PRIMORSKI DNEVNIK Pošhina plačana » gotovini Abb Destale J gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 53 (9055) TRST, četrtek, 6. marca 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO ENOTEDENSKEM MOLKU VLADE 0 NEREDIH OB PROCESU ZARADI POŽARA V PRIMAVALLE Politično nezadovoljiv odgovor Guia o nasilju fašističnih škvader v Rimu Notranji minister je obnovil obrabljene teze o nasprotujočih si ekstremizmih ter zahteval bolj učinkovite posege sodstva ■ Komunisti in socialisti obsojajo tudi dejavnost provokatorskih skupin, ki se skrivajo za krinko lažnega levičarstva RIM, 5. — Po enotedenskem molku je notranji minister Gui da- jdaljnji obstoj takega neznosnega nes v senatu odgovoril na vprašanja, ki so jih postavile vse parla- stanja ter desničarskega nasilja, "'fintarne skupine o neredih v zvezi s procesom zaradi požara v |Po mnenju Cipellinija se vlada ne ■'nmavalle, neredov v katerih je bil v še ne pojasnjenih okoliščinah j zaveda resnosti položaja, saj so " " mladi grški fašist Mantekàs. Gui je uvodoma v grobih obrisih r|sa| dogodke, nakar je dejal, da zadevajo vsa ta vprašanja konkret-ya Sredstva za spopad z nevarnostjo, ki ogroža javni red v Rimu in ;*fii državi. Notranji minister je zanikal, da vlada ne bi dala na-a|l- «Politična navodila so jasna in nedvoumna ter so v skladu s J^iMmi, ki jih je nakazal mi- “ vl^Ki Predsednik ob predstavitvi . • le smernice pa govorijo o ^fi'zprosni borbi proti fašizmu in saki njegovi manifestaciji ter pro-1 vsaki obliki političnega nasilja.» Notranji minister je dejal, da fa-Zeni nima pravice do obstoja v da vlada tudi primerno s tistimi, ki bi ga hoteli 'taliji in Pkrepa ^ ^ Pfinovno uvesti. Gui se je nato po-j Vn° spustil v obrabljene fraze o mnevnem političnem nasilju skraj-ne levi političnih fanatikov. Silam javnega reda pa je treba povedati, da je sovražnik predvsem fašizem, pa čeprav mu pomagajo člani prevratniških skupin pod krinko levičarstva. Socialist Cipellini je dejal, da bi ....__________r____________ ____ morala celotna vlada odgovarjati p Med.tem je tiskovni urad predsed zaradi vprašanja političnega nasilja i stva vlade sporočil, da bo srečanje v Rimu, saj je vsa zadeva tako pe-1 ministrskega predsednika Mora z zadnjem času prišle na dan pomanjkljivosti odgovornih oblasti. Socialisti so se naveličali poslušati vedno enake odgovore in pričakujejo od vlade, da jasno odgovori, kaj namerava storiti ter so tudi pripravljeni sprejeli svojo odgovornost. Zastopnik neodvisne levice Bonazzi je ugotovil, da je vse preveč fašističnega nasilja ter se je vprašal ali ni morda namen te dejavnosti preprečiti spomladanske volitve. reča, da terja prizadevanje vseh članov vlade. Prav vlada mora sprejeti sklepe, da bi preprečili na- voditelji parlamentarnih skupin o vprašanju javnega reda v četrtek, 13. marca. Predsednik Leone se je vrnil z obiska v Saudovi Arabiji RIM, 5. — Predsednik rep. Leone se je nocoj vrnil s štiridnevnega obiska v Saudovi Arabiji in Omanu. Z njim se je vrnil tudi zunanji minister Rumor skupno z ostalimi člani delegacije. Predsednik republike je zapustil Riad danes zjutraj in odletel v Oman, kjer je ostal nekaj ur in se pogovarjal s tamkajšnjim sultanom. Obračun potovanja Leoneja in Rumorja v Saudovo Arabijo je zelo pozitiven. Že v ječi domnevni Lorenzovi ugrabitelji ev*ce'. “ki 9a je treba prav ............................................................................. tak rs0iafi' saj ga bomo samc v PO DEŽELNIH VOLITVAH NA KOROŠKEM dei»?r0j* Petičnemu nasilju, je Gui š» , . n°tranje ministrstvo sku- t,.-,0 .opiti številčnost in učinkovi- hiu Sì javnega reda. Krivično bi “no obsoditi iih •s^r,s’;vo zaradi odgovornosti, ki nimJe tre^a pripisati drugim držav-oh in do naše zemlje, ki ga sedaj sp jema v svoj objem. ZAHVALA lei S0 Toplo se zahvaljujemo vsem. z nami sočustvovali in spremili zadnji poti našega dragega Petra Hrvatiča ŽALUJOČI SVOJCI Trst, 6. marca 1975 Dne 4. marca je preminil naš dragi ANDREJ ŠVAGEU Pogreb bo danes, 6. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bol nišnice naravnost v cerkev na Opčinah. Žalostno vest sporočajo žena Ema, sin Rudi, hči Melita, zet in vnuki Trst, 6. marca 1975 Pogrebno podjetje Zimolo nekaj podrobnosti iz obtožnice Pretresljiva pričevanja zapornikov o zločinih esesovskih krvnikov v Rižarni Predsednik tržaškega CLN ni vedel ničesar o Rižarni V obtožnici proti Dietrichu Aller-Su in Josephu Oberhauserju, glavnima voditeljema skupine Einsatz-kommando Reinhard, zaradi hudih zločinov v Rižarni, imajo odločilni pomen tudi pričevanja nekaterih preživelih zapornikov in drugih prič, ki P*1 je zaslišal preiskovalni sodnik. la Pričevanja hudo obremenjujejo omenjena obtoženca ter ostale čla-oe skupine H, omenjajo srhljive prizore mučenja, sadizma in krutosti, obenem pa navajajo tudi primere Podlega izsiljevanja odkupnine za zpustitev premožnejših zapornikov, Judov in drugih. Tudi iz teh priče-onj sledi ugotovitev, da je bila jfcuPioa Einsatzkommando Reinhard orusčina najhujših kriminalcev, tol-Pa banditov, ki je počenjala kar je Ootelo, ropala in morila po svoji Puli volji. Navedli bomo na kratko vsebino nekaterih pričevanj. Laura Auster-je bila zaprta v Rižarni in nato odvedena v Auschwitz zaradi judovskega porekla. Med drugim je zjavila, da je krematorij deloval že marca 1944. Na fotografiji iz potnega lista je spoznala Avgusto Reiss, esesovsko tajnico v Rižarni, in po-a’ kako se je ta kolaboracio-mstka za nekaj dni vrinila med zaprte Jude, se jim predstavila pod ažnim imenom in kot Judinja, da i od njih dobila informacije o nji-novih sorodnikih, ki jih niso bili še Polovili, in o njihovem premoženju. ovedala je tudi, da je neki Jud moral dati 2 milijona lir (tedaj!) vodilnemu članu skupine Reinhard, za-P.da ga niso odpeljali v koncentracijsko taborišče. Rižarni sta bili zaprti tudi ■™aJaa Rupena in njena 15-letna hči A}eksandra. Da bi ju rešili, so svojci morali plačati precej visoko «od-upnino», toda šele po petih hudih mesecih v Rižarni sta bili premeščeni v koronejske zapore, izpušče-a Pa je bila le hčerka, medtem i;o o mater odpeljali v nemško kon-entracijsko taborišče. Zajeti sta bili Vodicah 10. avgusta 1944, ko so ■ acis*;i m njihovi pomagač, oropali n požgali vas. Druge vaščane so dpeljali v zapore in na delo pri rgamzaciji TOD, Rupenove pa je £iiers poslal v Rižarno. V Vodicah J bil že dan pred požigom vasi, v upenovo hišo pa je prišel kot nepovabljen gost, tam prespal in za-pazii, ha gre za premožno tržaško j °v.ensk° družino. Majda Rupena je • e a zelo razvit čut opazovanja ter snu Z?a^a Povedati preiskovalnemu nna u razne zanimive stvari ter um J111 ?sti 0 razmerah v Rižarni, o orih in o imenih zapornikov. , j. Pomembno in pretresljivo je kj gaJe P°d-al FTarC 7_'" O .1z Cel), zdaj bivajoč v Izoli. e* J6 bil v celici, nekega dne iij s° 8a pozno ponoči poklicali in v barako, kjer je bil kre-loriJ- V vrsti je bilo dvanajst ne-,1 Jčcžev, ki so se morali sleči in ej ltj na kup obleko. Drug za dru-,.j 80 odhajali skozi ozka vrata. Top ra ref po. S^av’ Je pomenil, da mo-„1,. vstopiti naslednja žrtev. Esesov-vrtf-r^nik. j* J6 Pobil že deset, na iani* i6 bl1 šircelj, tedaj Pa je P1" n , esesovec zapodil njega in še bil fga drugega Tržačana, ker je Sv yinIen in se je verjetno naveličal sta]'|ega Posla- Tako je Šircelj o-.pri življenju, njegov primer pa ra7 da so esesovsk' razbojniki Vp-P° agali z življenjem zapornikov rat kakor se jim jt pač zdelo. ^sc°h Por. Ruzzai je bila v Ai,a,V .^’zarni in nato odpeljana Judin- -itz, čeprav je bila le napol nar,.-Aa ,ln zato ni bila podvržena Judn„1C?m Predpisom o iztrebljenju ■ ir;t faradi tega se je njena mati tevaio a- nemških oblasteh in zah-ie ok ‘JPnstitev svoje hčerke. Ko L.^cvhauser to izvedel, je izdal Branka Maričič z Reke je med drugim povedala, kako so nekega dne v aprilu 1944 pripeljali v Rižarno priletno in bolno žensko, ki je dejala, da je vdova po visokem avstroogrskem oficirju. Čeprav je bila invalid in bolna, so jo nekega večera esesovski zločinci odvlekli z odejo s tretjega nadstropja po stopnicah na dvorišče. Bila je že mrtva. Albina Škabar je povedala o' mukah v temni in vlažni celici in kako ji je oče, ki bi' tudi zaprt v Rižarni, nekega dne pokazal žrelo krematorijske peči. Giuseppe Gione-chetti je skozi okence celice večkrat videl, kako so esesovci odvajali zapornike v prostor, kjer je bil krematorij, ukrajinski esesovec pa mu je povedal kako ubijajo žrtve z močnim udarcem po glavi. Gottardo Milani iz Turina je bil iz Rižarne poslan v nemško taborišče, ker je zavrnil poziv, naj se vključi v skupino italijanskih esesovcev, medtem ko se je večina njegovih kolegov (bilo jih je okrog 200) odzvala vabilu in ostala v Rižarni za stražo. V obtožnici je navedena tudi izjava, ki jo je nemškim preiskovalnim sodnikom podal don Edoardo Marzari, predsednik tržaškega CLN od junija 1944 do februarja 1945. Rekel je namreč, da ni ničesar vedel o Rižarni, ali vsekakor o pokolih v Rižarni. Šele po vojni je zvedel, da je bil v Rižarni umorjen Paolo Reti, tajnik tržaškega CLN. Letos manj sredstev za razvoj turizma Deželni odbornik za turizem Romano se je včeraj sestal s predsedniki turističnih ustanov in letoviš-čarskih ustanov iz Furlanije - Julijske krajine. Na seji je odbornik obrazložil proračun za tekoče leto in podrobneje razčlenil postavke, ki se nanašajo na razne oblike podpore domačemu turizmu. Zaradi prednosti, ki jih imajo pobude gospodarske in družbene narave, bo deželna uprava v letošnjem letu občutno zmanjšala finančne prispevke, namenjene raznim turističnim pobudam javne in zasebne narave. • Vladni komisar prefekt Di Lorenzo je včeraj sprejel na vljudnostnem o-bisku ambasadorja Nizozemske v Rimu, katerega je spremljal konzul v Trstu Italo Resciniti. NA TORKOVI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Za večino v pokrajinskem svetu je treba slovenska vprašanja reševati v omejeni obliki Proti takemu tolmačenju so bili svetovalci PSI in KPI in delno tudi SS - Z večino glasov sprejeta resolucija večinskih strank - Predsednik pokrajine dr. B. Chientaroli ne bo več kandidiral • Proračun sprejet s trinajstimi glasovi večinskih strank iiiiiiiiiimniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiuitniriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm NA POBUDO IS SR HRVATSKE Na Reki pogovori o tesnejših stikih med sosedama ob Jadranu Nova sredstva za kreditiranje izvoza za večji blagovni promet S^um1'!da ata.Marta Ascoli in njen * *rla v Miinchnu med bombar-dalin-6171, ^a k* pač preprečil na-lažnJe-P.reiskave- To je bila seveda oče ,lzlava' ker sta bila hči in ce odvedena Na povabilo tajnika Odbora za tržišče in cene izvršnega sveta SR Hr-vatske E. Poropata se te dni mudita na reškem področju trgovinski ataše na italijanski ambasadi v Beogradu dr. G. Battistini in ravnatelj Zavoda za zunanjo trgovino ICE dr. G. B. Peruzzi. Ob prihodu na Reko sta italijanska gospodarstvenika obiskala gospodarsko zbornico in se zadržala v daljšem pogovoru z glavnim tajnikom B. Nonkovičem in tajnikom za zunanjetrgovinske zadeve V. Stop-čičem. Na sestanku sta italijanska gospodarstvenika poudarila, da se v o-kviru nakazila 1.500 milijard lir za kreditiranje izvoza, ki ga je dala i-talijanska vlada na razpolago za letošnje leto, odpirajo ugodne možnosti tudi za poslovno sodelovanje z Jugoslavijo. Razpoložljiva finančna sredstva naj b' pripomogla k temu, da bi medsebojna blagovna menjava v letošnjem letu dosegla znatno večjo vrednost kakor lani, ko je pomanjkanje kreditov na italijanski strani občutno zavrlo poslovanje s številnimi tujimi deželami, med temi tudi z Jugoslavijo. V zvezi z možnostmi, ki se nudijo krepitvi medsebojnega sodelovanja, so na sestanku poudarili pomen raznih pobud tako v okviru rednih trgovinskih poslov, kakor tudi v maloobmejnem prometu in na področju industrijsko - tehničnega sodelovanja. Predstavnika italijanskih gospodarskih krogov sta se zanimala tudi za nekatere konkretne možnosti sodelovanja, pri čemer je prišla do izraza želja, naj bi italijanska industrija sodelovala pri dobavah tehničnih izdelkov za opremo reške luke, predvsem kar zadeva gradnjo velike hladilnice. Nadaljnja konkretna možnost se nudi na področju papirne industrije: italijanski poligrafični zavod se namreč zanima za možnost nabav večjih količin celuloze na jugoslovanskem tržišču. Po drugi strani pa se delovne organizacije z reškega področja zanimajo za možnosti sodelovanja pri obnavljanju nekaterih stavb in palač v Benetkah, pri čemer naj bi imel kakor nekdaj glavno besedo istrski kamen. Med svojim bivanjem ob Kvarne-ru bosta italijanska gosta obiskala Labin, Pulj, Pazin in Buzet. v Auschwitz, kjer je umorjen, ona pa se t '- ki ga je zabeležil Padcu"f1? tr,eh letih in zlasti po n- mefnÌa"leia leta' Statistični u- Vif ria 6 po iciie Je namreč ugoto---L J.6 v preteklem februarju ac“0 mejo skupno 1.922.025 edtem ko so jih v februar- leta našteli skupno j’-1 lanskega 1-465.607. mesec?!