/w\ I f • Št. 231 (16.576) leto LV. PRMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. no-venbra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-lostl. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'DoDerdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjen. Evropi. TRST-UI.Montecchi 6-Tei DO 7786300, fax 040 772418 GORICA-Drevored 24 mcyr o 1 - Tei. (M81533382, fax 0481532958 ČEDAD Ul P • • i______________________ intthTiei. httpf,\v vv.p. •■■k/V redakr!;~‘*. ..rvrski.it PUCANA V GOTOVINI ,ne in abbonamento postale 45% . « r.T)a2at),legge 66296-Filiale diTrieste Zver je spet ušla z vajeti Vojmir Tavčar Alarmni zvonec je spet zabrnel. Včerajšnji incident v japonski jedrski centrali v Tokaimuri je dokaz, da tudi tehnološko razvita družba, kakršna je tista v državi vzhajajočega sonca, ne obvladuje v celoti jedrske energije, ki se ob najmanjši nepazljivosti lahko otrese vajeti, ki ji jih je skuSal nadeti človek. Dejanski obseg incidenta na Japonskem Se ni jasen, čeprav se zdi hujši od tega, kar je bilo videti na prvi pogled, saj je Tokio zaprosil za ameriško pomoč v omejevanju in odstranjevanju posledic. Počakati bo najbrž treba Se nekaj dni, preden bo ugotovljen vzrok incidenta kot tudi, kolikšno območje je bilo kontaminirano. Okoljevarstveniki organizacije Greenpeace pa so menili, da je nesreča posledica neodgovornega ravnanja vodstva centrale, saj naj bi obdelovali znatno večjo kohcino urana od tiste, ki jo predvidevajo varnostni predpisi. Ce je teza resnična, je brnenje alarmnega zvonca tem bolj zaskrbljujoče, saj so varnostne limite presegli v državi, ki je na lastni koži okusila rušilno moč in posledice atomske energije. Ob dogodku na Japonskem bi v Evropi lahko skomignih z rameni, saj je Tokio vendarle daleč in jedrski oblak se bo dejansko razblinil, preden bo dosegel staro celino. Toda razmere v Evropi niso nic boljše kot v deželi vzhajajočega sonca. Stara celina nima enotne jedrske politike, predvsem pa je v državah nekdanjega sovjetskega bloka vsaj 20 zastarelih jedrskih elektrarn brez potrebnega vzdrževanja in v katerih je nevarnost incidentov velika. Morda bi kazalo ukrepati, preden se ponovil primer Černobila. Atom je »zver«, ki kaj rada uide z vajeti, Čeprav so tudi druge industrijske snovi in drugi energetski viri prav tako nevarni. Predvidljive reakcije na valu emocij, ki jih bo incident v Tokaimuri nedvomno izzval, pa ne bodo prispevale k rešitvi. Bistvo vprašanja ni v tem, ali naj ohranimo jedrske elektrarne ali ne, veliko pomembnejše je, da vsi pristojni bdijo nad strogim spoštovanjem varnostnih predpisov in nad pravočasnim odstranjevanjem dotrajanih objektov. Samo tako vajeti (pa naj gre za atom, kemikalije, nafto itd) ne bodo zlahka popustile. JAPONSKA / ZABLISKALO SE JE IN in. _ ZAČELO IZ OBRATA V TOKAIMURI SEVATI Zaradi jedrskega incidenta preplah in strah po svetu Radioaktivnost se je povečala za 20.000-krat TOKIO - NajhujSi jedrski incident na Japonskem. V obratu za predelavo urana v Tokaimuri, kaldh 100 kilometrov od Tokia, je vCeraj zjutraj naenkrat zabliskala modra strela in sprožila verižno jedrsko reakcijo. Dva tehnika obrata je sevanje tako prizadelo, da sta v smrtni nevarnosti, v bolnišnici pa je zaradi sevanja še 17 ljudi. Na območju so 15 ur po incidentu izmerili do 20.000-krat večjo stopnjo radioaktivnosti od normalne. Japonske oblasti so izselile 150 ljudi in pozvali prebivalce na območju do 10 kilometrov od obrata - slednjih je kakih 310 tisoč - naj ne zapuščajo svojih domov in naj zaprejo vrata in okna. Japonska vlada je zaprosila za pomoč ameriško vojsko, ki ima svoja oporišča na Japonskem. Odgovor je bil sprva negativen, češ da ameriški vojaki niso izvežbani za takšne primere, nekaj ur kasneje pa je sam ameriški predsednik Bill Clinton zagotovil hitro in popolno ameriško pomoC. Po ocenah izvedencev je incident v Tokaimuri mnogo blažji od jedrske katastrofe v Černobilu. Slednjo so izvedenci ocenih kot najhujšo - z oznako »7« - na lestvici jedrskih katastrof, medtem ko naj bi včerajšnja nesreča v Tokaimuri dosegla znako med »2« in »3«. Na 13. strani STOCKHOLM / ODLOČITEV ŠVEDSKE AKADEMIJE Grassu Nobelova nagrada za literaturo Nemškemu pisatelju bodo nagrado podelili 10. decembra - Dobitnik »vesel in ponosen« Lavrenčič spet potrjen na čelu KGS SESLJAN - Doberdobski župan iz vrst levih demokratov Mario Lavrenčič je bil sinoči spet izvoljen za predsednika Kraške gorske skupnosti. Izvoljen je bil soglasno, saj ga je v tajnem glasovanju podprlo kar 35 svetovalcev na 37 navzočih. Lavrenčiča sta javno podprla tudi predstavnika Pola svoboščin Paolo Sardos Albertini (FI) in Salvatore Porro (Nacionalno zavezništvo). Na S.strani STOCKHOLM - Letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo je pisatelj Giinter Grass, ki sodi med najpomembnejše povojne nemške pisatelje. Švedska akademija je odločitev utemeljila z oceno, da je lavreat "v pogumnih črnih zgodbah spomnil na pozabljeni obraz zgodovine". Nagradila ga je za celotni opus; med njegova najbolj znana dela pa sodi pripovedna trilogija - romana Pločevinasti boben in Pasja leta ter zbirka novel MaCka in miš. Grass je novinarjem izjavil, da je »vesel in ponosen«. Na 11. strani Večina sprejela sporno varianto RIBIŠKO NASELJE - Devinsko-nabrežinski občinski svet je po celodnevni razpravi in ob protestih kmetov v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah odobril varianto regulacijskega naCrta. Za naCrt so strnjeno glasovali vsi svetovalci večine, proti sta glasovala svetovalca Ret in Martini (Lista 2000) ter Tanče (SSk), trije svetovalci Pola svoboščin pa so protestno zapustil dvorano. Na 5. strani Delegacija ZSO v gosteh pri SKGZ TRST - Deželno tajništvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze se je vCeraj v Trstu sestalo s predstavništvom Zveze slovenskih organizacij s Celovca, ki sta ga sestavljala predsednik Marjan Sturm ter Hanzi Waiss. Srečanje spada v niz stalnih stikov, ki jih SKGZ vzdržuje tako s političnimi silami, kot tudi z institucionalnimi predstavniki ter sorodnimi organizacijami in ustanovami. Na 3. strani RIMINI / KONGRES LS Marini je predlagal centristično navezo RIMINI - Ljudska stranka bo zvesta levi sredini, vendar ne sprejema združevanja pod en sam simbol, ampak meni, da je pespektivnejše, Ce ima zavezništvo »dve nogi«, levičarsko in sredinsko, ki naj bi jo sestavljali vsi centristi vladne koalicije. To je pot ki jo je Ljudski stranki v uvodnem poročilu nakazal tajnik Franco Marini, ki je se umika s politične scene. Kongres poteka v napetem vzdušju, saj je posledica hudega volilnega poraza, ki ga je stranka doživela na nedavnih upravnih volitvah. Nape- tost se kaže tudi v dejstvu, da stranka kljub Marinijevemu naporu in težavam ni bila sposobna izoblikovati enotne kandidature. Za tajniško mesto se tako potegujeta dosedanji podtajnik Dario Franceschini in predstavnik levice Pierluigi Ca-stagnetti. Tajnik LD Veltroni je cenil dejstvo, da je Marini zapisal LS Levi sredini, podpredsednik demokratov Parisi pa je ddloCno zavrnil Mari-nijev predlog o centri-sticni navezi od Prodija do Cossige. Na 2. strani MEHIKA / PRIZADET VEČJI DEL DRŽAVE V hudem potresu mrtvi in veliko ranjenih Potres je imel moč 7,4 stopnje po Richterjevi lestvici - Število žrtev lahko precej naraste CIUDAD DE MENICO - Hud potres z močjo 7,4 stopnje po Richterjevi lestvici je včeraj ob 11.34 (18.34 po srednjeevropskem Času) prizadel Ciudad De Mexico in večji del Mehike. Po prvih podatkih je v potresu umrlo vsaj devet ljudi (ena od njih zaradi infarkta), na stotine jih je bilo ranjenih, v raznih mesatih pa je bilo porušenih na stotine hiš. Bojijo se, da bo število žrtev precej naraslo. Zemlja se-je tresla približno minuto, marsikje je zavladala panika in na tisoče ljudi se je zgrnilo na ulice. Epicenter potresa je bil na jugu Mehike približno 600 km od prestolnice. Najhujše posledice so bile v državah Oaxaca in Pue-blo, na jugu Mehike, v leto- viščarskem mestu Puerto Escon-dido, kjer je bilo porušenih nad 500 hiš, pa se bojijo, da bi lahko eksplodirali veliki rezervoarji z gorivom. Ameriška meteorološka služba je opozorila tudi na nevarnost velikanskih valdv, ki naj bi zaradi potresa ogrozili Pacifiško obalo v Južni, Srednji in tudi Severni Ameriki, najvecja nevarnost naj bi pretila obalnim področjem v Kolumbiji, Ekvadorju in Peruju, manjša moC vodne ujme pa naj bi pretila obali od Kalifornije pa vse do Aljaske. V Ciudad De Mexicu živi 20 milijonov ljudi, pred 14 leti -natančneje 19. septembra 1985 -pa je v potresu moCi 8,1 stopnje umrlo vec kot 12 tisoč ljudi. NOVICE FINANČNI ZAKON / CIAMPI PODPISAL POOBLASTILA ZA PREDSTAVITEV V PARLAMENTU Mobilizacija upraviteljev leve sredine RIM - Upravitelji leve sredine skušajo dati novega zagona koaliciji: v ta namen so se včeraj na Campi-dogliu, kjer so bili gostje Francesca Rutellija, zbrali župani, predsedniki pokrajin, predsedniki dežel in se zavzeli za »enotno politično gibanje krajevnih in deželnih upraviteljev leve sredine, odprto vsem tistim, ki se prepoznavajo v skupni programski osnovi«. Prvo srečanje bo 6. novembra Genovi, kjer bodo priredili veliko skupščino, še pred tem pa se bodo znova sestali v Rimu, in sicer 14. oktobra. Kot je pojasnik neapeljski župan Bassolino, gre za avtonomistično in federalistično gibanje, M presega strankino pripadnost posameznih upraviteljev leve sredine. Zamisel je enostavna, bodejo postaviti v ospredje izkušnje upraviteljev večine za nov zagon koalicije Oljke v vidiku deželnih volitev. Cofferati se zavzema za enotnost med sindikati RIM - O reformi socialne države bi Cisl morala priti na dan s predlogi, ne samo z odklonilnimi stališči. Tako je včeraj izjavil glavni tajnik Cisl Sergio Cofferati, ki je podprl stališče tajnika Uil Larizze o med-sindikalnem soočenju, na katerem bi preverili vprašanja skrbstva pred srečanjem z vlado. Cofferati je potrdil svoje odločno zavzemanje za enotnost: tudi ko je bil na vladi Dini, je pristavil, smo' se predstaviti z enotnim stališčem in tudi sedaj bi morali najprej med sabo preveriti morebitne odklone sistema, še pred soočenjem z vlado, do katerega bo prišlo po predstavitvi ukrepov, ki spremljajo finančni zakon. Mantovano zavrača Veltronijev predlog RIM - Alfreda Mantovano, odgovorni za državna vprašanja pri AN, zavrača predlog tajnika Levih demokratov VValterja Veltronija, da bi pojav nezakonitega financiranja političnih strank preiskoval odbor modrecev, ki bi ga imenovala predsednika senata in poslanske zbornice. Mantovano trdi, da je edina sprejemljiva pot umestitev parlamentarne preiskovalne komisije, Veltronijev predlog pa je v bistvu način, da odgovori odklonilno, Čeprav tega ne reče neposredno. Podkupnine: potreben je nov proces na Siciliji RIM - Kasacijsko sodišče je razveljavilo prizivno razsodbo na procesu, v katerega so bili vpleteni številni odborniki ter deželni in pokrajinski svetovalci na Siciliji in sklenilo, da je treba nekaterim znova soditi, nekatere pa je oprostilo. Obtoženci, med katerimi je bil tudi bivši socialistični minister Salvo Ando, so se znašli na aztožni klopi zaradi podkupnin, ki naj bi bile izplačane za gradjo razstaviščne-ga centra v Catanii, za katerega je tamkajšnja Pokrajina potrošila 173 milijard lir. Ropar za zapahi VIDEM - Direktorju filiale Unicredita v Ul. Grazza-no v Vidmu je 34-letni Giorgio Tonizzo grozil s pištolo, vendar se moški ni ustrašil, nahrulil ga je, tako da se je ropar odpravil proti vhodu. V trenutku, ko je bil med dvojnimi varnostnimi vrati, pa je eden od uradnikov pritisnil na gumb, m vrata se niso več odprlat. Trikrat je sicer pritisnil na petelina, a nič ni pomagalo, »osvobodila« ga je šele policija, ki ga je zatem odpeljala v zapor. Z njim so že imeti opravka, izkazalo se je tudi, da je v rokah imel le strašilno pištolo. Po davčni plati pozitiven, vendar premalo pogumen To je prevladujoča ocena manevra - D'Alema odgovarja na kritike RIM - Predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi je včeraj podpisal odloke, ki pooblaščajo predstavitev proračunskih dokumentov v poslanskih zbornicah, dan po odobritvi finančnega zakona in proračunskega manevra pa je potekel v znamenju odmevov in komentarjev v vrstah socialnih partnerjev in političnih sil. Ce so mnenja med sindikalnimi konfederacijami različna (najbolj naklonjeno je stališče CGIL), prevladuje med stanovskimi organizacijami samostojnega dela in velikega podjetništva mnenje, da je proračunski manever sicer boljši od tistih iz prejšnjih let, vendar premalo pogumen in torej nezadosten za relansiranje investicij in zaposlenosti. Tako nekateri govorijo o izgubljeni priložnosti D’Alemove vlade, ki je še enkrat podlegla notranjim razhajanjem v večini, namesto da bi uveljavila interes države. Kritikom proračuna za prihodnje leto je včeraj pritrdil tudi ugledni Financial Times, glasilo londonskega cityja, ki je zapisal, da je vlada s finančnim zakonom izpolnila zahteve Evropske monetarne unije, a se je odpovedala »oblikovanju dolgoročne strategije za prihodnje blagostanje države«, ker za to nima potrebne politične avtoritete. Tisto, kar je najbolj razočaralo komentatorja FT, je dejstvo, da rimska vlada ni storila ničesar za reformo socialne države -posebno zelo dragega pokojninskega sistema - ki je življenjsko pomembna za izboljšanje strukture italijanskega proračuna. FT izraža prepričanje, da bi reforma pokojnin pomagala tudi gospodarski rasti in omogočila redistribucijo stroškov za bolj uravnovešen sistem socialne varnosti. Skratka, za glasilo cityja proračunski manevri kot tokratni niso nic drugega kot »kompromisi med potrebo po nadzorovanju proračuna in po podpiranju gospodarstva v težavah«. Massimo D’Alema seveda brani »svoj« finančni zakon in dan po njegovem sprejetju odgovarja na kritike, ki so še posebno ostre v opozicijskih krogih. Tako Pol svoboščin kot Severna liga in Komunistična prenova niso zadovoljni s proračunskim manevrom nasploh, medtem ko vodja sindikata Cisl D’Antoni ocenjuje, da je posebno nezadosten kar zadeva potrebo po spodbujanju zaposlovanja. D’Alema odgovarja, da je vlada stavila na sposobnost Italije za gospodarsko rast in za ustvarjanje novih delovnih mest, kar da je že obrodilo prve rezultate, saj se je stopnja brezposelnosti znižala na 11, 5 odstotka. Predsednik vlade je še enkrat podčrtal tudi pomen davčnih razbremenitev za več kot deset tisoč milijard lir, kar zadeva prebujanje inflacije pa je dejal, da ga ta zaenkrat ne skrbi. Glavni razlog je kot znano moCna rast cene pogonskih goriv zaradi dražitve surive nafte, D’Alema pa ni izključil možnosti, da bi vlada ustavila rast cene bencina z znižanjem davčne obremenitve. Tajnik Cisl D'Antoni je zelo kritično ocenil finančni zakon ARGO / TOŽILEC UMAKNIL OBTOŽBO V tolikih letih so izginili dokazi Tudi na tem procesu se država ni prijavila kot prizadeta stranka BENETKE - Namestnik državnega pravdnika Remo Smitti je na predhodnem zasedanju procesa pred porotnim sodiščem zaradi strmoglavljenja letala tajnih služb Argo leta 1973 pri Mestrah je umaknil obtožbo proti nekdanjemu šefu izraelske tajne službe Mossad Zviju Zamirju, medtem ko se proces nadaljeval proti osmim italijanskim obtožencem pokola, ker so osumljeni, da so onemogočili preiskavo v zvezi z letalom, ki je bilo namenjeno prevozu pripadnikov tajne organizacije Gladio in drugim nepojasnjenim dejavnostim. Mossad naj bi podtaknil peklenski stroj na letalu, da bi tako dal nedvoumno sporočilo italijanskim tajnim službam, naj prenehajo s svojo filo-arabsko politiko, italijanski preiskovalci pa naj bi poskrili dokaze, kar je pripeljalo do več kot desetletne prekinit- ve same preiskave. Za Smittija so v tem obdobju izginili vsi morebitni dokazi o atentatu, obenem pa ni izključeno, da se je letalo zdrušilo zaradi okvare, vendar preiskovalci niso ohranili ostankov letala, tako da ni več »niti vonja po letalu,« kot je slikovito dejal tožilec. Pripomnil pa je tudi, da je »država odsotna na procesu, ko pa bi se morala prva prijaviti kot prizadeta stranka,« saj je izgubila posadko in letalo. Država je odsotna tudi na procesu zaradi pokola leta 1972 pred milansko kvesturo. Zaradi slednje »pozabljivosti« je ministrica za notranje zadeve Rosa Russo Jervolino pred dnevi odstavila štiri funkcionarje javne varnosti. Združenje državnih funkcionarjev pa je včeraj protestiralo, češ da je šlo za obsodbo brez procesa. V Liguriji preplah zaradi neurja GENOVA - Slabo vreme je včeraj povzročilo veliko težav v Liguriji. Silen veter je izrul drevesa, odkril strehe in odnesel številne televizijske antene, še bolj kot veter pa so povzročile veliko zaskrbljenost obilne padavine, zaradi katerih so narasle vse reke in hudourniki. Na avtocestah še zlasti v okolici Genove je bil promet močno oviran. Težave so imeli vozniki tudi v mestu zaradi majhne vidljivosti. Največ škode je neurje povzročilo v Genovi in okolici, gasilci so biti pol-nozaposleni ves popoldan. ______RIMINI / NAPETO VZDUŠJE NA KONGRESU LJUDSKE STRANKE____ Marini je spet predlagal centristično navezo Kritike vladi-in premierovim hegemonističnim skominam - Osliček že zavrnil ponudbo RIMINI - V napetem vzdušju, ki je odraz trenj v stranki, se je včeraj v Riminiju zaCel kongres Ljudske stranke. Dosedanji tajnik Franco Marini (na posnetku) , ki bo po kongresu zapustil tajništvo, je v uvodnem poročilu poudaril zvestobo Ljudske stranke levi sredini, obenem pa je zavrnil zamisel, da bi se vse levosredinske komponente združile v eno samo politično silo. Marini je menil, da je »enotna levosredinska stranka« lahko »perspektiva, ki bi postala uresničljiva ob pozitivnem razpletu političnih razmer v Italiji. Za sedanje razmere pa se Mariniju zdi predlog o enotni Stanki »semplicistiCen in tudi nevaren za volilno uveljavitev zavezništva«. »Ne bi hotel, da bi zaradi naših težav v pridobivanju volilnega soglasja kot tudi zaradi podobnih težav levice ubrali neko organizacijsko bližnjico, ki nima nobene politične perspektive,« je dejal Marini. Po njegovem mnenju je treba res poenostaviti paleto sil leve sredine, vendar to bi lahko do- segli tako, da bi se vse centri-stiCne sile zavezništva združile v eno stranko, v takoimeno-vano »sredinsko nogo« koalicije. Ta predlog je Marini strnil v geslo od Prodija do Cossi-ge, torej za oblikovanje stranke, ki naj bi bila skupna streha za LS, Demokrate, Udeur, Dinijevo Prenovo in Cossigove prijatelje, morda pa bi se ji lahko pridružila še But-tiglionejeva CDU. Kot prvi korak je Marini predlagal federativno povezavo parlamentarnih skupin, kar bi po njegovem mnenju »pomemben signal še zlasi, Ce ga primerjamo z negibnostjo zadnjih Časov«. Marini je priznal, da Osliček ne kaže velikega zanimanja za tako povezavo centristov, vendar »zdi se mi, da je v stranki vendarle tudi o temu nekaj debate«. Zato je menil, da bi morali takoj začeti s pogovorom tudi v vidiku deželnih volitev, ki so v programu prihodnjo pomlad. »Mi smo pripravljeni na zelo široka zavezništva, ki so na primer na Tridentinskem imele pozitiven odziv«. Vzporedno je Marini odločno kritiziral sedanjo vlado. Po njegovem mnenju ima premier Massimo D’Alema ne- sprejemljive hegemonistične skomine, nesprejemljivi pa so tudi predlogi o odpravninah in molk o zadevi Telecom. Tajnik Levih demokratov VValter Veltroni je novinarjem izjavil, da se mu zdi najpomembnejša jasna opredelitev za levo sredino, podpredsednik Demokratov Arturo Parisi pa je ponovil, da Oslička cen-tristicna naveza ne zanima. Fausto Bertinotti (SKP) je menil, da »Marini gre na levo, medtem ko vlada zavija na desno«. Komentarji v Ljudski stranki so bili odraz različnih podledov. V glavnem so pozitivno ocenili Marinijevo poročilo tisti, ki podpirajo njegovo vizijo in tudi kandidaturo Pierluigija Castagnettija za tajnika, medtem ko so bili kritic-nejši tisti, ki podpirajo kandidaturo dosedanjega podtajnika Daria Fanceschinija. Se najbolj kritičen pa je bil bivši tajnik KD in bivši premier Ciriaco De Mita, kateremu se je zdelo Marinijevo poročilo »nepotrebno prav tako kot njegovo tajniko-vanje«. H RIM / ODOBREN ZAKON h " Tudi ženske bodo lahko oblekle vojaško suknjo RIM - S prihodnjim letom bodo tudi zenske v Italiji lahko oblekle vojaško suknjo, potem ko je poslanska zbornica dokončno odobrila ustrezni zakon, za katerega se je izreklo 273 poslancev, proti jih je bilo 9 (Skp), prav toliko se jih je vzdržalo (zeleni in nekaj zastopnikov Pdci). Služba je seveda prostovoljna, predstaviti bo treba ustrezno prošnjo za udeležbo na posebnih tečajih in če jih bodo uspešno opravile, bodo vstopile tam, kjer je bil doslej dostop dovoljen samo moškim, torej v karabinjerske in vojaške kasarne, k finančni straži, mornarici, letalstvu. Sedaj pa morajo sprejeti še izvajalne norme, kar naj bi naredili do konca decembra. Sele ko bo ta postopek končan, bodo razpiasli prve natečaje, kar naj bi se zgodilo s prihodnjim letom. Ce bo vse teklo po predvidevanjih, bodo januarja razpisali tečaje za vojaške akademije v Modeni (pehota), Pozzuoliju (letalstvo) in Livornu (mornarica). Obiskovanje akademije traja pet let, torej prvih oficirk ne bo pred letom 2.005. Istočasno naj bi v prvih mesecih prihodnjega leta razpisalli tečaje za nabor z neposrednim imenovanjem osebja, ki se je na primer diplomiralo v zdravstvu, v inženje-riji, torej področjih, ki predstavljajo specifične sektorje oboroženih sil in ki bodo na primer vključevali tudi psihologe in izvedence v informatiki. Do nabora podoficirjev naj bi prišlo leta 2.001, navadnih vojakov v krilu pa ne prej kot leta 2.001-2.002. Kot vidimo, morajo še marsikaj določiti, tako da oborožene sile čakajo, kako naj se ravnajo v prehodnem obdobju, ki naj bi trajalo tri leta, kot določa komaj odobreni zakon. SESLJAM / NA SINOČNJI SKUPŠČINI TRST / STIKI MED MANJŠINAMA Lavrenčič(LD) potrjen za predsednika KGS Zelo široko politična koalicijo - Podpora tudi Fl in NZ Zastopstvo ZSO na obisku pri SKGZ Po oceni obeh organizacij bi tesnejši odnosi z manjšinami koristili tudi Sloveniji SESLJAN - Doberdob-ski župan iz vrst levih demokratov Mario Lavrenčič (na sliki) je bil sinoCi spet izvoljen za predsednika Kraške gorske skupnosti. Izvoljen je bil soglasno, saj ga je v tajnem glasovanju podprlo kar 35 svetovalcev na 37 navzočih, kar pomeni, da sta bili dve glasovnici beli. Lavrenčiča rta javno podprla tudi predstavnika desnice Paolo Sardos Albertini (FI) in Salvatore Porro (Nacionalno zavezništvo), ki sta dala glas »'resnemu in prizadevnemu predsedniku«. Na skupščini, ki se je prvič odvijala na novem sedežu gorske skupnosti, so v začetku sprejeli nove elane tega organa, ki prihajajo iz nedavno ob- novljenih občinskih svetov. Kandidaturo Lavrenčiča je v imenu večinske koalicije predlagal Igor Canciani (SKP), ki je dejal, da uživa njegova kandidatura tudi podporo dosedanjega upravnega odbora. Lavrenčič je v ključnih trenutkih pokazal veliko prizadevnost in tudi sposobnost za reševanje problemov, je dejal predstavnik Komunistične prenove, ki je izpostavil vprašanje Kraškega parka in težave, ki so nastale ob spodleteli ukinitvi gorskih skupnosti v Fur-laniji-Julijski krajini. Večinsko koalicijo KGS sestavljajo levi demokrati, Bertinottijevi komunisti, Slovenska skupnost, zeleni in Ljudska stranka; v opoziciji sta Forza Italia in Nacionalno zavezništvo, ki pa sta sinoCi, kot reCeno, podprla Lavrenčiča. Potrjeni predsednik se je zahvalil za ponovno zaupanje, v svojem nagovoru pa je izpostavil nekatera najbolj aktualna vprašanja te lokalne ustanove. Ustroj gorske skupnosti (zelo številna skupščina) je danes v nekaterih aspektih zastarel, zato ga je treba spremeniti in posodobiti. Množična skupščina je gotovo odraz demokracije in široke reprezentativnosti, obstajajo pa tudi drugi sistemi, ki jamčijo prisotnost svetovalskih manjšin ter tudi večjo elastičnost in učinkovitost. Nanašajoč se na spodletelo ukinitev gorskih skupnosti s strani deželnega sveta je predsednik podčrtal, da bo treba te ustanove sedaj aktivno vključiti v načrtovano reformo javnih uprav. Lavrenčič je nato omenil medobčinski Kraški park in z njim povezane težave, ki jih ni malo. KGS se zavzema za pol-nomocno • izvajanje deželnega zakona o parkih in o zaščitenih področjih, o katerem (npr. s strani Pokrajine Trst) obstajajo stari in novi pomisleki. Prav zaradi tega je gorska skupnost že pred Časom zaprosila za sestanek s predsednikom Dežele Robertom Antonionejem in s pristojnim odbornikom Giorgiom Poz-zom. Njeno vabilo je doslej ostalo brez odgovora. KGS vsekakor ostaja zvesta dosedanji »filozofiji« parka in njegovi mednarodni razsežnosti. S tem v zvezi je predsednik podčrtal pomen polnopravnega vstopa Slovenije v Evropsko unijo ter nenadomestljivo vlogo, ki jo pri prostorskem Upravni odbor Na sinočnji seji v Sesljam! so tudi v glavnem potfdili sestavo dosedanjega upravnega odbora gorske skupnosti, ki je takole sestavljen: Silvana Moro (Ljudska stranka), Igor Canciani (SKP), Alenka Obad (LD), Graziano Benedetti (zelena lista), Andrej Berdon in Viktor Tanče (oba SSk) ter neodvisna župana Marko Petejan (Sovodnje) in Boris Pangerc (Dolina). Slednji je v odboru nadomestil Nadjo Hrovat (SKP), ki ni veC Članica skupščine. Za podpredsednico KGS bo potrjena Morova. V Ljubljani mednarodni posvet o železniških progah v 5. koridorju LJUBLJANA - V Cankarjevem domu v Ljubljani bo danes enodnevni posvet z naslovom Vloga železniških prog v 5. koridorju za razvoj mest in za evropsko integracijo med vzhodom in zahodom: primer hitre proge med Trstom in Ljubljano. Na posvetu, ki ga organizirata Mestna občina Ljubljana in Občina Trst, bodo sodelovali predstavniki Številnih slovenskih, itahjanskih ter evropskih ustanov in organizacij. Uvodna govornika na posvetu bosta ljubljanska županja Viktorija Potočnik in tržaški župan Riccar-do Illy. V razpravi bodo med drugim sodelovali slovenski minister za promet in zveze Anton Bergauer, županja občine Koper Irena Fister, direktor Slovenskih železnic Igor Zajec, glavni direktor in predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič, generalni direktor Srednjeevropske pobude Paul Hartig, namestnik generalnega sekretarja Skupnosti evropskih železnic Carl-Henrik Limdstrom in komisar tržaškega pristanišča Maurizio Maresca. (STA) Včeraj dopoldne se je deželno tajništvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze sestalo s predstavništvom Zveze slovenskih organizacij s Celovca, ki sta ga sestavljala predsednik Marjan Sturm ter Hanzi VVaiss. Srečanje (foto KROMA), ki se je odvijalo v prostorih deželnega sedeža SKGZ v Trstu spada v niz stalnih stikov, ki jih SKGZ vzdržuje tako s političnimi silami, kot tudi z institucionalnimi predstavniki ter sorodnimi organizacijami in ustanovami. V svojem uvodnem pozdravnem nagovoru se je predsednik SKGZ Rudi Pavšič zaustavil na pomenu sodelovanja s sorodno krovno organizacijo SSO, ki je zaznavno ublažilo napetost znotraj same manjšine ter privedlo do vsepogostejsega skupnega nastopanja napram oblasti v Italiji in Sloveniji. V nadaljevnaju je koroškima Slovencema obrazložil pomen sprejetja cimboljsega zaščitnega zakona, in to v najkrajšem Času, saj je lahko vsako odlašanje nevarno, ko Ze ne usodno. »Zakonski predlog ni tak, kakršnega bi si idelano in upravičeno želeli, vendar je po vsej verjetnosti največ, kar premore trenutno italijansko politično razmerje«, je zaključil predsednik SKGZ. Predsednik ZSO Sturm je Se najprej spregovoril o političnem stanju v Avt-sriji, kjer je na zadnjih dezlenih volitvah že prevladala desno-populistiCna opcija. V nedeljo bodo na vrsti nove volitve, ki pa ne obetajo nic dobrega, saj se javno mnenje občuteno nagiba na desno, kar bi lahko kmalu zaostrilo odnos države do manjšin na teritoriju. Sledila je razprava, med katero je prišla do izraza predvsem potreba po večjem povezovanju med manjšinami in matično državo, kot tudi med samimi manjšinami. ReCeno je bilo, da predvsem mladi manj občutijo navezanost na matično državo, saj doraSCajo, Študirajo in delajo v bistveno različnem, zamejskem okolju. Se posebej je bila poudarjen, da se Slovenija premalo zaveda velikega potenciala, ki ga predstavljajo njene manjšine v sosednjih državah. Nenazadnje bi ji to koristilo v zahtevnem procesu pridruževanja Evropski skupnosti, saj so Slovenci v Italiji in Avstriji že evropski državljani. S tem v zvezi bi po menju ZSO in SKGZ še kako koristilo medmanjSinsko povezovanje tudi pri koriščenju sredstev iz evropskih razvojnih programov. LJUBLJANA / SODIŽCE OBSODILO TEDNIK MLADINA, ZAVRNILO PA ZAHTEVO PO ODŠKODNINI Marjan Podobnik je ostal brez odškodnine Podpredsednik slovenske vlade zadovoljen s sodbo. Mladina pa napoveduje priziv in napada sodišče LJUBLJANA - V zvezi s tožbo predsednika Slovenske ljudske stranke (SLS) in podpredsednika vlade Marjana Podobnika zoper tednik Mladina je sodnica okrožnega sodiSCa Tadeja Primožič razsodila, da je tednik Mladina dolžan preklicati tri izjave, ki jih je objavil v svoji 11. številki 17. marca lani, v katerem je pisal o financiranju volilne kampanje stranke, v celoti pa je zavrnila zahtevano oškodnino v višini 25 milijonov tolarjev, ki jih je za utrplje-ne psihične bolečine zahteval prvak SLS. V pričujoči razsodbi je sodnica zapisala, naj Mladina zavrne navedbe, da je imel Marjan Podobnik v začetku oktobra leta 1992 sestanek s takratnim direktorjem Metodom Dragonjo, na katerem naj bi ga nagovoril, da sponzorira volilno kampanjo SLS v višini 55.000 nemških mark; kot tudi naj zavrne, da naj bi Podobnik v zameno za omenjeni znesek na nacionalno listo stranke uvrstil sindikalistko v Leku Metko Kamer-Lukac. Poleg tega pa naj Mladina tudi zavrne, da bo v primeru, Ce ljudska stranka zmaga na volitvah, Leku zagotovila trzni delež na nekdanjih jugoslovanskih tržiščih, podobno kot naj bi to Podobnik obljubljal Krki. Sodnica je tudi razsodila, da je pričujočo sodbo Mladina dolžna v 15 dneh objaviti tako v svojem tedniku kot tudi v Časopisih Delo, Dnevnik, Večer, Demokracija, Slovenske novice, v tednikih Nedeljski Dnevnik in Mag kot tudi na TV Slovenija in POP TV. Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) in podpredsednik vlade Marjan Podobnik je tožbo proti Mladini zaradi domnevnih žalitev vložil 27. marca lani, dober mesec kasneje je sodisce zadevo označilo za prednostno in prva obravnava je stekla 25. maja, dva meseca po vložitvi tožbe. V okviru obravnav je nastopilo trinajst prič, in sicer podpredsednik vlade in predsednik SLS Marjan Podobnik, nekdanji generalni direktor Leka in nekdanji minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, nekdanja poslanka SLS Metka Kamer LukaC, izvajalec domnevno sporne volilne kampanje SLS za parlamentarne volitve leta 1992 DuSan Dolamič, Lenka Berčič nekdanja tajnica Metoda Dragonje v Času, ko je bil generalni direktor Leka pred nastopom na ministrsko funkcijo, Miloš Giric, ki naj bi bil zunanji sodelavec Ma-gente pri vodenju predvolilne kampanje SLS, DolamiCeva soproga Ariana Vetrovec, Franci Feltrin, ki je od junija 1992 pa vse do oktobra 1994 opravljal funkcijo glavnega tajnika stranke, Mladinini novinarji Jani Sever, Sebastjan Ozmec in Miha Stamcar ter nekdanji obrambni minister Tit Turnšek in nekdanja tajnica podjetja Magenta Mojca Gala. Marjan Podobnik je v zvezi s sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča dejal, da je je vesel, saj pomeni veliko moralno zadoščenje, "saj se je jasno pokazalo in dokazalo, da so bile obtožbe Mladine na moj račun neutemeljene", finančna stran pa je bila sekundarnega pomena. Po Podobnikovih besedah omenjena sodba ne pomeni zgolj moralnega zadoščenja zanj, temveč tudi za Slovensko ljudsko stranko in vse ostale, na katere je padla senca dvoma ob omenjeni zadevi. Tednik Mladina pa se bo, kot je zapisalo njegovo uredništvo, zoper sodbo ljubljanskega okrožnega sodiSCa pritožilo. Po mrmeju uredništva omenjenega tednika stališče sodiSCa - da lahko tisk o kriminalu, v katerega so vpleteni politiki, določno govori Sele ob pravnomočni sodbi - pomeni, da novinarji ne smejo določno pisati o kriminalu politikov, saj se, sodec po kriteriju sodiSCa, kaj taksnega Se ni zgodilo. Taksno stalisce po mnenju uredništva Mladine resno ogroža svobodo tiska, zato bo zaradi te nevarnosti o zadevi seznanila tudi mednarodne forume, ki se ukvarjajo z medijsko svobodo v svetu; poleg tega pa je sodišče politike povzdignilo v privilegirano kasto. Mladina v izjavi opozarja na dejstvo, da je proces od začetka pa vse do konca potekal v korist tožnika, Marjana Podobnika. Ze na samem začetku se je sodisce brez pravega razloga odločilo, da zadevo obravnava prednostno. Ob vseh zaostankih, značilnih za slovensko sodstvo, je dejstvo, da je bil visok državni uradnik deležen prednostne obravnave, zaušnica vsem ostalim državljanom, ki leta in leta Čakajo na sodni postopek. »Vendar nas ta poteza sodisca ne bi motila, Ce ne bi slo zgolj za prvo gesto, s katero je sodisce pokazalo, da je naklonjeno eni od strank v sporu, Marjanu Podobniku,« je v izjavi zapisala Mladina. (STA) H ŽELEZNA KAPLA / NOVEMBRA h Osrednja tema kongresa manjšine in gospodarstvo CELOVEC - »Manjšine in gospodarstvo - Ekonomski in varnostni dejavniki kot element reševanja etničnih konfliktov?« se glasi glavna tema letošnjega 10. Evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki bo od 18. do 20. novembra v Železni Kapli. Kongres prirejajo dežela Koroška, Evropska hiša Celovec, Družba za deželno obrambo in varnostno politiko ter oficirska družba za Koroško, koordinator pa je kot vsako leto Urad za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi. Mednarodni strokovnjaki in tudi politiki bodo v okviru kongresa o tej obsežni temi razpravljali o možnih medsebojnih vplivih oz. vzajemnih odnosih med morebitnimi nasprotujočimi si področji in morda predlagali tudi rešitve. V ospredju bo nedvomno tudi vloga manjšinskih jezikov v gospodarstvu in njihova »tržna vrednost«, obravnavali pa bodo tudi etnično komponento v gospodarstvu. Na kongresu naj bi preverili tudi vlogo mostu, ki jo imajo manjšine pri Čezmejnih projektih ter ob tem prikazali ekonomski položaj raznih evropskih manjšin. Koordinatorka kongresa Marija Novak-Trampu-sch iz urada za slovensko manjšino pri koroški deželni vladi v Celovcu je v pogovoru za nas list še dodala, da se bo kongres - upoštevajoč aktualne dogodke na Balkanu - posvetil tudi temu kriznemu območju ter proučil prispevek Evrope k stabilizaciji na Balkanu in s tem k varnosti v Evropi. Čbravnavali bodo se posebej vpliv oz. posledice balkanske krize za Avstrijo. Ivan Lukan MNENJA, RUBRIKE Petek, 1. oktobra 1999 ŠPETER / PREDSTAVITEV V DVOJEZIČNEM SREDIŠČU LJUBLJANA / OKROGLA MIZA Galebov dnevnik vzbudil veliko radovednost otrok Izid dnevnika so omogočili slovenski denarni zavodi Neenakost glavni problem razvoja Revščina je običajno povezana z nizko izobrazbo in visoko umrljivostjo SPETER - Tudi šolarji dvojezične šole v Spetru so z veseljem sprejeli letošnji Galebov šolski dnevnik in se že priporočajo za naslednjega. Veseli so bili tudi za predstavitev, za katero je bila tokrat izbrana špetr-ska šola in so se je včeraj udeležili avtorji ter predstavniki slovenskih denarnih zavodov, ki so tudi letos omogočili izid dnevnika. Pravzaprav je bila to kar prava tiskovna konferenca, na kateri so otroci postavljali kopico vprašanj. Prisotni so bili atvorica letošnjega dnevnika, ilustratorka Magda TavCar in urednica revije Galeb Majda Železnik, predstavniki denarnih zavodov Severina Peric (Zadružna banka Doberdob), Zdravko Kuštrin (Kmečka banka Gorica), Andrej Stekar (Zadružna kraška banka) in Miro Hmeljak (Zadružna banka So-vodnje) ter predstavnik založbe Novi Matajur Dušan Udovič. ‘lil ' ■ *<•% ; Včerajšnja živahna predstavitev Galebovega dnevnika v Spetru Ravnateljica šole Živa Gruden je izrazila zadovoljstvo, da je bila za letošnjo predstavitev izbrana špetrska šola, denarnim zavodom in založbi pa se je zahvalila za pozornost do šolskih otrok. Glavno besedo so kmalu NOVICE V nedeljo srečanje slovenskih planincev ob 30-letnici Koče na Bleščeči CELOVEC - V nedeljo, 3. oktobra, bodo elani in prijatelji Slovenskega planinskega društva Celovec praznovali 30-letnico otvoritve planinske koce nad Arihovo pečjo pri Šentjakobu v Rožu. Na slovesnost ob okroglem jubileju prve slovenske zamejske planinske postojanke na BlešCeCi, ki jo je v preteklih 30 letih obiskalo na tisoče planincev iz vse Evrope in še posebej iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, so vabljeni vsi planinci iz Koroške in slovenskega zamejstva. SPD Celovec je za jubilej pripravil privlačen program: najprej izlet na bližnjo GraCenico v Karavankah ter nato (opoldne) uradni del s kulturnim sporedom in zaključek s prijetno družabnostjo. dobili otroci, ki so postavljali vprašanja kot na tekočem traku. NajveC jih je seveda šlo na račun avtorice Magde Tavčar, ki si je letošnji dnevnik omislila povsem inovativno in ga opremila z ilustracijami vrste znanstvenih eksperimentov. Da gre za Cisto prave preizkuse in ne samo zgodbice, so potrdili sami otroci, kajti izkazalo se je, da so mnogi izmed njih napotke Magde Tavčarjeve in njene "Nine" že izkoristili. Kako nastane dnevnik in kako revija Galeb? Kdo si izmišlja igrice? Koliko Časa je za to potrebno in kje je tiskarna? Na takšna in podobna vprašanja je bilo treba odgovarjati na tej svojstveni "tiskovni konferenci". V imenu sponzorjev, slovenskih denarnih zavodov, je otroke nagovo- ril Miro Hmeljak, ki je izrazil prijetno presenečenje ob uspehih špe-trskega dvojezičnega centra, danes dejansko najštevilnejše šole v zamejstvu. Predstavitev dnevnika je bila za goste tudi priložnost za ogled šole in njenih dejavnosti, pri Čemer je prišla do izraza velika navezanost tako šolskega osebja kot domačinov na svojo šolo. Zrasla je z veliko zavzetostjo skupnosti in ob tesnem sodelovanju staršev, ki se znajo občasno in po potrebi spremeniti tudi v "pleskarje", kot je dejala Živa Gruden. Zato je še kako umestno pričakovanje, da se z zaščitnim zakonom dokončno uredi in utrdi bodočnost centra, v katerem se kalijo zavest in upanja bodočih generacij Benečanov, (du) LJUBLJANA - V organizaciji Kalandrovega društva in v sodelovanju z dunajskim inštitutom Renner ter bonsko fundacijo Friderich Ebert Stiftung je včeraj potekala celodnevna mednarodna okrogla miza z naslovom Strategije in ukrepi preseganja revščine in socialne izključenosti, katere se je udeležilo okrog 50 domačih in tujih strokovnjakov ter predstavnikov vlade in DZ. Po uvodnih besedah predsednika ZLSD Boruta Pahorja, ki je posvet razumel kot pomembno strokovno oporo pri iskanju ukrepov za preseganje revščine in socialne izključenosti v Sloveniji, so se vrstili govorniki, ki so govorili o Sloveniji in človekovem razvoju, vzrokih socialne izključenosti v Sloveniji, brezposelnosti kot najpomembnejšemu vzroku socialne izključenosti in o neoliberalni strategiji nasproti politiki socialne države. Kot je povedal v svojem prispevku o Sloveniji in človekovem razvoju Marjan Hanžek iz ljubljanskega urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), je glavni problem razvoja držav v tranziciji (pa tudi sodobnih) neenakost, ki jo povzroča revščina. Na osnovi podatkov iz letošnje raziskave UMAR je mogoče ugotoviti, da je 15, 4 odstotka vprašanih izpostavljenih visokemu tveganju socialne izključenosti in da je ta občutek močnejši pri ženskah. Na takšno sliko socialne izključenosti vpliva po- manjkanje redne zaposlitve in strah pred nasiljem, v veliki meri pa tudi občutek nemoCi in nemožnost odločanja in soodločanja na politični ravni. Cim večja je neenakost temveC je umorov, sicer pa je revščina po Hanžku povezana z nizko izobrazbo in visoko umrljivostjo. Po mnenju Martine Trbanc iz ljubljanskega inštituta za družbene vede pa se družbena izključenost največkrat povezuje s socialnimi pravicami v okviru državljanstva (gre za odnos med državljanom in državo). V Sloveniji so se v zadnjih dvajsetih letih pogoji dostopa do pristojnih ustanov zaostrili (težja zaposlitev, pritisk na zaposlene je .skoraj večji od pritiska na nezaposlene in podobno). Raziskava o kvaliteti življenja '94 je namreč pokazala, da ima kar 13, 7 odstotka Slovencev težave s socialno vkljuCenostjo/izkljuCe-nostjo (starejši od 60 let, ostareli kmetje). Ivan Svetlik iz Inštituta za družebene vede pa je poudaril, da so brez-posleni identificirani kot skupina prebivalstva, ki je najbolj izpostavljena revščini. Zato je veliko brezposlenih vključenih v "neformalno" ekonomijo (delo na Črno), kar je sicer po Svetliku dober rešilni Čoln, še posebej, Ce brezposleni ne dobivajo denarna nadomestila. Vendar pa delo na Črno uničuje gospodarstvo države, zato ne bo mogoCe dolgo vzdržati, saj je v parlamentarnem postopku predlog zakona, ki bo zajezil, kot pravi Svetlik, neformalno ekonomijo. Omenil je tudi anketno (7-odstotna in je nižja od Unijine) in registrirano brezposelnost ter ukrepe aktivne politike zaposlovanja, brez katerih bi bilo še slabše. Stefan Schulmeister z dunajskega inštituta za ekonomske analize in razvoj pa je spregovoril o neoliberalni strategiji naproti socialne države. Svoj prispevek je sklenil z mislijo, da je delo dobrina kot vsaka druga; Ce se ta nerealno pospešuje, postane predraga (produktivnost delavca). V nadaljevanju posveta je bila predstavljena problematika stanovanja kot dejavnika revščine, socialna politika V 90-tih in njen vpliv na zmanjševanje dohodkovne neenakosti in revščine v Sloveniji, med drugim je minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop spregovoril o programu vlade za preseganje revščine in socialne izključenosti. Program vključuje ukrepe, ki naj bi zagotovili rešitve na področju socialne varnosti, izobraževanja, stanovanjske politike, ob tem pa še druge ukrepe za pomoč ljudem v različnih rizičnih življenjskih situacijah. Slovenija se po raziskavi statističnega urada (metodologija Eurostata) iz leta 1993 uvršCa med države s sorazmerno nizko stopnjo revščine. Kar sedem držav je imelo višjo stopnjo revščine, med njimi je imela Portugalska največ, kar 26, 5 odstotka revnih gospodinjstev. (STA) (LL.) Nov odgovorni urednik pri koroški radioteleviziji CELOVEC - Generalni ravnatelj Avstrijske radiotelevizije (ORF) Gerhard VVeiss je včeraj imenoval novinarja Petra Pirkerja za novega odgovornega urednika »Aktualne službe« (politične redakcije) deželnega studia ORF za Koroško v Celovcu. Pirkerja je kot kompromisnega kandidata predlagal deželni ravnatelj Draxler, potem ko je deželni glavar Jorg Haider odklonil (socialdemokratskega) kandidata, ki je imel podporo celotnega uredništva. Pirker je svojo novinarsko pot začel na Koroškem, nazadnje je vodil gospodarski televizijski magazin »Evro« pri ORF-u na Dunaju. (IL) Jutri testno proženje siren avstrijskega sistema javnega alarmiranja LJUBLJANA - Na celotnem ozemlju sosednje Avstrije bo jutri potekalo testno proženje siren avstrijskega javnega alarmiranja, ki se bo začelo ob 12. uri. Ker bodo zvočni znaki slišni tudi na slovenski strani, predvsem ob slovensko-avstrijski meji na Štajerskem in v Prekmurju, slovensko obrambno ministrstvo obvešCa prebivalce na tem območju, naj se ne vznemirjajo, saj bodo s tem v Avstriji le preizkušali pravilnost delovanja siren sistema javnega alarmiranja. Testno proženje siren se bo začelo ob 12. mi z običajnim 15-sekundnim testnim proženjem siren, ob 12.15 bo sledil triminutni enolični zvok siren za opozorilo, ob 12.30 bo sprožen enominutni zavijajoči znak za preplah, ob 12.45 pa enominutni enolični zvočni znak za konec nevarnosti. (STA) _________AVTOCESTE / S SKLEPOM VLADE___________ V Sloveniji od danes višja cestnina Po današnji 9-odstotni podražitvi napovedana še vrsta manjših LJUBLJANA - Od danes bodo cestnine na slovenskih avtocestah v povprečju višje za devet odstotkov. V skladu z vladnim sklepom bo znašala cestnina na cestninskih cestah za kilometer prevožene razdalje za prvi cestninski razred (osebni avtomobiU brez priklopnega vozila in motoma kolesa) 7, 7 tolarja. Nove cestnine za prvi cestninski razred so na posameznih avtocestnih odsekih naslednje: na odseku Šentilj - Maribor 120 tolarjev, na odseku HoCe - Arja vas 390 tolarjev, na odseku Arja vas - Vransko 150 tolarjev, na odseku Ljubljana - Divača 530 tolarjev, na odseku DivaCa - Fernetiči 90 tolarjev, na odseku Naklo - Ljubljana 190 tolarjev in na odseku Selo - Vrtojba 110 tolarjev, so sporočili z Dražbe za avtoceste (DARS). Uporabniki cestnino lahko poravnajo v gotovini, z nakupom mesečne cestninske karte, abonentskimi boni ali z dobroimetjem na elektronski tablici za avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje brez ustavljanja vozil - sistem ABC. S tem sistemom so opremljene vse cestninske postaje na slovenskih avtocestah. Uporabnikom, trenutno jih je okoli 45.000, sistem ABC omogoča plačevanje cestnine brez ustavljanja, to pa pripomore tudi k večji prepustnosti cestninskih postaj in manjši gneCi. Postopno zviševanje cestnine je bilo v nacionalnem programu izgradnje avtocest za letos predvideno s 1. junijem, in sicer za 20 odstotkov, kar bi zagotovilo ustrezen priliv sredstev tako za vzdrževanje kot za gradnjo novih avtocestnih odsekov. Letos je bil po podatkih ministrstva za promet in zveze program prikrajšan za 800 milijonov tolarjev, in sicer zato, ker je bilo povišanje odobreno šele s 1. oktobrom, namesto 20-odstotne podražitve pa je bila odobrena le devetodstotna. Pri tem ni upoštevan izpad prilivov zaradi spremembe razmerij med cestninskimi razredi. Po mnenju ministra Antona Bergauerja je nujno, da se omenjeni izpad zaradi nepravočasnega in nezadostnega povišanja nadomesti z večkratnimi manjšimi podražitvami še pred naslednjim povečanjem, ki je predvideno v nacionalnem programu (1. junija 2000, in sicer za 7, 6 odstotka). (STA) Želje islamske skupnosti v RS LJUBLJANA - Predsednik republike Milan Kučan je včeraj sprejel duhovnega vodjo bosan-skohercegovske islamske skupnosti reis ul ulema Mustafo Geriča, Reis ul ulema je predsednika Kučana seznanil z zamislijo, da bi v prihodnje bošnjaško-islamsko skupnost v Sloveniji vodil mujtija. Gerič je ocenil, da so se bosanski muslimani dobro vživeli v slovensko družbo in se ne čutijo diskriminirane, bi si pa želeli zgraditi džamijo, v kateri bi lažje izpovedovali svoje versko prepričanje. Gerič je prepričan, da v demokratični in strpni slovenski družbi legitimne pravice do svobodnega verskega prepričanja in delovanja v skladu s slovensko zakonodajo ne morejo biti in ne bodo problem. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Še o seji občinskega sveta v Repentabru Spošt. Primorski Dnevnik, v zvezi s člankom o občinskem svetu v občini Repentabor vas naprošam, da objavite naslednja dopolnila : 1. Občina Repentabor bo res prejela 180 milijonov lir od razpuščenega konzorcija za tovorno postajališče pri Fernetičih, vendar celoten znesek ni namenjen za preureditev trga v Repnu. Del tega denarja bo namenjen za olepšanje Tabra, to je dejansko asfaltiranje ceste, ki pelje iz Cola na Tabor, obnova kapelice na Poklonu ter nekatera druga manjša dela. 2. V uvodnem poročilu je Zupan izjavil, da je odposlal pisma vsem lastnikom parcel, ki ležijo ob re-penskem trgu, za njihov odkup, ■kakor to predvideva celoten preu-reditveni načrt. Za celotno preureditev trga naj bi občina porabila približno 1, 6 milijarde lir. 3. Občina je dobila s strani dežele 93 milijonov vec kot je bilo predvideno od proračuna za tekoče leto. O tem je bilo govora v tretji točki dnevneva reda. Ta dodatni priliv so občinski svetovalci soglasno odobrili. S spoštovanjem. Andrej Škabar, načelnik svetovalske skupine SSK v občini Repentabor DEVINSKO NABREŽINSKA OBČINSKA SEJA / SPLOŠNA VARIANTA RN NOVICE Čeprav je bil načrt odobren, ga bo še mogoče popraviti Obveza večine, da načrt prouči komisija za kmetijstvo po objavi v UV Devinsko-nabrežinski občinski svet je včeraj, v prvih jutranjih urah sprejel splošno varianto regulacijskega načrta, in to po celodnevni razpravi, ki se je torej zaključila Sele pozno v noči. Za novi urbanistični naCrt so strnjeno glasovali vsi večinski svetovalci strank Levih demokratov, Stranke komunistične prenove in Zelenih, proti sta glasovala svetovalca Ret in Martini (Lista 2000) ter Tanče (SSk), medtem ko so trije svetovalci Pola svoboščin protestno zapustili dvorano in torej se niso udeležili glasovanja. Kot smo že poročali včeraj, se je maratonsko zasedanje devinsko-na-brežinske skupščine začelo že predvčerajšnjim v znamenju velike napetosti. Kmečki stanovski organizaciji sta priredili protestno zborovanje prav pred sejno dvorano, v slopu občinskega sveta pa je glavno opozicijsko vlogo v bistvu odigraval svetovalec Viktor Tanče s svojimi skoraj šestdesetimi amandmaji ter štirimi resolucijami. V svojih posegih je Tanče kar naprej izpostavljal številne pomanjkljivosti, napake in nedorečenosti urbanističnega načrta ter v tem smislu predlagal celo vrsto popravkov. Voccijeva upravna večina je Tan-cejeve poopravke skoraj v celoti zavrnila, kot tudi ni bila sprejeta Tancejeva zahteva po dodatni poglobitvi določenih normativov v načrtu, kar bi seveda pomenilo ponovno od- ‘NABREŽINA / ODMEVI Vocci: Načrt je dober Bukovec: Ponižali so nas Odobritev regulacijskega načrta Občine Devin-Nabrežina je po pričakovanjih še zaostrila polemiko med upravo in kmetovalci, ki so, kot znano, priredili protestno manifestacijo med občinsko sejo. Zupan Marino Vocci vztraja pri svojem, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec pa pri zelo kritičnih stališčih, s katerimi soglaša tudi Zveza neposrednih obdelovalcev. Občinska uprava, nam je dejal župan, pozitivno ocenjuje sklep občinskega sveta, ki predstavlja začetek in ne konec nekega postopka. »Regulacijski načrt mora upoštevati splošne interese vseh občanov in celotnega občinskega ozemlja. S tega vidika je plan dober in uravnovešen, ker izpostavlja razvojni trenutek in bo tudi ustvaril nova delovna mesta«, meni Vocci. Glede polemik s kmetovalci in njihovega protestnega shoda pa nam je Zupan dejal naslednje: Bolj kot polemike so v tem trenutku pomembnejša dejanja in zato, Ce sem iskren, me bolj zanimajo konkretna stališča kmetov kot njihovih predstavnikov. Rad bi pri tem vsekakor podčrtal velik doprinos, ki ga je k načrtu nudil odbornik za kmetijstvo Nevo Radovič ter aktivno vlogo stranke Slovenske skupnosti. Kar se tiče uprave, bo slednja Se naprej, kot doslej, posvetila posebno pozornost kmetijskemu sektorju, pri čemer potrjujem obvezo, da bomo v najkrajšem Času sestavili varianto ur- banističnega plana, ki bo posvečena prav tej primarni ekonomski panogi. Ta naCrt se je rodil pod nesrečno zvezdo in je bil v tem slogu tudi sprejet, meni Bukavec, ki torej potrjuje radikalno negativno stališCe stanovskih organizacij.' Kmetje so nezadovoljni tudi s popravki, ki so bili sprejeti in ki ne spreminjajo bistva tega plana. Vinogradnik, ki bo, namesto lesenih, sedaj postavil v vinograd železne kole, bo odslej naprej tvegal kazen, saj bo to sedaj kaznivo kot gradbena nepravilnost. Ta naCrt je torej po mnenju tajnika KZ ne samo nesprejemljiv, a tudi neumen. Kmetijstvo v devinsko-nabrežinski občini je s tem planom postavljeno v kot, uprava se je obnašala naduto in poniževalno do kmetovalcev. Bukavec pravi, da sq kmetje dve leti zaman skušali najti vsaj nekatere skupne točke z Voccijevim odborom, njihov trud pa je bil zaman. Tajnik Kmečke zveze je tudi prepričan, da le redki v občinskem svetu poznajo realne probleme lokalnega kmetijstva in se v tem okviru sprašuje, koliko občinskih svetovalcev in odbornikov je pravzaprav sploh prebralo regulacijski naCrt. Kmečka zveza bo o vsem tem v kratkem objavila razčlenjeno stališCe. Ze sedaj, dodaja Bukavec, pa lahko reCemo, da je bilo kmetijstvo namerno zapostavljeno, kar bo kmete iz Devina-Nabrežine postavilo v podrejeni položaj npr. glede koriščenja prispevkov Evropske unije. ložitev končnega glasovanja. »Zadnji rok za dokončno odobritev regulacijskega naCrta bi namreč zapadel 3. oktobra, sicer pa isti zakon navaja možnost, da Dežela pred imenovanjem komisarja ta termin podaljša za 120 dni« je v soglasju tudi z desno opozicijo poudaril Tanče, vendar predloga večinska koalicija ni sprejela. Približno ob polnoči so prišli na vrsto tudi amandmaji, ki sta jih preko svetovalca SSk v bistvu predlagali kmečki stanovski organizaciji. SoCasno je Tanče predstavil predlog resolucije, ki bi Upravo obvezala, da ponovno preuči paket »kmetijskih« normativov, in extremis v obliki ad hoc variante takoj po sprejetju načrta. Dokument je nato večina, v domeni s predlagateljem, sprejela v obliki priporočila, medtem ko so bili vsi kmetijski amandmaji, kljub izrečeni teh-niCno-formalni neopo-rocenosti odklonjeni. Se posebej ostro je svetovalec Maurizio Rozza (Zeleni) ocenil jutranji bučen protest kmetovalcev, ki ga je označil kot »nezaslišano ustrahovalno metodo« in torej grob pritisk na avtonomijo izvoljenih svetovalcev. Odklonilno odločitev večine je sicer ublažila formalna obveza, da bo predloge kmetovalcev pe-reucila posebna komisija za kmetijstvo, v roku 90 dni po objavi regulacijskega načrta v Uradnem vestniku. Omenjena komisija naj bi tako nakazala smernice za sestavo že prve variante k novemu načrtu. Zanimive so bile tudi glasovalne izjave posameznih političnih skupin, ki so zastopane v devin-sko-nabrežinskem svetu. »Današnja razprava je bolj podobna farsi neke demokracije«, so v bistvu soglasno dejali Lenarduz-zi, Vlahov in Romita (Pol svoboščin) ter naCrt označili kot izredno negativen proizvod beneških načrtovalcev Salzana in STARA MITNICA / SPODLETEL POSKUS Mladi Rečanki sta kradli v veleblagovnici URIM Potem ko sta se 20-letni Irena MilaCič in Ana Krkovič z Reke založili z raznimi artikli (kozmetika in bižuterija), sta se odpiravili proti izhodu, ne pa proti blagajni. Njuno početje pa ni ostalo nezapaženo, tako da sta kmalu zatem znašli na kvestmi. Dekleti sta si za svoje izbrali veleblagovnico »Upim« na Stari mitnici, kamor sta stopili predvčerajšnjim popoldne. Ko sta pobrali, kar sta potrebovali, sta zavili mimo blagajne. Eden od paznikov ju je skušal zadržati, vendar sta bili ženski hitrejši, izmuznili sta se na cesto in zaceli bežati. Paznik se je pognal za njima in ju na Korzu Saba tudi ustavil. Medtem so iz veleblagovnice obvestili policijo, ki je na kraj poslala izvidnico. Agenti so pregledali blago, ki sta ga tujki imeli pri sebi, in takoj našli ukradene predmete. Odpeljali so ju na kvesturo, kjer so opravili za take primere predviden postopek, nakar so ju izpustili. Sodišču so ju prijavili zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah, ukradeno blago pa so vrnili lastniku. Tržaški avtomobilist je imel zvrhano mero sreče S svojim fiat uno je 61-letni TržaCan L.B. okrog 40 metrov dejansko vozil med betonsko in železno varnostno ograjo na hitri cesti, nedaleč od izhoda pri Ul. Flavia: samo veliki meri sreče se mora zahvaliti, da ni zgrmel z visokega nadvoza, sicer bi se zanj verjetno slabo končalo, tako pa si bo opomogel že v tednu dni. V nesrečo, ki se je pripetila nekaj po 18. uri, je bilo vpleteno še vozilo lan-cia, šofer pa je ostal nepoškodovan. Zaradi nezgode je bila cesta na tistem odseku (v smeri proti Boljuncu) nekaj Časa zaprta, poleg osebja službe 118 pa so posegli mestni redarji, karabinjerji, prometna policija ter gasilci. Scana ter v tem smislu napovedali prizive na vse pristojne sodne organe. Svetovalca Ret in Martini sta med drugim obžalovala pomanjkanje pozornosti in razumevanja do »produktivnih dejavnosti« ter zaradi splošnega nezadovoljstva napovedala negativen glas. Podobnega mnenja je bil tudi svetovalec Tanče, ki je do zadnjega upal v možnost dodatnih izboljšav načrta tako s tehnicno-jurietičnega kot tudi z vsebinskega vidika in svoj negativen glas povezal predvsem na odklonitev t.i. kmetijskih amandmajev. Večina je seveda pohvalila naCrt in načrtovalce, svetovalka Mokole pa je izrazila javno pohvalo tudi Tanceju za trud, ki ga je do zadnjega vložil v izboljšavo novega urbanističnega dokumenta. Sicer pa so si bili večinski svetovalci edini v prepričanju, da se pravo delo šele začenja, saj bo treba naCrt sedaj tudi učinkovito udejaniti. (igb) V nedeljo praznik Stalnega gledališča FJK na Trgu Unita V nedeljo vabi Stalno gledališče FJK na »praznik Rossettija na Trgu Unita«. Kot je že običaj, prireja namreC tržaški italijanski teater tudi letos pred začetkom