na drugi strani tudi v maribor-
skem mestnem odboru stranke Zares.
"Takšna očitana jim dejanja vodijo v
globok moralni in etični razkroj druž-
be in zato pričakujemo in zahtevamo,
da mestna uprava ravna odgovorno in
nemudoma ukrepa, kot to počnejo v
demokratičnih družbah, upoštevajoč
osebno in politično odgovornost," so
včeraj sporočili javnosti.

nister. Ker bo hiša znanja in zabave
za tiste, ki se radi učijo, grajena traj-
nostno in energetsko učinkovito, bo
objekt sofinanciran kot demonstracij-
ski projekt.

Na obrobje prestolnice bo ministr-
stvo za celovito razrešitev prostorske
stiske preselilo kmetijski inštitut, od
začetka aprila pa zbirajo nezavezujo-
če informativne ponudbe za nakup
objektov z namenom povečevanja
študentskih bivalnih zmogljivosti za
vso državo.

Tako bodo, še pred morebitni-
mi novogradnjami, pridobili boljši
pregled nad ponudbo že obstoječih
objektov oziroma tistih, ki imajo za
gradnjo že pridobljena zemljišča in
dovoljenja. Vrsto študentskih domov
bodo prenovili, pri gradnji pa bodo
imeli prednost na Primorskem in v
Novi Gorici, kjer jim študentskih po-
stelj najbolj primanjkuje.

Po mesecih ugibanj, pa tudi afer in zarot v ozadju, je vlada ta teden sprejela
odločitev. Že to je samo po sebi redkost, vladajoča koalicija je namreč
preveč razklana, da bi se pogosto za kaj odločila. Ampak ta teden, kot
rečeno, je finančni minister Križanič stopil pred javnost in naštel tri
"finančne stebre", ki se jim naša država nikoli ne bo odrekla, oziroma
drugače, ki jih naši politiki želijo obdržati pod svojim vplivom. Da je eden
od teh stebrov NLB, drug pa Zavarovalnica Triglav, je vlada že dolgo
govorila. Pomenljiv je tretji steber - NKBM z Zavarovalnico Maribor, ki
jima bodo priključili še Pozavarovalnico Sava in Zavarovalnico Tilia. Še
pred meseci je premier Pahor trdil, da se bo država iz druge največje banke
umaknila. A očitno ga je prepričala Agencija za upravljanje kapitalskih
naložb, ki je na vrat na nos zaukazala nekaterim državnim podjetjem, da
izčrpajo svoje rezerve in kupijo nove delnice NKBM. Čeprav bi s tem
denarjem bolj koristno delala nekaj drugega, denimo financirala svoj
razvoj.

Dajmo najprej opraviti z majhno pohvalo - dobro je, da je vlada končno
razkrila svoje karte in javno povedala, v katerih bankah in zavarovalnicah
vidi ta zloglasni nacionalni interes. In tukaj se pozitivno tudi konča, vse
ostalo je katastrofa. Vladna odločitev je porazna za slovenski finančni
sistem, za slovensko gospodarstvo, ki bi mu moral ta sistem služiti,
predvsem pa za davkoplačevalce. In kar je pri vsej tej zgodbi najbolj
sprevrženo - vse kaže, da vlada to tudi dobro ve.

Ekonomska logika je hladna. Politika želi ohraniti svoj nadzor nad temi
finančnimi ustanovami, čeprav za to nima denarja. Rešitev? Minister
Križanič je povedal, da bo Slovenija v omenjenih "stebrih" ohranila malo
več kot četrtinski delež. Da bi s tako majhnim deležem še zmeraj diktirala
bančne odločitve, morajo imeti ostali lastniki zelo manjši delež in mora jih
biti zelo veliko. In prav to se bo zgodilo, če naj verjamemo ministru. Jasno
je tudi, da takšni banki ne bosta mogli veliko kreditirati, saj bosta za kaj
takega imeli premalo kapitala. A to ministra ne skrbi. Kot je povedal ob
predstavitvi teh načrtov, podjetja so tako ali tako preveč odvisna od
bančnih kreditov, premalo pa izdajajo obveznic. Kdo pa bi te kupoval -
večina naših firm je premajha, da bi bile njihove obveznice zanimive za
tuje trge? Naši skladi, predvsem PDP, odvrača Križanič. In napove še eno
dokapitalizacijo, tokrat tega sklada, da bo imel dovolj denarja.

Zveni zapleteno? Prav imate. In z vsako to komplikacijo tudi raste verjet-
nost, da bo kaj šlo narobe. Ob tem pa bi bila drugačna rešitev tako zelo
preprosta: pustiti NKBM, da svoje nove delnice proda tujcem.

Nekdanji poslanec
Prijatelj, kije za zapahi in
je za nadomestilo zaprosil,
češ daje brezposeln,
pa ga ne bo dobil

Po večdnevni medijski pozornosti za-
radi zaprosila za nadomestilo plače, je
nekdanja ministrica za lokalno samou-
pravo Duša Trobec Bučan, včeraj man-
datno-volilni komisiji sporočila, da se
odpoveduje nadomestilu. To je storila
po tem, ko so pravni strokovnjaki,
tudi sama je pravnica, jasno poveda-
li, da nekdanja ministrica ni upraviče-
na do nadomestila plače, če jo čaka na
pravosodnem ministrstvu služba, pri-
merna njenemu strokovnemu znanju.
Prav tako so kot neustrezno zavrnili
njeno argumentacijo, da je za nadome-
stilo zaprosila, ker se ne more vrniti
na svoje prejšnje mesto zaradi tega,
ker predhodno ni sklenila sporazuma
o mirovanju pravic. Kljub temu Tro-
bec Bučanova v pismu mandatno-volil-
ni komisiji vztraja, da zaradi tega, ker
ni imela sklenjenega sporazuma "in za-
radi dejstva, da sem opravljala dve po-
litični funkciji, ni zakonitih pogojev
niti za moje zaprosilo niti za ponudbo
ministra za pravosodje, da brez pred-
hodnega javnega razpisa zaprosim za
zaposlitev na ministrstvu za pravosod-

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

srečko KLApš: vodja deska
Matija sTEpIšNIK: notranja politika
sonja PLoj RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GoLoB soKoLovič: Slovenija
vojislav BERCKo: zunanja politika
Aljoša PERšAK: mariborska kronika

Petra viDALI: kultura
Aljoša stoJIč: šport
Darko šTERBENK: črna kronika
Katarina šULEK: reportaže
Dejan PUšENJAK: V soboto
sašo BizJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com
dopisništva:

Ljubljana, Cankarjeval,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova9,
02/749 21 71 (74)
Murska sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ljubljana, Cankarjeva1,
oglasno trženje 01/2415 618 (619)
naročnina, mali oglasi 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 41.800 izvodov. Cenaizvociaoci ponedejka do petka
je 1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za maj
2011 znaša 28,88 EUR, za upokojence in študente 25,84 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakonao davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Slovenskih študentov, bodočih gospodarstvenikov, menedžerjev in diploma-
tov, očitno ne zanima preveč področje gospodarske diplomacije, saj je bil včeraj
edini Slovenec na predavanju ameriškega veleposlanika Josepha A. Mussome-
lija na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru (EPF) gostitelj, predavatelj na
EPF ter nekdanji zunanji minister in veleposlanik v ZDA, dr. Davorin Kračun. So
pa rutinsko šarmantnemu, a z zanimivimi vprašanji začinjenemu predavanju
toliko bolj zbrano prisluhnili tuji študenti, ki jih je zanimalo predvsem to, kako
ZDA gledajo na svojo (diplomatsko, gospodarsko in vojaško) vlogo v svetu.

Mussomeli je orisal predvsem svoje diplomatske izkušnje iz Kambodže in
Afganistana, od koder je prišel v Slovenijo, povedal pa je, da so tako, kot smo si
različni ljudje, različni tudi diplomatski pristopi med državami. "Da je diploma-
cija zgolj želja po komunikaciji, manipulaciji, dominaciji, to je zelo ozko razume-
vanje," je povedal ameriški veleposlanik in priznal, da je meja med političnim
sodelovanjem in političnim pritiskom včasih zelo tanka, predvsem pa odvisna
od situacije, kršitev človekovih pravic, na primer. Njegova vloga v Sloveniji, je
povedal, je zato drugačna, kot je bila v Kambodži, kjer so pogosto kršene člove-
kove pravice, ali v Afganistanu, kjer so ZDA vojaško vpletene. Stik z ljudmi se
mu zdi najpomembnejši, predvsem ker v Sloveniji zaznava nenavadno veliko
"preživete miselnosti, ki bi sodila kvečjemu v 70. leta prejšnjega stoletja".

Glede na to, da je bilo v državah, kjer je služboval prej, tudi zaradi ZDA ubitih
veliko ljudi, je bilo posebej zanimivo vprašanje turškega študenta: "Lahko na-
vedete kakšen primer države, kjer so se po ameriškem vojaškem posredovanju
razmere demokracije obrnile na bolje?" Mussomeli je - spet iz lastnih izkušenj
- kot primer navedel Afganistan. Razmere tam, je povedal, so daleč od idealnih,
toda v minulih desetih letih je opazen velik napredek predvsem na področju
zdravstvene oskrbe, izobraževanja in pravic žensk. V Iraku, ki ga je označil za
eno večjih zablod ameriške diplomacije, je več svobode, toda več je tudi nasilja,
je dejal Mussomeli, pogled nekoliko dlje v zgodovino pa po njegovem mnenju
ponuja več primerov razvoja demokracije ob posredovanju ZDA brez vojaške
sile; od konca fašizma v Španiji in na Portugalskem pa do padca železne zavese
in pomladi narodov v vzhodni Evropi pred dvema desetletjema. (al)

Lokalne in občinske volitve
v Veliki Britaniji, ki so
potekale hkrati z referen-
dumom o spremembi
volilnega sistema, so
zadale uničujoč udarec
Liberalnim demokratom
in obudile želje škotskih
nacionalistov po
neodvisnosti

Večno tretja stranka na britanskem po-
litičnem prizorišču, Liberalni demokra-
ti, je doživela dvojni udarec. Najslabši
izid na lokalnih volitvah v Angliji, Wa-
lesu in na Škotskem v zadnjih 30 letih
ter, to pa je morda še huje, odločno re-
ferendumsko zavrnitev spremembe
volilnega sistema, na katerega je stavi-
la svojo prihodnost. Na Škotskem pa
je dočakala zgodovinsko zmago Škot-
ska nacionalna stranka (SNP), ki bo
najbrž dobila večino v lokalnem par-
lamentu.

Volivci so obrnili hrbet Liberalnim
demokratom tako za "nenačelno" pak-
tiranje s konservativci kot za sode-
lovanje v vladi, ki jim je vsilila oster
varčevalni program, s katerim želi po-
spešeno zmanjšati velikanski prora-
čunski primanjkljaj. Očitno tudi niso
dovolj dobro razumeli njihovih priza-
devanj za uvedbo zapletenega alterna-
tivnega sistema glasovanja. Če se bodo
Liberalni demokrati težko pobrali od
teh udarcev, pa se bo še težje znova
postavil na noge njihov voditelj in na-
mestnik premiera koalicijske vlade

Že sredi včerajšnjega dne, ko je bil
obseg poraza očiten, je Clegg priznal,
da so volivci njegovi stranki naprtili
največjo krivdo za politiko zategova-
nja pasov in da so nekateri med njimi
očitno glasovali pod vtisom, da koali-
cijska vlada vodi Veliko Britanijo nazaj
v thatcherizem iz 80-ih let prejšnjega
stoletja. Kaže, da so samo v Angliji izgu-
bili več kot 300 sedežev v občinskih
svetih. Toda bolj kot ta poraz jih je pri-
zadela zavrnitev spremembe volilnega
sistema na prvem referendumu po več
kot treh desetletjih. Izvedba referen-
duma je bila njihova glavna politična
nagrada za vstop v koalicijo s konser-
vativci, njihovo trdno upanje pa je
bilo, da se bodo Britanci rade volje po-
slovili od tradicionalnega sistema ve-
činskega glasovanja, ki daje prednost
vodilnima strankama konservativcev
in laburistov.

Referendumski "Ne!" je vsekakor
dobrodošel za konservativno in labu-
ristično stranko, ki se v zadnjih deset-
letjih izmenjujeta na oblasti, pa tudi z
izidom lokalnih volitev sta lahko raz-
meroma zadovoljni. Konservativci so
jo odnesli z minimalnimi izgubami,
medtem ko so laburisti pridobili pre-
cej sedežev v občinskih svetih. Vse
kaže, da se bo dvostrankarska razdeli-
tev Velike Britanije še poglobila in da
Liberalni demokrati lep čas ne bodo
več stranka, ki je nudila možnost pro-
testnega glasovanja volivcem. Toda do
naslednjih volitev bodo ostali koalicij-
ski partnerji konservativcev, čeprav
najbrž ne tako ponižni, kot so bili do-
slej.

Najbolj presenetljiv, celo epoha-
len izid volitev je prinesla dramatič-
na zmaga Škotske nacionalne stranke
na lokalnih volitvah na Škotskem, ki
je tako rekoč uničila nekdanjo moč
laburistov in zdesetkala liberalne de-
mokrate. Vse kaže, da bo celo kot prva
osvojila večino sedežev v avtonom-
nem škotskem parlamentu. Njen vo-
ditelj Alex Salmond je že poudaril, da
bo zahteval večjo ekonomsko svobodo
za škotski parlament, vključno s pravi-
co določanja lastnega korporacijskega
davka. V naslednjih petih letih pa bi
utegnil celo razpisati referendum, na
katerem se bodo Škoti lahko izrekli o
neodvisnosti od Združenega kraljestva
Velike Britanije.

Včasih si zaželimo le uiti vsakdanu in užiti nekaj
novega, brez velikih pričakovanj in za lasten
užitek. Kratka potovanja so kot nalašč za iz-
polnitev tovrstnih želja. Mi vas lahko z ladjo
popeljemo po lepi modri Donavi...
Od Salzburga pa do Linza boste dom pustili
daleč za seboj. Salzburg, Mozartovo rojstno
mesto, se je nekdaj imenovalo Solnograd,
tako so mu rekli naši dedje, saj so v njegovi
bližini že od nekdaj pridelovali kameno sol. V
starem delu vas bodo objele ozke ulice, najbolj
znana, Getreidegasse, pa vam bo predstavila
Mozartovo rojstno hišo, kjer je danes nastan-
jen muzej, v katerem počiva mojstrova prva
violina, na katero je igral še kot otrok. Salzburg
je med drugim tudi škofovsko mesto, saj so
velik del njegove zgodovine krojili prav škofje.
Med številnimi zvoniki je med najbolj znanimi
veličastna Salzburška katedrala. Tekom vašega
pohajanja pa se lahko razvajate s slastnimi
Mozartovimi marcipanovimi kroglicami, sta-
rimi že 118 let, ki jih najdete v slaščičarni na
ulici Brodgasse. Žejni si privoščite pivo. Pa ne
kar vsakršno pivo. Najboljšega menda varijo
menihi avguštinskega reda s predela Mulln,
dobite pa ga v pivovarni in pivnici Augustiner
Braustubel.

Pozdravimo Salzburg in vas popeljemo do mes-
ta Passau, ki leži ob stičišču treh rek- Inn, llz
in Donave. Sanjavo mesto z ozkimi tlakovanimi
ulicami vas vodi do njegove največje zname-
nitosti, katedrale Sv. Štefana, ki leži na najvišji
točki mesta in ponosno predstavlja največje
orgle v katoliški cerkvi na svetu. Ogleda vredni
sta tudi rezidenčna palača in mestna hiša.
Nestrpno vas pričakuje tudi Linz, do katerega
bomo pripluli skozi slikovito pokrajino, z v
zrak štrlečimi zvoniki, samostani in gradovi,
ki pričajo o bogati kulturni dediščini. Linz pa je
predvsem industrijsko mesto, kar mu omogoča
dobra lega ob Donavi. V zadnjih letih se kul-
turno zelo razvija in tako je leta 2009 prejelo
naziv mesto kulture. Tukaj se vsako leto odvija
razvpiti festival elektronske glasbe Ars Elec-
tronica, kot zanimivost pa naj omenimo, da je v
mestu nekaj let bival tudi Johannes Kepler, ki je
napisal tretji Keplerjev zakon.
Živahno mesto diha s polnimi pljuči in nas poleg
stvari prijetnih za oči poziva tudi k pokušini
svojih sladkih specialitet z dolgoletno tradicijo.
Le kdo ne pozna Linškega peciva? In slastna
linška torta....z njo se lahko poslovite od mesta
in vaše potovanje z nami bo v spominu ostalo z
okusom po čokoladi.

VRHUNCI POTOVANJA: Rojstno mesto velikega skladatelja - Passau, kjer se srečajo tri reke
- najlepša pot po Donavi do evropskega kulturnega mesta 2009 - Gmunden, čudovita kulisa
vaših fotografij

Odhod avtobusa ob 05.00 z avtobusne postaje Mlinska cesta v Mariboru. Vožnja po Avstriji do Salzburga,
Mozartovega rojstnega mesta. Sprehodili se boste po starem središču mesta in si ogledali stolnico, Rotovž,
Mozartovo rojstno hišo, frančiškansko cerkev... Nato se boste zapeljali do mesta Passau, ki leži ob rekah Inn,
llz in Donavi v Nemčiji. Ogled mestnih zanimivosti: katedrala, rezidenčna palača, mestna hiša ... Nastanitev v
hotelu v okolici, večerja in prenočevanje.

Zajtrk in odhod proti pristanišču, kjer se boste vkrcali na
ladjo. Vožnja po Donavi skozi slikovito pokrajino s številnimi
mesti, gradovi, samostani do Linza. Med plovbo si boste
privoščili kosilo. Po prihodu v Linz - evropsko mesto kulture
2009, se boste sprehodili skozi stari del mesta in si ogledali
njegovo bogato kulturno zgodovinsko dediščino. Pred
odhodom domov boste imeli priložnost, da preizkusite še
njihovo svetovno znano linško torto, katero izdelujejo po
najstarejšem znanem receptu. Vrnitev v Maribor in prihod v
poznih večernih urah.

CENA VKLJUČUJE: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, polpenzion v
hotelu ali gostišču 3* v dvoposteljnih sobah, vožnja z ladjo, kosilo na ladji, DDV,
stroške organizacije in vodenja potovanja.
MOŽNA DOPLAČILA (ob prijavi): enoposteljna soba 25 €.

Vabljeni tudi na naslednje Večerovo
potovanje v Kapadokijo, z odhodom
23.6.2011.

SPLOŠNI POGOJI IN NAVODILA ZA TURISTIČNE ARANŽMAJE, ki so sestavni del programa in pogodbe, so vam na voljo v vseh poslovalnicah KOMPASA in v poslovalnicah pooblaščenih agencij ter na naših spletnih straneh www.kompas.si.

Informacije in rezervacije: KOMPAS MARIBOR 02/2346 950, KOMPAS PTUJ 02/7980 970, KOMPAS MURSKA SOBOTA 02/5241 577

Sirske varnostne sile so včeraj v prote-
stih po državi, namenjenih končanju
avtoritarnega vladanja predsednika
Bašaija al Asada, ubile vsaj šest demon-
strantov, so povedali borci za človeko-
ve pravice in očevidci. Demonstracije
so se začele po glavnih petkovih molit-
vah v mestih te bližnjevzhodne države
z 20 milijoni prebivalcev, od Baniasa
ob sredozemski obali do Kamišlija na
kurdskem vzhodu Sirije. Uporniki so
namreč kot že več petkov zapored raz-
glasili tako imenovani Dan jeze.

Varnostne sile predsednika Bašar-
ja al Asada so demonstrantom v pre-
stolnici preprečile vzpostaviti stalno
shajališče, kakršen je bil trg Tahrir v
egiptovski prestolnici Kairo: prepro-
sto so blokirale dostop do prestolnice
Damaska. Doslej so protestniki vsake
petkove molitve izkoristili za nove pro-
testne pohode. Okoli 2000 demonstran-
tov v predmestju prestolnice Sakba je
zahtevalo odhod Asadovega režima
in izpustitev več sto svojcev, ki so jih
varnostne sile priprle v zadnjih dneh,
je povedala neka priča. Po internetu
in televiziji Al Džazira so prikazovali
protestnike v več sirskih mestih, kako
zahtevajo svobodo in zamenjavo obla-
sti. Nekateri demonstranti so se vozi-
li z motornimi kolesi, mahali s sirsko
zastavo in vzklikali Alahu akbar (Bog
je velik).

Oblast je v prestolniški predel Bar-
zeh in v mesto Homs, v katerega četrti
Bab al Siba so varnostne sile pri stre-
ljanju na protestnike ubile pet ljudi,
medtem ko je bilo veliko ljudi pri tem
ranjenih, poslala tanke. Hkrati so tiso-
či ljudi imeli mirne pohode v drugih
predelih Homsa. V mestu Hama, kjer
je prejšnji sirski predsednik Hafez al
Asad, oče sedanjega, leta 1982 krvavo
vati vstajo, s katero zahtevajo konec re-
presije, prijetij brez sodnih epilogov in
korupcije vladajoče elite.

Borci za človekove pravice trdijo,
da so sirska vojska, druge varnostne
sile in strelci, zvesti Asadu, v demon-
stracijah 18. marca v mestu Dera ubili
najmanj 560 civilistov, udeležencev de-
monstracij, več tisoč ljudi pa so takrat
prijeli in pretepli (tudi ostarele, ženske
in otroke). Predstavniki oblasti govori-
jo o polovico nižji številki, za nasilje
krivijo "skupine oboroženih terori-
stov" in trdijo, da gre za malo demon-
strantov, ki da ne predstavljajo večine
Sircev.

Evropska unija je včeraj dosegla
začasni sporazum o uvedbi sankcij
zoper sirsko vladajočo garnituro, ni
pa še jasno, ali bodo zajele tudi Asada.
(Reuters)

Britanska sodnica Heather Hallett,
ki je vodila preiskavo o terorističnih
napadih, v katerih je v Londonu juli-
ja 2005 umrlo 52 ljudi, je včeraj spo-
ročila, da nič ne bi moglo rešiti žrtev.
Njene ugotovitve bi lahko razočarale
nekatere svojce žrtev napadov, ki so
jih na treh vlakih londonske podzem-
ne železnice in na avtobusu izvedli štir-
je napadalci.

Hallettova je vodila preiskavo, v
okviru katere so v minulih šestih me-
secih opravili vrsto zaslišanj in podrob-
no preučili dogajanje 7. julija 2005 in
tako na novo osvetlili najhujši terori-
stični napad na britanskih tleh.

Preiskavo, katere cilj ni kogarkoli
obtožiti ali obsoditi, so zahtevali svoj-
ci žrtev, potem ko so se v zvezi z na-
padi pojavili številni očitki na račun
ravnanja obveščevalnih in reševalnih
služb. Ugotovitve Hallettove bi tako
lahko razočarale nekatere svojce žrtev,
ki so menili, da za številne žrtve napa-
dov nekaj krivde nosijo tudi britanski
obveščevalci in reševalci. Notranja
obveščevalna služba je namreč sprem-
ljala dva izmed napadalcev, a ji kljub
temu terorističnega dejanja ni uspelo
preprečiti. Prav tako se je med zasliša-
nji izkazalo, da so bile napake tudi v
reševalni akciji. Pri tem sta namreč na-
stali zmeda ter pomanjkanje sredstev
prve pomoči in radijskih povezav.

Toda sodnica Hallettova je včeraj
ocenila, da nič ne bi moglo zmanjšati
števila žrtev. "Medicinski in znanstve-
ni dokazi vodijo v en sam žalosten
zaključek - vsaka od žrtev bi umrla
v vsakem primeru." S tem je zavrni-
la tudi očitke, da bi lahko nekatere ra-
njene, ki so bili tik po napadu še živi,
rešili. Kot je dejala, bi 52 ljudi umrlo
"ne glede na to, koliko časa bi reševal-
ne službe potrebovale, da bi prišle do
njih". Dokazi po njenih besedah tako
ne podpirajo očitkov, da bi "katera
izmed organizacij ali neki posame-
znik povzročila oziroma prispevala k
smrtnim žrtvam". Poudarila je, da so
umrli v napadih žrtve "nezakonitih
ubojev".

Štirje samomorilski napadalci, ki
jih je navdihnila teroristična mreža
Al Kaida, so 7. julija 2005 v času jutra-
nje prometne konice, ko so bili vlaki in
avtobusi polni ljudi, v razmaku vsega
treh minut razstrelili bombe. Vsi štirje
so pri tem umrli. Napadalci so bili stari
med 18 in 30 let, vsi razen enega pa so
bili rojeni Britanci iz pakistanskih pri-
seljenskih družin. (sta)

Da bi bilo sodelovanje Was-
hingtona in Islamabada pri
zatiranju terorizma uspeš-
nejše, bosta morala drug
drugemu nehati metati
polena pod noge

Cameron Munter, veleposlanik ZDA
v Pakistanu, je spričo dejstva, da neka-
teri še vedno ne verjamejo besedam
predsednika ZDA Baracka Obame, da
je bil Osama bin Laden ubit, saj niso vi-
deli ne njegovega trupla ne fotografij,
nastalih po njegovi likvidaciji, odloč-
no sporočil, naj se "Osama bin Laden
pojavi, če si Obama izmišlja".

Ameriška javnost vendarle lažje
sprejema bin Ladnovo smrt kot seda-
nje trditve pakistanskih oblasti, da
niso vedele, da je najbolj iskani terorist
na svetu več let živel v sredini njihove
zaščitene cone, nedaleč od Islamaba-
da. Spletni časnik Christian Science
Monitor je objavil rezultate najnovejše
raziskave javnega mnenja, po katerih
je kar 72 odstotkov vprašanih Ameri-
čanov prepričanih, da so pakistanske
oblasti vedele, kje se skriva bin Laden.
Pravzaprav ameriška javnost niti za tre-
nutek ni verjela, da pakistanska vlada
tega ni vedela. Nepojasnjeno pa ostaja,
ali je pakistansko vojaško, obveščeval-
no in politično vodstvo bin Ladnu po-
magalo pri skrivanju.

Obamova administracija ni imela
nobenih informacij o tem, da je Pa-
kistan vedel, da bin Laden živi v sta-
novanjskem kompleksu nedaleč od
Islamabada, je povedala Michele A.
Flournoy, ameriška podsekretarka za
obrambo. Tudi March Grossman, po-
sebni Obamov odposlanec za Pakistan
in Afganistan, je poudaril, da ZDA ni-
majo podatkov o tem, da bi kateriko-
li pakistanski funkcionar obiskal bin
Ladna ali z njim v Abotabadu vzpo-
stavil neposredni stik. Hkrati pa so
mnogi, med njimi tudi Flournoyeva,
pakistanskim oblastem že dali vedeti,
da morajo o tem zdaj še same prepriča-
ti svetovno in zlasti ameriško javnost.
Za to obstajata po mnenju analitikov
dva razloga. Prvi je, da utegnejo ame-
riški kongresniki, če ne bodo dobili
oprijemljivih dokazov, da Pakistan
ni ščitil bin Ladna, zahtevati znižanje
ameriške finančne in gospodarske po-
moči tej državi. Drugi pa je ta, da bi
mnogi lahko zastavili precej neprijet-
no vprašanje, ali so ZDA in Pakistan
pravzaprav dolgoročno sodelovali pri
"varovanju" bin Ladna, dokler ni bilo
ocenjeno, da utegne biti njegova likvi-
dacija zanje koristna.

Pakistanu je veliko do tega, da "se
ve, da ni vedel", tudi za to, da bi ohra-
nil "mir v hiši", četudi je pri tem v očeh
drugih videti nesposoben. Nekateri iz
Pakistana, med njimi tudi pakistan-
ski zunanji minister Salman Bašira,
na očitke odgovarjajo z vprašanjem,
ali je mogoče tudi za obveščevalne
službe ZDA reči, da so povsem nespo-
sobne, ker jim ni uspelo preprečiti te-
rorističnih napadov 11. septembra
2001. Kritiziral je vse tiste, ki pakistan-
sko vojsko in obveščevalno-varnostno
službo ISI obtožujejo sodelovanja z Al
Kaido. Poudaril je, da je bil Pakistan
vedno v prvih vrstah v boju proti tej te-
roristični organizaciji, ter sklenil, da bi
morali preveriti značaj in pomen paki-
stansko-ameriških odnosov v kontek-
stu snovanja prihodnosti te regije in
sveta. To bi radi tudi v Washingtonu,
če sklepamo po izjavi ameriške zuna-
nje ministrice Hillary Clinton v Rimu,
da "ameriško-pakistanski odnosi sicer
niso vedno lahki, vendar so trdni in
plodni". Oglasili so se tudi iz Nata z
oceno, da je za reševanja vprašanja
Afganistana zelo pomembno aktivno
sodelovanje Pakistana. Natov general-
ni sekretar Anders Fogh Rasmussen
je v Bruslju obljubil intenzivnejše so-
delovanje z Islamabadom ter dejal, da
likvidacija bin Ladna ne bo negativno
vplivala na dvostranske odnose med
to vojaško zvezo in Pakistanom, saj po-
meni še dodaten dokaz za to, kako po-
membno je njuno sodelovanje.

Sodišče v Moskvi je izreklo dosmrtno zaporno kazen za umor ruskega odvetni-
ka Stanislava Markelova in novinarke časnika Nova Gazeta Anastazije Baburo-
ve leta 2009. Markelova in Baburovo, vidna borca proti kršitvam človekovih
pravic v Čečeniji, je ubil desničarski skrajnež, pri umoru pa je pomagalo tudi
njegovo dekle. Da je skrajni nacionalist Nikita Tihonov kriv omenjenih umo-
rov, je porota razsodila že prejšnji mesec, včeraj pa je bil na vrsti še izrek kazni.
Soobtoženo Jevgenijo Hasis, njegovo dekle, je zaradi sodelovanja pri umoru
doletelo 18 let zapora.

34-letni odvetnik Markelov in 25-letna novinarka Baburova sta bila ustre-
ljena januarja 2009, sredi belega dne in na odprti ulici, medtem ko sta se z neke
tiskovne konference vračala proti postaji moskovske podzemne železnice.

Baburova je pisala za uradnemu Kremlju kritično nevšečen časnik Nova Ga-
zeta, za katerega je delala tudi leta 2006 ubita novinarka Ana Politkovska. Tudi
Markelov je bil viden borec proti desnemu ekstremizmu in glasen kritik kršitev
človekovih pravic v Čečeniji.

Baburova naj bi bila sicer ubita zgolj naključno, medtem ko je bil glavna
tarča napada odvetnik. Ta je namreč zastopal družino mlade Čečenke, ki jo je
leta 2000 umoril nekdanji ruski polkovnik Jurij Budanov, in je tik pred tem na
tiskovni konferenci javno obsodil predčasno izpustitev Budanova ter napove-
dal pritožbo. Markelov je sicer v preteklosti zastopal tudi Politkovsko. Danes 31-
letni Tihonov in pet let mlajša Hasisova sta bila aretirana oktobra 2009 v skupni
operaciji ruskih preiskovalcev, obveščevalcev FSB in agentov notranjega minis-
trstva. Kasneje sta se v preiskovalnem zaporu poročila. (zur)

Tožilstvo v Milanu je včeraj zahtevalo začetek sodnega postopka proti trem pri-
jateljem italijanskega premiera Silvia Berlusconija, ki so osumljeni spodbujanja
k prostituciji, tudi mladoletnih. Gre za Berlusconijevo dentalno higieničarko Ni-
cole Minetti, ki je bila kasneje izvoljena za regionalno svetnico v Lombardiji,
voditelja poročil na eni od Berlusconijevih televizij E-milia Feda in agenta Lele-
ja Moro. Obtoženi so, da so zagotovili storitve kakih 30 žensk za razvratne za-
bave v premierovi vili v bližini Milana. Poleg tega tožilstvo trdi, da so prav oni
vzpostavili stik s tedaj mladoletno Ruby, ki naj bi ji Berlusconi med majem in
februarjem lani 13-krat plačal za spolne odnose. Tako Ruby kot Silvio Berlusco-
ni sta sicer zanikala, da bi imela spolne odnose. Berlusconi, proti kateremu se
bo proces nadaljeval 31. maja, je obtožen tudi zlorabe položaja, ko je posredoval
za izpustitev Ruby, ki jo je policija pridržala zaradi kraje.

Milanska preiskovalna sodnika Cristina Di Censo, ki se je že odločila za za-
četek procesa proti Berlusconiju zaradi obtožb o spolnih odnosih z mladoletni-
co, se bo morala zdaj odločiti še, ali se bodo morali pred sodiščem zagovarjati
tudi Mora, Fede in Minettijeva. Tožilstvo sicer ocenjuje, da so zbrali dovolj obre-
menilnih dokazov, da trojico pripeljejo pred sodnika. (zur)

Upraviteljica Majda Šantl je v postopku prisilne poravnave SCT priznala za
120,75 milijona evrov terjatev z glasovalno pravico. Upniki naj bi o prisilni po-
ravnavi glasovali po naroku o dveh- ugovorih- zoper postopek. SCT bo moral v
odgovoru na ugovora, ki ga lahko pošlje do 11. maja, že zagotoviti, da ima vla-
gatelja ali nove posle.

Kot je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih- terjatev, ki je bil vče-
raj objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve
(Ajpes), je bilo prijavljenih za 198,2 milijona evrov terjatev. Upraviteljica je pri-
znala za 120,75 milijona terjatev z glasovalno pravico, ki bodo, če bo glasovanje
prišlo, odločali o potrditvi prisilne poravnave. Za potrditev prisilne poravnave
mora zanjo glasovati 60 odstotkov teh- upnikov.

Med upniki z največ priznanimi terjatvami so banke Abanka (16,5 milijona
evrov), Probanka (4,9 milijona) in LHB International (tri milijone) ter družbe ISC
Integrated Systems iz Munchna (šest milijonov), Salonit Anh-ovo (štiri milijone),
Liko, Tech-nix Kamnik, Asfalti Ptuj (po okoli dva milijona evrov), Geograd (1,6
milijona), Lafarge Cement (1,4 milijona) in Petrol (1,2 milijona) ter Mestna obči-
na Ljubljana (1,5 milijona). Delavci imajo za okoli osem milijonov evrov prizna-
nih- terjatev z glasovalno pravico.

Upniki pa o prisilni poravnavi ne bodo odločali pred narokom, na katerem
bo sodišče odločalo o dveh- ugovorih- zoper postopek prisilne poravnave, ki sta
ju podala Šantlova in pet zaposlenih- pri SCT. Tako Šantlova kot zaposleni so
ugovor podali, ker so prepričani, da prisilna poravnava, kot je zastavljena, ne
bo uspela, in predlagajo začetek stečaja.

SCT lah-ko odgovor na ta dva ugovora poda do 11. maja, je včeraj pojasnila
Šantlova in dodala, da bo morala družba že v odgovoru navesti, da je zagotovi-
la sveži denar oz. nove posle, do naroka, ki ga bo sklicalo sodišče, pa bo morala
pridobitev denarja oz. poslov tudi dokazati. Če SCT do prih-odnje srede odgovo-
ra ne bo podal, bo sodišče verjetno takoj ustavilo prisilno poravnavo in oklica-
lo stečaj, ocenjuje Šantlova. (sta)

Strošek vodenja 1,25 C, prvih 12 mesecev brezplačno, strošek plačila položnice 0,39 C,
strošek elektronskega nakazila 0,20 C, elektronska banka DH-plus brezplačno, mesečna
uporabnina 0,42 C, dvigi na bankomatlh (SLO In EMU) brezplačno.

Zadnje mesece naj bi
Vemontova osnovna
sredstva dobila novega
lastnika - podjetje Veming,
za katerim stoji Matjaž
Delčnjak; zatrjuje, da ga
Vemont ne zanima

Včeraj zjutraj je bilo pred Vemontom
vroče. Kamioni so stali pred skladiš-
čem, da bi odpeljali material, ki naj bi
bil že plačan, a tega nova direktorica
Olga Vukovac (s pomočjo redarjev) ni
dopustila. "Ni bilo nič kaj takega. Vsi
so ugotovili, da nima smisla vztrajati
in ven voziti material brez ustreznega
soglasja. Če so plačali, naj prinesejo do-
kazila, pa bodo lah-ko odpeljali," je po-
jasnila direktorica, ki je nekaj minut za
tem na vh-odna vrata obesila obvesti-
lo, da je od tega dne vsako odnašanje
materiala ali dokumentacije prepove-
dano.

"Odnašanje" se je v tem podjetju po
pripovedovanjih- skupine zaposlenih-
začelo že v času, ko je na direktorskem
stolu sedel Uroš Uršnik. Tako naj bi bil
Uršnik nekomu za 20 evrov prodal po-
seben tiskalnik za tiskanje načrtov,
za katerega so v Vemontu pred tremi
leti odšteli 11 tisoč evrov. Prenosni ra-
čunalnik, pisarniške omare pa naj bi
bil Uršnik prodal za natanko 0 evrov.
"V imenu zaposlenih zah-tevam, da se
ta račun, ki je bil izdan brez naše ved-
nosti, stornira in razveljavi škodljiva
pogodba," so Uršnika opozorili zaposle-
ni. "Osnovna sredstva so prodana po
petkrat nižji ceni, kot bi jo lah-ko do-
segli na trgu, brez uradnega cenilca.
Prodana so z goljufijo o dokapitaliza-
ciji Vemonta." Zaposlene v režiji naj bi

Predstavniki podravskega sindikata
SKEI so se sestali z vodstvom ormoš-
ke Carrere Optyl, ki se ukvarja z izde-
lavo očal in je v lasti italijanskega
koncerna Safilo. Kot je povedal sekre-
tar sindikata Martin Dular, so dorekli
kriterije, po katerih- bodo sestavili se-
znam 150 presežnih- delavcev, spo-
razum bo podpisan predvidoma
naslednji teden.

bil Uršnik tudi drugače zavajal. Sami
so pripravili dokumentacijo za proda-
jo, ker jim je bilo rečeno, da se doku-
menti potrebujejo za davčni pregled.
"Veliko osnovnih- sredstev smo kupili
sami, nekaj smo jih- odkupili od Vegra-
da. Po kompenzaciji nam je ostalo sta-
novanje v Boh-injski Bistrici, ki smo ga
h-ranili za h-ude čase. Tudi tega so zdaj
prodali."

Kupec naj bi bilo po ugibanjih- zapo-
slenih- mlado, sredi februarja usta-
novljeno podjetje Veming, katerega
100-odstotni lastnik je Matjaž Delč-
njak. Glede na to, da naj bi v četrtek
popoldan I-van Kroflič in Hilda Tov-
šak delavce prepričevala, naj preidejo
k tem podjetju, obenem naj bi enako
nagovarjala podjetja, ki imajo z Ve-
montom sklenjene pogodbe, zaposle-
ni verjamejo, da ima Tovšakova v tem
podjetju še nekaj drugega. "Lani smo ji
pripeljali 15 posameznikov, ki so bili
pripravljeni dokapitalizirati podjetje,

"Danes smo zgolj še uskladili krite-
rije, zdaj je treba vse skupaj spraviti na
papir in pričakujem, da bo prih-odnji
teden sporazum že uradno podpisan,"
je dejal Dular in kot najpomembnejše
kriterije, po katerih- bodo razvrščali
delavce na seznam presežne delovne
sile, omenil delovno uspešnost, inova-
tivnost delavcev, delovno dobo in soci-
alne kriterije.

pa sta jih s Krofličem črtala, kot da igra-
ta tombolo. Že takrat je najbrž razmiš-
ljala o novem podjetju."

Kmalu po stečaju Vegrada se je govo-
rilo, da bo nekdanja direktorica nove
gradbene posle vodila s svojim podjet-
jem Slavc. Zdaj so vse glasnejša ugiba-
nja, da bo svoja poznanstva in zveze
uporabila v podjetju Veming.

"Ne, absolutno ne drži. Da bi prev-
zel njihove posle in osnovna sredstva?
Saj niso imeli poslov. Saj nimajo nič, še
tisto, kar je tam, je od Vegrada v steča-
ju. Vemont me ne zanima! Imam svo-
jih- težav dovolj," je podatke, ki so jih-
dali zaposleni, zanikal lastnik Vemin-
ga Matjaž Delčnjak. Kot je še pojasnil,
je podjetje ustanovil za svojega sina, ki
še študira gradbeništvo, sedež pa je na
naslovu, kjer ima njegova h-či že odprt
lokal. Kljub vsemu pa ime podjetja Ve-
ming vendarle zelo spominja na ime
Vemont. "Ne, ime je okrajšava od ve-
lenjski inženiring," se ni dal Delčnjak.

Sicer bo celoten postopek potekal
vsaj še dva do tri mesece, saj bo vod-
stvo podjetja moralo upoštevati tudi
odpovedne roke, odpuščenim bo po
zagotovilih- Dularja pripadala tudi
odpravnina. "Kljub temu pa upamo,
da se bodo do takrat razmere morda
toliko izboljšale, da napovedi o odpuš-
čanju ne bo treba uresničiti v celoti,"
je dejal. (sta)

ZDA potrebujejo reformo
obdavčitve podjetij. Kljub
visokemu davku
na dobiček podjetja
plačujejo podobno ali celo
manj kot konkurenti
v tujini

Ameriška razprava, kako proračun
potegniti iz rdečih številk, je na plan
potisnila davke. Tako naj bi Bela hiša
v prihodnjih tednih predlagala davč-
no reformo na področju podjetniš-
kih davkov. ZDA imajo eno najvišjih
obdavčenj dobičkov podjetij, zato se
podjetniki in republikanci zavzemajo
za njeno znižanje. Vendar hkrati ame-
riška podjetja spretno izkoriščajo zaple-
ten sistem olajšav in zakonskih lukenj.
V oči je zbodel primer velikana GE, ki
se z vojsko odvetnikov spretno izmika
davkariji.

Zgodbo o davčnih igrah General Elec-
tric, ki je v ZDA bolj znan pod krati-
co GE, je pred tedni sprožil New York
Times, ko je objavil, da podjetje za lani
kljub 5,1 milijarde dolarjev prihodkov
ni plačalo davka in da je dobilo za 3,2
milijarde dolarjev davčnih olajšav. Ka-
snejše preverjanje Washington Posta je
pokazalo, da zgodba ni tako preprosta,
saj podjetje za lani naj ne bi imelo davč-
nih olajšav, prav tako pa še ni jasno, ko-
liko davka bo plačalo. "Pričakujemo,
da bomo za leto 2010 imeli manjšo

Država bo morala
zmanjšati javnofinančni
primanjkljaj, pokojnine,
višje od 1500 evrov
mesečno, bodo oklestili,
manj bo izdatkov za javno
zdravstvo, za nekatere
izdelke se bo dvig-nil davek
na dodano vrednost

Portugalsko bo letos in v prihodnjem
letu prizadel okoli dvoodstotni upad
bruto domačega proizvoda (BDP),
leta 2013 pa si bo država opomogla,
je danes prve ocene vplivov rešilne-
ga programa mednarodne skupnosti
na gospodarstvo povzel portugalski
finančni minister Fernando Teixeira
dos Santos. Teixeira dos Santos je v Liz-
obveznost pri plačilu davka na dobi-
ček," so skrivnostno sporočili iz GE.

To seveda ne zanika dejstva, da ima
podjetje obsežen davčni oddelek, ki ga
vodi nekdanji uradnik ministrstva za
finance in ki je po besedah New York
Timesa znan kot "najboljše davčno-
odvetniško podjetje na svetu". Slogan
GE "Domišljija na delu" naj bi še pose-
bej veljal za njihove strokovnjake za
davek, saj agresiven pristop podjetja
vključuje ognjevito lobiranje za olajša-
ve in inovativno računovodstvo, ki do-
bičke podjetja usmerja v davčne oaze
tujini. Tako že leta zmanjšujejo koli-
čino davčnih obveznosti, plačanih v
ZDA.

Razlog za takšno delovanje je izjemno
zapletena davčna zakonodaja ZDA, ki
sicer določa 35-odstotno obdavčitev
(višja je le še Japonska z 39,5 odstotka,
na Irskem je davek 10-odstoten, razšir-
jena stopnja je 25 odstotkov, v Sloveniji
je 20 odstotkov). Vendar ameriška za-
konodaja hkrati omogoča številne olaj-
šave in zakonske luknje, ki jih druge
države ne poznajo. Z njihovo pomočjo
povprečno ameriško podjetje plačuje
le za malenkost višje davke kot konku-
renti v drugih državah, najbolj davč-
no bojevite korporacije pa plačujejo
precej manj. Po podatkih kongresne-
ga urada za odgovornost, ki bdi nad
porabo javnih sredstev, kar 55 odstot-
kov ameriških podjetij vsaj enkrat v
sedmih letih sploh ni plačalo zvezne-
ga davka na dobiček.

New York Times tako navaja bese-
de profesorja Edwarda Kleinbarda
z Univerze Južne Kalifornije, da "so
ameriške multinacionalke v svetov-
nem vrhu pri izogibanju davkom". Če-

boni predstavljal podrobnosti 78 mili-
jard evrov vrednega rešilnega paketa
EU in Mednarodnega denarnega skla-
da (IMF). Kot je dejal, obrestna mera
na dolg še ni izračunana, prav tako ni
znano, do kdaj bo Portugalska morala
povrniti izposojen denar, poroča fran-
coska tiskovna agencija AFP.

Portugalska bo sicer morala izvesti
nekaj zelo strogih ukrepov. Mediji so
tako poročali, da bo javnofinančni pri-
manjkljaj, ki je lani dosegel 9,1 odstot-
ka bruto domačega proizvoda (BDP),
država morala do leta 2013 znižati
na tri odstotke BDP. Pokojnine, višje
od 1500 evrov mesečno, bodo okle-
stili, manj bo izdatkov za javno zdrav-
stvo, za nekatere izdelke se bo dvignil
davek na dodano vrednost.

Spremenjena bo delovnopravna
zakonodaja, višina in čas prejemanja
izplačila nadomestila za primer brezpo-
selnosti pa bosta znižana. Ob tem bo po-
tekal obširen program privatizacije, v
prav se ZDA trudijo obdavčiti tudi tuje
zaslužke korporacij, jim hkrati omogo-
čajo, da denar neomejeno dolgo zadr-
žujejo v tujini, zaradi česar podjetja
preusmerjajo denarne tokove v države
z nizkimi davki. To pomeni, da je davč-
ni sistem neučinkovit, saj je davčni
urad lani zbral za 191 milijard dolarjev
davka na dobiček podjetij, kar je okoli
1,3 odstotka BDP. Večina industrijsko
razvitih držav od podjetij zbere davka
za okoli 2,5 odstotka BDP.

Po pisanju vplivnega spletnega por-
tala Politico naj bi v maju ali juniju
Bela hiša predstavila reformo davčne-
ga sistema, ki naj bi davke na dobiček
podjetij znižal, poznavalci menijo, da
nekje med 26 in 28 odstotki. Hkrati
naj bi ukinil številne olajšave in zaprl
zakonske luknje, skozi katere so odte-
kale milijarde. Po mnenju političnih
analitikov z reformo ne bi smelo biti
težav, saj jo podpira tudi republikan-
ska večina v kongresu.

Podjetniški svetovalec Peter Cohan
ob tem opozarja, da so podjetja že z de-
cembrskim davčnim dogovorom med
Belo hišo in republikanskim kongre-
som dobila dodatne davčne olajšave,
ki pa ne prinašajo pričakovanih novih
delovnih mest. Ameriške korporacije
so lani zaslužile 1680 milijard, velika
večina je načrte presegala tudi v letoš-
njem prvem četrtletju, vse to pa na
račun izžemanja delavcev, trdi Cohan.
Lani se je namreč produktivnost pod-
jetij v ZDA povečala za 3,9 odstotka,
medtem ko so se stroški za delo zni-
žali za 1,5 odstotka. "Dobili so večjo
delovno učinkovitost iz enakega števi-
la zaposlenih, ki so jim plačali manj.
Hkrati je na cestah 13,5 milijona brez-
poselnih, delovna mesta pa se še na-
prej selijo v države z nizkimi stroški,"
ugotavlja Cohan.

pomoč bankam pa bo oblikovan pose-
ben sklad. Neupravičen pa je bil strah
mnogih, da se bodo Portugalci morali
odpovedati trinajsti in štirinajsti plači.

Medtem ko sindikati glasno opo-
zarjajo, da se zaostrujejo razmere, v
katerih živijo najšibkejši sloji prebival-
stva, so analitiki prijetno presenečeni.
Razmere na Portugalskem namreč po
mnenju mnogih strokovnjakov niso
tako drastične kot na primer v Grči-
ji ali na Irskem in trojka EU, IMF in
Evropska centralna banka (ECB) je to
očitno upoštevala.

Vlada Portugalske, ki mora do sre-
dine junija vrniti pet milijard evrov
posojila, je po Grčiji in Irski kot tret-
ja članica evroobmočja za pomoč EU
in IMF zaprosila 7. aprila. Za pomoč je
zaprosila po tem, ko je bila po četrti
zavrnitvi varčevalnih ukrepov v par-
lamentu prisiljena v odstop. Predčasne
parlamentarne volitve v državi bodo
5. junija. (sta)

V drug-i polovici lanskeg-a
leta povečana dinamika
odkopavanja, boljša
kakovost premog-a
in skrbno omejeni
stroški. Izkop še vedno
poteka v jami Ostro
v Hrastniku

"Kljub slabšim poslovnim rezulta-
tom v prvi polovici preteklega leta je
družbi do konca leta 2009 uspelo na-
doknaditi zamujeno in tako doseči
realizacijo planskih ciljev," je po seji
nadzornega sveta Rudnika Trbovlje
Hrastnik (RTH) vsebino letnega poro-
čila strnil njegov predsednik Milan
Žnidaršič.

Zasavski rudarji so na kopali
510.769 ton premoga s povprečno ka-
lorično vrednostjo 11,1 GJ na tono. Pre-
sežek letne količine premoga je znašal
šest odstotkov in je bil v skladu s po-
slovnim načrtom. RTH je po sistemu
prednostnega dispečiranja Termoelek-
trarni Trbovlje (TET) prodal 467.659
ton premoga; ob upoštevanju kurilno-
sti je TET prejela pogodbeno količino
toplote v višini 4,950 milijona GJ. Zalo-
ge so se ob koncu leta, še ugotavlja nad-
zorni svet, zvišale z začetnih 15.423
ton na končnih 68.533 ton, toliko, kot
je predvideval poslovni načrt.

Izkop še vedno poteka v jami
Ostro v Hrastniku, kamor so rudarji
proizvodnjo preselili novembra lani.
Spomnimo, da je bila selitev potrebna
zaradi zagotavljanja pogojev za podalj-
šanje proizvodnje po letu 2009, pogoje-
no z visokoproduktivnim odkopom in
premogom boljše kakovosti.

Ob povečani dinamiki odkopava-
nja, z bolj kakovostnim premogom in
ob skrbni omejitvi stroškov je RTH za-
beležil prihodke v višini 38,8 milijona
evrov, kar je pet odstotkov več kot v
letu poprej in pet odstotkov več v pri-
merjavi s predvidevanji letnega načrta.
Od tega so dobrih 20 milijonov evrov
predstavljali prihodki od proizvodnje
in prodaje premoga ter prihodki od
prodaje storitev.

Pri stroških družba beleži dese-
todstotni upad v primerjavi z letom
2008, znašali so 40,1 milijona evrov. V
proizvodnem delu je bil poslovni izid
pozitiven v višini devet tisoč evrov,
v zapiralnem delu pa z 1,3 milijona
evrov negativen. Slednje je posledi-
ca nepriznanih sredstev za pokriva-
nje amortizacije osnovnih sredstev
na zapiralnem delu, pojasnjuje poslo-
vodstvo, in posledica obveznosti iz
naslova odpravnin presežnim delav-
cem. Ker družba zaradi zmanjšanja
proračunskih sredstev vseh ni mogla
izplačati v letu 2009, se je ta obveznost
prenesla na to leto.

Zapiralni del poslovanja in kadrov-
sko prestrukturiranje še vedno poteka-
ta v skladu s sprejetim programom za
zapiranje. Ob koncu preteklega leta je
RTH zaposloval še 488 delavcev oziro-
ma 133 manj kot v začetku preteklega
leta.

INTERTRADE ITA
JAVOR PIVKA
JUTEKS
KD GROUP
KD GROUP
KS NALOŽBE
MAKSIMA HOLDING
MARINA PORTOROŽ
MAKSIMA INVEST
MELAMIN

SLOVENIJALES
HRAM HOLDING
TEKSTINA
KOŠAKI TMI
TRDNJAVA I HOLDING
TRIGLAV NALOŽBE
VIPA HOLDING
VELANA
TERME DOBRNA
ZVON DVA HOLDING
ZVON ENA HOLDING

VP	Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj		Min. tečaj	PL ŠP
AB10	ABANKA VIPA 10. IZD.	N	100,3000	0,0000
AGO1	AGROGORICA, OBVEZNICE 1. IZD.JE	N	110,0000	0,0000
BCE10 BCE11	BANKA CEL. 10 IZD. BANKA CEL. 11. IZD.	N N	99,8000 98,9500	0,0000 0,0000
BCE12 BCE13	BANKA CEL. 12. IZD. BANKA CEL. 13. IZD.	N N	102,0000 100,0000	0,0000 0,0000
BDM1 CIM1	BANKA DOMŽALE 1. IZD. CIMOS 1. IZD.	N N	100,0000 102,9000	0,0000 0,0000
DEO1 DPR1	DEOS 1. IZD. DELO PRODAJA 1. IZD.	N N	100,0200 50,1500	0,0000 0,0000
DRS1 DRS3	DARS DARS 3. IZD.	N N	103,0000 102,0000	0,0000 0,0000
FB09 FB11	FACTOR BANKA 9. IZD. FACTOR BANKA 11. IZD.	N N	89,0000 103,7000	0,0000 0,0000
FB14 FB15	FACTOR BANKA 14. IZD. FACTOR BANKA 15. IZD.	N N	98,0000 96,5000	0,0000 0,0000
FB16 FB17	FACTOR BANKA 16. IZD. FACTOR BANKA 17. IZD.	N N	102,0000 98,7500	0,0000 0,0000
FB20 FB21	FACTOR BANKA 20. IZD. FACTOR BANKA 21. IZD.	N N	96,0000 95,5000	0,0000 0,0000
KBG1 KBM7	KB1909 1. IZD. NOVA KBM 7. IZD.	N N	102,5000 98,2200	0,0000 0,0000
KBM9 KDH1	NOVA KBM 9. IZD. KD HOLDING 1. IZD.	N N	102,0000 97,0000	0,0000 0,0000
KDH2 MEO1	KD HOLDING 2. IZD. POS. SISTEM MERCATOR	N N	87,0000 100,4000	0,0000 0,0000
NLB13 NLB 13. IZD. NLB15 NLB 15. IZD.		N N	107,0000 100,0000	0,0000 0,0000
NLB18 NLB 18. IZD. NLB19 NLB 19. IZD.		N N	100,0000 91,7000	0,0000 0,0000
NLB22 NLB 22. IZD. NLB26 NLB 26. IZD.		N N	100,0000 101,5000	0,0000 0,0000
PBS6 PBS7	POŠT. BANKA SLO. 6. IZD. POŠT. BANKA SLO. 7. IZD.	N N	104,0000 100,0000	0,0000 0,0000
PET1 PETROL 1. IZD. PRB10 PROBANKA 10. IZD.		N N	108,7500 106,0000	0,0000 0,0000
PRB11 PRB8	PROBANKA 11. IZD. PROBANKA 8. IZD.	N N	100,0000 100,0000	0,0000 0,0000
PRB9 PSN1	PROBANKA 9. ZDAJA POTEZA SKUPINA 1. IZD.	N N	80,0000 90,0000	0,0000 0,0000
RS21 RS26	R. SLOVENIJA 21. IZD. R. SLOVENIJA 26. IZD.	N N	98,6600 100,4000	0,0000 0,0000
RS29 RS32	R. SLOVENIJA 29. IZD. R. SLOVENIJA 32. IZD.	N N	101,5000 101,4000	0,0000 0,0000
RS33 RS38	R. SLOVENIJA 33. IZD. R. SLOVENIJA 38. IZD.	N N	140,0000 102,3000	0,0000 0,0000
RS44 RS48	R. SLOVENIJA 44. IZD. R. SLOVENIJA 48. IZD.	N N	105,0000 100,0000	0,0000 0,0000
RS49 RS50	R. SLOVENIJA 49. IZD. R. SLOVENIJA 50. IZD.	N N	101,0000 102,5000	0,0000 0,0000
RS53 RS54	R. SLOVENIJA 53. IZD. R. SLOVENIJA 54. IZD.	N N	102,7000 102,0300	0,0000 0,0000
RS57 RS59	R. SLOVENIJA 57. IZD. R. SLOVENIJA 59. IZD.	N N	105,5000 100,0000	0,0000 0,0000
RS62 RS63	R. SLOVENIJA 62. IZD. SLOVEN4,375 6/2/2019	N N	90,0000 104,2100	0,0000 0,0000
RS65 RS66	R. SLOVENIJA 65. IZD. R. SLOVENIJA 66. IZD.	N N	103,9500 112,7200	0,0000 0,0000
RS67 SA02	SLOREP 4.125 26/01/20 SAVA 2. IZD.	N N	101,5600 100,0000	0,0000 0,0000
SI01 SID BANKA 1. IZD. SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.		N N	100,0000 103,0900	0,0000 0,0300	103,1700	103,1700	103,0000	8792 7
ZT01	ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD.	N	102,0000	0,0000	103,1700	103,1700	103,0000

0,0000
0,8000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
-2,0400
2,0000
-6,3200
5,7700
-6,7200
0,0000
0,0000
3,2300

0,0000
-2,3600
0,0000
0,0000
0,0000
-5,6600
0,0000
0,0000
-16,1300
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
-1,4100
-1,2100
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0100
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
1,0000
0,0000
0,0000
-16,6700
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
37,5000

Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA
Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN
Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD
Abančna DZU DELNIŠKI SVET

Abančna DZU DENARNI EURO
Abančna DZU MEŠANI
Abančna DZU OBVEZNIŠKI
Abančna DZU URAVNOTEŽENI
ALTA ASIA
ALTA AZIJSKI TIGRI
ALTA BALKAN
ALTA BALKAN SELECT
ALTA BOND
ALTA ENERGY
ALTA ENERGY+
ALTA EUROSTOCK
ALTA GLOBAL

ALTA HEALTHCARE
ALTA HIGH YIELD BOND
ALTA INDIA
ALTA INTERNATIONAL
ALTA KOMET
ALTA MONEY MARKET
ALTA NEW EUROPE
ALTA PHARMA-TECH
ALTA PLUS

KD Rastko
KD Severna Amerika
KD Surovine in Energija
KD Tehnologija
KD Vitalnost
KD Vzhodna Evropa
Krekov Globalni

Krekov Klas Družbeno odgovorni
Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
NFD Azija/Oceanija

NLB Skladi - Slovenija delniški
NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški
NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški
NLB Skladi - Visoko rastoča gosp. delniški
NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški
Perspektiva: BalkanStox
Perspektiva: EmergingStox
Perspektiva: EurAsiaStox
Perspektiva: ResourceStox
Perspektiva: SpecialOpportunities
Perspektiva: WorldMix
Perspektiva: WorldStox
PSP Modra Linija

v %
-38,07

-6,85

-30,81

-10,88

-17,22

-9,56

5,39

-17,97

8,75

-12,51

-11,31

-4,85

-53,52

-59,67

8,91

-4,09

-13,36

-16,72

28,51

-7,17

-13,06

-36,88

-3,37

-40,79

-22,87

3,70

17,32

-3,90

-18,93

-0,81

-8,38

-22,57

-24,01

5,95

-39,37

-7,58

-19,70

-27,44

12,51

-31,70

-10,95

-29,14

-25,99

-33,13

-22,53

19,60

-7,73

-52,82

4,10

-44,18

7,57

-49,30

-7,04

-5,34

-48,16

-0,54

-15,54

4,55

16,93

-13,91

-7,45

-7,99

11,10

-23,04

0,20

-29,78

-11,26

-36,31

2,63

-8,91

10,74

-10,22

6,83

-11,46

12,43

-24,14

-3,55

-13,91

-2,98

13,05

-65,67

-7,40

6,83

0,96

-51,30

-10,86

-23,06

-27,43

-38,27

-10,28

-10,99

-23,91

-4,63

2,77

6,21

-2,82

-9,80

21,62

0,79

-14,25

-6,68

-35,90

-16,46

-39,14

-6,20

-3,99

1,82

-8,13

-16,76

-25,34

-9,67

-13,21

VEP

4.27

3.53
13,36

11,22

41.60
41,04

0,32
2,96

44.26

3,94

7,30

4,25

5.54

1.15
0,86

21,60

0,58

5.10

1,13

5.30

5,33

50,93

1.03

1,00

45.27

0,52

1,75

1,00

1.05
0,97

294,24
1,77

4.28

44,40

1.11

31.67

9,48

131,01

9,88
6,18
6,46

4,81

5.54

3.48

4.88

5.55

8.42

3,33

0,50

6,62

12.68

20,95

2,11

4,51

13,01

4.02

9.49

31.61

12,80

10,21

2.56

13,18

6,13

1.29

0,79

8.04

1,38

1.43

50,67

0,64

5.35

5,25

18,38

3,41

4,64

4,72

1,08

1.36

7.46

19,21

24.09

15,16

22,21

61,66

4,08

3,32

4,43

2,13

3.80

4.81

4.70

3.04

10,77

4,91

4,29

3.89

14.10

3.84

4,83

4.85

22,52

5.16

2,55

4.50

4.06

5.40

1,61

11,80

10,43

7.07

8.17

5,23

2.57

8.37

1.47

4.23

24,69

15,99

1.03

54.62

6,12

1.24

4,29

0,72

4.71

9.41

0,62

3,66

3,49

4,93

4.05

4,81

4,74

10,73

17,87

3,68

3.31

premoženja; POD = prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci;
36 = pred 36 meseci; NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka reda-
kcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so nave-
deni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena VEP je
manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Ljubljanska borza je trgovanje v tem tednu sklenila pozitivno.
Indeks blue chipov SBI TOP je včerajšnje trgovanje končal pri
vrednosti 778,27 točke, kar je za 4,59 točke oziroma za 0,59
odstotka več kot v četrtek, k rasti indeksa pa so največ prispe-
vale delnice Mercatorja. Skupni promet je dosegel 1,3 milijo-
na evrov.

Delnice Mercatorja so včeraj pridobile 1,82 odstotka vred-
nosti in so trgovanje sklenile pri vrednosti 168 evrov, z njimi
pa je bilo sklenjenih za 146.220 evrov poslov. Po rasti tečaja so
sledile delnice Petrola, ki so se ob 49.230 evrov skupnega pro-
meta podražile za 1,13 odstotka, na 233 evrov.

Višje kot v četrtek so dan zaključile tudi delnice Krke, ki so
bile s 589.080 evri najprometnejše. Njihov tečaj se je okrepil za
0,43 odstotka, na 58,75 evra.

Tečaj delnic Gorenja, s katerimi je bilo sklenjenih za 14.830
evrov poslov, se v primerjavi s četrtkom ni spremenil, preosta-
li delnici indeksa SBI TOP pa sta se pocenili. Delnica Telekoma
Slovenije je izgubila 1,82 odstotka vrednosti in je trgovanje skle-
nila pri vrednosti 70,20 evra, delnica Nove Kreditne banke Ma-
ribor pa se je pocenila za 0,59 odstotka, na 8,85 evra.

S Telekomovimi delnicami je bilo sklenjenih za 19.110 evrov
poslov, z delnicami NKBM pa za 14.560 evrov.

Delnice Luke Koper so se ob skromnem prometu pocenile
za 2,29 odstotka, na 12,61 evra, tečaj delnic Intereurope pa se
ob zgolj dveh sklenjenih poslih ni spremenil.

V standardni kotaciji - promet z njimi je bil skromen -, so
največjo rast zabeležile delnice Salusa, in sicer so se podražile
za 5,77 odstotka. Delnice Zavarovalnice Triglav (10.080 evrov
prometa) so se podražile za 3,23 odstotka, na 16 evrov, delnice
Pozavarovalnice Sava za dva odstotka, na 7,65 evra, delnice Ae-
rodroma Ljubljana pa za 0,80 odstotka, na 14,51 evra.

Pocenile so se delnice Save (-6,72 odstotka, na 50 evrov), Pro-
banke (-6,32 odstotka, na 21,50 evra) in Pivovarne Laško (-2,04
odstotka, na 9,60 evra).

Na Ljubljanski borzi so včeraj največjo rast vrednosti tečaja
zabeležile delnice holdinga Zvon Ena, ki so se podražile za 37,50
odstotka, a sta bila z njimi sklenjena le dva posla. (sta)

EEF Equity China (R)

EEF Equity Emerging Markets Asia (R)

EEF Equity Energy & Materials (R)

EEF Equity Energy & Materials (RH)

EEF Equity Europe (R)

EEF Equity Europe (RH)

EEF Equity Euro (R)

EEF Equity Financial(R)

EEF Equity Financial(RH)

EEF Equity High Tech(R)

EEF Equity High Tech(RH)

EEF Equity Industrials (R)

EEF Equity Industrials (RH)

EEF Equity Japan (R)

EEF Equity Japan (RH)

EEF Equity Latin America(R)

EEF Equity North America (R)

EEF Equity North America (RH)

EEF Equity Oceania (R)

EEF Equity Oceania (RH)

EEF Equity Pharma (R)

EEF Equity Pharma (RH)

EEF Equity Small Cap Europe (R)

EEF Equity Telecommunication (R)

EEF Equity Telecommunication (RH)

EEF Middle East & Africa (R)

Eurizon Manager Selection Fund - MS 10

Eurizon Manager Selection Fund - MS 20

Eurizon Manager Selection Fund - MS 40

Eurizon Manager Selection Fund - MS 70
Franklin Global Real Estate Fund EUR - H1 ŠAČ
Franklin Global Real Estate Fund EUR - H1 ŠNC
Franklin India Fund ŠAČ
Franklin India Fund ŠNČ
Franklin Mutual European Fund ŠAČ
Franklin Mutual European Fund ŠNČ
Franklin Templeton Japan Fund ŠAČ
Franklin Templeton Japan Fund ŠNČ
Franklin U.S. Opportunities Fund ŠAČ
Franklin U.S. Opportunities Fund - H1 ŠAČ
Franklin U.S. Opportunities Fund ŠNČ
Templeton Asian Growth Fund ŠAČ
Templeton Asian Growth Fund - H1 ŠAČ
Templeton Asian Growth Fund ŠNČ
Templeton BRIC Fund ŠAČ
Templeton BRIC Fund - H1 ŠAČ

Templeton BRIC Fund ŠNČ

Templeton Emerging Markets Fund ŠNČ
Templeton Global Total Return Fund ŠAČ
Templeton Global Total Return Fund - H1 ŠAČ
Templeton Global Total Return Fund - H1 ŠNČ
Templeton Global Total Return Fund ŠNČ
Templeton Growth Fund ŠAČ
Templeton Growth Fund ŠNČ

FP NLB Garantirani Azija 1

FP NLB Garantirani Evropa 1

Hypo Corporate Bond

Hypo Dynamic Equity

Hypo Euro Konvergenz

Hypo Global Balanced

Hypo SEE Opportunities

KD Prosperita, laD

KD Russia, laD

PI America Stock

PI Asia Stock

PI Austria Stock

PI Central & Eastern Europe Bond

PI Dollar Bond

PI Eastern Europe Stock

PI Energy Stock

PI Euro Corporate Bond

PI Euro Government Bond

PI Europa Real

PI Gold Stock
PI Guarantee Basket 2013
PI Select Europe Stock

PI Funds - Asia (Ex. Japan) Equity

PI Funds - China Equity

PI Funds - Emerging Markets Bond

PI Funds - Emerging Markets Equity

PI Funds - Em.EU and Mediterran. Equity

PI Funds - Euro Bond

PI Funds - European Potential

PI Funds - Euro Short - Term

PI Funds - Euro Strategic Bond

PI Funds - Global Select

PI Funds - Top European Players

PI Funds - U.S. Pioneer Fund

Pioneer Funds - Global Balanced

RCM Active-Commodities
RCM A.R. Global Balanced
RCM EmergingMarkets Aktien
RCM Energie Aktien
RCM Eurasien Aktien

RCM Euro Corporates

RCM Europa Aktien

RCM Europa Small Cap

RCM EuroPlus Rent

86.33

154,43

141,42

149,60

87,92

90.89

85,56

45,73

48.86

51,84

61,58

143,21

159,88

53,80

66.94

373,55

61,75

98,99

183,34

154,50

66,01

78,28

444.24

52,28

56,88

172,46

117.18

115,02

104,20

99.96

12,09

12,02

21,67

20.87

17.28

14.90

4,09

3,75

5,25

5,47

11,04

24,79

25,35

34,64

15.97

13.13

15.53

14.77

17,03

18.29

17,27

16.14

9,68

8,88

133,76

100.15

13,08

8,37

126,49

86.78

70,13

0,02

0,03

8,84

6,15

72,87

22,19

141.25

185,83

9,63

125.19

12,73

9,07

38,66

118,68

101,66

6,47

8,74

9,14

7,91

19,24

7,60

87,51

6,14

78.95

53.34

5,14

4,13

67.96

121,36

99,47

240.16

179,23

184,59

156,55

174.20

187,30

11.54

-4,82

2.50

-8,64

-15,41

-13,62

-13,07

-20,38

-33,26

-39,41

2,55

-7,66

-2,19

-12,63

-15,63

-42,14

-3,96

-1,97

-9,64

7,79

-10,96

12,88

5,41

1,18

2,79

-2,22

-0,62

13,62

11,83

1,69

-1,35

20,32

17,58

-7,00

-9,15

-24,95

-26,76

15,38

7,68

12.77

29.05

17,74

27,12

-11,62

-20,71

-13,00

4,31

55,67

47.98

45,49

52,55

-4,44

-6,62

-3,51

-0,27

10,94

7,86

5,31

11,57

-47,71

-36,77

-24,56

-3,70

-0,16

-25,84

21,32

16.06

-5,99

-20,74

18.78

13,97

-20,23

49,32

15,81

-5,98

-1,37

1.51

23,51

-12,40

-7,59

13,94

-5,19

4,78

43.99

-8,95

-7,05

2,99

5,10

26,27

-11,47

-1,82

19,92

-9,29

-7,95

12,92

Skoraj popolna filmska
retrospektiva del Dušana
Makavejeva, legendarnega
soavtorja jugoslovanske
kinematografije

Z gromkim aplavzom v popolnoma
razprodani, najbrž za koga celo neko-
liko presenetljivo dodatno polni dvo-
rani Slovenske kinoteke v Ljubljani
(z dodatnimi sedišči kar na stopnicah
privzdignjenega avditorija in nekaj
dodanimi sedeži ob robu) je številno
občinstvo v torek, 3. maja, zvečer nav-
dušeno pozdravilo svetovno znanega
78-letnega filmskega ustvarjalca Du-
šana Makavejeva, legendarnega so-
avtorja pred desetletji razvpitega in
onemogočanega ter pozneje znameni-
tega jugoslovanskega tako imenovane-
ga črnega filma.

Makavejev je z delčkom ustvarjanja
bil še ne davno zastopan na večmedij-
ski razstavi Vse to je film! Eksperimen-
talni film v Jugoslaviji 1951-1991,
odprti od lanskega 22. decembra do
28. februarja letos v ljubljanski Moder-
ni galeriji (MG). Navdušen aplavz pa je
požel ob otvoritvi svoje skoraj popolne
retrospektive, v kateri si je od 3. do 17.
maja v kinoteki možno ogledati po na-
povedih vsa njegova filmska dela, tudi
kratkometražna, samo z izjemo čisto
prvega, ki velja za izgubljenega.

Makavejeva označuje vodja pro-
gramskega oddelka kinoteke, Jurij
Meden (predtem že tudi eden izmed
kustosov omenjene razstave v MG)
med drugim za notoričnega kozmo-
polita, provokatorja, prevratnika in v
svetu prvega ambasadorja jugoslovan-
skega filma. O retrospektivi pa Meden
pojasnjuje, da čeprav je Makavejev v
štirih desetletjih filmanja ustvaril res
"samo" devet igranih celovečercev, pa
v njegovem opusu naj ne bi nič manj
pomemben bil dober ducat nadvse dra-
gocenih kratkih eksperimentalnih in
dokumentarnih filmov, ustvarjenih v
desetletju od 1955. do 1964. leta. Po Me-
denovih besedah ti na prvi pogled zelo
raznoliki utrinki v celoti izjemno pouč-
no in ilustrativno pričajo o formiranju
unikatnega avtorja, ki je nato leta 1965
osupnil najprej Jugoslavijo s "črno kla-
siko" Človek ni ptica (Čovjek nije tica)
in šest let pozneje še svet z legendarno
stvaritvijo W. R. - Misterij organizma
(v eni od glavnih vlog s prav nedavno
umrlim igralcem Ivico Vidovicem), ki
je tudi odprl retrospektivo.

Nedvomno prelomna, v Jugoslaviji
prepovedana, v svetu pa nagrajevana
stvaritev, označevana bodisi za črno-
humorno komedijo ali znanstvenofan-
tastično grotesko ali filozofski esej ali
ne nazadnje zasebno zbirko seksual-
nih in političnih travm, še zmerom
popolnoma očitno kaže nadvse izrazi-
to kreativno nasprotovanje tako rekoč
vsakršnim tabujem. Je nekakšen kolaž
posnetkov raznovrstne svobodne sek-
sualnosti, Stalina, propadlih zname-
nitih ameriških sanj ter ne nazadnje
radikalnega dela avstrijsko-ameriške-
ga psihiatra in psihoanalitika Wilhel-
ma Reicha (naslovnega W. R.), recimo,
v iskanju vzporednic med seksualnost-
jo in mislijo Marxa.

Priprava tako rekoč popolne retro-
spektive je, kot pravi Meden, v tesnem
sodelovanju s sestrsko dunajsko kino-
teko (Oesterreichisches Filmmuseum)
zahtevala "detektivsko" komunikacijo
s kar 17 filmskimi arhivi, kinotekami
in zasebnimi zbiratelji po vsem svetu
ter celo izdelavo treh novih kopij krat-
kih filmov, zdaj predvajanih prvič po
desetletjih.

