Korejski ambasador je v torek govoril v Clevelandu
Na kosilu, ki mu je bilo prirejeno na čast, sta bila tudi governer Lausehe in župan Burke.
CLEVELAND. — V očeh Azije je visoka komanda Združenih narodov izgubila korejsko vojno in “mirovni” razgovori so svetu v opozorilo da komunisti niso premagani in da so zavezniki •slabotni ter disorganizirani. Tako je rekel v torek v Clevelandu dr. Y/ou Chan Yang, korejski ambasador v Washingtonu.
Dr. Yang je govoril v Clevelandu za ameriško - korejsko denarno ustanovo, katere predsednik je dr. Milton Eisenhower, — predsednik pennsylvanskega državnega kolegija in brat predsednika Eisenhowerja.
Med onimi, ki so pozdravili ambasadorja, sta bila tudi go-verner Lausehe in župan Burke. “Jaz verujem v apel korejskega ambasadorja,” je rekel governer Lausehe. “Naši mladi vojaki v Koreji, ki so darovali približno 13 milijonov dolarjev za to iz ®vicjih lastnih žepov, izkazujejo pravega duha ameriškega naroda.”
Ambasador je rekel, da je bila Koreja razdeljena, na dvoje brez pristanja korejskega ljudstva.
“V odsotnosti zmage vidimo zdaj pred našimi očmi naj moč bejšo deželo sveta na umiku in kako se podaja onim, ki so se zakleli za naše uničenje.
“Koreja je daljnovzhodno Mo-hakjovo”, je rekel ambasador.
Slovenska pisarna
6116 Glass A ve., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
SEJA clevelandske podružnice katoliške Lige bo jutri (petek) zvečer ob osmih v Slovenski pisarni. Vsi odborniki in prijatelji vljudno vabljeni. — Matt F. Intihar, predsednik.
ANGLEČŠINA za začetnike. Za poletni večerni pouk angleščine se je priglasilo že toliko interesentov, da bo možno zače-četi s poukom. Nadaljne prigla-šence še sprejemamo.
ŠOLA (Slovenska sobotna).— V soboto naj prinesejo vse skupine samo šolske knjige. Zvez-
De Gašper! ni dobil odločilne kontrole v Italiji
Kljub bilijonom ameriške pomoči so pokazali komunisti in neofašisti veliko moč.
kov ni treba.
Nova Anglija zelo prizadela po viharju
V Worcester okraju je 80 ljudi mrtvih. — Materialna škoda znaša milijone.
Velik nov lop obstreljuje rdeče položaje v Kodreji
Novi top je komaj za spoznanje manjši od nedavno preizkušenega atomskega topa.
SEOUL, Koreja. — Včeraj je fiovi ameriški 240-mm top prvikrat obstreljeval komunistične Položaje na grebenu Coiok’s Castle.
Ogromni top, ki je le malo tanjši kot atomski top, katerega s° pred dnevi preizkusili v Ne-Vadi, je metal svoje težke iz-strelke na vitalno važne komu-histične položaje.
Južnokorejske čete so bile de-ezae tudi močne podpore ame-■^ških tankov pod poveljstvom
s>na pokoj negaa generala Patto-ha.
Lalje je včeraj pomemben . ari za majorka Jamesa Jabara 2 Wichite, Kans., slovitega a-^oriškega letalca, ki je sestrelil * zraka že deseto sovjetsko jet-
WORCESTER, Mass. — Po Novi Angliji je divjal naj hujši vihar v zgodovini, ki je povzročil milijone dolarjev škode ter zahteval mnogo smrtnih žrtev.
Do včeraj zjutraj so našteli 80 smrtnih žrtev. Mnogo na-daljnih pa je tako težko ranjenih, da bodo podlegli ranam.
V treh dneh je bilo ubitih v Ameriki od tornadov 234 oseb, 154 od teh v Nebraski, Ohio in Michigan.
Najbolj prizadeta v Novi Angliji je bila W/orcester county, kjer je bilo ranjenih do 700 ljudi Bilo je porušenih tisoče hiš in materialna škoda gre v milijone.
Neka ženska obleka je bila icd-nešena iz neke prodajalne 45 milj daleč. Mrtvašnica v Wor-cestru je prenapolnjena z mrtveci.
RIM. — Koalicijska vlada italijanskega premirja De Gasperi-ja ni dobila /odločilne kontrole v sedanjih parlamentarnih volitvah v Italiji.
Končni izid volitev izkazuje, da štiri stranke, ki so podpirale De Gasperija, niso dobile one večine, ki bi bila potrebna za kontrolo.
V zbornici poslancev, ki šteje 690 članov, je dobil De Gasperi samo osem glasov večine. Vladnim strankam manjka 20,000 glasov pri skupnih glasovih, katerih je 25 milijonov, da bi dobile 64 odstotkov sedežev v poslanski zbornici.
De Gasperijevi pristaši pa so dobili kontrolo v senatu, v zbornici poslancev pa so dobili komunisti in neofašisti dovolj glasov, da so vzeli vladi učinkovito kontrolo.
Kljub bilijon/om dolarjev, ki jih je že dala Amerika Italiji, da bi jo navezala trdno ob stran svobodnega sveta, so komunisti dobili 54 sedežev v novem senatu.
VELIKO RAZDEJANJE V FUNTU, HIGH.
FLINT, Mich. — Tukaj je bilo v torek ponoči ubitih najmanj 112 oseb od tornada. Cele družine so bile uničene.
Nad 750 oseb je ranjenih, opraskanih in obtolčenih, vendar so srečno odnesli življenje.
-----o-----
Pol premirju je odprla, pravi Churchill
VSA JUŽNA KOREJA JE NASPROTNA PREMIRJU
Južnokorejski parlament je strnjen za svojim pred sednikom. — Po vseh južnokorejskih mestih se vrše demonstracije proti premirju. — Rhee najbrž ne pojde v Washington.
Snažilec oken se ubil
. YOUNGSTOWN. — Tukaj se K Ubil 57 let stari snažilee oken c°rge Johnson, ki je padel z 2. adstncpja poslopja, kjer je či-'Stl1 okna.
Vremenski
prerok
pravi:
anes in ponoči deloma oblač-
^ toplo.
-----•
Slanje nujnosti in potrebe v Clevelandu je končano
Mestni delavci glo večinoma počistili ceste, ki jih je nastlal vihar.
CLEVELAND. — župan Tom Burke je v torek zvečer proglasil konec nujnega stanja, ki ga je povzročil vihar v Clevelandu, in delavci so odprli vse ceste na zapadni strani mesta, — kjer je vihar naj hujše razsajal.
župan je rekel, da bo vzelo še dva dni, preden bodo očiščene vse ceste podrtega drevja, žice in druge navlake. Ko bodo ceste očiščene, pa bodo mestni delavci pomagali hišnim posestnikom očisti in pospraviti njihova dvorišča.
Pobiranje smeti je bilo ustavljeno, ko je bilo 400 mož in 75 tovornih avtom/obiilov zaposlenih z odvažanjem navlake s cest.
Harold J. Lausehe, komisijo-nar parkov, je dal na razpolago za pomoč 40 delavcev in 10 tru-kov.
Prebivalstvo Slovenije
BEOGRAD. — Jugoslovanska zvezna komisija za popis prebivalstva je dala sledeče podatke: Slovenija je imela na dan ljudskega štetja 31. marca letos 1 milijon 462,991 prebivalcev. — Pred petimi leti je pa bilo v Sloveniji en milijon 391,000 prebivalcev Prebivalstvo je tore) v petih letih naraslo' za 70,000 0-seb.
Glavno mesto Ljubljana ima danes 135,000 prebivalcev. Leta 1948 pa jih je štela 115,000. Nara^ sel je tudi industrijski Maribor, in sicer od 66,000 pred petimi leti na 75,000 letos. Tretje mesto po številu prebivalstva zavzema Celje, ki ima 25,000 prebivalcev.
Zdaj ne bi smelo nič več stopiti na pot sklenitvi premirja v Koreji, pravi brits-ski premier.
LONDON. — Ministrski predsednik Churchill je včeraj izjavil, da je zdaj odprta pot premirju v Koreji,
“Zdaj ni več ničesar na potu premirju, razen uravnava nekaterih administrativnih stvari”, je rekel premier v zbornici poslancev.
Churchill se je izogibal direktnim edgovomm, če bo Velika Britanija naspretovala sprejemu komunistične Kitajske v Združene narode ter je rekel, da je do tam še dosti plotov in da je treba preko vsakega posebej, ko se pride do njega. Kakor je znano, Velika Britanija priznava rdečo Kitajsko.
“Po mojem mnenju nismo zadnje mesece storili vsega, kar bi miorali storiti nasproti težavam, ki sta jim izpostavljena generala Clark in Harrison od strani komunistične trd wratnosti, pa tudi od strani južnokorejske vlade.”
MUNSAN, Koreja. Komunistični in zavezniški delegatje so v sredo začasno .odgodili svoje mirovne razgovore, da dobijo štabni častniki čas za izravnavo tehničnih podrobmosti, ki naj končajo tri leta trajajočo korejsko Vojno.
Kaj so včeraj razpravljali na 23 minut trajajoči seji, ni bilo povedano. Kmalu po plenarni seji so pričeli razpravljati štabni častniki obeh strani.
Po vsej Južni Koreji se vrše velike demonstracij j e proti mirovnim predlogom. Peipinski radio lobsoja predsednika Eisenhowerja zaradi njegovega nameravanega varnostnega pakta z Južno Korejo.