sezone predstavo uličnega gledališča za najmlajše in za odraslo občinstvo; dopoldne in popoldne pa bopo predstavniki Rossettija tudi nudili informacije o sezoni 1999 - 2000, ki jo bo gledališče preživelo v dvorani Tripcovich. Dopoldanski del nedeljske prireditve se bo začel ob 10.30, približno ob 11. uri bodo nastopili kotalkarji športnega društva Jolly, od 11.30 dalje pa se bodo zvrstile predstave uličnega gledališča. Popoldne bo prireditev na trgu trajala od 16. do 18. ure. Sezona »Rossettija v Tripcovichu« pa se bo začela v torek, 12. oktobra, ko bo nastopil glasbenik Goran BregoviC s svojimi sodelavci v predstavi »Opera 1999«. Danes o železarni Predstavniki tržaškega WWF bodo danes znova spregovorili o pobudah in prizadevanjih, da bi naposled le rešili vprašanje onesnaženosti okolja, ki ga povzroča skedenjska železarna. V ta namen bodo danes ob 11.30 na svojem sedežu v Ul. Rittmeyer priredili tiskovno konferenco, na kateri bodo med drugim orisali rezultate srečanja v VI. komisijo tržaškega občinskega sveta. Delegati na kongresu krščanskih socialcev Na bližnjem vsedržavnem kongresu gibanja krščanskih socialcev, ki so ena od komponent LD, bo FJK zastopalo deset delegatov. Slednje bodo izvolili na jutrišnji deželni skupščini (ob 9.30 v gledališču Miela). Skupščino v Mieli bosta uvedla deželni koordinator Tarcisio Barbo in deželni svetovalec Ales-sandro Tesini. Srečanje tržaških reformistov V konferenčni dvorani železniške postaje bo v ponedeljek, 4.10. ob 17.30 posvet na temo: Reformisti za modernizacijo Trsta. Na srečanju, ki ga bo uvedel Lucio Ghersi, so napovedani posegi Sergia Bartoleja, Giorgia Conettija, Maria De Luyka, Elia Palmierija, Luciana Semeranija in Lucia Susmela. Predsedoval bo Enzo Tornelli. V razpravi se bosta oglasila tudi pokrajinski tajnik LD Stelio Spadaro in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Novo vodstvo združenja »Trieste Mitteleuropea« Na izredni seji kongresa kulturnega združenja »Trieste Mitteleuropea« so na predsedniškem mestu potrdili Lauro Tamburini, v novem vodstvu pa so Julius Franzot, Gianni Lussin, Silvana Mondo, LuCka KrižmanCič Rossi, Giorgio Gherlanz in Fabrizio Kuhat. Predsednica Laura Tamburini je ob tej priložnosti podala obračun raznih pobud, ki so prispevale k ovrednotenju tržaške tradicije, zgodovine in kulture, in sicer na moderen in konstruktive način, v nasprotju z nostalgičnimi prijemi. Združenje se zato ponaša s tem, da so Tržačani mitelevropejci, torej »državljani geografskega, zgodovinsko-kulturnega področja, na katerem živijo tudi zelo različni narodi, ki pa jih druži zamisel, da hočejo biti gospodarji na svojem domu. Prav v tem duhu je združenje delovalo v tem letu in tako tudi namerava nadaljevati v prepričanju, da je Trst bil in bo kulturno in gospodarsko bogat, Ce bo ostal križišče raznih narodov, jezikov in tradicij«. »Srečanja z Barcolano« Na pobudo tržaške trgovinske zbornice bo od danes do 10. oktobra na Borznem trgu potekala že 5. izvedba »srečanj z Barcolano«, na kateri bo svoje izdelke razstavljalo in prodajalo kar 34 podjetij (lani so našteli 25 razstavljalcev), in sicer 21 iz Trsta, 7 iz Vidma, ostala so iz Pordenona, Gorice in Trevisa. Kioske bodo danes odprli ob 10. uri, ob 11. uri bo uradna otvoritev, ki se je bodo udeležili predstavniki oblasti. Urnik pa je naslednji: danes in v petek, 8. oktobra, v soboto 2. in 9. oktobra ter v nedeljo, 3. in 10. oktobra od 10. do 23. ure; v ponedeljek, 4., v torek, 5. in v sredo, 6. oktobra od 16. do 20. ure; v Četrtek, 7. oktobra od 16. do 23. ure. Danes o cepljenju proti gripi Na pobudo podjetja za zdravstvene storitve, bol-nišniškega podjetja ter univerze bodo jutri od 10. do 12.30 glavni dvorani knjižnice za medicino v Ul. Vasari 22 priredili izpopolnjevalni seminar o »epidemijah gripe in preventivi«. Seminar je namenjen zdravstvenim operaterjem pred pričetkom kampanje proti gripi, ki se bo začela v ponedeljek, 11. oktobra. Vrsta nastopov TPPZ Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič, ki je v nedeljo nastopil na proslavi 56-letnice ustanovitve Prekomorskih brigad, bo jutri nastopil s koncertom partizanskih in borbenih pesmi na prazniku Krajevne skupnosti v Pobegih, kjer se bodo domačini spomnili tudi požiga vasi s strani fašistov. Ze 24. oktobra bo zbor nastopil v Doberdobu, kjer bo tudi zapel pred spomenikom padlim iz te občine. 28. novembra pa bo imel samostojen koncert v športnem centru v Zgoniku. To bo tudi priložnost za podelitev Gallusovih značk. Zbor redno vadi dvakrat tedensko v svojih prostorih na PadriCah pod vodstvom zborovodkinje Pie Cah. V svoj repertoar partizanskih in borbenih pesmi je vključil tudi vrsto novih pesmi. Zboru se je pridružilo tudi kar lepo število novih elanov, med katerimi je tudi nekaj mladih, kar izpričuje, da je partizanska pesem še občutena. N.L. EURES / MEDNARODNI SEMINAR ZDRAVSTVO / S FINANSIRANJEM CRTRIESTE NOVICE Za učinkovitejšo izmenjavo delovnih mest V Beljaku deluje urad Euralp S sinhrotronom proti raku na dojkah Nova tehnika je dosti bolj učinkovita - čez tri leta do prvih konkretnih rezultatov Nova strategija za mobilnost zaposlenih v okviru Evropske unije je v ospredju seminarja Eu-res, ki se je začel včeraj v Trstu in pri katerem sodelujejo predstavniki 19 čezmejnih območij. Seminar je organiziral krajevni medregijski urad Euralp iz Beljaka. Eures je organizacija za izmenjavo zaposlitvenih možnosti, pri kateri sodelujejo službe za zaposlovanje iz 12 držav EU ter vrsta regionalnih, nacionalnih in mednarodnih organizacij, kot so sindikati in združenja delodajalcev. V obmejnih deželah lahko ustanovijo tudi specifične medregij-ske strukture: pri nas sta se za tak urad domenili sosednji deželi Furlanija-Julijska krajina in avstrijska Koroška, ter ustanovili omenjeni Euralp v Beljaku, ki se ukvarja s tukajšnjo čezmejno mobilnostjo. Po Evropi je Se 18 drugih podobnih struktur, ki na seminarju v Trstu iščejo nove oblike sodelovanja in tudi povezovanja. Sistem je treba posodobiti, kot je treba prenoviti tudi sama pravila, ki omogočajo sodelovanje, so ugotovili. Odgovorna pri peti direkciji evropske komisije Helene Clark je naglasila, da ne gre za vprašanje množične selitve delavcev, pač pa za točno določeno in v bistvu omejeno izmenjavo v glavnem visoko specializiranih kadrov: tako n.pr. program med Italijo in Norveško predvideva delovna mesta za inženirje. Treba je prilagoditi mehanizme vedno hitrejšim zahtevam tržišča, je pripomnila Clarkova, in to velja Se posebej v primeru specialistov, ki jih delovno tržišče zahteva v določenem trenuktu in kraju. Na seminarju je posegel tudi predsednik deželnega odbora Roberto Antonione, za katerega je treba podpreti mobilnost delovne sile med državami EU, Furlanija-Julijska krajina, ki že sodeluje s Koroško pri uradu Euralp, pa je še posebej zainteresirana za razvoj tega programa, ker bo tudi Slovenija pristopila k Uniji. Antonione je Se napovedal, da bodo položili posebno pozornost na izpopolnjevanju računalniške mreže za izmenjavo podatkov o zaposlitvi med Furlanijo -Julijsko krajino in sosednjo Koroško. Svetlobni snop, ki ga proizvaja sinhrotronski pospeševalnik, bi lahko v prihodnosti znatno prispeval k prevenciji rakastih obolenj na dojkah, katera skušajo danes ugotoviti prek mamografij, ehografij ali magnetnih resonanc. Sinhrotron uporabljajo že dalj časa v prid razvoja biologije in mikro-medicine ter so se ga po-služili na svetovni ravni (v Nemčiji, Franciji in ZDA) neposredno pri ljudeh za oživljanje srčnega krvnega obtoka. Sedaj bi se lahko s po-speševalnikom odprlo novo obdobje za zgodnjo diagnozo (na ta način je možna ozdravitev) rakastih obolenj na dojkah, saj se bodo v prihodnosti poslužili nove tehno- logije pri prostovoljkah oziroma pacientkah. Nov projekt so predstavili včeraj v prostorih banke CRT predsednik fundacije CRTrieste (ki finansira začetni segment načrta) Renzo Pic-cini, poverjeni upravitelj družbe Sincrotrone Mas-simo Altarelli in koordinatorja projekta Ludovi-co Dalla Palma ter Edoardo Castelli. Z obstoječimi tehnologijami je mogoče danes razpoznati rak na dojkah v začetni fazi v 85% primerov. Se vedno pa jih je težavno izslediti, ko velika količina žlez onemogoča videti rak z rentgenskimi žarki, kar velja Se zlasti pri ženskah med 40. in 50. letom starosti. V tem obdobju je rak bolj agresiven kot sicer, zaradi česar je bistveno ga odkriti v začetni fazi. Po besedah Dalla Palme je vsekakor za ženske po 40. letu priporočljiva letna mamografija, kar morajo storiti do vsaj 65. leta starosti. Diagnoze so postale v zadnjem času točnejse z uporabo ehografij in magnetnih resonanc, da bi olajšali odkritje raka pa so pred leti ustanovili Studijsko skupino, ki naj bi v ta namen uporabila sinhrotron. Zahvaljujoč se finansiranjem tržaške univerze in državnega instituta za jedrsko fi-ziko so v sodelovanju z družbo Sincrotrone ustanovili sperimentalno postajo in testirali učinkovitost svetlobnega snopa. Rezultate so predstavili lani, ko je prišla tudi zelena luč za njegovo uporabo pri pacientkah. Svetlobni snop nudi znatno podrobnejše slike in dosti več informacij kot sedanja tehnika, poleg tega je na ta način jakost sevanja štirikrat manjša. Pripravili so med drugim tudi načrt za varnost, tako da bodo projekt kmalu pričeli izvajati. Trenutno čakajo na gradnjo postaje (s finansiranjem fundacije CRTRieste) in varne radiološke sekcije, zaradi česai; bo treba za prve konkretne rezultate počakati vsaj tri leta. Tedaj bomo izvedeli, je dejal Dalla Palma, ali je tehnika, ki smo jo predstavili in katere se nameravamo posluževati v prihodnosti, veljavna in učinkovita. A. G. H PRIREDITVI / 10. OKTOBRA h Barcelona in Friuli doc se bosta »pobratila« Jesenski pokal, znan z imenom Barcolana, in manifestacija Friuli doc se bosta letos »pobratila«. Od včeraj so v občinskem uradu za stike z javnostjo na Trgu Unita na razpolago vstopnice za brezplačno potovanje v nedeljo, 10. oktobra, z vlakom iz Trsta v Videm, da bi se udeležili zaključnega dne enoga-stronomske prireditve Friuli doc. Na razpolago je 400 vstopnic, vlak bo odpotoval ob 9.50, iz Vidma pa se bo vrnil z odhodom ob 15.44. Prav tako 400 Vi-demčanov pa bo lahko istega dne prispelo s posebnim vlakom brezplačno v Trst na ogled jadralske regate Barcolana. Vlak bo iz Vidma odpotoval ob 8. uri, iz Trsta proti Vidmu pa bo krenil ob 17.30. Vožnji z vlakom je omogočil deželni oddelek državne železnice. Gre za prvi tovrstni poskus, z očitnim namenom, da bi na obe prireditvi privabili čim več občinstva in sosednih krajev. ŽALNA SEJA / VČERAJ V PETERLINOVI DVORANI Po uvodnih besedah predsednika DSI S. Pahorja so spregovorili S. Martelanc, Oskar in Tomaž Simčič Hvaležen spomin in zahvala za pol stoletja življenja in delovanja med Slovenci v Italiji: na pobudo Društva slovenskih izobražencev je bila včeraj popoldne v Peterlinovi dvorani žalna seja po rajnem književniku in šolniku Vinku Beličicu (f. KROMA). Kot je uvodoma naglasil predsednik DSI Sergij Pahor, sodi med Številne Beličičeve zasluge tudi sodelovanje pri snovanju društva, saj je predsedoval ustanovnemu občnemu zboru DSI leta ’62. O Vinku Be-ličiču človeku, ustvarjalcu in Solniku so nato občuteno spregovorili Saša Martelanc, Oskar Simčič in Tomaž Simčič. O življenjski poti Vinka Beličiča, sina Bele krajine, ki je v Trst prišel »po dramatičnem izidu 2. svetovne vojne v Sloveniji«, je obširneje govoril Saša Martelanc. Naglasil je dejstvo, da se je ob koncu svojega življenja Belicič doma počutil v svoji drugi domovini, kot je sam povedal, potem ko ga je tudi prva, se pravi Slovenija z rojstnim Črnomljem, primerno počastila (ob 80-letnici rojstva leta ’96). O teh svojih čustvih je spregovoril sam Beličič v svojem zadnjem radijskem intervjuju za postajo Trst A, v njem pa tudi obnavlja svoja popotovanja v Belo krajino od leta leta ’91 dalje (odlomek so posredovali ob zaključku včerajšnje žalne svečanosti). Trajen spomenik pa si je Belicič postavil sam, je podčrtal Martelanc, s svojimi knjižnimi deli, ki so zbrana v več kot 20 knjigah. Iskrena čustva žalosti pa je včeraj z Goriškega na tržaško žalno slovesnost prinesel Oskar Simčič, ki je govoril v imenu Goriške Mohorjeve družbe. Zato je prav sodelovanju Beličiča ustvarjalca z goriško založbo in sestrsko Mohorjevo v Celovcu Simčič posvetil pretežni del svojega nagovora. O 35 let dolgi poklicni poti Beličiča šolnika pa je včeraj spregovoril Tomaž Simčič, ravnatelj liceja »Prešeren«, na katerem je Vinko Beličič poučeval slovenščino od leta ’45 do upokojitve leta ’77. Opomnil je na njegove zasluge pri obnavljanju slovenskega šolstva v Italiji, saj je leta '45 sodeloval s Srečkom Barago, svetnikom pri tedanji zavezniški upravi. Naglasil je, da je bil Beličič tudi avtor ali soavtor učbenikov, svoje dijake, katere je navajal k zvestobi do Boga, domovine in resnice, je spodbujal tudi k pisanju, sploh mu je bilo učenje in delo z mladimi v veliko veselje, kljub težavam, ki jih je prinašal status političnega begunca. Ob koncu so zbrani lahko prisluhnili še Be-ličičevim besedam. V Ludoteki narodov igre za najmlajše Ludoteka narodov, ki deluje v Ul. Colautti 3, prireja nov niz prireditev za otroke od 3. do 5. leta starosti. Od 4. oktobra dalje bo od ponedeljka do petka od 15.30 do 19. ure organizirala »popoldneve z igro«, na katerih se bodo otroci in njihovi spremljevalci (starsi, dedki, Ijabice ali kak drug sorodnik) razživeli s celo vrsto dejavnosti, ki jih bo vodila psihopedagoginja Paula Toledo. Pokrajinski svet: prekinjena seja Tržaški pokrajinski svet je na svoji sredini seji odobril dva sklepa o rebalansu proračuna za leto 1999. Za odobritev je volilo 12 svetovalcev (ob svetovalcih večine tudi predstavnik ljudske stranke Cola), trije so volili proti (Visioli SKP), Zagabria (SIK) in Bussani (SL), dva (LD) pa sta se vzdržala. Pokrajinska skupščina je nato razpravljala o spremembi proračuna za triletje 1999-2001, ob glasovanju pa so se predstavniki opozicije umaknili iz dvorane in zaradi pomanjkanja legalnega števila je bila predsednika Marucci Va-scon prisiljena sejo prekiniti. Dolenc o imenovanju konzulenta za tisk Tržaški občinski svetovalec Levih demokratov Igor Dolenc je posegel v polemiko zaradi imenovanja novinarja Paola Mangana za konzulenta tržaške občine za komuniciranje in za koordinatorja občinskega tiskovnega urada. Gre za priznanega profesionalca, ki ima za seboj 30-letno prakso, glede katerega predstavniki Pola glasno protestirajo, čeprav se bodo lahko tudi sami poslužili njegovih storitev v odnosu z javnostjo tako predstavniki večine kot opozicije, meni Dolenc. Svetovalec Levih demokratov ugotavlja, da so predstavniki tistih desnosredinskih strank, ki protestirajo zaradi imenovanja Mangana na tržaški občini, zaposlili v zadnjih mesecih pri pokrajinski upravi sorodnike desnosredinskih predstavnikov (prav te dni niso na pokrajini obnovili pogodbe z dolgoletnim sodelavcem, novinarjem Giorgiom Bearzom, op.ur.). Mangana, meni Dolenc, bo treba soditi na podlagi rezultatov, ki jih bo dosegel pri informiranju javnosti v interesu občine in mesta. Blagoslov živali v miljski občini V nedeljo ob 15. uri bo pred svetiščem v starih Miljah tradicionalni blagoslov živali. Ob tej priložnosti je miljski župan Roberto Dipiazza pozval udeležence, naj se držijo določil, ki jih je izdalo tržaško zdravstveno podjetje. Na manifestaciji bodo lahko prisotni le psi, starejši od treh mesecev, ki so jih lastniki cepili proti steklini pred najmanj 20 dnevi; morebitne vgrize bo treba takoj sporočiti preventivnemu oddelku zdravstvenega podjetja v Ul. Orsera 8 (tel. 829601; psi morajo biti obvezno privezani na vrvico. Emilio Fede na tržaški univerzi Odgovorni urednik TG4 Emilio Fede bo 8. oktobra gost tržaške fakultete za vzgojne znanosti. Sodeloval bo na srečanju s študenti z naslovom Politična komunikacija med novimi in starimi shemami. Gre za prvega od dveh seminarjev, ki zadevajo televizijo, je povedal docent teorije in tehnike javne komunikacije Francesco Pira, ki bo na srečanju tudi Fedejev sogovornik. Načrt o prevenciji aidsa Telefona amico gay & lesbica in krožek Arco-baleno Arcigay organizirata konec oktobra tečaj za usposobitev operaterjev Telefono amico ter prostovoljcev za izvajanje načrta o informiranju in prevenciji spolnih bolezni in aidsa. Gre za vsedržavni projekt združenja Arcigay in ministrstva za zdravsvo. Vse dodatne informacije posredujeta Telefono amico (040/396111) ob ponedeljkih od 18. do 23. ure in krožek Ar-cobaleno (tel. 040/941708) ob četrtkih od 19. do 22. ure. Fotografska razstava iz sveta jadranja V osrednji dvorani na tržaški pošti na Trgu Vit-torio Venelo 1 je na ogled fotografska razstava o jadranju in regatah. Avtor fotografij je Tržačan Max Ranchi, ki se že dolgo let ukvarja s tovrstno tematiko. Razstava spada v okvir prireditev ob letošnji Barcolani. Razstava filatelističnih zbirk V postnem in telegrafskem muzeju na Trgu Vit-torio Venelo 1 bo do 15. oktobra na ogled razstava dveh filatelističnih zbirk, in sicer o sv. Nikolaju in o ikonah. Razstava dopolnjuje manifestacijo Kristjani z Vzhoda, odprta pa je od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure. SLOVENSKA TELEVIZIJA / PRIZNANJI OTROŽKIMA ODDAJAMA - SREČANJA Z DOMAČIMI UMETNIKI Vrabček čopek je poletel do Toskane po TV priznanje Rišimo z Vesno! učiteljice Marije Puntar in Prijateljica lutka Nerine Švab . Ko je učiteljica Marija Puntar v šolskem letu 1997/98 napisala svojo prvo radijsko pravljico o vrabčku Čopku, ki je želel poleteti v naravo, ji ni sploh moglo priti na misel, do kam vse bo vrabček poletel. Tistega dne jo je Danilo Pertot, režiser na slovenski radioteleviziji RAI, povabil, naj napise kako pravljico, da bi jo objavili v otroški radijski oddaji. Po prihodu domov se je učiteljica spomnila vrabčka, ki je skakljal na njeni okenski polici, in tako je nastala pravljica. Kmalu so se Čopku pridružili drugi protagonisti njenega pravljičnega mikrokozmosa - Češnja RdeCe-licka, muc Buc, psiček Lajček, mišek Repek, Čarovnik Kolo-rin, novinar Mikrofonko, pedagog Vedenko, in drugi - ki so jih otroci spoznali v nizu oddaj Mi se imamo radi. Kot se mnogokrat dogaja v sodobnem svetu sredstev obveščanja, je radiu sledila televizija. Radijska oddaja Mi se imamo radi se je prelila v televizijsko Rišimo z Vesno!, ki je bila prav pred nekaj dnevi -skupno z drugo otroško oddajo slovenske televizije RAI, Prijateljica lutka, deležna posebne pohvale na prvem vsedržavnem festivalu mladinskih oddaj Pinocchio TV v Collodijevem rojstnem kraju v Toskani, »Priznanje me je, seveda, razveselilo, saj kaj takega nisem pričakovala,« je vCeraj pn-vedala učiteljica Marija, in takoj pohvalila »izredno plod- no sodelovanje z režiserjem Danilom Pertotom, ki je dal tudi pobudo za niz radijskih pravljic in je bil režiser televizijskih oddaj.« Za te oddaje z novim naslovom Rišimo z Vesno! so se poslužili risb, ki so jih otroci narisali po radijskih pravljicah, ter risb ilustratorke Barbare Boneta, ki je postala televizijska Vesna. »Njene barve so nežne in se zelo približujejo mojemu svetu,« je ocenila Marija Puntar. Vodilna nit njenih pravljic so prijateljstvo, srce in kultura srca. Prav prijateljstvo je prišlo do izraza tudi v pravljici Prosim in hvala sta zbežala, ki jo je slovenska televizija poslala na natečaj v Toskano. Učiteljica jo je povzela po Kovičevi pesmi in tudi vanjo vdahnila vzgojno-social-no poanto. Avtorica ni pozabila na velik doprinos otrok, ki so po vsaki radijski pravljici založili uredništvo s svojimi risbami in izdelki. »Nekatere Sole so sodelovale vsak teden,« je spomnila, kar pomeni, da je -najprej radijska in potem televizijska - oddaja med najm-lajsimi res vžgala, prep’riCala pa je tudi znanstveni odbor žirije mladinskega TV festivala. Polet, ki ga je zaCel vrabček Čopek pred dvema letoma po radijskih valovih, se je uspešno končal v televizijskem etru v Toskani... Tudi Nerina Švab, avtorica druge pohvaljene oddaje Prijateljica lutka, je bila nadvse zadovoljna s prestižnim priz- nanjem. Z lutkami se ukvarja še iz Šolskih let: prikazala jih je po Šolah, v knjižnici. »Ko me je režiserka Rosanna Prezzi povabila, naj pripravim televizijsko oddajo o lutkah, nisem vedela, kaj bi, Čeprav bi oddaje trajale le pet minut,« je povedala. Nato so zaceli razmišljati ter si zamislili oddajo, v kateri je babica »učila« vnučka, kako lahko izdela lutko. Oddaje je zaključila kratka zgodbica, pesmica ali glasba, katere protagonistka je bila prav lutka. V trinajstih oddajah sta babica Nerina in njen vnuček Matjažek pokazala različne tehnike izdelovanja lutk: od malih prstnih lutk do ročnih lutk, marionet, lutk na palici, mimicnih lutk (tistih, ki odpirajo usta) in drugih. Pri izdelavi sta se posluževala najpre-prostejsih materialov: papirja, gumbov, jogurtovih lončkov, sadja, zobotrebcev, škatlic vžigalic, nalepk, kuhalnic, tulcev, starih nogavic, skratka vsega, kar je mogoče dobiti na domu. Otroci, ki so s. televizijskih ekranov sledili oddajam, so lahko videli, kako domiselno in privlačno zna biti izdelovanje lutk. Nerina Švab ve povedati, da se je bilo treba sprva privaditi na snemanje, saj ima televizija paC svoje zakonitosti, večjih preglavic pa ni bilo. Tako so otroci izvedeli, kako se lutka pripravi in izdela, z zaključnimi zgodbicami ali pesmicami pa so tudi spoznali, kako se lahko lutka »uporablja«. Drevi v Križu duo Sedmach Tretjak Po krajšem poletnem premoru pričenja SKD Vesna novo sezono. Po uspehu junijskega Kriškega tedna, bo tokrat spet na vrsti glasbeni nastop. Nocojšnji koncert, s pričetkom ob 21. uri, spada obenem v ciklus srečanj z domačimi, vaškimi umetniki (v preteklih mesecih je SKD Vesna že priredilo srečanji z Miranom in Miroslavom Košuto). Tokrat bosta stopili na oder mladi in uveljavljeni glasbenici Tamara Tretjak (flavta) in Claudia Sedmach (klavir). Duo bo izvajal skladbe naslednjih postromanticnih.avtorjev: VVidar, Faure, Taktakshvili, Borne in Muczynski. Glasbenici izhajata iz tržaške Sole »M. Kogoj«, kjer tudi poučujeta. Tamara je opravila diplomski izpit na Konservatoriju Tomadini v Vidmu pod mentorstvom Danieleja Brussola, Claudia pa na tržaškem Konservatoriju Tartini z Rosando Kralj. Duo Sedmach-Tretjak se stalno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj komorne glasbe in je zabeležil že celo vrsto uspehov. Tretja nagrada v Son-driu leta 1995, druga nagrada v Aqui Terme leta 1997, pred enim letom pa se tretja nagrada v Astiju in pa drugo mesto v Pietri Ligure nam pričajo o visokem kvalitetnem nivoju, ki ga je dvojica dosegla s stalnim izpopolnjevanjem pri Giuliani Gulli v Trstu in z obiskovanjem teCaja komorne glasbe na Zavodu S. Ceci-lia v Portogruaru, v razredu Giorgia Lovata, kjer je uspešno zaključila drugi letnik. Vabljeni so vsi ljubitelji glasbe. Koncert bo v prostorih Kulturnega doma Albert Sirk v Križu. (Mik) C.C.I.A.TRIESTE Prisotna podjetja PRODAJNA RAZSTAVA "SREČANJA OB BARCOLANI" TRST (Borzni trg / Piazza della Borsa): 1. - 10. OKTOBER 1999 URNIK: petek, 1. in 8. - sobota, 2. in 9. - nedelja, 3. in 10. 10.00 - 23.00 ponedeljek, 4. - torek, 5. - sreda, 6. 16.00 - 20.00 četrtek, 7. 16.00 - 23.00 AL BOM BOM sne ARTIGIANATO CLAUTANO AZIENDA AGRIGOLA GERMAN AZIENDA AG RIGOLA ZIANI BAR MIDY sne BAZAR CITY CARDILLO GENNARO COLLAVOLPE COPYRIGHT ERBIS MICHELA ESSENTHIA FERDI sne GANESH IL BAULE D ORIENTE sne IL MERC ATO DELLA PULCE KRISOVIC ANNA L.A.G.E.P. LA CORNUCOPIA LA CORTE ARCANA sas LA LAMPADA D! ALADINO LA LUNA NEL POZZO LIENDL FEDERICO L OFFICINA ORO & PIETRE MASER sne P ANE E CIOCCOLATA sas P AROV E L GROUP sr! PASTICCERIA SICILIANA PASTICCERIA TRIESTINA sne POLLINI STEFANIA RENATO CHICCO GIOIELLI ROSAPESCA sne ROSTIROLLA RITA Tl EP PO MARIA TER ESA VIDEOLANDGAMES Ul. Emo 45/c — Trst 040.772627 Ind.cona Pinedo — Claut (PN) 0427.87005 Ul. Buonarroti 38 — Trst 040.360149 Trebče 237 - Trst 040.827510 Drev. Miramare 143/A — Trst 040.410625 Trg City 2 - Lignano (UD) 0431.721273 Ul. Sabbionera 51 — Latisana (UD) 0431.511154 Ul. Europa 60 - S. Daniele d. F. (UD) 0432.940203 Ul. Lazzaretto Vecchio 15 — Trst 040.306165 Ul. Severo 103-Trst 040.569839 Ul. Centa 2 — Treppo Grande (UD) 0432.964296 Ul. Crispi 5/A - Trst 040.661060 Ul. Roma 5 — Barcis (PN) 0427/76348 Ul. S. Michele 47/B — Mogliano Veneto (TV) 041.5902606 Ul. S. Apollinare 4 - Trst 040.772853 Ul. Pasteur 20 — Trst 040.910733 Ul. IV Novembre 16 - Tržič (GO) 0481.44174 Ul. del Pozzo 18 — Trst 040.947781 Trg S. Giacomo 17 — Trst 040.775356 ' Ul. della Stretta 15 — S. Giovanni a.N. (UD) 0338.2841711 Calle Verdi 9/A - Milje (TS) 040.272802 Ul. S. Pellegrino 35 — Trst 040.214516 Ul. Foschiatti 4/B —Trst 040.636405 Ul. Arcobaleno 52/54 — Lignano (UD) 0431.73633 Ul. Settefontane 5 — Trst 040.772234 Obrtn. cona Dolina — Dolina (TS) 040.227050 Ul. Paduina 2/B — Trst 040.369011 Ul. Petronio 1 — Milje (TS) 040.232335 Ul. Schiffrer 8 — Trst 040.382917 Klanec Trenovia 1/A — Trst 040.638244 Ul. Timeus 14/A — Trst 040.638808 Cesta za Katinaro 16 — Trst 0431.96053 Ul. Roma 16 — Venzone (UD) 0432.881070 Ul. Rismondo 4 — Trst 040.369993 tipične tržaške slaščice različni izdelki in lesene igrače lončnice med pečeni kostanj stekleni izdelki in okrasni kamni bižuterija iž biserne matice, korale, školjk žganje in alkoholne pijače personalizirane T-shirts gobe in tartufi dišav ne posode, sveče, esence sendviči in obloženi kruhki razni izdelki darila sveče sveže sadje oprema iz bambusa in /očka različni izdelki različni izdelki sveče, obeski in leseni izdelki keramični in stekleni izdelki ter bižuterija dišavne posode in predmeti za dom bižuterija školjke, razni izdelki otroška oblačila vino in olivno olje suhe slaščice tipične tržaške slaščice oprema iz bambusa in vrbovega šibja srebrna bižuterija različni izdelki slaščice glinasti izdelki videoigre in CD-ROM TRŽAŠKO TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE obvešča učitelje in vzgojitelje, da zaradi bolezni predavateljice, odpade predavanje v okviru tečaja za pripravo na učiteljski natečaj, napovedano za danes, petek, 1. oktobra. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 1. oktobra 1999 TEREZIJA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.46 - Dolžina dneva 11.44 - Luna vzide ob 23.16 in zatone ob 13.48 Jutri, SOBOTA, 2. oktobra 1999 ANGELI VARUHI VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,9 stopinje, zračni tlak 1009,1 mb ustaljen, brezvetrje, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 22,4 stopinje. ; : LEKARNE Od ponedeljka, 27. septembra, do sobote, 2. oktobra 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080), UL Mascagni 2 (tel. 040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (tet. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Rossetti 33, UL Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 040 367967). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Tutto su mia madre«, r. Bedro Al-modovar, i. Penelope Cruz. EKCELSIOR - 15.15, 17.30, 20.00, 22.15 »Star Wars - La minaccia fanta-sma«, r. George Lucas, i. Liam Neeson, Evvan Mc Gregor. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 19.00, 22.00 »Eyes wide shut«, r. S. Kubrick, i. Tom Crurse, Nicole Kid-man, pepovedan mladini pod 14. letom. AMBASCIATORI 14.15, 16.50, 19.35, 22.20 »Eyes wide shut«, i. S. Kubrick, i. Tom Cruise, Nicole Kidman, prepovedan mladini pod 14. letom. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.00. 18.00, 20.05, 22.15 »Tifo-si«, i. Diego Abatantuono, Enzo lacchetti, Christian Qe 5icci GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Entrapment«, r. Jon Amiel, i. Sean Connery, Catherine Zeta-Jones. NAZIONALE 1 - 15.15, 17.35, 20.00, 22.20 »Star Wars - La minaccia fanta-sma«, r. George Lucas, i. Liam Neeson, Evvan Mc Gregor. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Austin Povvers - La spia che ci provava«, r. Jay Roar ch, i. Mike Myers, Heather Graham. NAZIONALE 3 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Gioco a due«, r. John McTiernan, i. Pierce Brosnan, Rene Russo. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Un uo-mo per bene«, i. Michele Placido. MIGNON - 16.00, 20.30 »Sodomia non stop«, prepovedan mladini pod 18. letom; 22.15 »La mum-mia«, r. Stephen Sommers, i. Brendan Fraser, John Hannah. CAPITOL - 16.00, 18.00. 