Večer po odprtju retrospektive je
Makavejev v ljubljanskem mestnem
kinu Kinodvor bil gost okrogle mize
Razpad Jugoslavije na filmu: Estetika
in ideologija v jugoslovanskem in post-
jugoslovanskem filmu. Pripravili so jo
po navedbah ob novi kinotečni knjiž-
ni izdaji prodorne isto naslovljene štu-
dije (Disintegration In Frames, 2007)
avtorja Pavleja Levija, označene v med-
narodnem kontekstu za redko delo,
podrobno posvečeno kompleksnemu
razmerju med estetiko in ideologijo
v jugoslovanskem in postjugoslovan-
skem filmu, zlasti v njegovih obravna-
vah in prikazih nacionalnih identitet
ter medetničnih odnosov.

Razprava je navrgla med drugim
razmišljanja, recimo, da politična
emancipacija ni možna brez seksual-
ne oziroma da obe gresta ena z drugo
z roko v roki, da pa s seksualno neos-
vobojenostjo politika izvaja pritisk
na ljudi. Ta misel se je sijajna zdela Ma-
kavejevu, ki da še sam naj ne bi pomi-
slil na to. V razpravi pa je črni film bil
izpostavljen v smislu politične osvo-
boditve, saj kot kritičen pogled na so-
cializem naj ne bi pomenil zavračanja
njegovih pozitivnih lastnosti.

Da je Makavejev najbolj radikalni
avtor črnega filma, pa je po njegovem
mnenju pretirano misliti, saj kot nam
je sam povedal, ko je že pred dobrim
desetletjem v Ljubljani predaval v okvi-
ru izjemne šole filmske pripovedi Po-
kaži jezik, so ustvarjalci črnega filma
preprosto ljubili življenje in v njem pač
odkrivali izrazite filmske sestavine ter
so se podobno kot v tedaj prevladujo-
čih limonadnih političnih filmih lo-
tevali resda tudi istih političnih tem,
a na tak način, da so ustvarjale obču-
tek neprijetnega škripanja peska med
zobmi.

Zavod Evropska prestolnica kulture
(EPK) 2012 v Mariboru te dni gosti ne-
formalno srečanje nekdanjih in bodo-
čih evropskih prestolnic kulture. Ta
srečanja potekajo že od leta 2008 na
pobudo norveškega Stavangerja (EPK
2008), namen pa je medsebojno po-
vezovanje EPK-jev in izmenjava nji-
hovih izkušenj, dobrih ali slabih. Ob
tem, tako Nataša Kos, pomočnica pro-
gramskega direktorja EPK 2012, pred-
stavljajo napredke projektov na vseh
področij.

In kateri so po njenem mnenju pri-
meri dobre prakse? Kar zadeva pro-
gram, je to vključevanje meščanov
mest, ki nosijo ta laskav naziv, odgo-
varja Kosova. "Ni smisel, da zgolj tisto
leto nosimo naziv EPK, pomembno
je, kako se bo projekt peljal v prihod-
nje. Meščani so namreč tisti, ki bodo
ostali, ostal pa jim bo ali program ali
infrastruktura ali neke druge vezi s
kulturnimi institucijami," navaja in
kot skupen problem ob organizacij-
skih oblikah izpostavlja še pomanj-
kanje sponzorske strategije, ki so
jo nekateri EPK-ji dobro razvili, mi
pa spadamo med tiste, ki je pač (še)
nismo.

Na Portugalskem se že ogrevajo
direktor Szalay Tamas je prepričan, da
je bila to zgodba o uspehu. "Z denar-
jem težav nismo imeli, več problemov
je bilo s pripravami, kajti zmeraj se je
pojavilo vprašanje, kakšna je vladna
strategija; politični in drugi vplivi so
bili ogromni. A stvari so se umirile v
drugi polovici leta 2009 in 2010 je bilo
uspešno leto. Seveda je bilo veliko kri-
tik zaradi infrastrukture, ampak spo-
ročali smo, da vse te stavbe niso le za
leto 2010, ampak so prihodnost prav
zaradi naziva EPK. Ta je bil dobra pri-
ložnost, kajti investicije, razen ene, so
končane. Delali smo korak za korakom
in občutka, da je zgodba EPK končana,
ni. To je zgodba kontinuitete in Pesc
ni več isto mesto kot pred petimi leti.
Tudi če gledamo na številke turistov,
okoli milijon jih je bilo, je to dober
znak," odgovarja Tamas in Mariborča-
nom sporoča, da je najbolj pomembno
to, da imajo pred seboj jasen cilj.

Da jim želi srečo pri prepričevanju
politikov, pa je sporočil prof. Hanns-
Dietrich Schmidt iz lanske prestolni-
ce Essen. V Nemčiji je namreč zraven
tega mesta prestolovalo celo Porurje s
53 občinami in Schmidt pravi, da so
imeli 53 županov iz različnih strank.
Prepričala jih je zgolj kulturna vizija,
takšna, ki so jo politiki razumeli kot
pomembno leto za vse. "Želim, da bi
tudi vaši politiki to razumeli in ne bi
govorili kot strankarski politiki, kajti
to je projekt cele države. Tega ne smete
podcenjevati in mi smo EPK dodobra
izkoristili," je bil pomenljiv Schmidt.

Najpomembneje se mu zdi, da kultura
in ekonomija delata z roko v roki, kajti
to je neverjetna priložnost; v Porurju
so namreč zvišali turistični prihodek
za 30 odstotkov, dobili 500 milijonov
evrov zgolj za investicije in na novo za-
poslili 10 tisoč ljudi. Tačas investirajo
še naprej, pa tudi program se še zme-
raj izvaja.

Kultura naj deluje, kot deluje, naj
ima samostojno pot brez političnih
vplivov, pa sporoča Ulrich Fuchs, me-
nedžer, ki je sodeloval v avstrijskem
Linzu, ta je bil EPK 2009, trenutno
pa že sodeluje v pripravah francoske-
ga Marseilla, ki bo prestolnica kultu-
re 2013. Linz se je dobro odrezal, je še
prepričan, kajti mesto ni bilo na kul-
turnem zemljevidu, od leta 2009 dalje
pa ima skorajda za 50 odstotkov več
turistov. Veliko projektov nadaljuje,
predvsem s sodobnimi razstavami, ki
so na strehe tamkajšnjih stavb pripelja-
le v Avstrijo največ publike po drugi
svetovni vojni.

Linz težav z denarjem (pridobil je
celo okoli 11 milijonov sponzorskih
sredstev) in politiko ni imel, te pa ima
Marseille, kajti gre za regijski projekt
in mesto si bo naziv delilo z drugimi
mesti, kjer sta način življenja in misel-
nost celo usodno drugačna. Sicer pa
problem slovenskega EPK vidi v tem,
da nima sponzorskega denarja, a je
optimist. Izkušnje namreč kažejo,
da kakšen mesec pred začetkom po-
litiki (in privatna sfera z denarjem)
spoznajo, kako pomemben projekt je
EPK, predvsem za državo, v katero bo
usmerjena vsa Evropa.

Lani je praznoval 80. jubilej. Kar
mu ni videti. Razsodno, ostro in
odločno še zmeraj niza dejstva
kot kakšen za ušesi zelen mlade-
nič. In kot se za slednjega spodo-
bi, v koraku s časom seveda ne
obvlada le računalnika, tem-
več tudi svetovni splet. Njego-
vo delo se prepletajoče deli na
šolsko, likovno in literarno de-
javnost, vsem trem pa je skup-
na rdeča nit: lutkarstvo. Prav to
je razvijal na vseh šolah, na ka-
terih je deloval (bil je ravnatelj
šestih osnovnih šol). Ves čas je
aktivno sodeloval kot svetova-
lec za lutkarstvo pri Zvezi kul-
turnih organizacij (ZKO) po
Sloveniji. V Mariboru je leta
1958 prevzel vodenje centralne-
ga lutkovnega gledališča (LG), ki
ga je preko polprofesionalizaci-
je pripeljali do profesionalizaci-
je (8. decembra 1973) z glasbeno
lutkovno igro Grdi raček. Režij-
sko je postavil na oder kar 70
lutkovnih predstav.

"Zveza kulturnih organizacij
je zmeraj rada strokovno po-
magala mariborskim amater-
skim skupinam," se spominja
Vranc. "Bili so navdušeni, če je
kaka skupina kakovostno rasla
in kot višek dosegla razvoj in
prehod do profesionalnosti.
Tako je bilo tudi v Lutkovnem
gledališču Maribor KUD Jože
Hermanko." Vse naj bi se bilo
začelo pri Janezu Kadišu, ki je
začel pionirsko LG že leta 1948
in ga sedem let kasneje vključil
v KUD Jože Hermanko. Takrat
je LG dobilo lično majhno gle-
dališko dvorano v zadružnem
domu pri frančiškanski cerkvi
in tam začelo resno delo. Pri-
znali so mu status polprofesi-
onalnosti, saj so igrali redno
ob koncu tedna, kot to delajo
poklicna gledališča. Namreč,
amaterska gledališča igrajo le
takrat, ko imajo čas, in niso
obvezana, da pripravljajo svoj
redni repertoar.

Lutkarsko pot je Vranc začel
že na ljubljanskem učiteljišču
leta 1947. Ko je po diplomi prev-
zel delo likovnega pedagoga v
Rušah, je takoj ustanovil lutkov-
no gledališče in pripravil pred-
stavo Žogica Nogica; z njo so na

Kipar Anton Jezovšek je v Ma-
riboru izdeloval lesene ročne
lutke. To naj bi bile za tisti čas
najlepše lutke, kar jih je bilo
možno dobiti, pravi Vranc.
In "retrospektira" naprej: "Po
opravljenih izpitih iz lutkarstva
me je Kadiš povabil v Maribor,
kjer sem leta 1958 z veseljem
prevzel vodenje LG." Izvedel je
nekatere pomembne spremem-
be. "Uvedli smo nove lutke, ki
so bile v tistem času nekaj po-
sebnega in niso bile ne ročne ne
marionetne. Na Poljskem so se
takrat namreč že začeli ukvarja-
ti z drugačnimi lutkami, vodeni-
mi od spodaj s pomočjo žic in s
posebnimi vodili za glavo, ki jo
je bilo mogoče premikati v vse
smeri. Od tam smo dobili vzo-
rec in tako smo v Mariboru prvi
uvedli wajang sistem - lutke ja-
vanke. V tem stilu smo najprej
izvedli igro Baš Čelik, ki je bila
pomembna prelomnica pri uva-
janju novega stila lutk." Pravi,
da so si novi sistem lutk prišli
ogledat tudi iz Ljubljane, po obi-
sku pa so ga začeli uporabljati še
sami. "Te lutke so še danes kot
najbolj dragocene lesene lutke
Antona Jezovška shranjene v
Muzeju NOB."

Ker je delo v LG postalo vedno
bolj resno, se je Vranc s somišlje-
niki zavedal, da ga je treba čim
prej profesionalizirati. "Ker pa
se to ni dalo, smo povabili na
pomoč poklicne režiserje iz ma-
riborske drame. Tako je recimo
Suhodolčanovo igro Čudežna
srajca prišel režirat Miran Her-

tudi o tem, kako si je nekoč pri-
česko urejala kar s pivom. Tra-
dicionalno pocukrani malteški
predstavniki novinarjem deli-
jo sončna očala.

Evrovizijsko vzdušje v
Dusseldorfu se stopnjuje iz
dneva v dan, manjkajo le še
predstavniki velike peterice,
med katerimi je tudi težko pri-
čakovani francoski predstav-
nik Amaury Vassili, ki naj bi po
tukajšnjem vsesplošnem prepri-
čanju naslednjo soboto s svojim
opernim komadom gladko zma-
gal. O Leni še ne duha ne sluha,
se je pa skozi tiskovno središče
sprehodila Anke Engelke, vodi-
teljica letošnjega izbora, sicer pa
ena najslavnejših nemških ko-
medijantk. Slovenska delegaci-
ja si je privoščila miren dan, ki
so ga dekleta izkoristila za pev-

Danilo Vranc: "V Mariboru smo
prvi uvedli wajang sistem - lutke
javanke." (Sašo Bizjak)

zog. V njej so glasovno nastopa-
li tudi igralci iz SNG, prav tako
pa smo angažirali dijake mari-
borskega učiteljišča." Njegovo
lutkarstvo so pozorno sprem-
ljali tudi mediji. "Novinarji so
večkrat obžalovali, ker smo na
neki točki morali ponovno po-
seči po manjših ročnih lutkah.
Enako zahtevnega repertoarja
namreč nismo finančno zmo-
gli."

Zaradi lutkovne predstave
Čudežne srajce so oder preure-
dili na tri prizorišča, kar je bila
v tistem času novost, saj so bili
tedanji gledalci vajeni uporabe
zaves za odmore na predstavah.
"Prav odmori so se nam že ta-
krat zdeli neprimerni, kar smo

ske in plesne vaje. Na seznamu
dogodkov lahko odkljukamo
tudi gruzijsko in makedonsko
zabavo. Prva je potekala v mno-
žično obleganem Euroklubu,
druga pa nekje bogu za hrbtom,
a je bila zadetek v polno. Dober
dokaz, kako zelo so se domači-
ni vživeli v vzdušje, so, sicer
bojda precej namrščeni taksi-
sti, ki z neštetimi gosti prav
radi pokramljajo o Eurosongu.
Tako te lahko sredi noči med
vožnjo proti hotelu pričaka gan-
ljiva zgodba iranskega taksista,
ki je nekoč iz Teherana bežal
tudi čez Slovenijo. "Najprej sem
hotel ostati na Hrvaškem, kjer
imam sorodnika. A od tam bi se
verjetno letos tako ali tako odse-
lil. Sploh po tem, kakšen komad
so izbrali," se je namrščil med
štetjem drobiža.

Ker se LG ni
dalo profesio-
nalizirati,
so povabili
poklicne
režiserje iz
SNG Maribor

rešili z več prizorišči. Ko smo
torej končali prizor na enem pri-
zorišču, smo odprli drugega in
na prvem menjali sceno. Takrat
so številni mediji pisali, tudi
Večer, da je to najlepše novo gle-
dališče v Jugoslaviji. Včasih smo
celo istočasno igrali na dveh pri-
zoriščih in se povprek pogovar-
jali." Prvič so triprizoriščni oder
uporabili leta 1959. V novem tri-
prizoriščnem odrskem stilu so
uredili tudi potujoči oder, s ka-
terim so nastopali na Maribor-
skem tednu ob Dravi.

Gizela izhaja iz nemškega
imena Gisela, ki ga nekate-
ri razlagajo s staronordij-
sko besedo gisli, geils(i) v
pomenu "puščica, strelica,
palica".

1833 - Rodil se je nemški
skladatelj Johannes Brahms
(umrl leta 1897), eden zad-
njih predstavnikov roman-
tike, kije v svojih delih
združil romantiko in klasi-
ko v glasbo nove zvrsti.

1355	FOND	NEUREJENA SKUPINA LJUDI	DELOVNO PODROČJE MINISTRA	EVROPSKO VESOLJSKO ZDRUŽENJE	ZEVSOV SIN, PO SMRTI SO- DNIK V GR. PODZEMLJU	TATICA INTELEK- TUALNE LASTNINE	SESTAVIL MARKO NAPAST	KEMIČNA PRVINA, REDKA KOVINA (Sc)	SKANDI- NAVSKA DRŽAVA NORVEŠKA	PRIPADNIK OLMEKOV	ANGLEŠKI OPERNI TENORIST (PETER)
AM. IGRALKA (MERYL, ROJ. 1949)							ŠOP POVEZA- NEGA ŽITA ALI SLAME
PREDSEDNI- CA LDS IN MINISTRICA (KATARINA)							PISATELJ ČAŠULE FR. SKLADA- TELJ IN PIA- NIST MADŽ. RODU (PAUL) AZIJSKI VELETOK
GLAVNO MESTO ZAMBIJE
PRITOK BRAHMA- PUTRE V INDIJI				STARO GLAVNO MESTO ČRNE GORE	AM. FILM. IGRALKA IN PLESALKA ROGERS
FR. FILM. IGRALKA (MIREILLE, ROJ. 1948)					KNJIŽNICA ŠTUDENTOV GOSTINSKI LOKAL
VSAK DAN VEČEROVA KRIŽANKA	IRANSKA NOBELOVKA ZA MIR 2003								IT. ZDRA- VILIŠČE PRI PADOVI	STAROGRŠKI FILOZOF, KINIK IZ GADARE	MLADA OVCA
VSAK DAN VEČEROVA KRIŽANKA	PALESTIN- SKA ORGANI- ZACIJA	HRIB NAD BEOGRA- DOM	RAZKOŠNA SULTANOVA PALAČA						IT. ZDRA- VILIŠČE PRI PADOVI	STAROGRŠKI FILOZOF, KINIK IZ GADARE	MLADA OVCA
SULIČAR V STARO- RIMSKI VOJSKI							DVOZLOŽNA PESNIŠKA STOPICA
STARO PORTUGAL- SKO PRI- STANIŠČE							BRIT. LETALSKA DRUŽBA
STARO PORTUGAL- SKO PRI- STANIŠČE							PRITOK DONAVE V ROMUNIJI	PLOD BUKVE
SLOVENSKI JEZIKO- SLOVEC (JOSIP)					SLOVENSKI PISATELJ (MARJAN, 1930-1990)
GOROVJE V KIRGI- STANU					ZDRAVNIK NA KLINIKI
OSTANEK DIMA V DIMNIKU					VOLČJA ČEŠNJA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: spopad, pokora, lunek, Jasmina, Boltežar, ro, repa, izdelovalka, verz, Senjur, eland, knuta, Rovinj, Aber, Atakor, Nara.

1892 -1 Rodil se je Josip
Broz Tito, jugoslovanski po-
litik, od leta 1943 maršal
(umrl leta 1980).
1915 - Med prvo svetovno
vojno so Nemci potopili bri-
tansko potniško ladjo Lusi-
tania. Utonilo je 1198 ljudi.
1919 - Rodila se je Maria Eva
Duarte - Evita Peron, argen-
tinska političarka, soproga
predsednika Juana Perona
(umrla leta 1952).
1945 - Generalpolkovnik
Alfred Jodl je v Eisenhower-
jevem glavnem stanu pod-
pisal splošno kapitulacijo
nemške vojske.
1960 - Leonid Brežnjev je bil
izvoljen za predsednika vr-
hovnega sovjeta Sovjetske
zveze.

1996 - Na mednarodnem
sodišču za vojne zločine v
Haagu se je začel prvi pro-
ces po Nurnbergu in Tokiu
po koncu druge svetovne
vojne. Prvi obtoženec je bil
bosanski Srb Duško Tadic.

Pri delu boste pokazali
izvirne ustvarjalne in orga-
nizacijske sposobnosti.
Deležni boste zaslužene
pohvale.
BIK

Nekaj nenavadnih, a zelo
uspešnih idej. Uprli se boste
vsem, ki so doslej kakorkoli
krojili vaše življenje.
DVOJČKA

Če boste modri, vam bo
uspelo vse spore rešiti po
mirni poti. Z osebo, ki vam
je blizu, bodo lahko težave.
RAK

Ponudila se vam bo prilož-
nost, da uresničite svoje za-
misli. Na delovnem mestu
nadaljujte projekte.
LEV

Vaša originalnost in spret-
nost v življenjskih situaci-
jah bosta kar bodli v oči.
Morda boste celo pohva-
ljeni.
DEVICA

Če vztrajate na začrtani
poti, boste dosegli zasluže-
no plačilo. Bodite pozorni,
da vam vlak ne uide.

Skrbi za vsakdanje zadeve
odložite za naslednji teden.
Iz misli, ki si nasprotujejo,
se ne more roditi nič do-
brega.
ŠKORPIJON

Uspeh bo dosežen v nekem
daljšem časovnem obdobju,
če se boste bolj posvetili naj-
nujnejši zadevi.
STRELEC

Načrti so dobro premišljeni
in obetajo uspeh po mirni
poti, korist pa bodo lahko
imeli tudi drugi ljudje.

V svojih prepričanjih ste ne-
omajni. Ljudje se bojijo vaše
ostrine. Znebite se predsod-
kov in zaupajte ljudem.
VODNAR

Poskrbite, da boste imeli
dovolj časa za počitek. Vaše
zdravje potrebuje nekoliko
več pozornosti.
RIBI

Razumevanje in strpnost
sta lahko neusahljiv stude-
nec radosti! Z ljudmi sode-
lujte spontano in poslušajte
glas srca.

Danilo Žorman je
Mariborčanko Branko
Sever umoril iz nizkotnih
nagibov, je ugotovilo
mariborsko sodišče
in obtoženega včeraj
obsodilo na 20 let zapora

Z dvignjeno glavo, že skoraj ponosno
je 54-letni Danilo Žorman, obtožen
umora 55-letne Branke Sever, včeraj
poslušal sodnico Danilo Dobčnik Šoš-
terič, ko mu je v sodni dvorani okrož-
nega sodišča v Mariboru raz-lagala, da
ga je senat spoz-nal z-a krivega in mu z-a
očitano kaz-nivo dejanje prisodil dvaj-
setletno z-aporno kaz-en.

Z oškodovanko se je obtoženi spo-
z-nal preko oglasa, v stanovanju na Vod-
nikovem trgu v Mariboru, kjer je imela
masažni salon, jo je obiskal večkrat. Na-
z-adnje 17. novembra lani, ko jo je, tako
je prepričano prvostopenjsko sodišče,
okrog 16.40 umoril.

"Oškodovanka je ta dan ob 16.23
sprejela vaš telefonski klic. Za tem je
bil mobilni telefon premikan od oško-
dovanke. Baz-ne postaje so pokaz-ale,
da je bil aparat tudi v okrepčevalnici,
kamor ste šli tisti večer. Na vratu oško-
dovanke in z-a njenimi nohti so bile
najdene vaše biološke sledi, z-asežena
vam je bila tudi njena bančna kartica,"
je sodnica 54-letniku iz- Hrastja pri Ma-
riboru naštevala dokaz-e, z-aradi katerih
je nepravnomočno obsojen.

Izvedenec psihiater je pri pregledu
Žormana ugotovil, da pri njem ni mo-
goče govoriti o o simptomih, ki bi na-
kaz-ovali na duševno bolez-en, da pa je
čustveno neuravnovešen, vendar to
nikakor ne pomeni, da bi bilo z- njego-
vo prištevnostjo karkoli narobe. Na
višino kaz-ni je vplival tudi način iz-vr-
šitve kaz-nivega dejanja. Maserki je na-
mreč storilec s trakastim predmetom
najprej stiskal vrat, ko se je onesvesti-
la in padla na tla, ji je v usta z-atlačil pa-
pirnato brisačo. S tem ji je poškodoval
tudi jez-ik in ga potisnil tako visoko, da
je bila njena dihalna pot z-aprta, z-aradi
česar se je nesrečnica z-adušila. "Ve se,
v kakšnem stanju je bila najdena oško-
dovanka. Dejanje je trajalo nekaj časa.
to pomeni, da je hudo trpela, preden
je umrla," je poudarila Dobčnik Šošte-

Žormanovi poskusi, da bi s sebe
otresel sum, češ da je bilo s preminu-
lo vse v redu, ko je odhajal od nje, so
bili z-aman.

Zgodbo je v to smer sicer obrnil
šele na sojenju, medtem ko je dejanje
ob prijetju policistom celo priz-nal
rekoč, da je tako ravnal v jez-i, ker mu
je Severjeva obljubila, da ga bo z-aposli-
la, ko bo odprla samostojno podjetje,
na koncu pa iz- tega ni bilo nič. Enako
kot tožilstvo je tudi sodišče prepriča-
no, da je obtoženi moril iz- maščevanja
in ljubosumja, z-ato je senat predlogu
okrožnega tožilca Darka Simoniča sle-
dil v celoti, kar pomeni, da je ob iz-re-
ku kaz-ni dvajset let z-apora Žormanu
sodišče do pravnomočnega epiloga
pripor podaljšalo. Bremenilni dokaz-i
o njem namreč govorijo, da je potenci-
alno nevaren.

Moški, ki je v četrtek v z-godnjih jutranjih urah umrl na pogorišču žalske tržnic,
naj bi bil 31-letni brez-domec Ju-re V., sicer doma iz- območja Žalca. Sodna obdukci-
ja in analiz-a DNK še nista z-aključeni, z-ato še ni mogoče trditi, ali je moški umrl
nasilne smrti ali ne, in z- gotovostjo potrditi njegove identitete. V bližnjem z-ave-
tišču z-a brez-domce so v četrtek pogrešali omenjenega moškega, čeprav naj ne
bi bil evidentiran kot njihov član. V preteklosti naj bi omenjeni imel težave z-
drogo, sedaj naj bi se že nekaj časa z-dravil z- metadonom. Kot brez-domec je svoje
domovanje našel v z-apuščenih prostorih tržnice. Bival je v srednjem z-gornjem
delu objekta, kjer so gasilci tudi našli njegovo močno z-oglenelo truplo. Obstaja
velika verjetnost, da je požar z-anetila odvržena cigareta ali goreča sveča, čeprav
policisti in kriminalisti še niso povsem ovrgli suma, da bi objekt tržnice nekdo
namerno z-ažgal. Tragični dogodek obenem opoz-arja na vse večje težave brez--
domcev in odvisnikov od drog na območju Žalca. Urejeno domovanje pomoči
potrebnim ne le iz- celjske regije, temveč tudi iz- koroške, nudijo dnevna centra
z-a odvisnike od drog Želva in ljudi z- duševnimi težavami Eureka ter z-avetišče
z-a brez-domce. Vse tri enote so pod skupno streho v središču Žalca, nedaleč stran
od pogorišča tržnice. Občina že nekaj let išče ustrez-no lokacijo z-a preselitev cen-
trov in z-avetišča v ustrez-nejše prostore, predvsem pa večje, ki bi nudili streho
nad glavo ljudem z- roba družbe. Žalski župan Janko Kos je v z-ačetku leta napo-
vedal, da bodo do konca tega leta vendarle našli ustrez-no lokacijo, oddaljeno
od mestnega jedra. Kot kaže, bo občina prevz-ela tudi lastništvo nad objektom
tržnice, katerega lastnik je podjetje SM Invest v stečaju, in končno poskrbela z-a
večletno propadanje nekdaj priljubljenega shajališča Žalčanov in obenem spod-
njesavinjskih proiz-vajalcev sadja, z-elenjave in drugih živil. (maj)

V četrtek, 5. maja, približno ob 11. uri je novogoriške policiste z-dravnica iz- bol-
nišnice v Šempetru pri Novi Gorici obvestila o sumu storitve kaz-nivega dejanja
detomora, storjenega na območju Nove Gorice.

Na podlagi tega obvestila so kriminalisti sektorja kriminalistične policije PU
Nova Gorica in policisti z-ačeli aktivnosti, v katerih so iz-vajali preglede določenih
območij, z-birali obvestila, opravljali oglede krajev ter na podlagi odredbe pristoj-
nega sodišča opravljali nekatera nujna preiskovalna dejanja.

V okviru teh aktivnosti so policisti ob 17.45 pri pregledu z-abojnikov v Ulici
Gradnikove brigade v Novi Gorici v črni polivinilni (PVC) vrečki našli truplo no-
vorojenčka, z-a katerega je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Novi Gorici
nato odredil sodno obdukcijo z- namenom ugotovitve vz-roka smrti. O tem je bilo
obveščeno tudi pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici.

Zaradi ugotovitve vseh okoliščin obravnavanega primera še vedno potekajo
nekatere aktivnosti kriminalistične preiskave, po dosedanjih ugotovitvah pa je
omenjenega dejanja osumljena 29-letna ženska iz- Nove Gorice. (čk)

Domnevna načrtovalca
umora Eveline S. na
včerajšnjem sojenju nista
dobila priložnosti
oškodovanki pogledati
v oči, saj ju ta noče videti

ru. Obtožena sta, da sta načrt z-a umor
pričela kovati julija lani, k temu ju je
vodilo čisto koristoljubje. Žrtev Eveli-
no S. naj bi bila iz-brala med 35 ženska-
mi, ki so se prijavile z-aradi oglasa z-a
delo v podjetju Eveb. Bohak je kot usta-
novitelj podjetja, registriranega z-a ra-
čunalniško programiranje in spletno
oblikovanje, pogodbo o z-aposlitvi z- de-
kletom sklenil 22. julija, že dan kasne-
je pa je pri Zavarovalnici Merkur z-anjo
sklenil ponudbo z-a življenjsko z-avaro-
vanje, po kateri naj bi se z-avarovalna
vsota okrog 375.000 evrov, z-a primer
nez-godne smrti pa okrog poldrugi mi-
lijon evrov, nakaz-ala njegovemu pod-
jetju.

Po besedah tožilke I-vanke Slane
sta obtožena Kološi naročila, naj se
24. septembra okrog enajstih ponoči
odpravi od doma v goz-d v Poljčane,
kjer naj se skrije, vse dokler se ne bi
24-letnica do tja pripeljala v sprem-
stvu Juhasa. Navodila z-a umor naj bi
bila: z- raz-bito steklenico ali z- nožem
bi ji moral prerez-ati vrat.

Ko je včeraj napočil čas z-a pričanje
Eveline S., je predsednica senata Dani-
la Dobčnik Šošterič obtožena v sprem-
stvu pravosodnih policistov napotila
iz- dvorane. Sodišče je namreč ustre-
glo želji oškodovanke, ki si Juhasa in
Bohaka ne želi več nikoli videti. Mlada
ženska je povedala, da se je v podjetju
z-aposlila kot študentka. Obljubljeno ji
je bilo plačilo štiri evre in pol na uro, a
je bilo vse prej kot redno, saj, kot je de-
jala, ji je Bohak plačal le z-a teden dni
dela.

"Okrog neplačila se je Mitja z-meraj
z-govarjal na računovodkinjo." O tem,
z-akaj je privolila, da se jo življenjsko
z-avaruje, na sodišču včeraj ni bilo go-
vora, pač pa je beseda tekla predvsem
o tem, kje je bila 24. septembra lani,
torej na dan, ki naj bi ga bila obtože-
na po besedah Roka Kološe določila
z-a iz-vršitev umora. Kronska priča to-
žilstva trdi, da sta obtožena z-a ta dan
načrtovala fiktivni sestanek v Porto-
rožu, kamor bi morala Juhasa peljati
oškodovanka. Ko bi ga peljala naz-aj v
Maribor, bi jo Juhas pod pretvez-o, da
mora na potrebo, prosil, naj v goz-du
pri Poljčanah (kjer bi moral Kološa
čakati z-a drevesom) ustavi, in takrat
naj bi se z-godilo. Medtem ko kronska
priča tožilstva trdi, da sta ga obtožena
ta dan neumorno klicala, imata Juhas
in Bohak v svoj z-agovor povedati, da
je Kološevo pričanje čista iz-mišljoti-
na. Da je bil sestanek v Portorožu res
načrtovan, vendar tudi že preklican.
Zato se čudita z-godbi nekdanjega pri-
jatelja o neumornih klicih tisti petek,
ko se z- Evelino nobeden od njiju sploh
ni srečal. Zadnji trditvi je prikimala
tudi oškodovanka. Dejala je, da je v
noči na 24. september s prijateljicami
odpotovala v Firence in da njen šef
Bohak temu ni nasprotoval. Ko je sod-
nica njeno iz-poved prebrala obtoženi-
ma (oškodovanka je medtem čakala na
hodniku), je Bohak iz-raz-il željo, da se
priči opraviči. "Prišlo je do nesporaz-u-
ma. Evelina je v redu punca, nikoli ji
nisem hotel ničesar žalega storiti."

Juhas pa ji je preko sodnice posta-
vil vprašanje in hkrati komentiral: "Za-
nima me, ali so ji kriminalisti, ko so z-
njo opravili raz-govor, povedali, da gre
z-a preiskavo in da ni nujno, da je bilo
storjeno kakšno kaz-nivo dejanje. Če ji
tega niso raz-ložili, so jo namreč pres-
trašili." Predsednica senata je Evelino
S. sez-nanila z- željo in povedanim s stra-
ni obtoženih, vendar oškodovanka sli-
šanega ni hotela komentirati.

Sojenje se nadaljuje 13. maja, ko bo
na predlog Juhasovega z-agovornika
Tomaža Bromšeta na prostor z-a priče
stopil policist, ki je koordiniral pred-
kaz-enski postopek z-oper obtožena in
Roka Kološo v z-vez-i s sumi iz-siljeva-
nja. Odvetnika namreč nadvse z-anima
podatek o tem, kako je policija prišla
do informacije v z-vez-i z- domnevnim
načrtom umora. Glede na dejstvo, da
je predsednica senata predlogu kljub
nasprotovanju tožilstva ugodila, očit-
no enako kot Bromšeta, z-anima tudi
sodni senat.

Včeraj, približno ob 6.50, je bil Operativno komunikacijski center PU Ljubljana
obveščen o prometni nesreči na avtocesti Ljubljana-Maribor, v njej so bila v bli-
žini iz-voz-a Šentjakob udeležena tri voz-ila. Na podlagi ugotovitev je z-nano, da je
voz-nik osebnega avtomobila, domnevno z-aradi vožnje z- neprilagojeno hitrostjo,
trčil v bočni del avtobusa z- romunsko registracijo, nato je v z-adnji del tega avto-
busa, prav tako domnevno z-aradi neprilagojene hitrosti vožnje, trčil še voz-nik s
tovornim avtomobilom. Pri tem je iz- posod, naloženih na tovorno voz-ilo, iz-tekla
doslej neugotovljena količina emulz-ije (po dosedanjih preverjanjih ni bila snov,
ki bi bila škodljiva z-a ljudi). V prometni nesreči ni bilo poškodovanih. Policisti
nadaljujejo z-biranje obvestil in ugotavljanje vseh okoliščin nesreče.

Zaradi prometne nesreče je bil del avtoceste v smeri proti Ljubljani med iz-vo-
z-oma Domžale in Šentjakob z-aprt z-a ves promet od 6.55 do 9.10. Med 9.10 in
10.50 je promet po vozišču avtoceste proti Ljubljani med izvozoma Domžale in
Šentjakob potekal le po prehitevalnem pasu, potem pa je bilo za promet odprto
celotno vozišče in je bil promet sproščen. Obvoz je bil med zaporo ceste urejen
po magistralni cesti Trojane-Ljubljana. (čk)

Včeraj je v neznano odšel Frančišek Lo-
zinšek iz Maribora, star 81 let. Pogreša-
ni je visok približno 180 centimetrov
in je močnejše postave, sivih, kratko
pristriženih las, s čelno plešo. Oblečen
je bil v črno vetrovko in temne hlače.
Na glavi je imel kapo s ščitnikom črne
oziroma temne barve, mogoče z napi-
som ali z logotipom Topla, obut je bil
v nizke črne moške čevlje. Vse, ki bi po-
grešanega opazili ali karkoli vedeli o
njegovem izginotju, prosijo, naj o tem
obvestijo najbližjo policijsko postajo
ali pokličejo na telefonsko številko

Katarina Srebotnik in Kveta Peschke sta se uvrstili v finale teniškega turnirja
dvojic v Madridu z nagradnim skladom 3,5 milijone evrov. Srebotnikova je tako
le še korak oddaljena od svojega jubilejnega 30. naslova na turnirjih WTA; štiri
jim ima med posameznicami in petindvajset v parih. Srebotnikova in Peschke-
jeva se bosta v finalu potegovali za denarno nagrado v višini 196.000 evrov ter
1000 točk WTA. (sta)

Slovenski judoist Rok Drakšič je na tekmovanju za grand prix v Bakuju - tekmo-
vanje velja tudi kot kvalifikacijsko za uvrstitev na olimpijske igre prihodnje leto
v Londonu -, naredil še korak več k nastopu na najpomembnejšem športnem
tekmovanju na svetu. Član celjskega judo kluba "Z dežele Sankaku" je v katego-
riji do 66 kg, v kateri je nastopilo 31 borcev, premagal vseh pet tekmecev, s ka-
terimi je stopil na tatami, in prepričljivo osvojil prvo mesto.

Drakšič je zapored premagal Poljaka Tomasza Kowalskega, Mongolijca Khis-
hingbayjarja Buuveinbaatarja, Kazahstanca Azamasta Mukanova, v polfinalu
Rusa Mihaila Puljajeva in v finalu še Španca Sugoiua Uriartea.

V današnjem, drugem tekmovalnem dnevu bo v kategoriji do 63 kg nasto-
pila Urška Žolnir, jutri pa bosta na blazine stopili še Ana Velenšek (do 78 kg) in
Lucija Polavder (nad 78 kg). Vse tri naše judoistke so na nedavnem evropskem
prvenstvu v Carigradu osvojile bronaste medalje. (zg)

Jutri bo v Krškem letošnja največja spidvejska prireditev v Sloveniji. Šestnajst
voznikov iz Švedske, Poljske, Rusije, Češke, Madžarske, Nizozemske, Avstrije,
Francije in Slovenije se bo ob 19. uri na ovalu na stadionu Matije Gubca pogna-
lo v kvalifikacijske preizkušnje za uvrstitev med svetovno smetano tega me-
tanolskega športa, na dirke za veliko nagrado, ki štejejo za točke svetovnega
prvenstva. Slovenske barve bodo zastopali Matej Žagar, pred leti že član elitne
druščine, Aleksander Čonda in Matija Duh. Drugi udeleženci so Švedi Simon Gu-
stafsson, Daniel Nermark in David Ruud, Madžar Norbert Magosi, Čeha Matij
Kus in Lukaš Dryml, Rusa Denis Gizatulin in Aleksej Karčenko, Nizozemec
Henry van der Steen, Avstrijec Lukas Simon, Poljaka Piotr Protasiewicz in Adri-
an Miedzinski ter Francoz Mathieu Tresarrieu. Rezervi sta naša spidvejista Samo
Kukovica in Denis Stojs. V eno izmed treh polfinalnih dirk se bo uvrstila prva
deveterica in dve rezervi. (šr)

Z včerajšnjimi kvalifikacijami se je v Poznanju za Slovence začela letošnja sezo-
na tekem za svetovni pokal v sprintu na mirnih vodah. Uspešno: v finale so se
že uspeli prebiti kajakaš Jernej Župančič in dvojec Rok Kuk ter Lovro Leban.

Na Poljskem od naših tekmujeta še Jernej Župančič Regent in Jošt Zakraj-
šek. Slovenska ekipa je okrnjena, saj manjka najboljša slovenska kajakašica na
mirnih vodah Špela Ponomarenko, prav tako ni Nejca Žnidarčiča in Tee Kralj.
Vsi trije bodo nato nastopili na drugi tekmi svetovnega pokala na Češkem. Naj-
zahtevnejši program ima Jernej Župančič Regent, ki tekmuje na kar treh razda-
ljah: na 500, 1000 in 5000 metrov. Na 1000- in 5000-metrski razdalji bo dober
rezultat poskušal doseči tudi Jošt Zakrajšek, medtem ko bosta Rok Kuk in Lovro
Leban v kajakaškem dvojcu tekmovala na 500 in 1000 metrov. (šr)

Vijoličasti bodo danes
ob 18.30 v gosteh začeli
tekmo z Naf-to. Pričakujejo
zmago in povečanje pred-
nosti pred zasledovalci na
prvenstveni lestvici

Že danes ob 18.30 nogometaše Maribo-
ra čaka nov obračun v Lendavi, a spek-
takel z ljubljansko Olimpijo v sredo še
ni pošel v pozabo. "Še minuto pred kon-
cem derbija z Olimpijo je bilo videti, da
si bomo že ta konec tedna lahko zago-
tovili naslov prvaka," je razlagal Dejan
Mezga o občutkih, ki so ga prevevali
po vodilnem golu Maribora nad Olim-
pijo, le nekaj minut pred koncem dvo-
boja. Takrat je vodila tudi Nafta proti
drugouvrščenim Domžalam in videti
je bilo, da se bo mariborska prednost z
desetih točk povečala na trinajst.

A izkazalo se je, da je to bil račun
brez krčmarja. Še preden se je Hrvat
v vijoličasti majici zbudil iz sanj, že je
Olimpija izenačila; uradni napovedo-
valec pa je po zvočnikih objavil, da je
v zadnjih trenutkih v režiji Damirja
Pekiča uspel preobrat še Domžalam.
Tako je velikih trinajst točk skopnelo
na "le" osem. Vendar so v vijoličastem
taboru prepričani, da bo za preosta-
nek prvenstva tudi ta prednost neu-
lovljiva za zasledovalce. "V bistvu se
kaj veliko ni spremenilo. Že, da se je
prednost nekoliko zmanjšala. Kljub
temu še naprej ostaja velika. Sicer na
veliko o njej nismo razmišljali. Vselej
se osredotočamo na naslednjo tekmo.
Sedaj nas čakajo Lendavčani, ki so sko-
raj presenetili Domžale," je še enkrat
opomnil Mezga.

Podobnega mnenja je bi tudi na-
padalec Robert Berič. "Na nas je, da
premagamo Nafto in vsaj obdržimo
prednost. Kdo ve, morda jo bomo ob
morebitnem spodrsljaju Domžal celo
povečali." A zato bo po njegovem po-
trebna večja zbranost ob zaključku
tekme. "Takrat smo sicer oba gola do-
segli tudi mi. Velikonja je izenačil tik
pred odmorom, sam pa sem vodilni
gol zabil le nekaj minut pred koncem.
Žal pa je bilo še dovolj časa, da je ize-
načila še Olimpija. Upam, da smo se iz
tega kaj naučili."

Vremenske razmere v teh dneh že omogočajo izvedbo atletskih tekmovanj na
prostem in enega prvih letošnjih tekmovanj bo danes pripravil AK Šentjur pri
Celju. Gre za že osmi miting, na katerem bodo v prvem delu od 11. ure dalje na-
stopili člani in članice, v drugem od 13. ure dalje pa atletski naraščajniki. Atle-
tinje bodo moči merile v teku na 100, 300, 1000 metrov in v metu kopja, atleti
pa v teku na 100 metrov, 300, 600 metrov in v metu kopja.

Za nastop je prijavljenih nekaj znanih atletov in atletinj, prvo ime mitinga
bo metalka kopja Martina Ratej, članica AK Šentjur. Ratejeva, ki je na lanski dia-
mantni ligi v Dohi z metom 67,16 metra postavila osebni in državni rekord, je
imela v pripravah na letošnjo sezono nekaj zdravstvenih težav. "Zaradi bolečin v
hrbtu dva tedna nisem mogla trenirati tako, kot sem želela. Pregled z magnetno
resonanco je pokazal, da ne gre za nič hujšega. Po terapijah se počutim bolje in
nestrpno pričakujem prvo tekmovanje," pravi Martina Ratej, ki bo na diamant-
ni ligi, v kateri ima visoke cilje, prvič nastopila 26. maja v Rimu. (zg)

Kegljaški klub Ruše bo organiziral drugi mednarodni turnir Ruše open. Pred-
tekmovanje se bo začelo danes ob 10. uri in se nato nadaljevalo vsak dan popol-
dne. Finale dvanajstih najboljših v obeh konkurencah bo 4. junija. Prireditelji
so za najboljše pripravili denarne nagrade. Prijave so možne na 040 793 421 ali
na ivo.frasŽgmail.com, prijavnina je 8 evrov. Na lanskem turnirju je nastopilo
196 kegljačev in kegljačic iz šestih držav, zmagala pa sta Kostadin Manev (Zadar)
in Gabrijela Drajko (Elere Romunija). (zg)

Svetovni prvak v formuli 1 in vodilni v
letošnjem seštevku svetovnega prven-
stva Nemec Sebastian Vettel je včeraj
na prvem prostem treningu pred ne-
deljsko dirko za Veliko nagrado Turčije
v Carigradu razbil svoj dirkalnik, sam
pa je v nesreči ostal nepoškodovan.
Vettel je na mokri stezi izgubil oblast
nad bolidom in se zaletel v zaščitne
ograde. "Oprostite, zadel sem robnik,"
mu je ob nesreči še uspelo sporočiti po
radijski zvezi, nato pa se je peš odpra-
vil proti boksom. Po prvih podatkih
so bile huje poškodovane predvsem
obese koles dirkalnika.

Na prvem treningu je bil najhitrej-
ši Ferrarijev dirkač Španec Fernando
Alonso. Za njim sta se uvrstila Mercede-
sova Nemca, Nico Rosberg in Michael
Schumacher. McLarenovima vozniko-
ma Jensnu Buttonu in Lewisu Hamil-
tonu, drugemu v točkovanju za SP,
ni uspelo vpisati časa. Oba sta večino
uvodnega prostega treninga preživela
v garaži, nato pa je imel Hamilton še
težave s sklopko.

Panathinaikos v prvem
polfinalu evrolige ugnal
Montepaschi Sieno 77:69
(17:21, 23:15, 16:11, 21:22)

Dvorana Palau Sant Jordi v Barceloni,
gledalcev 14.000, sodniki Mitjana (Špa-
nija), Ziemblicki (Poljska) in Lottermo-
ser (Nemčija).

Panathinaikos: Fotsis 14 (2-6), Sato 6,
Diamantidis 8 (1-3), Vougioukas 6,
Calathes 17 (6-7); Tepic, Maric, Perpe-
roglou 5, Batiste 16 (5-5), Nicholas 3,
Tsartsaris 2, Kaimakoglou.
Montepaschi Siena: Hairston 12 (2-4),
Rakovic 10 (5-11), Lavrinovič 7, Jaric,
Moss 6; McCaleb 7, Zisis 4, Carraretto
2, Kaukenas 13 (6-7), Ress, Akindele 4,
Stonerook 4.

Zagnala se je na vse ali nič začetna
peterka Montepaschi Siene v včerajš-
njem prvem polfinalnem obračunu
zaključnega turnirja četverice evroli-
ge proti Panathinaikosu. Toda agresiv-
na obramba in konstantne menjave
trenerja Simoneja Pianigianija, ki je
pred polfinalom skrbela Željka Obra-
dovica, je bila konkurenčna le slabi
dve četrtini. Katastrofalna tretja četr-
tina Siene, v kateri so dosegli vsega
enajst točk, je tokrat ne pretirano
razpoloženemu Panathinakosu brez
težav omogočila napredovanje v ne-
deljski finale.

Kot da bi jih zgrabil krč, so delo-
vali Atenčani s priznanim strategom
Željkom Obradovicem vred ob agre-
sivnem naletu Italijanov, ki so prvo
četrtino dobili celo brez ene same
dosežene trojke. Toda met izza črte
je šel Sieni, ki je imela v Palau Sant
Jordi v Barceloni manj navijaške pod-
pore kot Grki, enako slabo tudi v na-
daljevanju. Do polčasa so zmogli le
eno trojko, medtem ko je na drugi
strani Panathinakos tik pred polča-
som prek Perperogluja in razpolože-
nega Batista rezultat obrnil v svoj
prid (40:36).

Tretja četrtina niti najmanj ni spo-
minjala na polfinale evrolige, saj sta
obe ekipi v sedmih minutah skupaj
zmogli vsega sedem (!) točk. Blokade

Jure Dolenec, najuspeš-
nejši strelec državnega
rokometnega prvenstva,
se po tej sezoni seli iz Loke
v Gorenje

Dvanajst golov je nedavno nasul roko-
metašem Maribora, ki so na svojem
igrišču v končnici državnega rokomet-
nega prvenstva v neposrednem obra-
čunu za četrto mesto morali priznati
premoč njegovi Loki. A za Jureta Do-
lenca gostovanje v Mariboru ni bila
ena tistih tekem, ki bi se jih bilo vred-
no spominjati. V tem letu je najboljši
strelec moške rokometne lige in Loka
je v izjemni sezoni premagala velika
favorita za naslov državnih prvakov -
Celje in Gorenje.

Jureta Dolenca, 21-letnega Gorenj-
ca iz Škofje Loke, si tačas verjetno v
svoji vrsti želi veliko moštev. Kdo
bi se branil mladega, obetavnega ro-
kometaša, levičarja, ki imenitno za-
polni največje vrzeli v ekipah - te
običajno nastajajo prav na desnem zu-
nanjem položaju. A ni veliko klubov
v Sloveniji, ki bi ga v zaostrenih gospo-
darskih razmerah lahko privabili. Do-
lenec bo po tej sezoni prvič v karieri
zamenjal moštvo. V Loki ga ne more-
jo več zadrževati. "Fantom smo dolž-
ni že štiri plače. Za avtobus žicamo
in prevoznika prepričujemo, da bo
kmalu boljše. Kako naj torej zagotovi-
mo redne plače igralcem? Celo naše

Odkar so iz čelad stresli
Latvijce, se našim hokeji-
stom v boju za obstanek v
svetovni skupini A vse zdi
premag-ljivo

Delovni dan naših hokejistov se je
včeraj začel s fotografiranjem. Medna-
rodna hokejska zveza sredi svetovne-
ga prvenstva zahteva sku-pinsko sliko.
Stru-mno so se v tri vrste postavili "risi".
To je bilo videti kot fotografija moštva,
ki bo ostalo med svetovno elito. Ko so
Slovenci v sredo zvečer dojeli, s kom
imajo opravka v sku-pini za obstanek,
se je misija še zdela zahtevnejša od u-vr-
stitve na olimpijske igre. Odkar pa so
dan pozneje iz čelad stresli Latvijce, se
jim naenkrat vse zdi premagljivo. Še po-
sebno Avstrija, danes od 12.15 dalje, ki
na Slovaškem z zavistjo opazu-je rezu-l-
tate in igro ju-žnih sosedov.

Toda Marcel Rodman, bivši kape-
tan Slovenije, ki po ledu- šviga v navezi
z bratom Davidom in sedanjim kapeta-
nom Tomažem Razingarjem, opozar-
ja: "Da so Avstrijci izgu-bili vse tekme,
ne pomeni nič. Francozi so s Kanado
izgu-bili z 1:9, pa dva dneva pozneje
šli med dvanajsterico najboljših. Tu-di
Avstrija še ima svojo raču-nico, da osta-
ne v svetovni sku-pini A." To bo lokalni
derbi, nekakšna all star tekma razšir-
jene avstrijske lige, okleščena Kanad-
čanov, Američanov, Skandinavcev ...
21 od 22 Avstrijcev bo iz lige Ebel, 17
od 22 Slovencev bo iz lige Ebel. "Zato
bodo Avstrijci še bolj našpičeni, ko nas
srečajo tu-. Mi pa tu-di. Če dodamo še
pomembnost tekme, je jasno, da bo
ozračje naelektreno. Enako težko bo
kot proti Latviji. Previdni moramo
biti v obrambi, samozavestni v napa-
du-," pravi Marcel, ki ima pogodbo z
Du-najčani do konca prihodnje sezone.
A so ti predlagali njegovemu- menedžer-
ju-, naj mu- najde novi klu-b. Niso najbolj
zadovoljni z u-činkom moža iz vasi Ro-
dine pod Stolom, nedaleč od Prešerno-
ve Vrbe.

Kakšen u-žitek bi bilo šefom klu-ba
Vienna Capitals dokazati kakovost
prav proti Avstriji. Marcel in dru-gi
"risi" se morajo tru-diti, da jih v današ-
njih izzivih ne zanese. "Pazljivo! Lat-
vijo smo premagali, a to še ni to. Smo
na pravi poti, vendar imamo le en ka-
menček mozaika, treba ga je sestaviti
do konca. Je pa bila tekma z Latvijci
morda klju-čna. Če je bilo vzdu-šje med

Daleč so časi, ko so Avstrijci v Pragi
premagali Švedsko. Osvojili bronasto
medaljo na hokejskem svetovnem pr-
venstvu-. In s tisto zmago omogočili
Češkoslovaški naslov prvakinje, da
so jih domači navijači na ramenih no-
sili od stadiona do hotela, jih ob vrnit-
vi na povojni Du-naj obdarili z vagoni
hrane, premoga, tekstila. Naši sosedje
so 64 let pozneje, po štirih porazih na
Slovaškem - z ZDA, Švedsko, Norveško,
Beloru-sijo - s sku-pno razliko v zadetkih
3:20, prvi kandidati za vrnitev v svetov-
no sku-pino B.

Saj so tega navajeni. Od leta 2005 so
vsakič menjali sku-pino. Po vzorcu- A, B,
A, B, A, B, A spet sledi B, če se do današ-
nje tekme s Slovenijo pri njih nič ne pre-
makne. Vzdu-šje v moštvu- je tako zanič,
eni fantje pa menda že sprti med seboj,
da milijonar Thomas Vanek noče sode-
lovati pri tem. Čeprav je z Bu-ffalom

Sobota
nami prej odlično, je zdaj su-per." Vče-
rajšnja vadba ni bila za slikanje. Od
Rodmana je teklo v potokih. "Selektor
ima dober obču-tek glede treningov,"
je dejal in si z dlanjo brisal čelo. "Pri-
pravljalno obdobje je bilo zahtevno.
Med prvenstvom pa trener že ve, kdaj
smo potrebni počitka. Še dve tekmi, na
vsaki bomo povsem nared." Če bi šlo
danes po načrtu- (slovenska zmaga nad
Avstrijo, beloru-ska nad Latvijo), bi bila
ju-trišnja tekma, ob 20.15 z Beloru-si, le
še gala revija dveh moštev, ki sta si za-
gotovili obstanek. Če pa se sobota ne
razplete po željah, bo nedelja spopad s
trdim strojem, ki je Avstrijo zmlel s 7:2.
Starejši brat Rodman ob vzhodni grož-
nji odmahne z roko: "Nič ne vem o Be-
loru-sih. Le njihove rezu-ltate poznam.
Mi moramo še naprej igrati svojo igro,
pa bo. Vemo, kaj smo storili doslej. In
vemo, kaj se da storiti še boljše."

končal sezono v NHL, se je izognil re-
prezentanci. Za nameček so Avstrijci
morali prileteti k Slovencem iz 450 kilo-
metrov oddaljenih Košic, kjer so igrali
doslej, v Bratislavo. Po tekmi pa se vra-
čajo v Košice nad Latvijo.

"Morda pa bo v Bratislavi nov start
za nas," u-pa Johannes Reichel, brani-
lec KAC-a iz Celovca. "Težko nam je
bilo doslej. Ne najdemo igre. Nu-jno po-
trebujemo zmago nad Slovenijo. Vemo,
da jo lahko premagamo." Kako? "Slove-
nija je zelo dobra. S hitrimi, spretnimi
drsalci, močnimi in agresivnimi hoke-
jisti. Ne vem za njihove pomanjkljivo-
sti, jih še iščemo, do tekme jih bomo
sku-šali najti," se je Reichel nasmehnil
malce prestrašeno.

Ja, zadeva se za "rise" zdi že na pol
dobljena. A kaj ko so na videz najlažje
naloge po navadi najtežje. In ranjeni
levi najbolj nevarni. Četu-di so to med
seboj pokregani in doma že zaničeva-
ni Avstrijci.

11.50 Ho-kej na ledu - Bratislava, sve-
tovno prvenstvo, elitna sku-pina,
Slovenija - Avstrija (Šport TV 1)
12.00 Tenis - Madrid, WTA-tu-rnir
(Eu-rosport)

12.55 Fo-rmula ena - Carigrad, velika
nagrada Tu-rčije, kvalifikacije
(TVS 2, ORF 1, RTL)
15.45 Ko-lesarstvo- - Torino, Giro d'I-
talia, prva etapa (Eu-rosport)
16.00 Ho-kej na ledu - Bratislava, sve-
tovno prvenstvo, elitna sku-pina,
Norveška - Kanada (Šport T V 1)
16.00 Tenis - Madrid, ATP-tu-rnir
(Sportklu-b)

16.00 No-go-met - London, angleško
prvenstvo, West Ham - Blackbu-rn
(Sportklu-b +)

17.25 Ro-ko-met - Split, hrvaški pokal,
moški, polfinale, Split - Poreč
(HTV 2)

18.30 No-go-met - London, angleško
prvenstvo, Tottenham - Blackpool
(Sportklu-b +)

20.30 Ko-šarka - Zagreb, hrvaško pr-
venstvo, Cedevita - Zagreb
(Sportklu-b +)

21.55 No-go-met - Sevilla, špansko
prvenstvo, Sevilla - Real Madrid
(Šport TV 2)

10.00 Kanu - Poznan, svetovni
pokal (Eu-rosport)
12.55 No-go-met - Wolverhampton,
angleško prvenstvo, Wolverhamp-
ton - WBA (Sportklu-b)
13.30 Ko-šarka - Barcelona, evropska
liga, tekma za tretje mesto
(Sportklu-b +)

13.55 Fo-rmula ena - Carigrad, velika
nagrada Tu-rčije, dirka
(TVS 2, ORF 1, RTL)
14.15 Ko-lesarstvo- - Alba, Giro d'Ita-
lia, dru-ga etapa (Eu-rosport)
14.55 No-go-met - Lecce, italijansko
prvenstvo, Lecce - Napoli
(Šport TV 2)

15.50 No-go-met - Ried, avstrijsko pr-
venstvo, Ried - Stu-rm (ORF 1)
16.15 Ho-kej na ledu- - Košice, svetov-
no prvenstvo, elitna sku-pina, Češka

16.30 Ko-šarka - Barcelona, evropska
liga, finale (Sportklu-b +)
16.55 No-gomet - Kranj, slovensko pr-
venstvo, Triglav - Domžale
(Šport TV 2)

17.05 No-go-met - Manchester, angleš-
ko prvenstvo, Manchester United -
Chelsea (Sportklu-b)
17.25 Ro-ko-met - Split, hrvaški pokal,
moški, finale (HTV 2)
18.30 Tenis - Madrid, ATP-tu-rnir, fi-
nale (Sportklu-b +)
18.55 No-go-met - Barcelona, špan-
sko prvenstvo, Barcelona - Espan-
yol (Šport TV 2)

19.55 Ho-kej na ledu - Bratislava, sve-
tovno prvenstvo, elitna sku-pina,
Slovenija - Beloru-sija (Šport TV 1)
20.50 No-go-met - Genova, italijan-
sko prvenstvo, Genova - Sampdo-
ria (Šport TV 2)

21.15 No-go-met - Vila do Conde, por-
tu-galsko prvenstvo, Rio Ave - Ben-
fica (Sportklu-b +)

"Letos je zaradi izrednega toplega vala
naenkrat vse cvetelo. Po navadi se prič-
ne postopoma - najprej zacvetijo mare-
lice, nato slive pa češnje, tokrat je 'vse
na kupu'. Ogromno je cvetja, čebel pa
enako kot vsako leto, zato imajo neka-
teri morda občutek, da je čebel manj.
Te so sicer razmeroma dobro prezimi-
le," odgovori ekološki čebelar Ivan
Bračko, predsednik Združenja ekološ-
kih kmetij SV Slovenije, na "ugotovit-
ve" nekaterih, da je letos čebel manj.

Čebelarjev je v Sloveniji okoli 8000,
ekoloških pa zelo malo - le 35. Pri Itali-
janih je, pravi Bračko, ekoloških čebe-
larjev kar 13,5 odstotka, pri nas torej le
0,4. Kakšna je sploh razlika med ekološ-
kim in navadnim čebelarjem?

"Za ekološke čebelarje veljajo izjem-
no stroge zahteve. Izdelan je zemljevid
za Slovenijo, določena so območja, kjer
lahko ekološki čebelarji čebelarimo.
Naj omenim nekaj prepovedi: bližina
avtoceste do dva kilometra, bližina
mesta, smetišč, industrije. Na srečo je
Slovenija še razmeroma malo onesna-
žena in je še veliko območij, kjer lahko
postavljamo čebelnjake. To torej ni
problem, druge zahteve so problema-
tične: ekološka kontrola je draga, naj-
večji problem pa je zdravljenje varoje
(varoja je zajedavska bolezen čebelje
družine. Povzročitelj je pršica, ki se
prehranjuje s hemolimfo čebelje zale-
ge ali čebel, to je sicer naravni parazit
pri indijski čebeli, naše medonosne če-
bele pa nanjo niso prilagojene, k nam
je prišla v 80. letih prejšnjega stolet-
ja, op. p.). Ekološki čebelarji namreč
lahko zdravimo le z organskimi kisli-
nami, ki so že naravno v medu (torej
oksalna, mravljična kislina), pa še to
ne med pašo, in ker je paša celo leto,
lahko zdravimo šele proti jeseni, kar
pa je lahko že prepozno, ker se varo-
ja hitro razvija. Sam sem v dvanajstih
letih imel zelo velike izgube zaradi
varoje, skupno mi je propadlo okoli
500 družin, predvsem prejšnja leta,
letos pa nisem imel praktično nobe-
nih izgub in lani le malo," pravi Brač-
ko, ki ima zdaj še 40 družin, največ jih
je imel 120.

Prepričan je, da bi morali spodbu-
jati ekološko čebelarstvo oziroma
zdravljenje le z ekološko dovoljenimi
zdravili, kajti "kemija", ki jo uporab-
ljajo "navadni" čebelarji, se akumuli-
ra v vosku, ta pa potem preide v med.
"Dejansko bi bilo treba spodbuditi ne
samo ekološko čebelarjenje, ampak na
splošno ekološko kmetijstvo. Vedno se
govori o ekologiji in koliko je treba to
pospešiti, a dejansko ni interesa. Vlada
bi morala dati spodbude za ekološko
kmetijstvo, zlasti na vodovarstvenih
območjih, za težjo pridelavo. Tega ni:
ekološki kmetje in ekološki čebelar-
ji so pravzaprav entuziasti, ki imajo
čisto izgubo. Čeprav je ekološka hrana
dražja, ne pokrije stroškov. Po moje bi
subvencije lahko dobili le ekološki pri-
delovalci. Evropa ima tu povsem zgre-
šeno politiko," meni Bračko.

Čebelarska zveza Slovenije spod-
buja uporabo domačega slovenskega
medu tudi s posebno obliko kozarca
(spodaj sta čebela in napis kranjska
sivka). Kakšna pa je kakovost sloven-
skega medu? "Med najvišjimi na svetu,"
brez pomisleka izstreli Bračko.

Zato še toliko bolj pretresejo pomo-
ri čebel. Se iz pomorov nič ne nauči-
mo? "Kmetijci delajo največjo napako
pri škropljenjih. Najuspešnejše škrop-
ljenje proti škodljivcem je ponoči, a to
delajo le redki. In ko gre kak ekološki
kmet ponoči škropit (tudi pri nas so
namreč določena škropiva dovolje-
na), sosedje rečejo: škropi zato, da ga
ne bi videli. To seveda ne drži - kontro-
le ekoloških kmetov so izjemno stro-
ge. Eni škropijo v vetru, najhuje pa je,
če škropijo zjutraj - čebele zjutraj nabi-
rajo roso, saj potrebujejo veliko vode.
In cel kup škropiv proti škodljivcem
je, ki niso toliko škodljiva za čebele.
Ekološka škropiva pa so zelo draga -
ta bi morala biti subvencionirana, ne
pa 'navadna'," opozarja čebelar Ivan
Bračko.

Po preteku kon-cesije za
izvajanje javn-e službe
svetovanja potrošn-ikom
je vlogo Zavoda PIP
prevzel Urad RS za varstvo
potrošn-ikov; potrošn-iki so
se zaradi n-astale situacije
zn-ašli v n-ekoliko slabšem
položaju

"Potrošnikom smo bili na voljo
vsak delavnik, osem ur na dan, od
tega kar štiri ure za hitro telefonsko
svetovanje, ki je bilo izmed vseh na-
činov izvajanja svetovanja najbolj pri-
ljubljeno," je pojasnil direktor zavoda
Matevž Kmetec, ki ga sedaj skrbi, da
bodo z novo ureditvijo potrošniki na
slabšem. Urad RS za varstvo potrošni-
kov je namreč v sredo že začel izvajati
svetovanje, ki pa je trenutno mogoče
le preko brezplačne telefonske številke
080 88 99 in zgolj dve uri na dan, vsak
delovni dan med 9. in 11. uro. "Zaradi
izteka koncesijske pogodbe se bistve-
no zmanjša tudi obseg dela," še pojas-
njuje Kmetec, "zato bomo morali temu
primerno prilagoditi tudi kadrovsko
sestavo. To pomeni dve delovni mesti
manj."

Med ključnimi problemi, s kateri-
mi se soočajo potrošniki, so sicer po
izkušnjah Zavoda PIP dolgotrajnost
reklamacijskih postopkov ponudni-
kov blaga in storitev, nekorektnost,
izmikanja pri reklamiranju in napač-
no razlaganje potrošnikovih pravic
ter neupravičeno zavračanje zahtev-
kov. Pogosto so za to krivi neustrezno
usposobljeni zaposleni pri podjetjih, ki
rešujejo reklamacije, nemalokrat tudi
neustrezno postopanje posameznih tr-
žnih inšpektorjev, čeprav ključnega po-
mena še zmeraj ostajata potrošnikova
(ne)informiranost in (ne)obveščenost
ter pomanjkanje znanja o pravilnem
postopanju za uveljavitev njegovih pra-
vic. Kmetec zato dodaja: "Prav zato je
zelo pomembno, da pravno svetova-
nje potrošnikom, zagotovljeno s stra-
ni državnih institucij, ne bi doživelo
oslabitve, temveč ravno nasprotno."
V Zavodu PIP so sicer v minulih štirih
letih preko telefona, elektronske in
osebne pošte ter osebno v pisarnah za-
gotovili več kot 38 tisoč brezplačnih
pravnih nasvetov.

ni. Gostišče Švabovo je po spremembi
lastništva zaprto, tako je tudi na Gorci.
Lastniki slednjega, družina Žerak, ki se
ukvarja s predelavo mesnih izdelkov,
so ga kupili v času debelih krav, a se s
turizmom nimajo namena ukvarjati.
Direktor podjetja Marko Žerak je po-
vedal, da so objekt pripravljeni dati v
najem, a pobud iz okolja doslej ni bilo.
"Najboljše obiskana je v Halozah Ptuj-
ska Gora, 600 let staro baziliko Mari-
je zavetnice obišče kakšnih 60 tisoč
ljudi na leto, največ, šest tisoč, okrog
15. avgusta, praznika Marijinega vne-
bovzetja. Obiskovalci so večinoma ro-
marji, šolarji, veliko je individualnih
gostov, ki Ptuj in okolico obiščejo za en
dan, ter ruski in italijanski kot prevla-
dujoči tuji gosti, nastanjeni v hotelih v
Rogaški Slatini," pove Tanja Leskovar
iz Turistično-informacijskega centra
Ptujska Gora.

Haloze imajo po mnenju Golca tri za-
nimive turistične produkte. V zadnjih
dvajsetih letih so se sočasno z razvo-
jem osnovne infrastrukture obliko-
vale vinske ceste, ki povezujejo vse
pomembnejše ponudnike žlahtne
kapljice in nase vežejo druge dejavno-
sti, med drugim Turistično vas Halon-
ga z desetimi etnološkimi zbirkami v
privatni ali društveni lasti v občinah
Videm in Gorišnica. Za ohranjanje kul-
turne dediščine vsaj enkrat na leto
ob vsaki organizirajo prireditev. Bist-
venega pomena za turistično prepo-
znavnost Haloz je projekt ustanovitve
Turistične cone (TC) Zagorje Haloze. S
pomočjo evropskega programa Inter-
reg je bila čezmejna regija ustanovlje-
na leta 2004. V njej je povezanih osem
občin na hrvaški in sedem (šest haloš-
kih in občina Gorišnica) na slovenski
strani, evidentiranih je 220 različnih
turističnih potencialov in trideset po-
nudnikov vinotočev, turističnih kme-
tij ter gostišč. Položaj je precej boljši
kot pred petnajstimi leti, takrat je bilo
v Halozah le nekaj kmetij, ki so razvija-
le turistično in gostinsko ponudbo na
osnovi lastne kmetijske proizvodnje.

Koliko turistov obišče ta del Slove-
nije, je težko oceniti. V desetih eviden-

Jernej Golc: "Zaprtje gradu Borl je po
naših ocenah v zadnjih desetih letih pov-
zročilo za štiri milijone evrov gospodar-
ske škode." (Slavko Podbrežnik)

tiranih objektih TC Haloze je kakšnih
150 prenočišč, večina radovednih go-
stov je individualnih in te kraje v glav-
nem obiščejo le za en dan. "Pred leti
smo preko naše agencije na leto spre-
jeli za osemdeset avtobusov gostov.
Šestdeset odstotkov je bilo slovenskih,
tujci so bili skoraj izključno Hrvati.
Danes je obisk približno za polovico
manjši," pove Golc. Večino turistov
predstavljajo ljubitelji in poznavalci
vina, kuharji, strokovna javnost. Spro-
stitve in miru ne iščejo, saj takšni pro-
dukti v Halozah niso razviti, kot tudi
ne blagovna znamka Paradiž, haloški
raj na Zemlji, ki bi lahko imel podlago
v kraju s tem imenom, čeprav izvor
imena še ni pojasnjen.

Lani so občine Žetale, Videm, Podleh-
nik, Cirkulane, Zavrč in Majšperk z
zloženko in s prireditvami skupno
nastopile v času martinovanja. Festi-
val je obiskalo štiri do pet tisoč ljudi.
Organizatorji so ugotavljali, da je raz-
pršena ponudba edini ključ do uspe-
ha, kot konkurenčno prednost pa so
izpostavili doživetje. Obiskovalci,
ki so jih sicer večinoma osebno po-
vabili vinogradniki, so martinova-
nje namreč označili kot spontano in
pristno prireditev. Osebni angažma
turističnih ponudnikov so ocenili
kot najpomembnejši razvojni dejav-
nik. Predsednik Društva vinogradni-
kov in sadjarjev Haloze Edi Hojnik je
opozoril, da je "vinogradništvo treba
'vsaditi' v družine, prireditve lahko le
utrjujejo tradicijo in Haloze odprejo
obiskovalcem". Ključni akterji v tem
segmentu so lokalna turistična društ-
va, ki so razcvet doživela s prostovolj-
nim delom svojih članov. Upravljajo
turistične objekte, organizirajo vode-

Najbolj "oblegana" haloška turistična točka je Ptujska Gora, vsako leto jo obišče
kakšnih 60 tisoč ljudi, šest tisoč romarjev ob prazniku Marijinega vnebovzetja.

ko Haloze načrtujejo razširiti na vse
leto oziroma tudi na druga opravila
v vinogradu. Zavedajo se, da promocij-
ski impulz ne predstavlja gospodarske
rešitve teh krajev. Tudi na drugih po-
dročjih želijo več podpore pristojnih
institucij, sistemski pristop in ne zgolj
administrativnih ukrepov, ki za ljudi
niso primerni.

POHORSKI BATALJON: Junaki v romanu
HALOZE: Lastniki spet z neslovenskimi priimki
BIOTERAPEVT MARJAN OGOREVC: Od kod težave s srcem
REKREACIJA: Joga in nordijska hoja

Čeprav v javnosti krožijo
raznovrstna mnenja ob
združevanju športnega
in kul-turnega zavoda, je
svoje stal-išče na javni
razpravi izrazil-a l-e peščica

Odločitev ravenske občine, da Šport-
ni zavod Ravne in Koroški zavod za
kulturo Ravne poveže v skupni javni
zavod, sproža precejšnje zanimanje
in različne odzive javnosti, a kljub
temu je bilo na četrtkovi javni razpra-
vi o povezovanju zavodov na raven-
ski občini bore malo razpravljavcev.
Na javno razpravo, s katero je obči-
na pred predvideno drugo obravna-
vo odloka na junijski seji občinskega
sveta želela pridobiti še stališča zainte-
resirane javnosti, se je namreč odzval
le ducat ljudi, po večini člani svetov
zavodov, društev in klubov.

Kot je znano, namerava občina
Ravne pod okriljem enovitega zavo-
da poleg športa in kulture združiti
še mladinsko in turistično dejavnost,
kar je, kot je ob javni razpravi pouda-
ril župan Tomaž Rožen, povezano
tudi z letošnjo izgradnjo mladinskega
hotela z 48 posteljami v bližini šport-
nega parka.

Večina udeležencev razprave je načr-
tovani enotni zavod podprla, še naj-
več pripomb je bilo iz vrst športnih
društev in klubov oziroma Športnega
zavoda. Tako je direktor Športnega za-
voda Ravne Miran Mlakar ugotavljal,
da se v Sloveniji večji športni zavodi,
med katere sodi tudi ravenski, ne
združujejo, saj je njihovo delovanje ob
upravljanju z več objekti specifično.
Če se že morajo združevati, je po Mla-
karjevi oceni nujno, da bo športni del
zavoda imel v svetu zavoda večjo težo,
kot je predvidena v predlogu odloka o
ustanovitvi zavoda. Predstavnika na-
miznoteniškega kluba Fužinar Boža
Šetino je zanimalo, ali je občina pripra-
vila dovolj celovite analize prednosti
in slabosti s konkretnimi številkami
in kako bodo ločevali profitne od ne-
profitnih dejavnosti ter kako naj bi se
posamezni deli zavoda sploh financira-
li. Poleg tega je ocenil, da bi bilo dobro,
če bi občina pred končno odločitvijo
članom svetov sedanjih zavodov načr-
tovano spremembo celoviteje predsta-
vila.

Nekaj kritičnih pripomb je navrgel
tudi predsednik sveta četrtne skup-
nosti Čečovje Marijan Kokol, ki ga je
med drugim zanimalo, ali imajo že
predvidene ustrezne kadre ali pa bo
kadrovanju botrovala politika kot v
primeru imenovanja direktorja komu-
nalnega podjetja.

Rožen je odgovarjal, da odgovorna
občinska politika, ki seveda ima vpliv
na imenovanja, takih vprašanj ne pre-
pušča naključju. Načeloma je v prvi
fazi predvideno imenovanje vršilca

Športni park Ravne - športni zavod bo ostal le del skupnega zavoda, ki bo združil še
kulturo, turizem in mladinsko dejavnost. (Petra Lesjak Tu-š-ek)

dodal župan. Po mnenju predsednika
ravenskega turističnega društva Dam-
jana Ziha stvari ne bi smeli preveč
zaplesti, ampak uporabiti zgolj zdra-
vo kmečko pamet. Zih je tudi ocenil,
da so lahko uspešni s pravimi ljudmi
na pravih mestih, na dobro izbiro ka-
drov pa so apelirali tudi drugi razprav-
ljavci.

Kar dva tisoč evrov zaslu-
žijo mehatroniki v Nemčiji,
slovenski tehniki pri nas
delajo za okoli 700 evrov

Z navdušenjem in pravo podjetno žili-
co so dijaki v Celju predstavljali svoje
raziskovanje na tretjem forumu me-
hatronike, ki so ga tokrat pripravili
v Šolskem centru Celje. Medtem ko
so njihovi vrstniki pred leti hiteli v
gimnazije, so se oni odločili, da svojo
izobraževalno pot nadaljujejo v pro-
gramih mehatronike in so kot takšni
danes za delodajalce zelo zanimivi.
Kot je pojasnil Matej Veber, učitelj
strokovnih predmetov mehatronike
v Šolskem centru Celje, bo večina teh
dijakov v Sloveniji brez težav dobila za-
poslitev.

