GLASILO OBČINE DOMŽALE 19. maj 2006-letnik XLV, št. 6 Osrednjo občinsko prireditev ob 9. maju - dnevu Evrope sta skupaj pripravna Občina Domžale bi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, 6. maja 2006 na ploščadi pred Vele. Na prireditvi sta govorila podžupan Toni Dragar In poslanka v Evropskem parlamentu. Mojca Drčar Murko. S koncertom zasedbe Camerala slovenica so v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale zaključili sezono glasbenih abonmajev, ki je letos postregla z vrhunskimi izvajalci, od Dubravke Tomšič Srebotnjak, Godalnega kvarteta Tartini, Komornega zbora Ave, Juvavum Brass Quinteto, pa do tradicionalnega koncerta Simfoničnega orkestra Domžale Kamnik. Camerala slovenica so v svoj program uvrstili dva godalna kvinteta W.A. Mozarta in s tem počastili 250-letnico rojstva velikega skladatelja, pri čemer je trojica tvornih članov zasedbe (Primož Novšak, Mile Kosi in Ciril ŠkerjanecJ muzicirala s tremi svojimi najboljšimi študentkami. Pri nas še vedno redko priložnost sodelovanja z vrhunskimi glasbeniki i/l priznanimi mentorji so laku dobile violistka Maja Rome ter violinistki Mojca Gal in Maja Savnik. Slednja prihaja iz Domžal in velja za eno najobetavnejših predstavnic svoje gi i>< v ■acije. Na vsak način smo v dvorani kulturnega doma poslušali izn-ilnii doživeto izvedbo Mozartovih del, redka pa /<1 bila tudi priložnost prisluhniti žlahtnim zvokom »stradivarke« ti lila 1710, na katero igra Primož Novšak. Navijači in ljubitelji nogometa dobrodošli Nogometni klub Domžale v boju za naslov prvaka Košarkarski klub Helios Domžale Tiidi v naslednji sezoni v Jadranski ligi Ekipa Košarkarskega kluba Hellos Domžale si Je z odličnimi Igrami tudi letos zagotovila, da bo v prihodnji sezoni nastopala v Jadranski ligi. Tako vodstvu kot vsem Igralcem čestitamo In želimo veliko uspeha tudi v prihodnje. S svojo navzočnostjo na tekmah Nogometnega kluba Domžale, tako 20. maja, kot 3. Junija, ko bomo slovesno predali namenu novo razsvetljavo na nogometnem stadionu ter pripravili prijetno druženje, boste prispevali k sedanjim In prihodnjim uspehom vseh naših športnikov. Preostali tekmi državnega prvenstva v Domžalah: 20. maja - NK Domžale : NK Koper 3. junija - NK Domžale : NK Maribor Pl ESTIVAL igri ' in darilo ■ 500 litrov goriva 1 I AHAt&CO.. d.o.o.. Domini« I Mala loka 15. 1230 Domialc S t#l 01/56 77 100 ah»c piir«m. gledališča iz Kranja " * W fjfc Meščanska igra I Spletkarstvo k 1 in ljubezen * I sobota. 8. julij 2006. ob 21. url Gostovanje SNG Opera in balet Ljubljana Opera Glacoma Pucclnlja LA BOHEME petek. 28 Julij 2006. ob 21. uri § komična onerela i'V^b» m PTICAH ! ^ . * sobota, 19. avgust, ob 20. uri jubilejni koncert -40 let ansambla Alpski kvintet sobota. 2. september, ob 20. url JHHBBE5! Silvo Teršek z gosti In razstava na prostem slikarja FVOHHf V Zmaga Medica A^KE "Večer, ko oči mislijo';^ Mk J. PRAZNIČNO stran Dober dan, dragi bralci in bralke Ko prostovoljstvo v v • • se zim ... Tako prazniki so se za nekaj časa poslovili in vsak na svojem delovnem mestu hitimo, da bi naredili čim \ei. "Didi doma nam dela nikoli ne zmanjka in če je človek še član katerega od številnih društev, potem časa nikoli ni dovolj. O tem sem razmišljala, ko sem se v nedeljskem dopoldnevu odpravljala na Šumberk, kjer naj bi pomagala TVD Partizan in AK Domžale pri organizaciji in izvedbi enega od prvenstev Slovenije. Ko sem se peljala mimo bližnjega pasjega doma. me je presenetila vrsta avtomobilov, iz katerih so s svojimi pasjimi prijatelji izstopali mladi in stari ter se odpravljali na bližnji poligon. Skočila sem še do bližnje trgovine in na košarkarskem in bližnjih nogometnih igriščih opazila vrsto rekreativcev, ki so že zgodnje nedeljsko jutro izkoriščati za svoj najljubši šport. Mladi nogometaši, ki so jih na improvizirani tribuni spremljali starši, pa so se pripravljali na začetek nogometne tekme. Na cilju TRIM STEZE je bilo živahno, večina se je pripravljala rta začetek prvenstva, med njimi so se na stezo, nekateri pa že z