20.00, 22.10 »Instinct«, r. Jor. Turteltaub, i. Anthony Hopkins, Guba Gooding Jr. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »E il vento ci portera via«, r. Abbas Kiarostami. hi PRIREDITVE DOM ALBERTA SIRKA V KRIŽU - danes, 1. oktobra, ob 21. uri, koncert dua Tamare Tretjak - flavta in Claudie Sedmak -klavir. Na sporedu VVidor, Faure, Taktakishvili, Borne in Muczynski. ^3 OBVESTILA FOTOKROZEK TRST 80 potrdi elanom ožje skupine, da bo prva seja-sreCanje danes, 1. oktobra ob 20.30. Ob izbiri slik imamo presenečenje. BARKOVLJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi vse, posebno noše, v procesijo rožnovenene Matere božje, ki bo v Barkovljah, v nedeljo, 3. oktobra, t.L, po masi 8. ure. MoPZ VALENTIN VODNIK iz Doline bo pričel z vajami v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v Dolini. Vabljeni vsi naši dosedanji pevci in vsak, ki bi se nam rad pridružil. OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽINI obvešča, da bo od 4. oktobra 1999 do januarja 2000 potekal v knjižničnih prostorih brezplačni avtodidak-ticni tečaj informatike na CD-romu (uporaba računalnika, Interneta...). Število mest je omejeno. Vpisovanje Se danes, 1. oktobra od 16. do 19. ure v prostorih knjižnice. Za Vabimo Vas na veliko zabavo v DISKOTEKO TITANIC v Sežano dne, 2. oktobra 1999 ob 22. uri v sklopu otvoritve nove sezone 99/2000 v novi zasedbi informacije lahko pokličete na tel. St. 040-2017373. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP - Ul. Donizetti 3, obveščata, da bodo v njihovem okviru v tej sezoni delovali Štirje krožki: gledališki, likovni, Časnikarski in mednarodni. Ti bodo ob sobotah izmenično pripravljali večere, namenjene vsem. Prvi informativni in družabni večer z zakusko, bo v jutri, v soboto, 2. oktobra, ob 18.30. Vabljeni vsi mladi, od prve višje dalje. KD F. VENTURINI nudi svojim elanom tečaj angleščine za začetnike (vsaj 8 tečajnikov). Prijave in informacije na tel. st. 040-281196 ob sredah od 17. do 18.30. PLESNA SKUPINA SHOVV CHANCE prireja tečaj show plesa za začetnike. Prva vaja v torek, 5. oktobra, ob 20.30, na Stadjonu 1. Maj. Informacije DaSa (tel. 040-226565) od 13.30 do 15. ure. SLOVENSKI KLUB - v novo sezono stopamo z odprtjem razstave Fotokrožka 80 ter glasbenim nastopom Aljoše Sakside in Mojce Žerjal, v torek, 5. oktobra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20 v Trstu. Vljudno vabljeni! DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na prvo vajo v torek, 5. oktobra 1999, v Dom Alberta Sirka v Križu. Ob 20. uri za nove pevke, ob 20.30 za stare pevke. GLASBENA MATICA - Sola M. Kogoj vabi vse otroke, ki jih veseli petje, na prvo pevsko vajo Otroškega zbora GM, v sredo, 6. oktobra, ob 16.30 v ul. R. Manna 29. OSNOVNA SOLA »A. BUBNIČ« V MILJAH organizira v okviru Ljudske univerze tečaj slovenskega jezika, ki se bo odvijal dvakrat tedensko v večernih urah. Za informacije tel. St.: 040 274157 (Sola A. Bubnič), od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, do 11. oktobra 1999 V OTROŠKE JASLI sprejema vpise VValdorfska Sola v Zgoniku, St. 44. Urniki na izbiro (part in full time). Informacije in vpisi na tel. St. 040-229540, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure. KRUT obvešča, da se bodo v ponedeljek, 11. oktobra začele tedenske plavalne ure v termalnih bazenih. Vpisovanje in inforamacije na sedežu krožka, Ul. Cice-rone 8 od ponedeljka, 4. oktobra dalje. Tel. St. 040-360072. ZAČELO SE JE VPISOVANJE za umetniške tečaje ARCI 1999/2000, in sicer oblikovanje gline, spoznavanje keramike, seznanjanje s tehnikami risanja in barvanja. Informacije na tel. St. 040-772689 od 10. do 12. ure ali 0339/6085424. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo začelo svojo novo sezono v ponedeljek, 4. oktobra, s predstavitvijo knjige prof. Tomaža PavSiCa »Ob stari meji - pričevanja in spomini«. Knjigo bo predstavil dr. Drago Stoka, odlomek bo prebral Livio Valencie, sodelovala pa bosta tudi avtor in založnik Damijan Bogataj. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici St. 3, s pričetkom ob 20.30. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED obvešča, da potekajo pevske vaje ob ponedeljkih v društvenih prostorih v Sempolaju, za otroke, ki obiskujejo vrtec, 1. in 2. razred osnovne Sole od 16. do 17. ure, za ostale od 17. do 18. ure. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste. Vaje ob ^sredah v društvenih prostorih v Sempolaju, za osnovnošolce od 16.30 do 17.30, za ostale od 17.30 do 18.30. SKD VIGRED prireja od 7. do 11. oktobra v Praprotu pod šotorom IV. KRAŠKI OKTOBERFEST. V Četrtek, 7. oktobra, ob 19. uri otvoritev z godbo Long Zlunk, ples z ansamblom Istrski vinogradniki, med plesom tekmovanje v zobanju grozdja; v petek, 8.10. ples z ansamblom Annie Oakley Country Band, med plesom tekmovanje v žaganju; v soboto, 9.10., ob 15. uri ex tempore za otroke in mladino, ples z ansamblom Lapos (do dveh ponoči); v nedeljo, 10.10., od 10. do 11. ure zbirališče in vpisovanje za pohod Spoznajte znamenitosti naših vasi, ob 15. uri Kraški muzikfest, ples z ansamblom Gašperji; v ponedeljek, 11.10., ples z ansamblom Zamejski kvintet, med plesom nastop plesne skupine Show Chance. SKD VIGRED vabi amaterske godce in pevce (od dua do veCje skupine) na IV. KRAŠKI MUZIKFEST, ki bo v nedeljo, 10. oktobra, ob 15. uri v Praprotu. Prijave na ZSKD, pri društvenih odbornikih in na Kraškem OktoberfeStu. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MAGNET pričenja v mesecu oktobru tečaje o strukturi likovne govorice, o kreativni domisliji in s keramično delavnico. Tečaji se bodo odvijali v prostorih srednje sole Iga Grudna v Nabrežini, Kamnolomi 16. Tečaje bodo vodili Ani Tretjak, Leonardo Calvo in Anica Pahor. Za informacije pokličite na tel. St. 040-220680, 040-364211 in 040-220202. KD SKALA sprejema telefonsko vpise za prvo jesensko družabno večerjo in tekmovanjem v plešoči vzdržljivosti polke in valčka, ki bo v soboto, 9. oktobra, v prostorih vaške zadruge v Gropadi. Oglasite se na tel. St. 040-226802 (g. Kristina), 040-226631 po 18. uri (g. Sonja), 040-226332 (g. Ivica) in 040-912843 (Petra) po 20. uri. Pričakujemo vas od 20. do 20.30! OSNOVNA SOLA M.G. STEPANČIČ pri Sv. Ani organizira v okviru Ljudske univerze teCaj slovenskega jezika, ki se bo odvijal ob ponedeljkih, v večernih urah. Za informacije: osnovna Sola Sv. Ana, tel. St. 040-812214 ali učiteljica Ljuba Leghissa, tel. St. 040-946385. VAŠKA ZADRUGA in KD SKALA GROPADA prirejata v prenovljenih prostorih, motoricno-ple-sno Solo za stare in mlade elane, razdeljene v tri skupine: 1) - od 1. do 3. raz. os.S. - ob ponedeljkih in Četrtkih, od 16.30 do 17.30; 2) - od 4. raz. os.S. do 1. raz. srednje Sole - ob ponedeljkih in Četrtkih, od 17.30 do 18.30; 3) - od 2. raz. sr.S. do 2. r. višje Sole -ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 19.30 Prvo srečanje bo v ponedeljek, 4. 10., oz. v torek, 12.10. in v Četrtek, 7.10. Vpise sprejemamo po telefonu do Se jutri, 2. oktobra, na St. 040-912843 (tel. tajnica -do 15. ure), 0347/9835528 (Petra, po 15. uri); 040-226332 (g. Ivica - po 20. uri). NOVO! - 2-meseCni programirani GIBALNI TEČAJI z glasbo za odrasle in starejše integriranih v cikel 1-krat mesečnih strokovnih predavanj v prostorih KD Skala v Gropadi, ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 21. ure. Prvo srečanje v ponedeljek, 4. oktobra. Za dodatne informacije tel. st. 040-912843 (Petra, po 20.30). SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM - Ponovno se srečujemo vsak Četrtek, ob 20. uri OB PLETENJU SE KAJ ...Pridite! SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da bodo začasno treningi ob torkih in petkih, od danes dalje, v Domu Albert Sirk v Križu, ob 16.30 za prvo skupino, ob 17.30 za drugo. Kdor ljubi balet, naj se nam pridruži. Za informacije telefonirati na st. 040-220222 od 15. do 17. ure. Lanskoletne baletke naprošamo, da potrdijo vpis. SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM - v ponedeljek 4. oktobra 99 vpisovanje in začetek tečajev telovadbe po običajnih urnikih. Pohitite z vpisom. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem GLASBENE MATICE organizira glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije na tel. St. 040-228333 ob uri obedov. SKD VIGRED prireja v novi sezoni sledeče tečaje: vezenje (stikanje) ob torkih, angleščina in šivanje narodnih nos. Inf. in prijave pri odbornikih društva, oz. na tel. St. 040-200071. TRŽAŠKA FEDERACIJA STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE organizira prevoz (avtobus + vlak) na vsedržavno manifestacijo v Rimu proti zlatim honorarjem in beraškim plačam. Inf. in vpisovanje na sedežu stranke v Ul. Ta-rabocchia 3. Tel. 040- 639109. KRD DOM BRISCIKI obvešča elane, da se danes, 1. oktobra, ob 18.30 prične rekreacijska telovadba, ki se bo odvijala dvakrat tedensko in sicer ob torkih in petkih na sedežu društva, Članice pa obvešča, da se tečaj stikanja prične v četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri na društvenem sedežu. SOLSKO POPOLDANSKO POMOČ nudi vsak dan SKLAD MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289. JEZIKOVNE TEČAJE (slo., ita., angl. nem.) nudi SKLAD MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289. STROKOVNI NASVETI kot pomoč pri vzgoji - Vzgojna svetovalnica SKLADA MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289. GOVOR: ŽELITE GA IZBOLJŠATI, popraviti govorne napake, preprečiti ali odpraviti govorne napake, olajšati na novo nastale govorne težave ostarelih? Lo-gopedska služba pri SKLADU MITJA CUK. Informacije na tel. St. 040-212289. SK BRDINA organizira v nedeljo, 3. oktobra v Re-pnu (pri nogometnem igrišču) 9. KRAŠKI SUHI SLALOM. Vpisovanje na mestu od 8.30 do 9.30. Za informacije pokličite na tel. 040 212859 ali 040 226271. KD S. ŠKAMPERLE prireja teCaj AKROBATSKEGA ROCK’N’ROLLA za otroke in mladino od 6. do 14. leta, ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 20. ure od 4. oktobra dalje. Vse možne informacije dobite od 7.30 do 8. ure in od 21.30 do 22. ure na tel. St. 040-53420, oz. od 9. do 18. ure na tel. 00386-66-549588 pri Sabrini. Za vpis pa se zglasite v fitness dvorani na Stadionu ob torkih od 20.15 od 21. ure (tel. 040-351669). TUDI PRI CUPI se bo ši- valo noSo! TeCaj krojenja in vezenja narodnih nos bo vodila Marta Košuta. Informacije na tel St. 040-299488. □ ČESTITKE Tamari in Robiju se je pridružil mali IVAN. Z njima se veselimo vsi strici in tete od klape. V Lonjerju hišica stoji, v njej DIMITRIJ RAKOVIC eno leto slavi. Vse najboljše in da bi zrasel v pridnega fanta, mu voščita pranonota Olga in Milan ter mu pošiljata kos poljubčkov. V Križu danes naša SONJA rojstni dan slavi. Mnogo zdravja in sreče ji želimo vsi, ki jo imamo radi. Sara, Marko in Niki pa ji pošiljajo zvrhan kos poljubčkov. 3 ŠOLSKE VESTI TRŽAŠKO TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE obvešča učitelje in vzgojitelje, da zaradi bolezni predavateljice, odpade predavanje v okviru tečaja za pripravo na učiteljski natečaj, napovedano za danes, petek, 1. oktobra. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI prireja v sklopu Ljudske univerze sledeče tečaje: a) teCaj za izdelavo nos, ki ga bo vodila učiteljica Marta Kopun - Košuta; b) dva tečaja angleškega jezika za odrasle. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je na oglasni deski tržaškega pokrajinskega šolskega skrbništva objavljen razpis izrednega natečaja za dosego usposobljenosti za poučevanje na slovenskih osnovnih Šolah in otroških vrtcih. Prošnje sprejema tržaško Šolsko skrbništvo do 9. oktobra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske Sole. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301, posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. S_____________IZLETI DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI priredi svoj vsakoletni izlet v nedeljo, 10. oktobra, na Notranjsko in Dolenjsko, v okviru katerega si bodo udeleženci ogledali znani grad Snežnik in muzej polharstva pri Starem trgu ter obnovljeno Trubarjevo domačijo na Rašici. Vpisovanje do zasedbe mest na tel. St. 040-228274 in 040-228481. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM FIAT PANDA 750 letnik '90, z opravljeno revizijo. Tel. 040-212060, od 19. do 21. ure. STISKALNIK ZA GROZDJE prodam po polovični ceni. Tel. St. 040-398596, ob uri obedov. PROFESIONALNO leseno lestev, raztegljivo do Hm, prodam po polovični ceni. Tel. 040-575145. ODDAM v najem skladišče 14 m2 v ul. Giulia na vogalu z ul. Pisoni, z velikim oknom in vrati na ulico. Cena po dogovoru. Tel. 040-575145. SLOVENSKO KULTURNO SREDISCE PLANIKA iz Kanalske doline isce honorarnega nameščenca za pouk slovenskega jezika na privatnih tečajih. Pogoj: dipl. slavjst ali predmetni učitelj. Prednost imajo kandidati s poznavanjem računalniškega dela s programi v VVindovvs okolju. Ponudbe na telefon 0335-5303096 ali na naslov: Via Pontebbana 28 - 33010 Ugovizza (UD). GORIŠKO INDUSTRIJSKO PODJETJE na področju elektronike iSCe tehnika. Prošnje nasloviti na uredništvo Primorskega dnevnika - Gorica, Drev. XXIV Maggio 1, pod Šifro »Tehnik«. PRODAM kamniti lijak, 120x50 cm. Tel. St. 040-2907003 po 20. uri. KUPIM KNJIGE za 2. razred Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Tel.: 040-574064. RESTAVRACIJA ob morju isce dva natakarja in enega kuharja. Za informacije klicati na tel. St. 0348/5924358. PRODAM nov, nerabljen invalidski voziček. Tel. St. 040-228276, od 12.00 do 13.30. NUJNO IŠČEMO splošne delavce od 22 do 30 let stare. Tel. St. 040-226868, od 8.30 do 17.30. PRODAM trosobno opremljeno stanovanje v Sežani, v drugem nadstropju. Informacije na tel. 040-212623, od 9. do. 10. ure. TERMOHIDRAVLICNO PODJETJE isce izkušenega vodovodnega inštalaterja tudi onkraj meje. Tel st. 040-225365, 040-251240 ali 0335-6470494, ob uri obedov. ISCEM pridno in pošteno starejšo gospo za varstvo otroka in za razna kuhinjska dela. Tel. St. 040-226900 v večernih urah. KUPIM knjigo Leksikon CZ - Filozofija. Tel.: 0348/3143536. V DOBERDOBU za cerkvijo imajo Kovačevi odprt agriturizem. Nudijo samo domačo hrano. Odprto ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 0481-78125. PRISPEVKI V spomin na mamico Danjo darujejo Marko in svojci 100.000 lir za Center za rakasta obolenja in 100.000 lir za SD Konto-vel. V spomin na Danjo, ob 1. obletnici smrti, daruje Elva 50.000 lir za SD Kon-tovel. V spomin na Karlota Sossija daruje družina 50.000 lir za KD Skala iz Gropade. V somin na mamino sestrično Marijo Krizmancic - Grgič darujeta Stana in Sonja 50.000 lir za KD Slovan s Padric. 1. 10. 1989 1. 10. 1999 Ob 10. obletnici smrti Karla Rudeža se ga z ljubeznijo spominjajo žena Laura s hčerko Alessio in vsi svojci Trst, 1. oktobra 1999 Ob nenadni smrti bratranca Vinka Cibica izrekamo ženi in sinu Klavdiju občuteno sožalje Adriano, Mari in Sara Ob težki izgubi dragega očeta Vinka izreka svojemu dolgoletnemu odborniku Klavdiju Ci-bicu in družini iskreno sožalje Jadralni klub Cupa Ob nenadomestljivi izgubi dragega oCeta in dragocenega sodelavca Vinka BeliCiCa izrekajo iskreno sožalje Janezu in družini kolegice in kolegi Radia Trst A Ustanovnemu elanu Zadruge Pepiju Sancinu in družini izrekajo sožalje ob izgubi drage žene Vilme Člani Zadruge Dolina Ob izgubi drage mame Ljudmile Pečar por. Borjan izrekajo iskreno sožalje hčerkama Adriani in Aniti in njunima družinama pevke in pevci MePZ Višava s Ferlugov Marij Čuk PODJUNA / POBUDA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Kakovostna izvedba »Konference živali« Nastopajo domači ljubiteljski igralci David Bare: Vprašajte Amy (Amy’s View), slovenska praizvedba. Prevajalca Irena in Zdravko Duša, režiserka Mateja Koležnik, scenografka Meta Hočevar, kostumograf Alan Hranitelj, dramaturginja Tea Rogelj, lektor Srečko Fišer, oblikovalec luCi Samo Oblokar, scenski slikar Branko Drekonja. Igrajo: Teja Glažar, Barbara Babic, Tadej Toš, Marjanca Krosi, Bine Matoh in Rastko Krošl. Otvoritvena predstava nove sezone Primorskega dramskega gledališča je bila v Novi Gorici 28. septembra 1999 ob 20.30. Razprave o vlogi umetnosti in specifično gledališča, o ogrožanju odra s strani najnovejših oblik artističnega izpovedovanja (filma, televizijskih nadaljevank) o (ne) mejah realnega in iluzije - take razprave so stare in oguljene, zaradi Cesar utrujajo in dolgočasijo. Obrabljene besede so toliko bolj nemočne, ko jih skuša pisatelj prenesti na oder in z uprizoritvijo utemeljevati esejistično nastavo o pomenu itd. umetnosti. 52-letni angleški dramtik David Hare je zapadel prav v to skušnjavo. Skušal je še enkrat razmisliti o nasprotjih, antitetičnostih in izključevanju posameznih umet- niških izraznih oblik, ki sodijo v območje igralstva. Tega se je na srečo zavedala režiserka novogoriške postavitve Vprašajte Amy Mateja Koležnik, ki je opisana izhodiščna stališča zabrisala, Čeprav jih ni mogla povsem odstraniti. Svoje branje Ha-rejevih misli je preusmerila v območje psihologije in ostrega spora med veliko igralko Esme Allen (Teja Glažar) in njenim zetom Do-minicom (Tadej Toš). To se pravi, da je izostrila robove medčloveških razmerij med seboj izključujočih se polov. Neizbežno je ostalo tudi pri literarnem disputu, ki pa se je pomaknil v ozadje. V prvi vrsti smo gledali igro velike odrske igralke, ki živi v svojem siju, ne zme-nec se za pritlehnosti in ostala družbena gonila, ki je v svojem umetniškem »poslanstvu« samozadostna in zavrača vse, ki bi lahko omajalo njen zasanjeni tloris. In prav na tem mestu je Teja Glažar učinkovito in vešče znala ustvariti privide gledališke enkratnosti, ki se hrani z iluzijo in življenje le s težavo prevaja v odrsko resničnost. Ta ostaja (ne) srečni otok, kar iluzija je, igralec na njem pa je obdan z zvezdami, Čeprav njegov družbeni in življenjski status pada v močvirje in tudi v osebno pomanjkanje. To »drugačno nadživljenje« se izraža tudi v razmerju do hčerke, ki jo pestijo konkretne »nesreče«, ki jih igralka Barbara Babic trpno sprejema nase v skladu s svojo filozofijo, da je mogoCe vse spore zgladiti, pa naj soprog pobegne z drugo in jo ovrže kot obrabljeno blago. Drugi pol, Amy Barbare Babic je kot dramaturška vezna nit med njima, predstavlja lik Tadeja Toša, ki je učinkovit v podiranju gledališkega mita in pomena gledališča, manj ko se teh esktremnih stališč kesa. Nova premiera Primorskega dramskega gledališča je zaradi tega koherentno in skladno izpeljana uprizoritev, ki pa ne more pretirano vznemirjati, razen z nekaterimi kreacijami osrednjih likov, pri Čemer bi izpostavili tudi moCno poudarjeno prisotnost Marjance Krošl. Med koroškimi Slovenci zelo razvejano amatersko gledališče je konec preteklega tedna doseglo nov višek: na odru kulturnega doma v Sentpri-možu v Podjuni se je uspešno predstavil igralski ansambel »Konference živali«. Za današnji Cas slej ko prej aktualno politično satiro je ob 100-letni-ci rojstva nemškega pisatelja Ericha Ka-stnerja postavila v obliki musicla na gledališki oder Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Desetčlanski igralski ansambel, izbran iz raznih krajev južne Koroške, je prepričal z dovršenostjo, dinamiko, z duhovoto gledališko in pisano likovno podobo, s koreografsko uglajeno razgibanostjo in s povsem posrečeno animacijo lutk. Raznolikost predstave pa sloni na živahni glasbeni kompoziciji Gabriela Lipuša, ki jo dopolnjuje izvrstno solistično in zborno petje. Čeprav so igralci in pevci amaterji, ni bilo mogoče spregledati njihove izkušnje iz raznih gledaliških predstav, predvsem pa so bile nezavidljive pevske kvalitete. Profesionalen pristop k gledališkemu ustvarjanju, za kar gre v prvi vrsti zasluga režiserju Miranu Herzogu, pa je omogočil, da se ljubiteljski gledališki napori z iskreno željo po znanju lahko zljijejo v navdušujočo kvaliteto. Temu ustrezen je bila tudi odmev premierske publike, ki svoje zadovoljstvo ni kazalo samo nad posrečeno izpovedno vrednostjo predstave (mirovna vzgoja), temveč je bila presenečena predvsem nad tem, kakšno zavidljivo kakovostno ravan lahko doseže amtaterski igralski ansambel. Libreto je uglasbil mladi koroški komponist in absolvent dunajske visoke šole za upodabjajočo umetnost Gabriel Lipuš, prav tako scensko glasbo. Prvič je režiral na Koroškem znani slovenski režiser Miran Herzog, likovno podobo in izvedbo je ustvarila Eka Voglenik, za odrski gib je srkbela Mira MijaCeviC, za govorno tehniko pa dramski igralec Pol- de Bibič. Oblikovanje luči je opravil kar režiser sam, za zahtevno in skorajda brezhibno zvoCno tehniko (vsak igralec je ozvočen!) sta skrbela Bettina in Wolf-gang Lehner. Musical je namenjen predvsem otrokom, šolski mladini, pa tudi starejšim, saj poziva k miru in razumevanju. Erich Kasterner daje živalim vlogo posrednikov med skreganimi ljudmi, ki jo uspešno odigrajo in so očitno pametnejše od ljudi. Gledaliških predstav s takimi in podobnimi etičnimi postulati ni ravno na pretek, predvsem za otroke ne. Zato bi bilo vsem v korist, Ce bi kvaliteto in razgibano slikanico videli mlajši in starejši na Koroškem ter tudi otroci v Sloveniji in v ostalem slovenskem zamejstvu. (J.M./I.L.) PORDENON Včeraj uradno predstavili Dneve nemega filma ’99 ' HAROLD LLOVD Pordenonski Dnevi nemega filma bodo letos, kot smo že večkrat zapisali, v Sacileju, ker so por-denonsko gledališče Verdi začeli po številnih preložitvah obnovljati. Na včerajšnji uradni predstavitvi festivala nemega filma so še zlasti sponzorji naglasili dejstvo, da prireditev ostaja v pordenonski pokrajini, za kar so se v prvi vrsti (finančno) zavzeli predstavniki krajevnih uprav in porde-nonskih gospodarskih dejavnosti. Letošnji Dnevi nemega filma se bodo zaceli v soboto, 9. oktobra v gledališču Zancanaro v Sacileju s prikazom nemega filma, ki nosi letošnjo letnico proizvodnje. Gre za film Juha svojstvenega finskega režiserja Akija Kaurismakija, za katerega so (bile tokrat) besede odveč, predvajanje filma bo v živo premijalo igranje ansambla »Anssi Tikanmaki Filmorchestra«. Ce bo začetek s sodobnim nemim filmom, pa so se organizatorji za slavnostni zaključek opredelili tradicionalno, izbrali so namreč film The Kid Brother iz leta ’27. Predvajanje tega filma bo v soboto, 16. oktobra spremljal orkester Camerata Labacensis iz Ljubljane. FOKUS Alternativni glasbeni pouk Jesenski Cas pomeni za bodoče glasbenike povratek k glasbenemu pouku. Vse večje število mladih ljubiteljev se odloča za študij glasbe, ki se ne meni za tradicionalno akademsko usmeritev. Ce je pred petnajstimi leti bilo mogoCe študirati le na konservatorijih, se je glasbeno šolstvo v zadnjih Časih dokaj spremenilo. V večjih italijanskih mestih so zaceli ustanavljati privatne glasbene šole, v katere so uvajali pouk glasbenih žanrov in glasbil izven klasične tradicije. Prva tehtnejša primera sta bila milanski Centro Professio-ne Musiča in Universita della Musiča v Rimu. Tudi v Trstu so pomislili na tovrstne glasbene šole in nastala je Scuola di Musiča 55, ki se danes preseljuje v novi objekt Časa della Musiča, o Čemer je bilo že veliko govora. Alternativni glasbeni pouk Vendar v našem mestu obstajajo tudi druge realnosti, med katere se zaradi svoje specifičnosti razlikuje glasbena šola Centro d’Arte Musicale. O dejavnosti te glasbene šole smo se pogovorili z ustanoviteljico, to je pianistka Ambra Arena. “Ideja o glasbeni šoli se mi je porajala že veliko let, a dokončno sem jo uresničila leta 1995, ko smo o tvorili poslopja v Ulici Gallina 1”, nam je povedala. “Osebno menim, da je glasba neka velika strast in da jo je potemtakem treba proizvajati z nei-memo ljubeznijo. Sama sem doživela akademsko poučevanje na konservatoriju, kjer sem diplomirala iz klavirja, in še danes me preseneča dejstvo, da je študij osredotočen le na klasično glasbeno obdobje. Ko sem v Milanu bila zaposlena pri glasbenih založništ-vih, pa sem v širšem kulturnem okolju spoznala različen pristop do poučevanja, ki ga je tedaj predstavljal Centro Professione Musiča. Tu so poučevali vse glasbene sloge, od ljudske glasbe do jazza. Po tem modelu je nato nastalo veliko število šol, ki so skušale preseči meje tradicionalnega poučevanja.” Ob teh idejah je torej nastal tudi tržaški Centro d’Arte Musicale, ki se postavlja kot alternativa konservatoriju. “Na naši šoli”, pravi Ambra Arena, “lahko uCenci izbirajo med mnogimi nenavadnimi tečaji, kot so na primer pouk afriških tolkal, keltske harfe, zgodovine etno glasbe, Orff metode (od letos tudi v slovenščini in hrvaščini), skupinskega igranja, vse do jazz petja, jazz kitare in jazz klavirja. Vsako leto uvajamo nove teCaje predvsem glede na povpraševanje. Naša šola se obraCa na posameznega gojenca in se torej prilagaja njegovemu zanimanju in zmogljivosti. Vpis je odprt vsem starostnim stopnjam tudi med šolskim letom.” Med mentorji in predavatelji najdemo marsikatero ime, ki je znano v lokalnem glasbenem okolju. “Naši učitelji se aktivno ukvarajajo s koncertno dejavnostjo na raznih področjih in se z dobro mero eklektičnosti znajo premikati od klasike preko jazza do lahke glasbe. UCencem je to v veliko spodbudo, tako da stik med mentorjem in učencem postane izredno tesen, sproščen in prijateljski.” Ambra Arena pa rada poudarja, kako je šola soudeležena pri najrazličnejših pobudah, od samostojnih koncertov do dobrodelnih predstav. “Veliko sodelujemo s prostovoljnimi oz. dobrodelnimi ustanovami, kot so Pro Senectute, Cooperativa La Quercia in Coope-rativa 2001, pri čemer nudimo glasbene predstave on praznikih in brezplačne glasbene tečaje za onemogle.” NOVE PLOŠČE Lahka glasba * Alexia, “Happy”, Epic/Sony * Lucio Battisti, “Pensieri, emozioni - vol.2”, Numero Uno/BMG * Lucio Dalla, “Ciao”, Pres-sing/BMG *Megadeth “Risk”, Capitol/EMI * Nomadi, “SOS con rabbia e con amore”„CGD .