Tudi dijaku četrtega letnika progra-
ma tehnik mehatronike v Celju Davi-
du Tovorniku ni žal, da se je odločil
za to šolanje. "Na forumu predstav-
ljamo Celjani štiri projektne naloge.
Najbolj zanimiva je naša robotska va-
rilna celica, kjer smo povezali robota
in varilno celico, kar pomeni, da naš
robot sam vari. V praksi se to najpogo-
steje uporablja za razna dela v industri-
ji, tudi sami smo se temu skušali čim
bolj približati," je navdušeno razlagal
dijak. Če se ne bi odločil za nadaljnje
šolanje, bi pri nas verjetno brez večjih
težav dobil delo in bi zaslužil okoli 700
evrov mesečno. Njegove nemške kole-
ge bodo delodajalci za isto izobrazbo
plačevali okoli dva tisoč evrov meseč-
no. Še večja je razlika po dokončanem
tericarnem izobraževanju. "Ko smo
bili na obisku v Nemčiji, smo izvedeli,

POHORSKI BATALJON: Junaki v romanu
HALOZE: Lastniki spet z neslovenskimi priimki
BIOTERAPEVT MARJAN OGOREVC: Od kod težave s srcem
REKREACIJA: Joga in nordijska hoja

Vzgojno-preventivna
akcija Zapelji se varno
za večjo varnost voznikov
enoslednih vozil
v prometu je pritegnila
vse generacije

Četudi je bila včerajšnja vzgojno-pre-
ventivna akcija z naslovom Zapelji se
varno na Trgu svobode v Mariboru
namenjena predvsem voznikom eno-
slednih vozil, so večji del dopoldneva
prireditveni prostor zasedli otroci. Ti
so se v spremstvu svojih vzgojiteljev
in prostovoljcev mariborskega Sveta
za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu med drugim poučili o pravilni
uporabi avtosedežev in motorističnih
čelad, vožnji z motorjem na cesti s po-
močjo simulatorja ter z delom najraz-
ličnejših organizacij, podjetij in služb,
ki lahko prispevajo k izboljšanju varno-
sti. Razstavljena motorna kolesa - po-
licistov, reševalcev, vojske in Veteran
kluba Maribor, ki je postavil na ogled
tudi starodobne motorje in vozila - so
pritegnila pozornost tudi malega Tjaša
Belšaka, ki si jih je ogledoval s prijate-
lji iz Vrtca Borisa Pečeta. "Motor ima
moj oče, z njim se včasih, z varnostno
opremo, tudi zapeljem. Takrat vozi po-

Uredništvo mariborske kronike,
Svetozarevska 14, Maribor
telefon: 02/23 53 240
e-mail: mb@vecer.com

časi, ko je sam, pa hitreje," je dodal. Na
nevarnosti, ki na cesti prežijo na mo-
toriste, so jih opozarjali gasilci in reše-
valci.

Mariborski poklicni gasilec Jernej
Kelbič pravi, da je vse več prometnih ne-
sreč, v katerih so udeleženi motoristi.

"Zaradi hitrosti, ki jih dosegajo, so
posledice hujše kot pri avtomobilih.
Nesreče so najpogostejše zunaj naselij
in na avtocestah, kjer so hitrosti bist-
veno višje. Vzrok? Po naših nestrokov-
nih ocenah skoraj vselej neprilagojena
hitrost," je razložil Kelbič, medtem ko
je motorist reševalec Boštjan Polen-
čič dodal, da so za nesreče velikokrat
krivi motoristi: "Ko sedemo na motor,
je treba imeti trezno glavo in že pred
sezono opraviti nekaj testov oziroma
treningov varne vožnje." Na voznike
avtomobilov pa je pokazal 37-letni
Matjaž Fras iz Maribora, ki je moto-
rist že od 22. leta. Meni, da se največ
nesreč zgodi, ker motoristov drugi vo-
zniki ne jemljejo povsem enakovred-
no. Tiskovni predstavnik Policijske
uprave Maribor in v prostem času mo-
torist Bartolo Lam-pret pa opozarja:
"Vožnja z motorjem je zahtevnejša in
nevarnejša kot z avtomobilom. Tega se
mora zavedati tudi voznik. Imeti mora
ustrezno zaščitno opremo, ne sme pre-
tiravati, njegova koncentracija mora
biti vselej 120-odstotna!"

"Moti le dejstvo, da današnja slovenska javnost, njena izvršilna in zakono-
dajna oblast ne premorejo niti toliko kritične morale, da bi se vsaj javno
vprašali, od kod sodobnim kapitalistom toliko bogastva in s kakšnim
delom so si ga prislužili," je pod avreolo poštenjaka pred osmimi leti v
Večerovih pismih bralcev razpredal Vinko Merc, takrat kot bivši direktor
Merinke, zdaj vodja oddelka za okolje in prostor mariborske upravne enote.
Najbrž ni poznal stare modrosti, ki pravi: "Ne kažite na napake drugih z
enim prstom, kaj šele z umazanim, ker bodo na vas kazali s tremi." Zdaj
nad njim namreč visijo obsodbe goljufa, saj je bil pred tremi dnevi aretiran
zaradi domnevne korupcije in zlorabe uradnega položaja in pridržan.

O nesorazmerju med Merčevim premoženjem in prihodki se je že dlje časa
spraševalo veliko Mariborčanov. Govorilo se je o nečednih poslih pod
mizo, nastavljenih modrih kuvertah. Zaradi njegovih kapitalskih apetitov
naj bi v državni instituciji upadali profesionalnost in etika. V zaupnosti so
padale besede o njegovem menda nevzdržnem, sultanskem obnašanju do
podrejenih. V zameno za kaj se na njegovi roki zlato sveti ura, menda
vredna okrog 20 tisoč evrov? Od kod denar za dragoceni avtodom,
mercedes B, enega najboljših Hondinih skuterjev, hišo na Cresu, renovacijo
ogromne hiše v elitnem predelu Maribora pod Piramido? Državni uslužbe-
nec samo z uradniško plačo ne more živeti na veliki nogi. Jasno je, da so
umazani prsti pri "rolanju" nadstandarda neizogibni. Zato rezultat
raziskave nevladnih organizacij Transparency International, ki kaže, da 80
odstotkov Slovencev kot zelo podkupljive ocenjuje politične stranke, za še
bolj, najbolj podkupljive pa ima javno upravo in parlament, ni le predso-
dek, ampak potrjuje tudi ta mariborski primer.

Resnica je, da je Merc ždel med vplivnimi vipovci, njegova družina je bila
dobro zapisana v vrhu Janševe SDS. Nekdanji direktor tekstilne tovarne in
namestnik generalne direktorice Pošte je stolček v državni upravi zajahal
prav v obdobju vladavine Janeza Janše. S pozicije vodje enega najbolj
občutljivih področij (okolja in prostora) je lahko odlično obvladoval
pomembno, še nedavno zelo donosno panogo - gradbeništvo. Da je enkrat
cincal, drugič nenavadno hitel v upravnih postopkih in se okoriščal, so s
preiskovalnimi metodami v letih 2008 in 2009 ugotovili tudi kriminalisti
in ga končno zgrabili za vrat. Za ovratnik mu je že lani začela dihati
davkarija. Le njegov nadrejeni je kot noj tiščal glavo v pesek. Z izjavami, da
na osnovi govoric ni mogel ukrepati, zveni, kot da ima najmanj sladkorno
in amnezijo skupaj. Za kar bi na neki način moral tudi odgovarjati.

Pot je vodila od Naskovega dvorca
preko železniške postaje in Glavnega
trga do Mestnega parka, vmesne po-
stanke pa so izkoristili za druženje, za-
bavo in tudi ples. Poleg povezovanja
prebivalcev preko ljubezni do koles
so s parado želeli opozoriti tudi na
mnoge težave kolesarjev v prometu. "Z
ureditvijo kolesarskih stez v Mariboru
sem srednje zadovoljen, saj se nekatere
stvari že izboljšujejo, nekatere pa so še
vedno pod nivojem. Me pa veseli, da je
prisotna želja, da se težave odpravijo,"
doda Rotar.

Pred Kolesarsko parado je obratovala mobilna kolesarska delavnica. (Sašo Biz-jak)

Dijaki 2. letnika Gledališke šole Prve gimnazije Maribor so si zadali nalogo
obvladati verz velikana angleške dramatike Williama Shakespeara. Tako je pod
mentorskim vodstvom Andreje Kovač nastala poetična, očarljivo romantična
komedija Sen kresne noči, v kateri se prepletajo ljubezenske pripetije pobeglih
zaljubljencev in nagajivih vilincev. Premiera bo v ponedeljek, 9. maja, ob 19. uri
na Prvem odru, prva ponovitev pa bo v torek, 10. maja, prav tako ob 19. uri in
na Prvem odru. (jaz)

Krajevna organizacija Rdečega križa Orehova - Hotinja vas organizira merje-
nje pritiska, holesterola in sladkorja v krvi, ki bo v nedeljo, 8. maja, od 7. do 10.
ure, v prostorih AMD Orehova vas. Cena merjenja je 4 evre. Pridite tešči. (mbk)

Nedavno pridržanim in izpuščenim sedanjim in bivšim funkci-
onarjem mariborske občine ter vodilnim njenih in z njo pove-
zanih podjetij seveda lahko verjamemo, da je njihova vest po-
polnoma čista. A celo brezmadežna dušica je lahko povsem
kosmata ...

kam, delavkam, ni zagotovilo enakega
obravnavanja," piše v razlagi sodbe.
Iz dopisa Inšpektorata za delo ju-nija
2009, naslovljenega ptu-jskim Neodvi-
snim sindikatom Slovenije, izhaja, da
je od 27 delavcev, katerim je delovno
razmerje prenehalo v tistem letu-, bol-
niške dopu-ste imelo 18 delavcev. Prav
odsotnost z dela, bolniški dopu-sti za-
radi osebnih zdravstvenih težav ali
zaradi nege dru-žinskih članov, kronič-
no bolnih otrok, pa tu-di zaradi u-goto-
vitve, "da delavka rada klepeta in jo je
potrebno večkrat opozarjati", je v Box-
marku- botrovala odpu-ščanju- delav-
cev. Delavke, ki so bile odpu-ščene, je
pred tem na pogovor klical zdajšnji di-
rektor Mar-jan Trobiš, takrat predstav-
nik in svetovalec lastnika Unicu-t AG,
kije u-gotavljal, da se je produ-ktivnost
v dru-žbi Boxmark Kidričevo zmanjša-
la za četrtino.

"Ker je bila za lastnika negotova
rentabilnost podjetja, sem analiziral
vzroke za nastalo situ-acijo," je pred
dvema letoma svoje razgovore z de-
lavkami razlagal Trobiš in dodal, da je
delavke najprej seznanil z nastalimi
razmerami, tu-di z možnostjo odpu-šča-
nja večjega števila zaposlenih. Kot po-
jasnjuje Trobiš, je takrat z delavkami

Štiri delavke Boxmarka so v dneh praznovanja praznika dela dobile tožbo zoper podjetje. (Igor Napast)

razpravljal tudi o razlogih, zakaj se je
produ-ktivnost tako zelo zmanjšala in
kaj narediti, da bi se izboljšala, saj bi to
pomenilo, da odpu-ščanj ne bo.

Delavke, ki so zdaj sodbo na sodiš-
ču- dobile, se tistih razgovorov sicer
spominjajo, a same nimajo obču-tka,
da bi bil predpostavljeni želel z njimi
razpravljati o tem, kako povečati pro-
du-ktivnost. Dejstvo je, da so omenjene
delavke več časa imele bolniške dopu--
ste, a ti so bili posledica zdravstvenih
težav njih samih ali njihovih dru-žin-
skih članov. Razgovore so razu-mele
kot poniževanje, saj so se same tru-dile,
kolikor se je dalo, a se zdravstvenim te-
žavam in posledično odsotnosti z dela

Ptujski jazz oddelek je že v
prvem šolskem letu delo-
vanja pritegnil lepo število
slušateljev, njegov razvoj
pa bi lahko podprle sub-
vencije lokalne skupnosti
ali države

da ne zadnji. Sicer je glasbenike mogo-
če slišati in celo z njimi zaigrati vsak
četrtek v kletnih prostorih Mu-ziKafeja
na rednih jam sessionih. Ti so po bese-
dah Roberta Ožingerja, ki vodi ptujski
jazz oddelek, odprti za vse, ki igrajo
jazz standarde: "Sicer pa smo ta sreča-
nja pričeli zato, da imajo naši u-čenci
možnost svoje znanje preizku-siti še
v živo. Torej je to del u-čnega procesa.
Jazz je namreč glasba, za katero ne za-
dostuje, da jo vadiš sam doma, ampak
se moraš prekaliti z igranjem v glasbe-
nih sestavih."

Že v prvem šolskem letu- delovanja
šteje ptujski jazz oddelek kar 23 u-čen-
cev s pisano starostno stru-ktu-ro, od
petnajstih let naprej in tu-di predstav-
nike starejše generacije. Namenjen je
vsem, ki premorejo vsaj znanje nižje
glasbene šole in doslej na Ptu-ju- niso
imeli možnosti nadgrajevati svojega
znanja igranja jazza. Najbližje visoke
šole za jazz so namreč v sosednji Avstri-
ji, konzervatorij je v Celovcu- in visoka
šola za glasbo v Gradcu-. Vsi ptujski u-či-
telji jazza so prav slu-šatelji teh dveh
u-stanov, ki imata v svetu- jazz glasbe
spodoben u-gled. Slovenija namreč
tovrstnega visokošolskega štu-dija ne
premore (v Lju-bljani deluje le srednja
glasbena šola za jazz). A bi po mnenju-
Roberta Ožingerja lahko bilo bolje, če
bi namreč prešteli vse študente jazza,
ki štu-dirajo v tujini, bi jih bilo dovolj,
da bi z njo napolnili tu-di slovensko aka-
demijo jazza.

"Ptujski u-čitelji jazza smo si kot
prvenstveno nalogo zadali organiza-
cijo kvalitetnih jazz koncertov in de-
lavnic. Doslej smo v sodelovanju- s
Centrom interesnih dejavnosti Ptu-j
izpeljali delavnici dveh vrhu-nskih
jazz kitaristov Agostina Di Giorgia
in Wolf-ganga Mu-thspiela. Kar se pa
tiče našega pedagoškega dela, je naš
končni in najbolj zaželeni cilj, da so
naši slu-šatelji sprejeti na katero izmed
u-glednih jazz akademij v tujini. Seve-
da je naše delovanje u-smerjeno tu-di
k temu-, da na Ptu-ju- gojimo jazz ku-ltu--
ro tu-di lju-biteljsko. Žal je jazz oddelek
nadstandarden, to pomeni, da si mora-
jo šolnino slu-šatelji plačati sami. Zelo
dobro bi bilo, da bi tu-di za ta oddelek
dobili su-bvencije in da bi brezplačno
šolanje lahko omogočili predvsem
mlajšim glasbenikom. Mnogim na-
mreč dru-žinski proraču-n plačila šol-
nine ne dopu-šča."

Kavarna Mu-ziKafe je po besedah
našega sogovornika v tem času- posta-
la prostor srečevanja in kreativnega
dru-ženja, kar sproža ideje in omogoča
sku-pne projekte u-metnikov najrazlič-
nejših u-metniških žanrov.

V Dru-štvu- vinogradnikov Sveta Trojica, vodi ga Peter Leopold-, so tik pred pr-
vomajskimi prazniki imeli svoje že tradicionalno dru-štveno ocenjevanje vin.
Letos so ocenili rekordno število vzorcev, saj so vinogradniki iz te občine prine-
sli kar 37 vzorcev vin lanskega letnika.

Ocenjevanje vin je zadnja leta pomembno tu-di zato, ker tako v občini Sveta
Trojica izberejo vina, ki pridejo v ožji izbor za naziv občinskega protokolarne-
ga vina.

Vinske vzorce je tokrat ocenila strokovna komisija, v kateri so bili And-rej
Rebernišek, ta je komisijo je vodil, mag. Anton Vod-ovnik, Cvetka Bu-nd-erla,
Terezija Meško in Miran Reberc.

Ocenjevali so po mednarodni lestvici, do 20 točk. Po oceni predsednika ko-
misije Reberniška so vina zelo aromatična in pitna. Dobila so povprečno oceno
17,90, kar za redno trgatev in glede na neu-godne vremenske razmere ob lanski
trgatvi velja za zelo visoko povprečje.

Najvišje ocene - 18,30 za vzorec sau-vignona, 18,23 za renski rizling, 18,20 za
sivi pinot in 18,17 za beli pinot -, sta prejela vinogradnika Ed-vard- in Jožica Fe-
konja. Najbolje ocenjeni ru-meni mu-škat, z oceno 18,23, je pridelal Hend-rik Fe-
konja. Milan Šalamu-n je prejel oceno 18,10 za zeleni silvanec, Franc Golob pa
je pridelal najboljši chardonnay, z oceno 18,20. Najvišjo oceno vzorca za zvrst
(18,10) sta prejela pridelovalca Miran Štef-an Tu-šek in Franc Bombek.

Vina z najvišjimi ocenami bodo u-vrščena v ožji izbor za protokolarno občin-
sko vino, ki ga bo izbrala komisija Dru-štva vinogradnikov Sv. Trojica. Na bližnji
prireditvi Dan odprte kleti, ki jo vinogradniško dru-štvo pripravi v času- trojiš-
kega občinskega praznika, bodo vinogradnikom slovesno podelili 17 zlatih in
17 srebrnih medalj za ocenjena vina lanskega letnika. (dlž)

Otroci in delavci Vrtca Ptu-j vabijo na prireditve ob 27. praznovanju- svojega
vrtca, ki na Ptu-ju- deluje že 66 let. V ponedeljek, 9. maja, ob 11. u-ri bo v refekto-
riju- minoritskega samostana na Ptu-ju- otvoritev razstave otroške u-stvarjalnosti
Gozd, to si bo mogoče ogledati vse do konca prihodnjega tedna, vsak dan med
9. in 18. u-ro. Osrednja praznična prireditev ptujskega vrtca pa bo v petek, 13.
maja, ob 17. u-ri v športni dvorani Osnovne šole Lju-dski vrt, najmlajši se bodo
na njej predstavili z Gozdno pravljico. (ps)

Akademija MGP priredi tu-di to nedeljo sku-paj z Lju-dsko u-niverzo Ptu-j predava-
nje Petje Janžekoviča s temo Božanska komedija - Vice, predavanje bo ob 15.
u-ri v Mestnem gledališču- Ptu-j. (slp)

Tu-di v Ormožu- se pripravljajo na letošnjo vseslovensko akcijo za mlade pod na-
slovom Z vetrom v laseh - s športom proti drogi. Organizator je Mladinski cen-
ter Ormož v sodelovanju- s Slovensko športno u-nijo in z občino Ormož.Tokratna
prireditev bo v torek, 10. maja, popoldan na igrišču- v Mestni grabi. Če bo vreme
slabo, jo bodo izvedli v telovadnici Osnovne šole Stanka Vraza.

Prireditev se bo pričela ob 14. u-ri, na njej pa se bodo ekipe lahko pomerile v
odbojki na mivki, malem nogometu-, paralelnem slalomu- na rolerjih, v plesu- na
vetru- ter tu-di v likovnem u-stvarjanju- in s pripravo glasbene točke. Prireditev
bo kot vedno spremljal pester glasbeno-razvedrilni program. (dlž)

Potem ko so dekleta Marjana Fabjana Celje popeljale v bronasto dobo, saj so
na evropskem prvenstvu osvojile tri bronaste medalje, so tudi celjske
košarkarice dokazale, da znajo "premikati gore". V prvi zaključni tekmi so
na tujem premagale zanje nepremagljivo Kranjsko Goro. Ne vem, ali so
igralke Athleta Celje tudi sinoči zadele v center, ko so drugo tekmo igrale v
dvorani celjske gimnazije Center. Tudi ne, ali je bila dvorana polna, vem pa,
da je bil na tribuni vsaj en navijač več. Tja je moral sesti njihov trener
Damir Grgič, ki se je zameril sodnikom na kranjskogorskem obračunu.

Celjani, zlasti mladi, so zadnje dni "premikali gore" tudi na druge načine.
Debater "centralne" gimnazije Sašo Vozlič je z mentorjem Miho Gartner-
jem obiskal kamniti Kitajski zid, slovenska ekipa je tudi sodelovala v
debatnem tekmovanju. Pevci celjskega zbora Antona Schwaba pa so na
tekmovanju v Švici osvojili drugo mesto, a bili prvi med evropskimi zbori.
Zbor sicer deluje pod okriljem Hiše kulture, domicil pa ima - na Gimnaziji
Celje - Center. In ko že govorimo o stvareh, pri katerih so bili Celjani zadnje
dni prvi ali med prvimi: danes se bo potujoča informacijska točka Varni na
internetu prvič predstavila prav v Celju.

"Okoli Cinkarne vse veni, Cinkarna sama pa cveti!" pa mi je sarkastično
potožil eden od "ekoloških" Celjanov ob zadnjih res cvetočih podatkih o
poslovanju te celjske družbe Tomaža Benčine. V Celju je bilo namreč tudi
zadnje dni nekaj razprav o onesnaženosti zemlje in s tem tudi rastlin, ki
rastejo na njej. In ko večina opozarja (vsaj) na posledice stare industrije, pri
tem pa mislijo predvsem na staro Cinkarno, drugi še vedno uperjajo prst
tudi v "mlado". Pa menijo, da bi del dobička lahko namenili tudi za kaj
drugega, ne da ga bodo razdelili le lastnikom.

V času, ko mnogi Slovenci pravijo, da imamo že dovolj svojih tajkunov in
ne bomo podpirali še hrvaških - pri tem seveda mislijo na prodajo pivovar-
skega deleža najboljšega soseda -, ima Etolov direktor Zdenko Zanoški
dobro mnenje o poslovanju z drugo hrvaško "grupo", Atlantic Group, kije
kupila našo Drogo Kolinsko. Kako smo si različni.

Pa da ne pozabim, da sta bila tudi v Celju praznik upora proti okupatorju in
i. maj. Z vsem, kar sodi zraven, le golaža je bilo manj kot govorov. Nad
vsem, kar se je dogajalo in govorilo, pa se je marsikje zjokalo še vreme.

Pa še to: v osrednji celjski knjižnici beležijo zadnji čas precejšen vpis novih
članov. Za izposojo knjig se zanima največ takih, ki so sicer že dobili knjige.
Oziroma knjižice. Delovne!

"Čakamo še, ali bo kaj
primaknila država, sicer
bo celot-no dva milijona
evrov vredno naložbo
pokrila občina iz prora-
čuna," pravi župan
Podčet-rt-ka Pet-er Misja

je celo brez uporabnega dovoljenja, za
njegovo pridobitev pa bi morali stori-
ti zelo veliko -, bo najsodobnejša opre-
ma, ki je ta čas na razpolago, imel bo
tudi različne prostore za dobro počut-
je, igro in pridobivanje različnih spret-
nosti, tudi knjižnico. Ali za sprostitev
- temu bo namenjena posebna "relak-
sacijska soba". Vrtec bo opremljen tudi
s posebnimi napravami, ki bodo one-
mogočale, da bi otroci objekt zapustili
brez nadzora.

Z novim prizidkom so v Podčetrtku
ubili več muh na en mah. Večino od
3000 kvadratnih metrov prostorov bo
zasedal vrtec, del šola, saj bodo končno
dobili zbornico in še nekatere druge
prepotrebne prostore, v najvišji etaži
bodo prostori za društva, v pritličju bo
še garažna hiša. Ne le za vrtec in šolo,
tudi za obiskovalce Podčetrtka.

V pritličju bo nova kurilnica, s ka-
tero bodo ogrevali tudi šolo in telo-
vadnico. "Prijavili se bomo tudi na
razpis, saj bi radi to kurilnico uredi-
li na biomaso. Če nam bo to uspelo,
bomo ogrevali še sosednje objekte,"
pravi župan.

Naložbo bodo nadaljevali pole-
ti, ko bodo uredili novo sodobno ku-
hinjo, ki bo namenjena tako šoli kot
vrtcu. Obnovili bodo tudi sanitarije in
obnovili parket v telovadnici. Naložba
v novi vrtec bo vredna dva milijona
evrov. Na podčetrški občini še vedno
upajo, da bo kaj primaknila tudi drža-
va. Če ne, bodo stroške pokrili iz last-
nega proračuna.

Bo pa župan Peter Misja že na
otvoritvi "pocukal za rokav" minis-
tra Lukšiča, da bi država primaknila
kaj denarja za obnovo pročelja stare
osnovne šole, najbližje sosede nove-
ga vrtca.

Enota Banke Celje v Prešernovi ulici bo za komitente odprta le že do sredine meseca.

Ni še dolgo tega, ko se je Banka Celje morala "zagovarjati", zakaj je v nekaterih
krajih (med njimi je bilo tudi obrobje mesta) zaprla svoje enote. Zdaj pa mora
pojasnjevati tudi, zakaj bo sredi maja ukinila enoto v Prešernovi ulici v centru
Celja. "Napredek na področju bančništva in informatike je spremenil načine
opravljanja finančnih storitev, elektronske bančne poti so nadomestile klasič-
ne oblike poslovanja. V banki redno izvajamo podrobnejše analize poslovanja
v poslovalnicah, agencijah, preko bankomatov in drugih tržnih poti, ki so izho-
dišča za preoblikovanje poslovne mreže. Sledimo sodobnim trendom in norma-
tivom, ki zagotavljajo optimizacijo in izboljšanje obstoječih načinov poslovanja.
Iz teh razlogov smo se odločili, da se 16. maja seli poslovanje iz Poslovalnice Pre-
šernova v Celjsko mestno hranilnico. Bankomat pred enoto bo ostal na istem
mestu. Celjska mestna hranilnica po prenovi lahko zagotavlja povečan obseg
poslovanja in tudi osebno svetovanje. Za meščane Celja to ne predstavlja večjih
sprememb, saj bodo lahko še naprej nemoteno opravljali vse bančne storitve.
Banka bo v središču mesta še vedno imela dve poslovalnici in agenciji, prisotna
pa je tudi v treh velikih trgovskih centrih," so pojasnili v banki.

Kot dodajajo, so za komitente vse formalnosti uredili, tako da jim zaradi selit-
ve ni treba obiskati nove enote. Obenem so ostalim trem enotam v centru Celja
spremenili odpiralni čas - te bodo sedaj brez opoldanske prekinitve odprte od
8.30 do 16. ure, mestna hranilnica pa še uro dlje.

Izpraznjenih prostorov v Prešernovi ne bodo dali na trg, v njih bodo uredili
nove pisarne za zaposlene v banki. (rp)

o družbenih, kulturnih, političnih in
gospodarskih značilnostih in razli-
kah posameznih držav," je povedal
ravnatelj Gimnazije Celje - Center
Igor Majerle.

Dijaki so lahko sodelovali še na dvod-
nevnem študentskem debatnem
tekmovanju, kjer so debatirali z naj-
boljšimi kitajskimi študenti. Celjan
Sašo Vozlič je skupaj z dijakoma iz
Litve in Tajske prišel do finala in tako

Parkiranje je v večini slovenskih mest
večni problem, vendar voznikom v
zadnjem času ustrezajo predvsem
večji nakupovalni centri, bodisi na
obrobju mesta bodisi zunaj strogega
centra, ki imajo svoja parkirišča, kjer
je mogoče parkirati tudi brezplačno.
A ker se želimo Slovenci pripeljati tik
do vrat, prenekateri s tem povzročajo
zmedo v prometu, tudi za ceno prekr-
ška. S podobnimi težavami se je pred
časom srečal osemnajstletni dijak iz
Frama, kije obiskal Supermarket Spar
Maribor Magdalena v Žolgarjevi ulici.
Kot se spomni, je sredi dneva parkiral
na parkirišču in se zadržal za približ-
no dve uri, ko pa se je želel odpraviti
domov, ga je na parkirišču čakalo ne-
prijetno presenečenje. Neki voznik ga
je namreč zaparkiral - četudi je sam
pravilno parkiral, tako pravi -, tako
da svojega vozila ni mogel premakni-
ti niti za meter.

"Približno petnajst minut sem
čakal, če bi se voznik morda vrnil, a
se ni. Odšel sem do varnostnikov, ki
mi niso bili v pomoč. Obvestil sem
jih, kaj je naredil ta voznik, in jih pro-
sil, da mi pomagajo, vendar so mi na
kratko odgovorili - češ, kaj pa naj mi
storimo," se spominja sogovornik. Na
srečo je imel s seboj štiri prijatelje, ki
so napačno parkirani avto preprosto
dvignili ter ga za nekaj metrov presta-
vili in mu sprostili pot. "Še sreča, da je
bil avtomobil manjši," je sklenil pripo-
ved. Kako naj torej v takšnih primerih
ravnajo vozniki? Jim res lahko prisko-
čijo na pomoč samo prijatelji, če jih se-
veda imajo s seboj, ali pa so jim dolžni
pomagati tudi varnostniki, morda celo
policija ali mestni redarji? In kako naj
se odzovejo, če so, denimo, udeleženi
v prometni nesreči?

V Europarku so tudi ob prometni ne-
sreči v tamkajšnji garažni hiši na stra-
ni obiskovalcev, poudarja Snežana
Delakorda, predstavnica za odnose
z javnostmi, a hkrati opozarja, da je
treba na parkirišču nakupovalnega
središča upoštevati veljavne cestno-
prometne predpise.

"Parkirišče je zavarovano, vendar-
le pa se krivda udeležencev v promet-
nih nesrečah, ki se zgodijo na območju
Europarka, presoja v skladu s cestno-
prometnimi predpisi. Udeležencem
v prometni nesreči vseeno predlaga-
mo, da o njej obvestijo policijo, lahko
pa tudi upravo, če želijo, še varnostno
in hišno-tehniško službo nakupoval-
nega središča, ali podajo prijavo pri
informacijski pisarni. Ker je parkiriš-
če tudi pod delnim videonadzorom,
oškodovancem svetujemo, da o nesre-
či čim prej obvestijo pristojne v naku-
povalnem središču, saj s tem dosežejo,
da se videoposnetki shranijo, če je bila
nesreča posneta, in so uporabni kot do-
kazilo v odškodninskem postopku,"
je pojasnila Delakordova. Če pa je vo-
znik oziroma njegovo vozilo oviran
zaradi napačno parkiranega vozila, se
je treba zglasiti pri varnostniku ali v
informacijski pisarni, od koder po cen-
tralnem ozvočenju obvestijo voznika,
naj umakne vozilo.

Pritožb v zvezi s prometnimi nezgoda-
mi na Tuševih parkiriščih in načinom
njihovega reševanja v zadnjih letih
niso prejeli, pojasnjuje Anja Marjetic,
vodja odnosov z javnostmi v družbi
Tuš Holding, saj reševanje tovrstnih
pripetljajev poteka gladko in zakoni-
to. "Parkirišča v lasti družbe Engrotuš,
ki se nahajajo pred trgovskimi centri,
sodijo po zakonu o javnih cestah med
nekategorizirane ceste, ki se uporablja-
jo za javni promet. Na takšnih površi-
nah mora biti promet urejen v skladu
s predpisi o javnih cestah in varnosti
cestnega prometa, kar pomeni, da so
tudi policisti pristojni za neposredno
nadziranje in urejanje prometa kot
tudi za obravnavanje nezgod, oprav-
ljanje preskusov alkoholiziranosti in
izdajo plačilnih nalogov za prekrškov-
ne globe oziroma odločb zaradi storje-
nih prekrškov," je razložila Marjetičeva
in nadaljevala, da se vse prometne ne-
sreče, ki se zgodijo na Tuševih parkiriš-
čih, obravnavajo v skladu s predpisi o
varnosti cestnega prometa, torej enako
kot vse druge v cestnem prometu.

Tudi Mercatorjeva parkirišča so javne
površine in na njih veljajo zgolj cest-
noprometna pravila, kar pomeni, da
dogodke obravnava policija. Iz njiho-
vega sektorja za odnose z javnostmi
so še sporočili, da so sicer možne izje-
me, če denimo parkirišče ni primerno

Tudi na parkiriščih nakupovalnih središč lahko policija obravnava prometne nesreče in ukrepa zoper storilce prekrškov skladno
z določili zakona o varnosti cestnega prometa. (Marko Vanovšek)

očiščeno oziroma posuto ter je vzrok
za nesrečo drsnost vozišča. Zunanjih
površin ne snemajo, a so zavarovani
vsi škodni dogodki tretjih oseb in stva-
ri ob predpostavki, da krivda izhaja iz
njihove dejavnosti ali hišne posesti
(drsnost cestišča, padec ledenih gmot
s strehe, škoda z nakupovalnimi vozič-
ki ...). Ob kriminalnih dejanjih (vlom,
vandalizem in podobno) na vozilu
mora oškodovanec poklicati policijo,
prometna nesreča pa se obravnava v
skladu s cestnoprometnimi predpisi.

A ker je treba imeti za hitrejše in lažje
reševanje različnih škodnih primerov,
v katerih lahko oškodovanci zahteva-
jo ali uveljavljajo tudi odškodninske
zahtevke, določene uradne zapiske
in zaznamke, je treba poklicati urad-
no osebo. Bartolo Lampret, tiskovni
predstavnik Policijske uprave Maribor,
pravi, da mora policist na kraju pro-
metne nesreče opraviti vse potrebno
za zavarovanje kraja in opraviti ogled.
Ugotoviti mora dejstva in zbrati doka-
ze, ki so potrebni za odločitev o prekr-
šku, pri prometni nesreči z neznatno
nevarnostjo pa policistu ni treba ugo-
tavljati dejstev in zbirati dokazov. O
tem obvesti udeležence prometne ne-
sreče.

"Parkirišča pri nakupovalnih sre-
diščih so nekategorizirana prometna
površina, ki je dana v uporabo za javni
cestni promet, zato policija na njih
obravnava prometne nesreče in ukre-
pa zoper storilce prekrškov skladno
z določili zakona o varnosti cestnega

kapacitet ne bomo zapolnili, če gostom
ne bomo nudili nekaj več, kot je nasta-
nitev v lepih apartmajih," je prepričan
direktor podjetja Bona nepremičnine
Niko Pau-ko. Prav z namenom širitve
dodatne ponudbe, kot so izleti v okoli-
ci, se poskušajo povezovati z ostalimi
turističnimi ponudniki na Pohorju, zla-
sti s Športnim centrom Pohorje. "Prvi
trije meseci obratovanja apartmajskih
hiš v zimski sezoni so bili solidni, saj
smo poleg Slovencev privabili še goste
iz Srbije, Hrvaške, Madžarske in celo
Švedske in Ukrajine. Upamo, da bomo
tako nadaljevali tudi v poletni sezo-
ni." (ek)

Na Ptuju poteka
dvodnevno srečanje
slovenskih geodetov, ti
so ob sinočnji okrogli mizi
razpravljali o izboljšanju
kakovosti zemljiško-
katastrskega prikaza

"Kakovost geodetskih podatkov mora
biti temeljna težnja geodetske stroke,
saj je bila vseskozi naloga geodezi-
je predvsem zagotavljanje kakovost-
nih podatkov o položaju v prostoru.
Tako je tudi danes, ne glede na to, ali
gre za položaj v prostorskih ali v ne-
premičninskih evidencah ali v kate-
remkoli izdelku geodetske stroke. Od
kakovosti položajnih podatkov je v
veliki meri odvisna tudi kakovost ge-
odetskih evidenc, je pa tudi osnova,
na katero se v nadaljevanju vežejo
podatki uporabnikov geodetskih evi-
denc," pravi mag. Jurij Režek, predsed-
nik Zveze geodetov Slovenije, ki se je
tokrat tudi veselil izredno množične
udeležbe na 40. geodetskem srečanju.
Dvodnevno srečanje poteka letos na
Ptuju, slovenski geodeti pa so svojo
osrednjo pozornost in razmišljanja to-
krat namenili kakovosti geodetskih
prostorskih podatkov. Kakšnih 270

Novembra lani je skupina
Ptujčanov in njihovih
prijateljev z vseh
koncev Slovenije
ustanovila Društvo za
šport invalidov; zdaj je
Most organizacija,
ki že povezuje športnike
invalide z neinvalidi

udeležencev strokovnega srečanja je
poglobljeno razpravljalo v več delov-
nih skupinah, svojo pozornost so na-
menili popisu, stanju podatkov po
opravljenem popisu, zaključevanju
uvedbe množičnega vrednotenja ne-
premičnin, razpravljali so o kakovosti
podatkov zemljiškega sklada, o topo-
grafiji, uporabi podatkov katastra pa
tudi o kakovosti geodetskih podatkov,
ki so temeljni pogoj za izvajanje okolj-
skih politik in ukrepov v vodarstvu.

lidov in preseči ovire, ki so velikokrat
nevidne, pa zato še težje premagljive,
prav zato smo veseli vsakogar, ki želi
bodisi aktivno sodelovati z nami ali
za zdaj samo spremljati naše delova-
nje. Odprti smo za vse dobronamerne
ideje in predloge," vabijo člani društva,
ki bolj kot ne orjejo ledino na področju
povezovanja športnikov.

Ptujski Most je društvo, ki se ne
ukvarja s tekmovanjem, saj ne vzga-
ja mladih športnikov, pač pa se zavze-
ma za povezovanje športa invalidov
in neinvalidov. "Marsikaj bi lahko
naredili skupaj in med nami je kar
nekaj športnikov invalidov, ki svojo
športno pot povezujejo z zdravimi
športniki. Tako skupaj trenirajo, si
pomagajo in sodelujejo, seveda pa so
treningi prilagojeni zahtevam in po-
trebam enih in drugih. Ker vemo, da
dobri vzgledi vlečejo, tačas ogromno
časa in energije namenjamo ozavešča-
nju ljudi, da bodo ti spoznali pomen
druženja in skupnega dela z invalidi.
In ker nam je povsem jasno, da brez
mladih ne bomo zmogli in so prav ti
tisti, ki bodo pomagali pri podiranju
najrazličnejših ovir, smo potrkali na
vrata osnovnih šol, kjer že predstavlja-
mo naše društvo, govorimo o našem
delovanju in osnovnošolce vabimo,
naj se nam pridružijo oziroma naj pri
svojih športnih aktivnostih nikar ne
pozabijo na vrstnike, ki so kakorkoli
ovirani, a lahko že z nekaj dobre volje

Ob sinočnji okrogli mizi, ki jo je vodil
Joc Triglav iz Geodetske uprave RS, so
udeleženci iz vse Slovenije razpravlja-
li še o izboljšanju zemljiškokatastrske-
ga prikaza.

Srečanje so poleg Zveze geodetov
Slovenije tokrat pomagali organizi-
rati še člani Društva geodetov seve-
rovzhodne Slovenije, ki ga vodi Jože
Dajnko s Ptuja, kot soorganizator je
pri organizaciji sodeloval še Geodet-
ski inštitut Slovenije.

sodelujejo pri skupnih treningih, tudi
na tekmovanjih. Iščemo tudi otroke-
invalide po osnovnih šolah, da bi jih
lahko vključili v naše delovanje, saj bi
jim tako olajšali športno udejstvova-
nje oziroma bi mnogim, ki tačas zara-
di svoje invalidnosti niti ne vedo, kaj
zmorejo, približali šport kot pomemb-
no življenjsko vrednoto, ki veliko daje,
pomaga pri premagovanju najrazličnej-
ših težav in človeka vsestransko boga-
ti," je prepričana Andreja Razlag. Tačas
ji pri delu v društvu kot podpredsed-
nik pomaga plesalec Jernej Brenholc,
ki je, tako kot sogovornica, prepričan,
da je pred društvom še lepa prihod-
nost. "Med člani imamo kar nekaj nek-
danjih športnikov, ki so v času svojega
športnega udejstvovanja spoznali moč
športa in so zdaj pripravljeni pomaga-
ti pri odpravljanju vsakršnih razlik, na
katere naletimo v življenju. Tako sta
naši članici pred mesecem sodelovali
na mednarodnem taboru in se tam zav-
zeli za odpravljanje razlik ter za Evro-
po po meri invalidov. Med nami je tudi
nekaj športnikov, trenerjev, ki že aktiv-
no sodelujemo tudi s športniki invali-
di, ki jih, kolikor se le da, vključujemo
v redne treninge športnikov neinvali-
dov," še doda Andreja Razlag, ki je tre-
nerka slovenskih slepih in slabovidnih
kegljačev, sodeluje pa tudi pri organi-
ziranju najrazličnejših mednarodnih
športnih tekmovanj in se zavzema za
njihovo povezovanje.

Konec maja se bo v nove prostore v lani zgrajenem prizidku ob občinski stavbi
v Juršincih preselila tudi tamkajšnja poštna poslovalnica. Že od nastanka obči-
ne Juršinci so se v stavbi nekdanje krajevne skupnosti stiskali v pritličju poštna
poslovalnica, matični urad in sprejemna pisarna občine, v nadstropju pa so bili
preostali občinski prostori.

V prizidku bo poslej v pritličju bistveno večja poštna poslovalnica, v nad-
stropju pa bo občina dobila novo sejno sobo. Doslej so seje občinskega sveta
imeli kar v majhni županovi pisarni. Kot je napovedal juršinski župan Alojz
Kaučič, se bo poštna poslovalnica predvidoma preselila v spodnje prostore pri-
zidka do konca maja, občina pa novo sejno sobo že s pridom uporablja.

Ob omenjenem prizidku so v Juršincih v zadnjem času dobili tudi povsem
prenovljeno in razširjeno trgovino ter vzorno urejen zdravstveni dom, v kate-
rem delujeta zasebna zdravniška ordinacija in lekarna. (dlž)

Turistično društvo Ptuj in Mestna občina Ptuj (MOP) v sodelovanju s Pokrajin-
sko turistično zvezo Spodnje Podravje Ptuj vabita na osrednjo prireditev ob 7.
obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo in na predstavitev projekta mladih
Spoznavajmo države EU.

Prireditev bo danes dopoldan na Novem trgu, pred blagovnico Ptuj. Ob 9.45
jo bodo začeli z nastopom Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Karola
Pahorja Ptuj pod vodstvom dirigenta Zmaga Štebiha, navzoče bo nagovorila He-
lena Neudauer, podžupanja MOP. Na stojnicah in na prireditvenem odru bodo
otroci predstavili posamezne države EU. Ob 11. uri bo navzoče nagovorila še
evropska poslanka Tanja Fajon. Ob 12.40 se bo dogajanje preselilo v tako ime-
novani Evropark pri podvozu ob ptujskem minoritskem samostanu. V kultur-
nem programu bodo nastopili otroci iz vrtcev in učenci osnovnih šol s širšega
ptujskega območja, učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj ter dijaki srednjih
šol in gojenci dijaškega doma. (sip)

Anonimo društvo Al-Anon za samopomoč družin alkoholikov ponuja pomoč
svojcem in prijateljem alkoholikov. Če je čezmerno uživanje alkohola postalo
problem in svojci potrebujejo anonimno ali brezplačno pomoč, naj pokličejo
po telefonu 01/ 432 30 01 ali na 041/ 590 789, lahko se oglasijo tudi na elektron-
ski naslov info@al-anon.si ali pa informacije poiščejo na spletni strani Http://
www.al-anon.si. (rk)

V svetovalnici Odsev se sliši strokovnjaki in prostovoljci dajejo informacije in
nasvete o različnih vrstah zasvojenosti - pokličete lahko brezplačni telefon 080
63738 (080 Odsev) od ponedeljka do četrtka med 12. in 14. uro ter od 17. do 19.
ure, ob petkih pa med 12. in 14. uro. (rk)

Ze danes bi lahko bil
bistveno manjši promet
po Plečnikovi ulici, pravijo
v Domu sv. Jožefa v Celju

Za mesec dni je podaljšana javna raz-
grnitev občinskega prostorskega načr-
ta za območje Zvodenskega hriba v
Celju, ki leži na območju krajevne
skupnosti Aljažev hrib. Krajani tega
območja imajo precej pripomb na za-
zidalni načrt, ki po oceni krajanov
nima ustrezno urejene cestne poveza-
ve za transport na morebitna gradbiš-
ča. Bojijo se, da bi se ponovilo stanje
iz preteklosti, ko so zaradi gradenj pri
Domu sv. Jožefa po ozki in strmi Pleč-
nikovi ulici vozili gradbeno mehani-
zacijo in material. Tudi nova cesta, ki
so jo zgradili na Jožefov hrib, ni izko-
riščena, ker nima primernih povezav
na Popovičevo ulico in Teharsko cesto.
Ker se med ljudmi pojavljajo različna
namigovanja o tem, da naj bi zazidal-
ni načrt šel na roko Doma sv. Jožefa, je
direktor doma Jože Planinšek želel po-
jasniti nekatera dejstva v zvezi s tem
prostorskim planom, ki med drugim
predvideva tudi enajst stanovanjskih
hiš, vendar samo tri na parcelah, ki so
v lasti Župnije sv. Jožefa oziroma Misi-
jonske hiše Lazaristi.

"Pred pol leta je nas občina pozva-
la, da bi skupaj s še dvema lastnikoma
zemljišč na tem območju šli v dokonča-
nje in spremembo zazidalnega načrta v
tem delu Jožefovega hriba, kjer imamo
tudi mi nekaj zemljišča. Po urbanistič-
nem načrtu je tu že leta in leta pred-
videna pozidava. Mi smo pristopili k
temu, ne glede na to, da za sedaj še ni-
mamo lastnih načrtov, vemo pa, da je
treba to območje urediti.

Na naši njivi so možne tri zazidlji-
ve parcele na Janežičevi poti, ostalo
pa nima nič z nami. Večino parcel ima
občina, ki jih verjetno namerava proda-
ti. Mi imamo od celotnega kompleksa
slabih 25 odstotkov, zato ne vem, zakaj
omenjajo samo nas. Razmišljamo pa o
tem, da bi si v enem delu sestre usmi-
ljenke postavile novo hiško. Staro hišo
so prodale, saj samo dve sestri težko
vzdržujeta veliko staro hišo.

Načrt vsebuje tudi sanacijo plazovi-
tega terena in sanacijo Janežičeve poti
z ureditvijo pločnikov. Ta predel Jože-
fovega hriba bi tako dobil dokončno
ureditev, ki mislim, da je v redu."

Krajani, zlasti stanovalci Plečniko-
ve ulice, se bojijo, da bo ves tranzit
za gradnjo ponovno potekal po tej
strmi in ozki ulici. Kako komentira-
te njihove pripombe?

Prebivalci krajevne skupnosti Aljažev hrib se bojijo, da bi se ponovilo stanje iz preteklosti, ko so gradbeno mehanizacijo
in material za potrebe gradnje pri Domu sv. Jožefa vozili po ozki in strmi Plečnikovi ulici. (Sherpa)

Ponovna javna razgrnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za
območje Zvodenskega hriba bo v sredo, 1. junija, ob 16. uri. O tej problematiki
bodo govorili tudi na krajevni skupnosti v torek., 10. maja, ob 8. uri. Vabljeni
so krajani, predstavnik oddelka za okolje in prostor ter predstavnik oddelka
za promet mestne občine Celje.

Glavna pomanjkljivost tega prostorskega načrta, nanj je opozorila komisija za
okolje KS Aljažev hrib, pa je temeljita analiza tal in predvidena sanacija tal za
to območje, ki velja za izrazito plazovito in vodnato. Kot takšno pa, ob nepri-
mernih gradbenih posegih, lahko ogrozi tudi obstoječe stavbe in infrastruk-
turo. "Potrebna je jasna, v odlok zapisana, zaveza investitorja, da se posname
ničelno stanje na terenu in da se vsaka morebitna škoda na premoženju in
objektih povrne prizadetim iz garancijskega sklada," je še zahteva komisije.

že od Mariborske ceste dalje po Tehar-
ski, da bi se promet čim bolj usmeril
na to novo cesto."

Kako pa ocenjujete zahtevo, da se
upočasni promet po Plečnikovi?
"To bi bilo zelo pametno. Če je komu
jasno, da je treba s Plečnikovo ulico kaj
narediti, je to nam. Mi zakonsko nismo
bili dolžni graditi nove ceste, pa smo jo
zgradili in zanjo dali več kot 400.000
evrov z namenom, da bomo razbreme-
nili Plečnikovo ulico, ker je res neureje-
na. In s tem smo omogočili lahkotnejši
dostop z druge strani celotnemu Jože-
fovemu hribu. Če bi stanovalci želeli,
bi bilo urejeno tudi križišče na Janeži-
čevo pot in bi imela Plečnikova ulica
že sedaj pol manj prometa."

Gašper Puhan, pubudnik Fundacije Utrip
humanosti, o zdravem in naravi prijaznem
načinu življenja: "Trajnostni način življe-
nja ne more biti samo prosti čas. Je tudi
čas v službi, na poti, med kosilom, s pri-
jatelji, na izletu, med spanjem..." (mpi)

V zdraviliškem parku v Topolšici bodo
jutri zvečer pripravili osrednjo slove-
snost ob dnevu krajevne skupnosti To-
polšica. Slavijo v spomin na dogodek,
ki ni pomemben le za ta kraj, ampak
mnogo širše. V zdraviliški menzi je na-
mreč 9. maja 1945 nemški generalpol-
kovnik Alexander Lohr, komandant
nemških enot za jugovzhodno Evropo,
pred partizanskim generalom I-vanom
Dolničarjem podpisal brezpogojno ka-
pitulacijo. Slavnostna govornica na slo-
vesnosti bo Ljubica Jelušič, ministrica
za obrambo, ki bo tudi položila venec k
spominskemu obeležju, na proslavi pa
bo sodelovala tudi protokolarna enota
Slovenske vojske. V kulturnem progra-
mu bodo sodelovali šoštanjski pihal-
ni orkester Zarja, moški pevski zbor
Ravne in orkester Roberta Goličnika.

Po proslavi bodo tudi letos prižgali
kres, ob katerem se bodo družili kraja-
ni in gostje proslave. (fk)

Razvojna agencija savinjske regije je
objavila poziv za delodajalce, s kate-
rim jim omogočajo, da se vključijo v
enotno regijsko štipendijsko shemo in
kandidirajo za 50-odstotno sofinanci-
ranje štipendij iz evropskega socialne-
ga sklada. Vloge potreb po štipendistih
morajo oddati do 20. maja.

Kot je povedala Barbara Kač Ka-
dunc, se lahko na poziv prijavijo pod-
jetja, ki imajo sedež ali poslovno enoto
na območju savinjske regije in imajo ka-
drovsko potrebo, ki ustreza razvojni po-
trebi in poslovni dejavnosti delodajalca
in ki ustreza deficitarnosti ali razvojni
perspektivnosti. Zavezati se morajo,
da bodo štipendista potem zaposlili za
najmanj enako obdobje, kot ga bodo šti-
pendirali s pomočjo regijske štipendij-
ske sheme savinjske regije. (mpi)

podružnične šole temeljito obnovili,
tudi pročelje in pločnik ob opornem
zidu, s posebnim sušilnim ometom
so tudi sanirali vlažne prostore.
Prav tako so preuredili stopnišče pri
vhodu ter v pritličju poslopja uredili
dve igralnici vrtca. S tem so s šolskim
letom 2009/10 zagotovili možnost
delovanja dveh oddelkov predšolske
vzgoje, enote Kapljica pri Sv. Florija-
nu. Letos pa so ob šoli uredili še šol-
sko igrišče.

Šolstvo ima v tem kraju v naj-
manjši krajevni skupnosti občine
Rogaška Slatina že 200-letno tradi-
cijo. (fk)

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v- UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v- urgentnem centru - v- pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v- soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je
delov-ni čas enak kot v- nedeljo.

• Obiski dežurnega zdrav-nika na domu se izv-ajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in 23. uro, v- nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem
naročila za obisk poteka po telefonski štev-ilki 02 33 31 888, dnev-no od 9.
do 22. ure. Druge informacije glede organizacije in delov-anja službe lahko
uporabniki dobijo na štev-ilki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-
mb.si.

• Zobozdrav-stv-ena dežurna služba deluje v- zobnih ambulantah v- Sv-etoza-
rev-ski ulici 21 (pritličje nov-e zgradbe). Delov-ni čas: sobota od 7. do 12. ure,
nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delov-nega časa so
ob petkih popoldne zobozdrav-stv-ene ambulante v- Sv-etozarev-ski ulici 21
zaprte. Telefonska štev-ilka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdrav-stv-ena
služba deluje v-sak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v- pritličju
Vošnjakov-e ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnje-
nega 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne mo-
rejo počakati na sv-ojega izbranega zdrav-nika. Delov-ni čas: sobota od 15.
do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska štev-ilka: 02 22
86 429. Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let delu-
je v-sak dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdrav-stv-enega zav-arov-anja s pripadajočo sv-etov-al-
nico deluje v- Strossmayerjev-i 15 v- Mariboru (prostori Nadškofijske karitas
Maribor). Delov-ni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure, zdrav-nik
je prisoten v-sak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in četrtkih od
10. ure do 12.30, v-sak drugi in tretji teden v- mesecu ob sredah pa tudi od
15. ure do 16.30. Informacije na telefonski štev-ilki 0590 80 359.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v- Mariboru je lekarna Tabor v- Ljubljanski
ulici 9, pri v-hodu v- bolnišnico. Odprta je 24 ur dnev-no. Po 21. uri izdajajo
zdrav-ila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Darinka Miklavc dečka
(3400 g, 51 cm), Barbara Ajdinovic dečka (3230 g, 51 cm), Vesna Dovjak de-
klico (3280 g, 49 cm), Sonja Sabo dečka (2920 g, 49 cm), Mateja Kapun dečka
(2400 g, 49 cm), I-lonka Osrajnik dečka (3700 g, 52 cm), Barbara Tovornik
deklico (3250 g, 48 cm), Danijela Kosi deklico (2910 g, 49 cm), Danijela Mi-
helič deklico (3175 g, 50,5 cm) in Nataša Lešnik deklico (4270 g, 55,5 cm).
Čestitamo.

Odrasla Folklorna skupina Jurov-čan, ki deluje pod okriljem Kulturnega druš-t-
v-a Iv-ana Cankarja, prireja v- nedeljo ob 15. uri v- kulturnem domu v- Jurov--
skem Dolu 2. jurjev-o srečanje folklornih skupin z naslov-om Hodi, hodi, sv-eti
Jurij ...

Na prireditv-i, ki bo v- okv-iru občinskega praznov-anja pod skupnim imenom
Jurjev-i dnev-i 2011, se bodo ob domači Folklorni skupini Jurov-čan ter otroški in
mladinski folklorni skupini z Osnov-ne šole Jožeta Hudalesa predstav-ile še Fol-
klorna skupina Mestinje, Veteranska folklorna skupina KUD Beltinci, Folklorna
skupina Marije Snežne in Folklorna skupina Cerkv-enjak.

Folklorne skupine se bodo zbrale v- Osnov-ni šoli Jožeta Hudalesa in bodo
prišle v- pov-orki v- kulturni dom. Obiskov-alce organizatorji prosijo, naj folklor-
ne skupine pričakajo pred kulturnim domom. (dlž)

Inkont - humanitarna organizacija Maribor v-abi na predav-anje, ki bo v- pone-
deljek, 9. maja, ob 18. uri v- predav-alnici Zdrav-stv-enega doma dr. Adolfa Drolca
Maribor, Voš-njakov-a 2-4.

Tema predav-anja bo Obrav-nav-a žensk s prekomerno aktiv-nostjo mehurja
in z uhajanjem v-ode v- ambulanti osebnega zdrav-nika. Predav-al bo prof. I-gor
But, dr. med., predstojnik oddelka za splošno ginekologijo in ginekološko uro-
logijo UKC Maribor. (m-bk)

Jesper Juul, znani danski družinski terapev-t, predav-atelj in av-tor knjig o v-zgoj-
nih smernicah, pride v- začetku naslednjega tedna v- Maribor. Najprej bo v- pone-
deljek, 9. maja, ob 19. uri v- Mestni knjigarni Mladinske knjige v- Ulici 10. oktobra
pogov-or z njim.

V torek, 10. maja, pa bo med 18. in 20. uro njegov-o predav-anje z naslov-om
Kako rečeš ne brez slabe v-esti. Toda to ne bo brezplačno, v-stopnina je 20 ev-rov-.
Juul je soustanov-itelj Kemplerjev-ega inštituta, najstarejšega ev-ropskega središ-
ča za podiplomsko izobražev-anje, usposabljanje in superv-izijo družinskih tera-
pev-tov-. Je tudi ustanov-itelj Familylaba, mednarodne organizacije, ki družinam
ponuja podporo, sv-etov-anje in pomoč pri razv-oju staršev-skih kompetentnosti,
"podružnico" pa imajo že tudi pri nas v- Ljubljani. (beb)

Nasproti pošte v- Spodnjem Dupleku imajo v-sako soboto med 8. in 14. uro kmeč-
ko tržnico, na kateri so na stojnicah naprodaj kmetijski pridelki, sv-eža zelenjav-a,
sadje, suha roba in podobno, domači med, kisla repa in zelje. (gt)

Cvetličarna Palma, Ptujska cesta 110, Maribor, tel. 02/42 60 800 ali 051/611 616,

Cvetličarna Palma, TC Mercator Slovenska Bistrica, Ljubljanska 36, tel. 02/81 80 528,

cvetličarna Aralija - Dobrava, tel. 02/62 95 396, v soboto in nedeljo od 9. do 15. ure.

Cvetličarna Zvonka, Vrablova ulica 6, Maribor, v soboto od 8. do 15. ure,
v nedeljo od 8. do 12. ure.

Lenarške svetnike zanima,
kdaj bo sprejet občinski
prostorski načrt in kako je
z varnostjo šolskih
prevozov v Voličini

Na nedavni seji lenarškega sveta je kar
nekaj svetnikov opozorilo na morda
ne najbolj varno obvozno pot, ki so
jo zaradi obnove mostu izbrali za pre-
voz voličinskih osnovnošolcev. Svet-
nik Dejan Kramberger je ocenil, da
obnova mostu pri čistilni napravi v
Spodnji Voličini teče prepočasi. Dodal
je, da "cesta po Ruperškem bregu ni pri-
merna za promet, ki je zaradi obnove
mosta preusmerjen na to cesto, zlasti
je nevarna za šolske avtobuse in kami-
one". Lenarški župan Janez Kramber-
ger mu je odgovoril, da dela potekajo
po časovnici in da most gradijo v skla-
du s projektno dokumentacijo, dela
pa nadzoruje nadzorni inženir: "Pri
rekonstrukciji je treba upoštevati, da
bo most zaradi prometa izpostavljen
velikim obremenitvam, saj po njem po-
teka promet avtobusov in težkih kami-
onov-. Izpolnjene morajo biti zahtev-e
glede konstrukcij, statike in sušenja
materialov-. Mostu zaradi tega ni mo-
goče zgraditi v- nekaj dneh, ampak je
treba upoštev-ati tehnične in gradbene
predpise ter zahtev-e stroke."

Dejanu Krambergerju se je v- skrbi
za v-arnost šolskih otrok pridružil sv-et-
nik Gorazd Kurnik: "Odkar v-ozi po
cesti od pokopališča v- Strmo goro šol-
ski av-tobus, je cesta v- izredno slabem
stanju, saj zaradi ozkosti ni primerna
za promet av-tobusov-. Od prev-oznika
bi bilo treba zahtev-ati, da šolske prev-o-
ze izv-aja z manjšim v-ozilom. Prav- tako
bi bila potrebna sanacija ceste, sev-eda
pa ne nasprotujem šolskim prev-ozom
nasploh."

Župan mu je odgov-oril, da so šolski
prev-ozi dv-orezen meč. "Na eni strani
so zahtev-e staršev- po uv-ajanju nov-ih
prog, na drugi strani slabo stanje naših
cest. Ceste zaradi prev-oza šolskih
otrok ne bomo širili, prav- tako od pre-
v-oznika ni mogoče zahtev-ati prev-ozov-
z manjšim v-ozilom, saj je otrok v-eli-
ko. Eden od naših delav-cev- v- občinski
uprav-i in prev-oznik sta si pred nekaj
dnev-i ogledala v-se proge in naš- usluž-
benec si je natančno zapisal v-se prev-o-
znikov-e pripombe. Na tej osnov-i bodo
oprav-ljena nujno potrebna dela na ce-

V začetku lanskega nov-embra je ljubljanski Gradbeni inš-ti-
tut ZRMK po naročilu Nigrada pregledal v-se mostov-e v-
Mariboru in pri tem med drugim ugotov-il, da je ograja na
v-zhodni strani Titov-ega mostu zaradi rje dotrajana in po-
trebna poprav-ila oziroma zamenjav-e. Pol leta po tem smo
mariborsko občino v-praš-ali, ali je nev-arna ograja že obnov--
ljena oziroma zamenjana. Iz občine odgov-arjajo, da je za
v-se napake, ki jih je pri pregledu ugotov-il ZRMK, Nigrad
že izdelal načrt manjš-ih obnov-. "Poprav-ilo ograje je manjš-a
poš-kodba in jo bo Nigrad odprav-il v- okv-iru rednega v-zdrže-
v-anja. Večje investicije so možne le po sprejetju proračuna,
če so na razpolago sredstv-a za izv-ajanje takš-nih investicij,"
pojasnjujejo iz mariborske občine. Isto v-praš-anje smo za-
stav-ili tudi Nigradu, kjer so nam neuradno pov-edali, da
je napaka odprav-ljena, a smo se prepričali, da to ne drži.
Vzhodno ograjo Titov-ega mostu smo namreč prev-erili tudi
sami in ugotov-ili, da napaka š-e zmeraj ni odprav-ljena.

Ker na občini zagotav-ljajo, da je Nigrad izdelal načrt
obnov- in poprav-il mostov-, š-tev-ilni Mariborčani upajo, da
je med njimi tudi Stari most. Kljub temu da je od zadnje sa-
nacije dilatacijskih stikov- minilo le dv-e leti in pol, so se v-
njih znov-a naredile luknje, ki sicer av-tomobilom ne pov--
zročajo težav-, zato pa toliko v-ečje uporabnikom pločnika
in kolesarske steze. Ob dežju se namreč napolnijo z v-odo,
ki po tem, ko v-anje zapeljejo av-tomobili, zaliv-a nemočne
peš-ce in kolesarje. Oboji bi si želeli tudi poprav-ila kolesar-
ske steze, saj se je na njej, prav- tako na dilatacijskih stikih,
naredil v-ečcentimetrski rob, ki za kolesarje pomeni resno
nev-arnost, ko pa se mu s kolesi izogibajo, ogrožajo peš-ce
na pločniku. (ise)

Zavod Kmetijsko-goz-darske z-bornice
Slovenije (KGZS) v Murski Soboti in Sku-
pina Era iz- Velenja sta v četrtek, 5. maja,
v prostorih Erinega sodobnega večna-
menskega središča z- imenom MBC
(Multi business center) Pomurje v soboš-
ki severni obrtni industrijski coni orga-
niz-irala predstavitev projekta Kupujmo
lokalno - kupujmo pomursko in v tej po-
vez-avi iskanja možnosti z-a tesnejše so-
delovanje z- lokalnim okoljem.

Predstavitve, na kateri sta imela
uvodni besedi direktor Zavoda Franc
Režonja in predsednik uprave Skupine
Era Gvido Omladič, se je poleg njunih
najožjih sodelavcev udeležila le peščica
pridelovalcev in predelovalcev hrane
iz- Prekmurja, čeprav je bila prav njim
namenjena podrobnejša informacija o
konkretnih priložnostih z-a sodelova-
nje na področju odkupa, skladiščenja,
logistike, prodaje in trženja pridelkov
oz-iroma iz-delkov. Oba sta omenila, da
je v enem od štirih podjetniških cen-
trov MBC - ti so poleg Murske Sobote
še v Celju, Šenčurju in Ajdovščini, na
vz-postavitev novih se pripravljajo na
Gorenjskem in Dolenjskem - dobila
prostore "pravična kmetijsko-turistič-
na z-adruga" z- narečnim imenom Žitek
(Življenje), ki deluje v gorički vasi Če-
pinci v občini Šalovci.

Med raz-členjevanjem z-nanih proble-
mov v kmetijstvu v Sloveniji in še po-
sebej v Pomurju je Režonja ocenil, da
"bi morala biti veriga od vil do vilic
čim krajša, kar pomeni, da se čim več
pridelkov in iz-delkov kmetov proda-
ja doma oz-iroma preko instutucij, kot
je Era, ki je z-elo jasno z-agriz-la v ta del
javne sfere, saj oskrbuje vrtce, šole, bol-
nice in druge. Če se ta del povečuje, po-
meni, da se povečuje prodaja domačih
proiz-vodov. Želimo si, da bi prodajali
domače, nadpovprečno kakovostno
blago, ker smo se Slovenci ob vstopu
v EU pogodili, da velja na področju 21
ukrepov. Vsak nosilec kmetijskega go-
spodarstva se odloča z-a posamez-ne
ukrepe, ali bo v integrirani pridelavi
poljščin ali v kolobarju ali bo uveljav-
ljal avtohtone sorte. To je pot, ki je v
celoti kontrolirana." Pohvalil se je, da
imajo strokovne službe v kmetijstvu v
Pomurju "pravo tradicijo, kar pomeni,
da lahko nanje vedno računajo, in so
dokaz-ale, da brez- njih kmetijstva defi-
nitivno ni. Kmetu v Pomurju želimo
ponuditi čim več trga doma, da se tako
z- dejavnostjo manj onesnažuje okolje,
kajti z-nano je, da je danes največji one-
snaževalec transportni promet in da je
ponudba sveže hrana prava pot v oskr-
bi." Poudaril je, da "se spreminja struk-
tura pridelave in predelave, prihajajo
novi igralci na tem področju, žal so
časi Pomurke in Panonke minili".

Omladič pa je med opisovanjem kro-
nologije nastajanja in raz-voja podjetja,
ki je letos dopolnilo 60 let, iz-postavil,
da "smo leta 2005 odprodali malopro-
dajno trgovsko mrežo, v kateri je bilo
z-aposlenih okrog tri tisoč ljudi, Mer-
catorju. To je bila težka odločitev, ker
smo predvideli, da bodo po vstopu Slo-
venije v EU k nam pridrli tuji diskonti,
kot so Lidl, Hofer in drugi, kar se je tudi
z-godilo. Ugotovili smo, da jim bomo
z-elo težko konkurirali. Ta naša ocena
se je iz-kaz-ala z-a pravilno. Sedaj pet tr-
govcev obvladuje okoli 95 odstotkov
slovenskega trga. Gneča je postala veli-
ka, boj vedno bolj trd. Odločili smo se,
da se bomo ukvarjali z- z-dravo hrano,
s hrano z- geografskim poreklom in z-

V Erinem podjetniškem centru MBC Pomurje je združenih več dejavnosti, vključno s trgovino, tretji z desne prvi mož Ere Gvido
Omladič. (Branko Žunec)

višjo dodano vrednostjo, višja je tudi
cena. V ta namen smo začeli graditi re-
gionalne podjetniške centre in pridobi-
vati nove kliente. V zadnjih treh letih
smo postali - z našo hčerinsko družbo
Era Good - eden od največjih oskrbo-
valcev javnih ustanov po Sloveniji. Na
podlagi javnih razpisov oskrbujemo,
skupaj z Mercatorjem, okrog 1200 vr-
tcev, šol, bolnic, prav tako hotele, re-
stavracije, bistroje, zapore, vojašnice
in drugo po državi. Z nekaterimi pro-
grami z višjo dodano vrednostjo smo
zastopniki, oskrbujemo največje tr-
govske sisteme in sedaj se vračamo po
verigi k partnerjem z namenom, da za-
gotovimo kontinuiteto oskrbe."

O tem, kako ocenjujeta ponujeni
projekt in kaj od njega pričakujeta,
smo se po predstavitvi pogovarjali z
I-gorjem Camp-linom iz- Bogojine in
Valerijo Černjavič iz- Gradišča pri Mur-
ski Soboti, konfekcijsko modelarko,
ki je bila pred tem več kot 25 let z-a-
poslena v soboškem konfekcijskem

Čebelarska z-vez-a Slovenije (ČZS) danes pripravlja že 34. državno srečanje in tek-
movanje mladih slovenskih čebelarjev, ki ga bosta gostili osnovni šoli Ivana
Cankarja Ljutomer in Stročja vas. Letošnjega tekmovanja se bo udeležilo 543
tekmovalcev iz- 86 osnovnih in srednjih šol ter čebelarskih društev. Udeležba
je rekordna, kar kaže na vse večje z-animanje z-a čebelarstvo pri mlajših genera-
cijah, kar je med drugim rez-ultat uspešnega delovanja čebelarskih krožkov, so
sporočili iz- ČZS. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, z-aključna prireditve pa ob
13.30 v ljutomerski športni dvorani. Raz-glasili bodo tudi z-magovalce drugega
natečaja ČZS z-a najboljšo poslikavo panjske končnice, v katerem je konkuriralo
okoli 180 iz-delkov učencev, vključenih v čebelarske krožke. (mš)

Učenka šestega raz-reda OŠ Tišina Kaja Tuškei je pred kratkim na mednarodnem
tekmovanju v hitrem računanju na pamet, ki je bilo letos v Črnomlju, v skupi-
ni Basic osvojila drugo mesto in s tem srebrno medaljo, nam je sporočila njena
mentorica Anka Brinar. Tekmovanja so se udeležili še predstavniki Litve, Latvi-
je in Estonije, skupaj 86, v predtekmovanjih jih sodeluje na tisoče. Kaja je bila z-
doseženimi 19.037 točkami v peteroboju najboljša med slovenskimi tekmoval-
ci in je poleg osnovnošolcev premagala tudi srednješolce in odrasle. Predlani
je v Estoniji dosegla 15.545 točk, lani v Rigo ni odpotovala z-aradi ognjeniškega
prahu na Islandiji, je pa dosegala rez-ultate okrog 17.000 točk, letos pa skoraj ne-
verjetnih 19.037. Na tišinski OŠ so na Kajo ponosni in se veselijo njenega najno-
vejšega dosežka, navaja Brinarjeva. (bž)

"Prepričan sem, da bo današnja priredi-
tev pripomogla k vzpostavitvi trdnej-
ših vezi med vašo in našo obmejno
regijo, ki ju povezujeta podobna zgo-
dovinska usoda in prehojena pot," je v
svojem kratkem nagovoru na včerajš-
nji prireditvi Deseti dan spominov
in tovarištva na Petanjcih poudaril
prvi slavnostni govornik, župan obči-
ne Piran Peter Bos-s-man. Letošnja jubi-
lejna, lepo obiskana slovesnost v Vrtu
spominov in tovarištva je že drugič
potekala pod naslovom Jambori spo-
minov in dobrega sosedstva. Lanska
gostja je bila občina Semič iz- Bele kra-
jine, letos občina Piran iz slovenske
Istre. V vsaki besedi povabila na pri-
reditev je Majda Širca, ministrica za
kulturo, kije govorila za Bossmanom,
prepoznala vrednote, "s katerimi se
popolnoma identificiram, še posebej
v času, ko se oponašajo povez-ovanja
in živimo nestrpnost in ko dialog po-
staja prevečkrat nemarni mimolog. V
ospredju je želja po druženju, da smo si
tovariši, da ne hodimo drug mimo dru-
gega z- rokami v žepu, ampak z- roko v
roki. Pomenljivo je, da danes z-družuje-
mo oljko z- oljno ogrščico, prekmursko
ravnico z- ravnico morja, ki je okno v
svet, in zaledje bogastva. Povezujete
zrno soli z zrnom koruze in rob morja
z robom neke druge meje in poudarja-
mo pomembnost zaledja, ki je nujno
povezano s Slovenci v Italiji in na Mad-
žarskem." Ob koncu prireditve Usta-
nove dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF), ki
je povez-ana s sporočili 9. maja in so jo
letos posvetili tudi 70. obletnici usta-
novitve OF, so v vrtu skupaj posadili
cepiko istrske nešplje in na kraju, kjer
počiva prof. dr. Vanek Šiftar, odkrili
skulpturo Prekmurski totem, delo aka-
demskega kiparja Štefana Hauka, do-
mačina iz- Murskih Petrovcev. (bž)

Kot tretjega od pogovorov s koroškimi
poslanci objavljamo pogovor s poslan-
cem največje opozicijske stranke SDS
Mirom Petkom o aktualnih temah,
zlasti pa o razmerjih med državo in
regijo.

Kako ocenjujete vladno in koalicij-
sko krizo in kak bi bil najprimernej-
ši izhod?

"Zagotovo predčasne volitve, čeprav
osebno vanje ne verjamem. Mislim,
da bo šlo v koaliciji za kalkulacije, saj
po mojem mnenju vsaj 50 poslancev
ne bi bilo več izvoljenih. Marsikdo od
poslancev je v začetku mandata vzel
kredit in pri tem računal na štiri leta
in dodatno leto, ko je upravičen do na-
domestila. Ne verjamem, da se bodo
temu odpovedali. V SDS smo absolutno
za čimprejšnje predčasne volitve, tudi
glede na javnomnenjske raziskave. A
nekatere stranke so na samem robu in
ne bi ponovno prišle v parlament."

Boste na naslednjih volitvah - naj
bodo redne ali predčasne - znova
kandidirali?

"Trije občinski odbori v Mežiški dolini
so me že potrdili in tudi zato namera-
vam ponovno kandidirati."

Kritike državnega zbora letijo na
račun poplave referendumov - kako
spremeniti vse bolj utečeni način
odločanja, ki ga sookvirja tudi opo-
zicija?

"Del referendumskih pobud je opozi-
cijskih, del je posledica zbranih pod-
pisov. Ta vlada deluje na način, da
nobenega našega predloga zakona ali
amandmaja ne sprejme. Slišali smo
nekatere izjave, da je tudi opozicija
odgovorna za stanje v državi. Opozi-
cija za to ne more biti odgovorna, saj
je tista, ki gleda vladi in oblasti pod
prste. Noben naš paket reform, ki so
zadevali izhod iz gospodarske krize,
ni bil sprejet. Mi smo predlagali refe-
rendumski dan, a v državnem zboru
zanj ni bilo navdušenja. Referendum
je zadnja možnost za opozicijo in za
državljane. Sedanji način referendum-
skega odločanja je ustrezen, ljudem
daje možnost, da povedo svoje, tisti,
ki ne gredo, pač prepustijo odločanje
drugim."

Verjamete v učinkovitost novega za-
kona o spodbujanju skladnega regi-
onalnega razvoja? Vi ste sicer vložili
predlog zakona o razvojni podpori
koroški regiji, ki pa ni dobil podpo-
re.

"Ne verjamem v učinkovitost zakona.
Mislim, da je služba vlade za lokalno sa-
moupravo (SVLR) v popolnem razsulu.
Predlagal sem interventni zakon, po
katerem bi Koroška v petih letih dobi-
la 222 milijonov evrov državne pomo-
či, podobno kot Pomurje. Ta zakon so
žal zavrnili. Tudi z odstopom ministri-
ce sta se izkazala nekompetentnost in
razsulo SVLR. Že v razpravi ob njeni
inavguraciji sem rekel, da bo ministri-
ca zgolj strošek za državo.