nje. odpravljali tekači. Koliko prostovoljcev, ki vsak po svojih močeh skušajo pomagati, da je klubom lažje, sem razmišljala in se ob tem spomnila ne prejšnji dan soboto, ko so bila uspešno organizirana številna druga športna tekmovanja ob občinskem prazniku. Pa na petek, ko so nas s svojo pesmijo ter pesmijo prijateljev navdušile pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe Društva upokojencev Domžale. Pa na vse druge dneve, ko člani in članice glasbenih skupin, številnih društev, organizacij in klubov dan za dnem uporabljajo svoj prosti čas za vaje, treninge ali pa le za pomoč pri organizaciji različnih društev. Čeprav se pogovarjamo, da prostovoljstvo usiha, temu v naši občini zanesljivo ni tako in le želimo si lahko, da bi bilo tistih, ki so pripravljeni brezplačno, včasih tudi ob plačilu članarine, delati v klubih čim več. Tudi v današnjem Slamniku boste našli veliko besed o tovrstnem delu. ne nazadnje predstavljamo tudi enega od dobitnikov priznanj s tega področja, Florjana Zabreta. C e poznate koga, ki bi po vašem mnenju tudi moral najti mesto na straneh našega glasila, nas pokličite, vaši predlogi bodo dobrodošli. V današnji številki ne prezrite številnih povabil, pa tudi razpisov, objavljamo tudi razpisa stanovanjskih posojil in posojil za fasade, o čemer ste nas kar precej klicali Uživajte drugo polovico maja in začetek i unija, ko spet pridemo Naslednja številka Slamnika bo izšla 8. junija 2006, vaše prispevke pa pričakujemo do 26. maja na običajne elektronske naslove: vera.vojska@e-mail.si oz. info@kd-dom-zale.si. Bodite kratki in zanimivi ter ne pozabite fotografij! in bomo pisali že o dopustih. Naj vam razmišljanja o tem, kje si boste letošnje poletje nabirali novih moči in nove energije, lepšajo dni. ki so pred vami. In ne pozabite: Nihče ne ve. česa ni sposoben, dokler ne poizkusi. Poizkušajte torej! Imejte se lepo! Odgovorna uradnica 9. maj - dan Evrope Naj ljubezen združi vse ljudi Naslov tokratnega prispevka z osrednje občinske prireditve ob 9. maju - dnevu Evrope, ki sta jo skupaj pripravila Občina Domžale in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, 6. maja 2006 na ploščadi pred Vele, sem si izposodila iz pesmi Dekliške skupine Sirene, ki je s pesmijo zaključila prijetno slovesnost. Na prireditvi so sicer ob voditeljih Dragi Jeretina Anžin in Vitu Kotniku nastopili še Pihalna skupina Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, Ansambel Maks bend ter plesni klub Briljantina Ljubljana. V pozdravnem nagovoru je podžupan Občine Domžale, Toni Dragar, prisotne, med katerimi so bili častna občana Občine Domžale Jože Pogačnik in Miroslav Stiplovšek, ter županja Cveta Zalokar Oražem in maloštevilni svetniki, opozoril, da smo bili Slovenci s svojo pregovorno podjetnostjo, ki zlasti nas, Domžal-čane, spremlja že stoletja, od samega začetka trdno odločeni, da uspemo, da najdemo svoje mesto pod soncem skupne evropske skupnosti. Po njegovem mnenju nam je uspelo, saj so pred nami že prvi rezultati, s katerimi smo, najbrž pa ne vsi, zadovoljni. Pa vendar se uresničujejo besede, izgovorjene tudi na tem mestu pred dvema letoma: slovenska evropska zgodba je zgodba prihodnosti, je zgodba, ki odpira obzorja, o katerih so sanjale generacije naših prednikov: biti suveren in enakopraven del evropske družine, soodločati v sedanjosti in soustvarjati skupno prihodnost. Poudaril je, da tudi naša občina pogumno in odločno stopa po poti, ki se je začela pred dvema letoma, ko smo med drugim ugotavljali, da smo bili na posameznih področjih v Evropi že pred formalnim vstopom v Evropsko unijo. K temu so največkrat prispevali naši obrtniki, naša uspešna podjetja, pa tudi naša društva, tako s področja kulture in športa kot z drugih področjih, ki se že vrsto let povezujejo s podobnimi društvi v drugih državah. Vemo pa, da vseh možnosti in priložnosti še nismo izkoristili, čeprav s posameznimi projekti posegamo tudi po evropskih sredstvih, zlasti na področju varovanja okolja. Zato bodo naša prizadevanja v prihodnje še v večji