*11™ kstotn Je v preteklem di rfQU- rest0Pilo mejo 892.371 Iju-Šaist h od losa je na ita na tu io dr28lo iane odpadlo 408.446, bruarju loVsn'925 .prehodov (v fe' R 294 21H n 1 ,e',nl organi našte- *cSii“;rkih “iu- nja pa se i® na sosed di (v df0ČJa podal° 1 ■029.654 Iju-od teff« I6™ mes?cu lani 801.414) ; odpadlo 3675a380alljanSke drzavl-iane pa 354 9"4 5'380J J13 Jugoslovanske 1974 so 'o Prf.kodov (v februarju in 27?fiR7aStel1 5F47 italijanskih Ijanov) Jugoslovanskih držav- Cocianni prikazal županom razbremenitev vojaških služnosti Deželni odbornik Cocianni je včeraj povabil na razgovor župane tistih občin videmske pokrajine, ki jih bremenijo vojaške služnosti. Odbornik je orisal najnovejše sprostitve na tem področju in v tej zvezi navedel, da so vojaške oblasti v maju lanskega leta in februarja 1975 sklenile razbremeniti vojaških služnosti v naši deželi 14.677 ha površine, kar predstavlja 38,3% vse obremenjene površine (po stanju oM-bra 1973 38.292 ha). Razbremenitve zajemajo 49 občin v videmski pokrajini (skupno 8.231 ha), 7 občin v pordenonski pokrajini (3.231 ha) in vseh 22 občin v goriški pokrajini (3.215 ha). Nadaljnjih 27 občin (5 v pordenonski in 22 v videmski pokrajini) pa so vojaške oblasti razbremenile obveznosti. Drevi ob 20.30 se bo na sedežu v Colautti 6 sestala rajonska kon-zulta za Sv. Vid — Staro mitnico. Neroden padec žene iz Sežane Zgodaj popoldne so sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku 62-letno Frančiško Sa-jevic, doma iz Sežane, ki je zelo verjetno zaradi nenadne slabosti padla na Trgu Libertà, pri čemer je z glavo udarila ob tlak. OBČINA DEVIN-NABREŽINA (TRST) SPREMEMBE SPLOŠNEGA REGULACIJSKEGA NAČRTA Sporočilo o vložitvi Glede na člen 9 Urbanističnega zakona štev. 1150 z dne 17. 8. 1942 in glede na njegove kasnejše spremembe SPOROČAMO a) da je občinski svet s sklepom štev. 16 z dne 3. 3. 1975 odobril spremembe Splošnega regulacij skega načrta; b) da so akti in osnutki omenjenih sprememb Splošnega regulacijskega načrta na vpogled občanom v občinskem tajništvu od 7. 3. 1975 do vključno 26. 3. 1975; c) da bo to sporočilo objavljeno v Listu zakonskih sporočil Tržaške pokrajine 7. marca 1975; č) da ustanove in zasebniki lahko v roku 40 (štirideset) dni od dneva objave sprememb Splošnega regulacijskega načrta, t. j. do 15. aprila 1975, pismeno na kolkova-nem papirju za 700 lir ter v treh izvodih na navadnem papirju predložijo pripombe k določilom Regulacijskega načrta z namenom, da sodelujejo pri njegovi izpopolnitvi. Nabrežina, 4. marca 1975 ŽUPAN (dr. Dragomir LegiSa) Letošnji proračun pokrajinske u-prave je bil v torek zvečer., pet minut per polnočjo, po skoro šestumi debati, sprejet s trinajstimi glasovi svetovalcev KD, PSDI in SS. Proti je glasovalo devet svetovalcev KPI, PSI, PLI in MSI. Do enotnega glasovanja s strani vseh večinskih svetovalcev je prišlo kljub temu, da so v prejšnjih glasovanjih za resolucijo o slovenskih vprašanjih marsikje svetovalci večinske koalicije glasovali ločeno. Po posegih socialističnih svetovalcev na prejšnjih sejah pokrajinskega sveta sta svetovalca Wal-tritsch in Semola predlagala resolucijo, s katero bi pokrajinski svet obvezoval ožji odbor, da v tridesetih dneh pripravi ustrezne sklepe na osnovi katerih naj se na pokrajinskih cestah, ki gredo skozi občine, kjer bivajo tudi Slovenci, namestijo smerokazi v italijanščini in slovenščini; naj se pokrajinska uprava opredeli za ustanovitev deželnega slovenskega šolskega okoliša in pošlje s tem v zvezi ustrezno mnenje deželni upravi; naj se u-stanovi pokrajinska konzulta za slovenska vprašanja; naj se spremeni pravilnik pokrajinskega sveta v smislu, da bi svetovalci slovenske narodnosti lahko govorili v materinščini. Predsednik dr. Chientaroli je hotel sprejeti to resolucijo le kot priporočilo za nadaljnje delovanje odbora. Predlagatelja sta predsednikov predlog zavrnila in zahtevala glasovanje. Prišlo je do liberalnega predloga, da se glasovanje o tej resoluciji odloži; ker pa ni bilo jamstva za hitro sklicanje pokrajinskega sveta in ker so socialdemokrati in tudi nekateri demokristjani dejali, da bo o teh stvareh razpravljal pokrajinski svet po volitvah, so socialisti, in v tem so imeli tudi podporo komunistov, zahtevali, da se o stvari odloča še na tej seji. Predlog o odložitvi je bil dan na glasovanje. Za odložitev je glasovalo devet svetovalcev (en liberalec, dva socialdemokrata in šest demokristjanov), proti odložitvi deset svetovalcev (dva socialista, pet komunistov, dva demokristjana in fašist), vzdržali pa so se trije svetovalci (dva demokristjana in zastopnica Slovenske skupnosti). Po glasovanju so se demokristjan-ski svetovalci umaknili in seja je bila prekinjena. Po polurni debati so se demokristjanom pridružili še svetovalka Slovenske skupnosti in dva socialdemokrata. Ko se je seja nadaljevala, je načelnik de-mokristjanske skupine Cian v imenu svetovalcev večinske koalicije predlagal precej spremenjeno in vsebinsko okrnjeno resolucijo. Večinska resolucija vabi odbor, da izvede spodaj navedene sklepe: 1. Postavitev dvojezičnih napisov in kažipotov v tistih krajih goriške pokrajine, kjer je večina prebivalstva slovenska. 2. Izjava deželni u-pravi, v kateri pokrajinska uprava v Gorici izraža željo, da se, kar se tiče šolskih okolišev, ustanovi reprezentančni svet slovenskih šolskih ustanov. 3. Ustanovitev pokrajinske konzulte za vprašanja slovenske manjšine in predlog za u-stanovitev podobne deželne konzulte. 4. Obvestilo pristojnim organom, da slovenski pokrajinski svetovalci zahtevajo da bi se v pokrajinskem svetu izražali v slovenščini. Socialisti in komunisti so se po tem zelo omejevalnem predlogu ločeno sestali deset minut. Ko se je seja ponovno pričela, je svetovalec Waltritsch (PSI) dejal, da ne more sprejeti teh omejevalnih predlogov, kot n.pr. postavitev dvojezičnih napisov samo tam, kjer je slovensko prebivalstvo v večini in tam, kjer ni govora o ustanovitvi slovenskega šolskega okoliša, kot zahtevajo vse komponente slovenske šole. Komunist Jože Jarc je dejal, da njegova skupina soglaša v vsem s predlogom socialistične resolucije, ker pa niso še izdelali dokončnega osnutka o šolskih okoliših, se pri glasovanju te točke vzdržuje. Levica je bila torej za to resolucijo, ki pa je večina ni sprejela. Za demokristjansko resolucijo se je glasovalo po točkah. Medtem ko so demokristjani in socialdemokrati kompaktno glasovali za resolucijo, ki jo je predlagal Gian, so se socialisti in komunisti dosledno vzdržali, fašist je bil vedno