Neki zavezniški delegat je rekel o seji v Panmunjomu:
mutku v Washington na posvet s predsednikom Eisenhower jem, kakor je bilo zadnje dni poroča ho.
Karl je dejal, da je “popolno premirje pred pragom”. Dodal pa je, da tako premirje ne more biti kaj prida brez pristanja južnokorejskega ljudstva.
Južnokorejski parlament se je strnil soglasno za svojim pred-sednikem ter odglasoval s 129 glasovi proti 0, da mora biti juž-nokorejska armada pripravljena za prodiranje proti severu, razen če b|o v premirju odločeno, da odidejo Kitajci iz Koreje in da se severnokorejska armada razpusti.
V torek je stotisoče južnokorejskega ljudstva prirejalo bučne demonstracije po vseh južno-
“Današnja seje je bila zopet korejskih mestih.
Sovjelija bo vzpostavila diplomatske odnose z Avstrijo
DUNAJ. — Sovjetska zveza je sklenila imenovati svojega ambasadorja za Avstrijo, s čemer bo vzppstavila polne diplomatske odnošaje s to zasedeno deželo.
Avstrija pa bo imenovala svojega ambasadorja za Moskvo.
eksekutivna seja. Indefinitiven rdlog seje so zahtevali komunisti.”
Pa kljub temu vse kaže, da bo v Panmunjomu kmalu doseženo premirje.
Južniokorejska opozicija proti premirju narašča. Južnokorejski uradnik Karl Hong Ki je rekel, da predsednik Rhee ne bo odpotoval v tem kritičnem tre-
V Seoulu so jokajoče dijakih je piorušile barikado pred glavnim stanom ameriške osme armade, toda so se razpršile, ko sio naperili nanje cevi s curki mrzle vode.
Na včerajšnjo sejo so prinesli velike zemljevide, iz česar sledi, da se bodo pričeli pogajati o demarkacijski črti in tako imenovani “buffer” zoni.
Amerikand imajo dobre vtise o razpoloženju jugoslov. vojakov in njihovih častnikov
Pentagon je prepričan, da se splača investirati v jugoslovansko armado. — Sateliti so se hitr'o in dobro oborožli.
WASHINGTON. — Kmalu po častnikov, o njihovih naporih,
Toscanini je volil v Milanu
MILAN, Italija. — Tukaj je 8. junija volil slavni italijanski dirigent Arturo Toscanini.
Jugoslov. zdravniki gredo v tujino
BEOGRAD. — Letos bo šlo iz Jugoslavije 63 zdravnikov na specializacijo v razne tuje države. šli bodo predvsem v A-meriko, Veliko Britanijo, Nemčijo, Švico in Italijo.
F. Lausehe ogleduje prizadele kraje
Cleveland, O. — Governer Frank Lausehe je včeraj dopoldne obiskal Bowling Green področje, da se ogleda vso škodo na samem kraju nesreče in razdejanja, ki ga je povzročil tornado v ponedeljek zvečer. Včeraj si je ogledal razrušene predele v inaišem mestu.
PRVO OBHAJILO NA POSTELJI — Smeh je pregnal solze z obraza sedemletne Mary Wright, ko ji je msgr. Harold O’Donell podelil prvo sveto obhajilo na isti dan kot njenim sošolkam v cerkvi sv. Gabrijela v Columbusu, Ohio. Deklica je nekaj dni preje zbolela in ni mogla iti v cerkev, zato ji je duhovnik prinesel Jezusa domov.
sporu z Jugoslavijo je Sovjetska zveza pospešila oboroževanje satelitov. Toda že v aprilu 1950 je Tito govoril skupini poročevalcev, da ne želi uvažati orožja Z zaupanjem je rekel, da ni nika-ke nevarnosti vojne in da ima Jugoslavija dovolj časa, da izgradi svojo lastno industrijo za oborožitev.
Dva meseca kasneje je izbruhnila korejska vojna. Pa je še preteklo pol leta, preden so jugoslovanski voditelji premagali svoje nasprotovanje in zaprosili zapadne sile za pomoč v orožju. Končno so1 predložili prošnjo v januarju leta 1951 Šele 14. novembra sta maršal Tito in ambasador Allen podpisala sporazum o vojaški pomoči.
Med razlogi za tako dolgo odlaganje je bilo tudi to, da Jugoslovani niso hoteli pripustiti v deželo ameriškega vojaškega o-sebja. Končno so se sporazumeli, da se bodo jugoslov. častniki vežbali za inštruktorje v ameriških vojaških edinicah v Ameriki ali v Nemčiji, tako da ne bo treba hoditi ameriškim inštruktorjem v Jugoslavijio.
Ameriški general John Harmony, ki je premeten mož s prijetnim načinom občevanja, si je nadel nalogo, da bo prepričal
da bi premagali tudi največjo pomanjkljivost balkanske vojske, ki je v tem, da nima izvež-banih mehanikov, ki bi mogli u-pravljati z modernim orožjem in kompliciranimi stroji.
Pentagon je očividno prepričan, da se splača investirati v jugoslovansko armado Na nesrečo ameriška proizvodnja orožja še vedno ne more zadovoljiti vseh potreb naših evropskih zaveznikov. Ne bo možno oborožiti jugoslovanske vojske popolnoma in ne bo lahko vstvariti ravnovesja vojaških sil na Bal kanu. Sateliti so se oborožili prehitro.
Še vedno beže iz Jugoslavije
PARIZ. — Tukajšnji listi poročajo: Enajst Jugoslovanov je prišlo v Avstrijo, da bi tam igrali nogomet. Pet se jih je odločilo, da raje ostanejo kot bi se vrnili k Titu. Pa še pravijo, da se je jugoslovanski komunizem zboljšal? Petinštirideset cdstot-kov opozicije med mladimi športniki, ki so najbolj udani režimu!
_	_	GORICA. Dva jugoslovanska
Jugoslovane, da so njihova sum-begunca sta prišla preko meje ničenja neutemeljena. Pravijo,'v Italijo. S seboj imata dovolj da je v zadnjih mesecih precej bogastva, da bi mogla uresni-
bolje in da so se jugoslov. častniki nekaj ogreli n apr am članom ameriške misije. Vsekakor pa je čudno, da se mora darovalec boriti za zaupanje, in ne obdarjeni.
Amerikanci imajo dobre vtise o razpoloženju jugoslov. vojakov, o bistroumnosti njihovih
čiti svojo željo, da bi namreč odšla v Avstralij/o in tam napravila trgovsko podjetje. Ta dva človeka sta uspela, da sta prinesla s seboj več milijonov dinarjev. Precejšnji del imata v papirnatih in zlatih dolarjih. Nosita tudi zbirko znamk, ki jo cenijo na 12 milijonov frankov.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Druga obletnica—
V nedeljo 14. junija bo v cerkvi Marije Vnebovzete ob desetih sv. maša za pok. Antona Marolt.
Slike iz Jeruzalema—
Dospele so filmske slike iz Jeruzalema, ki jih je tam posnel na Veliki teden Jože Grdina iz prizorov in spominov Kristusovega trpljenja. Mr. Anton Grdina sporoča, da so posnetki dokaj dobri in da bodo ljudje veseli jih videti, kadar bo dospel romar Jože nazaj, da jih bo razlagal in pojasnjeval.
V bolnišnici—
Jakob Resnik iz 3599 East 81. St, se'nahaja v St. Alexis bolnišnici, soba št. 101. Obiski so dovoljeni, želimo mu skorajšnje okrevanje.
Prva obletnica—
V nedeljo ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Cimperman iz West Parka v spomin 1. obletnice njegove smrti.
-----o------
Novi grobovi
John in Cora Riley
Po nevihti zadnji ponedeljek zvečer so našli v ruševinah trupli Johna in Core Riley in njune osem mesecev stare hčerke Elizabeth, ki so se nahajali v Clevelandu komaj dva meseca. Pokojni so prišli iz Alabame, kamor so bila vsa tri trupla poslana za pogreb potom Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda.
NAJNOVEJŠEVESTI
| TOKIO. — Korejski predsednik Syngman Rhee je pozval danes k nujni seji kabineta vse glavne državniške in vojaške voditelje, da z njimi vred odloči, ali naj korejsko premirje sprejmejo ali zavržejo.
MINNEAPOLIS, Minn. — Eisenhower je tukaj izjavil, in sicer ob času, ko Južnokorej-ci še vedno nadaljujejo z odporom proti sprejetju mirov-nih pogojev, da “morajo vsi svobodni narodi skupno stati, ali pa bodo vsak posebej padli.”
SEOUL. — Danes., je skoraj 7 tisoč Kitajcev napadlo fronto zaveznikov ter so na petih mestih predrli oziroma upognili nazaj zavezniške črte.
TEHERAN. — Poročilo iz Kur-distana naznanja, da so ljudje metali kamenje na komisijo ameriških vojaških svetovalcev, ki so se vozili v jeepu. BOSTON. — Britanski zunanji minister Anthony Eden je bil včeraj v tukajšnji bolnišnici operiran. Njegovo stanje je ugodno.
CLEVELAND. — Rdeči križ je obljubil neomejeno pomoč žrtvam tornada v Clevelandu, zlasti na zapadni strani mesta, ki je bila najhujše prizadeta.
BERLIN. — Vlada Vzhod. Nemčije je pričela bolj milo postopati proti protestantski veri v Nemčiji, odkar je sovjetska vlada naznanila, da bo zrahljala svoj oprijem na Avstrijo in poslala na Dunaj svojega ambasadorja.