* Subsonica, “Microchip emo-zionale”, Mescal/Universal * Razni izvajalci, “Guba libre”, EMI KONCERTI Danes (ob 20.30) in 3.10. (ob 18.uri) Orkester in zbor gledališča Verdi, dir. Alain Lombard, Jean Claude Pennetier (klavir). Trst, gledališče Verdi, “Jesenska simfonična sezona” Danes Adriano Del Sal in Marco De Biasi (kitarista), Stivan, stara cerkev, ob 21.uri, “Note Timave” Danes Tamara Tretjak (flavta) in Claudia Sedmach (klavir), Križ, Dom Alberta Sirka, ob 21.uri Danes Slovenski oktet, Kanal ob SoCi, cerkev sv. Marije Vne-bovzete, “Kogojevi dnevi ‘99” Jutri Orkester in zbor gledališča Verdi, dir. Alain Lombard, Jean Claude Pennetier (klavir), Pordenon, avditorij Concordia, ob 20.45, “Jesenska simfonična sezona” Od jutri do 9.10. “Orgelska revija Gigi Moret”, Venzone (Videm), stolnica 3.10. Roger Muraro (klavir), Grad Dobrovo, “Hitove muze” 4.10. “Petite Messe Solemnel-le” (G.Rossini), Stivan, stara cerkev, ob 21.uri, “Note Timave” 5.10. Pino Daniele, Villorba (Treviso), Palaverde 6.10. Marjana Lipovšek, Nova Gorica, Kulturni dom, ob 20.15 6.10. Sottotono, Piove del Grappa (Vicenza) 7.in 8.10. Videmski filharmonični orkester, S.Krilov (violina), S.Mormore (klavir), Videm, gledališče Giovanni da Udine, simfonična sezona AJ NOBELOVA NAGRADA ZA KNJIŽEVNOST 1 99 G&ntker Grass, ki je »v pogumnih Črnih zgodbah spomnil na pozabljene obraze zgodovine« tromanLetošnji Nobelov nagrajenec za literaturo je pisatelj Giinter Grass, ki sodi med najpomembnejše povojne nemške pisatelje. Novico je včeraj v Stockholmu sporočila Švedska akademija in odločitev utemeljila z openo, da je lavreat "v pogumnih Črnih zgodbah spomnil na pozabljeni obraz zgodovine". Nagradila ga je za celotni opus, med njegova najbolj znana dela pa sodi pripovedna trilogija - romana Pločevinasti boben in Pasja leta ter zbirka novel Mačka in miš. V j njih se je posvetil nemškim ! odzivom na vzpon nacizma, | vojnim strahotam in * občutkom krivde v povojni ■ Nemčiji. Nobelovo nagrado za literaturo bodo tako kot ^ ostale Nobelove nagrade na-‘ grajencem izročili 10. decembra, na obletnico smrti Alfre- da Nobela (1833-1896), po katerem priznanja nosijo ime. Tajnik Švedske akademije Horace Engdahl je ob razglasitvi odločitve dejal, da se Akademija ni ozirala na Grassova kontroverzna politična stališča. Grassovo zadnje delo Moje stoletje pa je označil za izredno dobro knjigo. Nagrajenca Giinterja Grassa je novica o dobljeni Nobelovi nagradi dočakala na njegovem domu v Beh-lendorfu pri Luebecku. V prvi izjavi, ki jo je dal nemški tiskovni agenciji Dpa, je Grass, očitno ganjen, dejal, da je "vesel in ponosen" in da je nagrada zanj "veliko zadoščenje". Z leta 1959 objavljenim romanom Pločevinasti boben je danes 71-letni Grass postal eden najbolj spornih sodobnih nemških avtorjev. Pisatelj se je vedno znova vpletal tudi v družbenopolitična dogajanja in se zanimal za vprašanja, kot so priseljenska politika ali vnovična združitev. Zaradi tega so ga mnogi napadali. Giinter Grass se je rodil 16. oktobra leta 1927 v Dan-zigu oziroma Gdansku. V Diisseldorfu je študiral kiparstvo. Med letoma 1956 in 1960 je živel v Parizu in se ukvarjal z likovno umetnostjo in pisanjem. V Parizu se je rodil tudi Pločevinasti boben, pripoved o pritlikavem Oskarju Matzerathu. Leta 1958 je zanj dobil nagrado t. i. Skupine 47 in se poslej posvetil literaturi. Pločevinasti boben si je pridobil nedeljivi sloves literarne mojstrovine. Grassovo zadnje veliko literarno delo je roman Široko polje (Ein vveites Feld), ki je izšlo pred štirimi leti. Grass je poleg romanov pisal tudi novele, gledališka besedila in pesmi. Zadnja Grassova knjiga, ki jo je objavil letos, nosi naslov Moje stoletje in v njej skozi kratke zgodbe podaja bilanco iztekajočega se stoletja. Nobelovo nagrado za lite- raturo podeljujejo od leta 1901. Lani je to prestižno nagrado dobil portugalski avtor Jose Saramago. Grass je peti zaporedni dobitnik Nobelove nagrade za literaturo iz Evrope in sedmi med nemškimi literati. Zadnji Nobelov nagrajenec za literaturo z nemškega govornega področja je bil leta 1972 Heinrich Boli (1917-1985), pred njimi pa med drugimi Thomas Mann (1929), Hermann Hesse (1946) in Nelly Sachs (1966). (STA) Na slikah: levo Giinther Grass z ženo Ute nazdravlja ob zmagi, desno s pisateljem Salmanom Rushdiejem ob svoji 70-letnici. PIRAN / SREDOZEMSKA ETNOLOŠKA POLETNA SOLA lil*1 ‘in z m nhmnr iJH L/ Q < JI Jkai LhJ I* V poznem poletnem Času se v Piranu vsako leto srečajo antropologi in etnologi. Tako je bilo tudi letos, ko se je v minulem tednu v tem istrskem mestecu odvijala že šesta izvedba Sredozemske etnološke poletne šole (Medi-terannean ethnological summer school). V Tartinijev rojstni kraj so zatorej dospeli domači in tuji univerzitetni profesorji. Simpoziju in popoldanskim seminarjem so pa nasploh prisostvovali tudi študentje etnologije, antropologije in sociologije na ljubljanskem vseučilišču. Tako kot ponavadi, se je tudi na letošnjem posvetu v prvi vrsti razpravljalo o aktualnih raziskavah in o novih metodoloških prijemihsame discipline. Ob vsem tem pa so si strokovnjaki tudi izmenjali izkušnje in nove poglede, ki si so jih nabrali v teku celoletnega raziskovalnega dela. Mediteranskega srečanja družboslovcev se tradicionalno udeležujejo strokovnjaki, ki prihajajo tako iz vzhodnoevropskih kot zahodnoevropskih držav. Ob preučevalcih raznoraznih svetovnih družbenih situacij, so pa tudi letos bili med najbolj zastopanimi tisti, ki se ukvarjajo s problematiko obmejnih območij. Slednja so namreč zaradi raznolike etnične, nacionalne, antropološke in zgodovinske podstati in vsled geopolitičnih sprememb - do katerih je prišlo v srednjeevropskem prostoru po padcu berlinskega zidu - še nadalje predmet vsestranskih raziskovanj. Poleg analiz o učinkih na novo začrtane specifične meddržavne meje na lokalno prebivalstvo (slovensko-hrvaška meja vzdolž reke Kolpe) ter raznoraznih identitetah, je na petdnevnem srečanju stekla beseda tudi o drugih vsebinah. Govorilo se je o in-terkultumi komunikaciji, nacionalizmih, večno nemirnem Balkanu in pa o izzivih, ki naj bi jih novo stoletje z metodološkega in raziskovalnega vidika prinašalo stroki. Med drugim so organizatorji -Inštitut za multikulturne raziskave in Institum Stu-diorum Humanitatis - povabili na ta severnoja-dranski antropološki vrh tudi mednarodno priznane izvedence, kot so An-thony P. Cohen, Chris Hann, Dan Rabinovvitz. Prireditelji so se letos glede obravnavane snovi odločili za programski premik z regionalnega na posamezne tematske poudarke. Zaradi še nedokončanih raziskovalnih projektov, ki jemljejo v poštev ustne in pisne vire sosednje Istre, je tokrat sicer izpadlo gradivo bližnjega trijezičnega polotoka, ki je drugače redno obravnavan na tem forumu. V sklopu takoimenovanih univerzalnih tematik se je pa, denimo, vzelo v pretres migracijske tokove severnoafriških ljudstev, ki naseljujejo prostrane in revne periferije evropskih mest. Ob vnaprej programsko zastavljenih tematikah pa so se udeleženci srečanja zaustavili tudi pri drugih vprašanjih, s katerimi so bo morala naša sodobna družba prej ali slej soočiti. Zaradi tega je nekje samoumevno, da je beseda stekla tudi o globalizaciji, potrošništvu, civilni družbi in podobnem. Kot je že ustaljena navada, je tudi tokrat izšel zbornik, v katerem najdemo raznorazne dokumente in referate, ki so bili predstavljeni v okviru minulih izvedb simpozija. Matej Caharija LJUBLJANA / SNG Vita&Virginia bo jutri začela letošnjo sezono Silva Čušin kot Virginia VVoolf in Saša Pavček kot Vita Sackville-VVest bosta ob rezijski pomoči Borisa Cavazze jutri uvedli novo gledališko sezono v ljubljanski Mali drami z zgodbo o ljubezni dveh žensk. Odrsko priredbo korespondence obeh pisateljic, je pred slabimi desetimi leti opravila Eileen Atkins, zdaj jo je prevedla Rapa Suklje, ki je pri krstni uprizoritvi igre Vita & Virginia, natančno prepletene montaže pisemskih odlomkov, sodelovala tudi kot dramaturška svetovalka. Scenografijo je ustvaril Damijan Cavazza, kostume Alan Hranitelj. Režiser, prevajalka in direktor SNG Drame Janez Pipan so na včerajšnji predstavitvi premiere zagotavljali, da je celotno besedilo resda povzeto po korespondenci obeh pisateljic, vendar ima to dopisovanje zaradi nadarjenosti protagonistk nedvomno literarno težo. Igra, skratka, ni kakšna provokacija, temveč vrhunsko (dramsko) besedilo. Prevajalki Sukljetovi se je zastavil predvsem problem, kako najti kompromis med "nobl" pogovornim jezikom Virginije in Vite ter jezikom, ki je blizu današnjemu gledalcu. Tudi dramaturško je bilo delo zelo težko, se je navezal režiser Cavazza, ki si je sicer pred leti v New Yorku ogledal ameriško postavitev, v kateri sta obe vlogi odigrah avtorica priredbe Eileen Atkins in Va-nessa Redgrave. Režijo je skušal voditi filmsko, saj je v predlogi polno mest, ki spominjajo na filmsko tehniko, denimo t. i. flashbacki, hitri in nenadni prehodi oziroma rezi in podobno. Biografi beležijo, da je Vita Sackville-VVest (1892-1962) izhajala iz stare angleške aristokracije, se vrtela v najvišjih krogih, bila v politiki in literaturi konservativna, sicer pa bleščeča, samozavestna, športna, družabna, avanturistična in odkrito lezbična. Virginia VVoolf (1882-1941) pa je bila izobražena meščanka, rahlo boemska, ostro intelektualna, družabno neprilagojena, samotarska, zadržana, privržena socializmu in feminizmu, v pisanju pa pionirka "nove smeri". VVoolfovo štejejo med klasike modernega pripovedništva z začetka 20. stoletja. (STA) NOVICE APZ Tone Tomšič v Argentini in Čilu Akademski pevski zbor Tone Tomšič Študentske organizacije Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta se na povabilo argentinskega sklada Coppolla in argentinskega ministrstva za kulturo 4. oktobra odpravlja na enomesečno koncertno turnejo po Argentini in Čilu. Udeležil se bo tudi najveCjega zborovskega festivala obeh Amerik Cantapueblo, La fiesta coral de America 1999. Cantapueblo je bil ustanovljen pred dvanajsetimi leti kot festivalno druženje pevcev iz vsega sveta za namenom proslaviti mednarodni dan zborovske glasbe. Do danes je prerasel v najveCji zborovski festival po vsej Ameriki, vsako leto pa se ga udeleži veC kot 150 vokalnih skupin iz obeh Amerik ter po en predstavnik ostalih celin. Tako bo Evropo letos predstavljal ljubljanski APZ Tone Tomšič. (STA) Pričevanja o dogajanju ob stari meji Založba Bogataj iz Idrije, ki je doslej izdala dobra dva ducata knjižnih naslovov z najrazličnejših področij, je v Ljubljani začela vrsto predstavitev knjige pričevanj in spominov Ob stari meji, ki jo je napisal Tomaž Pavšič. Avtor, do nedavnega konzul Slovenije v Trstu (1993-97) in sam rojen v Otaležu blizu nekdanje rapalske meje, je knjigo sestavil iz svojih spominov ter številnih neposrednih pričevanj domačinov in zgodb malih ljudi o življenju ob meji med Poreznom in Hotedršico, ki je - zarisana na podlagi mednarodne "kupčije" z Italijo in rapalske pogodbe leta 1920 - zarezala v narodno telo Slovencev in Primorce za veC kot Četrt stoletja ločila od matice. Pavšič je razen pričevanj in spominov o delu meje med mejnikoma s številkama 29 in 45 v knjigo vključil tudi številne dokumente, zemljevide in fotografije, pa tudi odlomke leposlovnih besedil in pesmi, ki omenjajo mejo (Bevk, KosmaC, Magajna). Založba Bogataj načrtuje skupno sedem predstavitev knjige Ob stari meji, med drugim tudi v Trstu, Gorici in Novi Gorici, v soboto, 2. oktobra, pa bodo v sodelovanju z muzejskim klubom iz Cerknega pripravili tudi pohod po stari meji od Hotedršice do Porezna (peš in z vozili). (STA) Petek, 1. oktobra 1999 GORICA GORIŠKI SKLAD / PONOVNO FINANCIRANJE Zadovoljstvo nad ukrepom vlade Predvidenih 60 milijard v treh letih - Pogoji zo uspešnejše in mirnejše načrtovanje Osnutek finančnega zakona za leto 2000, ki ga je v sredo odobril ministrski svet upošteva tudi ponovno financiranje zakona št. 26/86 v postavki, ki zadeva financiranje Goriškega sklada. Vlada je torej upoštevala predlog, ki je bil izoblikovan v okviru Teritorialnega pakta in ki predvideva triletno finan ciranje za skupnih 60 milijard lir. Prvi korak torej, ki pa pomeni zelo dobro izhodišče, da bo finančni zakon, ki seveda mora zdaj v redno proceduro, tako v poslanski zbornici, kakor v senatu, v končnem besedilu to postavko tudi vseboval. Novico ugodno ocenjujejo tako v gospodarskih kakor v političnih krogih. Odprava možnosti za financiranje raznih gospodarskih pobud bi namreč pomenila krepak udarec gospodarstvu na Goriškem, posebej v tem trenutku, ko so že vidni znaki rasti. V krajšem sporočilu za javnost, ki ga je med prvimi objavil poslanec Prestamburgo, slednji ugotavlja, da je bilo sicer predlagano, naj bi se sklad ponovno financiral s 25 milijardami lir letno. Upoštevajoč tudi druge postavke v osnutku finančnega zakona posl. Prestamburgo navaja, da Goriška, v primerjavi z drugimi pokrajinami v deželi, ni bila prikrajšana. Zadovoljstvo nad tem prvim pozitivnim korakom izraža tudi predsednik Trgovinske zbornice Sgarlatta in podčrtuje pomen finančnih sredstev, na razpolago Goriškemu skladu, za oživljanje in krepitev gospodarstva. O ugodnih vesteh z Rima je na si-nočni seji, uvodoma spregovoril predsednik Pokrajine Brandolin. V posebni izjavi za tisk daje priznanje delovni skupini posl. Borghinija, ki je zelo vestno in uspešno spremljala delo vlade ob pripravi osnutka proračuna. Pomembno je tudi to, da je predvideno triletno financiranje, kar daje možnost zanesljivejšega načrtovanja raznih posegov. Zdaj je čas, da se v celoti preuči dosedanji program in da se pripravi nov dokument o posegih - Listino št. 3 za Goriško. POKRAJINA / NA SINOČNJI SEJI Izvoljeni trije predstavniki v slovensko konzulto Jarc, Di Battista in Rogelja Sinoči je zasedal goriški pokrajinski svet, ki je kar dobršen del seje namenil svetovalskim vprašanjem, v drugem delu pa se posvetil po zakonu predvidenim nalogam preverjanja proračunskega stanja. Na sinočni seji pa so izvolili tudi tri predstavnike Pokrajine v Konzulti za slovensko narodnostno skupnost, ki naj bi se v kratkem sestala, če bodo vse ustanove in organizacije poskrbele za izvolitev, oziroma imenovanje svojih predstavnikov. Predsednik pokrajinskega sveta je pred glasovanjem povedal, da so prejeli predloge in dokumentacijo (cur-riculum) štirih kandidatov: Danijela Jarca, Milka Di Battista, Borisa Tanka Pausica in Stefana Rogelje. Jarc in Di Battista sta bila kandidata večinske koalicije, dva kandidata je predstavila opozicija. Volitve so "potekale brez razprave (o tem vprašanju je bil govor že med pri-pravo-poslovnika). Izvoljeni so bili Jarc, Di Battista in Rogelja. Tanko Pausic je prejel en sam glas, medtem ko je osem svetovalcev volilo Rogeljo. Ena glasovnica je bila oddana bela. S krajšim posegom v drugem delu glasovanja (za takojšnjo izvršljivost sklepa) je pojasnil, da je tako glasoval svetovalec Piotrovvski. Dolg je seznam svetovalcev (vsi iz vrst opozicije), ki so želeli pojasnila o zelo številnih in različnih vprašanjih. Neposrednih odgovorov je bilo razmeroma | malo. Na vsa dinga bo uprava odgovorila pisno. GORICA Potreben je skupni usklajen nastop Na sedežu združenja obrtnikov in malih podjetnikov je potekalo srečanje med občinskima odbornikoma Bare-sijem in Amirantejem ter predstavniki omenjenega združenja. Govor je bil o načinih tesnejšega sodelovanja med občino kot javno ustanovo in gospodarstveniki, posebej pa o ukrepih, ki jih javne ustanove lahko uresničijo v korist drobnega gospodarstva. Predstavnika občinske uprave sta orisala načrte za oživljanje mestnega jedra ter napovedala, odprtje posebnega okenca (za gospodarstvenike) čim bo Dežela odobrila zadevne norme. Delegacijo Združenja je vodil predsednik Del Neri. NOVICE . SPI/CGIL - niz srečanj o različnih vrstah zavarovanja Sindikat upokojencev SPI/CGIL bo v prihodnjih tednih priredil niz informativnih srečanj za svoje člane in nasploh upokojence, ki bi želeli biti podrobneje informirani o ugodnostih, ki jih nudi posebna kartica storitev za leto 1999 (nezgodno zavarovanje in drugo) pa tudi o obveznem zavoravanju za civilno odgovornost (za avto), o zavarovanjih premoženja in oseb za primer škode, posledic nesreče itd ter o raznih možnostih varčevanja. Prvo srečanje bo danes, 1. oktobra ob 15.30 v Kulturnem domu v Podgori. Namenjeno je predvsem upokojencem z območja Moša, Ločnika, Podgore in Steverjana. Po poteh brigade ”Fontanot” Pokrajinski odbor VZPI/ANPI je ob 55-letnici ustanovitve garibaldinske brigade Fratelli Fontanot v Beli krajini pripravil obisk krajev, ki so vezani na nastanek in delovanje te partizanske vojaške enote, poimenovane po Liciu in Armidu Fontanotu iz Ronk. V Velikem Korinju, v Suhi krajini se bodo poklon ili spominu 33 padlioh borcev, v Beli krajini pa obiskali Suhor in Metliko. Na pot se bodo bivši partizanski borci odpravili jutri. Brigada Fontanot je štela preko 900 borcev, od katerih jih je padlo 156, približno toliko pa je bilo ranjenih. Nezgodna kronika V videmski bolnišnici je na zdravljenju 26-letni L.P. iz Gradišča. V noči od srede na četrtek se je težko poškodoval v prometni nesreči v Zagraju. L.P., ki se je peljal z motorčkom, je zbil avto. Zdravniki so si pridržali prognozo. Do povsem drugačne nesreče pa je prišlo, prav tako v sredo ponoči, v Ločniku, kjer jo je skupil srnjak. Tmplo živali so prevzeli čuvaji in ga odpeljali v Trst za sežig, z materialno škodo na vozilu pa se bo ukvarjal avtoklepar. BRITISH MASTER JN ENGLISH LANGUAGE. NOVI SEDEŽ V GORICI British Institute Group KULTURNA USTANOVA ZA IN5TITUTE5 IveCKomOsedežeavItalijil SIRJENJE ANGLEŠČINE UČITELJI S POPOLNIM ZNANJEM JEZIKA TEČAJI ZA POSAMEZNIKE IN SKUPINE NA VSEH NIVOJIH TEČAJI ZA PODJETJA ■ TEČAJI ZA OTROKE IN MLADE KOMERCIALNE NEMŠČINE ' S POTRDILOM NEMŠKE /TRGOVINSKE ZBORNICE KORZO ITALIJA 71 Tel. 0481.533354 men INSTITUT I Največja šola [nemščine v Evropi KULTURNA USTANOVA ZA SIRJENJE NEMŠČINE Gorica med Trstom in Furlanijo V prostorih pokrajinskih muzejev na gradu bo danes okrogla miza v priredbi krožka Frontiere aper-te in pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave. Predsednik Pokrajine Brandolin, tržiški župan Persi in goriški župan Valenti bodo razpravljali o istitucionalni preureditvi v naši deželi ter o vlogi, ki naj bi jo v okvim raznih zamisli imela goriška pokrajina. Okroglo mizo, ki bo ob 18. uri, bo vodil Franco Femia. GLEDALIŠČE / ABONMAJSKA SEZONA Poseben ciklus predstav za dijake se je začel z delom Vsi moji otroci Gledališka ponudba Slovenskega stalnega gledališča v Gorici bo v novi sezoni, ki se je pravzaprav že pričela, bogatejša. Pri SSG so si v sodelovanju s Kulturnim domom, Kulturnim centrom Lojze Bratuž in Primorskim dramskim gledališčem omislili, poleg abomajev za mlade in najmlajše gledalce, tudi abonma za dijake višjih srednjih šol in odraščajočo mladino nasploh. Prva predstava - Vsi moji otroci - je že bila na sporedu v Kulturnem domu, v torek. V sklopu ponudbe Moje gledališče bodo na sporedu še tri predstave. (Foto Bumbaca - s predstave Vsi moji otroci). ____________REVMA / NA SEJI RAJONSKEGA SVETA_____________ Odobrili načrt ureditve prostora pred šolo . Dela bodo financirali in izvedli v glavnem s sredstvi s katerimi razpolaga rajonski svet Rajonski svet v Pevmi je v sredo 29. septembra, odobril načrt ureditve parkirišča in zelene površine pred poslopjem osnovne šole Josipa Abrama. Načrt -v dveh variantah - so pripravili na občini, za uresničitev del pa bo poskrbel rajonski svet v Pevmi, deloma ali v celoti, odvisno pač od tega, v kolikšni meri bo lahko pomagala občina. Precej velik, danes povsem neurejen, prostor pred šolo bodo asfaltirali. Predvidena pa je tudi ureditev zelenice in zasaditev dreves. Dela naj bi začeli izvajati že v kratkem, v celoti pa naj bi jih uresničili predvidoma do konca prihodnjega leta. S predvideno ureditvijo in opremo bližnjega zemljišča ob pokopališču pa naj bi v prihodnjih mesecih pridobili še nekaj dodatnih parkirnih prostorov in tako v glavnem rešili vprašanje, ki se pojavi vsakokrat, ko so v cerkvi večje slovesnosti ali ob pogrebih. Na isti seji, ki jo je vodil predsednik Primožič, so razpravljali tudi o novem gradbenem pravilniku, ki bo v celoti zamenjal preko sto let stare norme. Pravilnik, ki je medtem že bil odobren v občinskem svetu, je na seji obrazložil geometer Jacobucci ter pojasnil predvsem postopek sprejemanja oziroma odobritve gradbenih posegov. Svetovalci so izrazili pozitivno mnenje. V zvezi s prostorskim načrtovanjem in gradbenimi posegi pa je predsednik Primožič seznanil člane, da je občinska uprava skoraj v celoti sprejela predloge popravkov in sprememb. O tem ga je v pisni obliki seznanil odbornik Baresi. Predlogi so zadevali predvsem kategorizacijo nekaterih hiš in pripadajočih zemljišč na območju, spremembo za to območje nesmiselnih določil, ki urejajo kmetijsko, oziroma vinogradniško dejavnost (n.pr. naklon zemljišč, kjer je do- voljena saditev vinogradov) in odpravo zazidalnih količnikov za gradnje objektov namenjenih kmetijski dejavnosti. Govor je bil nadalje o dokončanju del v zvezi s prenovo vodovodnega omrežja - težave in nevšečnosti so zlasti na območju Oslavja. Predsednik rajona je prejel zagotovila, da bodo Policija je v sredo zvečer z aretacijo treh oseb in zasegom dveh avtomobilov uspešno zaključila akcijo proti skupini tujih in italijanskega državljana, ki se je ukvarjala s tihotpaljenjem ukradenih vozil. V priporu so. 31-letni romunski državljan D.L, 23-letni Grk R.M. in 41-letni italijanski državljan P.F. iz Pordenona. Zasegli so avtomobil bmvv, sive barve z ponarejenimi registrskimi številkami in v zelo kratkem poskrbeli za novo asfaltno prevleko na vseh do zdaj se neurejenih odsekih. Predmet razprave so bila še druga vprašanja, med temi tudi organizacija tradio-nalnega pohoda na Sabotin. Pohod bo predvidoma (o datumu bo govor prav te dni na srečanju s krajani St-mavra) 24. oktobra. ponarejenimi dokumenti ter golf, ki je bil ukraden v sredo zjutraj v Pordenonu ter fiat ulisse. Zaključno dejanje se je dogodilo v predmestju Gorice, ob izstopu iz avtocestnega odseka. Policija je v primerni razdalji zasledovala obe ukradeni vozili, ki sta se usmerili proti Trstu. V akcijo je stopila ko sta se vozili po poljskih poteh približali meji. P.F., so priprali kaki dve uri zatem. KRONIKA /PRI STANDRE2U Tihotapili ukradeni vozili I OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da se danes, 1. oktobra, ob 14.45 začenja telovadba v Kulturnem domu v Gorici. Vadba bo vsak torek in petek od 14.45 do 15.45. DRUŽBA se dobi danes 1. oktobra, ob 19.30 na Placuti. PRVA VAJA PEVSKEGA ZBORA društva upokojencev bo 4. oktobra ob 18. uri v domu A. Budal v Stan-drežu. Vabljeni dosedanji pevci, dobrodošli novi in nasploh vsi, ki imajo radi petje. KD OTON ZUPANČIČ obvešča, da bo prvo srečanje v okviru tečaja sprostilne telpvadbe v torek, 5. oktobra ob 19.30 v domu Andrej Budal. OK VAL obvešča, da se treningi miniodbojke za letnike 1989,1990 in 1991 pri-menjajo danes; , 1. oktobra, in se bodo odvijali ob sredah in petkih od 16.45 do 18. ure v občinski telovadnici v Standrežu. Informacije v popoldanskih urah na tel. 0481-33288. PRIREDITVE KOLESARSKI ODSEK PRI SPDG priredi v nedeljo, 3. oktobra, 4. netekmovalno vožnjo z gorskimi kolesi po goriškem Krasu. Zbirališče pri športnem centru Danica na Vrhu ob 9. uri, start bo ob 10, cilj pa bo pri jamarskem domu. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi člane k udeležbi na pohodu, ki ga prirejajo novogoriški upokojenci, v soboto, 2. oktobra ob 16. uri. Ob isti uri naj se zberejo na slovenski strani mejnega prehoda Ra-fut-Pristava. KINO GORICA VITTORIA 1 17.30- 20.00-22.30»Star wars epi-sodio 1 - La minaccia fanta-sma«. Rež. George Lucas. I. Liam Neeson. VTITORIA 3 18.10-20.10-22.10»Tutto su mia madre«. Rež. Pedro Almodovar. CORSO Rdeča dvorana: 18.30- 21.40 »Eys VVide shut« T. Cruise N. Kid-mann- Rež. S. Kubrik. Modra dvorana:18.15-20.15-22.15»Austin Powers - La spia che ci provava«. I. Mike Myers. Rumena dvorana: 18.00-21.15 »Eys VVide shut« T. Cruise N. Kidmann- Rež. S. Kubrik. TRZIC EXCELSIOR 15.00-17.30-20.00-22.30»Star wars epi-sodio 1 - La minaccia fanta-sma«. Rež. George Lucas. I. Liam Neeson. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. 9 Giugno 36, tel. 410340. POGREBI DANES iz Gorice: 11.30. Francesco Mozetič iz mrliške veže glavnega pokopališča na pokopališče v Standrežu. SVET Petek, 1. oktobra 1999 JAPONSKA / PO MODRI STRELI SE JE ZAČELA VERIŽNA JEDRSKA REAKCIJA Incident v jedrskem obratu pri Tokiu: preplah na Japonskem in po svetu Dva uslužbenca obrata v Tokaimuri v smrtni nevarnosti - Sevanje 20.000 krat večje od običajnega TOKIO - Včeraj ob 10.35 po krajevnem Času je prišlo v obratu v kraju Tokaimura, kakih 100 kilometrov severovzhodno od Tokia, do doslej najhujsega jedrskega incidenta na Japonskem, ki pa je - vsaj po dosedanjih podatkih - blažji od jedrske katastrofe v Černobilu. V obratu je začelo iz Se nepojasnjenih vzrokov nevarno sevati, po pričevanje nekaterih očividcev pa naj bi prišlo tudi do požara. . Sevanje je prizadelo tri uslužbence zasebnega obrata, ki so jih skupaj z enajstimi drugimi uslužbenci in petimi prebivalci odpeljali v bolnišnico. Zdravstveno stanje dveh tehnikov je kritično. Zdravniki so odkrili, da sta vsrkala radioaktivnost 8 milisievertov na uro, medtem ko je po japonskem zakonu dovoljena maksimalna absorbcija 1 milisieverta letno. Eden od zdravnikov je obrazložil, da sta bila tehnika izpostavljena sevanju, ki se sprosti ob eksploziji atomske bombe, absorbcija 4 milisievertov pa povzroči smrt v roku enega meseca. V obratu so takoj po incidentu izmerili od 7 do 10-krat večjo stopnjo radioaktivnosti od normalne ter so prepovedali dostop na območje do 200 metrov od obrata. S Časom se je stopnja radioaktivnosti stalno višala in je 15 ur po incidentu bila že 20.000-krat večja od normalne. Japonske oblasti so zaprle območje do 3 kilometrov od obrata; 150 ljudi so preselili in pozvali prebivalce v razdalji do 10 kilometrov od obrata (slednjih je kakih 310 tisoč), naj ostanejo doma in naj skrbno zaprejo vrata in okna. Zasebni obrat družbe JCO upravlja uran in druge radioaktivne snovi, ki jih nato uporabijo v bližnji jedrski centrali. Po izjavi enega od ponesrečenih tehnikov, naj bi v napravi uporabili pri »predelavi« urana preveliko količino snovi (16 kilogramov urana namesto predvidenih 2, 4 kilograma. »Kar naenkrat je švignila modra strela in takrat se je začelo,« je povedal. To naj bi sprožilo incident in kasnejšo verižno reakcijo. Zaradi tega se je radioaktivnost v obratu toliko zvišala. Tehniki so sicer ocenili, da bi se morala slednja kmalu poleči, kar pa se do sinoči ni zgodilo. Hiromu Nonaka, glasnik predsednika japonske vlade Keiza ObuCija, je izjavil, da se Japonska Se ni znašla pred tako hudo nesrečo. Vlada je zaprosila za pomoč tudi ameriško vojsko, ki ima svoja oporišča na Japonskem. Po prvem negativnem odgovoru, Ceš da ameriški vojaki niso izurjeni za posege ob tovrstnih primerih, je ameriški predsednik Bill Clinton zagotovil Japonski ameriško pomoč, in to Cim hitrejšo in Cim bolj popolno. Na Japonskem se sedaj bojijo jedrskega oblaka, ki bi lahko onesnažil večjo površino. Pod udarom je predvsem Tokio, saj je oddaljen le kakih 100 kilometrov od kraja nesreče. Japonska je po številu jedrskih central tretja država na svetu (po ZDA in Franciji). To ni prvi incident na območju jedrske centrale v Tokaimuri. 11. marca 1997 se je v istem obratu vnel požar, ki so ga gasilci kmalu pogasili, nekaj ur kasneje pa je prišlo do eksplozije, ki je zahtevala nov poseg gasilcev. NesreCa se je zgodila le nekaj dni potem, ko je na Japonsko prispel tovor pol tone plutonija. Prihajal je iz Evrope, izzval pa je val polemik, predvsem naravovarstvenih organizacij. Po njihovih ocenah bi lahko s tisto pošiljko zgradili kar 60 atomskih bomb. Eden od delavcev, ki so bili najhuje izpostavljeni sevanju (Telefoto AP) ZR JUGOSLAVIJA / PO SREDINIH INCIDENTIH Režimske stranke obtožujejo opozicijo Predstavniki opozicije pa iščejo skupni jezik za nadaljevanje boja proti Miloševiču BEOGRAD - Dan po spopadih med policijo in protestniki v Beogradu, ko so se v sredo napotili proti rezidenci jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča na Dedinjah, so se v prestolnici včeraj sestali voditelji srbskih opozicijskih strank, da bi odpravili nesoglasja glede vprašanja odstranitve Miloševiča z oblasti. Zveza za spremembe in Srbsko gibanje obnove (SPO) sta izrazila optimizem, da je mogoče premostiti razlike med vodilnimi srbskimi opozicijskimi voditelji, ki so doslej zavirale prizadevanja, da bi strmoglavili jugoslovanskega predsednika. Predstavniki Zveze za spremembe, ki se bojijo nepra-vilosti, so dejali, da niso pripravljeni sodelovati na volitvah, ki bi jih organiziral Miloševičev režim. SPO Vuka Draškoviča pa je dejala, da bo na njih sodelovala, Ce bo Miloševič dovolil svobodne in poštene volitve. »Glavni pogoj za svobodne volitve je dva milijona ljudi na ulicah, ne pa volilni zakon,« je dejal vodja Demokratske stranke Zoran Djindjič. Poudaril je, da je treba še naprej izvajati pritisk, kajti če je na oblasti diktator, ciljev ni mogoCe doseči s pogajanji. Socialistična stranka (SPS) Slobodana Miloševiča pa je včeraj obtožila opozicijo, da je na sredinah protirežimskih demonstracijah v Beogradu najela »zločince, ki so napadali policijo«. Predstavnik SPS Ivica Dačič je še dejal, da so mani-festanti »vsi plačanci nata«. Se dlje je Sel Vojislav Šešelj, vodja skrajne nacionalistične radikalne stranke, ki je dejal, da so manifestanti napadli policijo, »po ukazu Združenih držav Amerike.« Tem obtožbam se je pridružila tudi stranka Miloševičeve žene Mirjane Markovič. Glasnik te stranke je dejal, da »opozicija, Nato, OVK in Črnogorska mafija nadaljujejo z agresijo na Jugoslavijo.