meri usmerjena v tesnejše povezave v okviru evropske skupnosti ter v še večje izkoriščanje priložnost, ki jih nudi naše sobivanje z ostalimi evropskimi narodi. Čestital je vsem za praznik, nato pa je prisotne nagovorila poslanka v Evropskem parlamentu, Mojca Drčar Murko, ki je na začetku govorila o tem, kako sta neuspešna referenduma v Franciji in na Nizozemskem, v dveh ustanovnih državah livropske unije, razkrila, daje ideja evropske združitve izgubila privlačnost, vprašala se je, zakaj se je to zgodilo, zakaj prav zdaj, zlasti pa, kaj storiti, da bi ji vrnili prvotni blesk. Analizirala je podrobnosti in ugotovila, daje evropski projekt izjemno uspešen in da to še posebej velja za zadnjo razširitev dne 1. maja 2004, po kateri ni bilo zmagovalcev in poražencev, zmagovalci so bili na obeh straneh. Močna rast novih tržnih gospodarstev je povečala skupno evropsko makroekonomsko stabilnost, s tem pa je bila podprta skupna valuta, ki jo bodo v prihodnjih letih prevzemale tudi nove države, med njimi prva Slovenija. V nadaljevanju je skušala odgovoriti na vprašanje, zakaj je prišlo do zastoja, do postanka na poti do cilja uresničevanja evropskega projekta, ki naj bi združil celino, ob tem pa ugotovila, kdo pravzaprav je bil za ustavo - zanjo so glasovali starejši ljudje, zlasti tisti, ki so iz neposrednih izkušenj vedeli, kako edinstvena je bila odločitev o končanju stoietja dolgih sovražnosti med evropskimi narodi. Nikoli prej niso države tako rade, tako voljno oddale svojo suverenost, da bi v zameno zanju dobile mir in blaginjo. In nikoli prej se mednarodno sodelovanje ni pokazalo za bolj uspešno. In kdo so bili tisti, ki niso podprli ustave. Posebej seje ustavila ob mladih in njihovem pogledu na skupnost ter poudarila: »Mladi ljudje teh občutkov in tega navdušenja ne delijo. Zanje so strahote dveh svetovnih vojn zgolj zgodovina in evropska združitev ni več ideal, temveč izvršeno dejstvo. Prosto potujejo po Evropi, študirajo na univerzah drugih evropskih držav, govorijo več jezikov. Evropska razsežnost je zanje nekaj, kar se razume samo po sebi in ne razmišljajo o tem, da bi bilo lahko kako drugače. Ko govorijo o politični Evropi, jo zožijo na »Bruselj« in ta jim pomeni nerazumljive kompromise, neskončna pogajanja, samo sebi zadostno in drago Občina Domžale ter Območno združenje borcev in udeležencev NOV Domžale Osrednja občinska slovesnost ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju »Bitka, kakor življenje dolga, so nekateri označevali drugo svetovno vojno in govorili o njej kakor o naši junaški preteklosti, ki je povezana tudi s sedanjostjo. Iz krvi, trpljenja, bojev in zmag je namreč raslo naše današnje življenje in z njim naša prihodnost. To je spoznanje, to je resnica, ki vedno znova poudarja, da dejanja štejejo in ostanejo, pa naj bodo opravljena kadarkoli v zgodovini, da nikogar, ki je gradil samostojno slovensko državo, ne smemo pozabiti. Tudi današnja slovesnost ima ta namen, da se spominjamo vseh, ki so postali del naših želja, del vašega boja za svobodno in samostojno Slovenijo,« je v uvodnem nagovoru na osrednji občinski slovesnosti ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju, ki je bila na praznični dan v prepolnem domu krajanov v Žejah med drugim - po pozdravu vseh prisotnih, dejal slavnostni govornik, podžupan Toni Dragar, ter v nadaljevanju dejal, da razprave o žrtvah vojne še vedno preveč obremenjujeo našo sedanjost, saj, ko smo že morda verjeli, predvsem pa mnogi upali, da smo se dokončno dogovorili, kdo vse je bil žrtev vojnega nasilja, nas neprijetno presenečajo novi predlogi, kdo vse bi bil upravičen do if « U: m // statusa žrtve vojnega nasilja. Po predlaganih spremembah zakonodaje naj bi namreč bili žrtve tudi civilne žrtve vojne - okupatorjevi sodelavci, kolaboranti. Sam temu nasprotuje ter se zavzema za jasno določbo v zakonu, da okupatorjevim sodelavcem ne pripadajo enake pravice kot partizanom in drugim žrtvam vojne, saj to izhaja tudi iz vsem znanega dejstva, daje povsod po svetu sodelovanje