PARIZ. — Francoski parlament je z enim samim glasom večine odklonil George-sa Bidaulta kot premierja francoske vlade.
Ameriška Domovina

:' -ij' -
«*SVZUETm*
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kan&do in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office -it Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
®*|§!!^>83	No. 115 Thurs., June 11, 1953
Mir ali premirje
Včeraj smo napisali, da se Kremelj še ne čuti dovolj močnega za splošni spopad in je zato raje zatrobil k umiku, kot pa da bi tvegal svetovno vojno.
V naslednjih letih bo napel vse sile, da organizira Kitajsko, izvežba in opremi njene armade, utrdi svojo oblast doma in v satelitskih državah, ki jo je Stalinova smrt verjetno zrahljala, ter seje nezadovoljstvo po svetu.
Komunistične partije v svobodnem svetu so v zadnjih letih nekoliko izgubile na svoji moči in doživljajo notranje pretrese. Treba je torej dati komunističnim voditeljem v posameznih svobodnih državah čas in priložnost, da okrepe in utrdijo svoje vrste za odločilni spopad.
Prekinitev sovražnosti na Koreji in morda še v Indo-kini bo Zahod pomirila. Pogajanjem med Zahodom in Vzhodom ne bo nič več na poti. Sovjeti si bodo pri takem bodočem sestanku dali potrditi sedanje osvojitve, potrudili si bodo pridobiti naklonjenost Nemcev s tem., da se bodo zavzemali kot v preteklosti za zedinjenje cele Nemčije, naklonjenost Francozov pa s tem, da se bodo z vso močjo uprli načrtom o ponovni oborožitvi Nemcev.
Kakor hitro bo nastopilo pomirjenje med obema taboroma, bo Zahod pozabil na komunistično nevarnost ali je vsaj ne bo več tako resno jemal. Atlantska obrambna zveza bo zgubila na svoji trdnosti, saj so že sedaj v njej velike razpoke. Zagovorniki štednje bodo v vseh državah skrčili izdatke za oboroževanje, čim bolj jih bodo mogli. V gospodarstvu utegne nastati zastoj in z njim povečanje brezposelnost, kar bo dalo komunističnim strankam možnosti za pridobivanje novih pristašev. Sedanji zavezniki se bodo borili za Svetovna tržišča, kar bo njihovemu prijateljstvu škodovalo.
Komunizem bo pridobil na ta način na času in se bo lahko okrepil na gospodarskem kot tudi na vojaškem polju. Komunistične stranke, v svobodnih državah Zahoda bodo nadaljevale s podtalnim delom in poskušale čimbolj zrahljati demokratične ustanove.
Ko bo Zahod dovolj razdeljen in vojaško oslabel, bodo komunisti lahko znova spremenili svojo politiko in začeli nastopati s silo.
Vzemimio, da traja vzdušje miru na svetu le pet let. Večina današnjega orožja bo zastarela in vse ogromne milijarde, ki smo jih zanj izdali, so šle v nič.
Nova vojna nevarnost bo terjala novo oboroževanje in svobodni svet bo spet začel s pripravami za obrambo in spet bodo šle nove in nove milijarde za orožje, ki ga morda spet ne bomo rabili. Vse to bo pa izčrpavalo sredstva svobodnega sveta in budilo vedno novo nezadovoljstvo.
Taki bi bili izgledi, če bo ostal komunizem, pri svojih sedanjih načrtih in bodo kremeljski mogotci nadaljevali z osvajanjem sveta. Vsi izgledi kažejo, da so novi gospodarji v Kremlju prav tako vneti za osvojitev sveta, kot je bil Stalin, le da so morda še zvitejši in bolj spretni v zasledovanju svojega cilja. Kdor je kdaj gledal boksanje ali rokoborbo, ve, da nasprotnika svoje prijeme in udarce stalno menjata. Enkrat napadata, pa se spet umikata, kakor pač položaj in moč soborca zahteva. To isto pravilo velja tudi v mednarodni politiki. Kremelj ga zna gotovo najboljše uporabljati. Enkrat je trd in neizprosen, grozi z vojno in jo celo tu in tam sproži, da bi dal svoji grožnji pravo težo, ko je pa nevarnost zanj prevelika, se spretno umakne in kaže prijazno lice.
Tokrat, se zdi, je Kremelj vzel v roke oljkovo vejico, da Zahod pomiri in uspava, da ga bo kasneje lažje zgrabil.
Seveda pa ne smemo izključevati možnosti, da pride v času “miru” tudi do sprememb v komunističnem svetu samem. Nihče ne more za gotovo trditi, da ne bo prišlo v Sov-jetiji do spora med sedanjimi oblastniki, kar utegne moč države občutno oslabiti in dati satelitom možnost, da se osvo-hode kremeljskih vezi. S tako možnostjo računajo posebno Angleži.
Kadarkoli je govor o možnostih bodočega razvoja v komunističnem svetu, vselej pokažejo Angleži na Tita. Pa niso samo Angleži tega mnenja, podobni nazori imajo zagovornike tudi v drugih evropskih državah, v Indiji in seveda tudi v Ameriki. Mi v te možnosti ne verjamemo veliko, nikakor jih pa ne moremo in niti nočemo zanikavati. Kremelj je iz Titovega slučaja gotovo potegnil svoj nauk in v bodoče ne pojde rad znova na tako pot. Preden bo katerega izmed vodnikov v svojih satelitskih državah preklel, bo poskrbel tudi za sredstva, da mu bo zavil vrat.
Ves svet si želi miru in predsednik Eisenhower je imel gotovo prav, ko je ob priliki debate o Attleejevem govoru o ameriški zunanji politiki na tiskovni konferenci izjavil, da ne pozna v Ameriki nikogar, ki bi hotel vojno. Mi vsi si že-limo miru in gotovo bi rajši gradili ceste, šole in bolnišnice kot pa-utrdbe; delavci v tovarnah bi gotovo rajši izdelovali avtomobile, hladilnike, pralnike in razne druge potrebščine za vsakdanje življenje kot pa puške topove, tanke in le-
NOVINE
CHICAGO
Smrt. V soboto 6. -junijuša je bio pokopani s sprevodom iz cerkve sv. Števana na cintor sv. Jožefa Ignac Vučko. Rojeni je bio na Gornjoj Bistrici, fara Čerensovci pred 59 leti. Žena jemi je vmrla pred leti. Zapušča edino hčer Lillion Asan, dvoje vnukov i zeta Johna, v sta-rom kraji pa sestro Verono. Spadao je v društvo sv. Križa. Kotrige toga društva so ga lepo sprevodile na njegovoj zadnjoj poti. V imeni društva se je po-slovo od njega predsednik društva Štefan Balažič. Nosilci so bili tšefan Vučko (23. Pl), Anton Vučko, Martin Vučko (Do-maj), Štefan Balažič, predsednik, Štefan Balažič (Montrose Ave.) i Mike Hozjan (Blue Island Ave). Naj v miri počiv-Ije.
Nova meša. V cerkvi sv. Števana mo imeli novo mešo, štero de spevao Rev. Blase Čemažar, OFM, sin Mr. i Mrs. P. Čemažar. To de v nedeljo 14. junijuša ob pol 12. Včasi po meši de slavnostni obed na čast novo-mešniki. Naše čestitke novomeš-niki i starišom!
Betežen je na srci naš dober Anton Kegel, lastnik prostorov za naše prekmurske i druge piknike v Willow Springs, Illinois. Zelemo jemi, ka bi se kak naj-prle pozdrave.
Antonija Denša. CLEVELAND
Novi Prekmurci. Bole prav je — nova Prekmurka je prišla v Cleveland. Ameriška Domovina je pred kratkim prinesla vest, ka sta prišla iz Calif orni j e v Cleveland Mr. i Mrs. Štefan Bortscheller. Njeva sta prišla nekak pred ednim letom po begunskem zakoni iz Nemškega v Californijo. Tam sta čtela A-meriško Domovino i sta zvedela za Slovensko pisarno v Clevelandu Pisala sta, ka bi radiva prišla v Cleveland. Mr. Bortscheller je doma iz Banata, žena pa je iz Čerensovec v Prek-murji. V petek dneva 5. juniu-ša sta se pripelala sem. I tak smo zvedeli, ka je Mrs. Bortscheller hči pokojnega Lebar Martina iz Dolnje Bistrice i njeno ime je Kristina. Lebar Martina so naši prekmurski Slovenci deleč naokoli poznali. Bili so brodar čez Muro v “Meksiko,” odavali so kamen i prot j e tijan gor do Polane i Turnišča. Obema želemo srečno bivanje v Cleveland!.
-----o-----
Pojdimo na KSKJ piknik v Ambridge, Pa.
Baden, Pa. — Dne 28. junija, v nedeljo pred praznikom sv. Petra in Pavla, priredi društvo št. 183 Ambridge v Ambridge Borough parku piknik, kot ga ta kraj že dolgo ni imel. Igrala bo izvrstna slovenska godba, manjkalo pa ne bo seveda niti
kranjskih klobas niti dobre pijače.
Vsa sosedna društva in njih članstvo so na prireditev Ijubez-njivo vabljena. Ne zamudite priložnosti, da se medsebojno spoznamo in malo po domače pogovorimo.
Podravlja in vabi
Lovro Rozman.
------n-----
Novice iz Chicaga
Chicago, 111. — V službo k stricu Samu se je po enomese-|
čnem dopustu vrnil rojak Anton Velbl. Bil je -skero eno leto na korejskem bojišču, ostanek bo sedaj odslužil v Missouri.