«, Mednarodna organizacija Novinarji brez meja pa je medtem ostro obsodila nasilje srbske policije nad petimi novinarji, ki so v sredo spremljali protest kakih 20.000 privržencev opozicijske Zveze za spremembe (SZP). Srbska policija je namreč proti protestnikom, ki so se napotili proti Dedinju, uporabila vodne topove in gumijevke. RUSIJA / BOMBARDIRANJE ČEČENSKEGA OZEMLJA SE NADALJUJE NOVICE Clinton napovedal odpis dolga 36 najrevnejšim državam VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je med letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Wa-shingtonu napovedal, da je pripravljen 36 najrevnejšim državam na svetu odpisati ves dolg, ki ga imajo do ZDA. Clinton je s tem šel korak dlje od sklepov sestanka držav G7 junija letos v Nemčiji, kjer so se dogovorili za odpis 90 odstotkov dolga najrevnejšim državam na svetu. Revne države morajo za odpis dolga izpolniti nekatere pogoje, na prvem mestu dokazati, da bodo denar, ki jim bo tako ostal, porabile za razvoj, ne pa, na primer, za nakup orožja. Clinton je v svojem govoru poudaril, da je položaj v svetu, v katerem zaradi lakote vsako leto umre 40 milijonov ljudi in v katerem se 1, 3 milijarde ljudi preživlja z manj kot dolarjem na dan, nevzdržen. Clintonova pobuda naj bi pomagala, da se bodo tudi druge najbogatejse države odločile za popoln odpis dolga najrevnejšim. Clintonov načrt mora zdaj potrditi se kongres, kar naj bi se v kratkem tudi res zgodilo, saj odpis dolga podpirajo celo nekateri vodilni republikanci v kongresnih odborih, ki se ukvarjajo s financami. Putin potrdil, da so ruske enote že večkrat vstopile v Čečenijo Ruski premier trdi, da je Čečenija še vedno sestavni del Ruske federacije MOSKVA - Ruske enote so v zadnjih tednih večkrat vstopile v Cecnijo in zavzele vec vzpetin. Dejavnosti bodo Se nadaljevale, je . včeraj v St. Peterburgu izjavil predsednik ruske vlade Vladimir Putin. »Meja s Čečenijo ne obstaja in ruska vojska za vstop ni potrebovala odobritve zgornjega doma ruskega parlamenta, sveta federacij,« je poudaril Putin. Po premierovih besedah je Čečenija še vedno eden od subjektov Ruske federacije, vendar pa Putin ni izključil možnosti srečanja s čečenskim predsednikom Asla-nom Mashadovom glede položaja Čečenije v federaciji. Na administrativno mejo s Čečenijo je bilo doslej napotenih od 20.000 do 30.000 ruskih vojakov, ki naj bi na meji vzpostavili varnostni kordon. Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj izrazil zadovoljstvo nad odločnostjo, s katero ruski premier Vladimir Putin vodi operacije v Čečeniji, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Ruska oklepna vozila so tudi včeraj dvakrat prečkala čečensko mejo in nato ozemlje zapustila, do spopadov s čečenskimi enotami pa ni,prišlo, je danes sporočilo CeCensko predsedstvo. Nadaljevalo se je tudi topniško in letalsko obstreljevanje območij na vzhodu Čečenije vzdolž meje z Dagestanom. Rusko topništvo je iz Dagestana obstreljevalo vasi Zandak, Galati in Mesketi v okrožju Noja-Jurt, je za agencijo AFP povedal predstavnik tamkajšnjih oblasti Umar Boltajev. Po navedbah poveljstva ruskega letalstva naj bi ruska letala v zadnjih 24 urah uničila več oporišč islamskih upornikov in dva mostova v Čečeniji. Pri tem naj bi po poročanju ruskih virov v neki tovarni opeke na vzhodu republike umrle štiri osebe, na dveh podrtih mostovih pa deset. Čečenski obrambni minister Magomed Hambijev pa je v včerajšnjem pogovoru za televizijo v Groznem zagrozil, da bo Čečenija izvedla vojaške operacije v Rusiji, Ce bo Moskva izpeljala kopensko posredovanje. Po ministrovih besedah je vec kot 50.000 moških pripravljenih braniti Čečenijo. Zaradi stalnih napadov pa iz CeCeCnije ljudje še naprej množično bežijo v sosednjo Ingušijo, proti kateri so se tudi včeraj vile dolge kolone vozil, mnogi od beguncev pa so se podali na pot v neznano peš in le z najnujnejšim, kar so lahko spravili v cule (Telefoto AP). Odločitev o izročitvi Pinocheta 8. oktobra LONDON - Odločitev o izročitvi nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta Španiji bo znana 8. oktobra je včeraj sporočilo pristojno sodišče v Londonu, ki bo razsodilo, ali obstaja pravna podlaga za izročitev. Obramba in tožilstvo bosta lahko vložili pritožbo na to odločitev. Zadnjo besedo bo imel britanski notranji minister Jack Stravv, ki bo odločil, ali bo moral 83-letni Pinochet v Španijo ali pa se bo lahko vrnil v Čile. V Franciji aretirali enega najbolj iskanih teroristov ETA PARIZ - Francoska policija je aretirala enega od najbolj iskanih teroristov baskovske teroristične organizacije ETA, 29-letnega Jona Bienzobasa Ar-rechea znanega kot Karaka. Skupaj z njim so na obrobju mesta Pau na severozahodu Francije aretirali še dva domnevna elana ETA, nekega moškega in žensko. Bienzobasa v Španiji dolžijo, da je februarja 1996 ustrelil nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Francisca Tomasa y Valienteja. Prav tako so zanj izdali zaporni halog zaradi umora nekega vojaka maja 1996 v Cordobi. Ob aretaciji so našli tudi 2, 5 od skupno osem ton eksploziva, ki naj bi ga v torek iz podjetja Titanite v francoski pokrajini Bretoniji ukradla »dobro organizirana skupina«, je sporočila policija. Policija nadaljuje preiskavo, da bi morda našla še vec ukradenega eksploziva, kot tudi morebitna skrivališča orožja ETA. Po kraji ekspoziva se je v preiskavo vključilo tudi pariško državno tožilstvo, ki se ukvarja z bojem proti terorizmu, saj je dejanje podobno akcijam baskovskih separatistov. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d.. Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 Petek, 1. oktobra 1999 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 ZAVAROVALNICE / PARIZ ZANIKAL ZANIMANJE -i Axa ne kupuje delnic družbe krilatega leva Upravni svet Generalija včeraj pregledal polletne račune in izboljšal predvidevanja za konec leta PARIZ, TRST - Axa nima nobenega namena, da bi se kakorkoli polastila tržaške zavarovalne družbe Generali. Tako je predsednik francoske zavarovalne skupine Claude Bebear včeraj odgovoril na govorice, po katerih naj bi njegova družba kupovala delnice družbe krilatega leva. »V programu nimamo nobene podobne operacije v zvezi z Generali, tudi iz Cisto logičnih razlogov,« je izjavil Bebear na včerajšnji tiskovni konferenci v Parizu, in dodal, da jim nadzorna oblast tega vsekakor ne bi dovolila. Kar zadeva »bitko« med Generali in Ino je predsednik Axe dejal, da francoska zavarovalna skupina pri tem nima ničesar, in je zanikal govorice, po katerih naj bi Axa nameravala odkupiti delniški delež tržaške zavarovalnice, ki je v rokah francoske banke hazard. Bebear je dejal, da to v nobenem primeru ne bi bilo mogoče, ker ima Mediobanca opcijsko pravico do leta 2000. Starosta francsoke finance pa je potrdil, da obstaja sporazum z nemško skupino Allianz, po katerem je tržaška Generali »nedotakljiva«. Za vsa- kega od obeh zavarovalniških velikanov, tako francoskega kot nemškega (ki sta najmočnejša v Evropi), bi bil namreč prevzem tržaške zavarovalne skupine nesporen adut, ki bi za dolgo odločil konkurenčni boj v korist tistega, ki bi si prisodil Generah. Tržaška zavarovalnica je medtem zbrala svoj upravni svet, ki je včeraj obravnaval polletno poslovno poročilo, nad katerim se delničarji res ne morejo pritoževati. V primerjavi s prvimi Šestimi meseci lanskega leta so se namreč zbrana sredstva povečala za 20, 4% (na področju življenjskega zavarovanja za 32, 2%, na področju škodnega pa za 6,1%), kar je privedlo konsofidirane premije do vrednosti 37.370 milijard lir. Polletni rezultati so vsekakor tako ugodni - beremo v tiskovnem sporočilu družbe krilatega leva - da omogočajo pommembno izboljšanje predvidevanja o izidu poslovnega leta 1999, saj naj bi obseg premij dosegel vrednost 74.000 milijard in ne prvotno predvidenih 70.000 milijard lir (+20% glede na leto prej). Julija porast presežka zunanjetrgovinske bilance RIM - Po Istatovih podatkih je julija presežek v italijanski zunanjetrgovinski bilanci dosegel najvisjo raven v prvih sedmih mesecih in je znašal 7.604 milijard lir, Čeprav se je izvoz zmanjšal. V primerjavi z lanskim julijem se je izvozni iztržek skrčil za 2,9%, medtem ko se je vrednost uvoza povečala za 5, 6%. V obdobju med januarjem in julijem se je zunanjetrgoivnski presežek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za 12.051 milijard lir. Benetton: rast dobička omogoča izredno dividendo BENETKE - Upravni svet družbe Benetton je odobril odlične polletne poslovne rezultate s 135,2 milijarde lir konsolidiranega dobička (+12,4%), kar je upravitelje navedlo k sklepu, da odobrijo predlog za podehtev izredne dividende v višini 165 lir za delnico (v skupni vrednosti 300 milijard lir). Lanska redna dividenda je znašala 55 lir, letos na želi vodstvo tekstilne grupe iz Trevisa nagraditi svoje delničarje. Predlog o izredni dividendi bo morala potrditi izredna skupščina delničarjev 16. novembra, od 20. novembra pa bo dividenda v izplačilu. Napoved tega predloga je včeraj privedla do suspenzije trgovanja z Benettonovo delnico na borzi, dokler niso iz Benettona poslali uradnega sporočila o sklepih uporovnega sveta. Cena bencina še raste RIM - Vzpon bencinskih cen ne pozna premora in tako je liter super bencina vCeraj presegel tudi dosedanjo rekordno raven 2.050 lir in prišel na 2.055 lir. Toda vzpon bencinskih cen se bo po vsej verjetnosti nadaljeval, saj naj bi cena surove nafte, ki zdaj niha okrog 25 dolarjev za sod, v prihodnjih mesecih Se rasla. Tako je zdaj odvisno od vlade, ah bo pustila davčno obremenitev pogonskih goriv na sedanji ravni (in tako tvegala nadaljnje segrevanje inflacije), ali pa bo dražitev nafte vsaj delno nevtralizirala z znižanjem davkov, ki predstavljajo kar 70% cene bencina. SLOVENIJA / TRENDI r BANKE / VCERAJ ODPRLA VRATA V LJUBLJANI n Septembrska inflacija na letni ravni 7,5-odstotna LJUBLJANA - Inflacija je v septembru znašala 0, 8 odstotka. Za toliko so se namreč zvišale cene.življenj-skih potrebščin v primerjavi z avgustom. Kot je Se sporočil slovenski državni urad za statistiko, so se v prvih devetih mesecih letos cene življenjskih potrebščin dvignile za 6,1 odstotka, samo v obdobju od julija do septembra, to je po uvedbi davka na dodano vrednost, pa so bile višje za 3, 4 odstotka. Rast cen življenjskih potrebščin na letni ravni (september 1998 - september 1999) pa sedaj znaSa 7, 5 odstotka. Septembra so se najbolj, za 2, 1 odstotka, povišale cene v skupini izobraževanje. Hrana in brezalkoholne pijače so bile dražje za 1, 3 odstotka; pri tem zelenjava za 10, 1 odstotka, kruh in izdelki iz Zit za 2, 5 odstotka, mleko in mlečni izdelki pa za 1, 3 odstotka. Cene v skupini transport so bile višje za 1,1 odstotka; pri tem so se goriva in maziva podražila za tri odstotke, motorna kolesa in kolesa pa za 1, 4 odstotka. Cene so se septembra znižale v dveh skupinah: rekreacija in kultura za 0, 8 odstotka, medicinski in farmacevtski izdelki pa za 0, 2 odstotka. Rast cen na drobno je tudi septembra nekoliko presegla rast cen življenjskih potrebščin, saj so bile cene na drobno višje za 0, 9 odstotka. Hypo AA Bank tudi v Sloveniji Postati želi vodilna banka območja AJ - Slovenski trg zanimiv LJUBLJANA - Finančni koncem Hypo no poslovanje koncerna potrjuje tudi Alpe Adria je vCeraj v Ljubljani odprl vra- lanski dobiček, ki se je povzpel na 9, 1 ta svoje najmlajše hčerinske družbe Hypo milijarde tolarjev. Alpe Adria Bank Ljubljana. Kot je na Kot je povedal predsednik uprave hce- sreCanju s tiskom povedal elan uprave rinske družbe v Ljubljani Božidar Špan, matičnega koncema Joig Schuster, se že- so cilji družbe - univerzalne banke žalijo utrditi v Sloveniji in postati vodilni stavljeni optimistično, predvidevajo pa bančni koncem v proštom Alpe - Jadran. vzpostavitev regionalne strukture, izko- Slovenija predstavlja po Schusterje- riscanje slovenskega tržnega potenciala in vih besedah pomemben kamenček v izkoriščanje sineigijskih učinkov v pro-mozaiku uspešnega delovanja koncema, stom Alpe - Jadrana. Prvi mož ljubljanske ki je tukaj prek tim. cross border poslov podružnice je tudi pojasnil, da njegova navzoč že od leta 1991, leta 1994 pa je ustanova kapitalsko ni povezana z družbo ustanovil samostojno lizing družbo, kar Hypo Leasing iz Ljubljane, marveč sta se je pokazalo za pravilno odločitev. V obe v 100-odstotni lasti avstrijske matere, letih, ki so sledila, je ustanovil lizinska Ljubljanska podružnica Hypo AA podjetja še v Celju, Kopra in Maribora. Bank bo zaposlovala 51 ljudi, in sicer 41 Obseg poslov banke Hypo AA, katere bi- Slovencev in 10 avstrijskih sodelavcev, lanena vsota je lani dosegla 697 milijard poslovanje pa bo v svojih prostorih na Tr-tolarjev, je v državah Alpe-Jadrana lani gu OF začela v ponedeljek. Srednjeročni znašal 260, 3 milijarde tolarjev, od tega cilj je dosega načrtovanega tržnega deleža kar 77, 7 milijarde tolarjev ali 30% v Slo- in vzpostavitev poslovne mreže v vseh veniji, kar po Schusterjevem prepričanju večjih slovenskih mestih, v Maribora in kaže na pomen slovenskega trga. UspeS- Celju pa že prihodnjo pomlad. (STA) BANKE / ZDRUŽEVANJE NA POHODU V naši deželi se je začelo pred petnajstimi leti Leta 1985 Banca Popolare iz Verone kupila majhno banko v Spilimbergu - Plaz se je sprožil po letu 1990 TRST - Začelo se je v letu . 1985. Banca Popolare iz Verone je takrat kupila majhno zasebno banko A. Tamai v furlanskem Spilimbergu. Nekaj let je bil mir. Leta 1990 je banka Credito Agrario Bresciano kupila majhno Banca Carnica. Takrat so furlanski Časopisi postali pozorni, in pisali, da bodo o domačih finančnih zadevah odločali drugje. V istem letu so likvidirali domaCo banko v Tri-cesimu, tik pred vrati Vidma. V letu 1990 se je pričel proces združevanja ljudskih bank, med katere je spadala tudi go-riška Kmečka banka. V enotno Banca Popolare Friul Adria so se združile tri ljudske, banke: Cooperativa operaia di Pordenone, Popolare di Tarcento in Popolare di Pordenone. Leto dni kasneje je Banca Antonia-na iz Padove kupila ljudsko banko v Codroipu. NajveCji udarec samostojnemu bančnemu gospodarstvu v naši deželi je bil dan leta 1992, ko je Credito Romagnolo iz Bologne kupil Banco del Friuli. Ta je bila ena najstarejših in najvecjih bank v deželi, imela je nad 100 podružnic v vsej deželi in tudi izven nje. Kasneje je prišlo do združitve še nekaterih drugih bank in sedaj na napisih te banke pod velikim naslovom druge banke vidimo le majhnega starega Banca del Friuli. V devetdesetih letih je prišlo do večjega združevanja bank v vsej državi. Popolare Friul Adria je leta 1995 kupila ljudsko banko v Latisani. Leto dni kasneje je Banca Popolare Vi- centina kupila ljudsko banko v Trstu. V istem letu, po zaključku komisarske uprave, je Caer iz Bologne kupila 35 odstotkov goriske Kmečke banke. V likvidacijo je takrat sla Tržaška kreditna banka, v katero je leto dni prej pristopila banka iz Brescie. Banca Popolare Antoniana Veneta iz Padove (v tem mestu sta se združili dve ljudski banki: Banca Antoniana in Banca Popolare Veneta) je leta 1997 prevzela posle nekdanje TKB in ustanovila Novo Tržaško kreditno banko, ki je v celoti v njeni lasti. Nakupi so si sledili po tekočem traku. Banca Popolare Vicentina je leta 1998 kupila ljudsko banko v Vidmu, v istem letu je celotni sistem Banca Popolare Friul Adria prišel v last Banca Intesa iz Milana. Sklenjeno je bilo, da bodo vse podružnice milanske banke prišle pod enotni naslov banke v Pordenonu. Holding Casse Venete, v katerega sodijo hranilnice v Padovi in Benetkah je leta 1998 kupil večinske pakete delnic videm-sko-pordenonske hranilnice Grup in goriske hranilnice Ca-rigo. Prav tako lani je holding Unicredito Italiano iz Verone kupil tudi večinski paket delnic tržaške hranilnice CRT. Samostojne banke v deželi so ostale le Banca Popolare v Čedadu (sedaj kupuje goriško Kmečko banko) in zadružne kreditne banke, ki se med seboj še vedno združujejo. Marko VValtritsch TEČAJNICE 1 C 1/DO- V O I EVRO= 1.936,27 URE 30. SEPTEMBER 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 30.09. 29.09. ameriški dolar 1,0665 1,0563 japonski jen 111,67 112,85 grška drahma 328,70 328,45 danska krona 7,4332 7,4330 švedska krona 8,7235 8,6755 britanski funt 0,63750 0,64300 norveška krona 8,2810 8,2110 češka krona 35,775 35,608 ciprska lira 0,57890 0,57843 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 256,69 256,89 poljski zlot 4,3687 4,3422 slovenski tolar 196,0125 195,8939 švicarski frank 1,5967 1,6003 kanadski dolar 1,5652 1,5444 avstralski dolar 1,6895 1,6093 novozelandski dolar 2,0649 2,0483 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 30. SEPTEMBER 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 7 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO KSOIMLE VMLUIE NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0721 1,0553 britanski funt 0,6528 0,6399 švicarski frank 1,6156 1,5825 danska krona 7,5762 7,2904 norveška krona 8,4412 8,0628 švedska krona 8,9198 8,4932 kanadski dolar 1,5894 1,5308 grška drahma 346,02 301,19 japonski jen 116,78 109,72 avstralski dolar 1,7090 1.5965 slovenski tolar 205,98 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 30. SEPTEMBER 199< > EVRO URE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar ' 1,0721 1,0535 1806 1838 britanski funt 0,6521 0,6409 2969 3021 kanadski dolar 1,5743 1,5422 1230 1256 japonski jen 113,8838 111,7329 17,00 17,33 švicarski frank 1,6122 1,5852 1201 1221 norveška krona 8,3419 8,1490 232 238 švedska krona 8,8043 8,5928 220 225 grška drahma 332,0391 319,9727 5,81 6,05 danska krona 7,5198 7,3466 258 264 avstralski dolar 1,6439 1,6101 1178 1203 slovenski tolar 201,6947 195,5828 9,60 9,90 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG 30. SEPTEMBER 1999 INDEKS MIB 30: -0,43% delnica cena € var. % delnica cena € var.% AEM 2,221 -0,71 INA 3,092 -0,32 ALITALIA 2,646 -1,56 MEDIASET 9,469 +0,45 ALLEANZA 9,583 -0,85 MEDIOBANCA 10,439 -1,65 AUTOSTRADE 7,275 -0,36 MEDIOLANUM 7,276 -1,26 BNL 3,358 -1,87 MONTEDISON 1,813 +4,25 COMU 6,395 -0,96 OLIVETTI 2,037 -5,73 BCA Dl ROMA 1,434 -1,71 PIRELLI SPA 2,284 -1,03 FIDEURAM 5,500 -2,87 RAS 9,313 -1,11 INTESA 4,020 -1,63 ROLO BCA 1473 19,891 -2,35 MONTE PASCHI 4,000 -1,13 SAN PAOLO IMI 12,190 -1,58 BIPOP CARIRE 40,000 +0,12 SEAT PAGINE GIALLE 1,380 +0,36 EDISON 8,192 -0,79 TIM 5,714 +2,23 ENI 5,875 -0,90 TEČNOST 2,033 -4,77 FIAT 31,120 +0,90 TELECOM ITA 8,214 -0,12 GENERALI 31,330 -0,47 UNICREDIT 4,594 -0,64 B ljubljanska banka VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 26. SEPTEMBRA 1999 DO 29. JANUARJA 2000 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.46 (R) Tržič (5.10), Portopruaro (5.52), Mestre (6.54), 2.18 (IR) Benetke (0.05), Mestre (0.16), Portogmaro (1.12), Tržič Benetke (7.05). (1.55). 5.33 (IR) Tržič (5.57), Portogruaro (6.39), Mestre (7.30), 625 (R) Portogmaro (5.04), Tržič (6.02) -1,1. 5.56 (IC) Benetke (7.41) 6.57 (D) Portogmaro (5.36), Tržič (6.30) - '*'. Tržič (620), Portogruaro (6.59), Mestre (7.39)na-daljuje v Milano|41. 7.30 (E) Iz Neaplja in Rima v Mestre (5.40), Portogruaro (6.20), Tržič (7.07)'4|. 6.18 6.58 7.18 (ES) (R) (E) Tržič (6.40), Portogruaro (7.19), Mestre (8.08), Benetke (8.19), nadaljuje v Rim Tržič (7.23), Portogruaro (8.19) -m. Tržič (7.43), Portogruaro (8.27), Mestre (9.09), Benetke (9.18). 7.51 8.34 8.50 920 (R) (R) (E) (R) Portogmaro (6.43), Tržič (7.26)-'*>. Iz Pontebbe in Vidma v Cervinjan (7.55), Tržič (8.09) -1,1. iz Ženeve v Mestre (7.04), Portogmaro (7.48), Tržič (8.27). Portogmaro (7.56), Tržič (8.54) - m'm. 7.50 .F) Tržič (8.14), Portogruaro (8.53), Mestre (9.33), nadaljuje v Rim in Salerno. 9.31 (E) iz Lecceja v Benete (728), Mestre (7.40), Portogmaro (8.23), Tržič (9.07)'4|. 8.58 (IR) Tržič (9.22), Portogruaro (10.02), Mestre (10.49), Benetke (10.59). 10.49 (IR) Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogmaro (9.44), Tržič (10.27)-™. 1022 (IR) Tržič (10.58), Portogruaro (12.02), Mestre (12.49), Benetke (12.59).-'*™ 11.12 (IR) Benetke (850), Mestre (9.01), Portogmaro (9.44), Tržič (10.27) 10.58 (IR) Tržič (11.22), Portogruaro (12.02), Mestre (12.49), Benetke (12.59)-™ 1158 (E) Benetke (9.50), Mestre (10.01), Portogmaro (10.38), Tržič (11.35). (Vozi 26.9., od 20.12. do 10.1.). 11.58 (IR) Tržič (12.22), Portogruaro (13.02), Mestre (13.49), Bonou^o (13.59). 12.03 (D) Benetke (9.50), Mestre (10.01), Portogmaro (10.44), Tržič (11.40). (Vozi od 27.9. do 19.12. od 11.1.). 12.33 (IC) Tržič (12.57), Portogruaro (13.36), Mestre (14.17), Benetke (14.27), nadaljuje v Milano, Genovo in L- 13.49 (IR) Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.44), Tržič (13.27). vomo. 14.49 (IR) Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.44), 12.58 (R) Tržič (13.22), Portogruaro (14.02), Mestre (14.49), Benetke (14.59. 1620 (D) Tržič (1427). Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.16), 13.58 (IR) Tržič (14.22), Portogruaro (15.02), Mestre (15.49), Benetke (15.59). 1629 (IC) Tržič (15.58). Iz Salerna in Rima v Mestre (14.45), Portogmaro (1526), 1424 (R) Tržič (14.54), Portogruaro (15.54) - n. Tržič (16.06). 14.58 (IR) Tržič (15.22), Portogmaro (16.02), Mestre (16.49), Benete (16.59). 17.07 (IC) Iz Milana v Benetke (15.14), Mestre (15.26), Portogmaro (16.04), Tržič (16.44) ,4>. 15.58 (IR) Tržič (16.22), Portogruaro (17.02), Mestre (17.49), Benetke (17.59). 17.49 (IR) Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.44), Tržič (17.27). 16.17 (IC) Tržič (16.41), Portogruaro (17.20), Mestre (17.59), 18.49 (IR) Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.44), nadaljuje do Rima. Tržič (18.27). 16.58 (IR) Tržič (17.22), Portogmaro (18.02), Mestre (18.49), Benete (18.59). 19.49 (IR) Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.44), Tržič (19.27). 1728 (R) Tržič (17.54), Cervinjan (18.07), nadaljuje do Vidma, Pontebbe - 20.49 (IR) Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.44), Tržič (20.27). 17.58 (E) Tržič (18.22), Portogmaro (19.05), Mestre (19.49), Benetke (19.59). (Vozi od 19.12. do 9.1.). 2154 (IC) Iz Milana v Mestre (20.12), Portogruaro (20.51), Tržič (21.31). 17.58 (D) Tržič (18.22), Portogmaro (19.02), Mestre (19.49), Benetke (19.59). (Vozi do 18.12. od 10. L). 2223 (IC) Iz Rima v Mestre (20.40), Portogruaro (21.20), Tržič (22.00). 18.58 (R) Tržič (19.23), Portogmaro (20.13), Mestre (21.14), Benetke (21.26). 2320 (E) Benetke (21.22), Mestre (21.33), Portogruaro (22.11), Tržič (22.56). 19.34 19.45 (E) (R) Tržič (19.59), Portogmaro (20.42), Mestre (21.26), Benete (21.35), nadaljuje v Lecce preko Ferrare, Riminija - ni na poti v Bologno151 Tržič (20.15), Portogmaro (21.14) - m'm. 23.38 0.38 (ES) (R) Iz Rima v Benetke (21.45), Mestre (21.57), Portogmaro (22.37), Tržič (23.15)(71. Benetke (22.20), Mestre (22.33), Portogruaro (23.34), Tržič (0.16). 2022 (E) Tržič (20.46), Portogmaro (21.24), Mestre (22.04), nadaljuje v Milano, Ženeve. 21.37 (E) Tržič (22.01), Portogmaro (22.45), Mestre (23.26), nadaljuje v Rim, NapoliIS|. 22.30 (R) Tržič (22.56), Portogmaro (23.47)m. Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.13 (D) Tržič (5.38), Gorica (6.01), Videm (6.32) - '•n™. 6.41 (D) Videm (521), Gorica (5.52), Tržič (6.15) -m. 5.40 (R) Tržič (6.09), Gorica (6.34), Videm (7.11)-w natijuje za Šarile. 724 (R) Videm (5.57), Gorica (6.31), Tržič (6.56) - '*'. 6.10 (D) Tržič (6.34), Gorica (6.56), Videm (7.28) -1,1 nadaljuje za Benetke. 7.44 (D) Videm (6.36), Gorica (7.00), Tržič (7.21) -n izSadla. 6.40 (R) Tržič (7.09), Gorica (7.34), Videm (8.10) - '*'. 828 (R) Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.59) -m. 7.13 (IR) Tržič (7.37), Gorica (7.57), Videm (8.21) - nadaljuje za Benetke. 8.34 (R) Videm (7.27), Tržič (8.09) -1,1 iz Pontebbe preko Cervinjana 8.06 (R) Tržič (8.36), Gorica (9.01), Videm (9.36) - '"t 8.38 (R) Videm (7.10), Gorica (7.45), Tržič (8.09) - '**>. 8.13 (D) Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm (9.33) -m. 8.43 (D) Videm (7.36), Gorica (8.00), Tržič (8.21 J-1*1 iz Sadla. 9.13 (IR) Tržič (9.37), Gorica (9.57), Videm (10.21) nadaljuje za Benetke. 9.13 (R) Videm (7.45), Gorica (8.19), Tržič (8.44) -n. 10.06 (R) Tržič (10.35), Gorica (10.59), Videm (11.35) -l**1. 9.48 (IR) Videm (8.41), Gorica (9.05), Tržič (926) iz Benetk. 11.13 (IR) Tržič (11.37), Gorica (11.57), Videm (12.21) nadaljuje za Benetke. 10.39 (D) Vtiem (9.23), Gorica (9.52), Tržič (10.14) -1,1 iz Benetk, iz Tržiča v 11.40 (R) Tržič (12.09), Gorica (12.33), Videm (13.08) - '*' nadaljuje za Trst pelje samo ob sobotah in 24.12. ter 31.12. Benetke. 11.38 (R) Vtiem (10.10), Gorica (10.44), Tržič (11.09) - '"t 12.06 (R) Tržič (12.35), Gorica (13.00), Videm (13.37) - '**». 12.34 (IR) Vtiem (11.27), Gorica (11.51), Tržič (12.12) iz Benetk. 12.13 (R) Tržič (12.40), Gorica (13.03), Videm (13.32) -l*1 nadaljuje za Be- 13.38 (R) Videm (12.10), Gorica (12.44), Tržič (13.09) - '"l netke. 13.42 (D) Videm (12.23), Gorica (12.54), Tržič (13.17) -w. 12.40 (R) Tržič (13.09), Gorica (13.34), Videm (14.11)-'*'. 1423 (R) Videm (12.46), Gorica (13.25), Tržič (13.51) - 13.13 (IR) Tržič (13.37), Gorica (13.57), Videm (14.21) nadaljuje za Benetke. 14.34 (IR) Videm (13.27), Gorica (13.51), Tržič (14.12) iz Benetk. 1323 (R) Tržič (13.52), Gorica (14.17), Videm (14.54) 15.13 (R) Videm (13.41), Gorica (14.18), Tržič (14.45) -m. 14.06 (R) Tržič (14.35), Gorica (15.00), Videm (15.36)-'"l 15.41 (R) Videm (14.13), Gorica (14.48), Tržič (15.12) - 14.13 (D) Tržič (14.38), Gorica (15.00), Videm (15.30) -,*). 15.45 (D) Videm (1426), Gorica (14.57), Tržič (15.20) - '*'. 14.35 (R) Tržič (15.04), Gorica (15.29), Videm (16.06) -1*’. 16.34 (IR) Videm (15.27), Gorica (15.51), Tržič (16.12) iz Benetk. 15.13 (IR) Tržič (15.37), Gorica (15.57), Videm (16.21) nadaljuje za Benetke. 17.39 (R) Videm (16.23), Gorica (16.51), Tržič (17.14) - '*> iz Benetk. 16.06 (R) Tržič (16.35), Gorica (17.00), Videm (17.36) -l**1. 17.40 (R) Videm (16.12), Gorica (16.46), Tržič (17.11) - '“t 16.10 (D) Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (17.28) - l*lm. 1821 (R) Videm (16.48), Gorica (17.25), Tržič (17.52) -m. 16.38 (R) Tržič (17.10), Gorica (17.36), Videm (18.15)- ^ 18.34 (IR) Videm (1727), Gorica (17.51), Tržič (18.12) iz Benetk. 17.13 (IR) Tržič (17.37), Gorica (17.57), Videm (18.21) nadaljuje za Benetke. 1921 (R) Videm (17.49), Gorica (1826), Tržič (18.54) -m. 17.28 (R) Tržič (17.54), Videm (18.40) -1,1 preko Cervinjana do Pontebbe |s>. 19.42 (D) Vtiem (18.23), Gorica (18.54), Tržič (19.17) -1,||5>. 17.40 (R) Tržič (18.09), Gorica (18.33), Videm (19.09) - '*’nadaljuje za Be- 20.28 (R) Videm (18.55), Gorica (19.32), Tržič (19.59) -(***1. 18.06 (R) Tržič (18.35), Gorica (19.00), Videm (19.36) -M nadaljuje za Co-negliano. 2024 20.34 (R) (IR) Videm (18.56), Gorica (19.31), Tržič (19.57)-1*"31 iz Benetk. Vtiem (1927), Gorica (19.51), Tržič (20.12) iz Benetk. 18.13 (D) Tržič (18.38), Gorica (19.01), Videm (19.29) - '*'nadaljuje za Co- 21.45 (D) Vtiem (2027), Gorica (20.58), Tržič (2121) - iz Benetk. negčano. 22.04 (D) Vtiem (20.40), Gorica (21.15), Tržič (21.37)m. 18.40 (R) Tržič (19.09), Gorica (19.34), Videm (20.11)-™®. 22.34 (IR) Videm (21.27), Gorica (21.51), Tržič (22.12) iz Benetk. 19.13 (IR) Tržič (19.37), Gorica (19.57), Videm (20.21) nadaljuje za Benetke. 0.56 (R) Videm (23.27), Gorica (0.02), Tržič (0.27) iz Benetk. 20.10 (D) Tržič (20.37), Gorica (21.00), Videm (21.29). 21.13 (IR) Tržič (21.37), Gorica (21.57), Videm (22.21) nadaljuje za Benetke. Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.07 12.19 16.52 23.39 (E) (E) (E) (E) iz Ženeve, preko Benetk v Ljubljano in Zagreb do Vinkovcev Ljubljana, Zagreb. Budimpešta, (prihaja iz Benetk 26. 9., od 20.12. do 10.1.). Ljubljana -n Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 6.50 9.42 17.20 20.02 (E) (E) (E) (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane in nadaljuje do Benetk prihaja iz Ljubljane - '*’ prihaja jz Budrnijtešte preko Ljubljane (nadaljuje do Benetk prihaja iz Vinkovcev, Zagreba preko Ljubljane do Benetk in nadaljuje do Ženeve IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R-Deželni vlak ES - Eurostar Italia bus - nadomestni avtobus - ne vozi ob nedeljah in praznikih. 131 - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh. '“t - vozi samo ob nedeljah in praznikih. 1,1 - ne vozi 25.12. in 1.1. ,"**1- vozi samo ob predprazničnih dneh. 151 - ne vozi 24.12. in 31.12. 1,1 - ne vozi ob sobotah. 161 - vozi tudi 24.12. in 31.12. 