Prepričan sem, da bi bil zakon za
Koroško boljši. Bomo pa kmalu videli,
ali bo Koroška v letu 2012 dobila 40,50
milijonov razvojne pomoči, kot bi jih v
primeru mojega predloga zakona."

Miro Petek: "Ne verjamem v učinkovi-
tost novega sistemskega zakona
o skladnem regionalnem razvoju."

Kako ocenjujete povezovanje oziro-
ma trenja znotraj regije pri skupnih
projektih?

"Koroška je specifična, vemo, kako
smo sestavljeni in kje je pravo koroš-
ko jedro. Delimo se po dolinah in no-
tranji konflikti, stara nasprotja med
Ravnami in Slovenj Gradcem oziroma
tremi dolinami ostajajo. Seveda bi bilo
nujno širše povezovanje. Ustanovitev
koroške pokrajine bi lahko kar nekaj
razrešila. A glede na to, s kakšnimi
humorističnimi predlogi je prihajala
odstopljena ministrica, ne verjamem,
da bi pokrajine v tem mandatu lahko
dobili. Verjamem pa, da bi desničarji
na avstrijskem Koroškem ploskali, če
te Koroške ne bi bilo in bi sodila pod
neko čudno celjsko škofijo ali regijo.
Vidi se, da gre za delovanje povsem
brez zgodovinskega spomina in poli-
tičnega posluha."

Če interventni zakon za Koroško ni
uspel, je vsaj sprva bolje kazalo nove-
li zakona o policiji, s katero bi med
drugim ohranili Policijsko upravo Slo-
venj Gradec.

"Policijski zakon je žal padel, so ga po-
hodili, saj je v drugem branju ostal
gol in bos, ker so bili predlagani členi
sprememb v odboru za notranjo poli-
tiko z večino glasov, ki jih ima koali-
cija, zavrnjeni. Smola je bila, da Desus
v tem odboru nima svojega poslanca
in smo bili po tej plati hendikepirani.
Škoda, da je zakon padel na ta način.
Iz gradiva, ki sem ga imel, je razbrati,
da se pripravlja še ukinitev policijskih
uprav Murska Sobota in Nova Gorica,
kar naj bi sovpadalo z novim regional-
nim zemljevidom. To je račun brez
krčmarja, saj dveh tretjin glasov v par-
lamentu vlada nima. Če bo vlada osta-
la do konca mandata, bom ponovil
vajo z interventnim zakonom za Koroš-
ko, saj so mu zmanjkali le trije glasovi.
Bom pa počakal še letos, da vidim, ali
bo Koroška iz krovnega zakona res kaj
dobila, čeprav tega ne verjamem."

Vas pri sprejemanju odločitev v držav-
nem zboru bolj vodi regijska ali stran-
karska pripadnost, kadar pride do
prekrivanja interesov? Morda je to pri
koalicijskih poslancih bolj izrazito?
"Sam nimam tega konflikta interesov,
razumem pa tudi oba koroška koalicij-
ska poslanca, da sta tu in tam v takem
konfliktu. Za to so usklajevanja, koali-
cijski vrhi, seje poslanskih skupin, kjer
je že treba uveljaviti, kar bi želel imeti
v zakonu. Moram reči, da mi je uskla-
jevanje interesov tudi v prejšnjem
mandatu uspevalo, tudi s tem, da smo
Ravne in Mežiško dolino s predvideva-
njem dveh regijskih središč postavili
na enako raven, kot je Slovenj Gradec.
Regijski interes se da uveljaviti, a je
tudi vprašanje, kakšno težo ima kdo
znotraj koalicije. Moraš se preprosto bo-
riti. Vem pa, da je te stvari težje uveljav-
ljati, če si v koaliciji kot v opoziciji."

Veljate za enega aktivnejših poslan-
cev po številu poslanskih vprašanj,
vlaganja zakonov, pobud - pa je ta
vidik delovanja prepoznaven tudi v
regiji?

"Opažam, da je za prepoznavnost zno-
traj regije pomemben tretji program
RTV, ljudje vidijo razprave. Poslan-
ska pisarna je pomembna za stik, da
vidim, s kakšnimi problemi se ljudje
srečujejo, kje je napaka v sistemu. Če-
prav je veliko osebnih problemov, s
katerimi se name obračajo ljudje, se
da na veliko stvari opozoriti tudi na si-
stemski ravni, ko lahko predlagaš spre-
membe zakonodaje."

Učenci ravenske glasbene
šole so na letošnjih
državnih tekmovanjih
osvojili tri zlate plakete

Do konca glasbenega šolskega leta sta še
dobra dva meseca, zato v Glasbeni šoli
Ravne že razmišljajo o novincih, ki jih
bodo prihodnje leto vpisali v prvi let-
nik. Ravnatelj Avgust Pogorevčnik po-
jasnjuje, da tudi letos zelo verjetno za
vse kandidate ne bo dovolj prostora. V
ravenski glasbeni šoli se že dvanajst let
na ministrstvo za šolstvo obračajo s proš-
njo za povečanje oddelkov. Za tekoče
šolsko leto jim je vendarle uspelo dose-
či povečanje za 0,94 oddelka, kar pome-
ni, da so lahko sprejeli 14 učencev več.

Mlade talente skušajo navduševati
tudi za tako imenovane deficitarne
inštrumente, to so rog, pozavna, tuba,
violončelo in kontrabas. V tem šol-
skem letu je v glasbeno šolo vključe-
nih 349 učencev in učenk, največ jih
igra klavir (več kot petina vpisanih).
Med "modne inštrumente" po ravna-
teljevih besedah spadata še kitara (42)
in diatonična harmonika (17). "Tudi za
prihodnje leto imamo za te tri inštru-
mente odobreno enako število mest,

zato bomo skoraj gotovo tudi letos
morali omejiti vpis in pred vrati šole
pustiti tudi tiste, ki se bodo na testira-
nju novincev dobro odrezali," je pove-
dal Pogorevčnik. Mesečni prispevek,
ki ga morajo plačati starši ne glede na
glasbilo, ki se ga otrok uči igrati, znaša
30 evrov. Po besedah ravnatelja s tem
glasbena šola pokriva le materialne
stroške, ministrstvo pa financira plače
zaposlenih. Teh je v ravenski šoli 27, le
štirje med njimi niso učitelji. Poučuje
še šest učiteljev, ki delajo le za petino
polnega delovnega časa, in učitelj, ki
ima matično šolo drugje.

V spomladanskem času se odvijajo tudi
številna glasbena tekmovanja. "Tja poš-
ljemo nadpovprečne učence, tisti, ki
na regijskih tekmovanjih dosežejo naj-
manj 90 odstotkov točk, se uvrstijo na
državno tekmovanje," pojasnjuje rav-
natelj in predstavlja letošnje najboljše
učence na državnih tekmovanjih. Naj-
bolj so ponosni na njihovega "najbolj
številčnega tekmovalca", mladinski
pihalni orkester. Ta je na državnem
tekmovanju pod vodstvom Gregorja
Kovačiča dosegel zlato plaketo s po-
sebno pohvalo. Igranje v orkestru je po
mnenju Pogorevčnika tudi pomembna
nadgradnja igranja solističnega inštru-
menta in je za učence višjih letnikov
glasbene šole tudi obvezno. Poleg pi-
halnega, imajo na ravenski glasbeni

šoli še godalni, harmonikarski, kitar-
ski in tolkalni orkester. Na državnih
tekmovanjih so zlato plaketo osvojile
še tri učenke. Živa Poberžnik je bila
zlata na Morskem festivalu kitare v
Murski Soboti (njena mentorica je Po-
lona Blaznik), Zala Nabernik in Anja
Rožič pa sta pod mentorstvom Petre
Delopst zlato plaketo osvojili kot kla-
virski duo na državnem tekmovanju
mladih glasbenikov Slovenije.

"Pomurski čebelarji smo zaskrbljeni
nad dejstvom, da so nam čebele umi-
rale, skupaj s pristojnimi službami pa
ocenjujemo, da je do pomora prišlo v
2600 družinah oziroma v 15 odstotkih
naših panjev," je na sestanku murskoso-
boške območne enote (OE) Kmetijsko-
gozdarske zbornice Slovenije (KGZS)
izpostavil dr. Stanko Kapun, predsed-
nik Čebelarske zveze društev Pomurja
in hkrati vodja oddelka za kmetijsko
svetovanje na Kmetijsko-gozdarskem
zavodu (KGZ) Murska Sobota. "Kot je
že znano, so umirale predvsem pašne
čebele, ponekod 50 odstotkov, pone-
kod tudi do 80 odstotkov," je dodal
Kapun in opozoril, da je čebelja druži-
na zelo organiziran sistem, pašne čebe-
le pa so tiste, ki oskrbujejo zalego, tudi
panjske čebele, s cvetnim prahom in
nektarjem ter tudi prepotrebno vodo.
"Glede na to, da so padle pašne čebele,
ni samo ta škoda, da smo prikrajšani
pri medu oljne ogrščice, ampak bomo
tudi pri medu akacije, zaradi njihovega
odmiranja pa bodo tudi veliki stroški
pri vzdrževanju čebeljih družin. Poleg
tega se bojimo, ker se je sistem na neki
način zrušil, da se lahko pojavijo različ-
ne bolezni," je opozoril prvi pomurski
čebelar in spomnil, da imajo čebele po-
membno vlogo pri vzdrževanju ekosi-
stema, saj opravljajo tudi "oprašitveni
servis", na podlagi tega pa prvi izraču-
ni kažejo, da je tokratni pomor čebel v
Pomurju povzročil za okrog štiri mili-
jone evrov gospodarske škode.

Kot vemo, vmesni rezultati analize
odvzetih vzorcev nakazujejo, da naj bi
bil vzrok povečanega odmrtja pašnih
čebel v Pomurju prisotnost aktivne
snovi klotianidina v semenu koruze,
"vendar pa so to snov našli tudi v oljni
ogrščici, tako v rastlini kot njenem ce-
ličnem soku, pa tudi v cvetnem prahu.
Postavlja se vprašanje, kako je ta snov
dejansko prišla v oljno ogrščico. Iz stro-
ke, iz fiziologije, kot jo razumem, dejan-
sko s prašenjem od koruze ta zadeva ni
mogla priti tudi v celični sok," je prepri-
čan Kapun, ki meni, da je nesmiselno
posploševati stvari in kazati s prstom

Direktorica Dosorja Mateja Hauser je ob otvoritvi nagovorila fotografe treh generacij:
74-letnega Ludvika Krambergerja, 13-letnega Aljoša Gregorinčiča in 63-letnega Dani-
ja Mauka. (Boris Behek)

V Domu starejših občanov Radenci (Dosor) so v sodelovanju z murskosoboško
poslovno enoto Vzajemne včeraj odprli fotografsko razstavo z naslovom Prezr-
to. Razstava je plod sodelovanja fotografov treh različnih generacij 74-letnega
Ludvika Krambergerja, 63-letnega Danija Mauka in 13-letnega Aljoša Grego-
rinčiča, ki so puščali oziroma puščajo prepoznaven pečat na področju fotogra-
fije. Vsi trije skozi svoj objektiv predstavljajo trenutke, ki jih s prostim očesom
po navadi spregledamo, poleg tega pa je vsak dodal tudi pogled svoje generaci-
je. Želja organizatorjev razstave je bila tudi skozi takšen projekt razbijati toge
stereotipe o starosti in spodbujati medgeneracijsko sodelovanje na vseh nivo-
jih. "Tudi zaradi tega se v Dosorju lotevamo projektov, ki omogočajo drugačen
vpogled v starost, razvijajo medgeneracijsko sodelovanje in vabijo v institucijo,
kamor običajno ne zaidemo," je dejala direktorica Dosorja Mateja Hauser, direk-
tor murskosoboške poslovne enote Vzajemne Roman Buzeti pa je ob tem dodal:
"Skozi svoje poslanstvo približevanja zdravega načina življenja vsem generaci-
jam podpiramo in spodbujamo medgeneracijsko sodelovanje na vseh nivojih,
zato z veseljem sodelujemo v takšnih projektih." Vse fotografije so tudi razvili
in so bile na prodajo po simbolični ceni en evro, celotni izkupiček pa bo name-
njen delovanju skupin za samopomoč starejših. Ob otvoritvi razstave se je obi-
skovalcem prvič predstavil tudi medgeneracijski pevski zbor Dosorja, v katerem
so skupaj s stanovalci zapeli zaposleni in njihovi otroci. (mš)

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik s sodelavci bo v sredo,
11. maja, uradovala v prostorih mestne občine Murska Sobota. Uradovanje zunaj
sedeža je oblika delovanja varuhinje, namenjena vsem, ki ne morejo priti v Ljub-
ljano. Na pogovor z varuhinjo in njenimi sodelavci se lahko z brezplačnim kli-
cem na telefonsko številko 080 15 30 prijavijo vsi, ki menijo, da so jim kršene
njihove pravice oziroma bi jim lahko varuhinja v okviru svojih pristojnosti ka-
korkoli pomagala. Prijave na tej številki bodo zbirali do vključno torka, 10. maja
do 12. ure. (bž)

V Beltincih je bila včeraj prireditev
ob seznanitvi vojaških obveznikov
s pravicami in dolžnostmi, izhajajo-
čimi iz zakona o vojaški dolžnosti.
Vojaški obveznik je namreč, čeprav
ni več obveznega služenja vojaškega
roka, v koledarskem letu, ko dopol-
ni 17 let, vpisan v vojaško evidenco,
leto za tem pa seznanjen s tovrstnimi
dolžnostmi in pravicami. Tokrat se je
115 mladih iz občin Beltinci, Črenšov-
ci, Odranci, Turnišče in Velika Pola-
na na nabor pripeljalo na dvanajstih
okrašenih traktorskih prikolicah ob
tradicionalni spremljavi deklet in har-
monike. Na prireditvenem prostoru
se je predstavljala tudi Slovenska voj-
ska, največ zanimanja pa je požel Pa-
trijin osemkolesnik Svarun. Nabora
sta se udeležila tudi vrhunska šport-
nika, zaposlena v Slovenski vojski,
tekačica na smučeh Petra Majdič in
ekstremni motorist Miran Stanov-
nik. (se)

Korociv je namenjen
nevladnim organizacijam,
na Koroškem so to
predvsem društva,
skupaj jih je kar 850

Zveza športnih društev Ravne na Ko-
roškem je bila uspešna na razpisu, ki
ga je lani ministrstvo za javno upravo
izvedlo za vzpostavitev in delovanje re-
gionalnih stičišč nevladnih organizacij
po vsej državi. Pridobili so skoraj 180
tisoč evrov (delno gre za denar evrop-
skega socialnega sklada), s tem denar-
jem bodo trije zaposleni ob občasnem
najemanju zunanjih strokovnjakov v
naslednjih dveh letih v regionalnem
stičišču poskrbeli za vzpostavitev
infrastrukture, ki je potrebna za delo-
vanje nevladnega sektorja, njihovi po-
membni nalogi bosta povezovanje in
krepitev nevladnih organizacij. "Želi-
mo si, da bi nas nevladne organizacije,
to so na Koroškem predvsem društva,
vzele za svojega," je povedal koordi-
nator projekta Jure Strah. Taka regio-
nalna stičišča v večini drugih regij po
državi že obstajajo, Koroška je ena zad-
njih, ki ga še ni imela, ta čas so ga usta-
novili še v Postojni.

Korociv so ustanovili za potrebe
društev v vseh dvanajstih koroških
občinah, po Strahovih besedah jih je
približno 850. V načrtu imajo obliko-
vanje strateškega sveta, v katerega bi
vsaka občina imenovala enega pred-
stavnika, ki bi zastopal tamkajšnje
nevladne organizacije. Apeliral je na

Zaradi stečaja CPM nov
razpis - ponudbe za
izvajanje gradbenih del naj
bi odprli v teh dneh

Da je cesta na Kope nujno potrebna
obnove, je jasno vsakomur, ki se je ka-
darkoli peljal v to koroško smučarsko
središče. Država jo obnavlja počasi, po
delih, pa še pri tem se zatika. Zaradi ste-
čaja gradbinca so gradbena dela na tej
cesti prekinjena. Lokalno prebivalstvo,
sploh okoliški kmetje, opozarjajo na ne-
primeren odnos države, saj so dela po-
polnoma obstala - odstranili niso niti
zemljine z zasebnih travnikov, na kate-
rih bi že v začetku pomladi kmetje mo-
rali začeti kmečka opravila.

Za odgovor, kdaj naj bi dela nada-
ljevali oziroma ali bo naložbenik pos-
krbel vsaj za odstranitev zemljine z
zasebnih zemljišč, smo takrat zaprosi-
li Direkcijo RS za ceste. "Dela na cesti
na Kope so prekinjena, ker je šel izvaja-
lec del CPM, d.d., v stečaj. V teku je nov
razpis za izvajalca gradbenih del. Odpi-
ranje ponudb za izbor izvajalca bo v za-
četku maja 2011. Predvidevamo, da bo
pogodba za gradbena dela sklenjena
konec junija ali v začetku julija. Do ta-
krat se dela ne bodo nadaljevala. Kljub
temu pa bo do petka, 15. aprila 2011,
zemlja odstranjena in shranjena na

Sektor nevladnih organizacij je zelo širok, vanj spadajo tudi društva, na Koroškem jih je okoli 850. Na predstavitvi Korociva in
akcije Vsak dan novinar - en dan nevladnik se je med predstavitvami društev predstavilo tudi Čebelarsko društvo Prevalje, ki je
pred dvema letoma zgradilo Čebelarsko-sadjarski učni center na Fari na Prevaljah. (Jurij Berložnik)

Regionalna stičišča po Sloveniji (tudi Korociv) skupaj s Centrom nevladnih
organizacij pripravljajo akcijo Vsak dan novinar - en dan nevladnik. Povabili
so novinarje, da en dan preživijo v kateri od nevladnih organizacij, kot bi bili
njeni člani. Na ta način želijo krepiti njihov pomen, "še posebno pomembne
so v času krize, saj s prostovoljnim delom in izredno ekonomičnostjo izvajajo
aktivnosti, ki bi jih sicer morali plačevati. Spomnimo se samo humanitarnih
organizacij, društev za pomoč pri različnih boleznih, mnogih športnih in kul-
turnih društev, ki izvajajo brezplačne programe druženja, gorskih reševalcev
in gasilcev, ki skrbijo za varnost," so zapisali v Korocivu.

sem natančnih podatkov o številu in
stanju nevladnih organizacij na Ko-
roškem za zdaj še ni, in kot je povedal
Strah, je eden od ciljev njihovega pro-
jekta tudi analiza stanja. Sedež Koroci-
va je na Koroški cesti 14 na Ravnah.

Motoklub Impulz Koroška s Prevalj pripravlja danes, v soboto, dan varne vož-
nje za motoriste, ki se bo začel ob 12. uri na poligonu varne vožnje pri nogomet-
nem igrišču na Prevaljah. Ob 14. uri se bodo motoristi podali na panoramsko
vožnjo, uro pozneje pa bodo v gostišču Pik na Holmcu začeli praznovati četrto
obletnico ustanovitve kluba. Članom in članicam bosta igrala ansambel Johny
in Tex. (ačk)

Janez Lavre, direktor Splošne bolnišnice
Slovenj Gradec,o nujnosti nakupa mag-
netne resonance: "Dve leti zapored že
dokazujemo, da je incidenca raka na
Koroškem, če gledamo regionalno raz-
delitev Slovenije, večja kot drugod.
Predvsem je to rak dojke, sledi rak
debelega črevesa. Ker aparata nima-
mo, morajo ljudje odhajati drugam.
Magnetna resonanca je standard za
regionalno bolnišnico. Kadri so zago-
tovljeni, do takrat, ko bo aparat v hiši,
bomo dodatno zaposlili še inženirje
radiologe. Potem je res nujno, da prei-
skave začnemo, prebivalci tega območ-
ja to potrebujejo - poskrbeti moramo
za ustrezno obravnavo, saj so čakalne
dobe v večjih centrih relativno dolge.
Ko človek zboli, je kakršnakoli čakal-
na doba predolga." (krp)

V mali dvorani Kulturnega centra
Ravne se bo v torek, 10. maja, ob 19.
uri začelo potopisno predavanje Mate-
je Mazgan o Kubi. (ačk)

Namesto ukvarjanja z avto-
cestno traso predlagam, da
se Korošci lotimo tkanja le-
tečih preprog.

Tu je tudi vir bogastva, o kate-
rem govori Biblija. Salomon si je
talilne teh-nike poiskal v Fenici-
ji. Hiramu, umetniku iz Tira, je
zaupal vlivanje kultnih- pred-
metov. (1 Kr 7,1314) V Ecjon Ge-
berju je ustanovil pomembno
pomorsko trgovsko podjetje.
Izraelovi sinovi niso nikoli poto-
vali po morju in tudi niso znali
graditi ladij. A Feničani so imeli
štiristo let prakse in izkušenj.
Zato je Salomon poklical ladje-
delniške specialiste iz Tira in z
njimi še mornarje: Hiram je po-
slal na ladjah svoje služabnike,
pomorščake, vajene morja, s Sa-
lomonovimi služabniki vred. (1
Kr 9,27)

Ecjon Geber je bil najbolje
oboroženo in najbolj utrjeno
izhodno pristanišče za novo tr-
govino z daljnimi deželami. Od
tam so odhajale ladje na skriv-
nostna potovanja do daljnih,
neznanih obal. Kje je bila bajna
dežela Ofir, blagovnica, kjer je
stari Orient kupoval najdragoce-
nejše in najbolj izbrane stvari?

U-čenjaki so se o Ofirju
mnogo prepirali. Vedno znova
so mislili, da so ga našli. Nemec
Carl Mauch je leta 1871 v Rode-
ziji naletel na obsežne razva-
line. Nekaj let pozneje je Bur
Steinberg nekaj kilometrov
južno od njih izkopal rudniški
kompleks iz predkrščanskega
obdobja, ki naj bi bil povezan
s tempeljskim mestom. Vzorci
kamenja naj bi menda pokazali,
da so tam nekoč kopali srebro
in zlato. Leta 1910 je znameniti
nemški raziskovalec Afrike dr.
Karl Peters na tem najdišču fo-
tografiral kipe, na katerih naj
bi bili izvedenci zaznali tuj, fe-
ničanski nadih-.

Ofir, zagonetna dežela, se do
danes izmika raziskovalcem.
Marsikatera oporna točka pa
vendar kaže na vzhodno Afri-
ko. Raziskovalci, recimo profe-
sor Albright, so domnevali, da
je ležal v Somaliji. To bi se vseka-

Knjiga Biblija ima vendarle prav
bo izšla v zbirki Vera in politika
pri založbi Orbis. Redna cena
bo 44 evrov. V prednaročilu
velja 10-odstotni popust. Tele-
fon: 080 20 14, ww.orbis.si.

Po enkrat na tri leta so pri-
hajale taršiške ladje. (1 Kr 10,22)
Albright domneva, da je "ladjev-
je odjadralo iz Ecjon Geberja v
novembru ali decembru prvega
leta. Vrnilo se je maja ali junija
tretjega leta. Tako se je, kolikor
se je dalo, izognilo poletni vro-
čini. Tako gledano potovanje ni
trajalo dlje kot poldrugo leto."
Tudi nakupljeno blago, kot
zlato, srebro, slonovina, opice
in pavijani (1 Kr 10,22), jasno
kaže na Afriko.

Egipčani so bili zelo temelji-
to poučeni o Puntu, ki bi lahko
bil identičen z Ofirjem. Tam
so se verjetno na kraju samem
razgledovali z odprtimi očmi.
Kako bi bile sicer nastale izrazi-
te slikarske upodobitve Punta,
ki sijejo s sten terasastega temp-
lja v Deir el Bahri? Tempelj, ki
leži na zahodni strani Teb, kra-
sijo čudoviti barvni reliefi, ki
poudarjajo sijaj in očarljivost
temnopolte dame, kraljice iz
Punta, in njenega spremstva.
Kot vselej so Egipčani tudi v
tem primeru posvetili pozor-
nost puntskim nošam, okro-
glim klobukom, živalim in
rastlinam. Opazovalec dobi na-
zorno podobo legendarnega
Punta.

Spremljevalna besedila po-
ročajo o pozornost vzbujajoči
odpravi, ki jo je okrog leta 1500
pr. n. št. neka ženska odposlala
v Punt. Na faraonskem prestolu
je takrat kot sovladarka Tutmo-
zisa III. sedela slavna kraljica
Hačepsut, prva velika ženska
zgodovine, kot jo imenuje egip-
tolog Breasted. Sledeč prerokbi
boga Amuna, ki je zahtevala ra-
ziskovanje poti v Punt in obno-
vo prometa z obalami Rdečega
morja, prekinjenega zaradi vojn
s Hiksi, je v devetem letu svoje-
ga vladanja poslala na pot lad-
jevje petih ladij. Vrnile naj bi
se z drevesi mire za tempeljske
terase. Ladjevje je z Nila skozi
kanal v vzhodni delti zaplulo v
Rdeče morje in srečno prispelo
v Punt; tam je blago iz dežele ob
Nilu zamenjalo za bogate zakla-
de mirinih dreves, ebenovine,
zlata in vseh- vrst dišečega lesa
in drugih- stvari iz tujih- dežel,

Salomonovo
kraljestvo
so vodile vse
pomembne
karavanske
poti med
Egiptom
in Sirijo

Tebancem se je ponujal pri-
zor, kakršnega dotlej še ni bilo,
ko je nenavadna druščina tem-
nopoltih ljudi iz Punta po sreč-
ni vrnitvi odšla k palači, noseč
čudne proizvode svoje dežele.
"Naredila sem mu Punt v njego-
vem vrtu, kot mi je ukazal," se
je veselila Hačepsut ob mirinih
drevesih- na tempeljski terasi.
Egiptologi so v rumenem pesku
pred templjem v Deir el Bah-ri
našli ostanke izsušenih dreve-
snih korenin.

Verjetno so tudi možje in
žene iz Ecjon Geberja začudeni
stali na pristaniškem obzidju,
ko se je ladjevje kralja Salomona
vrnilo iz daljnega Ofir ja in v pri-
stanišču raztovorilo svoj tovor
sandalovega lesa, dragih kam-
nov, zlata, srebra, slonovine,
opic in pavov. (1 Kr 10,1122)

Običajno se smejo arheološ-
ka dela začeti, šele ko lastnik
zemljišča ali deželna vlada izda-
ta dovoljenje za izkopavanje.
Dovoljenja pa ni vedno lahko
dobiti, da ne govorimo o tem,
kako lahko arheologom pritož-
be in omejevanja med delom
otežijo življenje. Leta 1925 so
prišli Američani na nenavadno
zamisel, kako bi lahko neovira-
no delali, kar bi želeli. Od devet-
desetih domačinov, kmetov in
ovčarjev so kratko malo pavšal-
no kupili grič Tel el Muteselim
na Jezreelski ravnini. Oriental-
ski inštitut ch-icaške univerze je
načrtoval vzorčno izkopavanje
za celoten Bližnji vzhod, najo-
bsežnejše in najnatančeje vode-
no kopanje, kar jih je bilo kdaj
v Palestini.

Tel el Muselim skriva v
sebi svetopisemski Megido.
To odkritje temelji na prvih
velikih izkopavanjih, ki jih je
v letih 1903 in 1905 naredila
Nemška orientalska družba
pod vodstvom dr. J. Schuhmac-
h-erja.

Grič je kot majhna miza-
sta gora vkopan v edinstveno
pokrajinsko kuliso. Ko človek
stoji na ploščadi, dobi občutek,
da ima pred seboj veliko zeleno
jezero, do koder sega ravnina, Je-
zreelska dolina (Joz 17,16), kjer
se menjavajo močvirsko zele-
ne livade in polja, polna vsega.
Tam bivajo jate žerjavov in štor-
kelj. Kjer se ravnina konča, se
nad obrežjem Sredozemskega
morja dviguje gozdnat hrbet
Karmela. Na severu se vzpenja-
jo nežno modre Galilejske gore
z malo vasjo Nazaret, daleč na
desni pa temačna kopa Tabor-
ske gore zapira pogled v globo-
ko vrezano Jordansko dolino.
Nobena stvar v tem tako ljub-
kem, rodovitnem trikotniku,
obdanem z blagimi gorskimi ve-
rigami, ne nakazuje, da je bil ta
ozki košček zemlje mnogo tisoč-
letij prizorišče silnih spopadov
in daljnosežnih zgodovinskih
odločitev.

Okrog leta 1460 pr. n. št. je fa-
raon Tutmozis III. s svojimi četa-
mi na zlatem vozu zdrvel skozi
sotesko na ravnino in potolkel
Kanaance, ki so v velikem stra-
hu na vrat na nos zbežali v Me-
gido. Na isti ravnini so Izraelci,
ki jih je naščuvala junaška sod-
nica Debora, zlomili premoč ka-
naanskih bojnih voz; Gideon je
tam porazil plenilske kamelje
nomade Midjancev; kralj Savel
je izgubil bitko s Filistejci, leta
609 pr. n. št. je tam umrl kralj
Jude Jošija, ko je s svojo vojsko
v obupu planil na premočno
egiptovsko armado pod farao-
nom Nehom.

Jaz si ne znam predstavljati, kako je nekdo lahko z dušo in telesom
računovodja do šeste decimalke, a tega ne komentiram. Počutim
se dobro, sprašujem jo o številkah, ona vse detajlno pojasnjuje. Ko
se petič zasliši pesem Zlata jama, zapleševa. Lah-ka je kot perje, no-
benemu mojemu gibu se ne upira. Moška ob vsakem obratu Stelo
pobožata po riti, ona se jima smeji.

Popijeva še dve steklenici. Dvakrat odtočim na smrdljivem stra-
nišču, ko se drugič vrnem, Stela sama pleše na pesem Zlata jama.
U-stavim se pri šanku in rečem, da bi plačal. Natakarica v dvadeci-
litrski kozarec natoči vino, kozarec je poln čez rob. Z mirno roko
ga nese sebi k ustom in srkne.

Plačam in grem ven, na koncu ulice pa sedem na stopnice, ki
vodijo pet metrov dol do avtobusne postaje. Smejim se samemu
sebi. Zlata jama, tam nikoli nisem sama, prvemu sem dala, dru-
gega odgnala, tretji bi ostal, če bi mu še stal, si mrmram. Stela
pripleše iz gostilne, moški kriči za njo, naj še ostane. V glavi pri
sencih čutim napetost, ko se privrti do mene, mi pomaga na noge.
Rečem, da bom bruhal, ona pa pravi, da bi raje sedela na sedežih
avtobusnega postajališča kot na betonu. Še nameravam roditi, po-
udari. Ko me po stopnicah privleče do sedežev, se mi iz ust vsip-
lje godlja.

Adijo, domov grem, se odmajam proti Glavnem trgu. Pijan
sem, se zasmejim, od dveh steklenic piva.

Z Glavnega trga grem po Gosposki proti Tyrševi in Krekovi
ulici. Grafit GOSPOSKA, MATER SI OZKA sem že milijonkrat pre-
bral, zdaj se mi zdi, da bi mu moral nekaj dodati. Ta trenutek se
mi zdi primerno Z spremeniti v S. S svinčnikom, ki sem ga imel
v žepu, mi to ne uspeva. Se pa v Tyrševi ulici lotim gladke bele
stene, na katero napišem SM EDIN GRFITER KI PZI NA SLONI-
CO.

Mimo gimnazije stopam proti mestni hiši. Dovolj imam vlače-
nja nog za seboj, zato najprej sedem na klop, potem ležem. Zbudi
me drgetanje od mraza. Poskušam ga ustaviti, a ne gre. Stečem
proti domu, glavo imam veliko kot nilski konj. Ko stopim v svoje
stanovanje, opazim, da sem v kopalnici pozabil ugasniti luč. Stu-
širam se z vročo vodo, drget se v kabini pojavi samo še tri-do šti-
rikrat, potem povsem preneha. V spalnici ležem v posteljo in se
pokrijem z odejo. Iz dnevne sobe zaslišim, da sem po telefonu pre-
jel sporočilo. Z muko vstanem in grem pogledat. Sporočajo mi, da
so mi po elektronski pošti poslali telefonski račun. S telefonom
odidem nazaj v spalnico. Ko zaprem oči, se mi vse vrti, zato na
silo ostajam buden.

Ob tej uri spijo samo slabiči. Jaz delam trebušnjake. Treba je
biti fit za akcije, reče in mi referira, kaj vse počne. Medijem je po-
slal anonimno sporočilo, da Avi nadleguje mladoletna dekleta,
ki hodijo k njemu plesat, pripravlja letake s takšno vsebino in v
knjižnici si je sposodil knjigo Človeške kosti. Z Valterjem preuču-
jeta način, kako človeku zlomiti kost, da se ne vidi, ampak samo
čuti. Začela bova pri stremencu, najmanjši kosti v človekovem te-
lesu, končala pri stegnenici.

Roman je izšel pri založbi Subkulturni azil Maribor - Frontier.
Naročite ga lah-ko po elektronski pošti bu-ca@-siol.net
ali po telefonu- 01 2306580.

Tisti, ki vsaj malo spremljajo slovensko
politiko, lahko potrdijo dominantnost
enega pola nad drugim. V času, ko gre
braniteljem komunistične preteklosti
vse narobe, ko jim pred očmi razpada
"štabni vrh", je pričakovati, da se bodo
vsaj nekateri njihovi akterji umirili in
streznili. Pa se to ni zgodilo. Okrepili
so boj, boj na odprti fronti. Na prvo
borbeno linijo so poslali sicer izkuše-
nega, a iztrošenega in ideološko neko-
liko zastarelega Janeza Stanovnika.
Njegov nastop na Šarhovem pohodu
je osramotil vse člane tabora s komu-
nistično preteklostjo. Z neokusnimi
in že kar ogabnimi izrazi (navznoter
smrdite, se pojavi neka zverina, izda-
jalske golazni ...) je v bistvu pljunil v
vse potomce postkomunistične srenje
in tako pokazal na partijsko medvoj-
no prakso, kaj in kako je treba poče-
ti z notranjimi sovražniki. (Tam, kjer
sovražnikov ni, jih je treba narediti!)
Po mojem mnenju je iz takega načina
komuniciranja vsakomur jasno, da ne
gre za strpno in povezovalno retoriko,
pač pa za klasično poglabljanje sovrašt-
va. Kdo bo naslednji, ki bo onesnaže-
val slovensko politično ozračje? Bolj
nespoštljiv, napadalen in nesramno
ponižujoč od Janeza Stanovnika sko-
rajda ne more biti.

Seveda pa je pričakovati tudi boj
drugačne vrste. Ranjena in razgaljena
tranzicijska levica bo vsekakor izkori-
stila vse javne nastope svojih akterjev,
še posebno pa javne medije, za skrito,
a učinkovito propagando. V trenutku,
ko se je vlada začela resno sesuvati, so
začeli uvrščati v javnost prve "bombi-
ce", češ, saj v parlamentu vsi sodelujejo,
vsi so pri sprejemanju zakonov enako
udeleženi, vsi imajo enake cilje in zato
so vsi enako odgovorni. Ko bo izvolje-
na nova vlada, ne bo nič bolje, saj se bo
morala ukvarjati z enakimi problemi,
na stolčkih pa bodo sedeli isti ljudje,
z enakimi obrazi in ambicijami. Kako
prozaično! S takimi namigi nagovarja-
jo volivce, naj se volitev ne udeležijo,
če pa že gredo, naj se odločijo za današ-
njo politično garnituro, ker probleme
dobro pozna.

Predvsem pa se bojijo enega same-
ga človeka, Janeza Janše. Prav on je
tisti, ki ve in zna kulturno in korektno,
brez bojazni in ovinkarjenja, pokaza-
ti njihove napake. Če želi levica še na-
prej manevrirati v kalni vodi, se ga, po
njihovem mnenju, mora znebiti. Zato
je pričakovati, da bo agresija vse bolj
usmerjena vanj. Dobro je prisluhniti
in slediti njihovi metodologiji. Predv-
sem zna biti velik poudarek na ohra-
njanju medsebojnega sovraštva, kajti
brez nasprotnikov tudi borbe za oblast
ne more biti. Prav ta borba z namišlje-
nimi, a nujnimi notranjimi sovražniki
je vodilni motiv (leitmotiv) današnjih
reformiranih komunističnih fanati-
kov in povzpetnikov. Seveda v prihod-
nje ne smejo ponovno potisniti v ogenj
predsednika ZZB, ker zna celotni levi
spekter družbe spet osramotiti.

U-stava s 7. členom določa, da je drža-
va ločena od verskih skupnosti, ne do-
loča pa, kako in v čem je ločena, zato
se ta nedoločenost lahko izrablja po
mili volji, kar počne tudi državna usta-
nova RTV Slovenija. Ob katoliškem
prazniku velike noči je bil televizijski
program tak, kot da je Slovenija preki-
pevajoča katoliška država, kar seveda
ni res. Če so v Sloveniji najštevilnejši
verujoči katoličani, s tem še ni rečeno,
da so verujoči drugih ver - med več kot
40 registriranimi verami omenimo le
evangeličane, pravoslavce in muslima-
ne - drugorazredni državljani z okrnje-
nimi demokratičnimi pravicami. Ob
njih so še ateisti, neverujoči. Seveda
je dolžnost državne televizije obvešča-
ti tudi o verskem dogajanju po svetu,
toda kar dolg večer drugega programa
in dve uri nedeljskega dopoldneva na-
meniti prenosu tuje velikonočne ver-
ske ceremonije iz Rima je nedvomno
kršitev 7. člena ustave. V času prazno-
vanja velike noči so na programu tele-
vizije imele prednost oddaje z versko
vsebino, le nekaj malega je bilo poveda-
no tudi o drugih in drugačnih prazno-
vanjih prastarega poganskega prihoda
letnega časa pomladi, cvetenja in kalje-
nja poletnih in jesenskih darov narave.
Za oznako programa oddaje Na zdravje
v petek, 22. in še 29. aprila, pa ni besed,
saj ste bili izkoriščeni za javni vero-
uk katolištva. Na velikonočni petek
je oddaja gostila zgovornega župni-
ka, ki je zavzeto razlagal zgodbo o Je-
zusovem trpljenju, smrti na križu in
vstajenju iz groba, kar so spremljale po-
skočne polke, veseli valčki in ves drugi
tingeltangel oddaje. Obšla me je misel,
da bo župnik nemara predlagal, da se
oddaja Na zdravje preimenuje v Bog po-
magaj, kot se še danes kihavcu zaželi
v spomin na nekoč težko ozdravljivo
bolezen z napadi kihanja. Tudi nasled-
nji petek oddaja Na zdravje ni mogla
miniti brez spominjanja na velikonoč-
no praznovanje, čeprav se ni vedelo, ali
kot verouk ali kot puhla zabava.

Še zadnje čase glavna vsebina jav-
nih glasil, korupcija na vseh ravneh
družbenega dogajanja, je bila zaradi
prednosti verskih velikonočnih oddaj
na televiziji postavljena ob stran.

Prazniki, takšni in drugačni, so za
nami. Imam že kar nekaj let in sem
doživljal mnogo različnih praznikov,
že v prejšnjem režimu. Ne bom opiso-
val raznih proslavljanj, ampak se bom
osredotočil na letošnji prvi maj, in to
predvsem na govore posameznikov.
Gospod Semolič, predstavnik ZSSS, je
govoril predvsem o pokojninskih re-
formah. Drugi govornik, župan mesta
Ljubljana Jankovič, je govoril povsem
nasprotno gospodu Semoliču. In tretji
govornik je bil predsednik parlamen-
ta gospod dr. Pavel Gantar. Ta tretji
gospod mi je najbolj ostal v ušesih. Go-
voril je, da morajo tisti, ki so krivi za
to, da je toliko ljudi ostalo brez dela,
za nastalo situacijo odgovarjati. Dajte
no, gospod Gantar!

Se mar ne ve, kdo je vodil ta podjet-
ja? Najbrž bo še mnogo vode preteklo
po Dravi in Savi, da bo naše sodišče
kaj ugotovilo in koga tudi obsodilo.
Do sedaj ni videti kakšnega uspeha pri
tem. Na Rožniku v Ljubljani je res bilo
prisotnih veliko ljudi in morda niso
bili prav vsi zelo veseli, ampak je osta-
lo veliko število žalostnih obrazov,
predvsem tisti delavci, ki so zgubili
službo in potrebujejo pomoč Rdečega
križa in Karitasa. Ostali so brez pravic
in svojega dostojanstva, medtem ko so
brez slabe vesti tisti, ki so vse to zaku-
hali. Ti so se lahko veselili ob prvem
maju v svojih vilah in na jahtah.

Ne vem, ali bom dočakal, da bodo
krivci zares postavljeni pred sodišče in
kaznovani, kar pa je skoraj nemogoče,
saj imajo celo skupino zagovornikov,
ki jih bodo oprali vseh krivd.

Kako je poluhec odklonil roko ošabne
neveste, 11/12; Bine: Mleko; Pepi vse
ve o kiparstvu; Kulturni brlog; Črtkova
galerija (vps 7.20)
9.30 Tolpa iz Su-gar Creeka: Misijonski
zlikovci, ameriški film za otroke,
2005, pon. (vps 9.25)
10.45 Polnočni klu-b: Preživetje človeka
12.00 Tednik

16.35 Alternativa: Body Work
17.00 Poročila, šport, vreme (vps 17.00)
17.15 Sobotno popoldne; nagradno
žrebanje in z Damijanom, 2. del
17.25 Na vrtu-

in Armin Koren, 1. del
18.05 Z Damijanom, 3. del
18.20 (Ne)u-resničeno, 2. del
18.25 Ozare (vps 18.25)
18.35 Primer za prijatelje, risanka #
(vps 18.35)

21.45 t Človek in zver, izobraževalno-
dokumentarna oddaja (vps 21.45)
22.15 Poročila, kultura, šport, vreme

nadaljevanka, 11/13 (vps 22.55)
23.45 Slovenski magazin, pon
0.10 Dnevnik, pon
0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji
(vps 0.35)
8.35 Skozi čas
9.00 Pogledi Slovenije
10.30 Posebna ponu-dba, potrošniška

prenos (vps 16.45)
18.00 Rokomet, prva tekma finala Lige
prvakinj, Larvik - Itxako Reyno de
Navarra, posnetek iz Larvika
(vps 18.00)
19.20 Ju-do - grand prix, posnetek iz
Bakuja

(Jessica Lange), pon. (vps 20.00)
21.50 Odrska diva, angleški biografska
drama, 2004 (Claire Danes), pon.
(vps 22.00)

23.40 Usodna nesreča, ameriška nadalje-
vanka, 13., zadnji del, pon. (vps 23.45)
0.25 Brane Rončel izza odra, pon
2.00 Zabavni infokanal.

Sredi 17. stoletja so v angleških
gledališčih tudi ženske vloge lahko
igrali samo moški. Slavni igralec Ned
Kynaston je zablestel z vlogo Desde-
mone v Shakespearovem Othellu.
Kralj Karel II. pa izda odredbo, da
morajo v ženskih vlogah nastopati
ženske. Sedaj Kynastonova slava
začne ugašati, na odru pa v vlogi Des-
demone zažari mlada igralka Maria.
A Ned hitro najde rešitev in se zbilža
z Mario...

7.30 TV prodaja
8.00 Winx klu-b
8.25 Rori, dirkalnik
8.40 Radovedni Jaka
8.55 Medved Ru-pert
9.10 Mojster Miha Projekt gradimo
9.20 Beyblade: Nova generacija
9.50 Medved Paddington
10.15 Preverjeno

(Kelly Rutherford)
16.10 Monk, 11. del ameriške nanizanke
17.05 Mary Higgins Clark: Po mestu-
naokrog, kanadsko-angleški triler,
2002 (Nastassja Kinski)
18.55 24UR vreme
19.00 24UR

Anglija konec 19. stoletja. Gospod
Brown je vdovec, ki mora skrbeti
za sedem otrok. Otroci pa so prava
podivjana horda, ki je pregnala že
vrsto varušk. Ko se na vratih pojavi
nenavadna varuška McPhee, so
otroci prepričani, da bodo tudi njo
hitro pripeljali do živčnega zloma.
Ne vedo pa, da ima varuška McPhee
magične sposobnosti, s pomočjo
katerih jih bo kmalu spravila v red.

humoristične nanizanke
10.30 Čarovnije Chrisa Angela, ameriška
dokumentarna serija

t Barva magije (1), angleška
komedija, 2008 (Tim Curry)
Teksaški mož postave, 15. del
ameriške nanizanke
13.50 Vitez za volanom, 13. del nanizanke
14.40 Kako sem spoznal vajino mamo,
9. del ameriške humoristične nanizanke
15.15 Nore počitnice v Evropi, ameriška

humoristične nanizanke
18.35 Avto.info
19.10 The Big Game
20.00 Nanny McPhee Ču-dežna varu-ška,
ameriško-angleška komedija, 2005
(Emm Thompson)
21.55 Relativni kaos, ameriška komedija,

2006 (Christopher Gorham)
23.40 Newyorški gasilci, 9. del nanizanke
0.30 Hogfather, angleška nadaljevanka,
1/4

7.50 iCarly, mladinska serija, 9. del
8.15 Prijateljice, mladinska nanizanka,
9. del

8.40 Smallville, nadaljevanka, 16. del
9.30 Britanski top model, pon., 3. del
10.30 Britanski top model, pon., 4. del
11.25 Umazani ples: Živite svoje sanje,

komedija, 1996
16.00 Premier Leagu-e: Everton -
Manchester City, angleško
nogometno prvenstvo, 56. del
18.00 Wipeou-t, pon., 8. del
19.00 Gordon Ramsay. Ku-hamo skupaj,
7. del

20.00 t Konec sveta, akcijska nemško-
ameriški akcijski triler, 2005, 1. del
21.40 Novinci v modrem, serija, 3. del
22.35 24, akcijska nanizanka, 10. del
23.30 Na nevarnih tleh, akcijski film,
1996, 1. del
1.15 Umor, je napisala, pon., 4. del
2.05 Dom po meri, resničnostni šov,
19. del.

TV Maribor ■ 7.00 Video strani; 9.00
Hrana in vino, pon; 10.00 Novice TV Mari-
bor; 10.10 Odmevi TVS; 11.00 Novice
TV Maribor, pon; 11.10 Glasba za vas;
12.00 Novice TV Maribor, pon; 12.10 Kro-
nike regij VTV; 12.40 Ptujska kronika;
13.00 Poročila TVS; 13.20 Ljudje in zemlja,
pon; 14.10 Rajastan Indija, dokumentarni
film; 15.10 Miš maš, oddaja VTV; 15.55
Sobotno popoldne; 16.00 O živalih in lju-
deh, oddaja TV Maribor; 16.15 Sobotno
popoldne; 17.20 Na vrtu, oddaja TV Mari-
bor; 17.45 Sobotno popoldne; 18.30 Dnev-
nik TV Maribor; 18.50 Skozi čas; 19.00
Informativni program TVS; 19.55 Rožma-
rinka in Timijanka, nadaljevanka, 7. del,
II. sezona; 20.50 Mladinska oddaja VTV;
21.30 Dnevnik TV Maribor, pon; 21.45 V
dobri družbi, glasbena oddaja, pon; 22.45
Posnetki športnih dogodkov; 0.45 Video
strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Štiri tačke,
oddaja o živalih; 8.30 TV prodajno okno;
9.00 Cecil in Pepo odkrivata olimpijske
igre: Gimnastika, Skoki; 9.15 Xtreme,
športna oddaja; 9.30 TV prodajno okno;
10.00 Utrip tedna: Kronika; 10.30 Od
besede do besede; 10.45 Nos za donos;
11.00 TV prodajno okno; 11.30 ŠKL; 12.30
Monitor, portretna oddaja; 13.00 Anima-
l i ja, 24. del dokumentarne oddaje; 13.30
Ekstremna okolja, 24. del dokumentarne
oddaje; 14.00 TV prodajno okno; 14.30
Alexandra in Etnorom Gipsy Fewer show,
posnetek; 16.30 Veliko platno; 17.30
Vesoljska popotovanja, 24. del dokumen-
tarne oddaje; 18.00 Kaj povzroča bole-
zen: Uživanje mesa in tumor; 18.30 Utrip
tedna: Kronika; 19.00 Xtreme, športna
oddaja; 19.30 Videomix; 20.00 Z Mojco po
domače; 21.00 Žajfa, razvedrilna oddaja;
21.30 Bizarno aktualno, satirična oddaja;
22.00 Modro, oddaja o navtiki; 22.30
Belin - oddaja o ljubiteljski umetnosti;
0.30 Utrip tedna: Kronika; 1.00 RTS Por-
tal.;

NET TV ■ 7.30 TV prodaja; 8.00 Netko
tivi z Natašo; 11.00 Hrana in vino; 12.00
Te domače viže, pon; 13.00 Poročeva-
lec, pon; 14.00 Razkrito, pon; 14.30 Od
šivanke do slona, TV prodaja; 16.30 Inte-
raktivna TV; 16.55 Kje ste bili takrat,
pon; 17.55 Pogovor tedna: rejništvo, pon;
18.55 Sobotni večer z risankami; 20.00
Svetovni popotnik, ameriška drama, 2001
(Billy Crudup); 21.45 Varnostnik, akcijski
triler, 2004 (Albert Dupontel); 23.20 Med-
narodno oko, pon; 23.45 Poročevalec,
pon; 0.45 Vplivni in uspešni, pon; 1.35
Interaktivna TV.;

VTV ■ 9.00 Miš maš; 9.40 Vabimo k
ogledu; 9.45 Pozdrav pomladi 2011, posne-
tek drugega koncerta; 10.35 Videospot
dneva; 10.40 Peter Klepec, gledališka igra v
izvedbi Vrtca Velenje; 11.00 Hrana in vino;
11.30 Na obisku pri... Majdi Gajšek; 12.30
Videospot dneva; 12.35 Videostrani, obve-
stila; 17.55 Vabimo k ogledu; 18.00 Palček
Tom, risani film; 18.55 Vabimo k ogledu;
19.00 To bo moj poklic: Čevljar 2. del;
19.20 Videospot dneva; 19.30 Videostrani,
obvestila; 19.55 Vabimo k ogledu; 20.00
1927. VTV magazin; 20.20 Kultura; 20.25
Glasbena oddaja; 21.30 Gospodarstveniki:
Franjo Bobinac, predsednik Uprave Gore-
nja, pon; 22.15 Jutranji pogovori; 23.45
Vabimo k ogledu; 23.50 Videospot dneva;
23.55 Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.30 Pomurski informativni
kažipot; 13.00 Imamo se fajn, otroška
oddaja; 14.00 Pozdrav Prekmurcem in
Prlekom; 18.45 Pomurski tednik; 19.15
Aktualno, ponovitev tedenskih oddaj;
20.00 Polka in majolka, oddaja z narodno-
zabavno glasbo; 21.00 Kuhajmo z Anjo;
21.20 Pomurski informativni kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 18.30 Bepil-
lantvpogled, magazin Porabja, produkcija
Gotthard TV; 19.00 Asov magazin; 20.00
Gnes, informativna oddaja; 21.00 Bepil-
lantvpogled, magazin Porabja, produkcija
Gotthard TV; 22.00 Ujemi sanje, glasbena
oddaja; 23.00 Pom - info.;

POP BRIO ■ 7.10 Glasbeni mozaik;
10.40 TV prodaja; 10.55 Nespodobno
povabilo, ameriški film, 1993 (Robert
Redford); 13.00 Najbolj zeleni domovi
sveta, ameriška dokumentarna serija;
13.25 Uredimo vrt, ameriška dokumen-
tarna serija; 13.55 Moj Antonio, ponovitev
resničnostne serije; 14.50 Jamie: Osnove
kuhanja doma, angleška kuharska serija;
15.20 Preobrazba doma, avstralska doku-
mentarna serija; 16.15 Žena za mojega
očka, 2. del ameriške resničnostne serije;
17.10 Ženska džungla, 1. del ameriške
nanizanke; 18.05 Snorčki, risana serija;
18.30 Radovedni George, risana serija;
19.00 Glasbeni mozaik; 20.00 Vampirski
dnevniki, 11. del ameriške nanizanke;
20.55 Skrite priče, 2. del ameriške nani-
zanke; 21.50 Grace ima težave, 2. del
ameriške nanizanke; 22.45 Ljubezen na
postaji, ameriška komedija, 2003 (Peter
Dinklage); 0.20 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 8.00 Hrvaška kronika BiH; 8.15
Kanadčani, vestern, 1961 (Robert Ryan);
9.40 Skica; 10.00 Poročila; 10.10 Hišni
ljubljenčki; 10.45 Spreminjam svet; 11.15
Normalno življenje; 12.00 Poročila; 12.15
TV koledar; 12.30 Veterani miru; 13.15
Prizma, magazin; 14.00 Duhovni izzivi;
14.35 Eko območje; 15.05 Skica; 15.20
Operne arije; 15.50 Jedilniki izgubljenega
časa; 16.10 Euromagazin; 16.40 Poročila;
16.50 Reporterji; 17.55 Divje srce Afrike,
dok; 18.45 Potrošniška koda; 19.15 Loto;
19.30 Dnevnik; 20.10 Zvezde pojejo, show;
22.05 Poročila; 22.25 Novice iz kulture;
22.30 Pred Porinom 2011; 23.25 Park
je moj, akcijski film, 1986 (Tommy Lee
Jones); 1.05 Projekt A2, akcijski film; 2.50
Kanadčani, vestern, 1961.

HTV 2 ■ 8.00 Program za otroke; 10.00
Maša, prenos iz Splita; 12.20 Fotografija
na Hrvaškem; 12.35 Šokačka rapsodija,
posnetek koncerta; 14.00 KS avtomagazin;
14.30 4 stene; 15.10 Ragbi, kvalifikacije za
EP: Hrvaška - Litva, prenos; 17.25 Rokomet
(m), hrvaški pokal: Split - Poreč, prenos;
19.30 Garaža; 20.05 Nogomet, hrvaška
liga: Cibalia - Zagreb, prenos tekme; 22.05
Sredi belega dne, serija; 22.45 Nogomet,
hrvaška liga; 23.35 Čas je za jazz; 0.35 kS
avtomagazin; 1.05 4 stene; 1.40 Glasbeni
program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.00 Otroški program;
12.05 Parker Lewis, serija; 12.20 Jimova
družina, serija; 12.45 Formula 1, VN Turčije,
novice; 12.55 Formula 1, VN Turčije, pre-
nos. 14.15 Simpsonovi, risanka; 14.40
Glee, serija; 15.20 Rita zažiga, serija; 15.45
Neporočeni Gary, serija; 16.05 Kako sem
spoznal vajino mamo, serija; 16.25 Veliki
pokovci, serija; 16.45 Veliki pokovci, serija;
17.10 Glavca, serija; 17.35 Simpsonovi,
risanka; 18.00 Simpsonovi, risanka; 18.25
Newton, magazin; 18.55 Mladi zdravniki,
serija; 19.20 Dva moža in pol, serija; 19.45
Čili, magazin; 20.00 Čas v sliki; 20.15 Da
Vincijeva šifra, triler, 2006 (Tom Hanks);
22.30 Čas v sliki; 22.40 Nogometna arena;
23.15 Daredevil, akcijski film, 2003 (Ben
Affleck); 0.50 Pošastno, akcijski film, 2008
(Lizzy Caplan).

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Sreča tega sveta, dok; 9.55 Poštar Muller,
komedija, 1953 (Heinz Ruhmann); 11.20
Življenje je življenje, komedija, 2010 (Jan

Josef Liefers); 12.50 Slikanica; 13.00 Čas
v sliki; 13.10 Pogledi s strani; 13.25 Lilly
Schonauer: Glas srca, drama, 2006 (Denise
Zich); 14.55 Grajski hotel Orth, serija; 15.40
Na poti po Avstriji, dok; 16.05 Stocklova v
soboto; 17.00 Čas v sliki; 17.05 Zavestno
zdravo, magazin; 17.30 Ljudski odvetnik;
18.20 Bingo; 19.00 Zvezna dežela danes;
19.30 Čas v sliki; 20.05 Pogledi s strani;
20.15 Senik godcev, show; 22.45 Veliki
trije narodno-zabavne glasbe, dok; 23.50
Komisar Rex, serija; 0.35 Komisar Rex,
serija.

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Delta; 9.30 Za
otroke in mlade; 11.30 In sedaj Buday;
12.01 Poročila. Vreme. Šport; 12.05
Zvezde, zab. odd; 13.00 Avtovizija; 13.30
Zmigaj se; 14.00 Kultura 2011; 14.30
Madžarska, tur. magazin; 15.00 Duh iz
steklenice; 15.30 Zlati rez; 16.25 Zgodo-
vina Madžarske; 16.55 Kako je bilo?; 18.35
Hvala, otroci so v redu!, fr. nad; 19.30
Dnevnik. Šport. Vreme; 20.05 Luxor show,
Loto in Joker; 21.05 80 let Mihajla Gor-
bačova, ang. film; 22.40 Poročila. Šport;
22.50 Koncert - Gyula Bill Deak; 0.10 Kon-
certi na ladji A38.;

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Kako je bilo?;
10.35 Pogovor z Andrasem Payerjem; 11.35
Narava; 11.55 Dnevnik; 12.01 Oddaja za
manjšine; 12.35 Obrazi in mediji; 13.25 Po
sledeh Vinca Borb; 14.00 A kor szelleme,
doku. film; 14.50 Zmagoslavje ljubezni, it.
nad; 16.25 Zakon v modrem, it. krimi. nad;
17.25 Rockleksikon; 18.15 A Tenkes kapi-
tanya, madž. nad; 19.05 Risanka; 19.30
Franz Liszt, kopr. nad; 20.00 Poročila.
Vreme. Šport; 20.30 Fant iz Kalabrije, fr.
drama; 22.20 Meet John Doe, am. kom;
0.20 Detektivka, it. nad.

SPORTKLUB ■ 6.55 Nogomet, Liga
prvakov: Barcelona - Real Madrid; 9.10
Magazinska oddaja: Trans World Sport,
pon; 10.00 Poker, Full Tilt Million Dollars
Cash Game: 1. del, pon; 11.00 Košarka,
Evroliga - Final Four: Panathinaikos - Mon-
tepaschi Siena, pon; 13.30 Košarka, Evro-
liga - Final Four: Maccabi Electra - Real
Madrid, pon; 15.30 Nogomet, Premier Lea-
gue: Napoved kroga, prvič; 16.00 Tenis,
ATP Masters: Madrid - polfinale, v živo;
20.30 Rokomet, 1. slovenska liga: Trimo
Trebnje - Gorenje, v živo; 22.25 Nogomet,
pokal FA: Napoved kroga, prvič; 22.55
Nogomet, Premier League: Everton - Manc-
hester City, prvič; 0.50 Nogomet, Premier
League: Tottenham - Blackpool, prvič.

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Košarka, Evro-
liga - Final Four: Maccabi - Real Madrid;
10.00 Telemarketing; 11.00 Nogomet,
belgijska liga: Genk Anderlecht; 13.00
Nogomet, pokal FA: Napoved kroga; 13.30
Košarka, Evroliga: Panathinaikos Monte-
paschi Siena; 15.30 Nogomet, Premier
liga: Napoved kroga; 16.00 Nogomet, Pre-
meir liga: West Ham United Blackburn;
18.30 Nogomet, Premier liga: Tottenham
Blackpool; 20.30 Nogometna oddaja: Pre-
mier League World; 21.00 Nogomet, bel-
gijska liga: Standard Club Brugge; 23.00
Nogomet, Premier liga: Everton Manche-
ster City.

ŠPORT TV 1 ■ 7.30 Hokej na ledu: IIHF
SP elitne divizije 2011: Češka - Slovaška,
pon; 9.30 Košarka: NBA Playoffs, Dallas

- LA Lakers; 11.55 Hokej na ledu: IIHF SP
elitne divizije 2011, Slovenija - Avstrija;
14.30 Nogomet: Primera Division, Napo-
ved 35. kroga; 15.00 Formula 1: GP Racing,
112. oddaja; 15.30 Nogomet: AC Milan
magazin, 26. oddaja; 16.10 Hokej na ledu:
IIHF SP elitne divizije 2011: Norveška

- Kanada, prenos; 18.25 Nogomet: Prva
Liga, Nafta - Maribor; 20.40 Nogomet:
Serie A, Roma - Milan; 23.00 Košarka: NBA
Playoffs, Memphis - Oklahoma.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Nogomet. Prva
Liga: Celje - Gorica, pon; 10.30 Avtomobi-
lizem. Nascar: Matthew and Daniel Han-
sen 400, pon; 13.30 Konjeništvo. Kasaške
dirke: 2. oddaja, pon; 14.30 Reportaža.
Miss športa: Finalni izbor, pon; 16.00
Ekstremni športi. World of Free Sports:
168. oddaja: FWT Fieberbrunn 2011, pon;
16.30 Tenis. ATP magazin: 39. oddaja, pon;
17.00 Avtomoto šport. Motor World: 205.
oddaja, pon; 17.25 Avtomoto šport. FIM
Motoshow: 119. oddaja; 17.55 Košarka.
Španska ACB liga, prenos; 19.55 Nogomet.
Primera Division, prenos; 21.55 Nogomet.
Primera Division, prenos; 0.00 Reli. WRC:
Italija, vrhunci 2. dneva, pon.

EUROSPORT ■ 8.30 Freeride spirit,
dok; 9.00 Nogomet, igralci do 17 let, EP,
posnetek; 10.30 Kau, prenos; 12.00 Tenis,
WTA turnir, prenos; 13.45 Nogomet, EP,
posnetek; 14.30 Kolesarstvo, dirka po
Italiji, prenos; 17.30 Tenis, WTA turnir,
posnetek. 18.30 Motorsport, prenos;
20.00 Konjeništvo, preskakovanje ovir,
posnetek; 21.15 Borilni športi, Fight Club;
23.45 Kolesarstvo, dirka po Italiji, posne-
tek; 1.00 Tenis, WTA turnir, posnetek.

7.00 Živ žav: Pajkolina in prijatelji
s prisoj, risanka; Kljukec s strehe:
Kljukec spet leta, risanka (vps 7.00)
9.50 Animalija: Balada o snedežu,

risanka, 33/40, pon. (vps 9.50)
10.15 Enid Blayton: Pustolovščine
- pustolovščina na ladji, 1. del,
nanizanka za otroke (vps 10.15)
10.50 Prisluh-nimo tišini (vps 10.50)
11.20 Ozare, pon
11.25 Obzorja duh-a (vps 11.25)
12.00 Ljudje in zemlja (vps 12.00)
13.00 Poročila, šport, vreme (vps 13.00)
13.10 Na zdravje!, pon
14.25 Alpe-Donava-Jadran, podobe

Bezgovica
15.10 Profil tedna z Mašo Kljun
15.35 Večno z Lorello Flego: Kolesa
15.40 Športne novice
15.50 Športna retrovizija z Esadom

Okus po kokosu
16.35 Naglas!: Jan Plestenjak
17.00 Poročila, šport, vreme (vps 17.00)
17.15 NLP s Tjašo Železnik; Fokus: Urška

Draž (vps 17.15)
18.10 Prvi in drugi (vps 18.10)
18.35 Prigode Viktorja in Viktorčka,

risanka (vps 18.35)
18.40 Gregor in dinozavri, risanka
18.55 Vreme (vps 18.55)
19.00 Dnevnik
19.25 Zrcalo tedna
19.40 Vreme
19.45 Šport

8.30 Koroška poje 2011, zimzelene
uspešnice preteklih desetletij, 2/3
(vps 8.30)

11.30 Pomagajmo si
12.10 Turbulenca: Ljubezen na daljavo
13.05 Rokometni magazin Lige
prvakov, pon. (vps 13.00)

avstralskem otoku Tasmanija
17.45 20. stoletje Jurija Gustinčiča,
dokumentarna oddaja (vps 17.30)
19.00 Ruski monopoli, nemško-ruska doku-
mentarna oddaja
20.00 Žrebanje lota (vps 19.50)
20.10 Ars 360 (vps 20.00)
20.30 Dan Evrope, prenos s Prešernovega

nadaljevanka, 7/8 (vps 21.45)
22.40 Restavracija Raw, irska nadalje-
vanka, 4/6, pon. (vps 22.40)
23.30 Naša demokracija, kratki igrani film
(vps 23.30)

Aspergerjev sindrom je oblika
avtizma, za katero bolehata junaka
filma. On je Donald, dobrosrčen
voznik taksija, ki ljubi ptice in ima
neverjeten talent za številke.
Kot veliko ljudi z enakim sindro-
mom tudi on funkcionira v svetu,
pogojenem z rutino. Življenje se
mu obrne na glavo, ko se skupini
avtistov, ki jo Donald vodi, pridruži
lepa, pa tudi precej komplicirana
punca, Isabel...

7.30 TV prodaja
8.00 Winx klub
8.25 Rori, dirkalnik
8.40 Radovedni Jaka
8.55 Medved Rupert
9.10 Mojster Mih-a Projekt gradimo
9.20 Beyblade: Nova generacija
9.45 Medved Paddington
10.10 Tom in Jerry
10.20 ŠKL

angleška kuharska serija
Preobrazba doma, avstralska
dokumentarna serija
Žena za mojega očka, 3. del

ameriške resničnostne serije
Ugrabitev, ameriška drama, 2007
(Reese Witherspoon)
16.15 Monk, 12. del ameriške nanizanke
17.10 Najboljša varuška 3, ameriški

20.00 Slovenija ima talent, v živo
23.00 Gorile v megli, ameriška drama,
1988 (Sigourney Weaver)
1.20 Pogumna čarodejka, 2. del

Gre za biografsko dramo o življenju
znanstvenice in raziskovalke Dian
Fossey, ki je v Afriko odpotovala leta
1967 in s svojim izjemnim delom
opozorila na nevarnost iztreblja-
nja gorskih goril v centalni Afriki.
Svojim živalim je bila fanatično
predana, kar ji je nakopalo precej
sovražnikov v vladi in v lokalnih
plemenih. Leta 1985 so jo v nepo-
jasnjenih okoliščinah našli mrtvo v
njenem kampu.

angleške dokumentarne serije
Robinson Crusoe, 12. del nanizanke
Vsi sovražijo Ch-risa, zadnji del
ameriške humoristične nanizanke
Nova Heidi, 23. del francoske
mladinske nanizanke
Športna srca, 19. del ameriške
humoristične nanizanke
Barva magije (2), angleška
komedija, 2008 (Tim Curry)
Čarovnija Ch-risa Angela, ameriška
dokumentarna serija
Teksaški mož postave, 16. del
ameriške nanizanke
Vitez za volanom, 14. del ameriške
nanizanke

10. del ameriške humoristične nanizanke
Prepovedan sad, ameriška roman-
tična komedija, 2001 (Heather Graham)
Top Gear, 2. del angleške
avtomobilistične serija
Šola za pare, 11. del ameriške
humoristične nanizanke
Magazin Lige prvakov
Th-e Big Game
Igra, ameriški triler, 1997

kriminalna drama, 1997 (Al Pacino)
0.40 Newyorški gasilci, 10. del ameriške
nanizanke

Smallville, nadaljevanka, 17. del
Britanski top model, pon., 5. del
Britanski top model, pon., 6. del
Britanski top model, pon., 7. del
Popolna preobrazba doma.,
24. del

Pa sem te!, resničnostni šov, 36. del
Stevardese, resničnostni šov, 2. del
Modeli modnih- oblikovalcev,
resničnostni šov, 11. del
Premier League:
Stoke City - Arsenal, angleško
nogometno prvenstvo, 57. del
Modni oblikovalci Heidi Klum,
resničnostni šov, 11. del
VIP magazin, 18. del
Navigator Karavaning, 3. del
Gordon Ramsay. Kuh-amo skupaj,
pon., 8. del

21.50 t Krizna enota, akcijska serija, 5. del
22.45 24, akcijska nanizanka, 11. del
23.40 Na nevarnih- tleh-, akcijska
miniserija, 2. del (2/2)
1.25 VIP magazin, pon., 18. del.

V Maribor ■ 7.00 Video strani; 8.55 Miš
maš, oddaja VTV; 9.35 Slovenski utrinki;
10.00 Novice TV Maribor; 10.10 Mladin-
ska oddaja VTV; 10.50 Skozi čas; 11.00
Novice TV Maribor, pon; 11.10 Hrana in
vino; 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV
Maribor; 13.00 Poročila TVS; 13.15 Mura-
raba, oddaja TV AS; 13.45 Utrip Ormoža;
14.35 Evropska prestolnica kulture, maga-
zinska oddaja; 15.05 Posebna ponudba,
potrošniška oddaja; 15.35 Spoznajmose.
com, svetovalna oddaja; 16.25 Horizont;
16.55 Dober večer, pogovorna oddaja;
17.45 O živalih in ljudeh; 18.05 Na vrtu,
oddaja TV Maribor; 18.30 Preglednik TV
Maribor; 18.50 Skozi čas; 19.00 Informa-
tivni program TVS; 20.00 Glasbeni spomini
z Borisom Kopitarjem; 20.55 Nedeljske
reportaže Na Savinji flos; 21.30 Preglednik
TV Maribor, pon; 21.55 Posnetki športnih
dogodkov; 23.55 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Duhovna
misel, verska oddaja; 8.15 Cecil in Pepo
odkrivata olimpijske igre: Gimnastika,
Skoki; 8.30 TV prodajno okno; 9.00 Zelena
bratovščina, oddaja o lovu; 9.30 TV pro-
dajno okno; 10.00 Utrip tedna: Kronika;
10.30 Nos za donos; 10.45 Xtreme,
športna oddaja; 11.00 TV prodajno okno;
11.30 Žajfa; 12.00 Z Mojco po domače;
13.00 Tedenski utrip: Živa plus; 14.00 TV
prodajno okno; 14.30 Monitor, portretna
oddaja; 15.00 Animalija, 25. del dokumen-
tarne oddaje; 15.30 Bizarno aktualno,
satirična oddaja; 16.00 TV prodajno okno;
16.30 Kuhinjica, oddaja o zdravi prehrani;
17.30 Tedenski utrip: Živa plus; 18.30
ZA zdravje, oddaja o zdravem načinu živ-
ljenja; 19.00 Vesoljska popotovanja, 25.
del dokumentarne. oddaje; 19.30 Xtreme,
športna oddaja; 20.00 Strašne hokejistke,
ameriški film; 21.35 Alexandra in Etnorom
Gipsy Fewer show, posnetek; 23.35 Teden-
ski utrip: Živa plus; 0.35 Duhovna misel,
verska oddaja; 0.50 Veliko platno; 1.50
RTS Portal.;

NET TV ■ 7.30 TV prodaja; 8.00 Netko
tivi z Natašo; 11.00 Hrana in vino, pon;
12.00 Okusi sveta, oddaja o kulinaričnih
dobrotah; 12.55 Narava zdravi, pon; 14.30
Od šivanke do slona, TV prodaja; 16.30
Mednarodno oko, pon; 17.00 Studio 5,
pon; 18.00 Vplivni in uspešni, pon; 18.50
Te domače viže, oddaja o narodno zabavni
glasbi; 19.45 Interaktivna TV; 20.00 For-
mula 51, kriminalna drama, 2001 (Samuel
L. Jackson); 21.35 Strogo zaupno, krimi-
nalna drama, 2003 (Edward Burns); 23.15

VTV ■ 9.00 Miš maš, otroška oddaja;
9.40 1926. VTV magazin; 10.00 Kultura;
10.05 Športni torek; 10.25 1927. VTV
magazin; 10.45 Kultura; 10.50 Na obisku
pri... Kazimiri Lužnik; 11.50 Vabimo k
ogledu; 12.00 Naj viža, gostje: Okrogli
muzikantje, pevska skupina Lipa iz Štor;
13.15 Hrana in vino; 14.10 Videostrani,
obvestila; 17.55 Vabimo k ogledu; 18.00
Pozdrav pomladi 2011, posnetek tret-
jega koncerta; 18.50 Pop corn, kontaktna
glasbena oddaja, gostje: Jacob, skupina
Avvem; 19.50 Vabimo k ogledu; 19.55
Jutranji pogovori; 21.25 Odprta tema:
Uporaba lesa za izhod iz gospodarske in
okoljske krize; 22.25 Koncert ob 90 let-
nici orkestra Premogovnika Velenje; 23.40
Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.30 Pomurski informativni
kažipot; 8.00 Imamo se fajn, otroška
oddaja; 9.00 Otroški direndaj; 9.30 ŠKL,
oddaja o športu; 10.30 Hrana in vino;
11.30 Po sledeh napredka; 11.50 Intervju;
12.20 Idea tour; 12.50 Monitor TV; 13.10
Kuhajmo z Anjo; 13.35 Dr. Avgust Pavel
- prvi prekmurski znanstvenik, dokumen-
tarni film; 14.00 Liga malega nogometa
občine Puconci, posnetek tekme; 15.10
Stube: domače; 16.10 Stube: tuje; 17.10
Pomurski tednik; 17.50 Aktualno, pono-
vitve tedenskih oddaj; 18.40 Polka in
majolka; 19.40 Pomurski informativni kaži-
pot.;

Teden ob Muri, informativna oddaja; 9.35
Pregled dogodkov - ponedeljek; 10.15 Pre-
gled dogodkov torek; 11.00 Pregled dogod-
kov - sreda; 11.40 Pregled dogodkov - četr-
tek; 12.25 Pregled dogodkov petek; 13.00
Ujemi sanje; 14.00 Pom-info.;

POP BRIO ■ 7.10 Glasbeni mozaik;
10.40 TV prodaja; 10.55 Uredimo vrt,
ponovitev dokumentarne serije; 11.25
Mary Higgins Clark: Po mestu naokrog,
kanadsko-angleški film, 2002 (Nastassja
Kinski); 13.05 Vampirski dnevniki, pono-
vitev 11. dela ameriške nanizanke; 13.55
Skrite priče, ponovitev 2. dela ameriške
nanizanke; 14.50 Jamie Obroki v pol ure,
angleška kuharska serija; 15.20 Preo-
brazba doma, avstralska dokumentarna
serija; 16.15 Žena za mojega očka, 3._del
ameriške resničnostne serije; 17.10 Žen-
ska džungla, 2. del ameriške nanizanke;

18.05 Snorčki, risana serija; 18.30 Rado-
vedni George, risana serija; 19.00 Glasbeni
mozaik; 20.00 Vampirski dnevniki, 12. del
ameriške nanizanke; 20.55 Skrite priče, 3.
del ameriške nanizanke; 21.50 Grace ima
težave, 3. del ameriške nanizanke; 22.45
Transsibirska železnica, angleško-španski
film, 2008 (Woody Harrelson); 0.45 Nočni
utrinki.;

HTV 1 ■ 8.00 Prijatelji; 9.00 Nora Fora,
TV igra; 9.40 TV koledar; 9.50 Novice iz
kulture; 10.00 Poročila; 10.10 Železna
cesta, serija; 11.40 Manjšinski mozaik;
12.00 Poročila; 12.25 Sadovi zemlje; 13.20
Reka - morje, magazin; 14.00 V nedeljo ob
dveh; 15.05 Mir in dobrota; 15.50 Poročila;
16.00 Princ Valiant, pustolovski film, 1997
(Stephen Moyer); 17.40 Globalno omizje;
18.15 Po lepi naši; 19.15 Loto; 19.30 Dnev-
nik; 20.10 1 proti 100, kviz; 21.05 Stipe
na obisku, serija; 21.45 Slovo, drama,
2003 (Mustafa Nadarevič); 23.20 Poročila;
23.35 Novice iz kulture; 23.45 Bojevnik iz
žada, pustolovska drama, 2006 (Tommi
Eronen); 1.25 Železna cesta, serija; 2.50
Ponovitve.;

HTV 2 ■ 7.50 Josip Klima in Zagrebški
kvartet, posnetek koncerta; 8.40 Posled-
nji bojni krik, drama, 1958; 10.40 Bib-
lija; 10.50 Portret cerkve in mesta; 11.00
Maša, prenos iz Strožanca; 12.05 Hrvati ob
Bosporju, dok; 13.05 Zvezde pojejo; 14.55
Filipovi dojenčki; 15.25 e-Hrvaška; 16.05
Magazin nogometne Lige prvakov; 16.30
Olimp, športna oddaja; 17.25 Rokomet
(m), hrvaški pokal, finale, prenos; 19.00
Vaterpolo, hrvaška liga: Jug - Primorje,
prenos tekme; 20.15 Boter, krimi drama,
1972 (Marlon Brando); 23.10 Posebni
dodatki, magazin; 23.10 Ognjene ulice,
akcijski film, 1984 (Michael Pare); 0.40
Garaža; 1.10 Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 7.30 Otroški program;
9.25 Žandar proti Nezemljanom, kome-
dija, 1978 (Louis de Funes); 10.50 Maski-
rani blues, komedija, 1993 (Kathleen Tur-
ner); 12.15 Šport; 12.45 Formula 1, VN
Turčije, novice; 15.50 Nogomet, avstrij-
ska liga: Ried - Sturm, prenos; 18.00
Šport v nedeljo; 18.55 Divji vrtnar, serija;
19.45 Čili, magazin; 20.00 Čas v sliki;
20.15 Zajec brez ušes, komedija, 2007
(Til Schweiger); 22.00 Čas v sliki; 22.10
Hawaii Five-0, serija; 22.55 Branilci, serija;
23.40 Monk, serija; 0.20 Columbo: Džun-
gla v rastlinjaku, kriminalka, 1972 (Peter
Falk); 1.20 Da Vincijeva šifra, triler, 2006.