z okupatorjem nekaj, kar je nemoralno, neetično in pravzaprav je to Evropa, ki temelji na uporu proti fašizmu in nacizmu, že zdavnaj spoznala in ne potrebuje več vedno novih razprav, kot se to dogaja pri nas, SLA Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMER-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANF.Z STIBRIČ, BOGDAN OSOI.IN. DARJA ANDRE.IKA, JURE FLERIN, METKA ZUPANEK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infofekd-domzale.si URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere sc obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 6lb, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. stran KAJ JE NOVEGA uradništvo. Tako analizirani izidi referendumov pokažejo, da »fiv-ropa« za mlajše ni več dragoceni ideal, kar je bila za generacije pred njimi. In kar ni dragoceno, je pogrešljivo. In vendar, priznajmo, so to čudno izkrivljena dejstva: živimo na velikem notranjem trgu, brez carinskih postaj na mejah, kmalu bomo imeli povsod skupni denar, kmalu se bomo lahko svobodno naselili drugod, tam študirali, se zaposlili. Kakšen korak je tO, se zavemo, ko se ozremo okoli sebe. V Aziji, zlasti Kitajska in indija, doživljata take spremembe in tako hitro, da tega ni mogoče primerjati z, ničemer doslej znanim v zgodovini. To nam pove, da bosta večjo ekonomsko moč prej ali slej prelili v politični vpliv in jasno je, da se spričo te spremembe v svetovnih razsežnostih ne bo mogla nobena evropska država izpostaviti sama. Le Združene države Evrope bi lahko srednjeročno vzdržale pritisk, zato bi lahko le one v končni posledici odpravile strah pred prihodnostjo in zadovoljile pričakovanja državljanov in državljank Evrope, A navzlic temu je v tem ključnem obdobju EU neenotna in ni prepričana, daje zgolj močnejše povezovanje edini možni pravi odgovor na izzive.« Nato je opozorila na zlasti dva epohalna problema, s katerima se Evropa lahko spopade le, če se združi in poveže moči: z globali/.aeijo, katere sinonim je prodor Kitajske na svetovni trg, in s staranjem prebivalstva kot naravnim in socialnim dejstvom, nato pa na koncu opozorila na ideale, brez katerih tudi lokalne politike ni in dejala: »Verjamem, da so se ljudje sposobni prilagoditi spremembam in poiskati rešitve za probleme, ki si trenutno zdijo nerešljivi. Optimizem in zaupanje sta postala redki dobrini v Evropski uniji. A če je zdaj v neprijetnem vmesnem obdobju, ko vnovič išče svojo osebnost, je treba reči tudi to, da sta k temu prispevala tudi ne-pogum in prilagodljivost politikov, ki se ne upajo branili vizije evropskega projekta. Vsi vemo, da je Evropska unija politična konstrukcija in kot vsaka politična konstrukcija ni nedotakljiva. Je kot hiša; če je ne vzdržujete, če ne vlagate vanjo, če v njej ne živite radi, se bo začela krušiti in rušiti. Evropska politika naj se spusti z visokega piedestala na raven lokalne politike, ideale pa morajo braniti tudi lokalni politiki, da se ne bi material utrudil in bi prišlo do neustavljivega kvarjenja. Spoštovani občani in občanke Domžal, /ase lahko rečem, da me pogled na modro zastavo z dvanajstimi zvezdami, ki jo vidim pod svojim oknom, v teh časih, kakršni so pri nas, neizmerno pomirja. Pomeni mi zagotovilo, da nismo sami, da smo del urejenega in demokratičnega sveta in da se po vsej verjetnosti v obdobje enoumja - katere koli barve, a zdaj je modna črna - ne moremo vrniti za dolgo. Lahko zdrsnemo na njegov rob, a čez ne; tedaj bi ogrozili svoj obstanek kot država Evropske unije. Iskrene čestitke k Dnevu Evrope!« Po uradnem delu prireditve je bilo prijetno druženje, h kateremu sta s svojimi dobrotami največ prispevala Društvo podeželskih žena Domžale ter Čebelarsko društvo Domžale. 