Za stalno se je preselil iz Argentine v Chicago rojak Tomaž Šušteršič z ženo, doma iz Horjula. Za sponzorja mu je bila ga. Marian Buh, 3345 W. Walnut St. Želimo jima dosti sreče v novi domovini!
V bolnišnici sv, Ane je naš naročnik Frank Roblek z 1833 W. 22. Pl. želimo mu skorajšnjega zdravja.
Kot je bilo v cerkvi oznanjeno, si bosta kmalu obljubila večno zvestobo gdč. Jožefina želko in g. Frank Vavpotič, z 1923 W. 22. Pl. Bilo srečno!
Ludvig Jelenc.
Podruž. št. 3 in 14 SMZ vabita na piknik
Cleveland, O. — Podružnica št. 3 in Podružnica št. 14 Slov. moške zveze prirejata v nedeljo 14. junija skupni piknik na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. (White Rd.)
Slovenska moška zveza je med slovenskimi možmi in fanti dobro znana, znani so tudi njeni cilji in pa želja, da bi v svojih vrstah povezala vse poštene slov. može in fante. Glavni odbor kot tudi podružnični odbori vedo, da se n o jaki poleti najrajši zbirajo v zeleni naravi in na čistem zraku, zato je bil ta piknik pri-prejen.
Obe podružnici želita, da se piknika udeleže vsi njuni člani in se tako medsebojno seznanijo, kar bo ustvarilo med njimi prijateljstvo in omogočilo tesnejšo sodelovanje, vabljeno pa je seveda tudi vse ostalo članstva Slov. moške zveze ter vsi drugi slovenski rojaki, ki si žele poštene in dobre zabave.
Nikari ne mislite, da se bomo na tem pikniku kislo držali in modrovali. Nikakor ne! Poskrbljeno bo za dobro zabavo in prijetno glasbo.
Tudi jedi in pijače ne bo manjkalo'. Bratje Hrvatje biodo spekli janca in poskrbeli za pečeno svinjino, po čemer bo prav lahko zvrniti kak kozarec.
Naj torej nihče ne zamudi te lepe priložnosti za kratek nedeljski izlet in oddih v naravi. Prireditelja se bosta potrudila, da bodo vsi gostje res zadovoljni in da se bodla kratkočasili in odpočili.	B. I.
—-----o------
Spominsko romanje
Cleveland, O. — Pri spominskem romanju, ki bo pod pokroviteljstvom prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana v nede-iljc, 14. t. m., za vse slovenske' žrtve zadnje svetovne vojne, bi radi v imenu vseh Slovencev položili venec pod kip Matere božje pri lurški votlini. Kdor more kaj prispevati za ta venec, prosimo, da to štori v Slovenski pisarni na Glass Ave. Sprejem prevzvišenega in duhovnikov bo na romarskem prosteru ob 10:15. Sprejela ga bo skupina v narodnih nošah. Prosimo žene in dekleta, može in fante, ki imajo narodne noše, da bi prišli na romanje po možnosti v narodnih nošah
Ne pozabite se prijaviti za kosilo v Sle venski pisarni. Končna navodila za romanje bomo objavili jutri.
Romarski odbor SKASa.
tala; zato upamo, da se bo iz sedanjejga premirja, rodil v bodočnosti resničen mir.
Dokler Zahod o resničnem koncu nevarnosti ne bo prepričan, upamo, da ne bo omagal v svoji čuječnosti in tako stavljal v nevarnost svobodo, ki jo je svet vedno višje cenil od življenja.
t
SLOVENSKI FILM
“SVET NA KAJŽARJU”
Ste opazovali otroka, ki je komaj shodil? Ponosen je na vsako najmanjšo stvarco, ki se mu posreči: recimo postaviti vžigalnično1 škatljico pokonci, obrniti električno stikalo, vtakniti ključ v ključavnico, itd. Ves v smehu in sreči vam želi pokazati svojo umetnijo . . . Enako so ravnali Titovi kulturniki, odkar so zapustili zavetje gozdov 1945, pa še do pred kratkim. Tedaj so se namreč v svoji pijanosti in nevračunlji-vosti razbesneli nad vso kulturno preteklostjo, ki jim ni pomenila nič več kot peščico nazadnjaške gmote, pobarvane z reakcionarnim duhom, s katero je treba za vselej in dokončno obračunati, jo uničiti, ali vsaj izločiti. Zarotili so se zgraditi kulturo novega časa, ki ne bo s prejšnjo imela nič skupnega, pa bo zato tem večja in mogočnejša.
Tako razumemo neizmerne hvale in slavospeve vsaki najmanjši in najslabotnejši stvari, ki se je rodila prva leta po vojni. Da ji je bilo prilito le malo poveličevanja partizanskega divjanja, komunistične laži o svobodi in enakosti vseh, žolča do črnih reakcionarnih elementov, je bil že veleakt nove kulture, spremljan z aplavzom in počaščen še s kulturno nagrado. Resničn a umetniška vrednost ni bila prav nič potrebna.
Po vseh načrtih, sanjah, obljubah in končno prizadevanjih, pa povsem novih in velikih kulturnih del ni bilo od nikoder. Nasprotno: v vsakem novem so z grozo ugotavljali že več desetletij stare simpto-
PRIDELEK PŠENICE IN KORUZE BO MANJŠI
Ameriško kmetijsko ministrstvo objavlja, da je po letošnjih posestvenih načrtih pričakovati, da bodo v Združenih državah pridelali 921 milijonov bušljev pšenice in 3 milijarde bušljev koruze.
To bi bilo za 370,441,000 bušljev manj pšenice kot lani, in za 163,664,000 bušljev manj kot povprečni letni pridelek desetletja 1941-50.
Pridelek koruze pa bi bil za
300.735.000	bušljev manjši kot lani in za 11,625,000 bušljev manjši kot povprečni letni pridelek v navedenem desetletju.
Te napovedbe temeljijo na pregledu kmetijskih setvenih načrtov po stanju od 1. marca, pri čemur je vzet za podlago povprečni pridelek po jutru. Računajo s površino posevkov pšenice v izmeri 67,900,000 juter, od česar odpade na ozimno 55,-
300.000	juter, na koruzo pa odpade 81,764,000 posejanih juter. (1 jutro je 1 aker je 40.47 arov.)
-----o------
KONSEUVIKANJE MESA
Razni poskusi v Združenih državah so ugotovili, da se poveča trajnost svežega mesa v navadnem hladilniku za 60 dni, ako so ga obsevali eno sekundo s takozvanimi katodnimi žarki 3 milijonov voltov. To bo velikega pomena za preskrbo svežega mesa za ladje, ki ostajajo dalj časa nia morju. Podobne poskuse so napravili z istim u-godnim učinkom s katodnimi žarki tudi pri raznovrstnih zele-njavah.
-----o------
— Po 1. 1909 sklenjenem dogovoru imata Amerika in Kanada enake pravice za plovbo na Velikih jezerih.
me, preživele ideje, zmotno motrenje novega sveta, strupene verske sledi, srednjeveško idealizirano patriarhalnost. Sumničili SO' drug drugega s staro kratkovidnostjo, z nerazumevanjem za nove pridobitve in potrebe, končno pa tak način kulturne tvornosti obsodili celo kot škodljiv današnji komunistični “stvarnosti”. Na kratko bi se to reklo, da niso uspeli pokazati nič novega, niti surogatov prejšnjih dob preobleči vsaj v novo uniformo. Vse je bil le silno drag in do skrajnosti neuspel poskus, ki je končno iztreznil komuniste same, potem ko so se znašli v praznoti lastnega napuha. Sedaj dežujejo grenka priznanja o nesposobnosti in nemoči u-stvariti nekaj, kar ne bi imelo svojih korenih v kulturi prejšnjih dob.
Vse ocene in kulturni pregledi zadnjih časov so kaj realni, brez bleska in sija, celo brez prizanašanja. Zgledujejo se po kulturnem nivoju drugih evropskih narodov, ki se niso pečali s kulturnim molkom, niso vnašali eksperimentov v najintimnejšo narodovo dejavnost, ki je kultura, in se niso razbesneli nad tem, kar je bilo s trudom in žrtvami tekom stoletij zneseno — ter skesano priznavajo, da jim ne segajo do gležnjev. Ali je bilo treba sedem dolgih suhih let za to bridko priznanje!?
Slovenci v svobodnem svetu hudo čutimo to zlo in ukodo, ki so jo komunisti doma storili slovenskemu narodu in njegovi težko priborjeni kulturi, ker so zavrli naraven in zdrav razvoj narodovih sil in s svojim nasiljem pahnili v molk svobodno kulturno ustvarjanje.