proti, drugi svetovalci pa so imeli za posamezne točke različna mnenja. Za uvod resolucije t.j. za vabilo odboru, so glasovali svetovalci KD, PSDI, SS in PLI torej 14 svetovalcev. Za prvo točko o dvojezičnih napisih samo svetovalci KD. PSDI in PLI (13), svetovalka SS pa se je vzdržala skupno s socialisti in komunisti. Pri drugi točki o slovenskem šolskem okolišu se je vzdržal poleg svetovalcev PSI, KPI in SS tudi svetovalec PLI. za predlog pa je glasovalo samo 12 svetovalcev KD in PSDI. Za tretjo točko o kon-zulti je glasovalo 13 svetovalcev KD, PSDI in SS. Za četrto točko o obvestilu pristojnim oblastem o rabi slovenskega jezika prav tako 13 svetovalcev KD, PSDI in SS. liberalec pa sploh ni glasoval. Sedanjo pokrajinsko večino veže torej ta omejevalna resolucija. V prvem delu seje so posamezni odborniki odgovorili, vsak na svojem področju, na predloge in kritike svetovalcev. Lodi je govoril o finančnih vprašanjih, Tachinardi pa o javnih delih in razlastitvah. Perissin je govoril o medicini dela in o prizadevanjih pokrajine za odpravo onesnaženja zraka in vode ter o položaju v umobolnici, Cor-batto je povedal, da se morda bliža k zaključku zadeva novih orga-nikov osebja krajevnih uprav, Bot-tegaro pa je nanizal vrsto problemov s področja social, skrbstva. Odbornica Ferletič je orisala česar pokrajinska uprava ni napravila na področju šolstva in poudarila, da je treba šolo decentralizirati, ker samo tako bodo odpravili vsakdanje vožnje dijakov s podeželja v mesto. To velja tudi za slovenske šole, ki so vse v Gorici. Daljši je bil njen poseg o mestni (italijanski) glasbeni šoli v Gorici in povedala, da se je za rešitev problema pozanimala tako na deželni ravni kot na pristojnem ministrstvu. Ferleti-čeva je povedala tudi, da je železniška uprava privolila, da se pred tovarno v Zdravščini postavi kip, ki bo spominjal na internirance v tamkajšnji tovarni. Predsednik dr. Chientaroli je dejal, da je to 19. proračun, pri katerem je prisoten in da bo tudi zadnji, ker na prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral. Zaobjel je v svojem govoru vsa večja vprašanja, od krize v tovarnah do industrijskih con, proste cone in tržiškega pristanišča. V zvezi z vprašanji slovenske manjšine je dr. Chientaroli dejal, da so se duhovi pomirili, da je prišlo do plodnega sodelovanja med Slovenci in Italijani, da je pokrajina sodelovala v pripravah za konferenco o manjšinah. Omenil je dobre stike z Novo Gorico in Slovenijo, ki so se pričeli pred desetimi leti in da je treba razna vprašanja reševati postopno. Po glasovalnih izjavah Poletta (KPI), Semole (PSDI), Zorzenona (PSDI), Lugnanija (PLI), Baioc-chija (MSI) in Ciana (KD) je prišlo do glasovanja. Proračun je bil, kot smo že uvodoma omenili, sprejet s trinajstimi glasovi. NA POBUDO POKRAJINSKEGA ODBORA ZA LOV ZAČETEK TEČAJEV ZA BODOČE LOVCE Predavanja o lovskih predpisih ter praktične va-je v streljanju - Tečaj se bo zaključil z izpitom Praznik 8. marca na Vrhu Na pobudo prosvetnega društva «Danica» na Vrhu bo v soboto, 8. marca, v gostil.ii pri čotovih večerja, ki se je bodo udeležile domače žene in dekleta ob priliki mednarodnega praznika žena. Ob tej priliki bo na sporedu tudi priložnostni govor V pokrajinski gluhonemnici se je pričel tečaj za tiste, ki hočejo postati lovci. Po tečaju, ki ga prirejajo na pobudo pokrajinskega odbora za lov, bodo udeleženci položili izpit ter v primeru opravljenega izpita prejeli tudi potrdilo, ki jim bo dajalo pravico do lova. Tečaja se udeležujejo poljski čuvaji kakor tudi tisti, ki nadzorujejo lovišča. Slednji — izvoljeni so bili v zadnjem letu — morajo uspešno prestati kolokvij, ki je predviden v zakonu. Na začetku tečaja je bil prisoten tudi predsednik pokrajinske lovske sekcije ter podpredsednik pokrajinskega lovskega odbora odv. Luigi Luzzatto, ki je pozdravil številne tečajnike, potem pa jih je seznanil s pristojnostmi, ki jih deželna določila prisojajo lovskemu odboru in telesu, ki upravlja lovišča. Tečaj vsebuje 22 lekcij; pričele se bodo ob 19. uri ter bodo 6., 7., 10., 11. in 13. marca. Predavali bodo dr. Amos Pazzagli (pravni vidiki lova), prof. Alcide Bittesini (divjačina in lov) ter dr. Giovanni Cossar (orožje). Lovskim kandidatom, ki imajo izkaznico FITAV, bo Federico Ballaben praktično prika- j zal uporabo orožja. Te vaje bodo na strelišču v Gradišču 9. marca ob 10. uri, 12. marca ob 15.30 in 16. marca ob 10. uri. Predavanja o lovu se bodo zaključila v petek, 14. marca ob 19. uri. Lovska zveza vabi na predavanja tudi vse tiste, ki jih zanima lov ter vprašanja, ki se ob njem pojavljajo. GLASBENA MATICA SPZ - ZSKP Gorica Koncertni abonma 1974-75 v torek, 11. t.m., ob 20.30 v Katoliškem domu v Drevoredu 20. septembra bo koncert ORKESTRA GLASBENE MATICE IZ TRSTA Izvajal bo dela K. Stamitza, V. A. Mozarta, J. S. Bacha in G. F. Haendla. Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom pri blagajni doma. itiillliiiiilliiiilllllilliliiiilllituuiiiiiiiiiiillliitiMiiiiiiiiiiiliiillliniininiiliiiiiniiiiiiiiiuiiiniiiinriiiiiiliniiuiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ro ODPUSTU 140 DELAVCEV V TOVARNI LACEG0 Goriško gospodarstvo najslabše prenaša posledice gospodarske krize v naši deželi Na 17.500 zaposlenih delavcev v industrijskem sektorju jih je okoli 4.000 v dopolnilni blagajni Tako kot italijansko gospodarstvo slabo prenaša svetovno gospodarsko krizo, tako je tudi goriško gospodarstvo — in še zlasti industrija, ki deluje na območju proste cone — najšibkejši člen v gospodarstvu naše dežele. Zaostritev položaja v kartonažni tovarni LACEGO, kjer so odpustili polovico zaposlenih ter ne morejo zajamčiti popolne in stalne zaposlenosti preostali polovici, samo podčrtuje to našo trditev. Od vseh pokrajin v naši deželi, ponavljamo, je goriška najbolj prizadeta. število delavcev vpisanih v gnala povrtnina, pa tudi drevje, ki vse bolj cvete, ne bi našlo moče za začetek vegetacijske dobe. Ne na koncu je deževje razveselilo tudi smučarje. Le-ti pričakujejo, da bo visoko v hribih, denimo na Kaninu, še kaj zasnežilo in da se bo smuka povlekla tja do konca pomladi. Če bi tako suha zima še trajala, bi se to poznalo tudi na gospodarstvu, saj v sosednji Sloveniji primanjkuje elektrike, v gorskih kmetijah ,kjer še nimajo vodovoda, pa so vodnjaki že zdavnaj suhi. Zato dopolnilno blagajno, je pri nas, na, si vsi žeiimo, da bi dežja, ki ga ni Slovenska prosvetna zveza priredi v nedeljo, 9. marca, ob 15.30 v Prosvetni dvorani v Gorici PROSLAVO PRAZNIKA ŽENA Na