121 - vozi ob sobotah in praznikih. m - obvezna prijava ob petkih in nedeljah ter 1.11., 8.12., od 20.12. do 10.1. LJUBLJANA / POSVET Slovenske vode sorazmerno dobre Za preskrbo s pitno vodo bi moroli zagotoviti celostno zaščito predvsem površinskih vodo LJUBLJANA - Področje varstva voda je po mnenju strokovnjakov Evropske unije normativno v Sloveniji najbolj celovito urejeno področje okoljevarstvene zakonodaje, je na strokovnem posvetovanju z naslovom Ogrožanje vodnih virov in nevarne snovi v pitni vodi povedal Miran Veselic z naravoslovno-tehnične fakultete. Gospodarjenje z vodami je v EU trdno vpeto v koncept trajnostnega razvoja in v okviru tega mora biti tudi v Sloveniji varovanje kakovosti in količin pitne vode sestavni del celostne zaščite voda na posameznih porečjih in v celotni državi, je poudaril v uvodnem referatu Mitja Ri-smal s fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Za trajno in racionalno preskrbo s pitno vodo bi morali v Sloveniji po Ri-smalovi oceni zagotoviti predvsem celostno zaščito površinskih voda in podtalnice, saj se večina podtalnic, ki so viri pitne vode, napaja iz površinskih voda. Pri načrtovanju in gradnji Čistilnih naprav pa je potrebno upoštevati tudi nujnost čiščenja kraških izvirov. Sicer je Rismal poudaril, da ima Slovenija v celoti in v primerjavi z mnogimi gospodarsko bolj razvitimi državami dobre vode, zato je mogoče večino problemov čiščenja pitnih voda reševati še vedno s konvencionalnimi metodami Čiščenja. Vendar pa zagotavljajo ti po.stopki trajno dobro vodo le, Ce se naprave ustrezno načrtuje in upravlja, je opozoril Rizmal. Pri izbiri virov pitne vode so odločilni kriteriji .varnost vodnega vira pred onesnaževanjem, zadostna zmogljivost vodnega vira, kakovost in cena. V Sloveniji sodi večji del izvirov med kraške vodne izvire, najveCji del vodnega bogastva pa predstavljajo površinske vode, ki pa se zaradi doslej zadostnih količin vodnih izvirov in podtalnice za preskrbo s pitno vodo ne uporabljajo neposredno. Najbolj ogrožen vir pitne vode so postale v Sloveniji podtalnice, čemur je botrovala predvsem kemizacija kmetijstva, urbanizacija, industrijsko onesnaženje ter povečanje prometa. Zaščitni pasovi sicer ščitijo Črpano podtalnico pred bakteriološkimi in konvencionalnimi oblikami onesnaženja ne preprečujejo pa onesnaženja z nerazgradljivimi ali težko razgradljivimi snovmi, kot so nitrati, težke kovine, pestcidi, organska topila in podobno. Glede onesnaženosti z nitrati, ki je tudi v EU med najbolj perečimi problemi, so v Sloveniji najbolj obremenjeni Savinjska dolina, Dravsko, Ptujsko in Apaško polje ter Prekmurje, kjer obstaja intenzivno poljedelstvo. Kot je še povedal Rizmal, zaradi razpršene poseljenosti Slovenije hkrati ni na voljo dovolj površin za izvedbo razsežnih zaščitnih pasov. Na področju usklajevanja slovenskega z evropskim sistemov varstva voda bodo v industriji po izračunih strokovnjakov z naravoslovno-tehniC-ne faklutete investicijski stroški najvišji v papirni industriji, sledi prehrambena industrija, nekoliko manjša pa bodo vlaganja v kemijski industriji in prašicjereji. Zaradi neenakomerne razporejenosti slovenske industrije pa se še večja neenakomernost kaže pri razporejenosti stroškov prilagajanja po posameznih regijah. Po besedah Veselica bodo najveCja vlaganja potrebna v jugovzhodni Sloveniji, nekoliko manjša v vzhodni regiji, v zahodni regiji pa se nahaja le slab odstotek one-saževalcev. Na podlagi osnovnih ocen je tako vrednost skupnih investicijskih stroškov za celotno področje Slovenije ocenjena na 365 milijonov mark, pri čemer 25 odstotkov te vrednosti predstavljajo gradbena dela tri Četrtine pa nakup tehnološke opreme za Čistilne naprave. Od tega naj bi se po grobih ocenah za vlaganja v prilagoditveno "najdražji" - jugovzhodni regiji namenilo 162.6 milijona mark, za zahodno regijo, ki bo investicijsko najmanj zahtevna, ker je obremenjenost okolja z industrijskimi odpadnimi vodami tam najnižja, pa 3, 47 milijona mark. Letne stroške nadzora nad varovanjem voda strokovnjaki z naravoslovno-tehniške fakultete ocenjujeo na 18, 7 miljona mark. BLED / SREČANJE OKOLJSKIH SKLADOV Pozornost varstvu okolja Minister Gantar zagotovil, da je vastvo okolja ena od prioritet BLED - Četrtega srečanja okoljskih skladov srednje in vzhodne Evrope, ki se je vCeraj začelo na Bledu, se udeležuje približno 60 visokih predstavnikov okoljskih skladov in ministrstev, ključnih donatorskih programov in mednarodnih finančnih ustanov ter strokovnjakov s tega področja. Najpomembnejša tema dvodnevnih razprav je prihodnost skladov in njihov pomen v Času prilagajanja srednje- in vzhodnoevropskih držav Evropski uniji. Udeleženci blejskega srečanja so se seznanili tudi z oceno delovne skupine za okoljski program (Environmental Action Programme Task Force) pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o delovanju slovenskega Ekološko razvojnega sklada in Ekološkega sklada Republike Češke. Srečanje okoljskih skladov srednje in vzhodne Evrope so pripravili delovna skupina za okoljski program pri OECD, Regionalni okoljski center za srednjo in vzhodno Evropo (REC), program PHARE in slovenski Ekološko razvojni sklad. Po besedah Grezegorza Peszka, predstavnika delovne skupine za okoljski program pri OECD, bo vloga okoljskih skladov postala še pomembnejša, saj ni pomembno le to, koliko denarja bo prinesla neka investicija, ampak tudi, kakšen vpliv bo imela uresničitev naložbe za okolje. Dodal je še, da slovenski Ekološko razvojni sklad po mnenju omenjene delovne skupine OECD eden najuspešnejših skladov na območju srednje in vzhodne Evrope; v petih letih je financiral več kot 4200 projektov fizičnim in prek 200 projektov pravnim osebam ter z njimi v slovenskem prostoru ustvaril znatne okoljske koristi. Direktor Eko sklada Ljubo Žužek je ob tej priložnosti razgrnil nekaj misli o prihodnosti sklada. "Pozitivna ocena delovne skupine je za nas nedvomno velika spodbuda. Zavedamo se, da je sedaj pravi Cas, da zastavimo prihodnje smernice našega delovanja in pomagamo uresničiti cilje, opredeljene v nacionalnem programu varstva okolja. To pa je odvisno od vladne politike in od programov za kreditiranje okoljskih projektov na državni ravni. Na naše poslovanje bo prav gotovo občutno vplival splošni gospodarski položaj, investicijski nameni slovenskega gospodarstva ter obseg odgovornosti, ki nam jih bo dodelila država, " je še dejal Žužek. Tudi minister za okolje in prostor Pavel Gantar je na novinarski konferenci poudaril, da je okoljevar-stvo ena od pomembnejših prioritet slovenske politike, predvsem v Času, ko se Slovenija vključuje v EU. Tako ministrstvo predvideva, da bo sklad v prihodnjih letih postal osrednja finančna organizacija za podporo pri izvajanju varstva okolja v Sloveniji in pri uveljavitvi pravnega reda EU predvsem tam, kjer so za popolno uveljavitev okoljske zakonodaje potrebna velika vlaganja. (STA) __________NOGOMET / PRVO KOLO V POKALU UEFA___ Vsa italijanska moštva naprej s Parmo in Udinesejem vred Emiljska in furlanska enajsterica z zmasgo v gosteh odpravili vse dvome Bologna tokrat razočarala - Slovenija ostala brez predstavnika Hernan Crespo: gol in zastreljena 11-metrovka v Ukrajini Izidi pokala UEFA Montpellier (Fra) - Crvena zvezda (ZRJ) 2:2 1:0 Debrecen (Mad) - VVolisburg (Nem) 2:1 0:2 Linz (Avt) - Steaua Bukarešta (Rom) 2:3 0:2 Leeds (Ang) - Partizan Beograd (ZRJ 1:0 3:1 La Gorana (Spa) - Stabaek (Nor) Aalborg (Dan) - Udinese (Ita) 1:2 0:1 0:1 Lyon (Fra) - Helsinki (Fin) 5:1 1:0 Servette (Svi) - Aris Solun (GrC) 1:2 1:1 Rapid (Avt) - Inter Bratislava (Sik) 1:2 0:1 Juventus (Ita) - Omonia (Cip) 5:0 5:2 Dukla (Ceš) - Ajax (Niz) 1:3 1:6 VVerder Bremen (Nem) - Glimt (Nor) 1:1 5:0 Karpatv (Ukr) - Helsingborg (Sve) 2:4 1:1 Celta Vigo (špa) - Lausanne (Svi) 4:0 2:3 VVidzev Lodz (Pol) - Skonto (Lat) 2:0 0:1 Krivbas (Ukr) - Parma (Ita) 0:3 2:3 Ferencvaros (Mad) - Tepfice (Ceš) 1:1 1:3 Zimbra (Mol) - Tottenham (Ang) Ankaragucu (Tur) - Ati. Madrid (Spa) 0:0 0:3 1:0 0:3 Lens (Fra) - Maccabi Tel Aviv (Izr) 2:1 2:2 Vitesse (Niz) - Meira (Por) 0:0 2:1 St.Johnstone (Sko) - Monaco (Fra) 3:3 0:3 Aek Atene (GrC) - Totpedo (Gra) 6:1 1:0 Osijek (Hrv) - West Ham (Ang) 1:3 0:3 Paok Solun (Grč) - Lokomotiv (Gra) 2:0 7:0 Brondbv (Dan) - VVronki (Pol) 4:3 0:2 Vitoria Šetubal -(Por) - Roma (Ita) — 0:7 SCT Olimpija (Slo) - Anderlecht (Bel) Goteborg (Sve) - Poznan (Pol) 0:3 1:3 0:0 2:1 Hapoel Tel Aviv (Izr) - Celtic (Sko) Mallorca (Spa) - Sigma Olomuc (Ceš) 0:1 0:2 — 3:1 Grasshoppers (Svi) - Copenhagen (Dan) Nevvcastle (Ang) - CSKASofija (Bol) 1:1 2:2 2:0 2:0 Dinamo Bukarešta (Rom) - Benfica (Por) 0:2 1:0 Feuerbache (Tur) - MTK (Mad) 0:2 0:0 Sporting (Por) - Stavagner (Nor) 0:3 Spartak Trnava (Sik) - Graz (Avt) 2:1 0:3 Nantes (Fra) - lonikos Pirej (Gre) 1:0 3:1 Brages (Bel) - Hapoel Haifa (Izr) 4:2 1:3 Legia (Pol) - Famagosta (Cip) 2:0 0:1 Panathinaikos (GrC) - Hit Gorica (Slo) 2:0 1:0 Bologna (Ita) - Zenit (Rus) 2:2 3:0 Donetsk (Ukr) - Roda (Niz) 1:3 0:2 Klimamock (Sko) - Kaiserslautem (Nem) 0:2 0:3 Levski Sofija (Bol) - Hajduk Split (Hrv) 3:0 0:0 Lokomotiv Moskva (Rus) - Lyngby (Dan) 3:0 2:1 Slavija Praga (Ceš) - Vojvodina (ZRJ) 3:2 0:0 Lierse (Bel) - Ztirich (Svi) 3:4 0:1 Pomni: v drugem stolpcu izid 1. tekme, kvalificirana ekipa z ma- stnimi črkami Aalborg - Udinese 1:2 (0:0) STRELCI: Muzzi v 53., Ma-tovac v 71. in Locatelli v 90. min. AALBORG (4-4-2): Nielsen 6, Priske 6, Matovac 6, 5, Bae-lum 6, Jessen 5, 5, Thomson 6, Solbakken 6, Rasmussen 5, 5 (14' dp Gaarde), Andersson 6, 5, Strandli 6, Fredieriksen 5, 5 (14'dp Oper). UDINESE (3-4-3): Turci 6, 5, Bertotto sv (8' pp Sottil 6), Zanclii 6, 5, Gargo 6, Jorgensen 6, 5 (38' dp Locatelli 7), Gian-nichedda 6, 5, Fiore 7, Bi-sgaard 6, 5, Muzzi 6, 5, Mar-giotta 6 (25' dp Genaux sv), Poggi 6,5. AALBORG - Udinese je z dobro igro na sredini igrišča (Giannichedda, Fiore, Jorgensen in Bisgaard) zanesljivo zmagal. Muzzi je zadel že v 8. minuti po lepi kolektivni akciji, zadnji zadetek Locatellija pa je bil prava mojstrovina. Go- stitelji so napovedovali napadalno igro, a niso resneje zaposlili VidemCanov. Le po izenačujočem zadetku Matovaca se je Aalborg opogumil, vendra se obramba gostov ni pustila presenetiti. Krivbas - Parma 0:3 (0:2) STRELCI: Boghossian v 37., Crespo v 41. in Di Vaio 67. min. KRIVBAS (3-5-2): Lavrent-sov 6, DoroSenko 4, AniSCenko 5.5, Granovski 5.5, Ponoma-renko 5.5, Platonov 5.5 (19' dp Vakimenko 5), Zotov 5, Monetov 6 (26' pp Kriulin 6), Si-makov 6, Moroz 6, Paljanitsia 6 (21' dp Rimsin). PARMA (3-5-2): Buffon brez ocene, Sartor 6, Thuram 5, Cannavaro 6, Serena 6. Boghossian 7, VValem 6.5 (39'dp Breda), Baggio 6.5 (1' dp Maini 6), Vanoli 6.5, Di Vaio 6.5 (26' dp Montana sv), Crespo 6. Sodnik: Plautz (Avt) 6. Izključitev: DoroSenko v 23. min. Rumeni kartoni: Ponoma-renko, Crespo in Rimsin, Montano. Gledalcev: 28.000 KR1VJI - Od vseh italijanskih moštev se je v povratno srečanje prvega kola pokala UEFA najbolj zaskrbljeno podajala Parma. V prvenstvu (dve točki) ji nikakor ne gre od rok, iz Lige prvakov je bila takoj izločena, Ukrajince pa je na prvi tekmi premagala le s 3:1. Vse to pa po dveh sezonah velikih nakupov v skupni vrednosti 130 milijard lir. Pokazalo se je, da je bil strah odveč. Čeprav Krivbas v prvenstvu vodi pred slovitim Dinamom iz Kijeva, je bil včeraj brez prave moCi. Odrešujoč za goste (in predvsem za trenerja Malesanija) je bil gol Boghos-siana, potem ko je Crespo v 23. minuti zastreljal enajstmetrovko po izključitvi Do-rosenka zaradi prekrška nad zadnjim možem. Kmalu po prvem golu je padel Se drugi po lepi podfaji Baggia in Se lepšem strelu Crespa. V drugem delu je Di Vaio Se tretjič v dveh tekmah zatresel mrežo Ukrajincev. Bologna - Zenit Sankt Peter-sburg 2:2 (1:1) STRELCI: Panov v 34., Fon-tolan v 38., Cipriani v 73. in KondraSov v 89. min. BOLOGNA (4-4-2): Pagliu-ca 6, Falcone 5.5, Boselli 6, Bia 5.5, Tarantino 6 (13' dp Lucic 6), Ingesson 5.5, Ze Elias 6, Fontolan 6.5 (1' dp Signori 5), Eriberto 5, Binotto 6 (10 dp Ferrari 6), Cipriani 6.5. ZENIT: (1-3-4-2): Berezov-ski 5.5, Vernidub 5.5, Hov-sepjan 6, KondraSov 6.5, D.Da-vidov 6, Curteian 5.5, Ugarov sv, Igonin 5.5, Maksimjuk 6.5 (23’ dp Babij), Petuhov 5 (25' dp Kobelev), Panov 6 (35' dp Popovič). ( Sodnik: Romain (Bel) 6.5. Koti 6:5 za Bologno. Izključitvi: Ugarov v 7. min. pp in Inges- son v 41. min. dp. Rumeni kartoni: Vernidub, Cipriani, KondraSov e Babij. BOLOGNA - Bologna si je kvalifikacijo zagotovila že v Sankt Petersburgu (3:0), včeraj pa je povsem razočarala svoje navijače, saj je z igralcem vec igrala le neodločeno, Šved Ingesson pa zaradi nepotrebne izključitve ne bo mogel igrati na pni tekmi naslednjega kola. Juventus - Omonia 5:0 (1:0) STRELCI: Kovačevič v 22., 46. in 87., Tacchinardi v v 53. in Conte v 91. min. JUVENTUS (3-4-1-2): Rampulla, Bi-rindelli 6, Tudor 6, Mirkovič 6. Bachini 7, Conte 8, Tacchinardi 7 (Zambrotta), Pessotto 7, Esnaider 6 (30' dp Zidane 7), Kovačevič 7, Del Piero 6 (17' st Inzaghi 6). (1 Van der Sar, 2 Ferrara, 4 Montero, 13 luliano). OMONIA(5-3-2): Viallouris 6, Nicolau C. 6 (Andreou 6), Panayitou 6, Tittel 5, Joakim 6, Costantinides 7, Odysseos 5 (Kontolefteros 5), Kalotheou 6, Kaiafass 6, Rauffman 6, Mihailovič 5 (29' st Georgiu 6). Sodnik: Corpodeam (Rom). SCT Olimpija - Anderlecht 0:3 (0:0) STRELCI: Koller v 64., Rad-zinski v 70. in 73. min. SCT OLIMPIJA: Pejkovič, Kosič, Ceh, Agic, Tigo (od 80. Kujovic), Jukič, Bajrektarevic (od 88. Deisinger), Fridl. Moro, Zeželj (od 63. Kmetec), Ekmečič. ANDERLECHT: De Vlieger. Brocken, Ojen, De Boeck, Goor, Koller (od 84. Ekakia), Zetterberg, Radzinski (od 87. Dheedene), Van Diemen, Ver-straeten (od 86. Crasson). Sodnik: Baskakov (Rus). Gledalcev 2000. LJUBLJANA - SCT Olimpiji je s slavnim Anderlech-tom Se drugič izgubila, po porazu z 1:3 v Bruslju je tokrat klonila z 0:3 in se poslovila od evropskega tekmovanja. Zma- ga Anderlechta je povsem zasluzena, saj je v drugem polčasu povsem nadigral Ljubljančane. V pnnm delu je bila igra enakovredna, lepše priložnosti pa so zapravili domači. Vprašanje kako bi se tekma končala, ce bi Ekmečič v 32. in 33. minuti izkoristil priložnosti, ki sta se mu ponudili. Panathinaikos - HIT Gorica 2:0 (1:0) STRELCI: Sigurdsson v 38. in Nastopoulus v 70. min. PANATHINAIKOS: Niko-polidis. Basinas, Siccas, Voko-los (od 67. Goumas), Henrik-sen, Galetto (od 59. Nastopou-los), Kola, Kiassos, Sigurdsson, Asanovic, Liberropoulos (od 77. Sypnievski). HIT GORICA: Mavric, Gunjac, Ribarič, Alomerovic, Srebrnic (od 62. Kapic), Scu-lac, Debenjak, Slogar, BeCaj, Halili (od 79. Vulic), Ipavec (od 58. Mitrakovič). Sodnik: Stark, (Nem).RdeCi kartoni: Debenjak (69). ATENE - V prvem delu so premoč na igrišču imeli nogometaši Panathinaikosa, goriska obramba pa je vse poskuse uspesno ustavljala a le do 38. minute Drugi polčas so gostje zaceli zelo pogumno. V zaključku so Goričani zamudili priložnost za vsaj Časten zadetek, saj je prosti strel Becaja Nikopolidis le na kratko odbil, nato pa je Vulic se enkrat zgrešil okvir domačih vrat. NOVICE Haas izločil Agassija MUNCHEN - Na teniškem Grand slamu je Nemec Hass izločil favoriziranega Američana Agassija,. Prve igralca na svetu je premagal s 6:0, 6:7, 6:4. V drugem srečanju je Šved Enqvist s 6:3, 6:2 odpravil Ekvadorca Lapenttija. Sinočnja Zenska Četrtfinalna izida: V. VVilliams (Zda) - Schett (Avt) 6:3, 6:4; Davenport (Zda) - Pierce (Era) 3:6, 6:2, 6:4. Bernardi se vrača RIM - Selektor Andrea Anastasi je pripravil seznam osemnajstih klandidatov za nastop na svetovnem odbojkarskeme pokalu na Japonskem od 18. novembra do 3. decembra. Med njimi je tudi Lo-rezno Bernardi, ki se po treh letih vrača med »az-zmre«. Seznam: Gardini (Piaggio Rim), Meoni (Ma-cerata), Gravina (Sisley) Mastrangelo Cuneo), Tofo-li (Piaggio), Papi (Sislev ), Sartoretti (Montichiari), Bracci (Piaggio), Bernardi (Sislev), Rosalba (Mace-rata), Casoli (Cuneo), Corsano (Macerata), Giani (Modena), Fei (Macerata), Vermiglio (Petrarca), Bo-volenta (Iveco Palermo), Giombini (Iveco Palermo), Nuzzo (Montichiari). Na svetovnem pokalu za ženske (2. do 16. novembra) bo sodelovala tudi Rafija in sicer na povabilo organizatorja. Schumacher je optimist RIM - »Hakkinen je negotov in dela veliko napak, zato menim, da ima Ferrari še vedno precej možnosti, da osvoji naslov prvaka. V Maleziji bo nas dirkalnik gotovo zelo kompetitiven. Ce Irvine ne bo grešil, lahko zmaga,« je v intervjuju za Corriere della sera dejal nemški dirkač formule ena Michael Schum-cher. Nemški dirkač v članku na vse kriplje opravičuje Ferrarijeve mehanike za hudo napako, ki so jo zagrešili v Nurburgringu, ko so med postankom pozabili v boksu gumo. »To so ljudje in ne roboti, Kakorkoli že, pa se taksne napake pri Ferrariju štejejo na prstih ene roke,« je dejal Schumacher. Vaterpolo: Italija v polfinalu SYDNEY - Kljub porazu proti Jugoslaviji z 8:5 se je italijanska vaterpolska reprezentance uvrstila v polfinale svetovnega pokala v Avstraliji. V polfinalu se bodo RudiCevi »azzurri« jutri pomerili z Rusijo, ostala polfinalista pa sta Madžarska in Španija. V obeh kvalifikacijskih skupinah so po tri moštva imela na koncu enako število točk, poleg polfinalistov sta bili to še Jugoslavija in ZDA. Vrstni red je tako krojila razlika v golih. Totocalcio brez »trinajstice« Prvič v zgodovini totocalcia ni nihče uganil vseh trinajst izidov. Dobiček z napovedi sredinih pokalnih tekem pa si ne bodo razdelili dobitniki »dvanajstič«, ampak bo postal sestavni del jackpota v višini 619.715.202 liri. PRAVILNA NAPOVED: XI XX XX IX 21 XXI. DOBITKI: 13 - nihče; 12 (114 dobitnikov) 5.346.000 lir Totosei PRAVILNA NAPOVED: MO - 00 -11 -11 - 21 -11. DOBITKI: 6 (2 dobitnika) - 34.626.000 lir; 5 (121 dobitnikov) - 427.600 lir; 4 (2546 dobitnikov) -20.100 lir. PRED LETOŠNJO BARCOLANO / TUTTATRIESTE MED FAVORITI Vascolto: »Raje manj vetra« Miljcan Vasco Vascot-to je bil lani elan Riviere di Rimini, ki je v jadralno tragicno-dramaticni končnici Barcolane osvojila absolutno prvo mesto. Antagonizem s konkurenco iz Slovenije je vzpodbudil akcijo za opremo jadrnice, ki naj bi mobilizirala pozornost celega Trsta. Projektirana od Tržačanov, podprta od Tržačanov in vodena od Tržačanov bo imela »Tutta Trieste« obvezno nalogo, da zmaga. Krmilo bo zaupano prav Vascu Vascottu. »Jadrnica je brez dvoma zelo kakovostna. Razmerje med to kakovostjo in močjo posadke ni mogoče vnaprej opredeliti. Sodili bomo po koncu regate. Vsekakor mislim, da pri oceni veC tvega posadka.« Pred kratkim so se širili govorice o težavah jadrnice pri izpolnjevanju tehničnih zahtevkov pravilnika glede kobilice. Se je zadeva uredila? »Vse je v najlepšem redu. V teh dneh pred regato vadimo z dokončno opremljeno jadrnico. Namen treningov je v iskanju najboljših rešitev pri izkoriščanju jader, preverjanju jadrnice v različnih vremenskih razmerah na posameznih delih proge in v racionalizaciji organizacije dela na krovu. Ne pozabimo, da je jadrnica Cisto nova in jo moramo vsi dodobra spoznati.« Tutta Trieste naj bi bila zelo specializirana jadrnica? Bi raje imeli šibek ali moCen veter? »Nedvomno nam bi bolj odgovarjal šibek veter. Med treningi in zadnjimi preizkusnimi regatami pa smo že jadrali z vetrom 18 vozlov in to uspešno. Zavedamo pa se, da bodo pri močnem vetru daljše in težje jadrnice v prednosti. Mi bomo lahko izkoristili tudi močan veter najbolje, drugi pa bodo imeli objektivno določene prednosti. V takem primeru bomo morali upati na napake nasprotnikov.« Trst vsekakor od vas pričakuje zmago... »Objektivno spadamo v krog favoritov. Ce nam bo uspelo, bo odvisno tudi od drugih. Gaio Legend poznamo vsi. Ri- viera di Rimini je tudi kandidat za prvo mesto. Dodati je treba Se Esi-mit, Shining in Viharnik Dušana Puha. Morebitna zmaga kake druge jadrnice bi bila plod posebnih okoliščin.« (dk) Na sliki: Vasco Va-scotto (na levi) in organizator projekta »Tuttatrie-ste« Federico Stopani. Osovražena Tonya Harding se vrača CHARLESTON -Osovražena ameriška umetnostna drsalka Tonya Harding se je po petletnem premora odločila vrniti na ledene ploskve. Slovesni dogodek se bo za 28-letno ameriško umetnostno drsalko zgodil 18. oktobra na amaterskem tekmovanju v Huntingtonu. Nenaklonjenost svetovne drsalne javnosti si je Har-dingova nakopala leta 1994, ko je njen fant v Detroitu namerno poškodoval ljubljenko ameriškega občinstva Nancy Kerrigan. Od tedaj naprej je bila Har-dingova ves čas v nemilosti športne javnosti, njen umik iz sveta drsalnega športa pa povsem logičen. V zadnjih letih se je Har-dingova v rojstnem Portlandu preživljala s treniranjem mlajših kategorij. KOŠARKA / DRUGO KOLO V LIGI PRVAKOV KOŠARKA / MEMORIAL BORISA TAVCERJA Olimpija ukrotila Albo Poraz Vareseja doma V Berlinu odločili zunanji ljubljanski igralci - Varese pokopal Erdeney - Poraz Benettona, Celja a tudi Real Madrida Poleg Bora Radenske Jadran Nuova kreditna, Don Bosco in Porcia Danes in jutri na stadionu 1. maja v Trstu Skupina A Barcelona - Benetton 69:51 (34:35) Ostala izida: Paok Solun - Cholet 83:76 (35:32), CSKA Moskva - Crvena zvezda 86:62. Vrstni red: Barcelona 4, Crvena zvezda, Benetton, Paok Solun in CSKA Moskva 2, Cholet 0. Skupina B Alba Berlin - Union Olimpija 69:74 (42:43) ALBA BERLIN: Roedl 7 (1:2), King 21 (6:8), Bogoje-vic 5 (2:4), Hammink 5 (1:1), Okulaja 4 (2:2), Alexis 15 (3:4), Femerling 12 (6:7). UNION OLIMPIJA: Bečirovič 10 (6:6), Golemac 6, Zadravec 4, Brezec (0:2), Zdovc 12 (0:1), Milic 10 (2:4), JasikeviCius 24 (2:2), Kovačič 8 (2:4). Sodnika: Brazauskas (Lit), Roth (Avt). Gledalcev 6000. Prosti meti: Alba 21:28, Olimpija 12:19. Met za tri točke: Alba 2:10 (King, Bogojevic), Olimpija 6:16 (JasikeviCius 4, Zdovc 2). BERLIN - Košarkarji Uniona Olimpije so letos januarja med serijo odličnih rezultatov (13-4) gostovali tudi v Berlinu in zanesljivo zmagali. V pol leta sta se ekipi precej spremenili, razmerje moči pa ostaja enako - Union Olimpija je nerešljiva uganka za Berlinčane, s čimer je napovedala se eno uspesno leto. Zlasti veseli dejstvo, da so Union Olimpijo "rešili" zunanji igralci, ki so bili Se lani bolj za vzorec, letos pa bodo očitno gonilna sila ekipe. Ljubljančani, ki so v dvorano Max Schmeling prišli šele 45 minut pred začetkom tekme, kar je bila posledica gneCe na ulicah 3, 5-milijonskega Berlina, so zaceli v letos zanje značilnem slogu - hitro in učinkovito. Zlasti slednje je izstopalo do 10. minute, do katere so bili JasikeviCius, Mihe, Zdovc in Kovačič gospodarji na parketu in si večkrat priigrali deset točk naskoka ali celo veC (14:2). Berlinčani, stari znanci trenerja Sagadina v minulih sezonah, so potrebovali kar nekaj Časa, da so se privadi-li na novo Union Olimpijo, nato pa jim je steklo. Vstop Okulaje v igro in slabša obramba na neugodnem Kingu sta jih vrnila v igro, tako da trener Sagadin tudi z menjavami ni mogel pričarati prejsnega stanja. Na srečo je bila zaloga točk dovolj velika, da so jo Berlinčani kar nekaj Časa lovih, poskočiti pa jim je ni uspelo in ekipi sta na odmor odšli praktično poravnani. Nadaljevanje je bil druga zgodba. Trener Albe Sveti-slav PesiC je položil vse karte na mizo. Mislil je predvsem na 215-centimetrov visokega Femerlinga in 5 centimetrov nižjega Ham-minka, ki sta toliko pritisnila na visoke ljubljanske igralce, da so kmalu nastale težave. Kovačič je po Štirih minutah naredil Četrto osebno napako, Golemac je parket zaradi petih osebnih zapustil v 26. minuti, v nevarne vode pa sta zaplula tudi Zadravec in Brezec. Kljub temu ljubljanska "križarka" ni zajela vode, le paziti je bilo treba, saj so svoje delo veC kot dobro opravljali zunanji igralci. JasikeviCius in Zdovc sta streljala od daleč, mladi Bečirovič, ki je navdušil tamkajšnje občinstvo, je počel, kar je hotel, Milic pa je seveda nepogrešljiv Člen obrambe in napada. S preudarno igro, morda celo počasno za nove razmere, so Ljubljančani prišli do osmih točk prednosti pet minut pred koncem tekme (67:59), toda Alba je spet zmogla priključek na 67:67 (37.). Zdovc je dobri dve minuti pred koncem povedel za dve točki, JasikeviCius je dodal Se dve (71:67), vse dvome pa je 28 sekund pred koncem s trojko rešil kapetan in eden najboljšim mož na parketu Jure Zdovc. Ostala izida: Tofas Brusa - Panathinaikos Atene 59:64 (31:34), Real Madrid - Žaljgiris Kaunas 60:70 (34:33). Vrstni red: Panathinaikos in Union Olimpija 4 Toaf Brusa 2, Real Madrid in Žaljgiris Kaunas 2, Alba Berlin 0. Skupina C Varese - Ulker Istanbul 82:86 (47:40) ROOSTERS: Sekunda 11 (2/5, 2/4), Allen 7 (2/6, 1/2), Vescovi 14 (3/7, 1/2), Pozzecco 13 (4/7,1/2), Wu-cherer 4 (l/l), Meneghin 15 (3/7, 3/6), Santiago 18 (9/10). ULKER: KoturoviC 13 (6/8), Robinson, Aydin 3 (0/1, 1/5), Erdenay 28 (3/6, 7/10), Allen 12 (3/4, 1/3), Topsakal 2 (1/1, 0/1), Rankin 7 (2/5, 0/1), Oztmk 4 (1/1, 0/2), Vildirim 10 (1/1, 2/3), Sarica 7 (0/2, 1/3). Sodnika: Jungebrand (Fin), Ramos (Spa). Prosti meti: Rooster 10:15, Ulker 16:30. Met za tri točke: Rooster 8:16, Ulker 12:28. Gledalcev: 3.800. VARESE - Lombardcani so morali stalno zasledovati Turke, ki so bili izredno razpoloženi pri metih (skupno 51%), kare še posebej velja za Erdenaya (sedem trojk). Roosters se je nasprotnikom nekajkrat približal na eno samo točko zaostanka, a mu je na koncu zmanjkalo moči. Maccabi - Pivovarna Laško 84:62 (48:31) MACABI: Shelef 165, Huffman 13, Comegys 12, Sharp 12, Shefer 10, McDonald 10, Brisker 6, Jamchy 4, Henefeld 2. Prehodni pokal, ki ga podeljujejo Borisovi starši PIVOVARNA LAŠKO: Hafnar 17, Goljovic 16, Gibe 12, Kunc 8, Miletič 4, Jurak 3, Dragšič 2. TEL AVIV - Oslabljeni Laščani (brez Lisice in Zarkovica) se niso mogh resneje upirati razigranim gostiteljem. Maccabi je pod vodstvom bivšega igralca Uniona Olimpije Ariela McDonalda vodil od začetka do konca Ostah izid: 01ympiakos -Villeurbanne 65:55 (31:28). Vrstni red: 01ympiakos 4, Ulker, Villeurbanne, Varese in Maccabi 2, Pivovarna Laško 0. Skupina D Izidi: PAF Bologna - Efes Pilsen Istanbul 76:56 (igrana v Sredo), Pau Orthez -San Fernando Sevilla 79:74, Gibona Zagreb - Bu-duCnost Podgorica 69:63 (35:37). Vrstni red: PAF in Pau Orthez 4, San Feman-do in Gibona 2, BuduCnost in Efes Pilsen 0. Danes in jutri bo v veliki dvorani Stadiona 1. Maj pri Sv. Ivanu v Trstu potekal 6. memorial v spomin na Borovega košarkarja Borisa Tavčarja. Cetveroboja se bodo letos, poleg domačega Bora Radenska, udeležili Jadran Nuova Kreditna, tržaški Don Bosco in Porcia iz pordenonske pokrajine. Drevi bosta na sporedu polfinalna para Bor - Don Bosco in Jadran - Porcia, tekma za 3. mesto in finale pa bosta v soboto zvečer. Po finalnem obračunu, ki se bo pričel ob 20.30, bo svečano nagrajevanje. Ob tej 'priložnosti se bo Borova ekipa prvič predstavila v popolni postavi, v Jadrano-vem taboru pa bodo odsotni nekateri mlajši igralci, ki so odpotovali v Združene države Amerike. Turnir sodi v okvir praznovanja 130. obletnice ustanovitve Južnega Sokola. Spored tekem: drevi, petek, 1. oktobra, ob 19.15 Bor Radenska - Don Bosco; ob 21.15 Jadran Nuova Kreditna - Porcia. Jutri, 2. oktobra, ob 18.30 za 3. mesto, ob 20.30 finale. Dosedanji zmagovalci: 1994 - Bor Radenska, 1995 - Inter 1904, 1996 -Bor Radenska, 1997 - Bor Radenska (tudi osvojitev prvega prehodnega pokala), 1998 Bor Radenska. (N.S.) Cicibona na turnirju Interja 1904 Košarkarji Cicibone bodo danes in jutri sodelovali na turnirju, ki ga v telovadnici Monte Cengio prireja društvo Inter 1904. Spored, danes ob 19.00 CUS - Cicibona, sledi Inter - Grado. Jutri ob 19.00 za 3. mesto, finale ob 20.30. Danes igra za vas Totocalcio I Obvestila Aleš Štefančič IJari - Udinese 1 X Bologna - Lecce X 2 Fiorentina - Roma 1X2 Juventus - Venezia 1 Lazio - Milan 1 X 2 Parma - Verona 1 Perugia - Reggina 2 Atalanta - Pescara X Monza - Ravenna 2 Sampdoria - Ternana 1 X Savoia - Cosenza 1 Reggiana - Spal X Messina - Turris 1 X Aleš Štefančič (letnik 1965) je začel s smučanjem pri samih štirih letih pri SPDT. Pri 11 letih pa je ob smučanju začel tudi s košarko, in sicer minibasket pri Bregu. S košarko pa se je ukvarjal le tri sezone in se nato posvetil samo smučanju. Bil je med ustanovitelji smučarske sekcije pri ŠD Breg in je bil tudi tri leta načelnik. Že nekaj let je član nadzornega odbora ŠD Breg. Aleš rad sledi, poleg smučanju, vsem zimskim športom in motociklizmu. Prejšnji teden je Paolo Soavi pravilno napovedal 9 rezultatov. SK KRAS - odsek za otroško telovadbo, prireja v okviru gibalne vzgoje letni tečaj za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne sole. Otroci bodo deležni splošne telesne vadbe pod vodstvom vaditeljice prof. Tatjane Grgič. Vrtec: sreda, od 16.30 do 17.30; osnovna sola: sreda, od 17.30 do 18.30. Potrebne informacije dobite ob vpisu, v sredo, 6.10. 