0. U. Foto: V. Majhenlč zlasti v času nove vlade. V nadaljevanju je spomnil tudi na besede predsednika ZZB NOV Slovenije, Janeza Stanov-nika, ki je med drugim zapisal, da sporočilo vrednot NOB ni odvisno od števila preživelih borcev, ki ga smrtna kosa nago zmanjšuje, ampak od pomena, ki ga družba daje ohranjanju vrednot NOB za utrjevanje narodne identitete. Hkrati pa je poudaril, da je zaradi vzpostavljanja medsebojnega zaupanja in odklanjanja suma v verodostojnost pogajalcev treba ohraniti 6. člen veljavnega Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki pravi, da žrtve vojnega nasilja niso tisti posamezniki, ki so prostovoljno ali poklicno sodelovali z okupatorjem. Obe- nem pa borčevska organizacija zahteva, da se ponovno uveljavi Zakon o financiranju ZZB, pa ne zaradi zagotavljanja finančnih sredstev, ampak zaradi potrditve zgodovinskega dejstva, da je NOB rešila slovenski narod pred naci-lašističnim genocidom ter poudaril: »Stranka, ki ji pripadam, omenjena stališča borcev in bork edina podpira ter to tudi javno pove in zagovarja. Prav bi bilo, da bi Seji pridružile tudi druge in ne nazadnje bi bilo prav, da bi svojo zrelost pokazale tudi parlamentarne stranke, ki rade poudarjajo, da del moči za naše današnje življenje raste i/ naše revolucionarne preteklosti.« Ob zaključku je vsem čestital ob dnevu upora proti okupator- ju ter hkrati zaželel »veliko priletnih prvomajskih trenutkov, rdečih nageljnov in spominov na tiste, ki so nam nekoč, tudi prvega maja, priborili vse to, kar imamo danes. Verjamem, da smo z življenjem, kakršnega živimo v občini Domžale, zadovoljni, verjamem pa tudi, da je vsak od nas pripravljen za lepšo prihodnost naše občine in naše drage Slovenije narediti več. Stopimo skupaj in skupaj ponosni na zgodovino živimo prijetno sedanjost, ki bo vsem, ki pridejo za nami, še prijaznejša, kot nam.« V kulturnem programu so sodelovali Godba Domžale, ki je srečanje popestrila z igranjem borbenih in narodnih pesmi; Moški pevski zbor Janez Cerar, DU Domžale z zborovodjem Jo-želom Dolinarjem, ki seje predstavil s partizanskimi in narodnimi pesmimi, recitator Janez Hafner, ki je z recitacijami poudaril pomen spominjanja par-tizanstva, v drugem delu pa so pomlad in spomine na sedanjost pričarali učenki Tjašu llrovat in Vanja Osolnik iz Osnovne šole Dob - ter njuna mentorica Marta Keržan, kot sončni žarek v sicer deževen dan pa je med številne obiskovalce posvetila folklorna skupina Domžale, ki je enako kot vsi nastopajoči navdušila številne prisotne. Mentorici skupine sta Boža Ba-uer in Neva Čoki, na harmoniko je igral Klemen Dovč, otroke je na ljudske instrumente naučil igrati Sašo Debelec, z njimi pa je ljudska izročila in plese predstavila tudi Mari Vilar. Po krajšem koncertu Godbe Domžale so prisotni uživali v prijateljskem srečanju. Prireditev je vodila Dragi Jeretina Anžin, nastopajočim pa seje zahvalil ter vsem čestital ob prazniku Ivo Peterca, predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOV Domžale. 0. U. Bodite pozorni na obvoze Rekonstrukcija križišča v Radomljah Celovita rekonstrukcija križišča Radomlje se je pričela IS. maja 2006 in bo predvidoma zaključena sredi avgusta oziroma najkasneje do I. septembra. Rekonstrukcija križišča je razdeljena v več faz, pri čemer je najbolj problematična prva faza, ki ho potekala približno en mesec in pol, ko se bo gradil ploščati prepust čez Mlinščico, saj dela, ki se bodo izvajala v tej fazi, zahtevajo popolno zaporo v smeri Preserij (Cesta borcev). Zaradi zapore bo v tej fazi spremenjen tudi avtobusni režim. Avtobusi, ki po redni avtobusni liniji prečkajo most čez Mlinščico, bodo v času popolne zapore odložili potnike pred gradbiščem, saj bodo ti morali prečkati gradbišče peš čez most v bivšem spominskem parku NOB. drugi avtobusi pa jih bodo čakali na začasno urejeni avtobusni postaji v križišču Pelechove ceste in VIII. ulice (pri OS Preserje pri Radomljah). Prav tako bo za vse ostale pešce možen prehod skozi križišče preko omenjenega mostu v spominskem parku NOB. Največ težav in sprememb bo zapora prinesla za voznike osebnih vozil ter voznike tovornjakov in vlačilcev, saj bo v času gradnje promet skozi križišče prepovedan, razen za prebivalce KS Radomlje in za tovornjake s priklopniki, ki so nujni za promet poslovnih subjektov iz Radomelj in bodo imeli dovolilnice. Glede te problematike smo imeli v Kulturnem domu Radomlje, 10. maja 2006, tudi sestanek s predstavniki krajevne skupnosti, osnovne šole, vrtca, policije, Kam BUS-a in ostalimi poslovnimi subjekti, kjer smo skušali pojasniti dileme, predvsem v zvezi s prevozom vlačilcev in kamionskimi prevozi, da bo med samo rekonstrukcijo križišča čim manj zapletov - lako za gradbince kol tudi za voznike. Za osebna vozila bo tako v času gradnje ploščatega prepusta iz smeri Rova in Hudo možen dostop do šole in vrtca po Bukovčevi na Prešernovo cesto in s te na Dermastijevo ter naprej na Cesto borcev. V smeri Volčji potok - Rova bo možen obvoz po Prečni ulici. V smeri Rova - Kamnik pa bo obvoz urejen po Opekarniški ulici in cesti skozi naselje Hudo. Vozniki tovornih vozil se bodo morali v času gradnje posluževati obvoznih poti proti Lukovici. vozniki vlačilcev pa bodo v dogovoru z vodjem gradbišča križišče lahko prečkali z dovolilnico, če bodo vožnjo vsaj dva dneva pred dostavo in prevozom prijavili. Dovolilnico bodo prejeli na gradbišču in jim bo omogočala enkraten prevoz skozi križišče v času rekonstrukcije. Za ves tranzitni promet bo vožnja skozi križišče med rekonstrukcijo prepovedana. O tem bodo obveščale opozorilne table, ki bodo postavljene na vseh glavnih cestah, ki vodijo do križišča. V prvih dneh rekonstrukcije križišča in popolne zapore v smeri proti Preserjam bo na mestih pred križiščem bo promet poostreno nadzirala tudi policija in preusmerjala ves tranzitni promet. Glede na to. da je projekt rekonstrukcije radomeljskega križišča zelo zahteven, pričakujemo, da bo predvsem prvi teden povzročal nemalo preglavic. Zato prosimo uporabnike cest za potrpljenje in razumevanje, saj bomo le s skupnimi močmi in sodelovanjem rekonstrukcijo križišča zaključili v čim krajšem času in s čim manj zapleti. Urad županje i Končno Je Dela pri gradnji prizidka k Osnovni šoli Dob se nadaljujejo i Občina Domžale In Krajevni odbor Zveze borcev In udeležencev NOV Radomlje vabita na slovesnost ob odprtju Spominskega parka Radomlje (ob pokopališču v Radomljah) v petek, 26. maja 2006, ob 18. uri Govornika: Peter Jerman, podpredsednik KO ZZB NOV Radomlje Cveta /alokar Oražem, županja Občine Domžale Kulturni program: Godba Domžale Moški pevski zbor Radomlje Silva Kosec, pevka in kitaristka Janez Hafner, recitator Sodelujejo (udi pripadniki častne enote Slovenske vojske Dobrodošli v novi šoli Prvi vpis v OŠ Dragomelj Sreda, 10. maj 2006, ostaja eden od prvih datumov, povezanih z začetkom šolskega leta v novi Osnovni šoli Dragomelj. Ta dan je bil namreč prvi roditeljski sestanek, povezan z vpisom učencev in učenk v novo šolo. Več sto staršev je s seboj pripeljalo tudi bodoče učence in učenke ter pozorno prisluhnilo v.d. ravnateljici Metki Murn in podžupanu Občine Domžale Toniju Dragarju, ki sta bila njihova gostitelja ter sta jim skušala odgovoriti na vrsto vprašanj. Med njimi so bila številna povezana zlasti z varno potjo do nove šole. Starši so pozorno prisluhnili Informacijam o Osnovni šoli Dragomelj, ki vrata odpira 1. septembra 2006. Zdaj pa se gremo vpisat. Arboretum Volčji Potok Prijetni sprehodi med drevesi in cvetjem Letošnja cvetlična razstava tulipanov, cvetlična razstava, razstava vrtnarstva, vrtne opreme in vrtnarski sejem so bile zaradi slabega vremena sicer malce okrnjene, vendar pravili ljubiteljev, ki vedo, da je Arboretum Volčji Potok zanimiv ob vsakem vremenu in v vseh letnih časih, ni motilo, da ga ne bi množično obiskovali. Čeprav so tulipani skoraj odcveteli, bi vas radi opozorili še na nekatere prireditve, ki bodo obogatile vaš obisk Arboretuma Volčji Potok: • 24. maja - evropski dan parkov - vodenje; • Arboretum Volčji Potok je izdal prospekt v več jezikih, v katerem obveščajo obiskovalce o prijetnem počitku med drevjem in cvetjem; • 17. junij - rožni dan - slovenski dan vrtnic: V okviru DOMŽALSKEGA DNE v Arboretumu Volčji Potok so v soboto, 29. aprila 20-Ob.nastopili: Godba Domžale, Dekliški pevski zbor Ajda Črnuče ter Plesna skupina Miki, predstavile so se narodne noše, na lokacijah v parku pa so slikali člani in članice Likovnega društva Senoieti iz Radomelj. • 24. junija ob 18. uri bo v Arboretumu zaključek projekta POSVOJIMO OPERNO BUKEV. Ob spremljavi klavirja bodo operni pevci prepevali operne arije. V okviru omenjenega projekta so posadili 130 mladih bukev, 130 let je bila namreč stara bukev ob ljubljanski Operi; • razstava tropskih metuljev: PARADIŽ POD STEKLOM bo odprta do 27. junija 2006; • cvetoče poletje - razstavo moderno oblikovanih gred iz enoletnic si lahko ogledujete vse poletje. Posebej so mladi vabljeni na različne otroške delavnice, v okviru katerih spoznavajo naravo, vabijo pa tudi na javna vodstva, tematske vodene oglede in predavanja ČITALNICA NA PROSTEM. Tako odrasle do konca junija med drugim vabijo na: 20. maj - ustvarjalne likovne delavnice za starše; 2. junij - v Petek v Potok - sezonsko vodenje; 10. in 11. junij - iskanje barvnih odtenkov (slikarska delavnica za odrasle); Otroci pa so dobrodošli: 27. in 28. maj - barve pomladi odi 5. do 17. ure; 3. junij - izdelovanje netopirnic, od 16. do 18. ure; 4. junij - igre metuljev in poletnega cvetja, od 16. do 18. ure; Informacije 01 832 23 45, e-mail: ¡nfo@arboretum-vp.si, www.arbo-retum-vp.si. Vgrajevanje novega električnega kablovoda Do 30. junija bodo dela končana Ob Kamniški Bistrici med RTP Področje in Karton količevo Elektro že kar nekaj časa vgrajuje 20 kilovoltni kablovod in kabelsko kanalizacijo, ki bosta omogočili ojačitev industrijske zanke, prenapajanje transformatorskih postaj na območju občine Domžale ter vsem uporabnikom zagotovili kvalitetnejši električni tok. Ker je bilo v zvezi z omenjeno gradnjo in njenimi posledicami kar nekaj pripomb občanov in občank, v zvezi s pripombami pa smo v Slamniku objavili tudi pismo enega od naših bralcev, se je županja Cveta Zalokar Oražem odločila, da skliče pogovor s predstavniki Elektra ter jih seznani s problematiko. Predstavniki Elektra so povedali, da so z deli pričeli pozimi, ker ta letni čas navadno lastnikom zemljišč najbolj ustreza, predv sem zato ker je v tem času na zemljišču povzročena najmanjša škoda. Na 2.3 km dolgi trasi skušajo v kar največji meri, zlasti v spomladanskem času, omogočiti nemoteno gibanje kolesarjev in pešcev, kar pa jim včasih, tudi zaradi zelo deževnega vremena letos, ni najbolj uspelo. Na sestanku je bil sprejet dogovor, da bodo ponovno preverili višinske kote nasipa in posledično pritožbe glede znižanja nasipa za katerega Občina Domžale zahteva da ne sme biti nižji, kot je bil dosedanji. Poti. kijih uporabljajo pešci in kolesarji bodo na tistem odseku, kjer je gradnja zaključena vzpostavljene v prvotno stanje (na obstoječe stanje - gramoz, je potrebno nasuti in utrditi še pesek za fini posip), pri čemer seveda Občina Domžale ne bo imela nič proti, če bo to stanje boljše, kot je bilo pred začetkom del. Županja je posebej opozorila da bo bodoča kolesarska pot v okviru projekta Kamniška Bistrica - rekreativna os regije kasneje asfaltirana to pa zahteva ustrezno utrditev. Predstavniki Elektra so zagotovili, da bodo v najkrajšem času opravili dogovorjene meritve, po pridobitvi le-teh OD TU IN TAM Krajevna skupnost Venclja Perka Za lepše mesto Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki Slamnika, je Krajevna skupnost Venclja Perka Domžale povabila krajane in krajanke, da sodelujejo v akciji, s katero bi polepšali svojo KS. Na pobudo članice Sveta KS Alme Novljan ter ob sodelovanju predsednika Sveta KS, Janeza Ulčarja ter Cvetličarne Ksenije Kos, so v začetku maja v njeni cvetličarni že tradicionalno brezplačno delili okrasno cvetje. Akcijo je finančno podprla tudi Občina Domžale, še posebej pa je vodstvo akcije treba pohvaliti, ker so krajanom, ki sami niso mogli pridi po cvetje, okrasno cvetje dostavili na dom. S tem so skupaj prispevali, da bo ta del našega mesta letošnje poletje še lepši. O. U. stran Cvetličarja Ksenija In Andrej Kos, pobudnica akcije In članica Sveta KS Alma Novljan, županja Cveta Zalo-kar Oražem ter predsednik Sveta