sporedu so priložnostni govor, nastop mladinske skupine š Z Dom in recitatorjev. Za zabavo bo skrbel ansambel «Mejaši». Vljudno vabljeni! primer, doseglo najvišji odstotek. Od 17.500 zaposlenih v industrijskem sektorju, jih je bilo ob koncu januarja okbli ’4.000, ki so tako ali drugače občutili zmanjšanje proizvodnje ter zato prejemali nižje prejemke. Zelo slabe so razmere v tovarnah pohištva, kemičnih, tekstilnih in kartonažnih izdelkov. Posebno poglavje predstavlja industrija gradbenega materiala, ki ne proizvaja zaradi prisilne dolgotrajne mrtve gradbene sezone, nastale s kreditnimi omejitvami in pa z nedodelanimi regulacijskimi načrti, še najmanj je v industriji prizadet jeklarski in kovinarski sektor. Tudi trgovina je doživela hud u-darec. Trgovci so ga sicer pričakovali, ker se redno pojavlja po novoletnih praznikih, z razliko od prejšnjih let pa so padec kupčij zabeležili veliko poprej in tudi njegove posledice so bile hujše. Zaenkrat se trgovci rešujejo s prodajo starih zalog, ki so bile večje kot doslej, obenem pa pričakujejo, da bo val novih kupčij proti koncu meseca spet poživel trgovinsko dejavnost. Baznik žena v Doberdobu Kot je običaj v naših vaseh, bodo slovenske žene praznovale 8. marca svoj praznik. Odbor žena iz Doberdoba priredi ta praznik v soboto, 8. marca, na sedežu prosvetnega društva «Jezero». Na sporedu sta govor in zabava. Prijave sprejemajo v zadrugi pri Mili in na domu Cvete Jarc. Blagodejen dež Tako suhe zime kot je bila letošnja, že dolgo ne pomnimo. Tudi tako neznatnih snežnih padavin ne. Zato je dež, ki je začel padati te v ponedeljek, včeraj pa je padal še bolj na gosto, po malem vse prijetno presenetil. Najprej, seveda, kmetovalce in vrtnarje, saj je bila zemlja povsem razsušena in ne bi bilo v njej dovolj vlage, da bi po- DVA USLUŽBENCA HRANILNICE NA ZATOŽNI KLOPI Goriško okrožno sodišče je Steccherinija obsodilo na 1 leto in 9 mesecev zapora Kasen je pogojna • Alberta Pezzinija so oprostili Na goriškem okrožnem sodišču se je v torek zvečer zaključila sodna obravnava proti dvema uslužbencema goriške Hranilnice, ki sta bila obtožena prvi prilastitve vsot s tekočih računov klientov, drugi pa, ker je o tem vedel, a ni obvestil sodnih oblasti. Po eni uri in pol posvetovanja je goriško sodišče kaznovalo prvega Giorgia Steccherinija, na 1 leto in 9 mesecev zapora pogojno, na 200.000 lir globe ter mu prepovedalo opravljati javne službe za e-no leto in 9 mesecev; drugega, Alberta Pezzinija, pa je oprostilo, ker ni kršil zakona. Kot smo že v včerajšnji številki poročali, je dogodek iz leta 1966 do 1968. Med torkovim zasliševanjem je Giorgio Steccherini priznal, da si je določene denarne vsote sedmih klientov pripisal z njihovih na lastni tekoči račun. Omenil pa je, da so za to vedeli tudi oškodovani klienti, katerim je kasneje denar vrnil. Povedal je tudi, da mu je tedaj denar služil zaradi nakupa zdravil zanj in za njegovega bolnega otroka. Alberto Pezzini, ki je bil takrat ravnatelj goriške Hranilnice, je povedal, da ga ja Steccherini o tem obvestil in da je on to povedal upravnemu odboru goriške Hranilnice. Sodnih oblasti ni o tem obvestil, ker je menil, da so to notranje zadeve Hranilnice, saj je bil denar kasneje tudi vrnjen lastnikom, ki so baje vedeli za ta prepisovanja. Sodnik Costa je nato zaslišal številne priče, med katerimi so bili sami oškodovanci in člani ravnateljstva goriške Hranilnice ter Banca d’Italia. Zanimivo je bilo pričevanje enega od oškodovancev, Luigija Della Rovere, ki j dejal, da je dovo lil Steccheriniju prepis določene vsote (okoli 150.000 lir) s svojega na njegov tekoči račun. Kasneje pa je izvedel, da si je Steccherini prilastil okoli 1 milijon lir. V nasprotju s tem pa je bilo pričevanje uslužbenca goriške Hranilnice Pencija, ki je prisostvoval razgovoru med ravnateljem Hranilnice Pezzinijem in Della Roverejem. Sled- nji, je dejal Penci, je ravnatelju povedal, da je pripravljen izgubiti vsako vsoto denarja samo, da bi se ne oškodovalo Steccherinija. V svojem posegu je javni tožilec Laudisio zahteval za Steccherinija 2 leti in 8 mesecev zapora ter 2 milijona lir globe, za Pezzinija pa 9 mesecev zapora in 150.000 lir globe. Pezzinijev branilec odv. Arrigoni je zahteval za svojega varovanca popolno oprostitev, saj je napravil to, kar mu je narekovala večdeset-letna praksa v bančnem poslovanju, in sicer obvestil je upravni odbor. Steccherinijev branilec odv. Poilucci pa je zahteval najnižjo kazen. Dejal je, da je treba upoštevati okoliščine, ki so svojega varovanca privedle do tega dejanja. Sam je bil hudo bolan na srcu, prav tako je imel bolnega otroka in je zato potrošil veliko denarja za zdravniške preglede in zdravila. Poleg tega, je omenil odv. Poilucci, je denar, po določenem času, spet vrnil lastnikom, oziroma ga je spet prepisal na tekoči račun klientov. skorajda od jeseni, padlo še in še. to-kino klub iz Nove Gorice. Na njej bodo razstavljene fotografije jugoslovanskih fotoamaterjev, ki so bile nagrajene na natečajih in razstavah. Ob tej priložnosti bodo izdali zanimiv katalog s 36 reprodukcijami najboljših fotografij. Razstavni prostori bodo odprti do 20. marca, in sicer ob delavnikih (razen sobote) od 7. do 14.30, ob nedeljah pa od 13. do 18. ure. S Kmečko zvezo na izlet v Verono Kmečka zveza obvešča člane, da ob priliki velesejma kmetijskih strojev in opreme v Veroni, priredi tradicionalni izlet, in sicer v sredo, 19. marca. Odhod iz Gorice ob 5. uri. Podroben urnik odhoda iz posameznih krajev bomo javili naknadno. Rok za vpisovanje zapade nepreklicno v soboto, 15. marca. Seja sekcije ANPI za Rupo, Peč in Gabrje Člani sekcije ANPI za Rupo, Peč in Gabrje bodo imeli v soboto, 8. marca, ob 20. uri sestanek na običajnem mestu. Razpravljali bodo o proslavi 30-letnice osvoboditve. Sekcija ANPI sodeluje v pripravah za skupno proslavo s sovodenjsko občinsko upravo in drugimi društvi v občini. Člani te sekcije bodo razpravljali o svojem deležu pri skupni proslavi. Istočasno vabi odbor sekcije ANPI vse, ki hranijo slike ali dokumente iz NOB, da jih začasno odstopijo za spominsko razstavo. V torek je prosvetno društvo «Naš prapor» priredilo zanimivo predavanje o vzgojnih nalogah družine v zgodnji otrokovi dobi. Predaval je prof. Božidar Mrevlje iz Nove Gorice. V zgornji dvorani Tildine gostilne se je zbralo lepo število domačinov, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanju. Ob koncu so nekateri prisotni postavili predavatelju razna vprašanja v zvezi s tematiko, ki jo je obravnaval. Pred pričetkom predavanja je gosta predstavil član tajništva Slovenske prosvetne zveze Zdenko Vogrič. Fotografska razstava v kromberškem gradu V likovni galeriji kromberškega grada pri Novi Gorici bodo danes odprli razstavo «Izbor jugoslovanske fotografije». Razstavo so priredili Temeljna kulturna skupnost Nova Gorica, Goriški muzej in Fo- PD «JEZERO» v Doberdobu vabi vaščane na FILMSKI VEČER ki bo drevi ob 20. uri na društvenem sedežu. Goriški fotoamater Zdenko Vogrič bo prikazal nekaj kratkometražnih filmov, in sicer srečanje zamejskih Slovencev v Železnikih, odkritje spomenika padlim v NOB na Vrhu izlet po Madžarski ter letošnje pustovanje v Doberdobu. Gorica VERDI 17.15-22.00 Chinatown». J. Ni-cholson in F. Dunaway. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Il bianco, il giallo, il nero». Giuliano Gemma in Thomas Milian. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30—22.00 «H tempo dell'inizio». S. Lasta in R. Ras-simov. Ob zaključku zadnje predstave bo režiser Luigi Di Gioia govoril o tem filmu VITTORIA 17.00-22.00 «Donne e magia con satanasso in compagnia». D. Galotti in A. La Raina. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.30-21.30 «La pendolare». R. Castel in A. Corday. Barvni film. Tržič AZZURRO Zanrto. EXCELSIOR Ì6.00—22.00 «Travolti da un insolito destino nell'azzurro mare d'agosto». Giancarlo Giannini in Mariangela Melato. Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Il bianco, il giallo, il nero». Giuliano Gemma in Thomas Milian. Barvni film. Nova Gorica SOČA «Peterica v akciji», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «črni dnevi za strelca», i-talijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «American Graffiti», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Cristian Sicilia, Stefano Malutta, Barbara Hvalič, Caterina Fiore, Gvido Kovic, Alessio Na-dalutti, Monica Sclaunich, Antonella Rutar, Cristian Francescotto, A-lessandra Onofri, Chantel Burba. SMRTI: 64-letna gospodinja Pasqua Severin, 88-letna gospodinja Ferdinanda Czap vd. Frandolič, 82-letni upokojenec Antonio Flacio, 76-letni upokojenec Angelo Scafuri, 79-letni upokojenec Alojz Jarc, 72-letni invalid Jožef Trampuž 79-letni Carlo Calliga-ris, dojenka Francesca Interina, 82-letna Maria Piemonte, 65-letni upokojenec Mario Bregant. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538. Prispevki D. Tončka iz Gorice daruje za SPD v Gorici 4.000 lir. Alojz Peric s Poljan je prispeval 1.000 lir za Dijaški dom v Gorici. PRED 500 LETI SE JE RODIL NESMRTNI GENIJ MICHELANGELO S svelimi tleli nam je zapusliS zaklati ki presega sleherne vretlneienie Rodila ga je doba, ki je ustvarila najugodnejše objektivne pogoje za razvoj univerzalnih duhov, kakršen je bil sam Na današnji dan pred petsto leti se je v malem kraju Caprese, v Toskani, rodil velikan, ki se ga po poltisočletju še spominja ves kulturni svet. Ko bo poteklo še eno polti-sočletje, spet ne bo pozabljen. Morda se ga bodo takratni rodovi še bolj spominjali in ga častili, kot zasluži, za vse, kar je bil človeštvu zapustil in zanj ustvaril. Njegov čas. Prvih sedem, osem stoletii srednjega veka Evropa ni sodila med vodilna žarišča človeškega kulturnega napredka. Je nekako šele zbirala moči za svoj nastop. Toda na začetku 15. stoletja je v tem pogledu že v ospredju. Razlog tega najdemo v ogromnem napredku glede načinov proizvodnje človeku potrebnih življenjskih sredstev. Vzcveteli sta proizvodnja in trgovinska dejavnost. Relativno velik tehniški napredek v zvezi z nekaterimi izpopolnitvami mehaničnih strojev, epohalna ozemeljska odkritja, izboljšana komunikacijska sredstva, nove surovinske baze in u-godna tržišča, vse to je nujno preobrnilo stare okoliščine v bistveno popolnoma nekaj novega. Razdrobljeno cehovsko obrtništvo so zamenjale nove oblike kapitalistične ma-nufakturne proizvodnje, z vsemi njenimi materialnimi in duhovnimi značilnostmi,' kot so razcvet trgovine, silovita gonja za zlatom, velikansko razkošje s poudarjenim kultom lepote, po drugi strani pa velikanska revščina, zaostalost in brezobzirno izkoriščanje. Te nove okoliščine in spremembe v vseh družbenih strukturah so našle svoj odraz tudi v človekovem duhu, ki mu je bila zdaj dana prosta pot, da se je sprostil in se zagnal proti vsem zastarelim pojmovanjem in nazorom, ki so ovirali njegov svobodni razmah. Bogastvo, ki so ga tisti čas ustvarjali, je odpiralo najsijajnejše perspektive vsem panogam znanstvenega in u-metniškega ustvarjanja. Pri razumnikih in umetnikih je prišlo do nekakšnega preobrata, izražajočega se poudarjeni težnji po povratku človeka k naravi, k vsemu stvarnemu, otipljivemu, spoznavanju, lepemu, torej tudi k antični, zlasti starogrški umetnosti in kulturi, ki se je nad vsem tem takisto navdihovala. Pač skladno z uveljavitvijo značilnega individualizma, s katerim je takratni človek kakor v brk srednjeveški mistiki in sholastiki iskal odgovora na svoja vprašanja v samem sebi in neposredni stvarnosti, ki ga je obdajala. Ljudje so se strastno navduševali nad kipi in spomeniki, izkopanimi iz ruševin starogrških in starorimskih mest, prebirali antične rokopise, ki so pričali o prefinjenem o-kusu, o pronicljivosti in ostrini duha ljudi, ki so že stoletja trohneli pod zemeljsko rušo. Ob primerjavi s tem, se jim je zdelo vse, kar jim je dotlej nudil mrakobni srednji vek, ob botrovanju cerkvene duhovne in posvetne diktature, kakor pošastna spaka. S takšnimi in drugimi z njimi povezanimi materialnimi in duhovnimi izrazi se je v Evropi porajalo tisto znamenito, odrešilno kulturno obdobje, danes znano pod imenom renesanse. Višek je doseglo v takratnih severnoitalijanskih mestnih republikah, naj bo zaradi njihovega bogastva, morda pa tudi, ker je v njih bilo ohranjenih največ antičnih spomenikov. Engels pravi, da je to bil «največji progresivni preobrat, kar jih je dotlej bilo doživelo človeštvo» pa je spričo tega «potreboval velikane in jih tudi rodil». In res lahko u-gotavljamo, kako so takrat rasle v Italiji in drugod veličastne podobe ljudi, ki so s svojim genijem skorajda prestavljali svet s starih na nove tirnice. Bili so silni duhovi univerzalnega znanja in zmogljivosti, nenavadne nravstvene moči. Toda takšni bi tudi ne utegnili biti, če ne bi živeli v dobi in pogojih, ki so jim to omogočili. Saj takrat še ni človeka, postavimo, zasužnjevala ozka delitev dela, ki v njem ubija duha in razvija enostranost. Toda neglede na to ostajajo nezmanjšane njihove zasluge in veličina, ker