* * *
Da bi postavil primer literarnega dela, kakršno bi naj komunističnim vrhuncem ugajalo, je predsednik Mladinske založbe in tajnik Zveze jugoslovanskih književnikov, Ivan Potrč, napravil nov poskus: napisal je “Svet na Kajžaru”; po njegovi označitvi je to povest; obsega 85 strani v 9 poglavjih. Izšla 1948. Krajevno je postavil pisanje v ljutomerske gorice, okrog Sv. Bol-fenka na Kogu. Argument razvlečen, brez kompozicije, dolgovezen; priprava za ustanovitev zadruge v vinskih goricah. Ves tekst je eno samo zmešano hotenje avtorja, pokazati, kako lačni viničarski svet hlasta za zadrugo, ki naj bo njegova “velika rešitev iz socialne bede”, katere ustanovitev pa mu je velikodušno dovolila komunistična partija. — človek more le s čezmernim trudom prebrati pusti, v podpovprečnem žurnalističnem jeziku pisani, z grobostmi zabeljeni tekst do konca. Pusti te hladnega, brez trohice sočutnosti; do revnih, še to se vprašaš, ali so tiste “velike pridobitve socialistične revolucije”, toliko izkričane in opevane, le v pravici ustanavljanja zadrug? Na to nam tudi avtor ne odgovori! Pač, eno naniza: kako komunizem dopusti in celo razžari nižje nagone in strasti, škodoželjnost in maščevalnost v ljudstvu, da se na množičnih sestankih klevetajo med seboj in iznašajo packarije. A to imenuje avtor sprejemanje pripravljencev med članstvo in volitev odbora zadruge.
Prepriča pa nas to branje, da Iv. Potrču kot pisatelju v slovenskem slovstvu pač ne pripada nikako mesto.
Iv. Potrč izhaja iz kmečke družine. Gimnazijo je študiral v Ptuju. Nekaj mesecev pred maturo 1933. ga je policija zaprla zaradi komunistič-
nega rovarjenja. Pozneje je živel v Rušah in predel tam rdeče mreže. Napisal je povest “Sin”, ki je izšla pri Vodnikovi družbi in nekaj novelic za “Življenje in svet.” Po vojni je izdal knjigo .“Kočarji”. Napisal je tudi kmečko dramo “Krefli”. V vseh delih se vleče vidna rdeča nit: rušenje obstoječega krivičnega sveta in sanje o rdečem, pravičnem paradižu. Med vojno je vneto partizanih Zdaj je predsednik Mladinske založbe v Lj. in tajnik Zveze jugosl. književnikov.
Iz istega gradiva je Potrč napisal scenarij “Gorice” in ga izdal 1951 v Mariboru. Boleha na silnih pomanjkljivostih, ki jih povprečen scenarij za film mora imeti: je le bolj žur-nalistična kronika, gradivo, katero bi v rokah pisatelja, veščega tehnike in zahtev scenarijev, moglo dati tekst za film. Poiskal je režiserja Fr. Štiglica, ki naj bi po njem zrežiral film. Potrč je napisal nemogoč scenarij, Štiglič, nič kaj sposobnejši, pa tudi iz skrpucala ni ustvaril umetnine. Film so sicer posneli; nosi naslov “Svet na Kajžarju,” s pridevkom “celovečernS umetniš|ki film”, katerega premiera je bila 21. dec. 1952.
Sodelovali so v filmu: snemal Marinček, režiral Fr. Štiglic, scenarij Iv. Potrč, glasba C. Cvetko, scenarija T. Mlakar, zvok H. Kokove; glavni igralci: M. Kopač, V. Podgorska, T. Ženkova, B. Sotler, V> Skrbinšek, T. Potokar; manjše vloge: M. Furijan, A. Valič, F. Presetnik, M. Kačičeva, K-Rojčeva, P. Kovič, V. Juvanova, M. Sancin, J. Danes; otroška lika: I. Zoretič, J. Mlakar.
Izšla so o njem kratka, nestrokovna in bleda poročila V časopisih, celo ljub. radio je poročal, da pomeni “pomemben korak v razvoju slovenske filmske umetnosti in da je uspelo izdelati film, ki ima vse odlike dobrega filma”. Z resnico je vsakdo tvegal zamero. Vendar je bila že premiera pri povabljenih samih kot pri občinstvu slabo sprejeta. Da bi se ta slab glas prikril, sta Potrč in Štiglic sklicala 24. dec-1952. sestanek za občinstvo, kjer bi zagovarjala film pred kritiko. Potrč se je tam branil, da film “pove vse, kar je bil scenarist stavil vanj in da je režiser dobro rešil svojo nalogo.” Grenko pa je priznab da “je film vse prej kot na evropski višini, toda opravičeval je to s tem, češ, da gre za našega človeka, za upodobitev 111 za preošnovo tega človeka tet za preosnovo naše kulturi sploh.” Potrč je torej kot komunistični kulturnik priznab da pitajo naš narod z nekvalitetno kulturno šaro, mu nasilno kot tak dal drugačno V°' dobo, kakor pa jo v resnih ima i,n celo stremi za tem, da bo s tako packarijo preosno-val njega in po njem vso naš0 kulturo. Tako je torej bistv0 vsebine in načina dela rdečil* kulturnikov! Štiglic se je P*1 izgovarjal na “ovire in težari tehničnega značaja, težave ^ terenu pri snemanju, naknadno sinhronizacijo, pomanjkanje rutiranih igralcev in P°’ manjkljivo finančno organizacijo.”
Komunistična kulturna centrala je Prešernovo kulturi0 nagrado za leto 1952 prisodil3 Badjuri za film “Pomlad v $e' li krajini,” ki je baje v primeri s tem “pravi biserček”; neizpodbiten dokaz, da je “Svet na Kajžarju” docel3
brez vrednosti.
* * *
Dva meseca po premieri ^ ma se je oglasil prvi krit^' znani komunist Rado Bordo*1’ in zmrcvaril film, kakor se ta še ni zgodilo dozdaj v obracn nu med komunisti.
(Po Svob. Sloveniji'
Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications to
OBZOR PUBLISHING COMPANY
Frank R. Staut,
830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
Publisher
Težka idguba
Pretekli četrtek .so položili k Večnemu počitku na Mt. Olivet Pokopališču lastnika “Obzor” in organizatorja slovenske radio Ure v Milwaukee. P/okojni Rado Štaut je bil delaven mož, vnet rodoljub in podpornik slovenskega kulturnega udejstvovanja; v naselbini. Njegov pogreb je Pokazal, da so ga rojaki visoko cenili.	1
Za pogrebom je šla dolga vrsta pokojnikovih prijateljev in znancev, ki so podpirali njegovo delo na organizatornem in kulturnem polju med sovenskimi rojaki. Vsi ti so pripravljeni podpirati pri nadaljevanju tega dela pokojnikovo soprogo, ki jo je nenadna smrt moža globoko1
zadela.
Z. N.
“Pričarani ženin” v Milwaukee
Malo pozno, pa morda ne še Prepozno, bodi napisano naslednje poročilo k igri “Pričarani ženin,” ki jo je priredil Slovenski oder društva Triglav v soboto *6. maja v dvorani pri Sv. Jane-2u v Milwaukee. Po dolgih letih spet enkrat slovenska igra, seveda v precej drugačnih razme-rah kot pred leti. Čas gre pač naprej.
Začeti je bilo treba znova: z °drom in z igralsko družino. Oder brez sleherne kulise pač ni rn°goč. Same zavese pa bi bile 2a okus slovenskega človeka Prešibko; nadomestilo za sloven-vas in pokrajino. Zato je: odločitev društva Triglav, ^a kljub velikim stroškom posivi nove kulise za to veselo-%ro, zelo na mestu. Pri tem se •j6 pokazalo, da še živi v naših Jjudeh tisti duh, ki je nekoč z 2rtvami gradil prosvetne in kulturne ustanove po; naši domovi-Že zbiranje materijala za kulise je zahtevalo dosti časa, še Več pa njihova izdelava. Kdor j6 količkaj imel kdaj vpogleda v ,ako delo, bo vedel, koliko je tre-a truda, da se nov oder opremi
Za i
črtila Ci
granje. Vse to delo sta na-
Anton Strmšek in Jože . naermančič. Za razsvetljavo1 11 drugo opremo pa je priskočil 319 pomoč Jože Butinar.
Neposlikane kulise pa so severu kot golo drevje brez listja, veha jih je bilo napraviti žive.
*-e Vat.
To je izvršil arhitekt Dušan Svetlič. Mojstersko je vdihnil vanje slovensko vzdušje: hiši na levi in desni, med njima vodnjak, v (ozadju a slovenska pokrajina: baročna cerkev na gričku, za tem pa griči vedno bolj rastejo v hribe in gore, prav v ozadju pa kraljujte Triglav. Vseskozi uspela scenerija, ki jo je pač napravil umetnik, ki pozna oder in ima tudi veselje zanj. Morda bi bilo želeti le malo več slovenske vasi okoli cerkve. Precej ur je bilo žrtvovanih za to slikanje. — Naj icrnenim na tem mestu, da je arhitekt Svetlič napravil več lepih pokrajinskih slik iz Wisconsina, ki jih je razstavil v Milwaukee pri International Institute, kjer nas Slovence častno zastopa.
Igro je režiral Dimitrij Kralj. Vse kaže, da jev družini Kraljev talent in veselje za gledališče; Demitrijev brat režira igre v New Yorku. — Dejanje je potekalo brez večjih hib in odmorov. Vedno bolj komičen zaplet je pritegnil gledalce tako, da je vsak napeto pričakoval, kako1 se ho ves ta zaplet razvozljal. Skupine so gladko prihajale in odhajale. Veliko truda je bilo tre-vložiti režiserju in marsikatero težavo je moral premagati, da je dosegel toliko. Obenem pa je igral tudi poštarja. Težko si je misliti bolje podane vloge,
g:»»n»»»»m«»»»n»»»oi»»m»»»
hov jezik-vzgajala slovenska šola. Svojevrsten je bil užitek, ko je človek slišal pojočo govorico s Krškega polja, pa zopet malo drugače pojočo izpod Krima, zraven obeh pa brezbarvno ljubljanščino. Režiser naj bi tudi v bodoče pustil to barvitost slovenskih narečij, seveda do neke mere. Ko je človek od doma, so takele narečne razlike kaj prijetne.