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
A.viso, magazin; 9.35 Katoliška maša;
10.15 Dunajski slavnostni tedni 2011, dok;
10.35 Gledalci osvajajo oder, dok; 11.00
Čas v sliki; 11.05 Novinarska ura; 12.00
Iz parlamenta; 12.30 Orientacija; 13.00
Čas v sliki; 13.05 Panorama; 13.30 Tuja
domovina, dok; 14.00 Pogledi s strani;
14.10 Cesarski lovec, domovinski film,
1956 (Erika Remberg); 15.50 Za živali,
dok; 16.10 Narava na vrtu, dok; 16.35
Doživetje Avstrija, dok; 17.00 Čas v sliki;
17.05 Avstrija poje; 17.50 Poštna lote-
rija; 18.25 Podobe Avstrije; 19.00 Zvezna
dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.05
Pogledi s strani; 20.15 Kraj zločina: Boljši
svet, kriminalka, 2011 (Axel Prahl); 21.50
Čas v sliki; 22.00 V središču, dok; 23.05
Žensko poželenje, dok; 0.05 Poskusite z
mlajšim, komedija, 2000 (Senta Berger);
1.30 A.viso, magazin.

MADŽARSKA 1 ■ 9.05 Verski program;
12.01 Poročila; 12.10 Telešport; 13.05 Pot
v London; 13.35 Poje Bori Kallay; 14.05
Govorilna ura; 14.35 Ekspedicija Ushuaia,
fr. nad; 15.25 Portret - Ervin Lazar; 16.25
Kako je bilo?; 18.05 Anno; 18.35 Hvala,
otroci so v redu!, fr. nad; 19.30 Dnev-
nik. Šport. Vreme; 20.05 Skobčeva tišina,
fr. nad; 21.05 Nedeljo zvečer; 22.00 24,
am. nad; 22.50 Panorama; 23.20 Poročila.
Šport; 23.35 Zlati rez, pon; 0.30 Koncerti
na ladji A38.;

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Za otroke in
mlade; 10.25 Arabske noči, am. nad; 12.01
Verski program; 14.40 Budimpešta; 15.05
Don Matteo, it. nad; 16.00 Vaški tajnik,
madž. nad; 18.15 Piller; 19.10 Risanka;
19.30 Telešport; 20.00 Poročila. Vreme.
Šport; 20.30 Rockleksikon; 21.25 6:3
avagy, madž. kom; 22.55 Telešport, pon;
23.45 Pogovor z Andrejem Payerjem.;

SPORTKLUB ■ 6.25 Tenis, ATP Masters:
Madrid - polfinale, pon; 10.35 Rokomet, 1.
slovenska liga: Trimo Trebnje - Gorenje,
pon; 12.55 Nogomet, Premier League:
Wolverhampton - WBA, v živo; 15.00 Nogo-
met, Premier League: Stoke City - Arsenal,
v živo; 17.05 Nogomet, Premier League:
Manchester United - Chelsea, v živo; 19.15
Košarka, Evroliga - Final Four: Tekma za
3. mesto, prvič; 21.15 Košarka, Evroliga
- Final Four: Finale, prvič; 23.30 Tenis, ATP
Masters: Madrid - finale, prvič.

11.00 Nogomet, Premier liga: West Ham
Blackburn; 13.00 Nogometna oddaja: Pre-
mier League World; 13.30 Košarka, Evro-
liga - Final Four: Tekma za 3: mesto; 15.30
Magazinska oddaja: Futbol Mundial; 16.00
Nogomet, pokal FA: Napoved kroga; 16.30
Košarka, Evroliga - Final Four: Finale; 18.30
Tenis, ATP Masters: Madrid - finale; 20.30
Nogomet, Premier liga: Manchester Uni-
ted Chelsea; 22.15 Nogomet, ruska liga:
Dinamo Moskva CSKA Moskva.

ŠPORT TV 1 ■ 7.30 Hokej na ledu. IIHF
SP elitne divizije 2011, pon; 9.30 Košarka.
NBA Playoffs, posnetek; 12.25 Košarka.
Španska ACB liga, prenos; 14.30 Timeout:
Studijski program, prenos; 15.00 Maga-
zin. Odštevanje do Londona: 67. oddaja;
15.30 Timeout: Studijski program, prenos;
16.15 Hokej na ledu. IIHF SP elitne divizije
2011, prenos; 18.30 Timeout: Studijski
program, prenos; 18.45 Reli. WRC: Italija,
Power stage, posnetek; 19.35 Timeout:
Studijski program, prenos; 19.55 Hokej na
ledu. IIHF SP elitne divizije 2011: Slovenija

- Belorusija, prenos; 22.30 Timeout: Stu-
dijski program, prenos; 23.00 Reli. WRC:
Italija, vrhunci 3. dneva; 23.30 Magazin.
Odštevanje do Londona: 67. oddaja, pon.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Nogomet. Prva
Liga: Nafta - Maribor, pon; 10.30 Konje-
ništvo. Kasaške dirke: 2. oddaja, pon;
11.30 Avtomoto šport. FIM Motoshow:
119. oddaja, pon; 12.00 Reli. WRC: Italija,
Power stage, prenos; 13.00 Nogomet.
Serie A: Roma - Milan, pon; 14.55 Nogo-
met. Serie A: Lecce - Napoli, prenos; 16.55
Nogomet. Prva Liga: Triglav - Domžale,
prenos; 18.55 Nogomet. Primera Division,
prenos; 20.50 Nogomet. Serie A: Genoa

- Sampdoria, vklop, prenos; 22.50 Nogo-
met. Serie A: Lecce - Napoli, posnetek;
0.50 Hokej na ledu. IIHF SP elitne divizije
2011, pon.

EUROSPORT ■ 8.30 WTCC, magazin;
9.00 Motorsport, GP3, posnetek; 9.30
Motorsport, GP3, prenos; 10.00 Kanu,
prenos; 11.00 Tenis, WTA turnir, posne-
tek; 11.45 Superbike, SP, posnetek; 12.00
Superbike, prenos; 13.00 Supersport, SP,
prenos; 14.15 Kolesarstvo, dirka po Italiji,
prenos; 17.30 Superbike, SP, posnetek;
18.15 Motorsport, magazin; 18.30 Tenis,
WTA turnir, posnetek; 20.00 Boks, dvoboj
v težki kategoriji, posnetek; 21.00 Nogo-
met, magazin; 23.00 Tenis, WTA turnir,
posnetek; 0.15 Superbike, posnetek.

V levem delu lika je navedenih
pet naslovov del naših književ-
nikov, na desni strani pa so v
pomoč vpisana imena in črtice,
na katere moraš vpisati njihove
priimke. Ob pravilni rešitvi ti
bodo začetnice tako vpisanih
priimkov dale ime živali s pe-
rutmi in kljunom, ki je pokrita
s perjem.

Prazna polja izpolni tako, da bodo v
vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse
številke od 1 do 6. To velja tudi za vsa-
kega od kvadratkov 3 x 2.

Slikovna križanka: Vodoravno: KS, POROKA, PREVEZAVA, RIN, SAVANA, EMIL, KARAT, DE, EZUL, NI, ASESOR, GAL, LAN,
FINESA, OČALAR, USTA, IRENA, PRASNOV, AV, RE, ETANOL, ABA, AR, IČA, VRTILO, AN, NILS, CINIK, INES, IRSKA,
KATAR, S AID.

Misel na črticah: antilopa, člančič, podnebje, prevoz, Doblar, slinček; Ni planine brez doline.

Charles-Frangois Gounod ROMEO IN JULIJA
Režiser Damir Zlatar Frey, dirigent Benjamin Pionnier
Premiera 13.5. ob 19.30,
za abonma OPERA BALET PREMIERA in izven

• 17. 5. ob 19.30, za abonma
OPERA BALETT0REK in izven
ba Mojca Simonič (zadnjič). Četrtek, 12.5._f ob 20.00.

Predstav-itev- knjige (PSI). Interpretacija dramskega igralca Bojana Maroševiča.
Rotovški trg 2/I. Sreda, 11. 5., ob 19.00.

Trizdrav-e Marije in en oče naš. Glasbeniki Polona Janežič, Boštjan Narat, Vesna Zor-
nik, pripovedovalki Ana Duša in Špela Frlic, režiser Mare Bulc. Sobota, 7. 5., ob 20.30.

Charleyjev-a teta, komedija BrandonaTh-omasa. Režiser Jože Krajnc. Gledališče
pod kozolcem. Sobota, 7. 5., ob 20.00.

Charleyjev-ateta, komedija BrandonaTh-omasa. Režiser Jože Krajnc. Gledališče pod ko-
zolcem. Zaabonma nedeljsko gledališko popoldne in izven. Nedelja, 8. 5., ob 18.00.

Mali diktator, komedija v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana.
Sobota, 7. 5., ob 19.30.

- JAZ PA PO PISANKO GREM!, občasna razstava. - PST!
MARIBOR 1941-1945, stalna razstava.

- SPOMENIK MARIBORSKI INDU-STRIJI - INDUSTRIJ-
SKI MARIBOR V 20. STOLETJU, stalna razstava.

- ČLOVEKA NIKAR ... Boji za slovenske severne meje junij-julij 1991, občasna razstava.
Muzej je odprt od ponedeljka do petka med 8.00 in 17.00, v soboto med 9.00 in 12.00.

Zvezdna proga- razstavaoh-olokavstu. Zaorganiziran a vod-
stva po razstavi se lah-ko dogovorite po tel. 02 235 21 02.

Razstava fotografij Borba za obstoj, Bojan Zavernik.
Pionirska knjižnica Nov-a v-as

Nakup vstopnic: Informacijska pisarna Narodnega doma, telefon 02 229 40 11
in 031 479000, e-pošta: vstopnice@nd-mb.si, odprto vsak delavnik od 10.00 do
17.00, v soboto od 9.00 do 12.00 ter uro pred predstavo na na mestu prireditve.

cvensko ;uosrto - Iztok Mlakar DU-OH-TAR POD MU-S!, gostovanje
leuausce eije Gledališča Koper in SNG Nova Gorica. Za izven.
Sobota, 7. 5., ob 19.30.
- Pripravljamo: Lee H-all KNAPI SLIKARJI. Drama. Prva slovenska uprizoritev. Preva-
jalka Tina Mah-kota. Režiser Samo M. Strelec. PREMIERA 13. 5.
Vstopnice lah-ko rezervirate vsak delavnik od 9.00 do 12.00 na 03 42 64 208.
Naš spored tudi na spletni strani: www.slg-ce.si.

- Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj
predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija -
Vice. Za izven. Nedelja, 8. 5., ob 15.00.

- Jeffrey H-atcher Picasso. Na gostovanju v Pliberku,
Avstrija. Četrtek, 12. 5., ob 20.00.

- Pisateljstv-o Muck in Go partner: Končno srečna, monokomedija, igra Desa Muck.
Gostuje Gustav film Ljubljana. Za izven. Petek, 13. 5., ob 20.00.

- Roald Dahl Gravža. Za šole in izven. Ponedeljek, 16.5._r ob 9.30.
-UlrikeSyha Zasebno življenje. Gostuje SNG Drama Ljubljana. Za abonma Tespis
in Orfej ter izven. Ponedeljek, 16.5._f ob 20.00.

Blagajnaje odprta vsak delavnik od 9.00 do 13.00, ob sredah do 17.00, in uro pred
predstavo. Informacije po tel. 02 749 32 50_f irifo@mgp.si, www.mgp.si.

Otv-oritev- razstave Zvezdna proga - razstava o h-olokavstu. Prireditev bo poudarila
h-istorično-domoznanski del in tako zaokrožila osrednje težišče razstave, ki je na
ogled v Knjižnici Rotovž in Pionirski knjižnici Rotovž. Torek, 10. 5., ob 18.00.

Razstav-a akademskega slikarja Hrvoja Marka PeruzovičaArbor vitae. Na ogled do
21. 5._

Razlagova23: vabi k vpisu natečaje risanja, slikanja- olje na platnu, umet. grafike
in v celoletno šolo. www.artdidakta.si ali 041 355 393

Slikarska razstav-a Cvetke Hojnik Na strunah- beline.
Odprto: v torek, sredo, četrtek in petek od 9.00 do
13.00 in od 16.00 do 18.00. Na ogled do 21. 5.

- Planinski sv-et in narava skozi fotografski objektiv Franca Vogelnika, razstava
v razstavišču Per gradus.

- Od Držav-ne glasbene šole do Konservatorija za glasbo in balet Maribor, razstava
v razstavišču Arch-ivum.

do N'toka. Razstava ob 14. slovenskih- dnevih- knjige v
Mariboru Ko te napiše knjiga 2011. Avtor razstave je
pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač. Na ogled do 7. 5.

Jože Tisnikar: Srečanje z Romi. Razstava
del slovenskega slikarja. V sodelovanju
s Koroško galerijo likovnih- umetnosti iz
Slovenj Gradca. Na ogled do 25. 5.

Razstave so na ogled od ponedeljka do
petka med 8.00 in 21.00 ter v soboto
med 9.00 in 13.00. Vstopnine ni.

VELIKA DVORANA
sreda, 11. 5., 17.30, 20.00
četrtek, 12. 5., 17.30, 20.00
petek, 13. 5., 17.30, 20.00
TAŠČA.COM 2
KUD Veseli oder, Ptuj
Avtor teksta: Anton Žumbar

Delavnice so brezplačne. Dodatne informacije na 02 229 94 52 ali 041 532 119 ali
tadeja@zpm-mb.si.

Oscar Wilde: Na vrtu sebičnega velikana. V okviru projekta Puppet Nomad Aca-
demy 2. Za otroke od 5. leta dalje. Sobota, 7. 5., ob 18.00.

H-. C. Andersen: Mala morska deklica. Gledališka predstava za otroke od 5 leta
dalje. Nedelja, 8. 5., ob 18.00.

Prireditve, v-odeni ogledi, kaj početi... - vse o turistični
ponudbi destinacije Maribor-Poh-orje.
Zavod za turizem Maribor, informacije in rezervacije:
TIC Maribor, 02/234 66 11,
www.maribor-pohorje.si.

Skupinav-inarjev-organizira DAN ODPRTIH KLETI v-nedeljo, 8. 5., od 13.00 do 19.00.

Vinarstvo in turizem Mak, Turistična kmetija Emil, Vinotoč Valentan, Vinarstvo in
turizem Markuš, Turistična kmetija Bračko, Družinska kmetija Protner, Protnerjeva
h-iša Joannes.

- Sobotni popoldanski spreh-od po umetnostni zbirki
UGM: Spoznavamo ženske kiparke. Vodi mag. Andreja
Rakovec, kustodinja. Vstopnine ni. Sobota, 7. 5., ob 16.00.

- Vodstvo po razstavi Dragica Čadež, Retrospektiva.
Vodi Dragica Čadež, akademska kiparka. Vstopnine ni. Nedelja, 8. 5., ob 11.00.

- Popremierni pogovori o predstavi Don Juan Drame
SNG Maribor. Sreda, 11. 5., ob 19.00.

Torek, 10. 5. ob 18.00,
viteška dvorana,
vhod z Grajske ulice
OŽIVLJENI PREDMETI

Kolaž kratkih zgodbic, ki jih Mateja in
Nika iz skupine Bobek pripovedujeta
mišjim otrokom za lahko noč, se
odvija na vrtljivem prizorišču,
sestavljenem iz majhnih kosov sira,
kjer dobi vsaka zgodba svoje
prizorišče, svojega mišjega junaka in
svoj duhovit razplet. Lutkovna
predstava Mišje zgodbe nam
predstavlja male otroške mišje
junake, ki se spopadajo z enakimi
problemi in psihološkimi stiskami kot
otroci. Pri svojih starših prav tako
iščejo varno zavetje. Mišji starši
pripovedujejo enako imenitne
zgodbe. To so zgodbe o lastnih
strahovih, o domišljijskih potovanjih,
o majhnih in velikih željah.
Vabljeni v prvo nadstropje!

Komorni cikel
DVORANA UNION
sreda, 11. 5., 19.30
BENJAMIN SCHMID, violina
ARIANE HAERING, klavir
Spored: W. A. Mozart, E. Grieg,
N. Paganini - F. Kreisler, S. Hank
Pokrovitelj koncerta:

Lutkovno gledališče Ljubljana
Igrajo: Maja Kunšič, Gašper Malnar,
Iztok Lužar

UPOKOJENKO ALI UPOKOJENCA vza-
mem na stanovanje v zameno za po-
moč na vrtu in okoli hiše. Tel.
041/942-493. (OJ42984/01/1)

HUTTER BLOK, OBNOVLJENO 3,5-
SOBNO stanovanje, 117 m2, visoko
pritličje, prodam. Tel. 041/677-119.

1,5-SOBNO, 54 m2, l. 2009, komfort-
no opremljeno, klima, parkirišče, ta-
koj vseljivo, 71.500 EUR. Tel.
040/500-232. (OJ42786/02/1)

LUKSUZNO OPREM-LJENO STANOVA-
NJE, 75 m2, v JEM-ČEVEM-VRTU in gr.
parceli v M-alečniku. Tel. 041/651-
747. (OJ42850/02/1)

GARSONJERO V CENTRU ANKARA-
NA, opremljeno, 30,20 m2, z balko-
nom, shrambo in kopalnico z WC, tuš
kabino in bidejem prodam. Tel.
030/380-101. (OJ43021/02/1)

PRODAM- ALI ODDAM- 2-SOBNO IN 1-
SOBNO stanovanje na Taboru in hišo v
Limbušu. Tel. 070/371-934.

4-SOBNO STANOVANJE, mansardno,
opremljeno, bližina Ptuja, oddam.
GSM-031/520-114. (OJ42710/02/3)
VEČJE 1-SOBNO STANOVANJE damo
v najem. Tel. 031/495-216.
(OJ42823/02/3)

GARSONJERO TER ENO- IN dvosobno
opremljeno novo stanovanje, parkiriš-
če, v Radvanju oddam. GSM- 041/667-
619. (OJ42887/02/3)
ODDAM- 1,5-SOBNO OPREM-LJENO
stanovanje v Regentovi ul., M-aribor -
Tabor. Tel. 02/33-15-129, 040/763-
879. (OJ42921/02/3)

bloku, delno obnov., vseljivo, 45.900
EUR. Tel. 031/749-758. (OJ42987/02/3)
ODDAM- GARSONJERO v Rogozi. Tel.
041/520-434. (OJ42991/02/3)
M-ARIBOR, ODDAM-01-SOBNO stano-
vanje. GSM- 040/615-976.
(OJ43009/02/3)

1-SOBNO STANOVANJE, M-B, center, v
urejenem bloku, oddam nekadilcem.
Tel. 041/288-478. (OJ43038/02/3)

DVOSTANOVANJSKOHIŠOSPOSLOV-
NIM- prostorom in lepo urejeno okoli-
co. V račun vzamem cenejšo hišo. Tel.
041/861-299. (OJ42836/03/1)

SELNICA OB DRAVI, l. 1957, delno
obnovljena, 225 m2, K + P+M-, parc.
700 m2, 99.700 EUR. Tel. 041/474-
956. (OJ42886/03/1)

DOL. BISTRICA OBM-URI, naprodaj
stara vseljiva hiša in dve zazidljivi par-
celi. GSM- 031/657-174. (OJ42939/03/1)

HIŠO V ZG. HOČAH, lepa in mirna lo-
kacija, možna menjava za stanovanje
z doplačilom. Tel. 041/322-305.

HIŠO V ZG. RADVANJU, blizu vzpenja-
če, 169 m2, 424 m2 zemljišča, obnov-
ljeno leta 2010, ugodno prodam. Tel.
031/572-413. (OJ42986/03/1)
NA 752 M-2, RAHLO POLOŽNEM- tere-
nu ob asfaltni cesti, obronki Pohorja,
ugodno prodam novogradnjo v 3. gr.
fazi, komunalni prisp. plačani, ZK ure-
jena. M-ožen dokup 754 m2 gradb.
zemlj. Tel. 030/679-648. (OJ42988/03/1)
NA LEPI LOKACIJI PRODAM- novejšo
varčno hišo v bližini centra M-aribora.
Tel. 041/671-441. (OJ43039/03/1)

okoli 8000 m2 kmet. zemlj., obronki
Pohorja, rahlo položen teren ob asfalt-
ni cesti, ali kmet. zemlj. 27.000 m2
travnika in 8000 m2 gozda, teren polo-
žen, obdelava strojna. Na obeh zemlj.
čista tekoča voda, ZK urejena. Tel.
030/679-648. (OJ42989/04/1)

GRADBENO PARCELO V SPODNJEM-
DUPLEKU, 871 m2,ravna, sončna, ure-
jena ZK, prodam. Tel. 041/691-767.

PRODAM-GRADBENO PARCELO, loka-
cija M-iklavž-Dravski Dvor. GSM-
041/937-931. (OJ42689/05/1)
GRADBENO PARCELO V LESKOVCU

pri Pragerskem prodam ali menjam za
stanovanje v M-ariboru. Tel. 051/898-
142. (OJ42915/05/1)

PAG - STARA NOVALJA, nov, oprem-
ljen, 2-sobni apartma, 45 m2, 30 m do
morja. UGODNO. Tel. 041/619-863.

ZIDAN VIKEND - GRADBENA PARCE-
LA, na izredni lokaciji v Rošpohu z vi-
nogradom! Tel. 041/642-859.

POČITNIŠKO HIŠO, kompletna notra-
nja oprema, daljinsko vodeno central-
no ogrevanje, asfaltni dovoz, voda, hiš-
na številka, mejniki, dokumentacija,
urejeno, parcela 2880 m2, možnost
stalnega bivanja, Podlehnik, Strajna
prodam. Tel. 041/643-655.
(OJ43030/07/1)

SV. PETAR PRI BIOGRADU, ugodno
oddam apartmaje ob morju. Tel.
00/385-981-627-073,apartmani-kata-

M-ARIBOR, PARTIZANSKA 3, dve pisar-
ni, 30 m2, prodam ali oddam. Tel.
041/327-262. (OJ42959/08/1)
PRODAM- GOSTINSKI LOKAL (piceri-
jo), komplet z vsoopremo, kontejner-
ske izvedbe. M-ožna prodaja tudi posa-
mezne opreme! Tel. 051/684-760.
(OJ42968/08/1)

SKORAJ NOVO zamrzovalno skrinjo,
190 l, s 6 predali za 100 EUR. Tel.
040/880-344. (OJ42924/09/1)

M-ERCEDES E 270, 2004, servisiran,
154.000 km, 1. lastnik, prodam. Tel.
040/392-926. (OJ42965/12/1)
M-ODUS 1,2 16V, letnik 2007, 26.000
km, vsa oprema, kot nov, garažiran,
ugodno prodam. Tel. 031/652-440.
(OJ43028/12/1)

KARAM-BOLIRANOALIRABLJENOVO-
ZILO plačam takoj, uredim prepis,
odvoz. GSM-041/726-236. (OJ35104/12/2)
POŠKODOVANO VOZILO, TUDI TO-
TALKA, pokvarjeno, slabo ohranjeno,
kupim. Prepis, prevoz. GSM- 041/679-
029. (OJ35106/12/2)

POŠKODOVANO ALI RABLJENO VOZI-
LO od l. 2000 naprej kupim! Gotovina
takoj. Tel. 041/761-971. (OJ35663/12/2)
RABLJEN ALI KARAM-BOLIRANAVTO-
M-OBIL kupim. Gotovina, prepis. Tel.
031/632-240, 040/466-025.
(OJ36077/12/2)

PO NAJVIŠJI CENI ZA GOTOVINO
ODKUPIM- rabljen ali karamboliran
avtomobil. Tel. 070/550-677.

ZELO M-ALO RABLJEN STREŠNI nosilec
za kolesa znamkeThule, tip 510, pro-
dam. GSM-041/536-559. (OJ43011/15/1)

PRODAM- KAM-IONSKO TRISTRAN-
SKO prekucno prikolico, primerno tu-
di za kmetijske potrebe. Tel. 041/391-
938. (OJ42990/16/1)

BARVNI TV SONY SuperTrinitron,
ekran 71, deluje normalno, poceni pro-
dam, za 35 EUR. Tel. 051/601-083.

POČITNIŠKO PRIKOLICO, stacionira-
no v Izoli, kompletno opremljeno, pro-
dam.Tel. 041/847-270 (OJ42787/19/1)

NESNICE, RJAVE, 20 TEDNOV pred ne-
snostjo, prodajamo. Tel. 02/688-1381,
040/531-246. Rešek, Starše 23.

NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, črne, tik
pred nesnostjo. Dostava. Vzreja nesnic
Tibaot. Tel. 02/582-14-01. (OJ42992/21/1)

veliko novosti, rožic za gredice in zele-
njavne sadike. Boris Kante, Vrbanska
95, Kamnica. Tel. 02/624-05-24.

ZAPOSLIM-O KVALIFICIRANE ELEK-
TRIKARJES PRAKSOindelovodjevelek-
tro stroki z znanjem nemščine, delo je v
tujini. M-atej Justinek, s.p., GSM-
041/919-045. bagerkom@gmail.com.
(OJ42873/23/1)

ZAPOSLIM-O OSEBJE ZA STREŽBO PIJA-
ČE, delovni čas in urna postavka po do-
govoru, plačilo redno. Tel. 02/228-58-
80, od pon. do pet. med 8. in 16. uro.
LAMBO ELEKTRONIKA, d.o.o., Počeho-
va 14c, 2000 M-aribor. (OJ42902/23/1)
ZAPOSLIM-OVOZNIKA ZB-,C-KAT. spa-
sivnim znanjem nemškega jezika. Tel.
02/6291436. Lamprecht & Kac logisti-
ka, Sp. Hajdina 21, Hajdina.
(OJ42932/23/1)

IŠČEM- DOBRO GOSPODINJO za delov
Nemčiji, Nudimo 800 EUR, potne stroš-
ke, hrano in stanovanje. Tel. 041/221-
919. (OJ42934/23/1)

V Žitkovcih (Prekmurje) zaposlimo
strežno osebje. Kontakt g. Rado,
051/303-258.

si v samem delu želi kaj več. Znanje
nemščine in lasten prevoz obvezna.
Pokličitevpon., 9.5., potel. 040/530 925
T.O.M.AM KOCHEN,Anfelderstrasse3,
A-8463 Leutschach

Zaradi širjenja obsega naših de-
javnosti iščemo kompetentne
in zavzete sodelavce/ke, ki

iščejo nov izziv in želijo delati
v enem najboljših in najlepših
zdraviliških hotelov na jugu avs-
trijske Štajerske. Zato iščemo

Za to delovno mesto potrebujete
nostrifikacijo, katero lahko zahte-
vate na ministrstvu za zdravje na
Dunaju in veljavno dovoljenje za
ročno limfno drenažo.

Nudimo vam: Zelo dobre so-
cialne storitve, brezplačno kosi-
lo, brezplačna delovna oblačila,
plačilo nad kolektivno pogodbo,
5-dnevni delovni teden, delo
40 ur/teden, prijetno delovno
vzdušje, v začetnem obdobju
po potrebi brezplačno bivanje,
številne možnosti dodatnega
izobraževanja in napredovanja...

KA, vlažni temelji, kleti,drenažeindru-
go. Tel. 040/690-145, SVINGA-Tišma
M-ilan, d.n.o., Veljka Vlahoviča 43, M-B.

IZDELAVA STROJNIH ESTRIHOV. KM-D
Estrih, Davorin Kolarič, s.p., Zagojiči
15a, Gorišnica. GSM-031/349-343.

POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDIT-
NO SPOSOBNI, imate pa vozilo? Plačilo
na položnice. Vozilo vam ostane. Posre-
dujemo za več dajalcev kreditov. AVTO-
M-OBILI P.R., d.o.o., Industrijska 9, MB.
Tel. 02/228-30-20. (OJ42732/24/1)

KREDITI - TUDI ZA VIŠJE ZNESKE BREZ
HIPOTEKE! Odplačilo starih kreditov.
M-ožnost kredita tudi za nižje dohodke.
Gotovinatudinaosnovivozila. Posredu-
jemo za več dajalcev kreditov. PANTA
RHEI & CO., Industrijska 9, MB. Tel.
02/228-30-21. (OJ42734/24/1)

■ namenski In hipotekami do 30 let
• lizingi za nakup vozil ali nepremičnin
Tudi za ni2je dohodke in poplačila
starih obveznostil

BRUNA, LADIJSKI POD, OPAŽ, rezan
les, drva za kamin, z dostavo, prodam.
Tel. 041/331-831. (OJ37364/30/)
APARTM-AJI NA PAŠM-ANU, Nevidane,
10 m od plaže, 50 EUR/dan (4-6 oseb).
Tel. 00385/232-691-56, po 20. uri.
(OJ42484/30/)

otoku Pašmanu, klima, peščena plaža.
Tel. 00385/44-606-206, 00385/98-
172-83-10. (OJ42614/30/)

ODDAM-APARTM-AJE NA OTOKUVeli
Drvenik, prva vrsta ob morju, lasten pri-
vez za čoln. GSM-+385/98-919-1241.

BRIKETI IZ TRDEGA lesa, bukev, pro-
dam. Tel. 041/713-350. (OJ42936/30/)
IŠČEM- ALI TUDI KUPIM- kozarce, vrčke,
steklenice, petrolejke, vaze itd., stare
več kot 100 let. Tel. 041/838-950.
(OJ42994/30/)

S sodelovanjem v Večerovih i
nagradnih akcijah z SMS-sporočili 1
boste postali član SMS-kluba 1
oziroma Večerove multimedijske g
scene (VMS). V Večerov SMS-klub^
se včlanite s sodelovanjem v kateri³od nagradnih iger ali pa tako, da
pošljete sporočilo z vsebino VEČER
IME LETNICA ROJSTVA POŠTNA
ŠTEVILKA na 2929 in potrdite
splošne pogoje, objavljene na strani
www.smscity.net/vecer. Povratni
SMS je brezplačen. Člani kluba
boste tedensko dobivali sporočila o
ugodnostih in nagradnih akcijah po
0,21 EUR. Iz VMS se lahko vedno
odjavite tako, da pošljete sporočilo
VEČER STOP na 2929.

Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim
življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi na naslov:

Florjančič tisk d.o.o., Nad izviri 28,2204 Miklavž
ali na e-mail: info@ilorjancic.si

Izkoristite privlačne ugodnosti in popuste Večerovega kluba,
s katerimi nagrajujemo zvestobo naročnikov časnika Večer. Aktualno ponudbo
spremljajte vsak teden v Večeru in izberite ugodnosti, ki vas zanimajo.

- PRODAJNI MANAGER (univ. dipl. inženir strojništva ali ekonomije s
tehničnim predznanjem, najmanj 5 let delovnih Izkušenj v prodaji na
tehničnem področju, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika)

ProSnje pošljite na naslov INOMETAL, d.o.o., Zagrebška c. 20, 2000 Maribor,
email naslov: kadrovska@inometal.sl.

Smo mlado metalurško podjetje, ki vabi k sodelovanju novega
sodelavca ali sodelavko za prodajno področje:
Od vas pričakujemo:

univerzitetno izobrazbo metalurške, kemijske ali ekonomske smeri,
pet let delovnih izkušenj na področju prodaje,
aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika,
poznavanje livarskih procesov in izdelkov,
poznavanje uporabniških orodij Microsoft Office,
sposobnost za delo v timu,
pogajalske sposobnosti,
komunikativnost,
samostojnost,
samoiniciativnost,

sposobnost reševanja konfliktnih situacij in
vozniško dovoljenje B-kategorije.

Delo se bo večinoma izvajalo na terenu v Sloveniji in državah EU.
Delovno razmerje z izbranim kandidatom/-tko bomo sklenili za nedoločen
čas s šestmesečnim poskusnim delom.

Vaše cenjene ponudbe z dokazili in s kratkim življenjepisom pričakujemo v
osmih dneh od objave na naslov:

Kandidati/-ke bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po opravljenem
izboru.

Želite spoznati bogastvo prostovoljstva?
Imate občutek za sočloveka?
Mu želite prisluhniti, kadar je v težavah?
Potem vas vabimo, da se pridružite številnim
prostovoljkam in prostovoljcem v Mariboru, Trbovljah in na Ptuju <
in ob zaupnem telefonu prisluhnete ljudem v najrazličnejših stiskah. i
Ce želite izvedeti kaj več o uvodnem izobraževanju, pokličite na GSM □
041/928 470 ali 041/628 619 ali pišite na: samarijan@gmail.com

RAZKOŠNA MONOGRAFIJA DRAVA: 0 REKI, KI JE
SIMBOL ŽIVLJENJA, GIBANJA IN POVEZOVANJA

Avtorja Sašo Radovanovič in Marjan Šmon, založba Ostroga, trde platnice,
razkošen barvni tisk, 160 strani, format 21,5 x 30 cm

Oglase za podjetja, obrtnike... sprejemamo
po faksu 02/23 53 370 in v oglasnem trženju
Večera v Mariboru ter predstavništvih v Celju
in Ljubljani. Oglasi, prejeti do- 10.30, so lahko
objavljeni že naslednji dan v dnevniku VE-ČE-R

DRAGI OBRTNIKI, PODJETNIKI, SKUPAJ STOPIMO V KORA K S ČASOM.
BODIMO KORA K PRED DRUGIMI. PONUDITE SVOJE IZDELKE, STO-
RITVE ZA SAMO 88 EUR (ena objava, 3 stolpci širine in do 2 cm višine),
cena z DDV: 105,60 EU-R, 5 objav za 20 % CENEJE!
NOVOST: MOŽNOST OBJAVE LOGOTIPA!
PRIDITE, POKLIČITE A Ll POŠLJITE OGLAS DO 10.30, IN VASE
SPOROČI LO J E LA H KO ŽE J UTRIV VEČERU! POKLIČITE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 02/23 53 304
ALI POŠLJITE OGLAS PO FAKSU- NA ŠTEVILKO 02/23 53 370.

S pomočjo astrologije, numerologije,
tarot in ciganskih kart vam svetovalci in
vedeževalci Kosmike pomagajo uresničiti
vaše želje na poti do srečnejše prihodnosti.

Montažna in pasivna gradnja v Sloveniji 'Sodobna okna in vrata s pregledom ponudbe najboljših oken • Izbira strehe • Gradnja z opeko in
porobetonom -Dobra fasada je za pol stoletja •Fotovoltaika na stanovanjskih hišah »Sodobno ogrevanje s kurilnim oljem, plinom, lesno biomaso
in toplotno črpalko • Pregled najboljših slovenskih toplotnih črpalk »Finančna pomoč Ekosklada v letu 2011 • Možnosti financiranja gradnje

TRI VELIKE USPEŠNICE ZA NAROČNIKE VEČERA ZDA]
50% CENEJŠE: V NARAVO, ZELENDADNICE, ZAČIMBE

Računalniško izžrebana naročnika Večera
bosta po pošti dobila bon za kopanje in
kosilo za dve osebi.
Iskrene čestitke!

Naročniki časnika Večer ali revije Naš dom lahko naročite revijo s 50% popustom (1,55 €)
ob delovnih dneh po telefonu 02 23 53 326 ali 02 23 53 322 po e-pošti narocnina@vecer.com

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 91. letu starosti po hudi bolezni
zapustila dolgoletna voditeljica mladih telovadk, avtorica številnih
in izjemno uspešnih akademijskih sestav za pionirke, vzgojiteljica,
učiteljica in profesorica cele vrste generacij telovadk, predavateljica
na vseh srečanjih nekdanje okrajne zveze telesnovzgojnih organizacij
Maribor, rekorderka senzacionalnih skokov v višino leta 1950,
mednarodna sodnica na ženskih telovadnih tekmovanjih, ena izmed štirih
dobitnic najvišjega priznanja nekdanjega Partizana Jugoslavije
za življenjsko delo in častna članica Društva za šport in rekreacijo
Železničar Maribor

Na zadnjo pot smo jo pospremili v ožjem družinskem krogu
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, oče,
dedek in tast

Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 9. maja 2011, ob 15. uri
na limbuškem pokopališču.

Žara bo na dan pogreba od 12. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoči: hčerke z družinami

Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu zapustila
naša draga žena, mama, tašča in babica

Pogreb pokojne bo jutri, v nedeljo, 8. maja 2011, ob 11.30 izpred mrliške
veže na pokopališču pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.

Žalujoči: mož Valentin, hčerki Ida In Hermlna, sinova Emil In Albert
z družinami, sin Tine ter ostalo sorodstvo

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom
in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji
poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete
maše. Posebna hvala PGD Fram za častno stražo in zadnji poklon,

prav tako hvala vsem prisotnim PGD Rače, Podova, Gorica,
Hoče in pobratenima PGD Hotinja vas in Hrvatini ter praporščakom
za spremstvo. Hvala tudi upravnemu odboru DU Fram, športni sekciji
DU Fram, ročnodelskemu krožku Unikat, kolektivu vrtca Rače,
govornikoma za ganljive besede ob slovesu, g. župniku za lepo opravljen

pogrebni obred in podjetju Alzis za opravljene storitve.
Vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, še enkrat iskrena hvala.

Legamo na prod široke reke
in neizmerno vdani čakamo,
da nas odnese ocean samote.

Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 9. maja 2011,
ob 14.30 na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Velike bolečine so brez solza,
kadar smo zlomljeni, nejočemo,
temveč krvavimo.
V naših srcih ti naprej živiš,
zato nas vodi pot tja,
kjer ti v miru spiš.

Minilo je leto žalosti, odkar si nas zapustila, draga žena, mama,
orna, praoma, tašča, teta.
Iskreno te imamo še naprej radi.
Vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete sveče,
iskrena hvala.

Na zadnji potijo bomo pospremili v ponedeljek, 9. maja 2011,
ob 13.45 na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Hiša iz filma Sam doma naprodaj
za 2,4 milijona dolarjev, poročni vrt
s hišo iz Botra pa za nekaj več

Veličastna georgijanska hiša, v kateri je navihani mladi igra-
lec Macaulay Culkin v filmski uspešnici Sam doma, posneti
leta 1990, v koz-ji rog ugnal nespretna vlomilca, je z-daj napro-
daj. Kupec bo moral z-anjo plačati 2,4 milijona dolarjev. John
in Cynthia Abendshien, lastnika hiše s štirimi spalnicami
in fasado iz- rdeče opeke, pravita, da sta se končno priprav-
ljena preseliti v manjše bivališče, z-daj ko je njuna hčerka,
ki se je med šestmesečnim snemanjem omenjenega filma
velikokrat igrala s Culkinom, odrasla. "Tedaj smo ga z-elo
dobro spoz-nali in ga z-ačeli klicati po njegovem vz-devku
Mac," je dejal John Abendshien in dodal, da je bil Macaulay
tedaj "prijaz-en, vendar tih fant". Družina je večino časa sne-
manja filma živela v hiši in se je z-a ta čas preselila v apart-
ma, ki je del poslopja. "Redko katera hiša igra glavno vlogo v
filmu, v smislu da na neki način postane eden iz-med likov,"
je dejala Marissa Hopkins iz- podjetja Coldwell Banker, ki z-a
družino prodaja hišo. V filmu, ki ga je z-režiral Chris Colum-
bus, scenarij z-anj pa je napisal John Hughes, si osemletni
Kevin McCallister z-aželi, da bi njegova družina, vključno z-
njegovimi štirimi posmehljivimi starejšimi brati in sestra-
mi, iz-ginila. Želja se mu uresniči, ko njegovi med božičnimi
počitnicami odpotujejo v Pariz-, njega pa po pomoti poz-abijo
doma. Kevin, ki ga igra Culkin, nato ves čas preživi z- odga-
njanjem vlomilcev, v vlogi katerih sta nastopila Joe Pesci
in Daniel Stern. Po prvem filmu so posneli še nekaj nadalje-
vanj. Lastnika hiše severno od Čikaga pravita, da ju je Hughe-
sova producentska hiša pred tem že prosila, ali lahko njun
dom uporabijo z-a snemanje njegovega filma Striček Buck,
vendar sta prošnjo tedaj z-avrnila, saj sta se komaj vselila
vanj in še nista prodala svoje stare hiše. Ko ju je lokacijski
menedžer podjetja ponovno obiskal čez- leto in pol, sta privo-
lila, da njun dom spremenijo v priz-orišče snemanja.

V hiši iz- 20. let preteklega stoletja, ki stoji na manjšem
posestvu nedaleč od jez-era Michigan, so tudi velika kuhinja
z-a gurmane, kamin, z-astekljena veranda, podstrešna spal-
nica in ločena garaža. Zaradi njenega z-vez-dniškega statusa
bodo lahko z-ainteresirani kupci svoje ponudbe oddajali na
posebni spletni strani (http://www.homealonehome.cold-

Braz-ilsko vrhovno sodišče je v četrtek ljudem, ki živijo v
istospolnih partnerskih z-vez-ah, priz-nalo enake pravice,
kot jih imajo poročeni pari. Desetčlansko sodišče je odloči-
tev sprejelo soglasno. Kot je po raz-glasitvi odločitve sodiš-
ča pojasnila sodnica Maria Berenice Dias, imajo istospolno
usmerjeni, ki živijo v "stabilni z-vez-i", praktično enake pra-
vice, saj so priz-nani kot družina. Med drugim imajo pravi-
co do pokojnine in dedovanja po umrlem partnerju ter do
posvojitve otrok. Številni istospolni pari so sicer priz-nanje
svojih pravic dosegli s posamičnimi primeri na sodiščih,
četrtkova odločitev vrhovnega sodišča v Brasilii pa te pra-
vice z-agotavlja vsem. "Nihče ne bi smel biti prikrajšan z-a

wellbanker.com). Oddaja ponudbe interesentom še ne bo z-a-
gotovila ogleda te slavne nepremičnine. Hišo si bodo lahko
namreč ogledali samo morebitni kupci, ki bodo iz-polnili
določene pogoje.

Kmalu naj bi bila ponovno naprodaj še ena filmska hiša
iz- predmestja Čikaga. Gre z-a hišo, v kateri je Hughes posnel
film Prosti dan Ferrisa Bullerja. Prva cena moderne hiše s
štirimi spalnicami ter z-astekleno garažo je bila 2,3 milijona
dolarjev, naz-adnje pa je bila po besedah prodajne agentke
Meladee Hughes naprodaj z-a 1,65 milijona dolarjev. Prodaja-
jo pa tudi angleško tudorsko hišo v New Yorku, kjer so leta
1972 posneli slavni poročni priz-or iz- filma Boter. Decem-
bra so lastniki z-anjo z-ahtevali malo manj kot tri milijone
dolarjev. (Reuters)

pravice z-aradi svoje spolne usmerjenosti," je dejal sodnik
Ricardo Lewandowski.

Vodja skupine homoseksualcev iz- Bahie Marcelo Cer-
queira je iz-raz-il pričakovanje, da je odločitev sodišča korak
k priz-navanju porok istospolnih partnerjev, kar je že sto-
rila Argentina. Opoz-oril je še, da je Braz-ilija še vedno v
vrhu držav glede na umore in diskriminacijo homoseksu-
alcev in nasilje nad njimi. Rimskokatoliška cerkev v Braz-i-
liji, državi z- največ katoličani, po drugi strani nasprotuje
istospolnim partnerskim z-vez-am in priz-nava le z-vez-e med
moškim in žensko. V Braz-iliji sicer živi okoli 60.000 isto-
spolnih parov. (sta)

Rusija se pripravlja na to, da v ponedeljek, 9. maja, počasti 66. obletnico
z-mage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni. Že včeraj so domoljubi,
oblečeni v sovjetske in nemške uniforme, v ruski metropoli Sankt Peterbur-
gu obnovili eno iz-med bitk te vojne v letih 1939-1945, v kateri je sodelovalo
61 držav z- vseh celin s 110 milijoni vojakov. (dr)

Med številnimi prispelimi dopisnicami z- rešitvami prvomajske nagradne kri-
žanke je žreb iz-bral naslednje tri nagrajence:

3. nagrada (50 evrov bruto): Ana Stopajnik, Pot ob Homšnici 24, 2380 Slovenj
Gradec

Vse nagrajence prosimo, da sporočijo svojo davčno številko na tel. 02/23-53-
200.

Vodoravno: MARASKA, ELEMENT, TITANIA, AZIL, TK, LAN, STA, URA, VE, RI,
CELAK, GNJAT, PASARSTVO, AS, KOMPLIMENT, PLEZANJE NA MLAJU, LJUB-
LJANICA, KAKA, ONOE, AAGESEN, ŠANSA, IL, BURGUNDEC, MT, KLAK, KNA,
LEKSIKON, SEINE, HAVAJI, ACA, LAV, ANN, AAR, LIPAN, KENT, PLO, ORLANDO,
SIMLA, RIP, TEPKA, LIJA, DUŠAN, LOKE, DRESER, SEMOLIČ, ZATEGA, RACIN,
JAZ, OSTROG, BREKA, ANVAR, AERO, ATA, ODSTOP, CNN, RUINA, HO, SMEH,
EČ, PLANINCI, NA GORI, BIVOLAR, OLI, ORO, SENATOR, TVARINA.
Nagradna gesla: PLEZANJE NA MLAJU, DUŠAN SEMOLIČ, PLANINCI NA GORI,
KAMNIŠKE ALPE

Ljudi ne ocenjujejo po tem,
kar so, temveč po tem,
kar so videti.
charles litton

Napoved za Slovenijo: Danes bo pretežno jasno.
Najnižje jutranje temperature od 1 do 7, ob morju
okoli 9, najvišje dnevne od 19 do 23 stopinj Celzi-
ja.

Vremenska slika: Med Skandinavijo in Sredozem-
ljem je območje visokega zračnega tlaka. Od seve-
ra priteka k nam postopno toplejši in razmeroma
suh zrak.

V prihodnjih dneh: Jutri se bo prehodno zmerno
pooblačilo. Zapihal bo severovzhodnik. V pone-
deljek bodo popoldne posamezne plohe, na Pri-
morskem bo pihala šibka do zmerna burja. Malo
hladneje bo.

Temperatura zraka včeraj ob 13. uri: Maribor 15,
Ptuj 14, Radenci 16, Murska Sobota 14, Celje 15,
Ravne na Koroškem 15, Slovenj Gradec 13, Velenje
14, Rogla 5, Novo mesto 14, Ljubljana 13, Letališče
Jožeta Pučnika 13, Portorož 17, Koper 18, Nova Go-
rica 20, Triglav Kredarica 2 stopinji Celzija.

Vremenski vpliv na splošno počutje in raz-po-
loženje ljudi bo ugoden in ob sončnem vreme-
nu tudi vz-podbuden.

Se spomnite: Anto Nobilo, bivši
državni tožilec, zdaj eden najvpliv-
nejših hrvaških odvetnikov, je v
intervjuju za našo zadnjo sobotno
prilogo aretacijam, kakršna je
Sanaderjeva, ob rob dejal, da se je
na Hrvaškem boj proti korupciji
lepo poklopil s političnim intere-
som. Češ, premierka Kosorjeva je s
pomočjo protikorupcijskih
procesov utrjevala svojo popular-
nost, ko pa je izgubila nadzor nad
njimi, se ji je to vrnilo kot bume-
rang, saj so ljudje spoznali, da hoče
žrtvovati nekaj figur in zaščiti na
njihov račun druge pripadnike
korupcijske mreže, ki jo je ustvarila
prav njena stranka.

Kaj pa Slovenija, je tu še vse pod
nadzorom? Vrag je vzel šalo, potem
ko se je Maribor zatresel v obsežni
policijski akciji, in to prav na dan,
ko je država dobila, ne brez muk,
novega šefa najvišjega tožilstva, ki
so mu, spokorjencu za grehe v
starem režimu, nekateri (naivno?)
zapeli hvalo, da ne bo iskal skupne
valovne dolžine s politiko. Spričo
obsežnosti preiskav in števila
priskovancev na čelu z maribor-
skim županom se je akcije brž
prijela oznaka spektakularna.
Seveda ni bila ne prva ne zadnja s
takšnim pridevnikom. Kar nekaj
spektakularnim prijetjem v soju
teve žarometov smo bili priča v
minulih dveh desetletjih - v
glavnem s hollywoodskimi efekti,
a brez pravega epiloga. Težko je
prerokovati, in to tudi ni novinar-
ska naloga, ali bo v svežem
mariborskem primeru končni
učinek v obratnem sorazmerju s
spektakularnostjo samega prijetja.
Ali pa bo morda teža dokazov
zadoščala, da ne bo ostala od vsega
skupaj samo smešnica o najprej
pozabljeni in nato zaseženi kameri
v ptičji hišici na županovem ranču,
potem ko so bojda o nekaterih
rabotah čivkali že vrabci na
občinskih strehah.

Nekaterim se zdi smešno tudi
županovo kazanje s prstom na
politično ozadje, češ, zakaj so
pregona deležni samo nekateri.
Smešno? Le zakaj? Predvidljivo, že
neštetokrat slišano v vseh mogočih
različicah, to že ... Predvsem pa, kot
ljudskemu županu nekako pritiče, v
sozvočju z glasom ljudstva, da se
pri nas nobena aretacija in nobeno
preštevanje premoženja ne zgodita
bez dvignjenega oziroma spuščene-
ga palca politike. Kar poglejte
komentarje na medmrežju: kdaj
bodo prišli na vrsto vplivneži s
takšnim političnim zaledjem, kot
ga ima ljubljanski župan s svojima
podjetni(ški)ma sinovoma, ali celo
sama notranja ministrica s svojim
partnerskim zaledjem. Vsega tega
najbrž ne pišejo le nekritični
oboževalci mariborskega župana,
pa tudi zagrizeni lokalpatrioti ne.

Potem so tu še vprašanja o Zidarju z
njegovo "čisto lopato", ki ustanav-
lja, pravnomočno pogojno obsojen
(samo) v Nemčiji, nova podjetja in
projekte, medtem ko se njegov nek-
danji čudež, SCT, utaplja. Pa o Šrotu

in še in še. Skratka, če potegnemo
črto: množično, tako rekoč
plebiscitarno nezaupanje v našo
pravno državo in pravosodni sis-
tem je eden najbolj žalostnih do-
sežkov dvajsetih samostojnih let.
Kako ga vzpostaviti? S pozivi k
partizanstvu in novi revoluciji, s
kakršnimi so nas razveseljevali
ugledni govorci ob zadnjem praz-
niku upora, gotovo ne; revolucija in
pravna država si nikjer, še najmanj
pa v teh krajih, nista nikoli bili na
ti. Zato bi v razmerah, ko se tudi
kandidati za osumljence delijo na
vaše in naše, nekaj pomenili že
približno enaki vatli za vse, pa naj
gre za Thalerja, Kanglerja,
Jankovica ... Vendar se politična in
pravosodna oblast naravnost
trudita ustvarjati vtis, da si je treba
v tej državi najprej zagotoviti pravo
politično zaledje, potem si lahko
nekaznovano privoščiš tudi hojo
po robu ali čez, če pa te bodo le
prijeli, te bodo že odvetniki
izvlekli. Spektakularno, res. ■

Gospod Žerjav, kakšno je vzdušje
v opoziciji? Nič se ne zdi, da bi
bilo kakšno sožit-je.
"Med političnimi strankami v
opoziciji ni nobenega pogodbenega
razmerja, kakršnega ima koalicija s
koalicijskim sporazu-mom. Zato je
stanje normalno in človek bi
pričakoval, da stranke v opoziciji
delu-jejo skladno s svojimi razmišlja-
nji in s politično držo, ki jim jo
narekuje program. Toliko se govori
o konstru-ktivnosti opozicije, a se
mi zdi, da ostane vse le pri
besedah. V SLS pa smo svojo
konstru-ktivno držo sku-šali
dokazati ne le z besedami, temveč
z dejanji pri projektih te države."

"Pokojninska reforma je bila morda
le najbolj v nebo vpijoča in zaradi nje
smo deležni očitkov. Iz analize, ki jo
v stranki sproti opravljamo, lahko
zaklju-čim, da podpiramo približno
85 odstotkov vladnih predlogov.
Jasno pa je, da mnogih reči ne
podpiramo in da smo do marsičesa
kritični. To se mi zdi prav. Obžaluje-
mo pa, da je bila večina zakonskih in
dru-gih predlogov opozicije zavrnje-
na. Zato bi tu-di od koalicije pričako-
val več konstru-ktivnosti. Drža SLS
pa je je samosvoja. Želimo podpirati
tisto, kar menimo, da je dobro, ne
glede na to, s katere strani prihaja. To
bi moralo postati konstanta v
politiki. Deljenje ne vodi nikamor."

Toda veijet-no se bost-e st-rinjali,
da v opoziciji prav t-ako pot-eka
politični spopad. O SLS smo, ko
st-e pokazali nekaj razumevanja
za vladne projekt-e, brali, češ da je
udbovska st-ranka. Se počut-it-e
nekakšen podt-aknjenec t-ranzicij-
ske levice, kakor v SDS imenujejo
nasprot-ni polit-ični pol?
"Naj spomnim, da smo na začetku-
mandata bili označeni za satelit SDS,
mene so imeli za lakaja Janeza Janše,
ves čas nas je nekdo imel za priveske,
prikolice in ne vem kaj. Zdaj, ko smo
podprli projekt, ki se nam zdi
klju-čen za državo in mu- ni mogoče
u-bežati, pa smo kar naenkrat del
u-dbomafije? Lepo vas prosim!
Ču-tim, da samosvoja drža, razmišlja-
nje z lastno glavo, odločanje po
lastni presoji, u-poštevajoč vsebino
projektov, sproža nervozo. Naša drža
očitno ni dobrodošla ne na eni ne na
dru-gi strani."

Kdo je nervozen? Kje? Pri pokoj-
ninski reformi? Tam je SLS
odgovorna alt-ernat-iva?

"V tem primeru- je postala nervo-
zna desnica. To se ču-ti prav v teh
mnenjih, ki me postavljajo v ču-dno
lu-č. Označujejo me za sina očeta,
ki da je bil šef partije v
lendavski Nafti. To sem prebral o
sebi, pa lahko povem, da moj oče
ni bil nikoli član partije. Kar
naenkrat sem se tu-di znašel v neki
mreži, v navezi lju-di, s katerimi
nikoli niti govoril nisem. Omenjen
je bil na primer Janez Zemljarič,
čeprav se nisva nikoli pogovarjala."

"Po reakcijah se mi zdi, da želijo
padec pokojninske reforme. Mi pa
želimo, da bi bila u-spešna. To je
ena redkih priložnosti v mandatu-
te vlade. Pričakoval bi, da bi bilo
reform več."

"Zagotovo se je vlada v začetku-
preveč u-kvarjala sama s sabo. Ta
mandat je obremenjen s tu-rbu-len-
cami v koaliciji, to pa ni omogoča-
lo resnega u-kvarjanja z neprilju-blje-
nimi reformami, kijih država
mora sprejeti, ali nam je prav ali

ne. V pomanjkanju-
notranje kohezije, v
prerivanju- med koalicijski-
mi partnerji vidim temeljno
težavo. Na osnovi tega so nastale
zamere, konflikti, ki obremenjujejo
fu-nkcioniranje vlade. Zato je
najboljša rešitev čim prej imeti
nove volitve, da dobimo novo
vlado, kakršnokoli že, ki bo
delovala na novi podpori."

"Nedvomno bi bilo treba več
pozornosti posvetiti gospodarstvu-
in seveda bi potrebovali zdravstve-
no reformo. Gospodarstvo je treba
razbremeniti. Ves čas poslu-šamo o
pospeševanju- konku-renčnosti,
ampak edino možnost za dvig
konku-renčnosti vidim v razbreme-
nitvi gospodarstva. Tu-kaj pa še
zdaleč ni konec. Sledi neprilju-bljeni
del, to je znižanje stroškov dela,
ker naše gospodarstvo ne zmore
tako visokih. To je obču-tljiva tema.
Tega ne govorim, ker bi se bal za
kapital in menedžerje. To govorim,
ker bomo le na ta način dobili nova
delovna mesta, kijih potrebujemo.
60 tisoč smo jih izgu-bili v minu-lih
treh letih."

Dve deset-let-ji so z gospodarsko
st-rat-egijo zamujale vse vlade. V
privatizacijo je bila vpisana
t-ajkunizacija, zdaj pa je bolj ali
manj pogorišče vsepovsod?
"Tajku-nski mehanizem je treba
demontirati. Ne bežim od odgovor-
nosti politike. Vendar ni le politika
kriva tega, kar se nam je sku-halo v
dvajsetih letih države. Kriva so bila
tu-di omrežja in tisti, na katere ni še
nihče pokazal s prstom. Na križ
pribijamo bolj ali manj tiste, ki so
kredite dobili, torej tako imenova-
ne tajku-ne. Nihče pa še ni pokazal
na one, ki so kredite dali, in se
vprašal, na osnovi česa so jih dali,
pod kakšnimi pogoji. In kaj je delal
krizni menedžment v bankah. Teh
odgovorov ne poznamo. Tu-di ne,
kaj je pri vsej stvari imela Banka
Slovenije kot regu-lator in garant
stabilnosti finančnega sistema v
Sloveniji."

Kako si vi odgovarjat-e?
"Očitno so bili krediti dani na lepe
oči. Lahko vam povem, kako sem si
kot direktor v Nafti Lendava
prizadeval, da bi podjetje dobilo
20 milijonov evrov kredita za
investicijo v tovarno biodizla. Eno
leto smo banke opremljali z več sto
stranmi štu-dij, prepričevali smo
jih, bankirje smo peljali v Nemčijo,
da vidijo, kaj želimo narediti, a so
nas zavrnili. Razu-mem, očitno je
bilo tveganje za banko preveliko.
Toda če bi na enak način presojali
vsako posojilo - in vsi vemo, da v
tajku-nskih zgodbah ni šlo za
20-milijonske kredite, ampak
bistveno višje -, teh kreditov ne bi
bilo. Saj vem, kam merite. Gre za
korporacijsko u-pravljanje bank.
Vemo, kdo jih je u-pravljal. Vemo,
kakšna so pravila igre. Korporacij-
sko u-pravljanje želi vlada sedaj
spreminjati prek agencije za
u-pravljanje kapitalskih naložb,
toda očitno tu-di to ni rešitev. Kajti
to, kar počne agencija, je plansko
gospodarstvo."

Pri minist-ru Križaniču so zdaj
sest-avili nekakšen seznam
državnega int-eresa v finančnem
sektorju, vrt-i se okrog NLB, NKBM
in Zavarovalnice Triglav.
"Korektno je povedati, da je
ohranitev 50-odstotnega lastništva
države v teh dru-žbah praktično in
teoretično težko zadržati v
slovenskih rokah, sploh na način,
da se novo vladno agencijo za
u-pravljanje kapitalskih naložb
države praktično prisili, da
vpliva na nekatera
podjetja v večinski državni lasti k
dokapitalizaciji nekega dru-gega
podjetja v državni lasti, kar pa
zagotovo ni poslovna strategija
tistega podjetja, ki je prisiljeno k
takšni dokapitalizaciji. Tak način
dela agencije je v bistvu- že plansko
gospodarstvo. Zato pravim, da je
nu-jno najprej postaviti strategijo za
u-pravljanje s kapitalskimi naložba-
mi države, kije ta agencija sploh
nima. Ocenjujem, da morata v
slovenskem lastništvu- ostati vsaj
ena banka in ena zavarovalnica. Ka-
tera, pa mora biti stvar analize,
ocene, strategije. Sicer strategija
ohranjanja državnih deležev v
finančnem sektorju- na način, da se
izvaja dokapitalizacijo prek dru-gih
podjetij v državni lasti, ni smotrna,
vzdržna in ekonomsko u-praviče-
na." >>

Imeli so me za
lakaja Janeza
Janše, zdaj, ko
smo podprli pro-
jekt, ki se nam zdi
klju-čen za državo,
pa smo del u-dbo-
mafije? Lepo vas
prosim!

Agencija je skočila pri dokapitali-
zaciji NKBM prek tujega kapital-
skega trga.

"Ključna težava je, da agencija za
upravljanje kapitalskih naložb ni
pripravila strategije za kapitalske
naložbe države. To bi m-oralo biti
storjeno že zdavnaj. Nasprotoval
sem- ustanovitvi agencije, ker se m-i
je zdelo, da bo to točka, kjer se bo
le navidez prekinilo politični vpliv
na gospodarstvo, dejansko pa bo
vse skupaj še bolj nepregledno in
m-anj jasno, politično vpletanje pa
le še bolj očitno. V SLS sm-o se
zavzem-ali za finski m-odel, ko so
kapitalske naložbe neposredno v
dom-eni predsednika vlade, ki tudi
zato dobi m-andat, da s tem-
odgovorno upravlja. Nobenega
skrivanja ni več niti vplivanja prek
različnih kurirjev na direktorja
agencije, kije postavljen, da
upravlja s šestim-i m-ilijardam-i
državnega prem-oženja. Pa saj to je
skoraj tako, kot da bi svoje
prihranke dal sosedu, nakar bi se
nehal zanimati zanje. Oprostite,
tako ne gre. In ker ne znam-o
vzpostaviti sistem-a, bom-o vse
kapitalske naložbe države raje
prodali. Tudi tiste, ki so v nacional-
nem- interesu, celo banke. To se m-i
zdi narobe. Zato sem- zagovarjal
prepoved znižanja deleža države v
NKBM, dokler ne bo jasne strategi-
je."

Strategije pa ni, ker je med
nacionalnim interesom in
interesom vsakokratne vladajoče
garniture enačaj?
"Nacionalni interes so m-nogi
zlorabili za povsem- partikularni
osebni interes. Mehanizem- s
tajkuni, bankam-i, politiki, om-režji,
to je naša najhujša bolezen.
Verjam-em-, da je ozdravljiva."

"Zdravilo je politična volja vseh op-
cij. To m-ora biti strateška odločitev.
Zdravilo niso arhivi, ni orožje, ni
preteklost. Če bi se vsi, od vrha
navzdol, pri nas zavzeli za
razčiščenje zadev... Človek pa tega
občutka nim-a. Zakaj se zadeve ne
odvijajo? Tri leta so že m-inila,
odkar sm-o dobili tajkune. Naj m-i
nihče ne reče, da pravosodni
sistem- ni sposoben pripeljati neke
zgodbe do konca. Ne vem-, zakaj se
tajkunski prim-eri ne prem-aknejo."

"Saj jih ni veliko. Zakaj se v treh
letih ni nič razčistilo? Im-eli sm-o
nekaj spektakularnih aretacij pred
kam-eram-i, ni pa bilo epiloga."

"Nihče m-e ne m-ore prepričati, da v
treh letih ni m-ogoče ničesar
narediti."

"Mislim-, da sm-o se precej trudili.
Zaradi tega sm-o bili deležni
m-arsikatere opazke. To okrog bank
sm-o v državnem- zboru m-i odprli.
Žal ni epiloga. Upam-, da bodo
pristojni zgodbe na bankah
vendarle razčistili. Še nekaj m-e je

zm-otilo. Dva gospodarstvenika sta
v Lendavi odprla Koncept Opti-
m-um-, prezaposlila sta 200-300
šivilj iz Mure, dobila subvencijo za
nova delovna m-esta. Podjetje je
nekaj časa delalo, nakar so ga
zaprli, teh 200-300 revic je bilo
vrženih na cesto. Celo iz Madžar-
ske so prišle, ker se je m-arsikaj
obljubljalo, potem- pa sta ta
gospoda pospravila kovčke in
odšla. Ni še dolgo, kar sta bila
oproščena. Če sredi Ljubljane
nepravilno parkirate, boste plačali
50 evrov kazni ali pa vam- bodo
avto odpeljali in boste nazadnje
im-eli še izvršbo. Ta gospoda pa si
nista zaslužila kazni za gorje, ki sta
ga povzročila delavkam-? Saj form-al-
nopravno je m-orda vse korektno,
toda natančno ob takšnih prim-erih
ljudje dobijo občutek, da nič ne
funkcionira, kot bi m-oralo."

"Tako je. Gospoda Megliča bi
pojedli Baričevičevi psi, če ne bi
bila takrat dovolj hitro prišla
policija, pa se po dveh, treh letih
tudi ni še nič zgodilo."

Nad Pahorjevim državnim
sekretarjem za Prekmurje visijo
korupcijski sumi. Je bila vlada
sploh kaj uspešna pri oživljanju
tega gospodarsko mrtvega konca
Slovenije, kjer ste doma?
"Mislim, da sm-o prehitro prekriža-
li Muro. To se nam- dokazuje te dni,
ko prihaja novi partner, ki bo dobil
tudi državni denar, da obudi 900
delovnih m-est. Prepričan sem- bil,
da bi bilo Muro m-ogoče rešiti, in to
z blagovno znam-ko. Seveda pa bi
bilo treba vložiti denar in pripeljati
ustrezno vodstvo. Tisti, ki so Muro
vodili nekaj zadnjih m-andatov,
niso bili sposobni za specifično
konfekcijsko branžo. Skozi
pom-urski zakon bom-o zdaj v
Pom-urje pretakali toliko in toliko
m-ilijonov, upam-, da čim- večkrat na
pravo m-esto. Ko sm-o sprejem-ali
zakon, sem- dejal, da ne potrebuje-
m-o papirjev, študij, m-ehkih
projektov, am-pak delovna m-esta.
In natančno pri m-ehkih projektih
se je zalom-ilo, pri študijah,
prom-ociji. Če bi bili takrat dva, tri
m-ilijone dali v žep Karlu Lagerfel-
du ali Donatelli Versace ali ne vem-
katerem-u guruju, da pride in
pom-aga Muri, bi storili bistveno
več. Ne pozabite: Mura je izdelova-
la vrhunske izdelke in še danes jih
je sposobna. Nikjer v Evropi ne
naredijo boljših. Če greste zdaj v
trgovino Hugo Boss, boste kupili
verjetno suknjič, ki je bil zašit še v
Muri. Zato je takšnem-u podjetju
treba posvetiti posebno pozornost.
Tu sm-o im-eli vrhunske izdelke in
odlično blagovno znam-ko. Upam-,
da bodo ti, ki se zdaj spuščajo v to,
iz Mure le znali narediti zgodbo o
uspehu. Prepričan sem-, da je
m-ožna."

Kaj če pokojninska reforma na
referendumu pade?
"Želim- si, da ne bi padla. V SLS
bom-o ljudem- poskušali povedati,
kar je treba. Žal pa bo očitno veliko
populistov."

"Kakšno dem-ografijo im-am-o! Zdaj
1,6 zaposlenega dela za enega
upokojenca. Če ne bom-o ničesar
sprejeli, bo okrog leta 2030, 2040
en zaposleni delal za enega
upokojenca. Tega pa ne prenese
nobeno gospodarstvo na tem-
svetu. Ni gospodarstva, ni dejavno-
sti s takšno dodano vrednostjo, da
bi lahko prenesla te stroške. V to
kislo jabolko je treba ugrizniti,
tako ali drugače, je pa res, da to ni
edina rešitev. Marsikaj je ob
pokojninski reform-i še treba
storiti, da bom-o prišli iz krize.
Reform-a pe je nujna, ne m-orem-o se
ji izogniti in ne bom-o se ji.
Strinjam- se, ni idealna. Tudi
kakšna prihodnja ne bo, tudi če jo
bom-o pisali v SLS, če bom-o v vladi,
ne bo idealna, ker ne m-ore biti.
Vsakič ko reform-iraš pokojninski
sistem- in zaostruješ pogoje, je
neprijazno. Sam-o tri m-ožnosti
im-am-o. Ali zvišam-o prispevke, kar
je nem-ogoče, ker gospodarstvo že
tako ali poka po šivih; ali znižam-o
pokojnine, kar je še huje in tega
zagotovo noče nihče v tej državi;
ali pa zaostrim-o pogoje upokojeva-
nja, kar počne vsa Evropa. Če im-a
kdo kakšno drugačno rešitev, pa je
prav, da na glas pove, ker jo bom-o
izvozili v Evropo."

"Dušan Sem-olič pravi, da potrebuje-
m-o nova delovna m-esta. Seveda jih
potrebujem-o! Am-pak potrebujem-o
tudi pokojninsko reform-o. Malo
sem- zbral podatke. V času najvišje
gospodarske konjunkture, v letih
2006 in 2007, sm-o v Sloveniji
ustvarili 14.500 novih delovnih
m-est več, kot jih je propadlo. To je
bil rekord v zgodovini sam-ostojne
države. Leto predtem-jih je bilo
6000 več, leto zatem- 8000, zdaj
im-am-o pa m-inus 25 tisoč! Brez
pokojninske reform-e, ob bruto
družbenem- proizvodu in gospodar-
ski rasti, kot ju imam-o, se ne bom-o
odm-aknili od številke 120 tisoč
brezposelnih, ne bom-o prišli na
zeleno vejo, to je m-isija nem-ogoče,
ne izide se. Če im-a gospod Sem-olič
celovito rešitev, če bo ustvaril 120
tisoč delovnih m-est in gospodar-
sko rast spravil na 8 odstotkov, ga
je treba postaviti za predsednika
vlade. Drugače pa naj se upokoji in
tudi sam- kakšnem-u m-lajšem-u
dopusti, da pride na njegovo
delovno m-esto."

Kje vidite izhod iz politične krize,
povezujete s tem skorajšnje
referendume?
"Najbolj m-e m-oti, da slišim-
retoriko, ki je do sedaj v tej državi
ni bilo, in sicer, da ni alternative."

"Te retorike v Sloveniji nikoli ni
bilo, to preprosto ni res. Saj m-enda
ne potrebujem-o koga z drugega
planeta, da nam- reši problem-e! Si
predstavljate, da bi v Veliki
Britaniji ali pa v ZDA politična
opcija na oblasti zaradi svojih
nespretnosti, da ne uporabim-
kakšne bolj grobe besede, izgubila
podporo pri volivcih in naenkrat
začela govoriti, da ni alternative in
da sta v državi sam-o dve politični
opciji?"

"Ne ne, na Veliko Britanijo in ZDA
m-islim. Te retorike ne razum-em-.
Vedno je alternativa! Bojim-pa se, da
bo pod krinko tega, da je ni, nastala
kot da nova zgodba z nekim novim
obrazom-, a se ji bodo priključile vse
stare strukture, vsa ta omrežja, ki
onem-ogočajo državi, da bi zadihala
z obem-a krakom-a pljuč."

Zakaj morajo namesto politike
kar naprej odločati državljani na
referendumih? Tudi opozicija je
odgovorna, da je tako.

"Ne pavšalizirajte opozicije,
prosim-! Bodim-o konkretni. SLS je
podprla sam-o en referendum-, o
arbitražnem- sporazum-u s Hrvaško.
Za vse druge referendum-e
podpisov nism-o dali. Niti za arhive,
niti za pokojninsko reform-o, m-alo
delo, črno delo ... Nism-o jih dali,
ker trdim-o, da to ni pravi način
reševanja političnih vprašanj.
Politiki sm-o bili izvoljeni, da jih
rešujem-o. Sem- že cinično rekel, da
bo najbolje, da državni zbor
razpustimo, prihranim-o toliko in
toliko m-ilijonov evrov, potem- pa
vsako soboto ali nedeljo prek
Facebooka glasujem-o o zakonih.
Vidite, s tem- se ne strinjam-. In kaj
bo rezultat? Ker bo pritisk
ogrom-en, in za to so krive tudi
nekatere politične opcije, SLS ne,
bo treba sprem-eniti tisti del ustave,
ki govori o referendum-ih."

Boste v SLS usodo vlade, ali naj
ostane ali gre, zvezali s trojnim
referendumom 5. junija?

"Nekajkrat sem- že dejal, da m-ora v
takšnih okoliščinah odgovorna
vlada razm-isliti, ali je sm-iselno, da
nadaljuje, ali ne. Ključni problem-
vlade ta trenutek je, da nim-a
podpore. Nim-a kredibilnosti v
očeh javnosti. Brez tega pa je
nem-ogoče vladati, toliko bolj, ker
so pred državo težki, nepriljubljeni,
a nujni izzivi. Brez podpore ljudi
jih ni m-ogoče izpeljati. Saj ljudje
niti ne bodo vedeli, o čem- odločajo,
in natančno zato v SLS referendu-
m-ov ne podpiram-o."