1999 v Sportno-kultumem centru v Zgoniku. Vabljeni! PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 3. oktobra 1999 svoje elane in prijatelje na 21. množični pohod na Slavnik. Zbirališče v Bazovici, ob 8. uri. SD MLADINA obvešča elane, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja SUHI SLALOM za Memorial Alda Rebule v Repnu 3. oktobra, da se za vpis lahko javijo na tel. St. 040-213518 ali na tekmovalnem prostora od 8.30 do 9.30. SZ DOM KOŠARKA obvešča, da se bodo treningi miniba-sketa za letnike od 1988 do 1992 pričeli v torek, 5. oktobra, ob 16.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Zatem bodo umiki sledeči: ob torkih od 16.45 do 18. ure in ob četrtkih od 17.30 do 19. ure. ODBOJKARSKA SEKCIJA SD BREG obvešča, da je v teku vpisovanje za minivoUey - letnik 88 in mlajše, narascajni-ce - letnik 86-87. Treningi bodo ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18. ure v občinski telovadnici v Dolini. Prvi trening bo v ponedeljek, 4. oktobra. Za info. tel. na st. 040-232116. ________________NOGOMET / MEMORIAL EGONA PETEJANA__________________ Juventina tokrat boljša od Mladosti in Sovodenj Standrežci dobili obe tekmi troboja - Mladost proti Sovodnjam zmagala po 11-metrovkah - Bogato nagrajevanje Juventina je zmagovalec 3. nogometnega memoriala Egona Petejana, ki ga je v sredo zvečer na igrišču v Standrezu priredilo Športno društvo Sovodnje. Pokazalo se je, da so »miniderbiji« pb 45 minut med Juventino, Sovodnjami in Mladostjo za mnoge naše ljubitelje nogometa vendarle privlačnejši od televizijskih prenosov tekem profesionalcev v Ligi prvakov, saj se je okoli igrišča zbralo res lepo Število gledalcev. V prvem srečanju troboja je Juventina z dvema goloma Braide (drugega je dosegel po enajstmetrovki) premagala so-vodenjsko enajsterico. Naslednja tekma med Mladostjo in Sovodnjami se je končala brez gola, po strelih z bele točke pa je tesno, s 5:4, prevladala Mladost. V zadnjih 45 minutah so gledalci videli kar štiri zadetke, Juventina pa je proti Mladosti zmagala s 3:1. Za Standrezce sta bila uspeSna M. Devetak in Bastiani, se prej pa je do-berdobska obramba zakrivila avtogol. Častni zadetek za Doberdobce je dosegel Matej Ferletic. Na končni lestvici je tako Juventina prevladala pred Mladostjo, ekipa organizatorja pa je bila zadnja. »Slo je v bistvu za trening tekme, vendar je bila igra živahna in dopadljiva, razpoloženje na in okoli igrišča pa je bilo zelo dobro,« je troboj ocenil Gianni Marson. Poleg pokalov, ki so jih izročili pokojnikova žena Mirjam, predsednik SD Sovodnje Ivan Batistič in sovodenjski župan Igor Petejan, so na nagrajevanju podelili tu- di pet individualnih priznanj Gambinu, Brai-di in Calandri (vsi Juventina) ter Maregi (Sovodnje) in najmlajsemu udeležencu turnirja Martinu Bagonu (Mladost, letnik 1981). Pokojnikov lik (bil je nogometaš in odbornik SD Sovodnje) je v krajšem govoru osvetlila mlada domačinka Paola Uršič. Ob koncu so vse pogostili s pastasuto. V Sovodnjah in Doberdobu pa vso že »brusijo nože« za jutrišnji prvenstveni derbi (vnaprej igrana tekma) 1. amaterske v Sovodnjah. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 3. oktobra, izlet za osnovnošolce. Zbirališče ob 9. uri v veži glavne železniške postaje v Trstu. Prijave in informacije: Maksi Kralj tel. 040 575250. SMUČARSKI IN MLADINSKI ODSEK SPDT obveščata, da se telovadba začne v sredo, 6. oktobra, z zbirališčem ob 20.30 v telovadnici Sole Codermaz pri Sv. Ivanu. Pirjave in informacije: Maksi Kralj 040 575250. Pri SZ GAJA na Padricah bo tudi letos teniska Sola za osnovnošolce in srednješolce. Vabimo zato bivše tečajnike naj potrdijo svojo prisotnost. Vse, ki bi se jim radi pridružili, pa vabimo naj se zglasijo na tel. st. 040-226115 ali pa 040-212988, kjer bodo dobili vsa pojasnila. OK VAL obvešča, da so se pričeli treningi odbojke za letnike 1986, 1987 in 1988 (under 14) po sledečem umiku: ponedeljek - telovadnica Kulturnega doma v Gorici - od 16.45 do 18. ure, Četrtek - telovadnica Sovodnje - od 16.30 do 18. ure. Treningi miniodbojke za letnike 1989, 1990 in 1991 pa se bodo pričeli danes, 1. oktobra in se bodo odvijali ob sredah in petkih, od 16.45 do 18. me, v občinski telovadnici v Standrezu. Informacije na tel. st. 0481-33288, v popoldanskih mah. KOLESARSKI ODSEK PRI SPDG priredi v nedeljo, 3. oktobra, 4. netekmovalno vožnjo z gorskimi kolesi po go-riskem Krasu. Zbirališče pri Športnem centru Danica na Vrhu ob 9. uri, start bo ob 10. mi. Udeleženci mlajši od 14 let morajo biti v spremstvu staršev ali drage osebe. REKREACIJSKI ODSEK SK KRAS obvešča, da se bo zaCe-la rekreacijska telovadba za starejšo skupino v torek, 4. oktobra ob 8.30; nadalje bo potekala vadba ob torkih in Četrtkih ob 8.30 v Sportno-kultumem centra v Zgoniku. PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da se bodo tečaji pričeli 4. oktobra v bazenu na Altmi. Vpisovanje in informacije na stadionu 1. maja (tel. St. 51377) Se danes od 9. do 15. me ali neposredno v bazenu v ponedeljek in Četrtek od 15. do 18. me. SK BRDINA organizira v nedeljo, 3. oktobra v Repnu (pri nogometnem igrišču) 9. KRAŠKI SUHI SLALOM. Vpisovanje na mestu od 8.30 do 9.30. Za informacije pokličite na tel. 040-212859 ali 040-226271. Kočevje: Dnevi odprtih vrat v Pokrajinskem muzeju V Pokrajinskem muzeju Kočevje bodo od danes do nedelje, od 1. do 3. oktobra, pripravili dneve odprtih vrat. Razen notranjosti prenovljenega Seškovega oz. Sokolskega doma, kjer domuje muzej, si bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali stalno razstavo Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev in občasno razstavo Narod si bo pisal sodbo sam; v prenovljeni dvorani, v kateri je bilo leta 1943 (od 1. do 3. oktobra) zasedanje zbora odposlancev slovenskega narodan, je na ogled tudi del zbirke risb Božidarja Jakca. Muzealci bodo v soboto in nedeljo pri- pravili tudi dve predavanji: direktor muzeja prof. Ivan Kordiš bo govoril o Kočevski skozi stoletja, kustosinja Irena Škufca pa o Petru Kozlerju in prvem zemljevidu slovenskega ozemlja. Razstavi, ki sta na ogled ob dnevih odprtih vrat, povzemata širše in ožje zgodovinsko obdobje Kočevske in Slovenije. Stalno razstavo Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev je pripravil dr. Mitja Ferenc s sodelavci leta 1997 in je medtem obšla že več krajev Slovenije. Razstava Narod si bo pisal sodbo sam; Slovenija od ideje do države - pripravila jo je kustosinja kočevskega muzeja Irena Škufca - pa je iz decembra lanskega leta. Razstava na 24 panojih in s pomočjo približno 150 fotografij, 40 izvirnih dokumentov ter različnih predmetov "pripoveduje" zgodbo uresničevanja davnih sanj o državi Slovencev - od Trubarjevih časov do uveljavitve samostojnosti. Dvorana nekdanjega sokolskega doma, v kateri se je v začetku oktobra pred 56 leti zbralo več kot 600 odposlancev - predstavnikov osvobodilnega gibanja, je bila leta 1993 obnovljena v skladu š stanjem leta 1943. Zgodovinsko mesto, kjer so odposlanci izvolili vrhovni plenum Osvobodilne fronte 'oz. Slovenski narodno-osvo-bodilni odbor ter delegacijo za H. zasedanje Avnoja, krasi 34 risb Božidarja Jakca iz donacije skupno 144 risbj muzeju sta jih podarila slikar in njegova soproga Tatjana. Dnevi odprtih vrat sodijo v program obeleževanja praznika občine Kočevje. Ogled omenjenih razstav (vsak dan med 9. in 18. uro) in obisk predavanj (2. in 3. oktobra ob 16. uri) bosta brezplačna, poleg tega bodo obiskovalci v muzejski trgovini izjemoma lahko kupovali za deset ostotkov ce- GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA __________KRAJINA TRST Stalno gledališče F-JK »II Rossetti " Vpisovanje abonmajev za sezono 1999/2000 v Galeriji Protti (8.30-12.30, 15.30-19.00), pri blagajni dvorane Tripcovich (8.30-12.30).0 GORICA Kulturni dom 4. izvedba komičnega gledališča Jutri, 2. oktobra ob 20.45, skupina »Astichello« iz Vicenze, »Quel fiol de un can de un gato«. Režija Aldo Zordan. V sredo, 6. oktobra ob 20.45, »Tea-tro del corvo« iz Padove, »La bi-sbetica domala«. Režija Pino Co-stalunga. V soboto, 9. oktobra ob 20.45, gledališka skupina »Giorgio Totola« iz Verone, »Black Comedy«. Režija Roberto Totola. V ponedeljek, 11. oktobra ob 20.45, »Din don campanon«, vodita Mimmo Lo Vecchio in Gian-franco Saletta. V četrtek, 14. oktobra ob 20.45, skupina »Prototeatro«, Montagna-na (PD), »Comedia«. Rezija Piero Dal Pra. SLOVENIJA NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Do danes, 1. oktobra so podaljšali vpis abonmajev za sezono 1999/2000. Urnik blagajne: od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 oz. do začetka predstav. V torek, 5. oktobra ob 11.00 in v sredo, 6. oktobra ob 10.00 bo v koprodukciji PDG in PPF premiera dela »Ostržek«. V soboto, 9. oktobra ob 10.00, 11.30 in ob 16.00 v okviru »Goriškega vrtiljaka« gostuje SSG iz Trsta z delom »Jaz in ti, mali Medo«. ITT. ^ v -*-* MMBBH Ml HVVH I.Pii rirCTTlMI FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da je v teku potrditev in nakup novih abonmajev za jesensko simfonično sezono in sicer pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00.' Danes, 1. oktobra ob 20.30 in v nedeljo, 3. oktobra ob 18.00 koncert, ki ga bo v okviru jesenske simfonične sezone dirigiral M. Alain Lombard, na klavir pa bo igral Yean-Claude Pennetier. Stalno gledališče FJK Dvorana Tripcovich Od 12. do 17. oktobra otvoritveni izvenabon-majski koncert »Opera 1999« Gorana Bregoviča s solisti in glasbeno skupino. Cerkev Madonna del Mare (Trg Rosmini) Danes, 1. oktobra, ob 20.30 zborovski koncert posvečen glasbi J.S. Bacha, ob spremljavi Or-chestra Barocca Tiepolo. ŠTIVAN Stara cerkev »Note Timave« Danes, 1. oktobra ob 21.00 nastop dveh kitaristov »Adriano del Sal« in »Marco De Biasi«. V ponedeljek, 4. oktobra ob 21.00 »Petite Messe Solennelle« (G. Rossini). KRIŽ Dom Alberta Sirka Danes, 1. oktobra ob 21.00 bo. koncert dua Tamare Tretjak - flavta in Claudie Sedmak - klavir. Na sporedu VVidor, Faure, Taktakishvili, Borne in Muczynski. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Kulturni dom V sredo, 6. oktobra ob 20.15 nastopa Marjana Lipovšek, mezzosopran na klavir spremlja Anton)' Spiri. Casino Perla V četrtek, 7. oktobra s pričetkom ob 22.00 bo koncert znane italijanske skupine »Neri per čašo«. Casino Park V petek, 8. oktobra s pričetkom ob 22.30 bo nastopil znani italijanski pevec »Fabio Concato. KANAL OB SOČI Cerkev sv. Marije Vnebovzete Kogojevi dnevi ’99 Danes, 1. oktobra ob 20.30 bo nastopil, Slovenski oktet, Anton Nanut - umetniški vodja. Program: Kogoj, Gabrijelčič, Vrhunc, Stanič, Merku, Srebotnjak, Mihelčič. V petek, 8. oktobra ob 20.30 nastop Tria Luviga-na. Darko Brlek - klarinet, Igor Škerjanec - violončelo, Vladimir Mlinarič - klavir. Program Kantuser, Strmčnik, Gorestki. V petek, 15. oktobra ob 20.30, večer poezije Miklavža Komelja, izbor pesmi dr. Igor Saksida. Mojca Zlobko - harfa, Cveto Kobal - flavta. Program: Kumar, Strajnar, Tournier, Ibert. GRAD DOBROVO V nedeljo, 3. oktobra bo 1. koncert iz cikla Hitove muze na gradu Dobrovo. Nastopil bo francoski pianist Roger Muraro. V soboto, 16. oktobra ob 20.00 »Mi-Dunaj-vam«, večer s slovenskimi študenti glasbe z Dunaja. KOPER Sedež skupnosti Italijanov Danes, 1. oktobra ob 19.00 nastop dvanajstih bajsov, na katere bo godlo ducat »bajsistov«. Zaigrali in zapeli pa bodo tudi ljudski godci in pevci iz Istre. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine V sredo, 6. oktobra bo prvi koncert iz cikla večeri komorne glasbe na katerem bodo nastopili: Črtomir Siškovič - 1. violina, Romeo Drucker - 2. violina, Aleksander Milošev - viola in Miloš Mlejnik - violončelo. Gost večera: Giovanni Pic-ciati - klarinet, Italija. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30J, ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: Poštni efekti »Impresionizem in postimpresionizem - v svetu umetnosti«. Razstava odprta vsak dan razen ob praznikih od 8.30 do 19.00. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema-obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Palača Costanzi: razstava Pravoslavni v Trstu: Grki in Srbi v zgodovini Trsta. Razstava bo odprta do 24. oktobra. Urnik ogleda od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Muzej Sartorio: do 7. novembra bo odprta razstava »Družina Sartorio: umetnost darovanja«. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan in sicer od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Ljudska knjižnica (Ul. del Teatro Romano 7): v okviru razstave »Vzhodni kristjani« je ljudska knjižnica odprla razstavo z naslovom » Diony-sios Therianos: Moderni Grk v Trstu 18. stoletja«. Razstava bo odprta do 15. oktobra vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30. Tržaški fotografski krožek (Ul. Zovenzoni 4): razstavlja Marko Jarc z naslovom »Na bregu Ljubljanice«. Razstava bo odprta še jutri, 2. oktobra in sicer v tednu od 18.00 do 20.00 ob nedeljah pa od 10.00 do 13.00. V občinski galeriji »Albo Pretorio« bo do 4. oktobra odprta razstava del Deziderija Švare. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 14. oktobra razstavlja Pino Ferfoglia. Urnik: v tednu od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto. Turistična ustanova (Ul. San Nicold 20): v sredo 6. oktobra ob 18.00 otvoritev fotografske razstave avstrijskega umetnika Antona VVeingerla. Razstava bo odprta do 15. oktobra in sicer od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, ob sobo- tah od 9.00 do 13.00, ob nedeljah in praznikih zaprta. TRNOVCA Umetnostna galerija Skerk: do 17. oktobra bo na ogled razstava grafik in eksponatov v mešani tehniki, z naslovom »Ikone za prehod« slikarja Giuseppe Zigaina. Urnik obiskov: ob petkih od 16.00 do 19.00; ob sobotah od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00; ob nedeljah od 10.00 do 13.00. GORICA V pokrajinskih muzejih na gradu je do 24. oktobra na ogled razstava Osem milijonov razglednic, na kateri je na ogled zbirka 400 razglednic in dopisnic, ki prikazujejo Benita Mussolinija. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan od 10. do 19. ure. V galeriji kulturnega doma v Gorici, bo do 15. oktobra skupinska razstava fotografov iž Livorna in »Pogledi v črnobelo«. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Galerija Kulturnega doma v Gorici: »prvo foto-srečanje« fotografov iz Toskane, Goriške in Slovenije. Razstava bo odprta do 15. oktobra, ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: do 31. oktobra razstavlja slikar Rober Faganel. Razstava odprta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 13.00. VENEJO BENETKE Palača Grassi: do 9. januarja 2000 odprta razstava »Renesansa v Benetkah«. Ogled možen vsak dan razen 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja 2000, od 10.00 do 19.00. Palača Venier dei Leoni, (Dorsoduro 701): zbirka Peggy Guggenheim odprta do 12. decembra vsak dan, razen ob torkih, od 11.00 do 18.00. VERONA Palača Forti, (Ul. A. Forti 1): do 15. januarja 2000 na razstavi Kandinskij, Chagall, Malevic. Možnost ogleda vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. Muzej Castelvecchio, (Korzo Castelvecchio 2): do 19. decembra bo na razstavi Alessandro Tur-chi. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. TREVISO Carraresijeva hiša, (Ul. Palestro 33-35): do 9. januarja 2000 razstava od Cezanneja do Mon-driana. Urnik: ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 19.30, ob petkih, sobotah in nedeljah od 9.00 do 22.00, ob ponedeljkih zaprto. _____________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA V Poslovnem centru HIT-a (Delpinova ul. 7a) odprta razstava grafik »Sprehod skozi tehnike ilustracije« italijanskega umetnika Pietra Ricca iz Sicilije. Razstava bo odprta vse do 12. oktobra 1999 vsak dan od 10. do 19. ure. PORTOROŽ V Beli dvorani Avditorija razstavlja Konrad Peternelj. Urnik ogleda od 9. do 12. ure ob delavnikih in v času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so Se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na. ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled.monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, st. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. V avli Poslovnega centra Mercator na Dunajski cesti 107 bo do 21. oktobra najnovejSe slike in risbe razstavljal Klavdij Palčič. Urnik: vsak dan od 8.00 do 20.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli. A RAI 3 ■mik slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Televikj TV dnevnik £ RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.35 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 16.10 17.45 17.55 18.00 18.10 18.35 19.25 20.00 20.35 20.50 22.35 22.50 0.35 0.50 Euronews Pregled tiska - Vreme Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina, vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska Film: Čudovite pustolovščine Marca Pola (pust., Fr.-It. ’65, i. Horst Bu-chholz, G. Aslan) Dnevnik Nan.: Remington Steele (i. Pierce Brosnan) Vreme in dnevnik Nan.: Matlock Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: C’ era una volta (fant., It. ’67, i. Sofia Loren, Omar Sharif) Variete za najmljase: Sol-letico (vodita Irene Ferri, Mauro Serio), vmes risanke Princesa Sissi, nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Danes v parlamentu Aktualno: Pred dnevnikom Dnevnik Aktualno: Prima - Predvsem kronika Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara Nan.: Commesse - Paola (i. Sabrina Ferilli, Nancy Brilli, V. Pivetti) Dnevnik Film: Pasolini - Un delit-to italiano (dram., It.-Fr. ’95, i. C. De Filippi, Ni-coletta Braschi) Aktualno: Dvatisoč in ena... ženska Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik t RAI 2 7.00 7.45 9.45 10.35 10.50 11.10 12.00 13.00 14.05 18.05 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 23.00 0.40 2.10 2.15 Nanizanka: Tarzan Variete za najmlajše: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: Markuš Merthin Aktualno: Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 risanke Nan.: Friends, 14.30 Bal-dini in Simoni - SPrtna nedelja, 15.05 Hunter, 16.00 Law & Order (i. Jerry Orbach) - Dediščina, 17.00 Primer za dva, vmes (16.30, 17.30) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Sereno variabile Nan.: Dva policaja v Palm Beachu Risanke Večerni dnevnik Tg2 Variete: Festa di classe Tg2 dosje, 23.45 dnevnik, v parlamentu, vreme, filmske novosti Film: Un problema d’ onore (dram., ZDA ’95, i. Don Johnson) Italija sprašuje Anima mundi RAI 3 Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: 11 gril-lo, 8.55 Aforizmi, 9.00 Media/Mente Dok.: Geo magazine Film: El Condor (pust.. ZDA ’70, i. Jim Brown) Dnevnik, šport Film: Lo sbaglio di esse-re vivo (kom., It. ’45) Deželne vesti, dnevnik T3 Okolje Italija Pravljice in risanke Športno - poplodne: hokej, kolesarstvo Dok.: Geo magazine Nan.: Lois in Clark Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Un pošto al sole Film: Marianna Ucria (dram., It. ’97, i. Emma-nuelle Laborif) Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: Portreti -Carnera Dnevnik,pregled tiska, vreme Fuori orario - Cose (mai) viste SS RETE 4 ITAUA 1 fr Slovenija 1 fr Slovenija 2 Nad.: Valentina Pregled tiska Nad.: Celeste, 9.45 Libera d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore klltli Dnevnik ntfi Aktualno: Forum jtftj Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče [Hffl Nad.: Sentieri - Steze Film: Guaglione (dram., It, .’57, i. Dorian Gray) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! Dnevnik Nan.: Un giustiziere a New York TV film: Terrore sull’ Everest (dram., ZDA ’99, i. P. Morton) Aktualno: Film dosje Film: Le acrobate (dram., It. ’97, i. V. Golino, R. Ci-tran, F. Bentivoglio) Tg4, pregled tiska Film S CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi) Nasveti za dobro počutje: Vi vere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Un detective in corsia (i. Dick Van Dyke) Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vi-vere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Danielle Steel: c’ era una volta una prin-cipessa (dram., ZDA ’95) Aktualno: Verissimo -Kronika v živo Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia Variete: Scherzi a parte (vodita Simona Ventura, Marco Columbro) Variete: Maurizio Costan-zo Show Dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street 6.10 6.40 8.35 12.25 13.00 13.30 14.00 14.30 16.00 17.00 17.30 19.30 20.00 20.45 23.00 0.30 1.05 Nan.: Prvi poljubi Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Simbad, 9.30 McGyver, 10.30 Magnum P.I., 11.30 Renegade Odprti studio Fatti e misfatti Nan.: La tata Risanke Simpsonovi Nan.: Beverly Mills, 15.00 Spin City - tekma, 15.30 Sabrina, mala čarovnica (kom., ZDA '96, i. Me-lissa J. Mart) Variete za najmlajše, vmes risanke Risanke Nan.: Baywatch - Peščeni gradovi, 18.30 Miami Vice - Amen, in pošljite prispevke Odprti studio, 19.55 Šport studio Glasb, odd.: Sarabanda Film: Road Mouse (dram., ZDA ’89, i. Patrick Swayze, Ben Gazza-ra, Kelly Lynch) Aktualna odd.: Real TV (vodi Guido Bagatta) Odprti studio, 0.40 Šport Nan.: Frasier, 1.35 Noro zaljubljena, 2.05 Zanzibar # TELE 4 13.30 15.00 17.30 20.10 20.30 20.55 23.35 0.00 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Tržaška popevka Deželna politika Športni avtomobilizem Mbc cultura Film: II bacio della paura Mix cultura Nan.: Shannon 0 MONTECARLO 19.30, 22.45, 0.30 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Nan.: Toma, 13.05 11 Santo Film: Vincitori e vinti (’61, i. S. Tracy, B. Lan-caster, M. Dietrich) Dokumentarec Variete: Zap zap Vraiete: Tappeto volante TMC motorji Film: Rocky (’76) Nan.: McCloud Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor: Ročne ustvarjalnosti (pon. 12. odd.), 9.50 Tedi, oddaja za mularijo, 10.20 Oddaja za otroke Drama Znanje je ključ Zenit Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Po domače Banchieri singers Ne/Znani oder Mostovi Rdeči grafit Afriške pravljice: Pajkova bistroumnost Obzornik, vreme, šport Otroci sveta Tuja dokumentarna oddaja Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Petka Nanizanka: Caroline v velemestu (ZDA, i. Lea Thompson, Erič Lutes, Malcolm Gets, 12. ep.) Odmevi, kultura, vreme, šport Polnočni klub Kvartet pozavn Slokar Otroci sveta (pon.) Tuja dokumentarna oddaja 9.00 10.05 10.30 11.20 11.45 12.35 13.40 14.10 15.40 16.30 17.30 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.35 23.25 Vremenska panorama Tedenski izbor: Video-ring s Tanjo Nanizanka: Dr. Quinnova (ZDA, i. Jane Seymour) Gledališče sester Scipion Nasica: Krst pod Triglavom (Retroartistični dogodek video - Miha Vipotnik) TV priredba: Aliča v ču-dežn i deželi (Caroll V. Taufer) Euronews TV prodaja Film: Les portraits voles (Fr.) Dokumentarna serija: Otok bojevnikov (ZDA) Evrogol Po Sloveniji Nad.: Popolna tujca (ZDA, i. Bronson Pin-chot, Mark Linn-Baker, Ernie Sabella, 14. del) Nan.: Simpsonovi Nad.: Nikoli v dvoje brez tebe (Fr., i. Emma Colber-ti, Astrid Veillon, 10. del) Videoring Dok. oddaja: Tippijin svet Film tedna: Insomnia -Nespečnost (Norveška ’97, r. Erik Skjoldbjorerg, i. Stellan Skarsgard) Nan.: Red in zakonitost -Law and Order (ZDA, i. Paul Sorvino, Chri-stopher North, 17. ep.) Nad.: Izgnanstvo (3. del) TV PRIMORKA 8.00 17.05 18.00 18.40 19.10 20.00 20.30 20.45 21.30 22.10 23.00 17.00 Videostrani Crkarija Glasbeni premor Kako biti zdrav? In zmagovati (Rudi Klarič) Videostrani Dnevnik, vreme Hitov trenutek Obiskali smo: Prvačina Naj spot V znamenju tehtnice Dnevnik TV Primorka, vreme Koper M Dok.: Formula 1 Košarka: Alba Berlin- 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.30 22.45 23.55 Union Olimpija (EL) Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Risanke Primorska kronika Dnevnik, šport Gugalnica Vsedanes aktualnost Potopis Sojenje zgodovini (1. del) Vsedanes - TV dnevnik Film: Polnočni teror (krim., ZDA ’56, i. S. Brady, Joan Vors) Vsedanes - Dnevnik 0.10 Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Radio Trst A 8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar: 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dvignjena zavesa; 9.15 Odprta knjiga: Zadnji blues (E. Jong, prip. M. Kju-der); 9.30 Glasbena skrinjica; 11.00 Pregled tiska; 12.45 Zborovska glasba; 13.20 Glasba za vse okuse; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Glasbeni potpuri; 15.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: 1909-1999, 90 let Glasbene matice; 18.00 Kulturni dogodki, nato Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Cestne razmere; 10.00 Oglašanje iz Štanjela; 11.00 Dopoldan in pol; 12,30 Opoldnevnik; 13.45 Kaj menite vi?; 15.00 Borza; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Na poti v Evropo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Kulturni koledar, kinospored, planinski vodnik; 19.00 Dnevnik; 19.40 Svežih 20 modrih; 19.50 Pesem tedna; 20.00 Bla bla Radio; 21.00 Študenstka odd.; 22.00 Zrcalo tedna; 22.30 Fish eye; 0.00 Nočni pr RaSLo iz studia RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 V parlamentu; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu, čestitke; 14.35 Euro notes; 16.00 Ob 4-ih; 18,00 London calling; 18.45 Glasb, večer; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. RK; 0,00 Prenos RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8,00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringaraja;! 1.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Novice; 8.40 Kulturne prireditve, rekreacija, gorniške novice; 9.35 Popevki; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Country glasba; 13.40 Gost, drobtinice; 15,30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 17.30 Obvestila; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22,25 Klub klubov, Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Novosti iz arhiva; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 D|0, šport; 16.15 Spet oživljene opere; 19.30 Koncert orkestra SF; 22.15 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.30 Napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST. Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 Žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA ^ SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 x \ c VREMENSKA SLIKA Nad severnim Sredozemljem je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se počasi pomika čez Slovenijo. Nad našimi kraji se zadržuje vlažen in v višinah razmeroma hladen zrak. 1020 1010 1000 990 980 DANES TRBIŽ CELOVEC O n/l? 9/14 KRANJSKA KRANJSKA GORA ^ O TRŽIČ 12/19 CEDAD-^*^ O 20/25 O KRANJ OVIDEM 16/23 —^N. GORICA 20/26 GORIC, GRADEC 12/19 O S. GRADEC 12/17 M. SOBOTA O 13/19 14/19 o PTUJ CELJE ° 13/1 /18 . £5 20/26 :Ao O LJUBLJANA 14/18 TRST 16/24 PORTOROŽ POSTOJNA o 12/18 KOČEVJE 'N° N. MESTO 14/18 O ZAGREB 14/18 ra UMAG O RNOMELJ OPATIJA PAZIN q REKA 16/23 Dopoldne bo oblačno, občasno bo še deževalo. Popoldne bodo padavine postopno prenehale, od zahoda se bo pričelo jasniti. SOSEDNJE POKRAJINE: Cez dan se bo v severnih pokrajinah Italije in ob severnem Jadranu postopno zjasnilo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.46. Dolžina dneva 11.44. Luna vzide ob 23.16 in zatone ob 13.48. x_ PLIMOVANJE Danes: ob 2.19 najvišje 14 cm, ob 7.26 najnižje -9 cm, ob 13.40 najvišje 28 cm, ob 21,07 najnižje -30 cm. Jutri: ob 4.29 najvišje 10 cm, ob 9.01 najnižje 2 cm, ob 14.57 najvišje 18 cm, ob 23.03 najnižje -28 cm. -V Morje mimo, temperatura morja 22,4 stopinje C. -7 (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ HI TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............16 1000 m.............13 1500 m.............10 Vremenski vpliv bo še obremenilen, čez dan bo obremenitev postopoma slabela, zvečer bo vreme ugodno vplivalo na splošno počutje in razpoloženje. V r J ^ V 2000 m.............8 2500 m ............5 2864 m.............3 JUTRI GRADEC 11/24 a