Reči se sme, da je veseloigra dobro uspela. To so potrdili tudi gledalci. Brez izjeme vsi so pripovedovali, kako jim je bila všeč. Drugi dan po igri je bilo slišati, da bi še marsikdo prišel, ko je zvedel, koliko smeha je bilo.
VAŠE NOGE
Ž„j. J0> srbe, ali imate kurja očesa in i®. naročite si od nas škatljo
“Z A L B” MAZILA
m
FW^111 D°ste vsen ten neprijetnosti, bjij ],lte $1.00 s tem oglasom, in do-piav Coste z obratno pošto in poštnine (2a]ano na*e čudovito “ZALB” mazilo. j®ti j	naročil ne moremo spre-
>. BRIDGEFIELD drug co. uept. 2W — 461 Gregory Street Bridgeport, Connecticut

Poslušajte
in najstarejšo slovensko a3ijsko oddajo na osrednjem zapadu
Ameriško-
Slovensko
UDK) URO
v Milwaukee
oddajano
nedeljo dopoldne od 11. j}0 ure centralni čas (od 12. 0 ure opoldne poletni, odn. v*Hodni čas) preko postaj
,WRJN
(1,,00k.c.)
WRJN-FM
(100.7 m.c.)
rogram vodita in napove-^Bjeta v slovenščini in angleščini Mrs. Rado Staut

IMENIK
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM: NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE
w»»mm»n»n»:»niiim»nt:nnn>»m
RIPPLE’S FAMILY SHOE STORE, 629 W. National Ave—Tel.: EV 3-5490.
DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W, National Ave.—Tel. OR 2-1370.
FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156.
GLOJEK F. A., Attorney, 6120 West National Ave., tel. SPring 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728.
SANITARY SODA WATER CO. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620.
CANADA DRY BOTTLING CO-, Inc., (Soda and Spring Water), 232 W, Bruce St.; tel. MA 8-1152.
kot je bila njegova.
Glavno vlago Lenke je igrala Dari Strmšek. Vseskozi odločna gospodinja, ki edina odloča v hiši. Vlogo je zares dobro rešila, le na tistem mestu, ko se je komična zamenjava razvozi j ala tako; da kljub vsemu prizadevanju; ni pridobila za svojo hčer tako zaželj enega amerikanskega ženina, bi morala močneje pokazati razočaranje. Zgledna je bila njena izgovorjava. — Lenkinega moža Urha Dreto je dobro podal Jaka Beznik. Posrečen je bil v figuri, pa tudi kadar je bil pijan. Le malo preveč je gledal v tla, zaradi česar je bila izgovorjava sem in tja premalo jasna. Je pa bila vloga kot nalašč zanj. — Njuno hčer Urško je dobro prodala Tončka Kunovar.
Mirno kmečko dekle, ki se boji matere, še bolj pa njenih načrtov z amerikanskim ženinom, končno se pa le opogumi in gre za srcem. Sosedo Nežo- nam je prikazala Marija Kunovar. V svojem nastopu je bila prepričljiva in je dobro igrala, le izgovorjavo bo morala v bodoče izboljšati. — Njeno hčer Cilko je umirjeno, kot pač vloga zahteva, podala Tilka Kveder. Bila je dobra v nastopu in izgovarjavi.
— Posestnico Meto je posrečeno zaigrala Tilka Simčič. To je bila res skrbna kmetica, ki hoče dobro gruntu in bodočemu gospodarju. Tudi v izgovorjavi je bila dobra. — Njenega nečaka Tončka nam je pokazal Toni Kveder.
čutilo se je sicer, da igralec ni zrasel na kmetih vendar je bil zadosti prepričljiv tudi v tej kmečki vlogi. Igralec bo pridobil, če bo skušali odpraviti preveliko menjavanje glasovne višine.
Amerikanskega ženina je vseskozi dobro podal Francelj Rozina. Je pa bila tudi vloga kakor nalašč za njegov nastop. —
Zdravnika dr. Skazo nam je prikazal Janez Limoni. Vloga je bila sicer v nokah dobrega igralca, vendar je treba reči, da v figuri in drži ni bil verjeten.
Moral bi nam prikazati moža srednjih let, oblečenega bolj v temno in k temu primerno masko, tako da bi bil verjeten na eni	* * *
strani kot zdravnik, na drugi pa j Mudil se je. v naselbini Rev. tudi še kot ženin. Njegova figu- JVPlan Kopushar, ki pastiruje, ra pa je odgovarjala staremu nekje v Nebraski. Prišel je po-
Pred igro je pozdravil igralce in gledalce župnik pri Sv. Janezu p. Aleksander D. Urankar in spregovoril nekaj uvodnih besed.
Res je, da je udeležba bila bolj skromna. Toda to naj ne plaši igralske družine. Začetek je storjen. Vsak začetek je težak. Prepričan pa sem, da bodo tudi stari slovenski igralci, ki so rpred leti bili steber slovenskega odra v Milwaukee, spet dobili veselje in se pridružili igralski družini. Zelo je želeti to. Lepo bodo sprejeti! želim, da bi si igralska družina stavila za svoj cilj: vsaj tri predstave na leto-.
Korajžno na delo za novo predstavo v jeseni!	—m.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Hiša za 2 družini na 1150 E. 60 St., 6 sob dol, 4 sobe gor, gorkota na vodo, plin. Kličite Andrew Ruzick, KiE 1-4963.
(116)
Hiša narodaj
Lastnik prodaja, blizu Lake! Shore Blvd. za 2 družini, kopalnica dol, kopalnica gor, 2 zkotovljeni sobi na tretjem, 2 plinska furneza, zimska okna in mreže, skrilasta streha, z dvojno garažo, v dobrem sita' nju, cena $16,300. Dajte ponudbo. Lastnik gre ven iz države. UL 1-0921.	(116)
Molki dobijo delo
Hiše naprodaj
Za dve družini, 10 sob, dva furneza in dva garaža. Cena $12,700.
Novice iz fare sv. Janeza Ev. v Milwaukee
innnnHnnnnwBnmnnnnmtffltwmnnnttfflnnmwtwnHnnoKtnnmtmmm
^Franka Stauta, našega urednika smo pokopali pretečeni četrtek. Zadela nas je njegova smrt, ker je bila -tako nenadna in ker je bil Frank trdna opora kulturnemu in verskemu življenju. Pogreba se je udeležilio mnogo rojakov, tako v cerkvi sv. Janeza kot na pokopališču. Naj mu bo lahka zemlja in pokoj njegovi duši. Več bodlo- o njem gotovo drugi napisali.
* * *
Umrla sta zadnje dni tudi druga dva rojaka. Elisabeth Sedmak, rodom iz Dolenjske, ki zapušča žalujočega soproga in tri sinove. Stara je bila komaj 61 let.
Umrl je tudi Jožef Tomsha, -rodom iz zelene Štajerske. Bolehal je mnogo mesecev -na raku. Večni mir in pokoj jim!
* * *
Rojenice so se oglasile pri sledečih hišah. Pri družini Louisa Dragana so pustile čvrstega sinčka Jožka, pri družini Jakoba Beznika so odložile zalega Jakca; v družini Jožefa Androjna brhko Ančko; v družini Henrija Cvara pa punčko Katarinko. Staršem in najnovejšim kristjan-čkom: vse dob rol
zdravniku, ki kot ženin ni več verjeten. Ne vem, kdo je napravil to napako, režiser ali igralec sam. Rrazločen pa je bil Limoni v izgovorjavi in med vsemi igralci je znal najbolje vlogo. — Ciganko je dobro podala Modice-va.
Na splošno je treba reči, da se vsem igralcem pozna, da je nji-
kjopat -svojo teto Elizabeto Sedmak.
* * *
Za očetov dan, dne 21. junija, je napovedan spominski dan za vse padle slovenske žrtve v zadnjih nesrečnih dneh -stare Jugoslavije. V cerkvi sv. Janeza bo ob osmih 'posebna spominska slovesnost z govorom in mašo,
na katero so vsi rojaki vabljeni. Za isti večer pa napoveduje društvo Triglav predavanje, ki ga bo imel Rev. J. Kapus, duhovni pastir v Kansas. Upamo, da bo
dvorana polna.
* * *
Pri fari sv. Marije Vnebovze-te je bil prestavljen kaplan Rev. J. Makk, ki se je faranom kar priljubil. Na njegovo mesto pride novomašni-k Rev. M. Kvasna. Dobrodicšel mladi gospod! Naj bi Vam bila leta med nami polna duhovnega užitka in blagoslova!
* * *
Prihodnje dni odhajata iz Milwaukee v staro domovino g. Štefan Hojnik in Mrs. Frank Gregorčič, v družbi svojega sina Franka, ki študira za duhovnika na Washington-ski univerzi. Srečno pot! Pozdravite nam naše gorice, polja in rojake. Pa srečen povratek!
Za dve družini, 8 sob, po 4 sobe vsaka, plinska kurjava, podi iz trdega lesa. Cena $10,-800.
Hiša za eno družino, 7 sob, 2 garaži, furnez. Se mora prodati zaradi 'zapuščine. Cena $9200.
Zgoraj navedene hiše so v ali blizu fare sv. Vida.