so se sredi svoje dobe in nalog u-veljavljali kot celi možje. V svojem strastnem iskanju resnice in lepote so s svojimi deli in stališči — nasprotno s togim likom predhodnih umetnikov in ljudi duha — neposredno posegali v bitko za napredek in srečo človeštva. Njihova po svoji moči in univerzalnosti epohalna dela so svoja u-metniška in človeška sporočila ponesla daleč prek meja dežele, kjer so se ti možje rodili. Kar so ustvarili, so ustvarjali pošteno, z najbolj poštenimi in človeškimi nagibi in Leninove besede o tistih zgodnjebur-žoaznih prosvetiteljih, ki so «.. . povsem iskreno verovali v obče blagostanje ter ga iskreno želeli, ki iskreno niso videli (deloma tudi še niso mogli videti) protislovij reda, ki je rasel iz fevdalnega,» te besede se brez nadaljnjega lahko nanašajo tudi na velike glasnike renesanse. Nekje na začetku te dobe, ki kljub ostrim družbenim nasprotjem predstavlja odločen in sijajen korak naprej v družbeno - zgodovinskem razvoju, se je rodil, živel in delal nesmrtni Michelangelo. Nedvomno imamo v njem enega izmed najbolj značilnih predstavnikov omenjene dobe. Dela, ki jih je ustvaril, ne bodo obledela v času, zakaj njihovo mesto je ob onih, ki so nam jih zapustili Dante, Petrarka, Lorenzo Vala in drugi. Ko o njem, Michelangelu, spregovorimo, mislimo predvsem na kiparja silovitega in strastnega oblikovalca narave in življenja v kamnu. kar ni po njem bržda nihče več umel s svojo umetniško močjo tako iskreno, prepričljivo poustvariti kot on. Duh njegove dobe, ki mu je ravnal roko, mu je obenem narekoval, da je v svoja dela vnašal vse, kar je najboljšega imel, ves svoj ustvarjalni genij in ljubezen do ljudi, do sveta, kjer je živel. Ko danes občudujemo njegova dela, moramo ugotoviti, kako mu pri tem ni manjkalo ne pristne človeške čustvenosti ne tiste psihološke ter intelektualne, še več, znanstvene poglobljenosti, ki njegovim delom daje to, kar je naj- Michelangelova «Pietà» povsod je očitno, poudarjeno prisoten ta njegov iskreni, človeški odnos do ljudi, stvari, dogodkov, skratka do stvarnosti življenja. Ne gre, da bi tu naštevali vsa njegova dela, to ni bistveno, bistvena sta njegovo umetniško sporočilo in življenjski, človeški nazor, ki ga je moč prikazati prek neštetih zunanjih oblik, kar pa ni najbolj važno, ker je bolj važno razmerje med obliko in vsebino, v katerem naj bi odločala kvaliteta, tj. vsebina. Michelangelo je bil vrhunski mojster v oblikovanju vsega, človeških teles, zlasti njihovega gibanja, do potankosti je poznal njih anatomijo, zakone, ki telesa uravnavajo in spravljajo v gibanje, temu se je posvečal s pedantno strastjo raziskovalca; bil je velik estet, ki je — in še kako — upošteval obliko, jo prefinjeno obvladoval do popolnosti, a vendar ni velik zaradi nje, nesmrtnost in veličino si je bil pridobil, ker je te svoje popolne oblike izpolnil z življenjem in resnico. Po tem je edinstven, a njegova dela bodo danes kot jutri najlepše, najdragocenejše, kar je bil človek kdaj ustvaril s svojim umom in rokami. Sto in stoletja še bodo ljudje hodili mimo njegovih čudežnih stvaritev, pred njimi ne bodo zastajali kot pred mrtvimi muzejskimi eksponati, marveč se bodo ob njih trajno živeči lepoti in resnici s hvaležnostjo spominjali njega, ki jim mimo časovnih razdalj še lahko nudi takšno obilje življenjskih vrednot, nič manj osvajajočih kot prvega dne prav zaradi njihove neuničljive notranje mladosti. d. f. dragocenejše — pečat poštenosti, odkritosti do sebe in soljudi. Ni Michelangelovega dela, kjer bi to ne prihajajo do izraza, naj bo ko gledamo njegovo Pietà, spečega Kupida ali Bakha, njegovega Mojzesa ali Davida. Sužnja, njegove freske v Sikstinski kapeli ali katerega od njega upodobljenih imenitnikov njegove dobe, papežev, politikov, vojskovodij, naj bo, ko s svojo silovito umetniško voljo in željo po ustvarjanju s čopičem ali dletom, kot tudi s svojimi pesniškimi stihi in arhitekturnimi risbami, načrti, ponazarja kar si bodi iz materialnega, duhovnega in domišljijskega življenja — prav cnsan totalno uničuje prhljaj iiiuiiiiiimiiiiitiMiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiirHiiiiiiiuiimiiiimmiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiMumuiimii Spor o smučarskih učiteljih MONDO VI (Cuneo), 5. — Rimsko ustavno sodišče bo moralo odločati glede zakonitosti diplom smučarskih učiteljev, ki jih izdajajo razne športne ustanove izven organizacije FISI («Federazione I-taliana Sport Invernali» — Italijanska federacija zimskih športov). Ta organizacija je namreč edina, ki je do sedaj baje lahko posredovala po zakonu omenjene diplome. Spor je nastal zaradi prijave sodišču petih mladeničev iz Fabrose Soprane, ki je smučarsko središče pri Monrealu. Mladeniče so obtožili, da so opravljali poklic smučarskega učitelja in da za to niso bili pooblaščeni od ustanove FISI. Diplomo so dobili od ustanove AN SCI (Addestramento Nazionale Sci) — (Vsedržavni pouk v smučanju). Gre za organizacijo, ki so jo u-stanovili upoštevajoč vse zakonske predpise v decembru leta 1971. Edini člen zakona od 1. decembra 1971 pa predpisuje, da lahko samo ustanova FISI izdaja diplome za poučevanje v smučanju. Zato na podlagi člena 123 enotnega zakona o javni varnosti kvestor lahko dovoli poučevanje v smučanju samo ljudem, ki so dobili zadevno diplomo od FISI. Tako je prišlo do kazenskega spora. Proti sklepu okrožnega sodnika je nastopil odvetnik Goiinelli, ki zastopa koristi petih mladeničev. Na sodišču je trdil, da je zakon o smučarskih diplomah neustaven, ker krši člena 3 in 33 ustave italijanske republike, ki priznavata enakost vseh državljanov pred zakonom ter popolno svobodo poučevanja. Sodnik je sprejel to tezo ter bo v najkrajšem času odposlal vso sodno dokumentacijo v Rim na ustavno sodišče. Odvetnik Goiinelli trdi v svojem ekspozeju, da je FISI ustanova, ki ji sicer pritiče splošni nadzor glede poklicne zrelosti smučarskih učiteljev, toda na drugi strani prireja smučarske tečaje od katerih ima gmotno korist. mimiiiiriimifimiiifiiiiiiiiHiiitMiiiHiiiiiTimiMimiigiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiimimmuiiiiiiMiiii crisan sam po N intenzivna Proti prhljaj« Protiv perut« Crisan šampon s substanco OM 80 ni učinkovit samo pri spiranju prhljaja, temveč uničuje tudi bakterije in glivice, kadar so navadni šamponi proti prhljaju brez moči ILIRIJA, Ljubljana v sodelovanju z mm Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Upoštevajte nasebične nasvete svojih sodelavcev. V teku večera vas bo obiskala draga oseba. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaš smisel za psihološka opažanja vam bo zelo koristen v delu. Imeli boste dokajšnjo srečo v igri. Ne kadite preveč. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V teku jutra boste uspešno rešili neko finančno vprašanje. Lepo razumevanje z najmlajšimi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Odločno se zoperstavite vsem namenom, ki bi utegnili spraviti v nevarnost vaš poslovni načrt. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne spuščajte se v posle, ki so preveč tvegani. Pretirano samoljubje bi utegnilo pokvariti vaše odnose do ljubljene osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Poslovne težave, skušajte jih čimprej odpraviti. Zadovoljstvo z napredkom otrok. _ TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Če si hočete zagotoviti uspeh, bodite zelo previdni. Prijetni načrti z ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne obljubljajte česar ne boste mogli izpolniti. Srečne ure v teku večera. STRELEC (od 22.11. do 20.13.) Ustvarili se bodo nekoliko napeti odnosi med vami ter vašimi pied-stojniki. Hudobni jeziki bi utegnili spraviti v nevarnost vašo srečo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S pomočjo svojega predstojnika boste dosegli lep poslovni uspeh. Neko prijateljstvo bo za vas zelo važno. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite zelo previdni v svojih načrtih. Vedno imejte pred očmi svoj osnovni smoter. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zadoščenje v delu za vse one, ki se ukvarjajo z znanstvenim delom. Ne dovolite, da bi vas zaslepila jeza. ČETRTEK, 6. MARCA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: Salgarijev mit 12.55 Sever kliče Jug, Jug kliče Sever 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino 18.45 Poljudna znanost: Jubilej 75 Italijanske kronike, Vremenska slika, Danes v parlamentu 20.00 DNEVNIK 20.40 STORIA DI UN CACCIATORE DI TAGLIE TV film, ki ga je režiral John Liewellyn Moxey. V filmu nastopa med drugimi tudi Richard Basehart, odličen igralec, ki se ga spominjamo iz znanega Fellinijevega filma «La strada». Zgodba v obliki vesterna obravnava primer nekega lovca na prestopnike, ki je bila zanje razpisana tiralica. Lovcu je ime Kinkaid, odpravlja se na lov za znanim roparjem Bil-lyjem, ki se skriva pri svojem dekletu Mae. Billyja primora, da mu sledi, nakar se odpravi z njima še Mae, ki je v Billyja zaljubljena in ga noče zapustiti. Med potjo jih zasledujejo drugi lovci, ki jih skomina po nagradi, zato bi Kinkaidu radi iztrgali njegov plen. Toda Kinkaid se jim z Billyjem in Mae u-makne v neprestopno skalovje, kjer pa ni vode. Angus, vodja nasprotnih lovcev, pa mu predlaga, da jim izroči Billyja. Na Kinkaidu je, da se odloči Politična tribuna DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Protestantizem Tedenska oddaja o judovskem kulturnem in družbenem življenju Športni dnevnik KARLOV E LE FIGLIE Gre za e’ ranizirano zgodbo Ivana Turgenjeva «Stepski kralj Lear». Protagonist Harlov, že nekaj let vdovec, živi skupaj s svojima hčerkama Ano in Evlampijo ter možem prve, podlim Sljotčinom. Neke noči se Harlov, velikan z otroško dušo, prebudi, imel je sanje, ki so napovedovale njegov skorajšnji konec. Ne da bi poslušal prijatelje, se nemudoma odloči in svoje imetje prepiše na hčerki, prepričan, da bosta zanj dostojno skrbeli. Kmalu uvidi, da se je zmotil. Pravi gospodar postane Sljotčin, ki si podredi tako ženo kot svakinjo, a stari Harlov je izložen samo žalitvam in poniževanjem. Spočetka stari mož to prikriva, na koncu pa strahotno sprosti svojo jezo in razočaranje, povsem v skladu z njegovo otroško dušo DNEVNIK SPACCAQUINDICI, nagradno tekmovanje, vodi Pippo Baudo Srečanje s Francoisem Rabatom in Pacom Ibanezem 22.05 23.00 18.15 18.30 18.45 19.00 20.30 20.55 22.05 8.10 16.35 18.00 18.20 19.15 19.30 20.05 21.25 21.35 22.05 22.35 19.55 20.15 20.30 22.00 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA - 14.10 Šola Zaščita pred hrupom, Od Panonije proti morju, Kanada, Nemščina, TV vrtec, Človek gradi, človek uničuje, Francoščina 2 + 2 = 5, danski otroški film V filmu spremljamo dečka Kristiana, ki ga sošolci ne sprejmejo medse. Ker bi se rad vključil v njihovo družbo, ukrade staršem denar, da bi si «kupil» pozornost sošolcev. Kristianov problem in njegova rešitev se na drug način ponovi pri deklici Wenche. Ona si skuša pridobiti naklonjenost s pripovedovanjem o svojem bogatem očetu, ki živi v Ameriki Obzornik Moliere za smeh in jok — nadaljevanka Ogenj pekla Risanka DNEVNIK J. Semljonov: 17 trenutkov pomladi — nadaljevanka Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi; Blišč in beda nekega jenomena GLASBENI MAGAZIN -DNEVNIK ... KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček, risanke DNEVNIK Aladinovi čudeži, celovečerni film Po Franciji, dokumentarna oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Zgodovipa verskih gibanj v Italiji v XVIII. stoletju; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 «Tri četrtine lune», izvedba: Stalno slovensko gledališče v Trstu; 22.35 Relax ob glasbi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14.30. 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40,Jutranja glasba; 8.30 Plošče: 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 16.45 Poje Boris Bizetič; 17.00 Mladinski klub; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.30 Iz zakladnice primorskih skladateljev; 19.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.30 Izbran program; 12.10 Četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 19.30 Jazz; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Operni koncert; 22.00 Politična tribuna; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe: 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glas-beno-govomi program; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam..; 14.10 Zbor RTV Beograd; 14.40 Mehurčki: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogovori; 17.20 Iz domačega opernega arhiva; 18.05 Kulturna kronika; 18.20 Plošče: 18.35 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 19.40 Z ansamblom Jožeta Priv-ška; 19.50 Lahko noč, otroci!: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Samospevi hrvatskih in srbskih skladateljev; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. Riiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii(iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii