Listek. 63
na Te v oni pusti tujini, dragi prijatelj. In sem rekel v svojem srcu: Ko me bo pot prinesla domov, bom krenil s kolodvora naravnost na levo stran in pojdem obiskat Harambao. Dua mu je junaka sem mislil in gotovo bo sreno preakal vse te tune ase. Pa se je res zgodiio, da me je nosila pot zopet na jug, pa dobim v roke asopis: Harambaa je umrl. Tako se varajo optimisti. Ti bo razumel vse to, e nihe drugi. Kajti Ti si bil dobra potena slovenska dua, ki bi jo lovek objel na sredi ceste, ko bi jo zopet sreal. Postava kakor hrast, pogled kakor blisk, beseda kakor grom, roka, da miza pod njo poiva, korak, da se zemlja stresa. Skratka: Harambaa. In srce, to hrabro jugoslovansko srce, dobro in zlato za prijatelja, strah in trepet za sovranika. Pobratimov si imel kriem domovine, kakor malo kdo drugi in prijatelj Ti je bil vsak, ki Te je poznal. Stal si zvesto na braniku domovine od mladih let do pozne starosti. Pa ne kot vodja in komandant raji si ostal priprost brambovec, ki vestno izpolni svojo dolnost in je njegovo delo vaneje od vodstva. Demokrat in plebejec si bil, ki si poprijel za delo, kjer je bilo potrebno. Po naravi bi Ti bil pristojal me,- handar in puka, ker pa smo mi etaili na drug nain, si vzel v roko pero, knjigo in zapisnik. In tako si harambaaril zvesto in vneto na raznih krajih nae domovine. Radi so se zbirali bojevniki okoli Tebe: poznal si jih na tisoe: in ko so padali drug za drugim v nao neosvobojeno zemljo, si jim verno postavljal spomenike. To so bili tisti nai drobni bojevniki narodni delavci, ki je iz njih vsak storil, kar je mogel. ... In zdaj smo prestali in pretrpeli vse, zdaj ko je doseeno ... O ne! Ni e vse. Jaz vem, da je e mnogo treba. Vasih si elim zveer, da bi se sreala in bi si povedala o vsem tem. Ako prinese otroku igrao in nima nad njo veselja, ali nisi alosten; in e prinese narodu svobodo in ne ve, kaj bi z njo, ali more biti vesel? Zato vem, dragi Harambaa, da ni e vse ... In vendar, ko sem nateval na prste one, ki sem jim privoil, da bi doiveli dan, kakor je bil 28. oktober, natel sem med prvimi Tvoje ime. Vem, kako si elel doiveti ta dan, Ti sobojevnik vseh onih, ki so se bojevali za nao demokratino svobodo. Pa saj si bil korenina, da malo takih ... A kaj bi s tem, kdo bi toil o smrti! Ko bomo pisali zgodovino naega narodnega boja zadnjih 50 let pred osvobojenjem, bomo v nji imenovali Tvoje ime.
Mnogo naih je s Teboj, ki so eleli videti te dni. Pa morebiti je bolje, da ne vidijo. Juri, Levstik, Akerc, Gregori, Holz, Podlimbarski . . . Mnogo je vas. In zdaj e Cankar. Verjemi mi, vasih mi je tesno, ko se spomnim na vse. Saj smo vsi sejali, pa je tako malo zraslo. Pa kaj bi toil. Le veselo se razkorai in povej na ves glas: Naj bo kakor hoe, doseeno je. Vse drugo pride. Morebiti imamo ve talenta za dobre sunje, kakor za dobre gospodarje, ve za pritobe, kakor za ukaze, ampak Ti, ki si se boril od asa, ko se je zaela gibati balkanska raja, in si nas poznal od dobrih in slabih strani, Ti bo razumel vse to. In zdi se mi, da Ti zdaj od radosti trepetajo koate obrvi, kakor so se od jeze zagrnile takrat na tisti pomladanski dan. Kajti, Ti ve, koliko je bilo treba boja za to zmago, Ti na Harambaa. Zato poj demo krepko naprej. Tvoj Dr. Iv. Lah.
f Stanko Svetina. Dne 16. januarja t. 1. proti veeru je umrl Stanko Svetina, eden iz generacije mlajih slovenskih pisateljev. Rojen je bil 30. IX. 1888. leta na Razdrtem pri marju. Njegov oe je bil tam uitelj. tu-
64 Listek.
diral je v Ljubljani in Pragi. Posebno pri srcu mu je bila knjievnost in njo se je priel baviti e zgodaj na srednji oli. Pozneje se je poizkusil s pisanjem kratkih rtic. Ve takih njegovih stvari najdemo v celjskem Narodnem koledarju in po tajerskih listih. Zatem je priobil nekaj majhnih beletristicnih sestavkov v Slovanu" in Ljubljanskem Zvonu". Te rtice kaejo spretno opazovanje, okus in pripoveden talent. Mimo njih je mislil na dolgo povest in v osnutkih sestavil in konal Egidija Skalarja", ki ga je krstil sam za roman iz ivljenja samotarja. Poleg originalnega pisateljskega delovanja se je bavil tudi s prevajanjem. Bil je dober poznavalec eke literature in iz nje je prevel' v glavnem echa lzlet gospoda Brouka", Zeverja Andreja erni-eva", Tri povesti o Krucifiksu" in Marijin vrt" ter Ign. Hermana Kou-delika". Ti prevodi so deloma e izli, deloma pa akajo v zalonitvih na objavo.
ivljenje mu ni bilo postlano z roicami. Gibal se je v ozkih razmerah slovenskega dijaka in nadebudnega literata. Pred vojsko je sluil svoj vsakdanji kruh v urednitvu nekdanjega Dneva", med vojsko in do svoje zgodnje smrti je bil usluben na ljubljanskem magistratu.
Bil je poroen. Toda predno je obhajal prvo obletnico svojega mladega zakona, ga je pokonala stara znana morilka naih kulturnih delavcev, zavratna suica. Idealnemu mou, ki je legel prezgodaj v grob, bodi ohranjen prijazen spomin!
Cankarjeva tevilka. V vabilu na narobo je sporoilo urednitvo ita-teljem in pisateljem, da posveti februarsko tevilko spominu velikega duha ravnokar konane dobe, Ivanu Cankarju. Obljuba je bila prenagla, ker so-trudniki, ki so se prijavili, da sodelujejo v spominski tevilki, niso mogli v tako kratkem asu sestaviti primernih prispevkov. Zato izide Cankarjeva tevilka enkrat pozneje, vsekakor pa pred koncem tekoega leta. Med tem vabimo na sotrudnitvo vse pisatelj in pesnike, znanstvenike in esejiste in tudi vse druge, ki vedo kaj objave vrednega o Cankarjevih delih ali njegovem ivljenju. Prispevke je treba poslati imprej urednitvu Ljubljanskega Zvona" v Ljubljani.
Recenzijski izvodi. Zadnje ase je vrnila Zvonova uprava brez vednosti urednitva nekaj knjig, dobljenih v recenzijo, misle, da so to izvodi, poslani na ogled in v nakup. Zalonitva, ki so prejela knjige nazaj, prosimo, naj jih nam poljejo vnovi, da jih izroimo svojim recenzentom in prinesemo o njih poroila. Ob tej priliki vabimo vsa zalonitva, domaa in blinja slovanska, naj nam svoja nova izdanja redno poiljajo. Poroati hoemo o vsem, kar spada v krog naega lista.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si