Globokar Realty
986 E. 74 St.	HE 1-6607
(115)
Soba se odda
Opremljena in snažna soba se odda mirnemu moškemu v lepi Collinwoodski naselbini z garažo in blizu transportacije. Kličite KE 1-8219.	(116)
Hiša naprodaj
V Mentor, Ohio, je naprodaj enodružinska zidana hiša (7 sob) s 15 akri zemlje. Kličite Mentor 5-4163 ali se oglasite pri Jim Tekavec na Hopkins Rd.
-(116)
x xXYYT.
Re~Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderja, Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street

Dr. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOV! VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma
med Slovenci
KOCH RUDOLPH W. National Ave.
R., Jeweler, 1116 tel.: MI 5-6653.
TTY LIQUOR DISTR., (Frank Ko-she, Prop.). 1235 So. 41st St.—Teh: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.)
GOOD HOPE CEMETERY
M#-' •'AT X 1
S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis.
Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite:
Mitchell 5-8478
Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča
NE
ČAKAJTE
AMPAK KUPITE
ELEKTRIČNI PRALNI SUŠILNIK
. , . poizvedite za znižane cene električne napeljave
Electric Companija ter z njo zvezane trgovine vam nudijo z,nižane cene električne napeljave za sedanje eno- in dvo-družinske domove. Ta posebna znižana ponudba je v veljavi do 30. junija t. 1.
Ne čakajte! Idite takoj v eno naših trgovin ali pa se obrnite direktno na nas, da vam povemo vse glede GARANTIRANEGA električnega sušilca perila.
THE ELECTRIC COMPANY
WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY
S
»oe-io-M
Da so se mogle tiskati knjige v glagolici in cirilici, je bilo treba naj prej e pripraviti primerne črke, dalje pridobiti hrvaških stavcev in korektorjev, kar je vse takrat na Virtember-škem še primanjkovalo. Ungnad je nastanil tiskarno v svoji hiši, dal vliti glagolske in cirilske črke in nabiral pri nemških knezih darove za natis knjig. Razun Štefana Konzula so bili glavni sotrudniki pri Ungnadovem podjetju Anton Aleksandrovič Dalmatin (Anton Dalmata), Jurij Jurišič, Jurij Cvečič in drugi. V malo letih je poslala Ungnadova tiskarna čez 30 hrvaških knjig med svet.
Vodstvo pri slovstvenem delu je prevzel Trubar, ki je po-1 pustil pridigarsko službo v Kemptenu in se preselil v U-rah. Celo ko mu je došel poziv od kranjskih deželnih stanov, naj pride v Ljubljano nadaljevat svoje reformatorsko delo, se je Trubar zelo obotavljal in silno nerad ločil od Un-gnadove tiskarne. In vendar p r i natiskavanju hrvaških knjig, katerih ni znal niti čita-ti, ni imel drugega dela, kakor da je zanje pisal dolge nemške (predgovore, katerim je podpi-saval svoje ime hkrati s Konzulom in Dalmatinom. Na ta način se je predstavljal zlasti nasproti nemškim knezom in mestnim občinam kot duševni voditelj podjetja.
Naravno je, da tako razmerje ni bilo trajno vzdržljivo. Ko se je Trubar leta 1561. vrnil v
Ljubljano, se je začel pogajati z deželnimi stanovi, da se tudi hrvaška tiskarna premesti iz Uraha v Ljubljano in podredi n j ego vemu vodstvu, hkrati pa se je zelo neugodno izrazil o Konzulovem in Dalmatinovem delu. Ta drzni nastop Trubarjev, ki za -presojanje hrvaških knjig niti ni bil dovolj izobražen in je hotel samovoljno gospodariti nad tujim blagom, je vzbudil opravičeno nevoljo Un-gnadovo in njegovovih hrvaških sotrudnikov. Pričel se je hud prepir, ob katerem so Trubarju očitali nezmožnost in poudarjali njegovo omejeno književno stališče, za katero se ne morejo zavzeti niti Belokranjci, niti drugi izvenkranjski Slovani. Razpor je trajal toliko časa, dokler ni Ungnadovo podjetje z njegovo smrtjo prenehalo (1564). Vso tiskarniško o-'pnavo so potem pripeljali v Ungnadov grad Waldenstein na Koroškem in ob koncu 16. stoletja, ko so delovale reformacijske komisije, v Gradec. Cesar Ferdinand II. je podaril črke tiskarni kongregacije : “razširjanje vere” v Rimu, kjer so jih porabili za natis glagolskih brevirjev in mašnih knjig.
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
POZOR VIŠJESOLCI IN DIJAKI
OLIVER
VAS POTREBUJE Oglasite se takoj za posebno poletno delo za inventar
Zaslužite si denar za poletje, brez da bi bili navezani na delo tekom cele počitnice.
Nobene izkušnje potreba, ampak morajo znati šteti in pisati razločno.
Doba dela je dva ali štiri tedne. Prvi bodo dobili daljšo dobo.
Višješolci, ki so močni in so stari 16 ali 17 let in imajo dovoljenje, lahko dobijo to poletno delo.
Mezda $1.65 na uro, in vključuje dodatek za živi jenske stroške.
Vprašajte za Mr. Emig, Employment Manager
THE OLIVER C0RP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
(119)
Moški dobi delo
Splošno delo v kovačnici in kovanje na furnezih. Mora imeti nekaj izkušnje. Dobra plača od ure.
Cleveland Spring Service
5015 Superior Ave.
HE 1-4010
(116)
Pomožni oskrbnik
Starejši pripraven moški Lahko delo Mora biti trezen Soba na razpolago
KE 1-1635
(116)
OLIVER
POTREBUJE OPERATORJE ZA
TURRET LATHES
(Large and Small)
ENGINE LATHES
POWER MILLING MACHINE
DRILL PRESSES
(Large and Small)
RADIAL DRILL PRESSES
PRESS HELPERS ASSEMBLERS BROACH HORIZONTAL DIP PAINTER
OXYGRAPH-CAMOGRAPH
OPERATORS
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Incentivna' plača za produkcijo od začetka. Dodatek za življenske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Skupna zavarovalnina in načrt za pokojninov
THE OLIVER GORP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
(ii7);
MALI OGLASI
Naprodaj
Hiša 10 sob za 1 družina, 2 kopalnici, “recreation” soba, prizidana garaža. V fari sv. Alojzija. Zmerna cena. Kličite GL 1-0491 ali GL 1-1362.
(UT)]
Iščejo stanovanje
Zakonski par brez otrok, oba zaposlena, išče 4 ali 5 sob od E. 65 do E. 79 St. Kličite po 4. uri HE 1-7402.	(115);
V najem
Imamo veliko opremljeno spalno sobo za starejšega ali penzionista. Si lahko sam kuha. Na 958 E. 70 St., spodaj, zadaj.	—(115)'
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
“Tam na gorah zima prav go- vozijo s postaje premog na njo
tovo ni tako vlažna, nezdrava kakor tu,” je mislil in si je slikal Markov, kako se duši pod sneženo odejo, videl je zame-teno pot v Bučine, ljuljene Grbe z zasneženimi smrekami in jelkami, gledal je, kako sledi in kosmiči dlake izdajajo kuno, de-
pa omlačeno žito.
“Saj ljudje in živali tod zime prav za prav niti ne poznajo,” se je čudil Holoubek in skoro inako se mu je storilo pri srcu ter je zahrepenel, da bi jih pob liže spoznal. Segel je v župnijski arhiv, vzel iz njega
horja, lisico, hermelina, in kako staro matriko, se zagrebel va-gospod župnik sedi zdaj v ku- j njo, jo prebral, vzel drugo, tre-hinji, uči kaplana nastavljati j tjo, prebral je tudi spominsko
zanke, kako jima Franček nosi od belcev, kako na strupeno je-rebiko lovijo brinovke in kako ihto ima gospod župnik, če se je na skednju prikazala kuna. Med dnevom in ob mesečnih večerih je stal pri oknu, gledal po širni ravnini, toda videl je samo tujo, še nepoznano ravnino, lahno valovito, po kateri je bilo raztresenih nekaj listnatih, sedaj obletelih gajev, nekaj vrst sadnega drevja, videl je pusto železniško progo, razvožene, razdrapane poti in se razočaran obrnil od okna.
Tega kraja še ni vzljubil, njegove mikavnosti so mu bile še skrite. Zdel ,se mu je gluh in prazen. Tod ni slišal zdaj na jesen rukati pojajočega se jelena, v tihi noči se ni oglasilo presunljivo skovikanje sove, ko se je sprehajal po polju, mu nikoli ni nad glavo zahreščala sraka, ne splašeno zavijala lepo pisana šoja, le streli kmečkih lovcev so prasketali v zraku in tu in tam je smuknil mimo do smrti preplašen, od psov in ljudi besno preganjan zajček.
Pa tudi ta lov je o božiču prenehal; zunaj po polju je videl le, kako razvažajo star, preležan kompost, vozijo svež gnoj, kako odkupuj ej o zreške iz; smrdečih jam, nalagajo led — komaj je bil še za prst debel,
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC
Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
knjigo, premetaval je snopiče porumenelih listov in čim dalje bolj se je poglabljal v ta študij. Dognal je, kako je bogatih, imovitih rodbin v občini pravo v pravem neznatno število v primeri z družinami težakov, poslov in gostačev. Vse staroda-ne družine so med seboj močno povezane z vezmi krvnega sorodstva ali vsaj svaštva. Holo-ubek je sprevidel, da prav za prav tu odločuje le nekaj ljudi, obvladuje javno mnenje in kupuje svoj vpliv s svojo gospodarsko premočjo dosti brezobzirno.
Spomnil se je slabega obiska v cerkvi, kako oskrunjajo nedelje in praznike, kako velik odstotek otrok se rodi izven zakona, da je največ primerov smrti od jetike, in razumel je, kakšna nravna beda je tod vsepovsod. Povrhu se blešči, toda srčika smrdi po gnilobi . . . Razumel je tudi pritožbe prednikov v spominski knjigi in 'različne tožbe in pripise, priložene župnemu arhivu. Res, cerkev in župnišče tu nimata prijatelja, zanju je bilo treba terjati vse po uradni poti, s komisijami, protokoli, s tožbami, paragrafi strogega zakona.
Ta pot pa je bila Holouibku najbolj zoprna, doslej je še poznal ni, nikoli ni hodil po njej in sklenil je, da tudi v Trešti-cah ne stopi nanjo . Začutil se je strašno zajpuščenega, o-samljenega, v dušo ga je mrazilo, da se je tresel . . “Škoda je Markovega,” se je v žalosti spominjal na tamkajšno cerkvico, v nedeljo in v praznik z ljudmi natlačeno, in na strogi nedeljski počitek.
“In gospod župnik!” je vzdihoval dalje in šele zdaj uvidel, kako se je predenj postavljal, ne zato, da bi se nad kaplana vzpenjal, ampak da bi ga z lastnim telesom branil, s svojo roko odbijal udarce in mu glavo zavaroval.
PO ŠKOTSKO — 12 palcev dolge mustače ne motijo Sardar Khana pri igranju na meh. Bradati mož pripada 1. pakistanskemu pendžabskemu polku, ki je prišel v London na kronanje kraljice Elizabete 11.
“Zdaj pa sem sam, čisto sam,” je dejal tesnobno in bolestno, kajti okusil je bil, kaj se pravi, skrbeti v cerkvi in župnišču za vse od “a” do “ž” sam, vse opravljati in za vse odgovoren biti . .
Holoubek pa ni bil strašljivec niti mehkužen slabič, ki bi se znal samo pritoževati in tarnati. Narobe! Čez njegove ustnice ne samo da ni prišla niti ža-la beseda, ampak je vse to v sebi zakopal, kakor hitro je prestopil prag svoje sdbe. Znal je celo tolažiti in spodbujati sestro Barico, ki se ji je tudi zelo tožilo po domu.
“Saj dočakaš, ne tarnaj,” ji je obljubljal Holoubek, ko ji je bilo hudo, “sput je že pred durmi, dan se daljša, sonce prihaja vedno više, niti opazila ne boš in pomlad je tu, s pomladjo pa gotovo pride oče k nam. Potrudi se, da naju očka pohvali.” Tudi sam se je podnevi “trudil”. Hlapcu Hanzu, ki mu ga je oče od doma obenem z vranci poslal, je naročil, naj pogleda, kako kmetje tukaj delajo, ker se v župnišču ne smejo da-

V blag spomin
ŠTIRINAJSTE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA IN NIKDAR POZABLJENA SOPROGA IN DRAGA MATI
Frances Franc
ki je zatisnila svoje mile oči 9. junija 1939
Štirinajst let Te črna zemlja krije, v oči nam silijo solze, zastonj oko Te naše išče in misli k tebi nam hite.
Duša tam nad zvezdami veselje rajsko vživa, in na božji klic od tukaj, zopet bomo srečno združeni. Žalujoči ostali:
JOSEPH FRANC, soprog FRANCES PLUT, hči JOSEPH, sin
Cleveland, O., 11. junija 1953.
ti osramotiti. Hanzek pa si je mnogo prizadeval tudi brez priganjanja. Stari Holoubek mu je pred odhodom dal podrobna navodila, kaj mora tiekom zime z dvorišča spraviti, kam odpeljati, katere poti popraviti, grape zavoziti, brežiče zravnati.
On in konji imajo dela čez glavo, samo da se gospod župnik ne bi vmešal in sleherni trenutek prihajal in naročal: “Han' zi, pusti to, pojdi cerkovniku po premog, grobarju pripeljati drva, šolskemu upravitelju sem obljubil, da mu boš šel na postajo po neke zaboje.” “Toda kaj bo k temu rekel oče,” je brundal Hanzek, “ko z delom ne bomo pri kraju?” Na to pa gospod župnik ni odgovoril. O četa se je sicer veselil, toda bal se ga tudi kot strogega nadzornika.
Šumni predpust in zlasti njegovi pogubni zadnji dnevi so že minuli in Holoubek se je veselil svetega postnega časa. Otroke je poznal že vsaj površno, okolico je tudi že križem kražem prehodil, v župnijskem vrtu je poznal vsako drevo in grm, ves župnijski arhiv je natančno prebral, uredil, le z odraslimi žup-Ijani se je poznal samo na pogled, po redkih srečanjih v župnijski pisarni, ki so prihajali po svojih uradnih opravkih:	po
kakšen krstni list, o krstu, o pogrebu ali pa zastran poroke. A vsega tega v razmeroma majhni župniji ni bilo mnogo: revnejši so prihajali sami, premožnejši pa so pošiljali posle ali cerkovnika ali občinskega stražnika, cesto tudi le služkinjo.
Holoubek je čutil, da se obnašajo zadržano, oblastno, ošabno. Veroval in upal je, da ga bo postni čas zbližal z župljani. Pripravljal se je na postne pri-' dige, križev pot bo molil vsak petek popoldne, žalosni del rožnega venca bo molil v nedeljo popoldne, uvedel bo krščanski nauk za posamezne stanove, se-
del bo v spovednico, in pri angleški mizi se zvrstijo vsi, otroci in odrasli, stari in mladi, revni in bogati. Zginile bodo vse razlike in naprotstva, spoznali in razumeli bodo, da jim hoče dobro . . .
Z vnemo se je vrgel na delo.
“Tega tu nikdar ni bilo,” ga je svaril cerkovnik, ko je prebral v oznanilih, kaj vse namerava novi župfnki uvesti v župnijo. “To se vam ne posreči, gospod župnik,” ga je opominjal šolski upravitelj, ko je cul na koru na prvo postno nedeljo ves delovni načrt, kakor ga je župnik v pridigi napovedal začudenim starkam, nekaj star-
cem, peščici deklet in fantov, ki so sedeli in stali v cerkvi.
“Z božjo pomočjo se posreči,” je upal župnik, “oznanil bom še otrokom, ti povedo doma, stvar se razve in prišli bodo, saj so vendar kristjani.” Sam je pridno vadil otroke pesmi križevega pota, kajti gospod upravitelj se je izgovoril, da nima časa orglati, ker ima od treh do štirih zasebno šolo v gradu, kjer uči uradniške otroke nemščine in igranja na pianino.
V petek ob treh je cerkovnik zazvonil, prižgal sveče pri poe-dinih postajah križevega pota in Holoubek je s strežniki in pevčki prišel iz zakristje. Rado-
vedno se je ozrl po cerkvi, toda kakor bi ga kaj užgalo, je vztrepetal in zaprl oči. Svetišče je bilo prazno. Niti starke nis° prišle, ki so dnevno hodile k rani maši, le Bariča sama, čiste sama je lezla v zadnji klopi pod korom v dve gube . .
“Naj” je trmasto vrgel HolO' ubek glavo nazaj, “začetek oe more biti drugačen. Se bodo že navadili. Ne odneham!” in °' pravi j al je pobožnost z navdušenjem, kakor bi bila cerkev na' bito polna ljudi . . — Toda zvečer je tudi Bariča opa-zilai da je žalostnejši, da mu večerja ne diši in da se je prej kakor navadno umaknil v svojo sobo.
u. Č//"
IWWZMiWt!
Poskusite! Boste se strinjali-
----'TnwTTdeS'se vat\
"Haibotfe f ° . . H deteti
NOVO VSE NOVO
EMN3REW
formula
UnJLl*?-
Ali ste poskusili današnjo Erin Brew? Glad-kejše . . . lahkejše . . . jako okusno. Vživajte kozarec penastega, zlatega, danes zvečer. Se boste strinjali, da je najfinejše varjeno!
Poslušajte vašo priljubljeno narodno glasbo od 7:30 do 7:45 zvečer dnevno na postaji WDOK 1260,
katero vam prinaša Standard Brewing Co.
te

K
%STa,VDARD

.(jSA
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
MAY CO.’S
s\ Nov nakup!
V blag spomin
TRIINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI PREDRAGE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE
Mary Kajic
ki je za vedno v Gospodu zaspala dne 11. junija 1930
Počivaj v miru, ljubljena soproga, dokler se ne snideva!
Žalujoči SOPROG
Cleveland, Ohio,
11. junija 1953.
Hladni
Air-Conditioned
$
BASEMENT
Slovite
mAo Ray0n Jersey
spalne srajce
Dva kroja v izrednih merah nista pokazana
2.49
Občudovanja vredne, prekrasne rayon jersey spalne srajce! Nič likanja! Da, praV zares, ni jih treba likati! Koralne, roza, rumene, turquoise barve. Majhne, 32-34; srednje, 36-38; velike, 40-42.
A.	Globok V izrez, okrašen z nylon-veze-nino, v pasu elastika, tako da zgledaj0 ozke.
B.	Kvadratni izrez z vstavljeno vezenin0 iz nylona. Prekrasno darilo za gra' duantke!
Pismena in telefonska naročila sprejeta v soboto do 5:30 in v pondeljek od 9 zj* do 9. zv. Kličite CHerry 1-3000
The May Ca.’s Basement Oddelek za pleteno perilo