"Počakajte, kakšen dežnik? Kdo je
pod čigavim dežnikom-? Ne
pavšalizirajte, nobenega dežnika
ni, vsaj ne nad SLS. Pod nobenim-
dežnikom- nism-o in ne bom-o. Zato
pa sm-o očitno problem-."

Dobro, pustimo dežnike. Če pokoj-
ninska reforma pade, kaj bi se
moralo zgoditi? In kaj se bo. Nič?

"Nič najbrž ne. Seveda je opcija
tudi, da se nič ne zgodi, niti ne bi
bil toliko presenečen. Po m-oji
oceni je m-ožnost predčasnih
volitev, če pokojninska reform-a
pade, velika. Tudi v koaliciji bodo
m-orali odgovorno pretehtati, ali je
sm-iselno nadaljevati. Saj se lahko
vztraja z reform-am-i, to je lahko
iskrena želja, kljub referendum-om-.
Toda problem-je, da te iskrene želje
ni m-ogoče realizirati. Pa ne zaradi
opozicije. V SLS sm-o večkrat rekli,
da bi pri ključnih reform-ah vse
politične opcije v državnem- zboru,
pozicijske in opozicijske, m-orale
biti toliko odgovorne, da se
konstruktivno vključijo in
prepričajo ljudi, da m-oram-o v
reform-e. Tega je prem-alo."

Ni videti, da bi premier kaj veliko
razmišljal o umiku. Mislite, da bo
poskušal rekonstruirati vlado?
Vam je zvonil kaj telefon, bi znal
v stiski morda SLS povabiti v
vlado?

"Ne, pri nas telefon ni zvonil. Če bi
zvonil, pa bi v prazno. V tej vladi
ne bom-o sodelovali, ta zgodba je za
SLS vseskozi čisto m-im-o. Kakršna-
koli rekonstrukcija vlade po
m-ojem- ne da rešitve, ki jo potrebu-
jem-o. Tudi če bodo vlado rekon-
struirali, po m-oji oceni ne bodo
sprem-enili javnom-nenjske
podpore niti popravili kredibilno-
sti, to pa je ključni problem-.
Podporo dobiš na volitvah. Zato
ves čas trdim-, da so volitve
najboljše zdravilo za to, da dobim-o
vlado s podporo. Kdor zm-aga, pač
zm-aga, im-el bo 50-, 60-odstotno
podporo volivcev, s tem- kapitalom-
pa se m-ora začeti na novo, z vsem-i
težkim-i zgodbam-i, ki so pred
nam-i."

Imate v mislih 50 +, o čemer
govori Janez Janša, ali pa bo
toliko tistih, ki bodo preskočili
volitve, ker so siti politike?

"To je bolj verjetno. In je slabo,
velika zaušnica politiki, že nekaj let
jo dobiva. Zato bi bilo dobro, da vse
politične stranke naredijo kak
korak nazaj. V SLS sm-o poskušali z
dejanji, ne sam-o z besedam-i,
prispevati, da bi se v Sloveniji m-alo
m-anj ukvarjali s tistim-, kar je že
daleč za nam-i in od tega nič
nim-am-o. Občutek imam-, kot da bi
politiki pri nas m-orali vsi biti
sm-rtni sovražniki. Sam- pa ne
razm-išljam- tako, zam-e pripadnik
druge, nasprotne politične opcije ni
sm-rtni sovražnik, am-pak sodelavec.
Bolj bi m-orali sodelovati. V zadnjem-
času se veliko uporablja beseda
prelom-. Sam- pa bi se ji izogibal, ker
če je prelom-, dobiš ločitev, dva dela,
to pa že tako im-am-o ves čas. Raje bi
govoril o kem-ijski reakciji, da bi iz
nekaj reaktantov nastala nova
spojina, dodana vrednost, nova
vsebina. V tem- duhu bi m-orali
razm-išljati naprej, ne pa da im-am-o
povsod ta grozljivi sovražni govor,
da gredo lasje pokonci. Za božjo
voljo, v letu 2011 sm-o! Kup gospo-
darskih problem-ov imam-o,
srednjih in m-alih podjetij, plačilno
nedisciplino ... Sam-o s tem-bi se
m-orali ukvarjati."

"Se strinjam-. Očitno je smrtno
sovraštvo m-ed nekaterim-i akterji v
slovenskem- političnem- prostoru,
m-ed političnim-i tekm-eci, tako
visoko, da sodelovanje skorajda ni
m-ožno."

"Takšen občutek dobivam-.
Nekatere zadeve so popolnom-a
neracionalne. Zakaj bi m-oral, ker
sem- v opoziciji, biti proti? Sam-o
zato, da pač nasprotujem-. Na
primer pokojninski reform-i. Zakaj?
Saj opozicijski stranki je to najlažje.
Prideš, razbiješ do tem-eljev, češ,
reform-a je nepravična, tajkune je
treba zapreti, odpreti nova delovna
m-esta. Tako ni težko nastopati.
Toda ali je tudi odgovorno? Ne
m-orem- biti danes proti nečem-u, za
kar vem-, da bom- m-oral že jutri
narediti. Preprosto ne m-orem-. O
vsakem- členu pokojninske reform-e
se lahko pogovarjam-o 24 ur, če je
treba, in bom-o še popravili, če kaj
ni dobro. Da pa bi zato kar razbili
državo, to je neodgovorno. Mnogo
bolj bi m-orali v slovenski politiki
m-isliti, kako bom-o kaj sestavili, ne
pa razbili. Sesuti, izgubiti podjetje
je zelo enostavno, narediti nekaj
novega je težje. Če ne bom-o vsaj
m-alo presegli delitev, ki jih vse
težje poslušam-, sem- trdno
prepričan, da ne bo dobro."

"Do volitev ne vidim nobenih
razlogov, da bi se s komerkoli
karkoli pogovarjal. V SLS posku-ša-
mo lju-di prepričati, da želimo
delati dru-gače in politiki vrniti
pozitivni predznak. Na večer
volitev bomo odčitali rezu-ltate,
vsak bo imel svojo številko, potem
pa bomo videli, kako naprej."

"Dru-go leto bodo volitve predsedni-
ka države. Na njih želimo nastopiti
s svojim kandidatom, vse bomo
naredili, da bo tako, čeprav imena
še nimamo. Niti to ne pomeni, da
bo nu-jno član SLS. Želimo se
odpreti, privabiti tu-di tiste, ki ne
želijo biti politično pripadni, bi pa
radi pomagali."

"Očeta naroda potrebujemo.
Nimamo prave avtoritete, osebe, ki
bi ji verjela in zau-pala res velika
večina v Sloveniji."

"Presenečeni boste, vendar mislim,
da bo zelo tesno. Težko napovem,
kdo bo zmagal. Kaj pa vi mislite?"

"Po svoje bi bilo logično, ta signal
dobivamo že nekaj časa. Lahko pa
lju-dje pridejo do spoznanja, da je
tu-di od njih odvisno, kdo jih
zastopa v državnem zboru-. Treba
je voliti, izbrati, kakor misliš, da je
najbolje. Ostati doma je najslabše,
ker potem pu-stim, da mojega
predstavnika, ki mi niti ni po volji,
izvoli nekdo dru-g. Najslabše je, da
se ne gre na volitve. Je pa človeško."

"Po zadnjih lokalnih volitvah, ko
smo ponovili rezu-ltat iz leta 2006,
9,5 odstotka, sem dejal, da je
mogoč tu-di na državnozborskih
volitvah. Javnomnenjske raziskave
v zadnjem času- to potrju-jejo. Zelo
veseli bomo, če se tako zgodi."

"Vedno sem izzvan, vse to se me
zelo osebno dotakne. Tu-di ko se
politike kar podolgem in počez
ocenju-je. Vsi naj bi bili problematič-
ni, barabe, lopovi, prestopniki,
narkomani, pijanci. Ampak povem
vam, da niso in nismo vsi
isti. V državnem zboru- je
veliko dobrih lju-di.
Pravijo, da v politiki
potrebuješ debelo
kožo, moj problem
je, da je nimam."

SLS je leta 2005
podprla
Barbaro
Brezigar za
generalno državno tožilko. Kaj
mislite danes, izgubljeno
glasovanje?

"Zakaj bi bilo izgu-bljeno? Mene še
ni bilo, naši poslanci pa so se takrat
odločili, kot so se. Mislim, da je
Barbara Brezigar vendarle odigrala
svoj mandat korektno, po svojih
zmožnostih."

No, upajmo, da ni preveč igrala.
"Njene pristojnosti so bile zelo
omejene. Ko je kaj vprašala,
zahtevala od svojih podrejenih, se
je u-gotovilo, da niti ne bi bila
smela. Pa saj generalni državni
tožilec menda ni poštni nabiral-
nik!"

"Hierarhija bi morala biti. In
notranji tožilski nadzor. Ves čas je
v zraku-, ne samo v primeru- Patria,
da morda nekateri tožilci bolj kot
dru-gi stiskajo svoji du-ši politično
nasprotne."

Oprostite, to je floskula. Mislite,
da tožilec najprej vpraša po
strankarski izkaznici?

"Tega nisem rekel. Bile pa so afere,
ko se je tožilce izpostavilo tu-di na
ta način. To je po mojem mogoče
preprečiti z notranjim tožilskim
nadzorom."

Pogovarjamo se v sredo, čez uro,
dve bo državni zbor volil novega
generalnega državnega tožilca.
Boste v SLS podprli Zvonka
Fišerja?

"Tako je. Cenim, da je gospod Fišer
priznal, da je bila to napaka. Mislim
pa, da bi se bilo v takšnih primerih
smiselno samokritično, samoomeje-
valno ne prijaviti na takšno
funkcijo in pu-stiti to dru-gim. Tako
sem mislil tu-di v primeru- neu-speš
nega kandidata za u-stavnega
sodnika Rada Bohinca, to je moje ge-
neralno prepričanje."

"Absolu-tno! Vendarle smo v tem
času- veliko naredili. Je že res, da
je vmes šlo kaj narobe, a v življenju-
je pač tako, da tisti, ki delajo, tu-di
grešijo. Ni še dolgo, kar je država
bila komaj polnoletna, nam
primerljive demokracije pa so stare
nekaj sto let, imajo znanje,
izku-šnje, tega nam še primanjkuje.
Morda nas malo ovira tu-di to, da
smo majhni, vsak vsakogar pozna.
A za prihodnost sem optimist.
Izhajam iz tega, da smo Slovenci
vendarle pošteni lju-dje." ■

Vrh slovenske politike in vse parlamen-
tarne stranke so pozdravili ameriško
akcijo zoper največjega svetovnega
terorista. A-meriš-ki veleposlanik
v Sloveniji je okaral slovensko policijo,
ker podcenju-je teroristične grožnje

Prvi v Sloveniji se je na smrt Osame
bin Ladna odzval premier Borut
Pahor, ki je pozdravil novico o
uspešni operaciji proti največjemu
slovenskim zaveznikom izrazil
zadovoljstvo z akcijo zoper
glavnega arhitekta terorističnih
napadov v ZDA 11. septembra 2001.
Mussomeli je premiera seznanil z
nekaterimi podrobnostmi
ameriške akcije, Pahor pa je ob tem
poudaril, da je "v celotni mednarod-
ni skupnosti zdaj bolj kot kadarkoli
potrebno skupno spoznanje, da je
terorizem, ki zlorablja verske,
politične ali druge motive za
dosego svojih ciljev, nelegitimen in
bo naletel na oster odpor medna-
rodne skupnosti ne glede na to, kdo
in s katerimi cilji ter opravičili se ga
bo posluževal".

Na smrt najbolj iskanega terorista
na svetu, ki ga je ameriška
centralna obveščevalna agencija
CIA iskala vse od leta 1996, so se s
splošno oceno odzvali tudi na
ministrstvu za zunanje zadeve
(MZZ), kjer so zapisali, da "Sloveni-
ja pozdravlja to novico, ki
predstavlja pomemben dosežek v
boju proti mednarodnemu
terorizmu". Ob tem so opozorili,
da se boj proti mednarodnemu
terorizmu s tem pomembnim uspe-
hom še ni končal. "Samo skupni
napori mednarodne skupnosti
lahko prinesejo uspeh v boju proti
mednarodnemu terorizmu.

Slovenija zato namerava še naprej
dejavno prispevati k boju proti tej
globalni grožnji, tudi z uresniče-
njem vseh pomembnejših
področnih instrumentov,
pripravljenih v sistemu Združenih
narodov, Evropski uniji (EU) in v
regionalnih okvirih." Tako
premier kot MZZ so izrazili sožalje
svojcem vseh žrtev terorističnih
napadov teroristične mreže Al
Kaida po svetu.

Na svetovni dogodek številka ena
so se odzvale politične stranke.
Državotvorno se je tokrat oglasila
opozicijska SDS. "V Sloveniji smo

"Geronimo EKIA," je izzvenelo iz
zvočnikov v štabu- Bele hiše, kjer
je sku-pina lju-di s predsednikom
ZDA Barackom Obamo na čelu- z
napetimi izrazi strmela v zaslone.
Kratica "sovražnik je u-mrl v
akciji" (EKIA) je pomenila, da se je
desetletje trajajoč lov na prvega
sovražnika Zdru-ženih držav
vendarle končal. Smrt Osame bin
Ladna je povrnila okru-šeno
samozavest največji svetovni
velesili, povzročila izbru-he
veselja, a pravega olajšanja ni
prinesla. Na določen način je
vodja teroristične mreže Al Kaida
tu-di s svojo smrtjo povzročil celo
vrsto nevšečnosti.

"Kdor ni vohal ožganega smradu-
mesta, ne bo nikoli razu-mel, kaj
smrt Osame bin Ladna pomeni
Newyorčanom," je eden od
številnih komentarjev, ki so
eksplodirali po objavi u-spešne
akcije ameriške elitne vojaške
enote v Pakistanu-. Bin Laden je v
New York zarezal globoko
brazgotino, na pogorišču- padlih
dvojčkov svetovnega trgovinske-
ga centra je u-stvaril točko nič,
simbol žalovanja in spomina na
vse žrtve nasilja. Hkrati je sam
postal točka nič, v katero so se
stekali vsa ameriška jeza in
sovraštvo, žalost in obu-p,
fru-stracije in strahovi. Njegova
u-smrtitev ni bila toliko sporočilo
terorističnim sku-pinam, da nihče
ne more u-bežati ameriški "roki
pravice", kot katarza države, ki se
je pred desetimi leti znašla na prvi
bojni črti terorizma.

A katarza ni bila lepa. "Olimpijsko
vzdu-šje", kot je pu-blicistka
egiptovskega rodu- Mona Eltahawy
opisala razbrzdano veseljačenje na
točki nič, na Times Squ-aru- pa pred
Belo hišo v Washingtonu-, je zbu-jalo
mešane obču-tke, skoraj nelagodje.
Hyojin Jenny Hwang iz New
Jerseyja je na Facebooku- objavila,
da jo žalosti pogled na mlade
Američane, kot je sama, ki prešerno
slavijo smrt. In doživela izlive besa.
Vdovo Kristen Breitweiser, ki je
moža izgu-bila v napadih 11.
septembra, je dogajanje spomnilo
na praznovanje podpornikov
Osame bin Ladna po padcu-
dvojčkov. "Srce se mi trga, ko vidim
mlade odobravati katerokoli smrt,
pa čeprav smrt strašne, zle,
morilske osebe," so njene besede.

Posmrtni evforiji je podlegel celo
televizijski komik Jon Stewart, ki
rad izprašu-je vest Amerike, tokrat

pa je zmogel samo u-gotovitev, da
"bi se verjetno moral vpraševati o
protislovnosti načrtnega u-boja
dru-gega človeškega bitja", nato pa
planil v smeh. Večina ameriških
medijev se le počasi trezni po
izbru-hu- domolju-bne strasti,
zmagovalec je zagotovo newyorš-
ki tabloid Daily News, ki zgodbo o
u-boju- najbolj iskanega terorista
objavlja pod nadnaslovom Cvri se
v peklu-.

V takšnem vzdu-šju- si le redki
drznejo postavljati resna vprašanja
o ameriški akciji. Scott Silliman,
direktor centra za pravo, etiko in
državno varnosti na u-niverzi Du-ke
v Severni Karolini, je bin Ladna
označil za legitimno vojaško tarčo.
Pravi, da je ta leta 1996 osebno
razglasil vojno z ZDA, kongres pa je
leta 2001 odgovoril s pooblastilom
predsedniku-, da "u-porabi potrebno
in primerno silo" proti državam,
organizacijam in posameznikom,
ki so sodelovali v napadu-11.
septembra. Nato sta tako George W.
Bu-sh kot Barack Obama izdala
skriven predsedniški u-kaz, ki je
omogočal zajetje ali u-boj bin Ladna.

Dvom prihaja predvsem iz Evrope,
nizozemski strokovnjak za
mednarodno pravo Gert-Jan
Knoops ni tako trdno prepričan o
trditvah, da gre za vojno proti
terorizmu- in spopad z nasprotniki
na bojišču-. "V povsem formalnem
smislu- ta argu-ment ne vzdrži preso-
je," je previdno izrazil dvom. Po
besedah profesorja Philippa
Sandsa iz Londona so pomembne
natančne okoliščine smrti bin
Ladna. "Če blizu- njega ni bilo
nikogar, če je bil v sobi neoborožen
in če je bila stavba zavarovana,
potem je vse sku-paj videti precej
slabo," je opisal svoje videnje.

Težava ameriške administracije so
vedno novi opisi dogajanja v Abbot-
tabadu-, saj so sprva trdili, da je
prvi mož Al Kaide u-mrl v oborože-
nem spopadu-, nato pa se je
izkazalo, da so na ameriške vojake
streljali le na začetku-, bin Laden pa
ni imel orožja. Iz Pakistana je
prišlo celo domnevno pričanje
njegove dvanajstletne hčerke, da so
ga hladnokrvno u-bili pred njo.
Tiskovni predstavnik vlade v
Washingtonu- Jay Carney je to
zanikal in dejal, da se je u-piral,
zato so se pripadniki posebnih
enot odzvali s streli. Razlog za
razhajanja s prvimi poročili naj bi
bila začetna vnema, s katero so
brez u-streznega preverjanja dajali
informacije o razpletu-.

Sam Osama si ne bi bil mogel
izbrati primernejšega konca.
"Strategi, propagandisti, operativ-

ci in podporniki Al Kaide so si
lahko oddahnili, njihov voditelj je
u-mrl kot mu-čenik in mu- ni bilo
treba na mu-čni sodni proces," je v
časniku- Gu-ardian opozoril dr.
Robert Lambert, britanski
strokovnjak za terorizem in
politično nasilje. Po njegovem
mnenju- bi le sodni proces dal
zadoščenje svojcem in prijateljem
nedolžnih žrtev napada 11.
septembra in hkrati bin Ladnu-
odvzel statu-s mu-čenika.

Direktorica centra za pravo in
varnost na newyorški u-niverzi
Karen Greensberg je prepričana,
da so ZDA s tem zaigrale možnost,
da celemu- svetu-, tu-di tisočim
mu-slimanskim dru-žinam, ki so v
številnih napadih Al Kaide ostale
brez svojih bližnjih, pokažejo vse
njegove zločine in mu- jasno
pripišejo odgovornost za posejano
zlo. Še več, vojaška likvidacija je
svojevrsten dokaz, kako u-spešna
je bila njegova vladavina nasilja.
"ZDA so se v imenu- boja proti
terorizmu- odpovedale nekaterim
državljanskim svoboščinam, svoji
odprtosti do sodobnosti, celo
zau-panju- v svoja sodišča. Preisko-
vale so s srednjeveškimi mu-čilni-
mi metodami in za zlo krivijo
religijo namesto bolnikov, ki so jo
izrabili," je bila odločna.

Njene besede je po svoje potrdil
repu-blikanski kongresnik Peter
King iz New Yorka, kije v začetku-
marca "zaslovel" s kontroverznim
kongresnim zaslišanjem o radikali-
zaciji ameriških mu-slimanov in si
prislu-žil obtožbe demokratov, da se
loteva lova na čarovnice. Predsed-
nik kongresnega odbora za
domovinsko varnost je namreč
prepričan, da brez razvpitega vodne-
ga deskanja, mu-čenja z navideznim
u-tapljanjem, ne bi prišli do klju-čnih
podatkov o skrivališču- Osame bin
Ladna.

To je za marsikoga znak, da se bo
"vojna proti terorizmu-" kot
stanje du-ha dru-žbe nadaljevala.
V vojaških spopadih v Iraku- in
Afganistanu- je po zelo previd-
nem štetju- u-mrlo že okoli
milijon lju-di, približno 300-krat
več, kot je bilo žrtev napada v
ZDA. Vojna proti terorizmu- je že
zdavnaj izgu-bila vsakršen
moralni naboj in postala
najboljše orodje skrajnežev za
novačenje borcev. Propagandist
Al Kaide Saif Al Adl je nekoč
celo izjavil, da je bil cilj 11.
septembra ravno "takšen
pretirani odziv".

Finančni analitik Addison Wiggin
je u-gotovil, da so priprave in
izvedba napada 11. septembra Al
Kaido stale približno pol milijona
dolarjev, pri čemer je u-pošteval
končno poročilo zvezne preiskoval-
ne komisije. Do konca proraču-nske-
ga leta 2011 (to se konča 30.
septembra letos) bo vlada ZDA za
spopade v Iraku- in Afganistanu-
porabila že 1260 milijard dolarjev
oziroma okoli devet odstotkov
celotnega javnega dolga države.
"Očitno žalostna, toda precejšnja
'donosnost naložbe' mrtvega
voditelja Al Kaide," u-gotavlja
Wiggin. "Sodeč po omenjenih
številkah mu- je u-spelo 'doseči
donos' 2,514.000 dolarjev za vsak
vloženi dolar, in to samo z u-pošteva-
njem ameriških stroškov," se glasi
njegova su-ha ekonomska logika.

Te dni v ZDA vladajo poostrene
varnostne razmere, ki naj bi
državo u-branile pred morebitni-
mi povračilnimi akcijami. Po
nekaterih zagotovilih je bila Al
Kaida že pred smrtjo Osame bin
Ladna razpršeno omrežje, ki ga je
načelo desetletje protiteroristič-
nih u-krepov, in ni zmogla
odmevnejših napadov. Islamska
pomlad v Severni Afriki in na
Bližnjem vzhodu- kaže, da si
večina mladih mu-slimanov želi
modernih držav z u-spešnim
gospodarstvom, ne pa srednjeveš-
kega kalifata, o kakršnem je
sanjal bin Laden.

Vendar obveščevalci opozarjajo,
da "Al Kaida že dolgo ni več ena
oseba". "Ne verjamem, da bo smrt
bin Ladna pomenila konec
delovanja skrajnežev. Prizadela bo
njihovo moralo, ne pa njihove
organizacije," trdi general Hu-sein
Kamal, vodja obveščevalnega
odseka na iraškem notranjem
ministrstvu-. Ta hip potekajo
u-gibanja, kdo bo stopil na čelo
mreže. Najbolj verjetna kandidata
sta v ZDA rojeni Anvar Al Avlaki,
ki delu-je v Jemnu- in prek spleta
rekru-tira mrežo somišljenikov, in
Ajman Al Zavahiri, vodilna
osebnost med egiptovskimi
skrajneži in v zadnjem obdobju-
najtesnejši svetovalec bin Ladna.
Omenjajo tu-di Abu- Jahja Al Libija,
vodilnega ideologa Al Kaide, ki je
v Afganistanu- deloval kot vojaški
poveljnik.

Predsednik Barack Obama se
očitno zaveda pregretega ozračja,
zato je sredi tedna sklenil, da ne
bo objavil slike mrtvega bin
Ladna. "Nočemo razkazovati zelo
nazornih slik nekoga, ki je bil
u-streljen v glavo. Mi nismo
takšni," je dejal predsednik. A
ZDA že dolgo niso več niti takšne,
kot so bile leta 2001. Iskanje
izgu-bljenih idealov in principov
pa bo očitno dolgotrajen proces. ■

dosledno obsojali teroristična
dejanja in dosegli soglasje o tem,
da za terorizem, pa naj za njim
stoji še tako velika stvar, ni
nobenega opravičila," so zapisali v
odboru- za zu-nanje in evropske
zadeve pri SDS, ki ga vodi nekdanji
zu-nanji minister Dimitrij Ru-pel.
Prepričani so, da sveta "ne morejo
preslepiti nobene ideološke
poenostavitve, ki šču-vajo k
civilizacijskim spopadom in
ku-ltu-rnim vojnam". Uboj prvega
svetovnega terorista so pozdravili
v vseh dru-gih parlamentarnih
strankah.

Po ponedeljkovem u-boju- bin
Ladna se glede na zagotovila
Generalne policijske u-prave (GPU)
stopnja ogroženosti zaradi
napadov v Sloveniji ni spremenila
in ostaja nizka. Klju-b temu- policija
intenzivno spremlja varnostne
razmere in u-krepe v EU in zu-naj
nje ter izvaja različne aktivnosti
na področju- boja proti terorizmu- z
namenom preprečevanja morebit-
nih groženj. Z GPU so še sporočili,
da varnostne razmere ne kažejo
povečane ogroženosti na območju-
Slovenije. Policija bo klju-b temu- še
naprej aktivno spremljala
varnostno situ-acijo in izvajala
preventivne u-krepe, da bi
preprečila morebitne grožnje.
Tu-di mnenja slovenskih strokov-
njakov za terorizem so v glavnem
pritrjevala oceni slovenske
policije.

Povsem dru-gače je z varnostjo v
ZDA. Ena njihovih prvih skrbi je
bila okrepitev varnostnih u-krepov
na svojih diplomatskih predstav-
ništvih. A že v sredo se je, po vsej
verjetnosti naklju-čno, zgodil
incident ravno pred ameriškim

veleposlaništvom v Lju-bljani, ko je
zju-traj mlajši moški čez ograjo na
dvorišče ameriškega veleposlaništ-
va vrgel nahrbtnik. Policisti so
dobri dve u-ri kasneje nahrbtnik
razstrelili, v njem pa ni bilo
nevarnih predmetov, le prenosni
raču-nalnik in nekaj kablov.
Policisti so kmalu- zatem izsledili
29-letnega moškega s psihološki-
mi težavami iz okolice Krškega, ki
je zagrešil incident. Bolj kot
policija je bil nad pripetljajem
zaskrbljen ameriški veleposlanik
Mu-ssomeli.

"Dogodek nas je opozoril, da bi se
tu-kaj lahko kaj zgodilo. Če smo vsi
tako sproščeni in zadovoljni,
lahko postanemo tarča," je
zbranim novinarjem pripovedo-
val v svoji rezidenci v Rožni dolini.
Incident je bil zanj "koristen", saj s
seboj nosi opozorilo, da pred

varnostnimi grožnjami ne smemo
zaspati. Ob tem je Mu-ssomeli
pokaral slovensko policijo, ki jo
sicer zelo ceni, ker profesionalno
opravlja svoje delo, vendar pa bi se
morala ob metu- nahrbtnika čez
ograjo odzvati hitreje in resneje.
Oceno zaznave varnostnih groženj
slovenske policije je kritizirala
tu-di vodja varnosti na ameriškem
veleposlaništvu- Vanessa Freeman,
ki takšne dogodke vedno jemlje
kot incident z možnimi resnimi
posledicami, slovenska policija pa
po njenih besedah v tem primeru-
ni ravnala tako. Slovenska policija
se po njenem ni odzvala na tak
način in ni zaznala sprememb v
varnostnem okolju- v skladu- s tem,
kar se dogaja po svetu-.

V ozadju- hitrega medijskega
odziva ameriškega veleposlanika
pa se po vsej verjetnosti skriva
pritisk na slovensko policijo, da
potencialne teroristične grožnje
jemlje resneje. V okviru- tega
Mu-ssomeli želi izpostaviti tu-di ran-
ljivost ameriškega veleposlaništ-
va, za ameriške standarde seveda,
ki se nahaja v središču- Lju-bljane
ob Prešernovi cesti, kjer tik ob
ograji poteka vsakdanje življenje.
Gradnja ameriških veleposlaništev
teži k temu-, da so ambasade
postavljene na razmeroma manj
naseljenih območjih in grajene kot
"bu-nker" z visoko ograjo okoli
poslopja. Primer iz naše soseščine
je ameriška ambasada v Zagrebu-,
ki stoji v bližini letališča. Ker
Američani ne nameravajo zame-
njati sedanje lokacije veleposlaništ-
va v Lju-bljani, preko javnosti
pritiskajo na policijo, naj zagotovi
večjo stopnjo varovanja njihove
vile na Prešernovi cesti. ■

Na avstrijskem Štajerskem je s
prvim majem v veljavo stopila
splošna prepoved beračenja na
javnih mestih. Obenem sta se na
praznik dela po sedemletnem
prehodnem obdobju- odprla
avstrijski in nemški trg dela za
zaposlene osmih EU držav. Tu-di
Slovenije. Poglejmo, kaj prinaša
slednje.

Gospostvo trgovskega u-tilitarizma
in naku-povalnega ritu-ala nad
ču-tom za soseda, tu-di tistega na
dru-gi strani meje, je v zadnjem
intervjuju- za tednik Falter
pronicljivo označil Clemens J. Setz.
To je mlad graški pisatelj, kije s
svojo zadnjo zbirko pripovedi
Lju-bezen v času- otroka iz Mahlstad-
ta odnesel prvo nagrado z letošnje-
ga leipziškega knjižnega sejma.
Pripomnil je: "Biti City of design
pomeni namesto starih beračev
namestiti nove prodajalce prest. 1.

maja bo beračenje v Gradcu-
razglašeno za hu-dodelstvo, Unesco
bi se moral u-kvarjati s tem."

Močno kritične dru-žbene vibracije
proti takšni prepovedi kot proti
deželnemu- varčevalnemu- progra-
mu- so v vladajoči politiki sprožile
dvom in kar nekaj retoričnega
jecljanja. Polemični intervjuji z
deželnim glavarjem ali žu-panom
so postali izu-mrla živalska vrsta.
Reklo dneva so brezbarvne izjave
za medije, ki so še preživele
cefranje in lepljenje njihovih
senčnih doktorjev za odnose z
javnosti.

Stara Roosveltova maksima "Zdaj
pa pojdite na u-lice in me prislite,
da to naredim." očitno nekako še
delu-je. Z njo je nakazal ču-t za
sou-stvarjanje prizemljenih politik
od spodaj navzgor in razu-mevanje
dru-žbenih problemov, a je za
premikanje političnega korporativ-
nega kolesja in interesnih lobijev
enostavno potreboval u-smerjene
zahteve sindikatov in liberalov z
u-lice. To v avstrijskoštajerskem
primeru- delu-je vsaj kot farsa
nezavedanja posledic sprejetih
odločitev v deželnem zboru-. Ali pa
tesnobnega pričakovanja.

Dru-gi prvomajski mejnik, ki ne
zajema le severne dežele, je odprtje
trga dela za zaposlene Vzhodne
Evrope. Odprava omejitev ali
prehodnega obdobja prostega
pretoka delojemalcev je bila
pomemben, a ne ravno pogosto
omenjen del pristopnih pogodb, saj
je pomenila kratenje pravic njenih
državljanov pri prostem vstopanju-
na evropski delovni trg. Z njimi so
"stare" članice EU-jevske petnajste-
rice državljanom "novih" lahko
zagrenile dostop do tega trga in ga
odpirale v treh etapah, ki so sku-paj
lahko trajale do sedem let. Poleg
Nemčije in Avstrije sta se za takšno

(Janko rath)
zaščito odločili le še Belgija in
Danska. Obe sta trga za iskalce
zaposlitve iz vzhodnoevropske
osmerice sprostili leta 2009.

Nezaposlenost je seveda "dru-žbeno-
politično eksplozivna snov", je za
gospodarski dnevnik Wirtschaft-
sblatt odpiranje komentiral Ru-dolf
Kaske, predsednik avstrijskega
sindikata Vida. Zato se pri napove-
dovanju- prihodnjih gibanj na trgu-
dela odgovorni najraje ogibajo
sodb in s tem pomagajo rasti
vzdu-šju- negotovosti.

V Avstriji je lani v državno
socialno blagajno davke prispevalo
nekaj več kot 450.000 zaposlenih,
ki sicer niso njeni državljani. Med
njimi je bilo 155.000, in s tem
največ državljanov bivših ju-goslo-
vanskih repu-blik, brez Slovenije.
Sledili so jim Nemke in Nemci, na
tretjem mestu- so bili Tu-rki, teh je

delalo 54.000. Med vzhodnoevrop-
sko osmerico pa so najštevilčnejša
skupina delovnih migrantov še
vedno Madžari s šestindvajsettisoč-
glavo silo. Devet tisoč manj naj bi
bilo Poljakov in Romunov, slednji
pa bodo morali na odprtje trga z
bolgarskimi državljani tako ali
tako počakati še dve leti.

Tako nekako rišejo migrantske
statistike zaposlenosti uradni
raziskovalci avstrijskega ministr-
stva za socialne zadeve in zavoda
za zaposlovanje (AMS). Njihove
napovedi se gibljejo nekje od 20 do
25 tisoč pričakovanih novih
iskalcev v Vzhodnem kraljestvu po
prvem maju. Sindikati pa v zadnjih
mesecih počasi umirjajo svoje
napovedi in ne pričakujejo
cunamija poljskih vodovodarjev,
slovaških varilcev in slovenskih
steklopihalcev.

Še lani so bili strahovi v medijih in
ustanovah bolj prisotni. Tudi
zaradi nejasnega razpleta gospodar-
ske krize za avstrijsko gospodar-
stvo in dinamiko delovnih mest.
Simptomatično je bilo recimo
narodnobudno opozarjanje
Svobodnjaške stranke, kije odprtje
pričakovano označevala za
prehitro in škodljivo za delovna
mesta avstrijskih državljanov.
Heinz-Christian Strache pa je v
glavnem ponavljal predvsem to, da
"moramo ščititi delojemalske
interese Avstrijcev".

Po letošnjih ugotavljanjih inštituta
IMAS ima 71 odstotkov Avstrijcev
negativna, le dvanajst odstotkov
pa pozitivna pričakovanja v zvezi
z odprtjem trga dela za vzhodne
sosede. V Nemčiji so številke v
grobem podobne, le da se strahovi
povečujejo v smeri proti poljski in
češki meji. Razlogi znajo biti tudi
v slabi dostopnosti uravnoteženih
informacij, ki puščajo prostor
spekulativnemu napihovanju. V
glavnih avstrijskih medijih je bilo
kar težko zaslediti okroglo mizo
ali obsežnejšo reportažo, ki bi
celovito obveščala, podala
številke in utemeljena mnenja.

Obstajajo seveda še drugi in tretji
kazalci. In vprašanja. Kateri
strahovi so lahko upravičeni? S
stališča nacionalne ekonomije ne
toliko pred migrantskimi delavci,
ki bodo po predvidevanjih
strokovnjakov zasedali predvsem
nižje plačana delovna mesta ali
celo zamenjevali rojake ter od
svojih dohodkov tako ali tako
plačevali davke v avstrijsko
socialno državno blagajno;
verjetno bolj pred sprostitvijo
storitvenega sektorja, kar
pomeni, da bodo madžarski,
slovenski, poljski in drugi
obrtniki lahko storitve enako-
pravno ponujali recimo na
avstrijskem trgu, medtem ko
bodo večinoma precej nižje
davščine plačevali v matični
državi. Pod pogojem, da sedeža
seveda nimajo v Avstriji.

Proti strahovom morda govori tudi
argument pravičnejše razporeditve
blagostanja po evropskih državah.
Razvitejše zahodnoevropske
kapitalistične države so lahko
dodobra izkoriščale prednosti
odprtja milijonskih vzhodnoevrop-
skih trgov - samo avstrijske
zavarovalnice in banke so na teh
trgih zaslužile milijarde evrov -
nekatere, kot Hypo zaradi nereguli-
ranega mahiniranja s kreditnimi
menjavami in slabega upravljanja
rizika lastnih naložb, pa so
bankrotirale. A z enako mero
pravičnosti imajo dostop do
zaslužka zdaj tudi vzhodnoevrop-
ski obrtniki in mala storitvena
podjetja. S tem bodo ne nazadnje
pridobili oni, njihove družine in
avstrijski porabniki, saj se bodo
zaradi konkurenčnosti cene
verjetno tudi nekaj znižale.
Predvsem pa mejne regije, ujete v
socialnem krču, kot so recimo tudi
slovensko Pomurje, Koroška, južna
Slovaška, zahodna Madžarska. V
svoje ožilje bodo dobile prepotreb-
ne injekcije za socialno vzdržnost
in znižanje nezaposlenosti, ta je
recimo v Sloveniji po podatkih
statističnega urada že presegla
dvanajst odstotkov. Brez zaposlitve
je recimo več kot petina delovno
sposobnih Pomurk in Pomurcev.

Obstaja še tretji del zgodbe. Da so
tisti migrantski delavci iz vzhodne-
vropskih držav od vodovodarjev
do mikrobiolgov, ki so boljšo
prihodnost iskali na zahodu, to
večinoma že storili. V države, ki
trgov dela niso paranoično
omejevale, v Veliko Britanijo,
Nizozemsko ali Švedsko. Tisti, ki
bodo to storili, bodo za začetek
najverjetneje dnevni ali tedenski
migranti, vozači ali "pendler", kot
jim pravijo na Avstrijskem, in
obrtniki, ki bodo izkoristili
možnost delovanja na večjem trgu,
kjer so cene njihovih storitev lahko
tudi več kot dvakrat višje.

Obstaja dolga vrsta razlogov, ki po
preteklih izkušnjah in podatkih
govorijo, da so tesnobe Avstrijcev
in Nemcev, vezane na odprtje trga
dela, iracionalne. Tule je peterica
najbolj očitnih:

Večina Čehov, Madžarov, Poljakov,
nič manj pa Slovencev, si v tujini
sploh ne želi delati.

Brez zaposlenih iz Vzhodne Evrope
določene gospodarske panoge v
Avstriji sploh ne bi mogle več
preživeti. Dober primer sta
zdravstvena nega ali gostinstvo,
kjer so plače katastrofalne. Tisoče
vzhodnih delavcev EU je že od leta
2004 delujočih v Avstriji, mnogo
več jih je odšlo še naprej, v države
EU brez omejevanja trga dela.

Plačni damping bo napovedano
ostro sankcioniran, nadzor pa
poostren, kar bo verjetno dodatno
odvrnilo delodajalce, da bi si v
večji meri drznili podplačevati ali
izkoriščati zaposlene z Vzhoda.

Zadnji razlog je bil sploh zelo pridno
razpihovan generator strahov, ki so
ga uporabljali v predstavitvah
dejanskega stanja preprostejši,
pogosto zavajajoči, a tudi izredno
vplivni mediji, kot je Die Kronen
Zeitung. A na možnost plačnega
dampinga se da pogledati tudi
drugače. Ne gre nujno za geografski,
ampak za sistemski problem. Ne
stvar domnevne konkurence med
zaposlenimi, ampak denimo
nepravične delitve dobičkov. Plače
delavcev so se v Avstriji po večini
podatkov namreč v zadnjem
desetletju celo do deset odstotkov
znižale. Plače zaposlenih so se sicer
realno povišale za kakšne tri

Večina Čehov,
Madžarov,
Poljakov, nič manj
pa Slovencev,
si v tu-jini sploh
ne želi delati

odstotke, državnih uslužbencev pa
za dobrih šestindvajset. Na drugi
strani so se po poročanju časnikov,
kot je madžarski Pester Lloyd, in
raziskavah avstrijskih inštitutov
zaslužki slabe desetine najpremož-
nejših povišali tudi do tisočodstot-
no.

Z nekaj razsvetljenega pogleda
prek iracionalnih narodnih ali
staroselskih tesnob se torej pokaže
lahko tudi slika združevanja, z več
tolerance, mirnosti ali tudi nič
žalega hoteče ignorance. Zgodovi-
na panonske regije in srednje-
vzhodne Evrope same je zgodovina
preseljevanj, družinskih naselitev
in soustvarjanja, ne le kolonizira-
nja kultur.

Na zahodu ali severu živijo ljudje
kot Toth, Sever, Nowak, Horvath,
Vychodil, Glawitschnik ali
Brodnig, če parafraziram novinar-
sko kolegico Ingrid z zadnjim
priimkom, ki pronicljivo raziskuje
življenjske zgodbe na omenjenih
večkulturnih prelomnicah. Na
jugu in vzhodu živijo ljudje kot
Toth, Sever, Novak, Horvath,
Vychodil, Glavičnik ali Brodnik.

Ne nazadnje bi znal kmalu priti
tudi dan, ko bodo zaposleni na
obeh straneh meje velikih oči
spoznali, da imajo podobne
probleme: npr. davčni sistem, ki
nadpovprečno obdavčuje dohodke
iz dela, ne pa iz dobičkov ali
premoženja. Še lepše pa je slutiti
korak naprej. Iz prepoznavanja
skupnih problemov bodo zaposleni
na vseh straneh meja morda prišli
tudi do skupnih rešitev.

Deželna vlada Štajerske torej uvaja,
kot smo z visoko verjetnostjo v
Večeru že napovedali, 25-odstotni
varčevalni paket. Ta bo globoko
zarezal v pravice in storitve
socialno najbolj občutljivih, kot so
ljudje s posebnimi potrebami.

Nekatere, recimo prilagoditev
bolnišničnih postelj dejanskim
potrebam, so lahko smiselne. A

rezanje negovalnih storitev
finančno šibkim in terapij potreb-
nim je "katastrofa", je priznala celo
do rdeče-črne koalicije ne vedno
kritična štajerska ombundsmanka
pacientov Renate Skledar.

Koliko ljudi je dejansko in neposred-
no prizadetih? To je težko oceniti.
Mogoče pa je domnevati, da jih ni
malo: tudi na osnovi tega, koliko jih
deli mnenje tistih, ki so glasno
nagovorili deželne politike, kot je
graška pisateljica, urednica in mati
dveh otrok Andrea Stift. Na
glavnem trgu se jih je zbralo na
tisoče.

Stiftova je v enega redkih neodvi-
snih in konsistentno kritičnih
medijev, tednik Falter, namreč
zapisala gostujoči komentar, s
katerim je po odzivih in rastoči
praksi objavljanja protestov
bralcev zadela mnenje rastočega
dela družbe: "Drage dame in
gospodje, Vi, politiki: Voves,
Schutzenhofer, Buchmann,
Schrittwieser, politiki z nazivom in
brez njega, s tiskovnim predstavni-
kom ali brez njega. Zadelo nas je. In
tu gre za prizadete, med katerimi
sem tudi sama. (...) V vsej jasnosti je
treba ugotoviti, da so varčevalne
smernice, ki jih trenutno poskušate
izpeljati na Štajerskem, v največji
meri nesocialne. Nesocialne,
nekrščanske in predvsem nepre-
mišljene. (...) Ne bi se preveč
zanesla, da so volivci vedno in
povsod pozabljivi."

Varčevalni ukrepi, ki disproporcio-
nalno grobo prizadevajo tiste, ki so
šibki po družbeni moči - družine,
priseljence, invalide, umetnike - in
se skrivajo za previdno občutljivost-
jo do kapitalskih in finančnih
lobijev, so nekaj, na kar bodo
volivci in ljudje na Štajerskem in v
Avstriji verjetno res težko pozabili.
Vsaj do takrat, ko jim mediji sami
pri pozabljanju na shizofrenost in
nepravičnost vladajočih politik ne
bomo pomagali. V sredo so na
glavnem trgu še vedno trepetali
osamljeni beli baloni. ■

Je po 1. maju v
Avstriji in Nemčiji,
kjer so do takrat
veljale omejitve
na trgu dela,
pričakovati
več delavcev
iz- Slovenije?

Slovenski delavci in vsi delavci iz
drugih držav, ki so se Evropski uniji
pridružile leta 2004, se lahko brez
om-ejitev zaposlujejo tudi v Avstriji
in Nem-čiji, edinih državah m-ed
starim-i članicam-i EU, ki sta - v
strahu pred navalom- cenejše
delovne sile iz novih članic EU -
om-ejitve dostopa na svoj trg dela
ohranjali, dokler je bilo m-ogoč-e. Ker
je Avstrija nedavno sprejela celo
zakon, s katerim- bo zagotovljeno,
da bodo tudi tuji delavci v Avstriji
plačani enako kot dom-ači, je m-orda
odhod v tujino za prenekatere
postal še bolj m-ikaven. Višine plač-
so urejene v kolektivnih pogodbah,
ob kršitvah pa so za delodajalce
predvidene visoke kazni.

Po preprič-anju nekaj obrtnikov pa
bo sč-asom-a m-arsikdo razm-islil, ali
se m-u bolj splač-a im-eti tudi
podjetje v Sloveniji ali Avstriji.
Prednosti, ki jih vidijo pri sosedih,
so, da naj bi bila država do
podjetništva bolj prijazna, hitreje
in preprosteje naj bi bilo m-ogoč-e
izpeljati naložbo, najem-nine za
poslovne in proizvodne prostore
naj bi bile obč-utno nižje kot pri
nas, boljša naj bi bila tudi plač-ilna
disciplina.

Kako bo torej odprtje trgov
konkretno videti v praksi? Gregor
Malec iz sektorja za delovne
m-igracije v m-inistrstvu za delo,
družino in socialne zadeve pravi:
"Slovenski državljani ne bodo več
potrebovali delovnih dovoljenj in
bodo na trgu dela izenač-eni z
avstrijskim-i in nem-škim-i državlja-
ni." Preprič-an je, da bodo slovenska
podjetja odslej v Avstriji in Nem-č-iji
izvajala več- storitev. "Na področ-ju
izvajanja storitev z napotenim-i
delavci bodo im-ela m-ožnost izvajati
storitev s svojim-i delavci, ki ne bodo
potrebovali delovnih dovoljenj.
Slovensko podjetje bo lahko nam-reč-
na izvajanje storitev napotilo
delavce, ki so v podjetju zakonito
zaposleni najm-anj en m-esec ne glede
na državljanstvo. Zaradi nadzora nad
spoštovanjem- avstrijske zakonodaje
v č-asu izvajanja storitev bo m-oralo
podjetje pred zač-etkom- opravljanja
storitev to prijaviti ozirom-a opraviti
določ-ene adm-inistrativne postopke,"
pravi.

Kateri kadri so iskani? Vlasta
Stojak, direktorica obm-oč-ne službe
Maribor Zavoda RS za zaposlova-
nje, razlaga, da je več- zaposlovanja
v Avstriji prič-akovati predvsem- za
kadre, ki zdaj niso m-ogli pridobiti
delovnega dovoljenja, to so
predvsem- nekvalificirani delavci,
pa tudi vsi tisti kvalificirani
delavci, m-ojstri in strokovnjaki, ki
bodo svoje priložnosti v odprtju
avstrijskega trga dela videli zaradi
boljših delovnih razm-er in
predvsem- višjih plač-.

"Pom-em-bno je vedeti, da bodo
avstrijski delodajalci od slovenskih
delavcev prič-akovali zraven
usposobljenosti za določ-en poklic
ali stroko tudi dobro znanje
nem-škega jezika in v celoti
prilagajanje njihovim- delovnim-
pogojem-, delovnem-u č-asu,
zakonodaji ipd. Predvsem- v
storitvenih dejavnostih, kjer je
opravljanje poklica povezano z
delom- s strankam-i, se prič-akuje
odlič-no znanje nem-škega jezika,"
pojasnjuje Stojakova.

O vsem- tem- v Zavodu RS za
zaposlovanje seznanjajo v okviru
m-reže Eures (evropska m-reža
javnih zavodov za zaposlovanje).
Tam- svetujejo Euresovi svetovalci
in dajejo inform-acije o prostih
delovnih m-estih v 31 državah
Evropske unije ter v Norveški, Islan-
diji, Liechtensteinu in Švici.

Zavod RS za zaposlovanje je preko
Euresove m-reže v stiku tudi z
avstrijskim-i delodajalci. "Od konca
leta 2010 opažam-o poveč-ano
zanim-anje delodajalcev za
slovenske delavce. Brezposelne,
prijavljene na zavodu, o prostih
delovnih m-estih v Avstriji tudi
obvešč-am-o. Tam- je trenutno največ--
je povpraševanje po delavcih s
področ-ja gostinstva (kuharjih,
natakarjih), zdravstva (negovalcih,
m-edicinskih sestrah), inštalaterjih,
konstruktorjih, varilcih, m-onter-
jih, inženirjih, poklicih v logistiki
in trgovini, v lesarstvu in usnjar-
stvu. Prosta delovna m-esta v teh po-
klicih bom-o predstavili tudi na
zaposlitvenem- sejm-u, ki bo
naslednji teden v Mariboru,"
pojasnjuje Stojakova.

ki s svojim-i hišam-i m-ed drugim-
oskrbuje tudi avstrijski trg? "V
skladu z novo avstrijsko zakonoda-
jo bo potrebno za vsakega delavca,
ki bo šel delat v tujino, ustrezno
dokazilo," pravi Gorazd Šm-id,
direktor družbe Marles hiše. "Na
avstrijskem- trgu se bo treba
prijaviti na ustrezno ustanovo.
Delavec bo m-oral im-eti s seboj
potrdilo, ki dokazuje, da je plač-an
v skladu z avstrijsko kolektivno po-
godbo za panogo, v kateri je
aktiven, ter potrdilo, da im-a
poravnane vse obveznosti iz
pokojninskega in zdravstvenega
zavarovanja. Ustrezni organi bodo
potrdila delavcev preverjali, zato
bodo m-orala biti uradno prevede-
na v nem-ški jezik," razlaga Šm-id.
To seveda pom-eni dodatne
stroške, a težave se, pravi,
zač-enjajo šele po tem-. "Poleg tega
da bo delavec m-oral biti plač-an v
skladu z avstrijsko kolektivno
pogodbo, bo treba poskrbeti še za
to, da bo določ-ene 'socialne'
transferje, ki jih v Avstriji ne
poznajo, dobil plač-ane v skladu s
slovensko zakonodajo: pol ure, ki
m-u pripada za m-alico, plač-ilo
m-alice in prevozne stroške na
delo. Najvišja postavka pa je
dnevnica v višini 55 evrov. Poleg
vsega tega je treba rač-unati še na
stroške prenoč-itev v tujini.
Situacija je torej kontradiktorna,
saj je za slovenskega delavca, ki
dela v tujini, treba izplač-ati vse
pravice po dveh pogodbah. Na eni
strani im-am-o po avstrijski
kolektivni pogodbi visoko plač-o
brez dodatkov, na drugi strani pa

niste veseli, da bodo ljudje dobili
delo in boljše plače?' Vse to je res, a
res je tudi, da bodo avstrijski
delodajalci posebno pozornost
posvetili plačam-. Sicer za vse
delavce v Avstriji veljajo plače po
kolektivnih pogodbah, a najbrž
imajo tudi avstrijski delodajalci v
njih zapisane m-inim-alne plače.
Resnici navkljub pa so avstrijske
plače kljub vsem-u precej višje od
slovenskih. Glavni m-otiv za
zaposlitve v sosednji državi bodo
nedvom-no tudi višje plače."

Po Raškovih podatkih v Avstriji že
zdaj dela okoli 6000 Slovencev, pri
čem-er ocenjuje, da jih je kakih
tisoč iz koroške regije. V sindikatu
m-enijo, da se bo za zaposlitev v
Avstriji po 1. m-aju odločilo vsaj še
200 Korošcev. Povprečna plača v
Sloveniji je po januarskih podat-
kih znašala 1496 evrov bruto, na
Koroškem-pa 1357 evrov bruto ali
897 evrov neto, razlika z Avstrijo,
kjer v povprečju zaslužijo 2000
evrov bruto, je tako precej velika.

"Vendar so Avstrijci že doslej, v
letih pred sprostitvijo trga
delovne sile, zaposlovali le
najboljše in izključno kvalificira-
ne poklice, tako bo tudi v prihod-
nje." V OO ZSSS opažajo, da se
delavci na avstrijskem- Koroškem-
največ zaposlujejo v kovinski in
lesnopredelovalni industriji, torej
prav v panogah, ki so tudi v sloven-
skem- delu Koroške osrednje. Tudi
na zaokroženem- gospodarskem-
jeklarskem- obm-očju na Ravnah

DRAGO BULC, predsednik slovenskega društva turističnih
novinarjev, iz-vrš-ni direktor z-druženja Fijet z-a Evropo, najbolj
prepoz-naven slovenski turistični novinar

"Začel sem na radiu-, kjer je name
zelo vplival moj mentor Milenko
Šober, ki je bil starosta slovenskega
pa tu-di ju-goslovanskega tu-ristične-
ga novinarstva. Pravzaprav je on
prvi v socialistični Ju-goslaviji resno
jemal to dejavnost. Z njim sem
odkrival stroko. Sčasoma je postalo
na tu-rističnem področju- za oba
malce pretesno in ko se mi je
ponu-dila priložnost za dopisnika,
sem šel v Beograd, kjer sem
preživel štiri leta. Odgovoren sem
bil kar za vsa področja in tako sem
zlahka prišel med odlične mojstre
takratnega ju-goslovanskega
novinarstva. To je bilo obdobje
intenzivnih srečanj Neu-vrščenih,
zato je v Beograd skoraj vsak teden
prišel kakšen tu-j državnik. Čeprav
sem bil notranjepolitični novinar,
mi je to svetovljanstvo Beograda
bu-rilo domišljijo in spodbu-jalo
željo po potovanjih. Sicer pa sem
ob spremljanju- političnih dogod-
kov, še posebej v času- parlamentar-
nih počitnic, potoval po Ju-goslaviji
in ohranjal svojo u-smerjenost v
tu-ristično novinarstvo. Ju-goslavija
pa je bila v svoji raznolikosti zelo
zanimiva tu-ristična država. Sicer
pa sem od blizu- spoznal vsa ozadja
politike in kako zna biti tu-di
u-mazana, zato sem si rekel: 'Drago,
bolje bo, če se vrneš v tu-ristično
novinarstvo. Tu-rizem je tisto, kar
ti je pisano na kožo.' Ko sem se
vrnil v Lju-bljano, sem se na Valu-
202 začel oddajo Potepu-hova
malha, ki sem jo moral preimeno-
vati v Popotniško malho, češ da pri
nas ni potepu-hov. In ker sem bil
tu-di navdu-šen smu-čar in sem videl,
kako slovenska smu-čišča zaostajajo
za tistimi v dru-gih alpskih
deželah, sem s pomočjo smu-čar-
skih strokovnjakov in kolegov iz
dru-gih medijev začel zelo odmev-
no akcijo ocenjevanja slovenskih
smu-čišč Zlata snežinka. Z njo smo
obrnili marsikaj na bolje."

"Med 'holivu-darje', kot smo radijci
takrat rekli kolegom s televizije,
sem prestopil leta 1984, ko je TV
Slovenija začela najbolj odmevno
tu-ristično akcijo vseh časov v
Sloveniji. Akcija podeljevanja
tu-rističnih nageljnov in tu-rističnih
bodečih než mi je dodobra
spremenila življenje. Paziti sem
moral na vsak korak. Tisti, ki niso
dobili nageljna, so mi podtikali
koru-ptivnost, tisti, ki so dobili
nežo, pa so mi celo grozili.
Kranjskogorski žičničarji, da me
bodo pretepli, dru-gi, da bom
izgu-bil slu-žbo. Na primer, ko smo
podelili nežo za zanemarjen
lju-bljanski grad, me je poklical
takratni podžu-pan in mi dejal, naj
pazim na svojo slu-žbo. No, pa je bil
ob slu-žbo kaj kmalu- on. Za mano
so namreč zelo trdno stali u-redni-
ki, saj so vedeli, da odločitev za
podelitev než in nageljnov ni bila
moja osebna, temveč je o tem

odločala 15-članska komisija. To je
bila zelo odmevna akcija, ki so jo
spremljali skoraj vsi slovenski
mediji. Večkrat je zaradi nje izgu-bil
slu-žbo tu-di kakšen direktor. Danes
takšno sodelovanje zagotovo ne bi
bilo več mogoče."

"Začel sem z oddajo Tu-ristični
globu-s, s katero sem slovenskim
gledalcem odkrival primere dobre
prakse doma in v tu-jini. V času-
najboljše tu-ristične akcije v
Sloveniji vseh časov Slovenija, moja
dežela je nastala oddaja Dobrodoš-
li, za katero smo dobili idejo za
najboljši tu-ristični spot, ki so ga
posneli v Logarski dolini in je bil
na Berlinski borzi nagrajen z
zlatim kompasom. Ko je bila na
vrhu-ncu-, so jo naši šefi u-kinili, od
mene pa zahtevali, da naj pripra-
vim bolj poglobljene oddaje o
tu-rizmu-. Tako je nastal Homo
tu-risticu-s, na katerega sem v
svojem celovitem novinarskem
opu-su- najbolj ponosen. Postal je
tu-di izven moja blagovna znamka
in še danes, ko oddaje že desetletje
ni več, me lju-dje pogosto pokličejo
kar Homo Tu-risticu-s. Oddaji
Tu-ristika, Na lepše pa nista več
povsem moja otroka, saj se je pred
spočetjem v koncepte in kasneje v
izvedbo vtikalo preveč očetov.
Sicer pa sem bil v zadnjih petih
letih kar tri leta brez pravega dela.
V teh letih sem kar nekajkrat ču-til
otroške bolezni nove demokracije.
Delale so se razne reorganizacije in
pristal sem v razvedrilnem
programu-, čeravno sem informati-
vec, tu-rizem pa del gospodarske
dejavnosti. Ukinjena sta bila
bodeča neža, nagelj, češ da je to
socialistični relikt. Nato pa je prišla
v našo hišo desna oblast, ki mi je že
v startu- delala težave. Pred
kakšnim letom mi je oddajo
odvzela, u-rednik tu-ristične oddaje
pa je postal hu-morist. Oddajo so mi
pred mesecem vrnili."

"Odstavili so me brez vsakih
argu-mentov ali obrazložitve.
Nisem več jezen, ampak žalosten.
Čeprav mi je bivši direktor storil
veliko krivico, se mu- celo javno
zahvaljujem. V času- odstavite
oziroma prisilnega nedela sem
veliko bral in se loteval novih
projektov. Čas sem izkoristil za
aktivno delo v Svetovnem
zdru-ženju- tu-rističnih novinarjev.
Veliko sem tu-di zasebno potoval,
snemal in med dru-gim dodobra
spoznal Indijo, Kitajsko in Brazilijo,
države, ki bistveno vplivajo na
razvoj sodobnega sveta."

"Skrbi me za u-sodo nacionalke. Z
njo sem zrasel, najprej na radiu-,
nato pa na televiziji. Tako kot je
poslovanje peljalo prejšnje
vodstvo, je videti, kot bi jo dajali v
roke komercialnim televizijam.
RTV SLO je z javnim radiem in
televizijo zadnji medijski branik
slovenstva, vsi dru-gi mediji so
komercialni ali politični, slovenski
medijski prostor pa je postal
strahovito ru-men. V zadnjih letih
je vodilna ekipa na nacionalki
demontirala pravo novinarstvo.
Žalostno je, da vsi ti bivši šefi za
dobre denarje še vedno delu-jejo na
nacionalki. Nisem za takšne čistke,
kot so jih izvajali oni, vendar bi jih
za demontažo nacionalke morala
doleteti kakšna kazen. Tako pa
samo potu-hnjeno čakajo, kdaj se
bodo vrnili."

"Žal mi je, da nimamo več dobrih
specializiranih tu-rističnih
novinarjev. Tako je, ker v večjih
medijih mislijo, da se na tu-rizem,
kot na nogomet, razu-me vsakdo. V
večini medijev so tu-di skoraj vsi
prispevki plačani ali sponzorirani.
O tu-rizmu- za male denarce pišejo
tu-di amaterji, veliko je tu-di 'copy-
paste' novinarstva, televizije pa
ku-pu-jejo tu-je oddaje, ker so cenejše
od lastne produ-kcije. S tem
pristopom slovensko tu-ristično
novinarstvo drsi navzdol. Tu-rizem
ne pomeni le jesti, piti, ležati na
plaži in se malo zabavati, temveč je
resna gospodarska dejavnost, ki bi
tu-di pri nas lahko zaposlovala
veliko lju-di. Na področju- tu-rizma,
kije izrazito storitvena dejavnost,
stroji ne bodo zamenjali lju-di.
Resnično bi potrebovali več
stebrov tu-rističnega novinarstva,
vsaj v glavnih slovenskih medijih."

Je ob pojmovanju, da je to odlična
služba, tudi kaj zavisti med
novinarskimi kolegi?

"Tu-ristični novinarji neredko
vzbujajo zavist tu-di med kolegi,
predvsem političnimi, češ, vi
nenehno potu-jete in kamor greste,
je lepo in je miza polna. Ozadja
tega poklica so pa dru-gačna.
Velikokrat sicer snemamo polne
mize, a to počnemo, preden se
pogostitev prične, nato pa snema-
mo še intervjuje ali reportažne
posnetke. Pogosto moramo takoj
poročati. Ko naše delo končamo, je
miza že velikokrat prazna. Za lep
panoramski posnetek se je treba
povzpeti na hrib in včasih z vso
opremo, najsi bodi vročina ali
mraz, hoditi pa tu-di po več u-r. Če
se malce pošalim, pravzaprav bi
lahko kolegom, ki se sprehajajo
med matično hišo in parlamen-
tom, bili zavistni mi tu-ristični
novinarji. Imamo pa le eno
prednost, v tu-rizmu- je veliko več
normalnih lju-di in manj škandalov
kot v politiki."

"V diktatorskih državah kamere še
velikokrat skrivamo. Marsikje je
prepovedano snemati, sploh pa
kjer sta prisotni policija ali vojska.
Nikjer ni zaželeno snemati
revščine. Tega bi lahko veliko
našteval. Na primer, na Kitajskem
smo pred leti Prepovedano mesto
posneli iz potovalne torbe. Jaz sem
zamotil stražarja, snemalec pa je
med tem tajno snemal."

"Ob 40-letnici Sekcije turističnih
novinarjev pri DNS smo leta 2005
turistični novinarji sklenili, da
ustanovimo samostojno društvo.
Po ustanovitvi smo se kot kolektiv-
ni član pridružili Svetovnemu
združenju turističnih novinarjev
in piscev o turizmu Fijet. Takoj
smo kandidirali za organizacijo 50.
jubilejnega kongresa, in to prav v
času, ko je Slovenija predsedovala
Evropski uniji. S tem smo želeli
dati svoj prispevek k promociji
slovenske države in slovenskega
turizma. S kandidaturo smo uspeli,
po mnenju- vseh organizirali
najboljši kongres v zgodovini Fijeta
in zato sem bil izvoljen v najvišji
organ te edine svetovne organizaci-
je tu-rističnih novinarjev. Dru-štvo
Fijet Slovenija je tu-di eno najbolj
aktivnih v celotni svetovni
organizaciji. Na našo pobu-do smo
se kot kolektivni član pridru-žili
Svetovni tu-ristični organizaciji UN
WTO, ki je specializirana agencija
OZN. Predlagali smo tu-di, da 2.
december, torej dan u-stanovitve
Fijeta, postane svetovni dan
tu-rističnega novinarstva. V
prizadevanjih za poglobitev znanja
mladih tu-rističnih novinarjev je
lani naše dru-štvo organiziralo
prvo akademijo za mlade tu-ristič-
ne novinarje."Komu je akademija
namenjena?

"Akademija je namenjena mladim
novinarjem iz držav članic
svetovne organizacije. Za ta projekt
smo lani celo dobili nagrado
Snovalec, kije tu-di denarna
nagrada. S temi sredstvi bomo
širili mrežo mladih novinarjev in
bodočih u-rednikov, ki bodo
naklonjeni Sloveniji."

"V Sloveniji smo s splošno usmerit-
vijo v zeleni trajnostni turizem v
najmodernejših svetovnih trendih.
Zeleni trajnostni turizem je
pravzaprav edina usmeritev, ki
nam preostane, sicer bi si žagali
vejo, na kateri sedimo. Tudi zaradi
ekoloških problemov, kijih sam
turizem ustvarja. Seveda pa je
samo ekološka usmeritev premalo,
čim prej jo moramo udejanjiti v
praksi. Potrebne bodo inovacije.
Seveda pa mora biti zeleni turizem
dobičkonosen, sicer se ga nihče ne
bo loteval. Valorizirati bomo
morali naše kmetijstvo in zdravo
hrano. Naše jedi imajo še zmeraj
dobre oku-se. Imamo avtohtone
sorte trt in veliko biotsko raznovr-
stnost. To moramo ohranjati, že
zaradi lastnega oziroma narodnega
zdravja, nato pa to seveda ponu-diti
našim obiskovalcem. Zgrešeno bi
bilo za tu-riste delati dobro hrano,
u-stvarjati nekakšne Potemkinove
vasi, sami pa bi živeli dru-gače.
Gostje hitro prepoznajo pretvarja-
nje."

Veliko ste prepotovali. Kaj so ob
naravnih lepotah in zgodovinski
ter kulturni dediščini še naši
konkretni atributi?

"Smo majhni in to je lahko naša
prednost. Kot goste bi morali
pritegniti predvsem lju-di iz velikih
mest, ki živijo v betonu- in pogreša-
jo naravo. Za Švedsko in Finsko
smo dru-ga država v Evropi po
pokritosti z gozdovi in prva v
srednji Evropi. Hvaliti se moramo,
da smo plju-ča Evrope, seveda pa se
ob tem tu-di sami malo manj voziti
z avtomobili in u-kiniti kak
dimnik.

pitno vodo povsod. Celo na
straniščih. Serviramo pa jo v
plastenkah, namesto da bi jo
gostom postregli v steklenih vrčih.
Smešno je, da prodajamo vodo iz
Ljubljane v plastenkah tudi tik ob
slapu Savica. Plastenke bi morali
spraviti iz Slovenije, še posebej iz
gostinskih lokalov. Za to si bom
skupaj z našim društvom tudi
osebno prizadeval."

Kako se bi morali lotiti bolj
zelenega turizma?
"V zelenem turizmu moramo biti
silno inovativni. Opazovalce
ptičev imamo za čudake, le v ZDA
in Kanadi je takih 'čudakov' okoli
100 milijonov. Bil sem na njihovi
prvi svetovni konferenci v Indiji,
kamor so prišli strokovnjaki z
vsega sveta. To so lju-dje, ki veliko
potujejo in so premožni. Že
njihova oprema je draga, fotoapa-
rati in zoom mikrofoni so vredni
okoli 10 ali 15.000evrov. Vstajajo
ob štirih zju-traj, nato pa pešačijo
ali kolesarijo po nekaj u-r. So
izrazito zeleno u-smerjeni. Tu-di
pri nas bi lahko razvijali tovrstni
tu-rizem. Menim, da je to lahko
odlična perspektiva za soline,
Dravsko polje in Cerkniško
jezero.

Dobro bi bilo, da bi k nam prihaja-
lo čim več intelektu-alcev, ki sicer
niso bogataši, so pa pripravljeni
veliko vložiti v svoje hobije. Na
primer v kolesarjenje, veslanje,
pohodništvo, ribičijo, gastronomi-
jo, vinologijo, že prej omenjeno
opazovanje ptic in še bi lahko
našteval."

"Tako je. Bogatašev je le okoli en
odstotek in so večinoma ekološko
neozaveščeni. Ti gostje neredko s
seboj prinašajo tudi kriminal in
celo terorizem. Tudi niso prav
priljubljeni v svojih državah, saj je
njihovo imetje sumljivega porekla
in se zato umikajo v tujino. Strmeti
moramo, da bi imeli za goste tudi
čim več mladih. Kar spomnimo se
svojih študentski let. Za potovanja
smo imeli denar, mar ne? Če ne
vlagaš v mlade, nimaš prihodnosti.
Napaka bi bila, če bi ciljali samo na
dobro stoječe starejše ljudi in
zaposlene. Bazo gostov je treba
nenehno posodabljati z mladimi.
Če ti kasneje pripeljejo še svoje otro-
ke, lahko tako pritegnemo še eno
generacijo bodočih turistov. Svoje
prednosti je dobro ponuditi
izobražencem, ki znajo ceniti naše
danosti. Ti so mnenjski voditelji v
svojih okoljih in tisti, ki dober glas
naju-spešnejše širijo. Ti si še najbolj
želijo zelenega tu-rizma, čiste vode
in domače sezonske hrane. Ne
zanimajo jih jagode iz Ju-žne Afrike
sredi decembra."

Imamo bogato kulinarično
dediščino, ki pa vendar ni dovolj
izpostavljena. Na podeželju še
najdemo dobre gostilne s pristno
domačo hrano, v mestih pa ni
tako. Na tem področju bi se dalo
še veliko storiti.

"Res je. Že v našem glavnem mestu-
ni dobre domače gostilne. Tu-di v
centru- Maribora je ni. Težko je najti
pristno domačo hrano, kaj šele
naše stare meščanske jedi. Gostinci
preveč radi posnemajo tujino. Moti
me, da mladino navajamo le na
pice ali pa da v McDonald'su-
praznujejo rojstne dneve. Sem pa
velikokrat prijetno presenečen,
kako odlično obvladujejo domačo
hrano na tu-rističnih kmetijah."

Zakaj lahko v avstrijskem Gradcu
ali v samem centru Dunaja dobiš
na uličnih stojnicah kranjsko

Dobro bi bilo, da
bi k nam prihajalo
čim več intelektu-
alcev, ki sicer niso
bogataši, so pa pri-
pravljeni veliko vlo-
žiti v svoje hobije

"Škoda, da tega ni tudi pri nas. To je
vendar klobasa, ki je bila v vesolju.
Sunita Williams, astronavtka
slovenskih korenin, jo je vzela s
seboj na Discovery. Prestala je
zahteven Nasin test, pa iz tega
nismo znali narediti reklame. Da je
kranjska klobasa zanimiva za
tujce, smo dokazali tudi na novinar-
skem kongresu. Klobase smo
vakuumirali in jih v ekološki
embalaži ob slovesu kot poslovilno
darilo dali udeležencem. Tega še
vedno ni naredil nihče, ki se s tem
ukvarja. Primerno pakirane
kranjske klobase pa tudi naše
odlične salame bi lahko bile lepo
darilo."

Se za ohranjanje starih jedi trudi
tudi Društvo za zaščito praženega
krompirja, katerega aktiven član
ste?

"Lahko rečem, da je najpomembne-
je to, da smo spravili pražen
krompir nazaj v veliko slovenskih
gostil in restavracij, kjer je pred
tem že popolnoma prevladoval
pomfrit. No, sedaj praženega
strežejo tu-di v nekaterih elitnih
restavracijah."

Pred kratkim ste na festivalu
turističnih filmov v konkurenci
157 filmov dobili prvo nagrado.
Povejte nam kaj več o tem filmu?

"V štiridesetminu-tnem filmu-
Največje zabavišče na svetu- sem
hotel prikazati predvsem ozadja
potovanj na velikih ladjah. S
snemalcem sva imela na terenu- le
dan in pol časa. Od doma sva odšla
ob štirih zju-traj, snemala sva do
treh ponoči naslednjega dne in se
nato vrnila domov. Če dobiš takšno
priznanje, ti po navadi nekakšno
priznanje dodeli tu-di tvoja matična
hiša. Zanimivo je, da jaz tega pod
prejšnjim vodstvom nisem dobil.

Mojih oddaj niso ponavljali ali
poslali na kak festival, čeravno so
gledalci to želeli."

"S soprogo že več kot 28 let redno
in zelo rada robinzonsko počitniku-
jeva na Komatih v naselju z
desetimi starimi hišami. S seboj
vzamem le nekaj majic, kopalke,
kratke hlače in dobro voljo. Tam
lovim ribe in se s prijatelji ne
pogovarjamo o politiki ali o svojih
poklicih.

Občasno uživam tudi v adrenalin-
skih izzivih. Pri 55. letih sem se s
smučmi spustil s 5430 m visokega
ledenika Chacaltaya v Boliviji. Žal
se je zaradi podnebnih razmer že
stopil. Za 60. rojstni dan pa sem si
omislil smu-čanje s Kredarice.
Skočim s padalom, pa tu-di bu-ngee
mi ni tu-j. Še rad raftam na deročih
vodah, za 50-letnico sem preplezal
Severno triglavsko steno. Pri
petinšestdesetih bi se rad odpravil
na Mont Blanc, pri sedemdesetih
pa v skladu- z Predinovo Bolj star
bolj nor morda še na Mont Everest
(smeh)."

"Na Berlinski borzi sem si v
konku-renci 10.000 novinarjev kot
mlad novinar iz majhne dežele
metu-ljček omislil za svojo prepo-
znavnost. Recimo temu-, da je bil to
novinarski trik za lažji preboj med
novinarsko množico. Takrat so
namreč vsi nosili kravate. Zadeva
je vžgala, metu-ljček je postal del
mojega imidža, čeravno se najraje
oblačim športno. Res pa je, da so mi
bili metu-ljčki že od nekdaj všeč.
No, nisem jih nosil le v obdobju-, ko
sta si jih nadela gizdalinska
ministra." ■

Kreuth Rute
Lipitzach Lipice
Radsberg Radiše
Tutzach Tuce
Schwarz Dvorec
Werouzach Verovce
Kossiach Kozje

Bach Potok
Edling Kajzaze
Fellersdorf Bilnjovs
Franzendorf Branča vas
Grosskleinberg Mala gora
Ludmannsdorf Bilčovs
Muschkau Muškava
Niederdorfl Spodnja vesca
Oberdorfl Zgornja vesca
Pugrad Podgrad
Rupertiberg Na Gori
Selkach Želuče
Wellersdorf Velinja vas
Moschenitzen Moščenica
Strein Stranje
Zedras Sodraževa
Lukowitz Koviče

Zell-Pfarre Sele-Fara
Zell-Schaida Sele Šajda
Zell-Koschuta Sele-Košuta
Zell-Homolisch Sele-Homeliše

Goritschach Goriče
Oberferlach Zgornje Borovlje
Petschnitzen Pečnica
Sigmontitsch Zmotiče
Susalitsch Žužalče
Unterferlach Spodnje Borovlje
Untergreuth Spodnje Rute

Friessnitz Breznica
Greuth Rute
Kanin Hodnina
Lessach Leše
Maria Elend Podgorje
Muhlbach Reka

St. Jakob im Rosental Šentjakob v Rožu
St. Peter Šentpeter
Srajach Sreje
Tosching Tešinja

Aich Dob
Bleiburg Pliberk
Ebersdorf Drveša vas
Einerdorf Nonča vas
Kommel Komelj
Loibach Libuče
Moos Blato
Replach Replje
Rinkenberg Vogrče
Rinkolach Rinkole
St. Margarethen Šmarjeta
Schilterndorf Cirkovce
Wiederndorf Vidra vas
Woroujach Borovje
Kommlgupf Vrh
Ruttach Rute
St. Georgen Šentjur
Dobrowa Dobrova
Draurain Breg

Eberndorf Dobrla vas
Edling Kazaze
Gablern Lovanke
Gosselsdorf Goselna vas
Hof Dvor
Mokriach Mokrije
Buchbrunn Bukovje

Bad Eisenkappel Železna Kapla
Ebriach Obirsko
Leppen Lepena
Lobnig Lobnik
Rechberg Reberca
Remschenig Remšenik
Vellach Bela
Zauchen Suha
Blasnitzen Plaznica
Koprein-Sonnseite Koprivna
Trogern Korte

Dolinischitschach Dolinčiče
Feistritz ob Bleiburg
Bistrica nad Pliberkom
Gonowetz Konovece
Hinterlibitsch Suha
Hof Dvor

Tscherberg Črgoviče
Unterlibitsch Podlibič
Unterort Podkraj
Ruttach-Schmelz Rute
Winkel Kot

Globasnitz Globasnica
Jaunstein Podjuna
Kleindorf Mala vas
Podrain Podroje
St. Stefan Šteben
Traundorf Strpna vas
Tschepitschach Čepiče
Wackendorf Večna vas
Slovenjach Slovenje
Unterbergen Podgora

Goritschach Goriče
Kleinzapfen Malčape
Kristendorf Kršna vas
Mullnern Mlinče
Obernarrach Zgornje Vinare
Polena
Proboj

Ruckersdorf Rikarja vas
Sagerberg Zagorje
Sittersdorf Žitara vas
Pogerschitzen Pogerče
Sonegg Ženek
Tichoja Tihoja

Na sedežu- deželne vlade v Celovcu-
sta bila minu-li mesec, 1. in 26.
aprila, kar dva "zadnja" kroga
finalnih političnih pogajanj o
u-resničitvi pravic koroških
Slovencev, kot jim gredo po
desetletju- razsodb u-stavnega
sodišča Avstrije in po dolgih 56
letih v skladu- s sedmim členom
Avstrijske državne pogodbe. Na
koncu- maratonskih pogajanj, ki so
obakrat trajala zdržema več kot
osem u-r, so se predsedniki treh
manjšinskih organizacij, Narodne-
ga sveta koroških Slovencev
Valentin Zdravko Inzko, Zveze
slovenskih organizacij Marjan
Stu-rm in Sku-pnosti koroških
Slovencev in SlovenkBernard
Sadovnik,morali sprijazniti s 164
dvojezičnimi krajevnimi napisi.
Inzko je ta izid pospremil z
zgovornimi besedami, da je
"manjšina pri tem morala skočiti
čez lastno senco". Še posebno pri
u-reditvi za slovenščino kot u-radni
jezik. Število občin, kjer bodo
lahko koroški Slovenci pred organi
oblasti u-porabljali slovenščino, je
sicer naraslo z devet na 14, toda
posebno boleči sta u-reditvi za
občini Dobrla vas in Škocjan. V teh
občinah bi smeli slovenščino kot
u-radni jezik u-porabljati le prebival-
ci treh vasi v občini Dobrla vas, za
katero pa je avstrijsko u-stavno
sodišče že leta 2000 odločilo, da
občina mora poslovati tu-di v
slovenščini za vse občane, in
enajstih vasi v občini Škocjan. To
vprašanje slej ko prej pred ju-lijskim
glasovanjem v zveznem parlamen-
tu- na Du-naju- vsaj za Narodni svet
koroških Slovencev ostaja odprto.

Koroški Slovenci so šli na zadnja
pogajanja v Celovcu- enotni in
prepričani, da bi moralo na ju-žnem
Koroškem stati vsaj 394 dvojezič-
nih tabel. Vendar so že prej
številko kot dokaz dobre volje
znižali na kompromisnih 230 do
273 - odvisno od tega, koliko
prebivalcev naj šteje kraj, ki bi
sploh dobil krajevni toponim. V
začetku- sedemdesetih let sta avstrij-
ski kancler Bru-no Kreisky in
deželni glavar Valentin Sima na
ju-žnem Koroškem postavila 205
dvojezičnih krajevnih napisov, ki
pa so bili v eni sami noči v
zloglasnem Ortstafelstu-rmu- vsi
izru-vani in vrženi na plato pred
deželno vlado v Celovcu-. V zakonu-
in spremljajoči odredbi v letih 1976
in 1977 so nato določili 93
dvojezičnih tabel, postaviti pa jim
jih je u-spelo le 71. Ob 50-letnici
Avstrijske državne pogodbe je
tedanji kancler Wolfgang Schussel
ob prisotnosti deželnega glavarja
Jorga Haiderja postavil še pet
dodatnih dvojezičnih napisov, ko
sta pred tem propadli njegovi dve
konsenzu-alni konferenci, po
katerih naj bi na ju-žnem Koroškem
po eni od rešitev stalo 141 dvojezič-
nih krajevnih napisov. Vendar bi
jim, če bi prebivalstvo tako hotelo,
lahko dodajali še nove. To je bila
odprtostna klavzu-la. Nato si je na
dvojezičnih tablah polomil zobe še
naslednji kancler Alfred Gu-senbau--
er, ki se je u-stavil pri številki 163,
vendar brez odprtostne klavzu-le.
Potem je bilo treba po razsodbah
avstrijskega u-stavnega sodišča
postaviti še dvojezične krajevne
table v Pliberku-, Drveši vasi in
Libu-čah. Vsega sku-paj je u-stavno
sodišče v kakšnih 50 razsodbah
potrdilo dvojezične krajevne
napise za sku-pno 22 krajev, in to po
formu-li, da je bilo v njih vsaj 10
odstotkov slovensko govorečega
prebivalstva. Najnovejši kompro-
mis o 164 tablah že u-pošteva teh
22 krajev. Preostalo so kraji, ki že
imajo dvojezične oznake, in kraji,
kjer je vsaj 17,5 odstotka slovenske-
ga življa po zadnjem lju-dskem
štetju- leta 2001. To štetje bo
oziroma je v Avstriji tu-di poslednje
na ta način, da se u-gotavlja
občevalni jezik prebivalcev.
Sedanji kompromis sicer predvide-
va, da bi občine še lahko postavlja-
le dvojezične toponime, vendar po
vsej verjetnosti ne več ob glavnih
cestah.

Vrnimo se torej k zadnji ru-ndi
pogajanj v Celovcu-. Najprej ena
drobna opazka. Deželni glavar
Gerhard Dorfler je dosledno
govoril o "finalni" rešitvi dvojezič-
ne topografske sage. Človeka, ki ga
zanima sociolingvistika, ta mu-ja
mora veseliti. Še nikoli namreč za
prizadete ni bilo dobre rešitve, če
so v nemščini govorili o "končni
rešitvi", se pravi o Endlosu-ng.
Spomnite se Wannseeja! Skoraj 70
let pozneje in ob Vrbskem jezeru-
koroški deželni glavar spozna
razliko.

Naslednja opazka. Pri iskanju-
najnovejše konsenzu-alne rešitve
niso več neposredno sodelovale
koroške nemškonacionalne
domovinske organizacije kot pri
iskanju- prejšnjih kompromisnih
rešitev. Saj sem videl vodjo
(firerja?) koroških svobodnjakov
Uweja Scheu-cha, kako je iz
glavarjeve pisarne v zadnjih u-rah
in minu-tah tekal nekam na
telefon in spet nazaj. In so mi
pojasnili, da kliče brambovce ter
nekega zadrtega žu-pana, menda
Dobrle vasi, da bi na pogajalsko mi-
zo vsilil še njihove zadnje pogoje.
To mu- je u-spelo. Zato naj bi bilo o
finalni rešitvi še lokalno povpraše-
vanje prebivalstva, zato odvetnik
Ru-di Vou-k, ki je s prehitro vožnjo
skozi naselja dosegel omenjene
razsodbe u-stavnega sodišča, v
domači Dobrli vasi na občini ne
bo mogel u-porabljati slovenščine
kot u-radnega jezika in morda še
kaj.

Tretja opazka. Državni sekretar
Josef Ostermayerv vlogi posebne-
ga odposlanca zveznega kanclerja
Wernerja Faymanna v Celovcu- je
na ta pogajanja, kot je tu-di sam
dejal, šel 99,9-odstotno optimisti-
čen. Tu-di za dogovor s 26. aprila
je bil optimističen. V intervju-ju-
za Večer na predvečer finalne
ru-nde smo lahko videli, na čem
temelji ta njegov optimizem.
Dejal je, da so vse razsodbe
u-stavnega sodišča Avstrije o
postavitvi dodatnih dvojezičnih
tabel na ju-žnem Koroškem že
izvedene. Halo, čemu- je potemta-
kem bila potrebna še ena ru-nda?

Dejal je tudi, da je logično, da se o
izvedbi pravnih zahtev po
uresničevanju pravic manjšine
pogovarjajo še za političnim omiz-
jem, saj je vendar treba sprejeti
nov zakon, in to na ustavni ravni,
ker je pač ustavno sodišče
odpravilo stari zakon. Ta logika je
res zmagovito optimistična.
Ustavno sodišče lahko razsodi
karkoli, sedmi člen lahko daje
kakršnekoli pravice, no, politika
pa iz tega vzame, kar ji ustreza,
pregnete in skrči ter zmagoslavno
razglasi, da je domačo nalogo
opravila, saj je novi zakon v
ustavnem rangu. In sedaj ustavno
sodišče ne bo moglo reči nič več,
za nameček bo končno izpolnjen
tudi sedmi člen Avstrijske
državne pogodbe in k temu ne
bosta mogli reči nič več ne
manjšina in ne njena zaščitnica
Slovenija.

Četrta opazka. Slovenske državne
institucije, predvsem Urad za
Slovence v zamejstvu in po svetu,
pa tu-di-, delom-a, slov-ensko zu-nanje
ministrstvo, so se bile s čestitkami
in pozdravi k dogovoru prvega
aprila, kije vseboval dvojezične
napise tam, kjer slovensko govoreče
prebivalstvo presega 17,5-odstotno
klavzulo v nekem kraju, prenaglile
in osmešile. Ampak lekcije so se le
naučili, kajti tokrat so bili vsi bolj
previdni. Dogovor je zanje in za

Slovenijo dober, če je le dober za
slovensko manjšino. Oziroma treba
je počakati, kako bo videti imple-
mentacija tega dogovora, ki da sicer
je pr-elom-en kor-ak napr-ej, ne
pomeni pa še konca poti.

Peta opazka. Zunanji minister
Samuel Žbogar je očitno pod
vplivom predsednika Danila Turka
dosledno ponavljal še nekaj, kar ni
bila navada prejšnjih slovenskih
zunanjih ministrov in naših vlad.
Namreč da je po njegovem dejstvo,
da je Avstrijska državna pogodba
veljavna, saj Avstrija obveznosti iz
te pogodbe jemlje kot zavezujoče.
Po njegovem prav tako dejstvo, da
se Slov-eni-ja šteje za nasledni-co te
pogodbe in tako tudi ravna.

Šesta opazka. To so ministrovi
močni stavki, ki pa jim - tukaj
povzemam za predsednikom
Turkom - manjka samo še formali-
zacija. Slovenska notifi-kacija
jugoslovanskega sopodpisa na
Avstrijski državni pogodbi. Ko
Avstrija zatrjuje, da je Avstrijska
državna pogodba zaprta pogodba,
ki je nastala v zgodovini, ko
Slovenije še nikjer ni bilo, namerno
pozablja ne le to, da je tu-di- Češka po
Češkoslovaški že notifi-cirala
sopodpis, ampak predvsem to, da je
po Sovjetski zvezi depozitarka
pogodbe in naslednica podpisa bolj
kot ne avtomatično postala Rusija.
Pa naj Dunaj Moskvi dokaže, da ni
naslednica, če si upa.

Sedma opazka naj bo za konec
tudi bolj ko ne drobna. Da bi na
južnem Koroškem nekoč res lahko
povsod, kjer je to utemeljeno,
postavili dvojezične krajevne
napise, in to pravico imajo po
torkovem dogovoru, če sem prav
razumel, občine po svoji avtonomi-
ji in deželnem peticijskem pravu,
potem je treba še prej storiti nekaj
bolj nujnega. Treba je namreč
imena nekaterih krajev najprej
šele prevesti v nemščino. Denimo
slov-enska i-m-ena v-asi-, kot
soPr-oboj,Polena, Doli-na i-n tako
dalje. Drugače bo ostalo pri
enojezičnih napisih in prastrah o
slovenizaciji avstrijske Koroške bi
spet lahko dobi-l dom-ov-i-nsko
pravico.

(Sašo Bizjak)
Za zaresen konec pa samo še ena
vsebinska in hkrati generalna
pripomba. Čemu in kdaj so krovne
organizacije koroških Slovencev
sploh privolile v politična pogaja-
nja o uresničitvi svojih zagotovlje-
nih pravic, ki jim jih ne zagotavlja-
jo sam-o m-ednar-odne pogodbe,
ampak tudi notranje avstrijsko
pravo, denimo razsodbe ustavnega
sodišča? Čemu so sploh kdaj šle na
te tako imenovane kompromisne
i-n konsenzu-alne konfer-ence ter-
fi-nalne r-u-nde?

V tej odločitvi se namreč skriva
razlika med 164 dvojezičnimi
krajevnimi napisi in med njih 394
oziroma, če smo popustljivi in
dobrotljivi pa nas skrbi socialni in
etnični mir v koroški deželi, med
njih od 230 do 273. ■

Petesouza, u-radni- fotograf Be-le- hi-še-: washi-ngton, Be-la hi-ša, ne-de-lja, 1. maja

Tako napeto sta am-eriški predsednik Barack Obam-a in podpredsed-
nik Joe Biden s člani odbora za državno varnost v Beli hiši sprem-ljala
napredovanje vojaške akcije zoper Osam-o bin Ladna v Pakistanu.
Obam-i in Bidnu so se pri tem- pridružili tudi am-eriška zunanja
m-inistrica Hillary Clinton, brigadni general Marshall B. Brad Webb,
nam-estnik svetovalca za državno varnost Denis McDonough in
obram-bni m-inister Robert Gates. Na kocki je bilo m-arsikaj, tudi
javnomnenjska priljubljenost am-eriškega predsednika, ki m-u zadnje
čase ni kazalo najbolje. (dzp)

Tisti, ki so se med preteklimi
prazniki kam odpravili in se s tem
obvezali, da se dobro zabavajo, in
tudi tisti, ki so se umaknili v
popolno osamo, pri kateri gre samo
za drugo vrsto odhoda, niso tvegali,
da jih - povsem nedolžne - pogoltne-
jo strahote, ki smo jim bili v tem
času priča na svetu: od množične
histerije ob britanski kraljevi poroki
in treh malih paketov na bolnišnič-
nih mizah - treh trupel med
bombardiranjem ubitih Gadafijevih
vnukov - do vrhunskega terorizma
in konca Osame bin Ladna. Novinar
televizijske hiše CNN je intervjuval
prebivalce, ki so se tisto noč, ko so
objavili vest, zbrali na ničelni točki v
New Yorku. Slednji se vsaj niso javno
veselili kot tisti pred Belo hišo.
Starejša Afroameričanka je hotela
podrobneje pojasniti, kako gleda na
stvari, in ko je drugič prišla do
mikrofona, je izrekla ključni
formulo: "Obama - Osama je ..." Ne
gre samo za podobnost imen,
marveč tudi za freudovsko napako:
Predsednik ZDA je potolkel terorista
na njegovem, terorističnem ozemlju,
brez kakršnekoli namere, da bi ga
prijel, obtožil in privedel pred
objektivno in zakonsko utemeljeno
sodišče. Denimo pred mednarodno
sodišče za vojne zločine, ki ga vodijo
ZN, vendar v skladu z evropskim
pravilom, ki izključuje smrtno
kazen. Nedvomno gre za utopično
kombinacijo, saj Američani po
zaslugi sramotnih dogovorov s
posameznimi evropskimi državami
ne spadajo pod pristojnost sodišč za
vojne zločine, na podlagi česar imajo
kot edina država na svetu v primeru
vojne popolno svobodo in lahko po
mili volji kršijo ženevsko konvencijo.
Na dnu prepada med zmago in
obupom lahko samo čakamo, kdaj
bo nastopil trenutek, ko bo nekdo
izmed vpletenih pod mizo prodal
video posnetke, mimo administraci-
je, ki se še odloča, kaj naj stori z
njimi.

Potem ko se mi je ob pogledu na
kraljevsko poroko, uničenje
arabske revolucije, nespoštovanje
mednarodnih zakonov in domači
politični vrtiljak pokvaril želodec,
sem sestavila seznam knjig, s
katerimi bi bilo mogoče izpolniti
obe v vsakem kontekstu sveti
nedelji.

1. Homerjeva Iliada, ključno delo
za razumevanje vojne in njene
nesmiselnosti. Ep se ne konča s
padcem Troje, kot so morda
pomislili gledalci neverjetno
neumnega filma z enakim
naslovom, marveč s spravo očeta

in morilca največjega trojanskega
junaka Hektorja nad njegovim
truplom: starec in mladenič skupaj
objokujeta žalostno kratko
človeško življenje.

2. Homerjeva Odiseja, ključno delo
za razumevanje zakonske solidarno-
sti, želje po svobodnem potovanju;
razkriva zgroženost nad maščeval-
nostjo in odkritje nesmiselnosti
varovanja premoženja.

4. Tacitovi Anali, ključno delo za
razumevanje mehanizma oblasti,
samovolje, odzivov na samovoljo.

To zadostuje za dve nedelji in ne
terja prevelikega napora, tudi če
nismo na dopustu. Rezultat branja
je vsekakor brezupnost, vendar
zelo kakovostna! Prvič, tako branje
odpira vsa obzorja možnih
primerjav sveta, v katerem živimo,
s svetovi pred našim. Drugič, tako
branje uničuje vse stereotipne
vzporednice in odpira pot
zahtevni in premišljeni primerjavi
svetov.

To pomeni, da lahko v sedanjosti
na podlagi primerov iz preteklosti
postavimo osnove za mehanizem
obrambe, ne da bi ponavljali
napake iz preteklosti, ki se lahko v
sedanjosti brez razmišljanja zdijo
privlačne. Nekdo, ki je pravkar
prebral, kako Penelopa zaslišuje
Odiseja, da bi potrdila njegovo
identiteto, je lahko dovolj močan,
da izključi televizor na samem
začetku prenosa kraljeve poroke in
samega sebe reši pred banalnostjo
in neumnostjo ter v mislih ohrani
nesmrtni Penelopin opis, kako
snovi vplivajo na nas. V primeru
predlaganega dela na seznamu, v
Shakespearovem Juliju Cezarju,
bralec odkriva, da že samo
združevanje zavoljo terorističnega
dejanja spremeni vse predvidljive
kalupe človeškega organiziranja v
družbi in zreducira večstransko
veščino vodenja politike na tako
zelo zožane modele mišljenja in
govora, da prinašajo smrt vsako-
mur, ki se skupini samo približa. V
tretjem predlaganem delu dosežejo
pokvarjenost, nasilje in laž
zastrašujočo aktualnost; pri tem ni
nobenega sporočila, samo še odpor
lahko zadovolji željo, če že ne po
pravici, pa vsaj po tem, da se groza
konča.

Lahko bi rekli, da sem izbrala dela,
ki vzbujajo strah in grozo ter
navajajo k odporu. To je dejansko
res, saj v resnici tematsko ustrezajo
tistemu, kar se je neprekinjeno in v
zgoščeni obliki po svetu dogajalo

Obami bi lahko
sporočili, naj
pozorno prebere
lliado in se zamisli
nad zadnjim prizo-
rom, v katerem se
morilec mrtvega
sovražnika spravi z
njegovim očetom
in mu- preda nje-
govo tru-plo, da ga
bo lahko dostojno
pokopal
med preteklima prazničnima
nedeljama. Podobnost med temi
deli in sodobnimi dogodki je v
nedvoumni barbarizaciji sodobnih
dogodkov: brezzakonje, princi,
spektakularni umori, državni
sistemi, ki pred kamerami
prenosnih telefonov mimoidočih
ubijajo državljane (novinarjem je
dostop praktično prepovedan),
tirani, ki se norčujejo iz sveta,
pregon zdravnikov, ki so pomagali
protestnikom, mučenje ljudi,
podobno barbarskemu. In ne gre
samo za medijsko dostopnost,
nasprotno, jasno je, da večino
najhujših grozot skrivajo pred
mediji. Niti opazili nismo, kdaj je
potihnil diplomatski govor, kam so
izginile pogajalske mize, zakaj ni
več mogoče organizirati sestankov
na nevtralnem terenu, saj je vse to
izginilo v razmeroma kratkem
času, tako rekoč pred našimi očmi.
Soočeni z barbarsko politiko, ki se
ne ozira ne na ZN ne na druge (niti
svoje) ustanove, moramo predvsem
stvari postaviti v njihove zapletene
okvire, da ne bi pozabili osnovnih
vprašanj. Nepričakovana pomoč
demokraciji, ki mora šele osvojiti
svoje formulacije in pravi pretok
idej, kakor tudi višjo stopnjo
informacijske osveščenosti,
tweeterjevci in facebookovci ne
morejo nositi bremena niti
umetniškega učinka niti razvite
argumentacije, ki jo ponujajo
knjige oziroma književna dela.
Slednja nas hranijo z vezivnim
tkivom, kije bilo vedno ključno za
spremembe in odpor - z niansami
pomena. Te običajno izginejo v

(Večerov arhiv)
odločnih govorih uresničenih
odporov, se začasno umaknejo v
knjižnice ali kakšna druga mesta
osamitve, toda ko svet postane
barbarsko preprost, kot je denimo
danes, lahko pomagajo le nianse in
zapletenost mišljenja. Obami bi
lahko sporočili, naj pozorno
prebere Iliado in se zamisli nad
zadnjim prizorom, v katerem se
morilec mrtvega sovražnika spravi
z njegovim očetom in mu preda
njegovo truplo, da ga bo lahko
dostojno pokopal. Na britanskem
dvoru bi ob branju Odiseje odkrili,
da kralj avtoriteto krepi s skrbjo za
svoje mornarje in vojne tovariše.
Primeri so povezani z zahodnimi
kulturami, zato ker je mogoče tem
trenutno zameriti več osupljivega
barbarstva. Klasična dela arabske,
perzijske ali japonske književnosti
ne dajejo nič manj primerov, kako
preseči barbarstvo.

Dve nedelji branja - tudi po koncu
leta knjige - bi lahko zaznamovali
še eno vrsto politike tistih, ki so
zunaj nje. V zadnjih nekaj mesecih
so prav oni pokazali neverjetno
domišljijo pri izmišljanju novih
načinov odpora in nepričakovanih
obratov proti vsem stereotipom, ki
so jih pripravili zanje. Morda
pomeni odgovor na to prav val
barbarstva ob zadnjih nedeljah?
Prepričati obupane, da je pravi
način, da se uprejo, ta, da se najprej
umaknejo in kaj preberejo, nato pa
premislijo, kako naj zadevo
izpeljejo, se nedvomno ne zdi
privlačna rešitev, vendar je morda
edina. ■

Takšen napis so si med še enim
britanskim rojalističnim poročnim
mega cirkusom na telo prilepile
številne tamkajšnje (in ne samo
tamkajšnje) mladenke. Urbi et orbi
so tako sporočale, da bi pravzaprav
one same morale biti na položaju
domnevno presrečne neveste
Katice. Kar bi lahko razumeli kot
še en prispevek k legendarni angleš-
ki duhovitosti. A se bojim, da ni
čisto tako. Da je namreč v ozadju
bolj ali manj nezavedno hrepene-
nje po uresničitvi sanj iz pravljic.
Tistih, ki otroke obeh spolov
(predvsem ženskega) že v rosnih
letih napeljujejo h koprnenju po
tem, da bi si nekoč in nekje svojo
življenjsko pot postlali s karseda
imenitno poroko (lepota + slava +
bogastvo + moč...). Po možnosti s
kraljevsko oziroma aristokratsko
poroko. Nekako tako kot je to v
Sneguljčici ali Pepelki.

Ta westminstrsko-buckinghamski
velekič, ki že po tradiciji tamkajš-
njim prestolonasledniškim
oziroma prinčevskim/princesov-
skim zakonom prinaša eno samo
nesrečo (najbrž zavoljo svoje
zlaganosti), v potrošniškem svetu,
prežetem z enormnimi količinami
vsiljenih vedenjskih vzorcev,
postaja prava globalna blagovna
znamka. Razvpite zadnje poroke
sicer nisem spremljal po televiziji,
ker sem s prijateljem Brankom
Maksimovičem raje iskal šparglje v
osrčju istrskih Šavrinov (našla
nisva niti enega samega, verjetno
jih je prej že vse nabral v tamkajš-
njem Tomjanu živeči guru narave,
spoštovani Nara Petrovič, ki se
skoraj izključno prehranjuje ob
pomoči lastnih nabiralniških zmog-
ljivosti). A sem kasneje v časopisu
prebral, da se poročna slavja, ki se
zgledujejo po britanskem dvoru,
kot gobe po dežju klonirajo ne le v
britanskih in evropskih, marveč že
kar v svetovnih razsežnostih. Tudi
tam, kjer bi jih zaradi globoko
zasidrane lastne visoke kulture
najmanj pričakovali, denimo na
Kitajskem. Seveda se teh reči gredo
predvsem t. i. mali ljudje, ki si
lahko glede na gmotni položaj
privoščijo le minorni približek
razvratno snobovskemu londonske-
mu originalu, pa zato učinkujejo še
toliko bolj bizarno.

Seveda se mi na moč smilijo vse
Britanke, ki so se v petek, 29. aprila
2011, projicirale v vlogo Vilijeve
Katice, pa četudi je ta s poroko
sama sebe zaklenila v zlato kletko.
A še veliko večjo mero sočutja si
zaslužijo potencialne neveste v
nebritanskem svetu, ki nimajo niti
teoretičnih možnosti, da bi kdaj
pristale v naročju kakšnega princa,
ker pri njih doma pač nimajo
dvora. Neko določeno upanje po
tovrstnem približku lahko gojijo
kvečjemu koprneča ženska srca v
tistih nekaj evropskih državah, ki
so poleg Velike Britanije ohranile
monarhično ustavo (Belgija,
Danska, Monako, Nizozemska,
Norveška, Švedska, Španija).

Ne škodi, če se ob takšnih
dogodkih in vzgibih, ki se tedaj
izmuznejo na površje zavesti,
vsakdo med nami nekoliko zazre
vase. Da se namreč vpraša, zakaj
smo jaz, ti ali ona-on ta trenutek
"tu" in ne morda v domišljijsko
bolj privlačnem "tam", ki seveda
ima vse predznake maye,
iluzorno-sanjavega dojemanja
stvarnosti, kar so indijski rišiji
nazorno pojasnili že vsaj pred
petimi tisočletji. Ko gre za mene,
je stvar naslednja: razpolagam z
verodostojnimi podatki, po
katerih me sploh ne bi bilo na tem
svetu ali pa bi se (re)inkarniral v
povsem drugem prostoru in času,
če ne bi pred nekako 200 leti
naokrog motovilil francoski cesar
Napoleon Bonaparte. "Temu tipu
se je čisto 'sfrcljalo'!" boste
pomislili. No, morda še ne čisto.
Dokazano sem namreč pognal na
eni od stranskih vej rodbinskega
drevesa nekdaj mogočne poljske
plemiške rodbine Malahovsky, ki
je preko fevdov obvladovala velik
del nekdanje kraljevine Poljske. A
ker tem mojim prednikom (tako
kot skoraj vsem ljudem, predvsem
pa "noblesi") nikoli ni bilo dovolj
imetja in časti, so se med poho-
dom na Moskvo pridružili
Napoleonovi vojski, da bi si spet
pridobili nekoč izgubljena (in po
možnosti tudi nova) posestva v
Belorusiji ter zahodni Ukrajini.
Toda ljubi bog, ki se mu posebej
vneto prilizuje katoliško (preo-
bremenjena Poljska, tudi tokrat ni
hotel prisluhniti pohlepu, ki sodi
med deset smrtnih grehov. In
tako so si Malahovskyji - kot še
prenekateri predstavniki poljske
"šlahte" - med žalostnim umikom
razbite Napoleonove vojske iz
Rusije na zahod morali hočeš-
nočeš poiskati novi pristan, ki so
ga našli v tedanjem avstrijskem
cesarstvu, točneje, ob Donavi,

med Linzem in Dunajem.
Najprodornejši med njimi so se
sčasoma zasidrali v samem
prestolnem Dunaju. Prav iz te
veje izvira babica po mamini
strani, ki je mojo kri po prihodu
na Balkan (v Zagreb) nekoliko
pomodrila, čeprav sem daleč od
tega, da bi se nadejal postati
kakšen princ, kaj komaj kralj.
Poljski, kajpada!

Svoj generični primer sem v
tokratni zgodbici izpostavil v
tolažbo vsem tistim (predvsem
deklicam), ki si razbijajo glavo (in
srce) z brezplodnim vprašanjem:
"Zakaj je tisti otoški Katici uspelo,
meni pa ne?" ("It should have been
me ..."). Jaz pa vam povem: bodite
srečne, da je tako, kot je. Ste mar že
pozabile na žalostne usode
vladarskih žena, kakršne so na
primer bile Ann Boleyn (ki jo je
angleški kralj Henrik VIII. dal
pospraviti za malo južino), Sisi
(zamorjena in blodnjava avstro-
ogrska cesarica), Diana (nesrečna
britanska "kraljica src") ali pa
kneginja Grace Monaška, ki je z
avtom zgrmela v prepad ...? Pa na
Lepo Vido ne pozabite. Na tisto
nepotešeno lepotičko, ki v
slovenski mitologiji lucidno
razkriva prahrepenenje po begu iz
"zaplankane" majhnosti v krasni
beli svet, ki pa se kljub vsem
obetom noče in noče udejaniti kot
čarobna paličica za dosego
zemeljske sreče (ker je to stvar
notranjosti in ne stopanja po poteh
zunanjega sveta).

V načinu, kako
svojemu pod-
mladku zaželimo
dobrodošlico
na tem svetu, v
družbi in državi,
obstaja nekakšna
simbolika

Občasno se udeležujem neformal-
nih srečanj pod formalnim
naslovom "Petkovi večeri za tujce".
Mesečna srečanja se odvijajo v
vsakokrat drugem ljubljanskem
lokalu s šankom, kjer si v Ljubljani
živeči tujci izmenjujemo zgodbe in
pomembne telefonske številke.
Postala so tako priljubljena, da se jih
udeležuje vedno več Slovencev, ki si
v tej majhni državi prizadevajo najti
vir "sveže krvi". Minuli mesec sem
imela priložnost spoznati mlada
moška, Nizozemca in Slovenca. Ni
me zanimala kri, ampak njune
zgodbe. Oba sta poročena s
Slovenkama, s svojimi zgodbami pa
sta me spravila v nostalgično
razpoloženje. Pred nekaj tedni sta
oba zaželela dobrodošlico svojemu
prvorojencu na svetu oziroma v
ljubljanski porodnišnici. Oba sta
nenehno preverjala mobilni
telefon, za vsak slučaj, če bi njuni
doječi ženi morda potrebovali
njuno pomoč doma. Oba sta bila
nadvse srečna v novi vlogi, v kateri
prvič nastopata kot pater familias.

Seveda smo si hitro izmenjali
zgodbe o slovenskih metodi
rojevanja otrok in izkazani skrbi za
novorojenčke, pri tem pa vlekli
vzporednice med razmerami danes
in pred šestnajstimi leti, ko sem
prvič rodila tudi sama. Nekatere
stvari so se nedvomno spremenile.
Previjanje na široko denimo ni več
dogma. V mojih časih je bilo
naravnost zapovedano. Aleluja! Ko
pomislim na zgražanje, ki sem ga
izzvala z odločitvijo, da svojih
dojenčkov - imela sem tri - ne bom
previjala na ta način; ko se spom-
nim, kako enoglasno in smrtno
resno so zdravniki, patronažne
sestre in ne nazadnje tudi tašča
zagovarjali to čudaško prakso, se
lahko le čudim, da so jo zdaj
opustili s takšno lahkoto. Takrat so
me opozarjali, da bi bilo brez te
metode vse prebivalstvo obsojeno
na šepanje in večno oporo bergel.
No, pa nas poglejte zdaj!

Toda nekatere druge zadeve so se
poslabšale. Nizozemski oče mi je
povedal ilustrativno zgodbo -
ganljivo, grozljivo in smešno. Dan
po rojstvu otroka je odšel zjutraj v
porodnišnico, da bi ženi nesel
nekaj stvari: posebej oblikovano
blazino za sedenje in tanke
rokavičke za dojenčka, da si s
svojimi čarobno drobcenimi
nohtki ne bi popraskal obraza. To
je ganljivo poglavje zgodbe. Morda
stvarčice res niso bile neobhodno
potrebne, toda ponosni očka je
vseeno čutil nujno potrebo, da jih
dostavi, kajti čutil je, da mora igrati
vsaj pomožno vlogo pri najčudovi-
tejšem dogodku v življenju. Novi
očka v najbolj plemenitem smislu.

Toda tukaj začne postajati zgodba
smešna. Niso mu dovolili plemenito-
sti. Novopečeni nizozemski očka je
medicinsko sestro za sprejemnim
pultom v avli lepo prosil, naj ga
samo za nekaj minut spusti k ženi
ali naj ji vsaj dostavi stvari, ki jih je
prinesel. Zavrnila ga je. Poskusil je z
razumno besedo, a se je čvrsto
vkopala in vztrajala pri svojem.
Izgubil je potrpljenje, jo označil za

fašistko ali nacistko ali nekaj
podobnega, odvihral mimo nje,
stopil v dvigalo, kot kakšen junak iz
akcijskih filmov odkorakal po
hodniku in nujni paket z rokavička-
mi in blazino predal svoji ženi.
Predstavniki bolnišnične varnostne
službe so sicer takoj zagnali preplah
in se odpravili na lov za podivjanim
očetom, ki pa je bil takrat, ko so
prišli do postelje njegove žene, že
šel domov. Tisto popoldne, pet pred
tretjo, če smo natančni, se je
pogumno vrnil na kraj zločina in se
pridružil dolgi vrsti novopečenih
očetov, ki so čakali pred vrati
dvigala, dokler se varnostnik ni
umaknil in jim dovolil vstopiti,
tako da so lahko natanko ob treh in
- bog ne daj! - niti minuto prej
obiskali svoje žene. Moja izkušnja je
drugačna: svojci in prijatelji so nas,
matere z dojenci, lahko obiskali ob
določeni uri zjutraj in popoldne.
Danes so obiski dovoljeni samo ob
treh popoldne, pa še to le za očete,
kar pomeni brez bratcev in sestric,
babic in dedkov.

Zgodba mladega Nizozemca se
vam lahko zdi smešna ali tragična,
ne morete pa zanikati, da v načinu,
kako svojemu podmladku
zaželimo dobrodošlico na tem
svetu, v družbi in državi, obstaja
nekakšna simbolika. Ženske v
Združenih državah Amerike na
primer nimajo nikakršnega
porodniškega dopusta, po porodu
pa skupaj z otročkom preživijo 24
ur v bolnišnici, preden ju ne
pošljejo na cesto. Simbolično
sporočilo je jasno: odslej ste sami,
ne zanašajte se na nas, zabavajte se,
če se lahko, če pa ne, se nikar ne
pritožujte. Sporočilo v Sloveniji ne
bi moglo biti bolj drugačno:
poskrbeli bomo za vas, vendar vas
bomo zatirali, pri tem pa bomo
upoštevali pravila, pri katerih
bomo vztrajali na življenje in smrt,
če bomo postali rahlo nervozni,
bomo uvedli še več pravil.

Zato ni prav nič presenetljivo, da si
tujci ob petkovih večerih izčrpno
prizadevajo pojasniti, katere so
tiste prvine, zaradi katerih so
Slovenija in Slovenci tako edinstve-
ni, v dobrem in v slabem. Sama
počasi začenjam verjeti, da je med
temi prvinami tudi neka osnovna
negotovost glede avtoritete. V
mislih imam uporabo avtoritete
na nižjih, vsakdanjih ravneh, ne
na ravni državne uprave ali
političnega razreda, čeprav tudi tu
vidimo resne težave. Mislim na
uporabo avtoritete, kakršno imajo
uslužbenci v bolnicah in šolah,
varnostniki in vodje oddelkov. Kaj
je preprečilo tisti medicinski
sestri, da se razburjenemu
nizozemskemu očku ni nasmehni-
la in mu pomignila: brž steci k
ženi, vendar samo za nekaj
minutk, prav?! Kaj odvrne učitelja
od tega, da nepripravljenemu
učencu ne reče, danes sicer ni
treba odgovarjati, jutri boš pa res
moral?! Kaj, za božjo voljo, mislijo,
da se bo zgodilo? Hej: otroke smo
prenehali previjati na široko, in
kljub temu hodijo z močnimi,
mladimi, lepimi nogami. Ni se
podrl svet. ■

Bu-rna leta dru-ge svetovne vojne.
Ta ni prizanesla niti tržaškemu-
Krasu- in vasi Repen, kjer živi
glavna ju-nakinja zgodbe, mlada,
živahna Brina, ki jo vojni vrtinec
posrka vase. A moti se bralec, če
misli, da jemlje v roke zgodovin-
ski roman. Ne, gre prej za sočno
napisano du-hovno kroniko
vsakdanjega življenja vasi na
obronkih Krasa. Seveda ne
manjka zgodovinskih dogodkov,
ti so opisani prepričljivo, čeprav s
številnimi zamolki, skozi
doživetja glavnih likov, predvsem
žensk. Pred bralčevimi očmi se
zarisujejo kraška gmajna, kraške
hiše z borjači in vrtovi, hortenzija-
mi in vrtnicami, cerkev in
kamnolom, tu- so razposajeni
vaški otročaji, stare in opravljive
nu-nce in strine, zrele in mlade
matere z otroki, dekleta, ki
raznašajo mleko v Trst. Pa tu-di
fantje, moški, ki odhajajo in se
spet vračajo, včasih kdo izgine
prav pred poroko in se spet vrne ...
a za koliko časa?

Dogajanje v romanu- je postavljeno
v čas od leta 1940 do pozne jeseni
leta 1945, naslov pa ni izbran
naklju-čno: bu-rja je prispodoba
življenja in življenjske moči. V
bu-rjastem času- se vse spreminja,
še najbolj pa lju-dje - otrdijo,
ojeklenijo, vendar so še sposobni
živeti, dajati, ljubiti... To ni
navaden čas, čas miru, temveč čas
trpljenja, preizku-šenj in smrti -
skratka, bu-rjin čas ... Bu-rja določa
prostor in čas literarnim osebam
romana: avtorica se prepu-šča
njeni eksplozivni moči, a jo
obvladuje in s klju-bovalno držo
razgrinja notranji svet, du-hovno
podobo malih lju-di, prebivalcev in
prebivalk slovenskega Krasa, ki se
v viharnem času- borijo za
lju-bezen in dru-žino, jezik in
domače izročilo, je zapisano v
spremni besedi.

Danes je vas Repen v bližini Trsta
oziroma Opčin znana predvsem
po mu-zejski Kraški hiši in Kraški
ohceti, ki vsaki dve leti doživeto
obnavlja stare običaje in obrede. V

Repnu živi z možem in otroki tudi
avtorica Burjinega časa Vilma
Pu-rič, profesorica slovenščine na
tržaških nižjih in višjih šolah,
rojena leta 1966 v Trstu-. Pu-ričeva
že več let piše literarne ocene za
radio Trst A, z literarnimi
kritikami in eseji se oglaša tu-di v
lokalnem časopisju-, roman Bu-rjin
čas pa je njen literarni prvenec, s
katerim je požela precej pohval.
Ena od ocen pravi, da gre za
prvenec zrele avtorice, ki pa je
napisan z mladostnim pogu-mom,
predvsem kar zadeva jezikovno
inovativnost.

Bu-rjin čas je izdala tržaška založba
Mladika, ki že desetletja skrbi za
to, da najdejo dela zamejskih
avtorjev pot med bralce. ■

Odločitev je prišla iznenada in je bila
jasna: tek. Brina se je spustila po
viseči gmajni, kije izgubljala
izoblikovanosti in zapuščala svojo
prejšnjo podobo. Najprej so se
zamajale robide, nato so se zagugala
drevesa, še borovci so se pošepili in
vse je teklo simetrično z dekletom.
Svet je postajal deroča reka trav,
pokajočega trstičja, okmšenih
kamnitih štrcljev, trnja in grmov
zrelega šipka, ki se je Brini zapletal v
krilo in jo skušal zadržati.

Toda Brina ni čutila ničesar: brez
omahovanj je izbirala stezice, z
nezmanjšano hitrostjo je zavila zdaj
desno, zdaj levo, z najstniško
spretnostjo preskočila podrto drevo,
ki mu je poletno sonce izsušilo
življenjski sok in ga je burja zlomila.
Strah, kije kapnil vanjo, je poganjal
vsak delček njenega telesa. Noge so se
široko razpirale, se zamenjevale,
druga drugo izpodrivale, se nepreki-
njeno vrtele, stopale zdaj rahlo, zdaj
odločno, da so se podplati ugrezali v
osušeno razraščenost, se zvijali na
kamnih ali spotikali ob debelih
koreninah. Brine ni zaustavilo nemo
rastlinje in ni je upočasnil nenadni
sunek burje. Svoj tek je spreminjala v
beg. Še več moči je stisnila v svoje ude,
skoraj letela čez trave, z nogami
požirala shojene vijugaste potke in
drvela še naprej kot mlada splašena
srna, ki jo v zgodnjem pomladnem
jutru z rosne zelenice prepodi
razjarjen pasji lajež. Brina je tekla in
tekla. Med tekom se je zbirala in v
sebi krepila občutek pripravljenosti
na vse. Polagoma se je umirjal
podivjani utrip srca.

S tako drznostjo v telesu je Brina
pridrvela na obronke borovega gozda
in vstopala v prostor brez burje, kajti
vetrovi so se zapletali v vršičke iglic in
borove sviloprejke so jih zamotale v
nerazvozljive vozle. Brina se ni ozirala
za njimi, temveč je začutila olajšanje.
Podplati so se oddahnili na igličasti
preprogi, kije prekrivala revna,
izsušena in grčasta tla. Še naprej je
drsela v dolino, z naglico opletala
mimo smolnatih debel in upirala svoje
hitre oči v daljave, dokler niso v vidno
polje vstopili robovi vaških streh.
Ravno tedaj se je iz zatemnjenosti
borovcev izvila prašna cesta, kije
vodila naravnost v njeno vas, v Repen.

Pribežala je med hiše z vso močjo,
raztečena je vstopala v zavetje
kamnitih pročelij, na tesno razporeje-
nih, stisnjenih ena ob drugo, z
majhnimi okni in ozkimi vrati. Na
obzidanih borjačih so samevali leseni
latniki z omrznjenimi vejicami
ogolelih trt.

Prihod je izničil beg. Bega ni bilo več.
Brina je le še hodila. Niti to! Stopala je
oprezno in počasi, z lebdečim
korakom. Tako je šla skozi vas, dokler
ni iz razraščenega bršljana skočila
pred njo suha siva mačka srednje
rasti in izzivalno uprla v dekletce
negibne, zeleno rumene oči, ki so
privoščljivo napovedovale nesrečo.
Brina se je premaknila nazaj, se
stisnila k zidu, stopila v obcestni jarek,
se umaknila strašnemu pogledu,
dokler se ni žival naveličala in se
vrnila v svoja lovišča.

Res je bil leden dan. Bil je burjin čas.
Iz steptanih poti so vrtinci vetra
dvigovali pretrgano rastlinje in koščke
zdrobljenega kamenja ter z njimi

spletali v zraku vrteče vzorce, razprte
in v spiralo zavezane kroge in krogce,
ki so spominjali na razcvetele
gartrože. Starejše ženske so se kot
črne lise pojavljale ob cestnem zid-ku,
se nanj opirale s hrbtom, se ga
oklepale z d-lanmi, od-d-rsale mimo
portonov in naglo izginile v neko
temno notranjost. Brina jih ni
razumela, nasmihala se je njihovi
nezaupljivosti in izzivalno gled-ala za
burjinimi vrtinci, d-a je njihova
d-rsenja komaj zaslutila.

Sed-aj ko se je tek končal, je bilo njeno
telo tako razgreto, d-a se je znoj nabiral
v kapljicah na obrvih, nad-zgornjo
ustnico in v največjem obilju na hrbtu.
Slišala je pod-ivjano sopihanje, kije
prihajalo iz utripajočih pljučnic in
uhajalo skozi d-robni nosnici. Njena
lica so se, pregreta od- teka in zribana
od- burje, jabolčasto pord-ečila, tod-a
njen pogled- je bil ozek, d-a je v svoji
zrkli ujela le pot d-o d-oma, ki se je
izrisala kot ravno potegnjena črta
pred- njo. Na d-nu ceste je samevala
hrbtna stena d-omače hiše, na kateri so
se mad-eži vlage širili v razgibane
zemljevid-e, ob steni so bila nametana
suha d-rva, pripravljena za netenje
šted-ilnika. Iz d-imnika se nič ni kad-ilo.

Taka je bila hiša od-zad-aj, takšna kot
vselej! Tod-a vsi d-ogod-ki d-neva so se
običajno odvijali spred-aj, na d-vorišču.
Zjutraj je mama sred-i borjača iz štirne
vlekla s kositrnim vrčem d-eževnico,
opoldan je stresala zrnje kokošim, ki
so sprgale vso zemljo, ko so iskale črve,
zvečer je zalivala zraven vhod-nih vrat
hortenziji, na eni strani rožnato s
cvetočimi žogami, na d-rugi modro.
Roza hortenzijo je mama posad-ila za
Brino, mod-ro pa za mlajšega sina
Roberta. To niso bili časi, ko bi pred-
hišami cvetele rože. Kakšno revno
brstičje pa se je le pokazalo na
pokopališču, kak droben metin cvet je
vzklil ob robu njive, kakšen ostri vonj
rožmarina se je razlegel iz senčnega ko-
ta d-vorišča. A Brinina mama je
govorila, d-a njo rože poslušajo, blažijo
surovosti d-neva, ji prinašajo same
sreče in jih je zato vtikala v to suho
rd-ečo zemljo, iz katere sije obetala
cvetoča muziciranja. Pa so bile v pozni
jeseni cvetoče kepe vse sive kot kamen.
Mimo njih je mama od-hajala zgod-aj
zjutraj v Trst, na glavo položila vrč
mleka, v roko vzela košarico jajc, s
pogled-om ošinila razprte cvetke in šla.
Mimo njih se je zvečer vračala s polja.
Čez borjač je zvečer prihajala na
klepet in se gret stara nunca Mira.
Včasih pa se je mama nared-ila nema,
kot d-a je ni, in sosed-a je od-šla po svoje
ter zmrzovala kot še nikoli. To so bili
taki d-nevi, ko mama ni slišala glasov
hortenzij, ko so vse njene hoje postale
majave in so besed-e kar razpad-le v
glavi, d-a je nemela, se pogrezala v
žalost in nihče ni gled-al za njo.

Sed-aj je mama stala na borjaču in
kričala. Od- tam je prihajal njen
razvpiti glas, ki se je najprej vreščeče
od-bijal v stene, potem pa za nekaj
časa nekam poniknil, se spet izmotal
iz sten in se ponovno pojavil na
od-prtem. Besed-e so za Brino počasi
zad-obivale pomen, postajale grenka
kletev, sovraštvo, jeza. Matije z
najgršimi besed-ami preklinjala očeta,
d-a se je vaška otročad- zbrala za
zid-kom in se zabavala. Ženske pa so
se skrile v izbe, v štale, v njive,
zavezale so rute čez lobanje,
preslišale, privoščile, se usmilile,
zatarnale, zavzd-ihnile, se milo
zjokale, vznemirjeno škilile.

"Če bi se vid-ou, kašen si, bi si zavjezal
štrik okuli vrata," je še prihajal glas iz
cmokastega grla, v katerem so se
nabirale grenke solze. Brini ni bilo
težko razumeti, d-a je oče nekaj
zakrivil. Mogoče je zapil vso ted-ensko
plačo, kar se je že večkrat zgod-ilo, se
spajd-ašil s kakšno žensko, s ciganko, s
coprnico, ki živi na koncu vasi in
preživlja sebe in sina z gnusnim
početjem. Tud-i to je že bilo. Že
večkrat. V maminem glasu pa je
tokrat zvenelo zapuščanje d-rugačne
vrste, kot bi se ji ostra sulica zapičila v
ed-ini ned-olžni d-el srca, še ned-otak-
njen od- slabega. Kot bi žalost razjed-la
še tisti ed-ini d-el, od- katerega so se le
kot mehurčki d-vigovale sanje.

Kar je šlo skozi Brinino misel, so bila
ugibanja, gole d-omneve, ki so se
oblikovale iz tega, kar je slišala. Njene
oči so se zato oprle na mater in se
osred-otočile na njeno postavo, kije
majavo stopila skozi vrata. Široko
karirasto hišno krilo rjavih barv je
napol prazno viselo čeznjo in
spominjalo na čase, ko je njeno polno
telo kipelo v mesu. Skrbno sešiti
rokavi so se stresali, ko je pregreto
grlo spuščalo v zrak grgranja. Robovi
krila so poletavali za njo, ko je izginila
v nemost hišnih prostorov. Med-
njenimi kričanji se je tišina naselila v
celo vas, led-eno je prirasla iz vogalov
hiš in se strupeno raztezala skozi
stene kot razraščeni bršljan; zrla je iz
širokih vogalov, se vzpenjala čez
strehe, ovila štirne in korita, pogled-o-
vala v hleve, uspavala živino, se
razkačila med- trave, d-a se je materin
glas d-vignil nad- vse in kot cerkveni
zvonec odmeval še skozi bližnje vasi.

Iz hiše je mati od-našala svoje ropotije,
v rokah je d-ržala črn lonec za župo, v
njem so škrebljale vilice in žlice,
potrkavali kozarci, zvončkljale
skod-elice, žvenketali d-ebeli krožniki,
strani svetega pisma so zašuštele.
Nad- vsem tem pa je od-sevalo svoja
lesketanja ogled-alo, kije navad-no
viselo za kuhinjskimi vrati ob skrhani
moževi britvi. Zagled-ala je Brino in
molk se je zapičil še vanjo, d-a je
popolnoma izgubila svoj razkačeni
glas... ted-aj je uprla svoji zenici v hčer,
se naslonila na štrleči obzid-ek in s
srcem sled-ila tišini. Hiša se je zožila,
premaknila, prevrnila, d-a se je vas
pogreznila in burja se je ujela v svoj
rezki žvižg, d-a sta se ličnici na njenem
obrazu stisnili v neprijeten krč.

Izpod- kamnitega pristreška je v tišino
kapnila vod-a. Predmeti na vozičku so
se usuli d-ru-g na d-rugega, se zložili po
svoje, bili so kot zbirka zavrženih reči,
zgubili svojo vsakd-anjo vlogo in postali
revna krama. Preteklost jih je
zaznamovala z umazanijami, ki so
sed-aj privrele na d-an, se razrasle čez
robove vozička in pad-le celo na
zd-rsana tla borjača. Iz prevrnjene šare
pa je nenad-oma skočil zaprepaščeni
obrazek z riževim nasmehom. Zaletel
se je v Brinine boke, razprl d-lani in se
oklenil d-ekliških nog. Brini je namenil
slad-ki d-eški d-ih:"Si pršla, Brina?"

Brina mu je ponud-ila roko in še
naprej naslanjala oči na mamin
obraz. Mamina postava se je
premaknila, njena obleka, njene roke,
njeni prsti so postali gib, okrog njenih
oči se je odmaknila celo nakopičena
žalost, ko sije z roko šla čez čelo in z
d-lanjo lovila čopke las, ki so viseli iz
rute in se zvijali v kod-re. Njeno lasišče
se je ob burji vselej zamotalo,
zavozlalo, mršilo, d-a so se sred-i vozlov
nabirali d-robci trav, zd-robljeno listje
in prah zemlje. Zato so bila njena
česanja d-olga in mučna. V sončnih
pripekah pa so se ji lasje razživeli.
Žarki so jih otoplili, d-a so se zvijali na
okroglo in se obračali v razpuščene
kolobarje, sončni sij je na njihovo
korenasto rd-ečino stresal zlate leske,
d-a so bili preliti z jantarjem. Tod-a
mati že d-olgo ni svojih las spuščala
pripekam in jih ni več poklanjala
soncu, temveč jih je skrbno spletala in
zavijala v fovč ter stiskala pod- temno
ruto, d-a so izgled-ali pepelnati in
pomečkani. Ni marala nikakršnega
pogled-a nanje. S prstom je ujela
razpuščeno nitko, ki se je strgala z
roba rokava njene rjave jopice.
Povlekla je in nitka se je d-aljšala,
ubod-i so popuščali, se praznili,
zamotanosti so se razpletle.

V tistem razd-iranju je bila strnjena
vsa njena boleča skrb, ki se je
omehčala ob pogled-u na hčer in na
košaro želod-ov, kijih je Brina tiščala
pri sebi. Nametani želod-i so bili za
mater pogled- v Brinin d-uhovni
prostor, glas njenega srca, čutenje
njenih osnovnih vrelcev. Mater je
prevzela tolažba, zajel jo je prijeten
občutek, d-a je Brina s srcem na njeni
strani, in ta iskrena otroška vd-anost
jo je pomirjala. Verjela je, se goreče
nad-ejala, v svoji iluzoričnosti celo
vid-ela, kako je Brina živo vsrkala vase
najlepši d-el nje. Med-eninasti sij njenih
las, d-rzno razkod-ranost, mehko
zaokroženost. Kot bi se njene
izsanjanosti lepile na hčer, kot bi vse
tisto, kar je v njej umrlo, spet zapelo v
Brini, kot bi se vse tisto, kar je v
materi pad-alo v votlost črnine,
zasvetilo v Brininih očeh: zavrženi
plemeniti sokovi maminih iztočenih
juter.

Tisto d-ekle, ki stoji sred-i borjača v
vzravnani d-rži; tisto d-ekle, ki brez
plahosti obrača sred-i belega obraza
svoji srnini zrkli, je moja Brina, moj
prvi otrok.

Potrpežljivo obstati,
z mehko kretnjo pokloniti,
ob tem uloviti vzvišenost nasmeha
in se s čistostjo prepustiti toku
mlad-ostniških zarij.

Resnica je prišla na d-an brez
raznobarvnih prispod-ob, zazvenela je
kot rezek pisk bele kred-e čez črno
tablo in se zapisala kot neizbrisna
d-anost, ko jo je izklicala mati v
razpihanosti jesenskega popold-neva.

"Zajegrou je hišo!"¹ je vsekala besed-a
globoko skozi borjač in razpod-ila vse
tišine, grenko zad-onela od- vsepovsod-,
se od-bijala ob očrnele kamne, v
zid-ove, se krepila v razmiganem
vejevju, se usid-rala v obrabljenosti na
vozičku.

Matije od-ložila kozice, plosko stisnila
oči, povesila glavo in se tipaje kot
slepec izmuznila v kuhinjo, kjer so iz
vlažnih mad-ežev nad- mizo in iz
očrnelih voglov že izparevale njene
preživelosti.

Ob cesti, skrita za zid-ki, skrotoviče-
na v jarkih, sklonjena za d-revesi, je
čepela vaška otročad-. Obrazki nad-
robom. Oči uperjene v d-ogajanje na

borjaču, v Brinina spoznanja, v
materine izrečenosti, v bratovo
slutnjo strahu. Otroci so se razživeli
s tistim, kar je zazvenelo kot
neizogibno hud-o. Ob tem so navijali
oči in brez sočutja naklepali
vragolije, ko so si zrežirali popold-an-
sko zabavo. Od-krito so se od-rekali
Brininim prosečim pogled-om, ko so
skočili iz svojih skrivališč in vstopali
na d-vorišče z navihanostjo v mislih.
Zgrabili so za ročaj sežgano ponev
ali kozico za župo, že preluknjan
lonec, v naglici so splezali čez hišno
ograjo, se razpršili po sosed-ovem
travniku, si potlačili ukrad-eno šaro
na glavo in z razgretim glasom
vpili: "Nunca, nunca ste zg'bila
k'zico!"

In ponavljali še in še: "Ki b'ste k'h'la
župco, nunca, brez ta pravga lonca?"²

Mater je oblila rd-ečica besa in sramu,
nased-ala je hud-obijam, razširila roke,
razprla oči, razkoračila noge in
nepazljivo razmetavala z besed-ami:
"Kd-u- je tu reku? Ti si ta Štefkov, ti si ta
Muhčev... Vse vas p'znam. B'm d-oma
p'ved-ala, b'm m'mi p'ved-ala. Boste
vid-li, sakramiski bu-bci!"

Zatem je zgrabila metlo, se pognala
naprej po ravni črti, se vrnila nazaj,
pod-rsala v krogu-, na hitro zavrtela
telo, d-a je glava zaostajala in kot
visela na vratu-. Nastopila je nekoordi-
niranost gibanja, d-a je telo razpad-alo
na plešoče d-ele, ki so se premikali
vsak po svoje. Po svojih najboljših
močeh je opletala za njimi in jih
lovila. V boju- za ravnotežje se je
u-pogibala, d-a se ji je d-vigovalo krilo
d-o stegen, kar je le pomnožilo otroške
veselosti. Naenkrat je od-skočila, za
nekaj časa obvisela v praznem, s peto
obrabljenega čevlja nerod-no stopila
na kamnito izboklino in pad-la na ku-p
presejane zemlje ob cesti ter tam
ostala negibna in omrtvičena, le u-sta
je še od-pirala, d-a bi prišla d-o sape.

Mlečnozobi so se d-ržali za trebu-he od-
režanja, se spogled-ovali v smejočih
solzah, tiščali noge sku-paj in
poskakovali od- razgretega veselja.
Smeh je okrog nje narasel in ji kot
izbru-šena led-ena pu-ščica pad-al na
ramena ter pretresal njeno stisnjeno
telo. Njene oči so se oprijemale
pod-robnosti. Pred- zenicami so se
pojavile pretrgane nitke iz rokava
d-oma spletene jopice, ki se je kar
naprej trgala, d-a se je že pokazalo
golo zapestje in belkasta pegasta
koža na njem, ki ni imela ničesar
sku-pnega z raskavostjo njenih rok.

V Brinin zračni prostor so se u-jele
sence materinih izkričanosti in
posivile sinjino njenega razpihanega
neba. Zato jih je želela od-trgati, z
razprto d-lanjo izbrisati, z nohti
izpraskati, u-tišati vreščanja, u-staviti
razbrzd-an beg, materi zapreti u-sta,
stisniti grlo, jo prisiliti k molku-. Lahko
bi se bila vrinila v prizor med- materjo
in otročad-jo, zau-stavila otroška
od-večna mrmranja. Z od-ločnim
glasom in trd-nim korakom bi stopila
med-nje in jih razpod-ila. Lahko bi se
ne brigala za d-ru-ge in bi raje mater
vzd-ignila s prašnih tal v lju-beč objem.
Pa ni storila ničesar, ker se je
pod-ložniško privad-ila na vse
izrečenosti, ker je sprejela zasmehova-
nje in zmerjanje in je verjela
pu-hajočemu- smehu-. Navsezad-nje je
bila tu-d-i ona d-el njihove d-ru-ščine, ko
se je v razgretih poletnih večerih
igrala skrivalnice za vaškimi zid-ki,
vogali in štirnami, ko se je v jesenski

Mladika, Trst 2009
Format: 14 x 20,5 cm-
Vezava: m-ehka
obseg: 192 strani
Cena: 23 €

svežini potikala po gru-ntih in iskala
vijoličaste smokve. Brina bi bila rad-a
tu-d-i d-anes lepa pred- njimi.

Vend-ar d-anes je bila ta d-ru-ščina
ču-d-na,neprepoznavna. Brina je
u-smerila pogled- na sivo izsu-šeno
planoto, na kateri je preživela minu-lo
ju-tro, in v svoji glavi začela spletati
samogovor o pokrajini, ki se je
d-vigovala nad-staro d-ru-žinsko hišo.
Na golo planoto je sed-aj sonce
polagalo bronasti sij prihajajočega
večera. Lu-knjičasto kamenje,
raztreseno vsepovsod-, se je obarvalo
v rd-eče. Iz opu-stošene zemlje je
zad-išalo po izd-olbenem apnencu- in
kislih toplih vod-ah, ki d-erejo v
globinah skozi špranje in lakomno
srkajo skale. Od-tod- je prilezel
premraženi zelenec na plano, se
zau-stavil na štrclju- izbočenega
kamna in svoje grahove oči nepremič-
no u-prl v gorečo kroglo na nebu-. Iskal
je spomine na pomlad-na trepetanja.
Iskal je zavetna svetla mesta. Iskal je
omamne spojitve soparnega večera z
osvežu-jočim pišem noči.

Sonce je mlahavo božalo njegove
hrapavosti in poganjalo ohlajeno kri
po telesu-. In je že zmrzoval, med-tem
ko je iskal še zad-nje razgretosti pred-
led-enostjo zime. Vzel je nase neko
znamenje, kajti jeseni zelenci ne
prihajajo iz svojih zakopanosti v
razpihani d-an zastonj. Zato je celo
pobočje postalo zrcalni od-sev.
Spremenilo se je v prikaz bu-rjinega
d-ne. Tod-a Brina je bila še d-ekletce,
ovito v otroško popolnost, kije s
privid-om golega pobočja le sku-šalo
u-kaniti vse neprijetne d-oživetosti
tistega d-ne in ni znalo razbirati
znamenj.

Malja ni potrebovala znamenj, d-a je
prepod-ila mlad-ostniški smeh in
prekinila kru-to igro s tremi od-ločnimi
glasovi, s tremi trd-o rezkimi in ostro
naperjenimi besed-ami: "Alo, proč,
žlehtnobe!"

Ni jih poklicala po imenu-, a otroci so
se porazgu-bili. Ni se jih d-otaknila, a
so spu-stili ročaje, d-a so kozice pad-le v
prah borjača, ni stopila med-nje, a so
se razbežali v notranjščino kamnitih
hiš. In je bil mir! ■

Dekleta, denar,
filmski zvezdniki,
jahte in prepevanje
z Mickom Jaggerjem
- milijarder in sou-
stanovitelj Micro-
softa Paul Allen
živi kot v sanjah

Paul Allen je v življenju dosegel
več in se zabaval bolj kot kdorkoli
drug. Že precej mlad je zaslužil
toliko denarja, da je bil pri 37 letih
milijarder. Pri 43 letih, ko je imel
na bančnem računu 10 milijard
dolarjev, je pustil službo. In do
vsega tega denarja ni prišel s
prodajanjem rabljenih avtomobi-
lov, gradnjo lastniških stanovanj
ali zaradi prave kombinacije
številk na loterijskem lističu.
Zaslužil ga je tako, da je ustvaril
moderni svet, kot ga poznamo.
Večina izmed nas vsak dan
uporablja njegove proizvode,
neposredno ali posredno. Tudi ta
prispevek je nastal z uporabo ene
izmed Allenovih fantastičnih
inovacij, in če ga berete na spletu
in pri tem uporabljate brskalnik
Windows Explorer, pravkar
polnite njegove žepe z denarjem.

Allen je s svojim prijateljem iz
otroštva Billom Gatesom ustanovil
podjetje za razvoj programske
opreme Microsoft in je še vedno
lastnik dela te druge najvrednejše
korporacije na svetu, katere
proizvode je mogoče najti na
skoraj vsakem računalniku.

Potem ko je zaslužil dovolj
denarja, se je seveda posvetil tudi
njegovemu zapravljanju. Kupil je
vrsto letal - več deset starih bojnih
letal, modernih potniških
reaktivcev in helikopterjev - in
celo plačal izgradnjo prvega
zasebnega vesoljskega plovila, s
katerim namerava poleteti v
orbito. Kar zadeva njegovo
razsipnost na Zemlji, je treba
omeniti, da je pokupil svoje
najljubše športne klube, da ima
hiše skoraj povsod po svetu, ker "je
bivati v lastnem domu preprosto
drugače kot bivati v hotelu", da je
lastnik obsežne zbirke del
impresionizma in moderne
umetnosti, odprl pa je tudi
nenavaden zasebni klub. Tega je v
Londonu ustanovil skupaj z
Davom Stewartom, članom
glasbene zasedbe Eurythmics.
Naročil in zgradil je najodličnejšo
jahto, ki jo je svet kdaj videl. S
svojim Octopusom (Hobotnica)
odpluje, kamorkoli se mu zazdi, na
Aljasko in Antarktiko ali v
Benetke in Cannes. Na krovu jahte
prireja zabave za svoje slavne
prijatelje, ki jih nanjo pripelje z
lastnimi letali. Financiral je

Samorefleksija, (samo)terapija,
katarza. Lju-bljana, Maribor,
Velenje, Novo mesto, Nova Gorica.
Didžeji, MC-ji. Od Janija Kovačiča
in Tomaža Domicelja. Prek Alija
Ena, Ju-r-eta Koširja & Pasjega
kartela in Dandr-ou-gh. Nikolovski,
Trkaj, Zlatko, N'Toko, Kosta. Do
Tekocheega Kr-u-ja, T-Set in Steklih
psov-. Soci-alni- pr-oblem-i- Gor-enja,
Vegr-ada, Mu-r-e. Čefu-rji, Štajerci,
Prekmu-rci. Jan Plestenjak. Uf.

Da, četu-di slovenski r-ap mor-da na
pr-vi (medijski) pogled ni velik
zalogaj, je ekipi Vest.si z r-ežiser-ko
Ur-šo Menar-t na čelu- u-spel
pr-esežek. Ne samo zato, ker- je Veš,
poet, sv-oj dolg? s tor-kov-o pr-em-i-er-o
v Kinu- ši-ška r-elevantno povzel vse
tisto, kar- v Sloveniji poznamo pod
besedo r-ap, temveč tu-di zavoljo
fenomenalne u-r-bane pr-odu-kcije.
Montaže. Kamer-e. Izjav. Jebeno, bi
r-ekli naši r-aper-ji.

Da Slovenija s svojo pr-ecej bogato,
pr-edvsem pa pestr-o glasbeno zgo-
dovino ne r-avna r-avno v r-okavicah,
sem u-gotovil že sam, ko sem se na
teh str-aneh lotil ser-i-je "Legendar-ni.
Ku-ltni. Nepozab(lje)ni." nekater-ih
najboljši-h slov-enski-h albu-m-ov-. Po
tihem so vsi izvajalci in avtor-ji, ki
so si dr-u-g za dr-u-gim z veseljem
vedno vzeli čas za spomine (kar-
dokazu-je tu-di- Veš, poet, sv-oj dolg?),
s pr-stom kazali na Kolodvor-sko, na
naci-onalko.

Bolj se v doku-mentar-cu- r-azvijajo
različni spektri naše rap scene, bolj
sem se spraševal, zakaj takšnih
izdelkov, ki bi (vsaj skušali)
postaviti nujne piedestale in vzore,
pri nas ni več. Veš, poet, svoj dolg?
je namreč brez konkurence
najboljši možen način za spodbudo
in nadaljnji razvoj rap scene, ki, če
uporabim besede mariborskega
tandema Dandrough, trga in ubija.

Ekipa Vest.si je v eno uro spravila
praktično vse relevantne dogodke,
komade, tipe in albume, ki so se
zgodili na naši rap sceni. Z Janom
Plestenjakom in komadom Naj
stvari so tri vred. In, da, Plestenjak
v dokumentarcu tudi pojasni, zakaj
je poskusil z rapom, ob katerega se
je kmalu znamenito obregnil Ali
En. Carsko. Z jajci.

A še bolj kot gola vsebina se je po
doooolgem času končno pojavil
vizualni izdelek, ki ne spominja na
komemoracijo, ne povzdiguje enih
in zatira drugih ali (ne)upravičeno
pripisuje "osamosvojiteljske"
zasluge. Prvič po že zdavnaj
pokopanih Videspotnicah vidimo
urbani produkt, umeščen v
konkreten prostor in čas, ne pa v
(televizijski) laboratorij, vsebinsko
prazni inkubator.

Že po uvodni minuti dokumentar-
ca je namreč jasno, da slovenski
rap ne potrebuje umetnega
(filmskega) dihanja. Ne. Diha na
škrge? Z veseljem. Dihi z mano, bi
rekel Trkaj.

Menartovi in njeni majhni ekipi
(Domen Ožbolt, Nina Bučuk, Ajda
Perme) s številnimi akterji uspe
odgovoriti na vseh pet ključnih
vnrašani. Kdo. kdai. kie. kako in
zakaj. Toda v doku-mentar-cu- se
zgodi- nekaj za Slov-eni-jo pr-esenetlji--
vega: ne delu-je izklju-ču-joče, ne
favor-izir-a, ne pr-efer-ir-a. Še več,
pokaže na kr-eati-v-ni- u-tr-i-p, za
kater-ega se zdi-, da je danes pov-sem-
nemogoč.

Kdaj in s kom se je tor-ej začel
slovenski r-ap? Jizah (Mar-ko
Godnjavec), u-r-ednik na Radiu-
Štu-dent, pove, da se je vse začelo s
komadom Banane ekscentr-ičnega
Tomaža Domicelja. A če se Domicelj
tega najbr-ž ni- zav-edal, je bi-lo
dr-u-gače z njegovim kantavtor-skim
kolegom Janijem Kovačičem. "A to ni
bi-l r-ap, šlo je bolj za r-i-m-anje. Nekdo
je r-ekel nekaj, ti si pa dopolnil z
rimo," se spominja Kovačič, ki je
r-ecimo v pesmi tipa Žar-e lepotec
ponu-jal gr-obe osnu-tke r-apa.

Pr-edzgodov-i-na slov-enskega r-apa je,
sodeč po doku-mentar-cu-, splet
inter-esov, želja in naklju-čij. Klemen
Klemen je že leta 1987 kot mu-lec
zlagal ver-ze v angleščini, ker- sploh
ni vedel, da se jih da tu-di v mater--
nem jeziku-. "Bili so smešni pojavi
tipa Gu--Gu-, še pr-ej pa seveda KUD
Koseski-," pi-oni-r-je naštev-a Ji-zah. Pr-i-
slednjih, gr-u-pi iz bežigr-ajske
gi-m-nazi-je, je sodelov-al tu-di- Žar-e
Pak, eden najbolj znani-h slov-enski-h
pr-odu-centov, ki pa v KUD Koseski
pr-esežka ni- v-i-del. "Baje da sm-o
u-r-adno celo m-i- nar-edi-li- pr-v-i-
slovenski r-ap komad, Kekec Rap. In
bi-l je tako obu-pen, da so ga na r-adi-u-
baje celo nazaj v-r-teli-."

Hkrati je Simon Stojko Falk zaradi
zelo uspešnega poganjanja svojega
BMX-a (trikratni svetovni prvak v
disciplini Flatland BMX Freestyle
Experts, op. a.) obredel pol Evrope,
domov v Trnovo pa navdušenemu
Klemnu Klemnu nosil številne
zgoščenke. "Tako smo se tudi vsi
spoznali. Menjavali smo si plošče,
Stojko, Ali En in jaz," v filmu pravi
Klemen Klemen, Stojko pa dodaja,
da je bila takrat samo televizija
MTV stik z rap svetom.

Domicil je slovenski rap dobil v
Tru(e) Baru v Ljubljani, kjer so se,
kot je lepo vidno na arhivskem
posnetku iz zdaj že davnega leta
1995, zbirali različni tipi. Zgodili so
se Heavy Les Wanted, nekakšni
The Yardbirds (Clapton-Page-Beck)
slovenskega rapa. "Sprva se je rap
pri nas mešal s funkom v Heavy
Les Wanted, nato pa tudi v
derivatu tega banda - Aliju Enu," se
spominja Boštjan Napotnik - Napo.

Na radijski postaji Gama MM se je
približno takrat, sredi dokaj sivih,
toda na Slovenskem očitno
dinamičnih devetdesetih odprl
programski prostor, ki ga je hitro
zapolnila skupina Radyoyo. "Še
danes marsikdo misli, da se zadeva
imenuje Radyo. Ne, imenuje se
Radyoyo, po tekmovanjih z jojoji,
ki smo jih imeli takrat," pravi DJ
Zeds, še eden iz ekipe v Tru(e) Baru.
Po Napovem mnenju je bila scena
takrat razdeljena na rock in funk,
ekipa Radyoyopa je zraven prinesla
še druirin'bass: "Rap in
drum'n'bass sta se v K4 takrat kar
pošteno 'šlepala' zraven."

so (ne)vede na noge postavljali
slovenski rap, zagledamo v filmu -
Jana Plestenjaka. "Na šolanju v ZDA
sem najbrž verjetno sploh prišel na
idejo o rapu," se razgovori Pleste-
njak, ki je danes le še poredkoma v
spominu kot eden prvih sloven-
skih raper jev. "Mi smo nanj gledali
kot na nekoga, kije to pobral v
Ameriki," pove DJ Zeds, Napo pa
pristavi, da "njegov izlet v hip-hop
ni bil najbolj presenečen".

Plestenjak sam pove, da ga je precej
bolj kot vsebina zanimala forma.
Iskal se je v technu, rapu in tako
naprej. "Jo! Jaz sem raper na
Melodijah morja in sonca! Pa kaj
delaš tam? Pober' se!" se Plestenja-
kovih rap poskusov spominja
Jizah, danes priznani pop pevec pa
prizna, da posnetke, ki so v
dokumentarcu nazorno predstavlje-
ni (Plestenjak ob štirih mičnih
dekletih, odprti srajci in s sončni-
mi očali rapa o kremšniti v Naj
stvari so tri), s težavo pogleda, a se
jim nasmeji.

No, zgodovina slovenskega rapa se
prav začne, meni Jizah, šele s
Pasjim kartelom in - Juretom
Koširjem. Smučarjev hit Včasih
smučam hit', včasih pa počas' je še
danes vpisan v kolektivno zavest,
takrat pa so ga njegovi stanovski
rap kolegi navzlic vsemu sprejeli z
optimističnim navdušenjem.

"Ko smo bili na pripravah z
ameriško reprezentanco, smo si
izmenjevali glasbo, ki smo jo
poslušali. Američanom ni bilo
jasno, kaj smo mi dali njim, nam pa
ravno tako ne tisto, kar so oni dali
nam. Houston, Texas, NWA,"
pojasni smučarski šampion Jure
Košir z rap vzdevkom Kruši, ki je
imel takrat toliko plošč, da ga je
ustanovni član moštvaRadyoyo DJ
Zeds občudoval do ali-se-te-lahko-
dotaknem mere.

"Ker je bilo takrat pri nas malo
ljudi, smo se hitro povezali z DJ
Zedsom," nadaljuje Košir, nato pa
vidimo legendarni posnetek ekipe
Radyoya, kjer se je Pasjemu kartelu
pridružil tudi Klemen Klemen. In
kako je sploh nastal Včasih
smučam hit', včasih pa počas? V
filmu Košir pojasni, da je v sklopu
akcije znane oddaje Podarim-
dobim na pobudo komentatorja
Igorja Berganta nastala ideja o rap
skladbi.

"Če prav pomislim, je bila prva
slovenska rap plošča Košir Rap
Team," v filmu med zvijanjem
papirčkov za, khm, tobak pove
Klemen Klemen. Prva slovenska
rap plošča je nastala doma, zgodil
se je koncert, na katerega je s
kaseto priletel tudi Boštjan Gorenc
- Pižama. "Stopil sem do njih in jih
vprašal, a lahko jaz tudi?"

Napotnik analizira, da je Pasjemu
kartelu kredibilnost zrasla s
prihodom Klemna Klemna, saj so
beati postali bolj dodelani, kar je
jasno vidno na arhivskem posnet-
ku komada Pod pritiskom. A za
Klemna Klemna se bolj prelomen
album zdi prvenec Alija Ena, kar
potrjuje tudi radijski voditelj Jure
Longyka: "Ali En je moral po Heavy
Les Wanted, ki ni bil del medijske-
ga mainstreama, nekako na svoje."

"Končno si lahko nekaj prijel v
roko, kupil v štacuni," o izidu Leve
scene Alija Ena meni Napo,
medtem ko njen avtor Ali En,
danes na kavču umirjeni Dalaj
Eegol, prizna, da ga je hip-hop
scena zanimala kot način izraža-
nja: "Hip-hop ni bil Michael
Jackson ali Madonna, čeprav smo
tudi to poslušali."

Z Levo sceno je "folk šele poštekal",
kaj hip-hop sploh je. "Alija Ena sem
poznal iz skaterskih vod. Za nas je
bil čudo od čuda. Bil je popularen
raper, kije zasenčil Slovenijo. Kar
mi je bilo všeč, saj ni bil neko
gibanje zase," se leta 1994 spominja
6pack Čukur. Šlo je za izražanje
mnenj, pravi Ali En, ki pa je
privedla tudi do zgražanja. Tudi
sam se - podobno kot mlajša
novomeška garda raperjev (Mirko/
Atila) - spominjam, da so sošolci na
hodnikih šepetali verze komadov
Stremetzky in Leva scena ter se
navdušeno hihitali.

Prelomna za preboj slovenskega
rapa je plošča Klemna Klemna
Trnow Stajl (2000), med drugim s
singlom Keš pičke, ki je precej pred
izidom na kasetah krožil med
ljubljansko mladino. "Klemen
Klemen je bil profesor za ta mlade,"
se spominja Jizah, medtem ko
Klemen Klemen, ki se je proslavil
že na Levi sceni z "Jaz sem šel v
mesto / s fordom fiesto" v štiklu V
mestu nekaj dogaja, v dokumentar-
cu prizna, da so vmes tudi
Mariborčani že izdajali svoje
komade. "Prhljaj al' kako že?
Dandrough, da. 'Čuj moj mali lulek
raste kot Pinochiu nos / bomo
vid'li, kira prava baba temu bo
kos?' Od Azgete rima," v filmu
ljubljanski raper zdrdra verze
Azgete.

"Za nas je začetek hip-hopa plošča
Dandrough. Imeli smo cd ali pa
kaseto. Dandrougha ni poslušal
samo rapersko orientiran folk,
temveč vsi," o začetnikih maribor-
ske scene povedo današnji
legitimni nasledniki "prhljaja"
Tekochee Kru.

Še eden od presežkov dokumentar-
ca je zagotovo posnetek hudo
mladega Ezy-G-ja (Matjaža Ezgete),
v katerem za Tretjo gimnazijo
razlaga, da je tandemu Dandrough
(poleg njega še Bigga J - Aleš
Jaunik) uspelo najti svoj "flow". "Po
dobrem demo posnetku se nama je
ponudila priložnost za snemanje
celotne plošče. Bolj sva se navduše-
vala nad MC-janjem." Poleg Ezgete
je v Mariboru za najbolj plodovite-
ga veljal Eyeceeou (Ico Lumbago),
ki je, tako pove, pesmi pisal še zase,
ko je Ezgeta že izdal komad
Dobrodošli v Maribor.

Zanimivo, da je večina raperjev na
Slovenskem najprej poskusila v
angleščini. Ezy G: "Prvi demo
posnetek sem posnel v angleščini,
šele nato sem poskusil v slovenšči-
ni." Jose: "Šele Murat mi je pokazal
prvi dober komad v slovenščini."
N'Toko: "Angleščina mi je blizu, saj
sem v Ameriki odraščal. Slovenšči-
no moraš prisiliti, da zveni
muzikalično."

O večni dilemi slovenščina ali
angleščina najbolj vidni akterji
pravijo, da je slovenščina morda
res bolj trda, vendar ima prednost
pri sklonih, ki jih angleščina ne
pozna. Zato je slovenščina, menita
Samo Boris in Jose, bolj dinamič-
na.

"Ne glede na to, kaj si morda nekate-
ri raperji mislijo o Muratu in Joseu,
sta naredila ogromno v smislu
popularizacije mehko rimanih
besed," pristavi Nikolovski, kije
skupaj z dvojcem deloval v triu
Nedotakljivi. Razmišljali so o
samostojni plošči, a je Nikolovski
raje predlagal kompilacijo celotne
rap scene. In zgodila se je najbrž
najbolj znana, predvsem pa
razvojno pomembna prva sloven-
ska kompilacija 5 Minutes of Fame
(2001). Komisija, v kateri so bili
med drugim Simon Stojko, Boštjan
Napotnik in Žare Pak, se je med kar
60 prijavami odločala na podlagi
prepričljivosti.

"Pri vseh ljudeh, ki poslušajo rap,
se zgodi naravna potreba, da bi
poizkusili tudi sami. 'Nisem šel v
šolo / spil sem kokakolo' in
podobni verzi," raper Kosta navede
razloge, zakaj se je po letu 2000, ko
sta izšla Trnow stajl in 5 Minutes of
Fame, rap scena precej razširila.
Tudi Kosta je sodeloval na vplivni
kompilaciji v skupini Anonimni s
skladbo Pravila igre. "Nič še nismo
znali. Nisem vedel, kako naj držim
mikrofon. A še danes, če poslušaš
to ploščo, vidiš, da je vsak imel
svojo 'špuro'."

Prav rap pa je med vsemi ne le
glasbenimi, temveč umetniškimi
vrstami nasploh tista oblika
izražanja, ki v slovenskem jeziku
izraža njegovo specifično,
razvejano in pestro narečnost. "V
rapu je sleng narečno obarvan,"
pojasni Jure Longyka, raperji pa
drug za drugim v dokumentarcu
poudarjajo, da je narečje zelo
dobrodošlo.

Narečno najbolj obarvan rap
zagotovo prinašajo Stekli psi, aduti
Prekmurja, ki so lani prepričali s
prvencem Koga briga."Jezik je
nekako bolj tekoč. Logično je, da
boš rapal v domačem jeziku,"
pravijo Stekli psi, medtem ko
Velenjčana Thug Connect poudarja-
ta, "mi nismo pisali v slovenščini,
temveč v velenjščini".

Poleg kompilacije 5 Minutes of
Fame je rap po letu 2000 zagon
dobil v impro ligi in t. i. freestylu,
v katerem sta si verze pod noge
metala Trkaj in N'Toko. Za Trkaja
je bilo freestylanje možnost
prestopa iz anonimnosti in
uličnosti v javno ustvarjanje,
N'Toku pa je druga zmaga na
prvenstvu omogočila solo ploščo
Cesarjeva nova podoba (2003).
Takrat je priložnost iskal tudi
nadobudni Zlatan Čordič - Zlatko.
"Uletel sem na ta tekmovanja in
vprašal, če lahko kaj zarapam. Ne,
ne moreš, so mi rekli. Ko prideš
tretjič, petič, sedmič, vzameš
mikrofon in začneš." Zlatko pravi,
da je hotel priti na vsak oder, tudi
ta, kjer ga ljudje niso nujno želeli
videti: "Ker zanje 'kao' ni prav, da
lahko en čefur s Fužin pride in
dela to, kar dela."

In Zlatko je, meni Nikolovski,
primer, da rap lahko v glasbi prek
besedila opozori na določene
probleme. V tretji večni dilemi, ali
je bolj pomembna glasba ali
besedilo, se slovenski raperji bolj
nagibajo k verzom. "Ker je hip-hop
ponavadi bolj siromašen glede
ostalih zvokov, besedilo še toliko
bolj izstopa," ocenjuje radijec
Andrej Karoli. Ali, kot pravi Stojko,
dvajset bejb in štirje mercedezi te
ne rešijo iz slabih besedil.

Sklepni del dokumentarca
povzameta notranja kritičnost in
zunanja stvarnost slovenskega
rapa. Posnetek komada "Gregor"
Nikolovskega, člana stranke Zares,
in zlasti 6Pack Čukurja, v katerem
je z Velenjčanom rapala SDS-ovka
Zofija Mazej Kukovič, sta dobila
pojasnilo. "Mnogi me mučijo z
mojim vstopom v politiko.
Kdorkoli pravi, da to ni prav, nima
blage veze, kaj je smisel glasbe," na
očitke o komadu Gregor odgovarja
Nikolovski, medtem ko 6Pack
Čukur pove, da če te ne zanima
politika, te ne zanimajo slabe
plače, problemi ljudi. "Hip-hop je
tudi v tujini povezan s politiko," se
zagovarja Čukur.

Če je po eni strani, kot pravi
Mariborčan Eyeceeou, ogabno
promovirati politične stranke,
nasprotno velja za obravnavo
konkretnih, tudi političnih
problemov. V Kinu Šiška je tako
bučen aplavz požel posnetek članov
Thug Connect, ki sta ob protestu
delavcev Gorenja delavcem
ponudila verze tipa "Kradejo na
vl'ko, pa nobeden ne nafuka / mene
bi zaprli, če bi vkradel kilo kruha!".
"Raperji za razliko od delavcev
Gorenja Bobincu lahko jebemo
mater," v filmu nazorno pojasnijo
velenjski raperji.

"Rap je glasba, narejena kot
odgovor revne množice na
situacijo okoli njih," meni Nikolov-
ski. Napo dodaja, da Slovencem
nikakor ni všeč, če se kdo "kurči".
Tudi zato v Sloveniji t. i. "disanje"
drugih raperjev ni pogosto, rap se
bolj bori s samim sabo v smislu
odgovora na očitke, da to ni glasba
za babice v Mercatorju, kot pravi
Kosta.

Rap prihaja iz okolja brez glasbene
izobrazbe, v katerem starši pravijo,
da je rap za tiste, ki ne znajo pet. In
kako v ta kontekst pade politika?
"Rap je ena redkih zvrsti v tem
času, ki dejansko ulične, vsakdanje
probleme opisuje in opeva. Zato je
prodoren, ker je resničen," sklene
Jani Kovačič.

P. S.: Ko je Oton Župančič napisal
pesem Veš, poet, svoj dolg?, je
poskrbel, da generacije učencev in
dijakov spoznavajo literarni pojem
retorično vprašanje. Toda raperji,
tako se zdi po ogledu dokumentarca,
kljub temu ponudijo odgovor. Vedo
raperji svoj dolg? Itak, valda. Če ne
verjamete, si oglejte projekcijo v
mariborskem Udarniku (16. maja)
ali v Murski Soboti (19. maja). ■

Ob vsakem- vprašanju v spodnji
m-reži preč-rtajte č-rko v ustreznem-
polju - na prim-er č-rko "A" v
kvadratku 1B, č-e m-enite, da je odgo-
vor na prvo vprašanje B.

Na koncu vse nepreč-rtane č-rke
preberite po navpič-nih stolpcih, da
dobi-te konč-no r-eši-tev-.

1. kako se imenuje slovenski izbor za
Eurosong, ki ga organizira naša
nacionalna televizija?

3. Katero nemško mesto je letošnji
gostitelj Eurosonga, ki ga bo vodila
trojica voditeljev?

6. katera država je doslej največkrat
zmagala in osvojila kar sedemkrat
prvo mesto?

7. katera naša pevka je doslej edina
dvakrat zastopala naše barve na
Eurosongu v letih 1995 in 1999?

8. katera skupina iz Zadra je doslej
osvojila edino prvo mesto za Hrvaško
s pesmijo rock me?

10. kateri avstrijski pevec je leta 1966
v Luksemburgu prepričal evropske
poslušalce in zmagal s pesmijo Merci,
cherie?

11. kateri pevec je osvojil drugič v
zgodovini prvo mesto za Italijo na
Eurosongu s pesmijo insieme: 1992?

12. katera glasbena skupina je doslej
najbolje unovčila zmago na Euroson-
gu s pesmijo Waterloo?

1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11

- VICE - VRAT združite v enajst
besed znanega pom-ena. Če vam- ne
bo šlo, si- pom-agajte s spodnji-m-i-,
m-ed seboj pom-ešani-m-i- opi-si-.
Nam-i-g: zač-ni-te z ži-v-aljo i-n konč-ajte s
pripravo. Ob pravilni rešitvi boste na
obar-v-ani-h polji-h dobi-li- nekaj zelo
gledanega i-n popu-lar-nega, kar- se bo
konč-alo s finalom- 28. m-aja na
stadionu Wem-bley.

Pom-ešani- opi-si-: letalo - u-r-adni-k, ki-
se neživljenjsko drži predpisov - skupek izrojenih celic kakega tkiva,
tum-or - lastnoroč-ni podpis znane osebe - krivulja stožnica v geom-etriji -
slov-i-ta sli-ka Leonar-da da Vi-nci-ja (dv-e besedi-) - lesena pr-i-pr-av-a za r-oč-no
predenje - č-udovit pogled na pokrajino s kakšne višje toč-ke - zabavišč-e z
vrtiljaki, gugalnicam-i in toboganom- - hitra afriška stepska žival z
v-eli-ki-m-i- r-ogov-i- - pleteno oblač-i-lo za na noge.

spom-injajo na okam-neliles in Dragica Čadež, Sestavljeni ku-bu-si, 1969, barvan lesonit (Boris Gaberščik). Last: Kostanjevica na Krki
kristale, hkrati pa uresničujejo
geom-etr-i-jsko zasnov-ano ki-par--
stvo, kjer v različ-nih sm-ereh
gi-banja i-zstopajo konkav-ni- i-n
konveksni zam-iki.

Med najpom-em-bnejša dela zgodnje
faze pa gotov-o sodi- ser-i-ja Znak. To
so lesene sku-lptu-r-e, ki- r-adi-kalno
pou-dar-jajo geom-etr-i-jsko abstr-akci--
jo in č-istost plastič-nosti oblik. Za
posam-ezna dela so znač-i-lni- bar-v-ni-
kvadrati in rom-boidni m-oduli,
pr-edv-sem- pa, da sku-lptu-r-e
razširjajo svoj prostor v am-bient in
spr-em-i-njajo tr-adi-ci-onalno pozi-ci-jo
gledalca v akterja celovite vizuali-
zaci-je. Sku-lptu-r-e so sestav-ljene i-z
posam-ezni-h geom-etr-i-č-ni-h obli-k,
velikokrat poudarjajo središč-e v
obliki križa ali pa iz osnovnega
m-odu-la nadalju-jejo zapor-edne ni-ze
i-n sekv-ence. Zani-m-i-v-o je, da
kom-unicirajo z vseh strani. Pri
deli-h je i-m-ela pom-em-bno v-logo
tudi barva, ki je povsem- zakrila les
in ga dem-aterializirala. Te
skulpture so zaživele svojo bistvo
onstr-an r-ealne u-por-abnosti-,
pom-em-bna je postala av-tor-i-č-i-na
prepustitev razbrem-enilni igri
znakov-.

umetnostna galerija Maribor,
Strossmayerjeva 6, 2000 Maribor,
+386 2 2 229 58 60,
info@u-gm.si, www.u-gm.si,
tor. - ned.: 10.00-18.00

Med reševalci sobotne nagradne
križanke 1700 je žreb izbral
naslednje nagrajence:

Vse nagrajence prosimo, da
sporočijo svojo davčno številko na
tel. 02/23-53-100.

Vodoravno: OPAST, MALTA, MARCEL, NGUYEN, BORN, NIŠA, SUPERGA,
CEP, IFUGAO, AL BANO, ODBOJKA, TT, ILO, LOZA, KIJEV, KORAJŽA,
SUZUKI, GRAFIT, AGORAKRIT, ARAL, RIGOLA, GILA, AKMA, RAMAPI-
TEK, EJOVA, HLOE, BON, ROOT, VIKTORIJA AZARENKA, OVEN KENNS-
DY, TAT, ČOPE, CRISTINA, BREDA, DEKOR, VARL, GVAJANA, DNA, RAL,
IK, MAKIAVELIST, ANABAR, ANTI, NIRALA, MOIK.

Med reševalce, ki nam boste poslali pravilno rešitev križanke (izrezan lik
iz časopisa), bomo z žrebom razdelili tri vrednostne bone Vrtnega centra
Florina.

1. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 40 evrov,

2. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 30 evrov,

3. nagrada: je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 20 evrov.

Rešitev pošljite do četrtka, 12. maja zjutraj na naslov:
Uredništvo Večera, 2504.

Na kuverto napišite Nagradna križanka 1701. Izid žrebanja bomo objavili
prihodnjo soboto.

Hekerji gor ali dol. Ogromno nepooblaščenih ima dandanes
dostop do vaših osebnih podatkov, sami pa nad tem sploh
nimamo pregleda

Nekoč je bil svet igričarjev zelo
enostaven. Bili so osebni računalni-
ki s kasetniki, disketniki in CD-
ROM-i, tu pa tam se je našla še
kakšna igralna konzola. Igre so bile
praviloma preproste, majhne,
sorazmerno kratke. Toda kar je še
pom-em-bnejše, pojm-ov-, kot sta
večigralnost in internet, pred nekaj
desetletji še niso poznali. Nekoč si
v-stav-i-l kaseto, nastav-i-l glav-o
kasetnika ter se z vesoljskim
taksijem vozil gor in dol po zaslonu.
Disketniki so prinesli nekaj več
prostora in tako ste lahko sedli v
rdeč ferrari in se na vijugasti gorski
cesti pomerili proti nasprotniku -
računalniku. Kaj pa danes?

Še vedno obstajajo igre, ki jih
imamo doma, sami zase, namešče-
ne na računalniku ali konzoli, toda
takšnih je vse manj. Sodobna igra
mora namreč ponuditi dodatno
vrednost, in ko se računalniški um
kot nasprotnik ne izkaže več, si
poiščemo človeške kandidate.
Vendar pa takšna naravnanost
prinaša tudi veliko pomanjkljivo-
sti, kar so nedavno občutili
uporabniki storitev Sony Online
Entertainment. Gre za spletni
servis, ki pod svojim okriljem
združuje več deset milijonov
uporabnikov. V zameno za osebne
podatke in celo plačilo za storitev
pa igralcem ponuja interakcijo,
povezovanje, sodelovanje v
različnih igrah in na drugih
področjih. Toda zaupanje igričar-
jev- je bi-lo zlor-abljeno.

Konec aprila so v Sonyjevo mrežo
kar dvakrat vdrli hekerji in ukradli
osebne podatke več milijonov
uporabnikov, kot so njihovi ime,
naslov, spol, elektronski naslov,
datum rojstva, geslo računa, je
povedal Sonyjev tiskovni predstav-
nik Patrick Seybold, med ukradeni-
mi podatki pa so žal bile tudi
številke kreditnih kartic. Poleg
številke so hekerji dobili tudi
informacijo o njihovi veljavnosti,
ne pa tudi identifikacijske številke.
Gre za kar 12.700 uporabnikov iz
Avstrije, Nemčije, Nizozemske in
Špani-je.

Nepridipravi so nepooblaščeno
dostopali do baze z uporabniškimi
podatki tistih, ki so povezani z
igralno konzolo Playstation 3 (77
milijonov uporabnikov), in
lastnikov osebnih računalnikov, ki
so igrali spletne igre, kot so
EverQuest, DC Universe Online in
Free Realms (24,6 milijona uporabni-
kov). Skupno gre torej za več kot 100
milijonov dobrovoljnih ljudi, ki so
zaupali veliki mednarodni
korporaciji, da bo znala poskrbeti
za varnost. Pa se je velikost v tem
primeru prej izkazala kot okornost,
saj je trajalo več dni, preden so
odgovorni reagirali in omrežje
izključili, kljub možnosti najsodob-
nejšega in hitrega komuniciranja pa
je Sony padel tudi na tem področju,
kajti o napadu so javnost informira-
li šele nekaj dni po napadu. Hacuno
Hiraj, podpredsednik koncema, ki
je pristojen za video igre, se je
opravičil in dejal, da so ilegalni
napadi pokazali, kako pomembna
je ki-ber-netska v-ar-nost.

Kaj pa, če situacijo repliciramo na
drugo področje, kot so denimo
socialna omrežja? Si predstavljate,
da hekerjem uspe vdreti v baze
Facebooka, ki sicer nima podatkov
o vaši kreditni kartici, vendar pa
marsikdo tam hrani še bolj osebne
podatke. Od takšnih in drugačnih
fotografij do ljubezenskih sporočil,
ki jih izmenjavamo z drugimi
uporabniki. Veliko ljudi ni dovolj
pazljivih pri izbiri vsebin, ki jih
deli-jo z jav-nostjo, r-azi-skav-e pa
kažejo, da precej zaupajo temu, da
bodo "veliki" že znali poskrbeti za
varnost. ■

Človek že od nekdaj sanja o tem, da
bi si prikrojil naravo. Kako daleč
smo pripravljeni iti? Za voljo
različnih užitkov, tudi športnih,
precej daleč. Umetni oblaki, ki
delajo senco, proizvajajo sneg in
dež, danes niso več znanstvena
fantasti-ka.

Le en naliv in športnega veselja na
prostem je konec. Ali pa manko
snega v mrzlih zimskih dneh in
adijo, veselje na snegu. Mati narava
jo zna zagosti športnim navdušen-
cem, a tudi zanje se, sodeč po že
videnem, nebo jasni. Sodobni
znanstveniki so se namreč odločili
težave, ki jih športnikom prinaša
vreme (če lahko vremenske pojave
dejansko imenujemo težave),
reševati z geoinženiringom in tako
materi naravi in podnebju vrniti
udarec.

Inženirji v Katarju so nedavno
naznanili projekt umetnih
oblakov, ki naj bi leta 2022 med
World Cupom, ki ga bodo gostili,
zakrivali neusmiljeno vroče sonce.
En oblak, ki ga bo mogoče uravna-
vati kar preko daljinskega vodenja,
delujočega na sončno energijo, in
ki stane 500 tisoč ameriških
dolarjev, bo ozračje ohladil za 10
stopinj. V Katarju so se projekta
umetnih oblakov lotili zavoljo
domneve, da bi lahko bilo vroče
sonce nev-ar-no za i-gr-alce, kot tu-di-
zavoljo dejstva, da tekmovanja ni
mogoče prestaviti v zimski čas. Lah-
ke oblake iz ogljika v zraku drži
helij, premikajo pa se s pomočjo
daljinskega upravljavca na sončno
energijo. Sodeč po besedah Saudija
Ghanija, očeta te inovacije in
profesorja na katarski univerzi, naj
bi- pr-v-e oblake testi-r-ali- že konec
tega leta.

To pa nikakor ni niti osamljen niti
prvi primer človeškega poseganja v
naravo zaradi dobre športne igre.

Pomanjkanje snega je organizator-
je zimskih olimpijskih iger lani v
Vancouvru prisililo, da so potreben
sneg na prizorišča dovažali s
helikopterji in tovornjaki, tudi več
sto kilometrov. Rusi so se zato
odločili, da z zimskimi olimpijski-
mi igrami v Sočiju 2014 ne bodo
tvegali, in pohiteli s posipavanjem
oblakov (vnašanjem srebrovega
jodida v oblak, s čimer spremenijo
strukturo oblaka in v tem primeru
pospešijo padavine, op. a.) ter s
shranjevanjem snega.

Medtem ko Rusi zbirajo sneg, se
moskovski župan Jurij Lužkov
nadeja, da bo pr-i-hodnja zi-m-a
drugačna od dosedanjih, piše
Meteorology News. Prvi mož
ruske prestolnice povsem podpira
posipavanje oblakov, s čimer naj
bi Moskvi prihranili kupe snega,
ki- v-sako leto pokr-i-je u-li-ce. Za
projekt sprejanja oblakov je
ruskemu vojaškemu letalstvu
pripravljen plačati nekaj milijonov
ameriških dolarjev. Sneg naj bi
padel na tla, še preden bi oblaki
dosegli Moskvo, s čimer bi, tako
župan, mestu prihranil ogromno
denarja za pluženje in čiščenje
snega s pločnikov in hkrati
povečali kakovost življenja
Moskovčanov. Sicer pa Lužkovu
manipulacija naravnih pojavov ni
tuja. Leta 2007 je podpiral
podobno odločitev ruske vlade, ki
je oblake posipala s cementom.
Posledi-ce so bi-le katastr-ofalne:
ena vreča cementa je namesto v
oblaku pristala na zemlji in na
poti do tal uničila streho stano-
vanjske hiše.

Nemalo težav so imeli tudi Kitajci,
ki so pred tremi leti v Pekingu
gostili poletne olimpijske igre.
Večina stadionov je nepokritih,
poleg tega pa v poletnih mesecih
na Kitajskem precej dežuje.
Ver-jetnost dežja ob otv-or-i-tv-i- je bi-la
50-odstotna in Kitajci se niso želeli
prepustiti usodi, zato so se odločili
dež "sklatiti z neba". Posvetilo se
jim je, da lahko s podobno metodo
posipavanja oblakov s srebrovim
jodidom, a v manjših količinah,
znanstveniki dejansko razkrojijo
oblake in s tem preprečijo padavi-
ne. Sicer pa ima država z več kot
milijardo prebivalcev dolgo
zgodovino posipavanja oblakov.
Hvalijo se celo, da imajo največji
program za manipulacijo vremen-
skih pojavov, kar počnejo ne le z
letali, ampak tudi z raketami in
drugim "orožjem". Če dejstvo drži,
potem so Kitajci le noč pred slavno
otvoritvijo v zrak spustili več tisoč
protidežnih raket, s čimer so
preprečili morebitno mokrino na
stadionu.

Še pomnite vuvuzel, ki so javkale
dolgo v noč v času nogometnega
pr-v-enstv-a pr-ed letom- dni-? Pa ste
vedeli tudi, da so vuvuzele
sovražnik za naše ozračje? Znanstve-
niki predvidevajo, da so vuvuzele
ozračje obremenile s količino CO2,
kot ga po navadi obremeni en
milijon avtomobilov, in v Afriki
celo za šestkrat več kot na prejšnjih
svetovnih prvenstvih. Da bi omilili
škodo, je južnoafriška vlada začela s
postopki zmanjševanja količine
CO2 v ozračju. V Durbanu, enem od
gostujočih mest, so v upanju, da
bodo lahko zmanjšali količino
toplogrednega plina v ozračju,
posadili 82 tisoč dreves, prav tako
so nekaj površin namenili pogozdo-
vanju s starimi drevesi. Podobnega
projekta so se lotili tudi v Johannes-
burgu, kjer nameravajo posaditi
200 tisoč dreves.

Indijci imajo v nasprotju z
Afričani, ki se otepajo ogljikovega
dioksida, pa s Kitajci, ki so spodili
dež, in z Rusi, ki že zdaj zbirajo
sneg, da ga slučajno do zimskih
olimpijskih iger v Sočiju ne bi bilo
premalo, drugačno težavo - opice.
Ti kosmati primati, ki si jih želi
marsikateri otrok, imajo dolgo
zgodovino tatvin (predvsem
hrane na vseh mogočih prizoriš-
čih), vožnje s podzemnimi vlaki
kot tu-di- napadov- na lju-di-. Kaj so
naredili Indijci, da bi rešili
težavo? Izurili so malce večje in
zlobnejše črnoobrazne langurje,
ki so v času iger Coomowealtha v
Indiji 2010 skrbeli za red. Po
naravi agresivni langurji so bili
ves čas na povodcu, trenerji so jih
i-zpu-sti-li- le, ko je bi-lo tr-eba
napasti manjše opice. Pa naj še
kdo reče, da to niso koristno
uporabljeni resursi. ■

v začetku- aprila si spet prijetno
presenetil s prvo nagrado na 2.
mednarodnem tekmovanju-
Theobalda Bohma za flavtiste v
Munchnu- - bil si prepričljivo
najboljši. Kako si videl sam to
tekmovanje, ki so se ga lahko
u-deležili flavtisti, stari do 32 let? Ti je
bavarska prestolnica že domača, štiri
leta že živiš tam z ženo in hčerkico?
Kot flavtist Munchenskih filharmo-
nikov imaš verjetno poseben statu-s.
Prva flavta je tvoj profesor Michael
Martin Kofler. Kak je obču-tek, ko si s
profesorjem sku-paj v orkestru-? Kako
si sploh prišel v izbrano dru-žbo?
Letos je u-spelo tu-di nekaj tvojim
kolegom iz Slovenije priti v najpre-
stižnejše evropske orkestre. Se
strinjaš, da imamo izvrstno glasbeno
šolstvo, če pomisliva na vse
v-r-hu-nske u-spehe na m-ednar-odni-h
podijih (Nina Eva Kozmu-s, Lu-ka
Šu-lič in še cela vrsta dru-gih)? Se tega
dovolj zavedamo? Kaj pa različne
šole flavte?

Tvoja nekdanja profesorica Irena
Grafenau-er je tu-di že desetletja v
Munchnu-, kako si jo doživljal med

štu-di-jem-? Vem-, da je nev-er-jetno
topla in senzibilna vodnica v svet
v-r-hu-nske glasbe. Pr-i-šel si- še zelo
m-lad k njej na Mozar-teu-m-. Kater-e
so tvoje najpomembnejše osebnosti,
ki so te spremljale na poti do
vrhu-nskosti? Ohranjaš redne stike z
domačim okoljem? Boš na EPK kaj
sodeloval, si dobil kako povabilo?

Torej, štu-diral si pri Ireni Grafenau--
er in Herti Margl v Salzbu-rgu-,
podi-plom-ski- štu-di-j pa nadaljev-al
pri Michaelu- Martinu- Koflerju-. Bil
si zmagovalec številnih prestižnih
tekmovanj, recimo Evropskega
glasbenega tekmovanja mesta
Moncali-er-i-, Mednar-odnega
tekm-ov-anja za m-lade soli-ste
Intermu-sica ter tekmovanja
TEMSIG. Leta 2006 si prejel
pr-esti-žno šti-pendi-jo sklada
Yehu-di-ja Menu-hi-na. Sodelu-ješ tu-di-
v Triu- Fu-oco, spominjam se vašega
koncerta lani poleti v "tvojem"
bistriškem gradu-. Kako ste se zbrali
v ta "ognjeni" trio?

Maja 2003 si- z odli-ko opr-av-i-l m-alo
di-plom-o (Er-stes Abschni-tt) i-z
pedagoške sm-er-i-, leto kasneje m-alo
diplomo iz koncertne smeri. Maja

2007 si z odliko magistriral na
koncertni smeri pri prof. Ireni
Grafenau-er in opravil sprejemni
izpit za podiplomski štu-dij v
Salzbu-rgu- pri Michaelu- Martinu-
Koflerju-. Kako je s preskokom v
pedagoške v-ode?

Se spom-i-njaš sodelov-anja s
Simfoničnim orkestrom Maribor-
ske filharmonije? Jo pogrešaš?

torej je moje presenečenje u-spelo!
Pr-i-znam-, da sem- zelo v-esel
v-sakega nov-ega u-speha, ki- ga
"včasih" nekateri glasbeniki
potr-ebu-jem-o za m-alo dodatne
motivacije, kajti vlije ti novih
moči, da nov zagon in potrdi, da
je tvoja pot in to, kar delaš, prav.
Sam-a tekm-ov-anja so v-edno polna
presenečenj in razočaranj. V tem
primeru- sta program in vse
ozadje odigrala veliko vlogo, kajti
tr-eba je bi-lo i-gr-ati- kar- pet del
Theobalda Bohm-a, ki- so ležala v-
zakladni-ci- v-eli-kega notnega
arhiva. Namen tekmovanja je bil
izvajati njegove še nepoznane
skladbe na flavti in alt flavti, ki je
bila njegov najlju-bši instru-ment v
poznih letih, jih najbolje interpre-
tirati in ga ponovno obu-diti kot
flavtista, skladatelja ter izu-mitelja
primarne Bohmove flavte (takšne,
kot jo poznam-o danes). Sev-eda so
bi-la zr-av-en še dela Telem-anna,
Enesca, Glu-cka, Edgar-ja Var-eseja,
Isanga Yu-na ... Tor-ej v-eli-ka
barvna paleta in veliko možnosti
prepričati pu-bliko in žirijo.
Najbolj m-e je pr-eseneti-lo, da sem-
dobi-l še posebno nagr-ado za
igranje na alt flavto, ki sem jo
ravno v tem času- vzlju-bil in z njo
eksperimentiral pri oblikovanju-
svojega tona. Konku-renca je bila
res velika, priznam. Veliko je že
mladih flavtistov, ki so izjemni.
Edi-na pr-edsodka sta bi-la, da sem-
bil med starejšimi in da že imam
mesto pri Munchenskih filharmo-
nikih.

Od nekdaj sem- si- želel odi-ti- v-
tu-jino na štu-dij in opraviti avdicijo
v priznanem orkestru-. Prav to je bil
povod, da sem se prijavil na
sprejemni izpit v Salzbu-rgu-. Bilo
mi je vseeno, pri kom bom sprejet,
če mi bo le sreča naklonjena.

Dva dni pred sprejemnim izpitom
na Mozarteu-mu- mi je u-mrl oče. To
je bil trenu-tek, ko sem mislil vse
sku-paj pu-stiti in početi nekaj čisto
dru-gega. Takrat sta mi ves čas stali
ob strani mama in prof. Violeta
Ozvatič, ki me je tu-di spremljala v
Salzbu-rg, za kar sem ji še danes
neizmerno hvaležen. Z Ireno
Grafenau-er sva se spoznala na
flavtističnem festivalu- v Zagorju-
leta 1998, kjer sem imel u-čno u-ro
prav z njo kot zmagovalec državne-
ga tekmovanja. Z Michaelom pa se
poznam že od leta 1994, ko sem
kar nekajkrat zapovrstjo obiskoval
njegovo poletno flavtistično šolo v
Celovcu-. Oba imata veliko
karizme, znanja, energije in velik
ču-t za svoje štu-dente. Irena mi je v
peti-h leti-h štu-di-ja dala v-se to, kar-
štu-dent pričakuje od profesorja.
Ves njen tru-d, ki ga je posvečala
vsakemu- štu-dentu- posebej, klju-b
hu-di- bolezni-, ter- v-se njeno
razmišljanje in pomoč pri oblikova-
nju- individu-u-ma, u-re tehnike,
di-hanja, doslednost i-n pr-edv-sem-
njena slov-enska du-ša so ogr-om-no
prispevali k mojemu- osebnostne-
mu- razvoju-. Nau-čil sem se, da je
treba cilje planirati dolgoročno.

Na podiplomskem štu-diju- pri
Mi-chaelu- pa je bi-la pi-ka na i-. Im-el
sem intenzivne priprave za
orkestrske avdicije, izpilil tehniko
i-n pokazal m-i- je, kako lahko s
flavto "poješ", kot rečemo flavtisti
v našem žargonu-. Po sedmih letih
štu-di-ja v- Salzbu-r-gu- m-e je pot
v-odi-la še dalj od dom-a, v- Munchen.
Tujina te nekako "zverzira" v
sprejemanju- dru-ge ku-ltu-re,
prilagajanju- in razmišljanju-. Še
med štu-dijem sem začel opravljati
avdicije po orkestrih. Da mi bo v
tretje u-spelo, si sploh nisem
pr-edstav-ljal. Najtežje pa m-i- je bi-lo
u-skladiti dru-žinsko življenje. Vse se
je zgodi-lo zelo hi-tr-o. Apr-i-la 2007
sem nastopil v orkestru-, ju-lija se mi
je rodila hčerka Tajda. Da lahko
dr-u-ži-na ostane sku-paj i-n fu-nkci-oni--
r-a, je žena Moni-ka pu-sti-la slu-žbo v-
Sloveniji in prišli sta za menoj v
nepoznan, tu-ji svet.

Takrat mi je veliko pomagal in
svetoval prav Michael. Skozi vse to
sv-a se zelo spopr-i-jatelji-la i-n postali-
smo dru-žinski prijatelji. Tu-di sam
si je u-stvaril dru-žino s tremi
deklicami. Mu-zicirati sku-paj z njim
v orkestru- je zame še vedno
vznemirljiv obču-tek. Vsak teden
imamo tri do štiri abonmajske
koncerte z novim programom in
dirigentom, kajti "nahraniti"
moramo kar 18.000 abonentov.
Preigramo ogromno programa.

Kaj hitro sem se privadil v
Munchnu-. Veli-ko je bi-lo adm-i-ni-s-
trativnih težav, predvsem iskanje
vrtca za Tajdo. Žena se je morala
začeti u-čiti nemški jezik in začeti
znov-a. Za Tajdo je v-se sku-paj
spontano, pa čeprav se že zaveda,
da sta babici in vsi, ki jo imajo radi,
v Sloveniji.

Vedno znov-a sem- zelo v-esel, ko
slišim, da je ponovno nekdo od
nas "malih Slovenčkov" s trdim
delom u-spel v tujini. Šolstvo pri
nas je na zelo visokem nivoju-. Če
se podaš v tu-jino, imaš praktično

odpr-ta v-r-ata v- sv-et. Na žalost je
Slovenija premajhna in včasih tu-di
nezr-ela za r-esno glasbo. Pr-i- nas so
dobr-i- glasbeni-ki- opaženi- šele, ko
u-spejo v tujini. Mislim, da so
različne šole samo stvar oku-sa.
Tradicija je eno, način igranja pa
dr-u-go. Vedno obstaja nev-ar-nost,
da ko zažar-i- na odr-u- nov-a zv-ezda,
postane takoj idol in ga hočejo vsi
posnemati. Vsak u-metnik (do)da
nekaj svojega, kar pa ne pomeni,
da je to prav ali narobe. Največ so
mi na moji poti seveda pomagali
starši in profesorji - Adam Biczkey,
Karla Škarpa, Bojana Rojko,
Violeta Ozvatič, Herta Mergl,
Eckar-t Hau-pt, Janne Thom-sen,
Ir-ena Gr-afenau-er-, Mi-chael Mar-ti-n
Kofler. Seveda brez Zoisove
šti-pendi-je, u-stanov-e Gallu-s i-n
podjetja SMART COM sploh ne bi-
mogel začeti in končati štu-dija.

Domov se vračam zelo rad in vesel
sem vsakega povabila. V prostem
času-, ki ga je bolj malo, posku-šam
obdržati redne stike s svojo
pu-bliko in igrati koncerte. Za EPK
še ni-sem- dobi-l nobenega pov-abi-la.

V tujini nisem imel nikoli težav,
ker prihajam iz Slovenije. Včasih
nas zamenjajo za Slovaško. Bolje
nas pr-epoznajo pod i-m-enom- bi-v-ša
Ju-goslavija, pa čeprav je ni več 20
let. Za sodelov-anje na r-azpi-su- za
šti-pendi-jo Yehu-di-ja Menu-hi-na
(Live mu-sic Now) v Salzbu-rgu- sem
se prijavil iz čisto preprostega
razloga. Dobitnik štipendije igra
koncerte v Salzburgu in še
postranski zaslužek študentu pride
prav. Niso pa bili to samo klasični
koncerti, temveč tudi koncerti v
dobrodelne namene. Včasih smo
igrali ostarelim v domovih in s tem
naredili tu-di nekaj za tiste, ki si
tega ne morejo privoščiti. Zelo me
mika solistično igrati z orkestrom
Munchenske filharmonije in
Simfoničnim orkestrom bavarske-
ga radia, ki sta med najboljšimi.

Sev-eda ne bom- ni-koli- pozabi-l
Carmen fantazije in Nilsenovega
koncerta za flavto in orkester z
Mariborsko filharmonijo. Bilo je
izjemno. Upam, da še kdaj.

Tr-i-o Fu-oco je nastal po m-ajhnem-
naklju-čju-. Kitarist Vojko Vešligaj je
že igral v taki zasedbi (violina,
kitara, flavta). Ponu-jen mu-je bil
koncert, a dru-ga dva člana nista
imela časa. Poklical je Klemna
Bračka, violinista, in mene. Ujeli
smo se že na začetku- in takoj začeli
kovati načrte. Takšne zasedbe pri
nas in daleč po svetu- ni. Letos se
bomo predstavili na festivalu- Lent
28. ju-nija in u-pam, da nam bo
u-spelo do takr-at i-zdati- pr-v-i- CD.

Ob koncer-tni- sem- štu-di-r-al še
pedagoško smer, kajti nikoli ne veš,
kaj se ti- lahko pr-i-peti-. Lahko se
poškodu-ješ ali pa celo razpade
orkester, v katerem igraš. Takrat je
treba imeti plan B. Imam že tudi
nekaj zasebnih učencev v Slovenski
Bistrici, tradicionalno asistiram
flavtistično šolo in si nabiram
izkušnje za kakšno prosto mesto na
univerzi. Ko si po nekaj letih
ustvariš renome, te orkestri
preprosto začnejo vabiti. Če kdo od
flavtistov zboli, te pokličejo in
lahko vskočiš namesto njega. Tako
teden za tednom- ni-zaš nov-e sti-ke.

Dokler- si- še m-lad i-n poln ener-gi-je,
je treba v glasbi čim več posku-siti.
Danes je zelo težko u-speti- v-
klasični glasbi in je treba včasih
i-skati- tu-di- alter-nati-v-e. Da sta pa
tako izjemna glasbenika, kot sta
Šu-lič in Hau-ser, bila ob pravem
času- na pravem mestu- in posnela
skladbo Sm-ooth Cr-i-m-i-nal, je r-es
fenomenalno. Kapo dol.

Letošnje leto bo zam-e zelo
naporno. Imel bom nekaj koncer-
tov s Triom Fu-oco, samostojni
koncert s čembalistko Elke Saller,
ki bo 27. oktobra v gradu- Slovenska
Bistrica, planiramo tu-di 2.
flavtistično šolo v Slovenski
Bistrici, asistent na poletni šoli v
Celovcu- pri Michaelu- Koflerju- v
ju-liju- bom ter na taboru- mladih
godbeni-c i-n godbeni-kov-, ki- ga
organizira JSKD, bom imel
individu-alni pou-k z mladimi v
av-gu-stu-.

Ponoči je nad Dahabom divjalo
neurje, a zjutraj sem se zbudil v
prelepem jutru. Sonce in brezvetr-
je sta obetali dober trening. Začel
sem z jutranjo rutino, tako kot
vsak dan na morju. Najprej
dihalne vaje in raztegovanje, nato
zajtrk in priprava opreme za
trening. Razmere v Modri luknji
(Blue Hole), kjer bo potekalo
tekmovanje, so bile to jutro
i-dealne. To m-i- je dalo dodatno
motivacijo, saj je bilo na treningih
v minulem tednu vedno kaj
narobe. S plavutmi sem se potopil
76 metrov globoko, sam potop pa
je bi-l sanjski-. Resda zar-adi-
problemov z izenačevanjem
nisem dosegel želene globine 80
metrov, a sem bil kljub temu zelo
zadovoljen. Prvič sem videl 30
metrov dolg tunel, ki na globini
57 metrov povezuje Modro luknjo
z odprtim morjem. Med potopom
sem se odločil, da bom ta tunel
pr-eplav-al na en v-di-h, dan po
končanem tekmovanju. Preosta-
nek dneva sem preživel s Tanjo in
Jakobom ob počivanju na plaži.
Zvečer sva s Tanjo pripravila
sv-ežega zobatca i-n nazdr-av-i-la
Jakobovim osmim mesecem. To je
bil dan, ki sem ga potreboval, saj
sem imel zaradi slabega vremena,
nov-e opr-em-e i-n pr-etanke potap-
ljaške obleke vse treninge več ali
manj neuspešne.

Ob 5.30 se je Jakob zbudil ves
nasmejan in me ponovno prikraj-
šal za eno u-r-o sladkega spanja. Po
jutranji rutini sem šel na zadnji
trening pred tekmovanjem.
Načrtoval sem potop brez plavuti z
vlečenjem ob vrvi na globino 85
metrov. Ponovno sem imel težave
z izenačevanjem in obrnil sem na
globini 22 metrov. Veter in nova
obleka brez kapuce sta mi pokvari-
la skoraj vse treninge. Na površini
sem se še enkrat umiril in
ponovno poizkusil. V drugo sem
lahko izenačeval do globine 70
metrov, kar je dosti pod pričakova-
nji za zadnji trening. To mi je
porušilo tekmovalne načrte.
Nam-er-av-al sem- se potopi-ti- do dna
modre luknje, kije na globini 90
m-etov-. Glede na to, da je bi-l
najgloblji- potop na tr-eni-ngi-h le 76
metrov, na tekmovanju ne morem
pričakovati velikega izboljšanja.
Pred spanjem razmišljam o najavi
za tekm-ov-anje, saj je dan pr-ed
tekmovanjem treba najaviti
globi-no potopa. Globlje od
najav-ljene globi-ne se ni- m-ožno
potopi-ti-, pli-tkejši- potopi- pa se
kaznujejo z odbitkom točk.
Odločim se za vmesno varianto.
Prvi dan bom najavil 85 metrov. To
je globi-na, ki- jo ob u-spešnem-
izenačevanju dosežem brez težav,
zadostov-ala pa bo v-saj za dr-u-go
mesto.

Dan pr-ed tekm-ov-anjem- v-edno
namenim počitku. Zjutraj sem se
dobr-o r-aztegni-l i-n nar-edi-l di-halne
vaje, pri tem pa sem začutil, da je s
tr-ebu-šno pr-epono nekaj nar-obe.
Ob devetih grem najavit globino
za prvi tekmovalni dan. Napovem
globino 85 metrov v disciplini
konstantna obtežitev s plavutmi.
Potem se z družino odpravimo na
plažo, kjer nameravamo preživeti
sproščen dan. Kmalu se moje
slabo počutje stopnjuje in zato
najavo zmanjšam na 75 metrov.
Zvečer si v apartmaju zmerim
vročino in razočaran uvidim, da
je tekmovanje zame končano.
Termometer je pokazal preko 39
°C. Razočaranje po slabih trenin-
gih je sedaj na vrhuncu. Letno si
lahko finančno in časovno
privoščim samo dve do tri takšna
tekm-ov-anja. Na koncu- pa
ugotovim, da bom tokrat samo gle-
dalec.

Ponoči se pričnejo še hude
prebavne težave. Postane mi
jasno, da sem- se m-or-al nekje
zastrupiti s hrano ali vodo. Obiski
tovrstnih držav so vedno rizični.
Zbudim se brez vročine, počutim
pa se por-azno. Takoj sklenem-, da
se danes ne bom- potapljal. Vseeno
pa odidem na prizorišče, kjer si
poiščem udoben prostor v senci in
spremljam dogajanje. Žalosten
ugotovim, da bi moja najava 85
m-etr-ov- i-n sev-eda u-spešen potop
pomenila prvo mesto v disciplini
s plavutmi. V upanju na izboljša-
nje zdr-av-stv-enega stanja najav-i-m-
globino za drugi tekmovalni dan.
Ponovno se odločim za globino 75
metrov. Tokrat v disciplini prosti
potop, kjer se v globino potopim
brez plavuti, tako da se z rokami
vlečem ob vrvi. Popoldan se
poizkusim dobro najesti, kar mi
delno uspe, in do večera ležem v
posteljo. Skušam maksimalno
počivati in se znebiti slabosti.
Pojem tudi vsa zdravila iz domače
lekar-ne, v- u-panju- na i-zboljšanje
prebavnih težav.

Moje zdr-av-stv-eno stanje se je
m-alenkost i-zboljšalo, sem- pa še
daleč od dobrega počutja.
Sklenem-, da bom- šel v- v-odo i-n se
med zagrevanjem odločil, ali sem
sposoben za globok potop. Od
m-ojega zadnjega obr-oka do
tekm-ov-anja je m-i-ni-lo že dv-ajset
ur. Zavedam se, da imam v telesu
dovolj energijskih zalog, a imam
vseeno pomisleke glede varnosti.
Ko skočim v vodo, slabost izgine.
Naredim prvi plitek potop do 30
metrov in počutim se super. Nato
nar-edi-m- še dv-a negati-v-na potopa
za stiskanje pljuč in ugotovim, da
sem pripravljen za tekmovalni
nastop. Pred startom si vzamem
deset minut časa za nadihavanje
in koncentracijo. Uspe se mi
popolnom-a spr-osti-ti-, kot pr-ed
najboljšimi potopi. Še zadnjič
zajamem sapo in se potopim.
Prvih 22 metrov se vlečem ob
vrvi čisto počasi, da se ne
utrudim. Nato pa se spustim v
prosti pad, kjer se še dodatno
sprostim. Koncentriram se samo
na stvari, ki so potrebne za
u-spešen potop, v-se dr-u-go
odmislim. Kmalu zaslišim alarm,
ki mi pove, da sem na globini 50
m-etr-ov-. Od tod napr-ej se koncen-
triram samo na izenačevanje.
Br-ez težav- dosežem- globi-no 75
metrov. Tukaj se začne najtežji del
potopa, saj me čaka še vrnitev na
površino. Med povratkom
zagledam jato velikih palamid, ki
nepremično lebdijo na globini 70
metrov. Tega prizora se razvese-
lim in to je edino čustvo, ki ga
imam med potopom. Kmalu
zagledam varnostnega potapljača,
kar pomeni, da imam samo še
dobrih 20 metrov do površine. Na
zadnji-h deseti-h m-etr-i-h se neham-
vleči in pustim vzgonu, da me
počasi dvigne na površino.
Zadiham in hitro opravim
pr-otokol za sodni-ke, m-edtem- pa z
vseh strani zaslišim velik aplavz.
Uspešnega potopa se zelo
razveselim. Da sem ga ob vseh
težavah opravil z veliko rezerve,
pa m-e še dodatno r-azv-eseli- i-n
motivira za naprej. To je tudi
najgloblji potop v tej disciplini,
kar pomeni, da sem osvojil prvo
m-esto. Ko se v-r-nem- na kopno, se
vrneta slabost in slabo počutje.
Do večera se odpravim na plažo,
kjer se z Jakobom igram v vodi.
Zvečer grem na zaključno
slov-esnost, ki- pa se zam-e km-alu-
konča, saj mi je zelo slabo. Jem
prvič po včerajšnjem popoldnevu,
pri vsakem grižljaju pa se mučim s
požiranjem.

Zju-tr-aj je Jakob potegni-l sv-oj
spanec celo do 7.30, kar mi je zelo
u-gajalo. Zar-adi- slabosti- se
odločim, da tokrat ne bom plaval
skozi tunel, ki povezuje Modro
luknjo z odprtim morjem. Z
družino in dvema Francozoma se
dogovorimo, da gremo skupaj na
i-zlet. Najpr-ej se s taksi-jem-
odpeljemo do znamenitega
koralnega grebena, kjer uživamo
v pravljično lepem podvodnem
svetu. Nato se odpravimo na izlet
do oaze, ki se skriva sredi
puščave. Oaze še nisem videl in
moja pričakovanja so velika. Ko
smo prispeli na cilj, sem videl
neverjeten prizor. Sredi neskonč-
ni-h skal i-n peska so se r-azpr-osti-r-a-
li visoka zelena trava, palme in
druge raznovrstne rastline.
Uživam v pogledu na vodo, ki teče
iz tal, in si ne znam predstavljati,
od kod se je v-zela. Ob takšnem-
prizoru za trenutek celo pozabim
na svojo slabost. Odpravili smo se
na kosilo, ki sem ga preskočil, saj
se mi je že samo ob misli na hrano
obračal želodec. V celem dnevu
sem pojedel samo tri falafle, pa še
te z veliko težavo. Zvečer je sledilo
pakiranje in priprava na delovni
teden, ki se tokrat prične v petek,
ko na Hrvaškem izvajam tečaj
potapljanja na v-di-h.

Po pakiranju sem moral pri
računalniku urediti najnujnejše
stv-ar-i-, kar- se je zav-leklo do peti-h
zjutraj. Na hitro sem zaspal in se
po v-sega sku-paj dv-eh u-r-ah spanja
odpravil proti letališču. Pred
odhodom na letališče sem se še
zadnjič vrgel v vodo in se za nekaj
časa poslovil od Rdečega morja.
Ob čakanju na letalo sem razmiš-
ljal o pristanku v Šarm el Šejku ob
prihodu v Egipt. Letalo je pol
minute pred pristankom zapeljalo
v močne turbulence. Pilot je
izgubil nadzor nad njim in letalo
se je močno nagnilo na levo stran.
Pi-lotu- je u-spelo letalo ponov-no
dvigniti, ko smo bili že zelo blizu
tal. V letalu je bilo mogoče slišati
samo kričanje, bruhanje in
pr-estr-ašene glasov-e. Tako sm-o
nato pristali šele v drugem
poizkusu. Tudi pot nazaj ni
potekala br-ez težav-, saj sm-o ob
prihodu na dunajsko letališče
u-gotov-i-li-, da je v-sa naša pr-tljaga
ostala v Egiptu. ■

"Vsak bedak v Srbiji se lah-
ko dokoplje do mikrofona
in javno govori, kar hoče,
na televiziji, kar je edin-
stven primer v svetu-... Brž
ko lahko kdorkoli serje po
vas, to pomeni, da nihče ne
premore odgovornosti za
to, kar se govori."

"Otroku, denimo v Afriki,
ne moremo kratko malo
dati denarja, saj mu- ne bo
pomagal. Sam si bo zanj
kupil čokolado, ne bo ga
namenil za gradnjo šole."

"Turk sam je rekel, da je
potreben prelom z našo
'tranzicijsko navlako'. Že
res. Toda še bolj je potre-
ben prelom z navlako konti-
nuitete!"

"Ženska je ne glede na vse
spremembe v sodobni druž-
bi še vedno tista, kije zmož-
na dajati najbolj pristne
objeme, občutke zaščite, saj
bolj živi v sozvočju s seboj.
Moški je na svetu- še vedno
pretežno zato, da uničuje,
lovi in se bojuje."

"Na arabskih letališčih
policija najprej povpraša
po knjigah, šele potem po
orožju in mamilih. Knjige
zaplenijo, a stihov ne more-
jo. Te pesnik vedno nosi s
seboj. V glavi."

Aiša Gadafi, hči razvpitega
libijskega voditelja Moamer ja
Gadafija, svojim trem otrokom
rada pripoveduje pravljice o
posmrtnem življenju. Pravi, da je
sedaj zelo primeren čas za to.

"Da jih pripravim. Med vojno
nikoli ne veš, kdaj bo tvojo hišo
zadela raketa, ali kdaj bo kje v
tvoji bližini razneslo bombo," je
dejala v enem svojih redkih
intervjujev, tokrat za New York
Times. 36-letna v Libiji izšolana
pravnica, ki je nekoč poslovno
sodelovala celo s Sadamom
Huseinom, je tako odprla okno v
mračen in osamljen svet družine,
ki se s pestmi, nohti in zobmi
trmasto oklepa uhajajoče oblasti
sredi krvave vihre, iz katere naj bi
se nekoč rodila prava demokracija.
Na upornike sama ne gleda kot na
teroriste. Nekateri nekdanji
očetovi uradniki, ki so sedaj stopili
v opozicijske vrste, naj bi bili po
njenih besedah še vedno v rednih
stikih z njim. Sama je večkrat
pozvala k dialogu, a se ji ta z
uporniki, ki prepogosto izbirajo
nasilje ter slepo sledijo Obami in
Clintonovi, ne zdi mogoč. Po
njenih besedah se za demokracijo
borijo z napač-nimi cilji, na
napač-nih predpostavkah.

Kriza naj bi njihovo družino
m-oč-no pov-ezala, je dejala v-
pogovoru z novinarji, le nekaj ur,
preden so Natove sile zadele eno
od voditeljevih rezidenc, pa tudi
sedež državne televizije v Tripoli-
ju. "Preden se odloč-imo za kakršen
koli nov korak, se s sedmimi brati
temeljito pogovorimo. Izmenjamo
svoja stališč-a. Vse temelji na
dialogu. V medijih sem zasledila,
da naj bi kovali nekakšno zaroto,
ki naj bi na oblast pripeljala našega
brata Seifa, a tega ne želim niti
kom-enti-r-ati-," je dejala. Pogled je
molč-e usmerila v tla tudi ob
vprašanju, ali je med oporniki, ki
še vedno ohranjajo stike z njeno
družino, tudi nekdanji notranji
minister Abdel Fattah Younes, ki
sedaj v-elja za enega najagr-esi-v-nej-
ši-h i-n najglasnejši-h naspr-otni-kov-
režima. "Pravijo nam, da imajo
tudi oni svoje družine. Svoje hč-ere,
sinove, žene, za katere se bojijo.
Zar-adi- tega so se odloč-i-li- zasesti-
položaje nekje na sr-edi-ni-. Med
njimi je veliko nekdanjih funkcio-
narjev, ki so z mojim oč-etom
sodelovali več- kot 42 let. Pa ja ne
m-i-sli-te, da nam- bodo kar- tako
obr-ni-li- hr-bet ...," nadalju-je Ai-ša. V
nasprotju s svojim oč-etom, ki so ga
nekateri po nekaj č-udaških in
nenavadno agresivnih govorih
označ-ili za vse manj prištevnega,
sama le redko povzdigne glas.
Aktivna humanitarna delavka
pravi, da o ohranitvi oblasti v
rokah družine Gadafi ne dvomi,
saj je njihova vera v boga neomaj-
na.

Od zač-etka nemirov smo jo v
javnosti videli dvakrat, med
vlivanjem poguma prorežinskim
enotam. Za govore in intervjuje se
odloč-a redko. Med tokratnim je
nosila tesno prilegajoč-e se kavboj-
ke, č-evlje znamke Gucci in svetel
šal, ki ni zakrival njenih dolgih,
tr-enu-tno sv-etli-h las. Sm-ešno se ji-
zdi, da so jo Združeni narodi nekoč-
prosili, naj v svoji državi postane
nekakšna ambasadorka miru,
danes pa jo z dr-u-ži-no v-r-ed
poskušajo obtožiti kršenja
č-lovekovih pravic. Pred č-asom je
izdala biografijo z naslovom
Princesa miru. Veliko, pravi, se je
nauč-ila tudi kot prostovoljna
č-lani-ca eki-pe, ki- je skr-bela za
pravno obrambo Sadama Huseina.
"Ir-aška opozi-ci-ja je Zahodu-
natvezila, da jih bodo Irač-ani ob
obisku posuli s cvetnimi listič-i.
Deset let kasneje Am-er-i-č-ane
sprejemajo z naboji in, verjemite
mi, situacija v Libiji bo še hujša.

Predsednik Obama in sekretarka
Cli-ntonov-a ni-sta dosegla še
ni-č-esar-," nadalju-je. Nato pa v-
cinič-nem smehu izstreli pušč-ico
proti Clintonovi: "Zakaj niste
zapustili Bele hiše, ko ste izvedeli,
da vas soprog vara?"

Kljub ostremu odnosu do ameriš-
kih politič-nih voditeljev pa Aiša
vztraja pri tem, da bi vsi morali
skupaj sesti za mizo in se pogovori-
ti pod nadzorom mednarodnih
organizacij, a obenem brezpogojno
zavrač-a komunikacijo z uporniki,
ki sedaj obvladujejo vzhodno
polovico države, v kateri je tudi
gospodarsko pomembno mesto
Misurata, pa tudi gorski mesti
Zintan in Nalut. Po njenem se
borijo le zaradi boja samega. Pod
neuradnim vodstvom njenega
brata naj bi zasnovali že nekaj
korakov proti demokratič-nosti in
ustavnosti, potem pa "se je zgodila
ta tragedija in vse pokvarila".

Posledica odsotnosti vodenja
Moamerja Gadafija bo, po Aišinem,
le poplava beguncev v Evropskih
državah, utrditev baz islamskih
skrajnežev na obalah Sredozemske-
ga morja in oboroženi spopadi med
libijskimi plemeni. Na vprašanje,
ali je z mentalnim stanjem njenega
oč-eta še v-se tako, kot je bi-lo, Ai-ša
sam-ozav-estno i-n nasm-ejano
odvrne: "Njegove moč-i so še vedno
takšne, kot ji-h pozna v-es sv-et.
Trdno verjame, da mu bodo Libijci
še naprej ostali zvesti. Se še
spomnite, kako varni sta bili Libija
in Evropa pod njegovim vod-
stvom?" ■

Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,4501
Japonska	JPY	392	116,50
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,093
Danska	DKK	208	7,4570
Velika Britanija	GBP	826	0,88390
Madžarska	HUF	348	264,95
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7096
Poljska	PLN	985	3,9515
Romunija	RON	946	4,1188
Švedska	SEK	752	9,0215
Švica	CHF	756	1,2668
Norveška	NOK	578	7,9450
Hrvaška	HRK	191	7,3801
Rusija	RUB	643	40,3147
Turčija	TRY	949	2,2400
Avstralija	AUD	036	1,3581
Brazilija	BRL	986	2,3457
Kanada	CAD	124	1,3978
Kitajska	CNY	156	9,4158
Hongkong	HKD	344	11,2686
Indonezija	IDR	360	12439,65
Izrael	ILS	376	5,0182
Indija	INR	356	64,9570
Južna Koreja	KRW	410	1571,23
Mehika	MXN	484	16,9505

INDDY INFOND DYNAMIC	N	4,3820	-0,4100	4,3600	4,4000	4,3600 4,5068	415	7
INDGL INFOND GLOBAL	N	9,2900	0,4400	9,2500	9,2910	9,2360 9,4886	730	10
MPEU ALTA EUROSTOCK	N	4,9000	0,0000	9,2500	9,2910	5,3004
PBGS PROBANKA GLOB. NAL. SKL.	N	0,6920	0,2900	0,6920	0,6920	0,6910 0,7214	6343	5

Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v %
SBITOP	778,27	0,59
Ind. po meri	Vrednost	Spr. v %
MP-EUSTX	1256,61	-1,40

Ime sklada	OD	V	VEP	POD v %	12 v %	36 v %	NVP v %	NIP v %
Allianz PIMCO Euro Bond	5.5.2011	€	12,35	-0,24	2,66	8,91	3,0
Allianz RCM BRIC Equity	5.5.2011	€	86,57	-2,20	-1,79	-22,10	5,0
Allianz RCM Enhanced Short Term Euro	5.5.2011	€	106,34	0,01	1,43		0,0
Allianz RCM Europe Equity Growth	5.5.2011	€	132,00	-1,42	21,94	30,54	5,0
Allianz RCM Global Agricultural Trends	5.5.2011	€	91,85	-2,29	16,06		5,0
Allianz RCM Global EcoTrends	5.5.2011	€	63,66	-1,87	-6,16	-36,54	5,0
Allianz RCM Global Equity	5.5.2011	€	5,79	-1,03	0,70	-14,35	5,0
Allianz RCM Growing Markets Protect	5.5.2011	€	104,28	-0,54	-1,80	3,61	4,0
Allianz RCM Oriental Income	5.5.2011	$	93,62	-0,34 13,55			5,0
Deka Convergence Aktien	5.5.2011	€	96,72	-1,78	6,91	-2,31	3,8
Deka-ConvergenceRenten	5.5.2011	€	107,94	-0,01	2,75	7,50	3,8
Deka MiddleEast and Africa	5.5.2011	€	78,93	-0,77	-11,38	-22,18	3,8
ESPA BOND BRIK CORPORATE	6.5.2011	€	127,04	0,09	10,83	26,80	3,5
ESPA BOND DANUBIA	6.5.2011	€	148,18	0,21	6,50	16,41	3,5
ESPA BOND EMERGING-MARKETS	6.5.2011	€	154,32	0,10	9,44	14,74	3,5
ESPA BOND EURO-CORPORATE	6.5.2011	€	146,77	0,39	0,72	15,79	3,5
ESPA BOND EUROPE	6.5.2011	€	121,75	0,35	-1,35	10,36	3,5
ESPA BOND EUROPE-HIGH YIELD	6.5.2011	€	133,71	0,01	9,34	22,51	3,5
ESPA STOCK ADRIATIC	6.5.2011	€	4,44	-0,45	-3,48	-47,14	4,0
ESPA STOCK AMERICA	6.5.2011	€	182,47	0,81	1,86		4,0
ESPA STOCK ASIA INFRASTRUCTURE	6.5.2011	€	7,71	1,18	0,00		4,0
ESPA STOCK ASIA-PACIFIC PROPERTY	6.5.2011	€	70,68	1,23	-1,71		4,0
ESPA STOCK BRICK	6.5.2011	€	106,75	0,50	0,71	-13,61	4,0
ESPA STOCK COMMODITIES	6.5.2011	€	115,49	-0,47	10,77	-8,09	5,0
ESPA STOCK EUROPE-ACTIVE	6.5.2011	€	114,81	-0,19	11,73		5,0
ESPA STOCK EUROPE-EMERGING	6.5.2011	€	123,81	-0,05	11,71	-35,84	5,0
ESPA STOCK ISTANBUL	6.5.2011	€	415,67	1,12	8,04	29,78	4,0
ESPA STOCK JAPAN	3.5.2011	€	60,25	1,18	-6,40	-14,33	4,0
ESPA STOCK NEW CONSUMER	6.5.2011	€	87,39	0,70	0,28	-4,29	4,0
TOP-Fonds I Der Stabile	6.5.2011	€	96,87	-0,07	0,31		2,5
TOP-Fonds II Der Flexible	6.5.2011	€	89,93	-0,19	1,97		3,5
TOP-Fonds III Der Aktive	6.5.2011	€	78,71	-0,29	5,16		4,0
EEF Bond EUR Long Term (R)	4.5.2011	€	156,86	-0,13	-3,07	11,06	2,0	0,0
EEF Bond EUR Medium Term (R)	4.5.2011	€	289,38	-0,08	-2,09	8,90	2,0	0,0
EEF Bond EUR Short Term (R)	4.5.2011	€	134,89	-0,02	-1,37	6,71	2,0	0,0
EEF Cash EUR (R)	4.5.2011	€	111,09	0,00	0,29	3,71	0,5	0,0
EEF Cash USD (R)	4.5.2011	€	86,76	-0,28	-12,88	2,61	0,5	0,0

Na kmetih		IVAN
Bajke in povesti		JANEZ
o Gorjancih
Gimnazijka		ANTON
Hlapci		IVAN
Balade ir romanc«		ANTON
žival s perutmi in kljunom		— -

LJUBLJANA
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA	- H-oward Barker SLIKE Z U-SMRTITVE. Premiera, izven in konto. Sobota, 7. 5., ob 20.00. - H-oward Barker SLIKE Z U-SMRTITVE. Ponedeljek, izven in konto. Ponedeljek, 9. 5., ob 19.30.

PTUJ

RIO, sin-hron-izi ran-o	12.40, 14.40, 16.40, 18.40, 20.40, v sob. tudi 22.40
HOP	14.10, 16.10, 18.10
CIRKU-S COLU-MBIA	20.10, v sob. tudi 22.50
GOLA ZABAVA	14.15, 16.30, 18.45, 21.00, v sob. tudi 23.20
RDEČA KAPICA	13.10, 15.20, 17.30, 19.40, 21.50, v sob. tudi 0.00
TEDEN BREZ PRAVIL	14.50, 17.05, 19.25, 21.45, v sob. tudi 0.10
PRIKRITI U-DAREC - BEG PRED RESNIČNOSTJO 14.30
MOJA NEPRAVA ŽENA	19.10
SVETOVNA INVAZIJA: BITKALOS ANGELES 16.45, 21.35, v sob. tudi 0.05
VITEZ IN SITNEŽ	14.45, 17.00, 19.15, 21.25, v sob. tudi 23.40
JAZ SEM ČETRTI	17.10
CIMRA	15.10, 19.30, 21.30, v sob. tudi 23.30
DVORANA XPAND THOR, 3D	14.40, 19.00
DU-HOVNIK, 3D	17.00, 21.20, 23.20
m v,T.....»M*,.
TEDEN BREZ PRAVIL	13.20, 17.10, 20.20, v sob. tudi 22.50
RIO, 3D, sin-hron-izi ran-o	10.55, 11.50, 15.05, 16.30, 17.15
JAZ SEM ČETRTI	12.10, 16.20, 18.45, 21.05, v sob. tudi 23.30
R-IO, sin-hron-iziran-o	11.40, 14.00, 16.15, 18.25
HITRI IN DRZNI 5	10.30, 13.10, 15.50, 18.30, 21.10, v sob. tudi 23.50
VITEZ IN SITNEŽ	12.00, 14.10, 16.40, 18.50, 21.00, v sob. tudi 23.10
THOR-, 3D	14.05, 19.00, 21.20, v sob. tudi 23.45
DU-HOVNIKI, 3D	19.25, 21.25, v sob. tudi 23.25
DU-HOVNIK	20.40, v sob. tudi 22.40
RDEČA KAPICA	12.20, 16.25, 18.40, 20.50, v sob. tudi 23.00
KINO U-DARNIK GLEJ, SNEMAJ, PROJICIRAJ!, DELAVNICA sob. 13.00-15.45
SREČNO, KEKEC, retrospek-tiva sloven-sk-ega mladin-sk-ega filma sob.16.00
MA-MMU-TH	sob. 20.00, ned. 20.30
Retrospek-tiva japonsk-ega filma in- an-imeja ned. 18.00
CE-LJE-
MESTNI KINO METROPOL SFINGA	ned. 19.00, 21.00
NEVIDNI	ned. 18.00
l-.itr	■ n!'-1 ]r itn j
R-IO, 3D, sin-hron-iziran-o	10.55, 11.50, 15.05, 16.30, 17.15
TEDEN BR-EZ PR-A-VIL	12.10, 17.10, 20.20, v sob. tudi 22.50
JA-Z SEM ČETR-TI	18.35
R-IO, sin-hron-iziran-o	11.40, 14.00, 16.15, 18.25
HITRI IN DRZNI 5	10.30, 13.10, 15.50, 18.30, 21.10, v sob. tudi 23.50
VITEZ IN SITNEŽ	12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.00, v sob. tudi 23.10
SVETOVNA INVAZIJA: BITKALA1 3.00, 16.05, 21.05, v sob. tudi 23.35
THOR-, 3D	14.05, 19.00, 21.20, v sob. tudi 23.45
DU-HOVNIK, 3D	19.25, 21.25, v sob. tudi 23.25
DU-HOVNIK	20.40, v sob. tudi 22.40
RDEČA KAPICA	12.00, 16.25, 18.40, 20.50, v sob. tudi 23.00
LJUBLJANA
^KOLOSEJ
HITRI IN DRZNI 5	15.10, 18.00, 19.20, 21.00, 22.10, v sob. tudi 23.50
R-IO, sin-hron-iziran-o	10.50, 11.50, 13.00, 14.00, 15.10, 16.10, 17.15, 18.20
DU-HOVNIK, 3D	12.55, 15.00, 17.05, 19.10, 21.15, v sob. tudi 23.25
RDEČA KAPICA	12.25, 14.45, 17.00, 19.15, 21.30, v sob. tudi 23.45
DU-HOVNIK 11.20, 13.30, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10, v sob. tudi 0.20
HOP	12.15, 14.25, 16.30, 18.40
TEDEN BREZ PRAVIL	20.30, v sob. tudi 22.50
THOR-	11.40, 14.10, 16.40, 19.10, 21.40, v sob. tudi 0.10
CIMRA	16.10
VITEZ IN SITNEŽ	11.30, 13.40, 18.10, 20.20
CIRKU-S COLU-MBIA	sob. 22.30
GOLA ZABAVA	11.55, 14.15, 16.40, 19.00, 21.20, v sob. tudi 23.40
RANGO, sin-hron-iziran-o	12.45,14.55
SVETOVNA INVAZIJA: BITKALOS ANGELES 17.05, 19.30
OBR-ED	21.55, v sob. tudi 0.15
KRALJEV GOVOR 1	6.05
RIO, podn-aslovljen-o	12.05, 14.05, 18.40
ODKLENJEN	20.40, v sob. tudi 23.00
KINOKLU-B VIČ BOLJŠI SVET	19.00
TA-M NEKJE	21.30, v ned. tudi 17.00
DVORANA XPAND THOR-, 3D	13.30, 16.00, 18.30, 21.00, v sob. tudi 23.30
KOPE-R
^KOLOSEJ
THOR-, 3D	14.40, 19.00
DU-HOVNIK, 3D	17.00, 21.20, v sob. tudi 23.20
HITRI IN DRZNI 5	14.10, 16.40, 19.10, 21.40, v sob. tudi 0.10
R-IO, sin-hron-iziran-o	14.30, 16.30, 18.30

R-IO, sin-hron-iziran-o	14.50, 16.50, 18.50
HITRO MAŠČEVANJE	20.50, v sob. tudi 23.00
DU-HOVNIK	15.00, 17.10, 19.20, 21.30, v sob. tudi 23.40
NOVO ME-STO
Pp U~pV >"/Vi7< ^' iJriTlM
R-IO, 3D, sin-hron-iziran-o	11.20, 12.50, 15.05, 16.00, 17.15
HITRI IN DRZNI 5	10.30, 13.10, 15.50, 18.30, 21.10, v sob. tudi 23.50
THOR-, 3D	13.30, 18.10, 20.40, v sob. tudi 23.10
ZAJČJA LU-KNJA	19.00
DU-HOVNIK, 3D	19.25, 21.25, v sob. tudi 23.25
RDEČA KAPICA	12.00, 16.25, 18.40, 20.50, v sob. tudi 23.00
JAZ SEM ČETRTI	13.00, 16.40, 21.00, v sob. tudi 23.20

Ob uveljavljanju ugodnosti za naročnike Večera je treba predložiti zadnje potrdilo o plačilu naročnine na Večer.		VEČER

intervju	Dosje	Aktualno	Večerove zgodbe	Dnevnik
Radovan Žerjav,	Radost in nela-	V Avstrijo ali	Vilma Purič:	Jure Daič,
predsednik SLS	godje po uboju	Nemčijo po večji	Burjin čas	potapljač
	bin Ladna	zaslužek?
>> 2-5	>> 6-7	>> 10-11	>> 20-21	>> 31

MICRA Visia Plus	9.990 EUR
QASHQAI 1.6	16.990 EUR