KS Venclja Perka, Janez Ulčar. Mladi strokovnjaki o razvoju Občine Domžale jutri Poiskati pot, ki bo sprejemljiva in ustrezna za vse V okviru priprave razvojne in prostorske strategije Občine Domžale je bila pred kratkim v Kulturnem domu Groblje predstavitev rezultatov interdisciplinarnih študentskih delavnic Domžale, v okviru katerih so mladi na različnih področjih razvoja, življenja in dela naše občine iskali poti, ki bi bile sprejemljive in ustrezne za vse. Kot je v pozdravnem nagovoru poudaril Toni Dragar, podžupan Občine Domžale, je naša občina na razvojnem razpotju, saj se je v zadnjih nekaj letih zgodila vrsta ključnih posegov v prostor in razvojnih potez, ki so temeljito vplivale na občino in njen razvoj. S tem pa se je postavilo tudi vprašanje, kako naprej? Namreč Domžale so se z izgradnjo prometne infrastrukture, ki se še dograjuje, relativno približale Ljubljani in s tem je postala domžalska občina še bolj zanimiva za poselitev ter poslovne dejavnosti. Na drugi strani pa imamo naravne vire ter ohranjeno naravno okolje, ki je na eni strani ogroženo, na drugi strani pa predstavlja tudi razvojno priložnost. Javnost je pri iskanju najprimernejših rešitev vključena od samega začetka in je sodelovala pri vrsti delavnic, kjer smo skupaj oblikovali vizijo: »Občina Domžale je občina zadovoljnih ljudi, z opazno visoko kakovostjo življenja za vse generacije prebivalcev, z odprtimi procesi sprejemanja odločitev, z množico prodornih podjetij in s sodobno infrastrukturo.« Reševanja nekaterih vprašanj so se lotili mladi v interdisciplinarnih študentskih delavnicah ter pod strokovnim mentorstvom prispevali rešitve na področju: arhitekture in krajinske arhitekture, geografije, geodezije in gradbeništva. Čeprav gre za študentske rešitve in ugotovitve, te niso nič manj strokovne. So smele, tudi drzne, predvsem pa opozarjajo na probleme ter priložnosti, tako občine Domžale v sklopu Ljubljanske urbane regije kot posameznih naselij v občini, obravnavajo pa tudi zelene površine v odprtem prostoru, kar smo DomžalČani že večkrat izrazili kot priložnost. Skratka, postavljajo nas pred odločitev, da povemo, kaj želimo in česa nočemo, predvsem pa nas prisilijo k razmišljanju. Najprej smo prisluhnili skupini študentov Filozofske fakultete, Oddelka za geografijo, ki so pod mentorstvom prof. dr. Andreja Cerne ter asist. mag. Simona Kušarja predslavili svoj pogled na položaj občine Domžale v Ljubljanski urbani regiji z vidika dejavnosti, kjer so nam povedali, da ima naša občina velike razvojne priložnosti na izobraževalnem, industrijskem in nogometnem področju. O strokovnih podlagah za območje krajinske prepoznavnosti Dolsko-Krumperk ter problemih in naboru dejavnosti kot potencialni možni rabi tega območja so govorili študentje biotehniške fakultete. Oddelek za krajinsko arhitekturo pod mentorstvom prof. Dr. Ivana Maru.šiča in asistentke Nadje Penko Seidl. Zadnji del predstavitve je bil namenjen strokovnim podlagam za urbanistične zasnove naselij Radomlje, Preserje, Homec, Rova, Dob, Krtina, Dragomelj, Ihan Prelog, kjer so študentje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Katedre za prostorsko planiranje pod mentorstvom viš. pred. mag. Almc Zavodnik Lamovšek in asistentk mag. Mojce Foški, Tadeje Zaucer in Mance Jug predstavili predlog nadaljnjega razvoja omenjenih naselij. Zanimive in inovativne rešitve s posameznih območij in področij si lahko ogledate v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja, kasneje pa bodo razstavljene v Knjižnici Domžale. 0. u. Obveščamo vas, da bo zaradi vzdrževalnih del na mostu v Radomljah, med 15. majem in 15. junijem 2006, znižal vodostaj Radomeljske Mlinščice na tretjino običajnega vodostaja. Hvala za razumevanje. Občina Domžale pa bo organiziran skupni ogled trase s predstavniki Občine Domžale ter sprejet dogovor o še potrebnih posegih. Zagotovljeno je bilo, da bodo dela na omenjeni trasi dokončana najkasneje do 30. junija 2006. Športni park Domžale Prihaja tartan... Potem, ko smo se razveselili nove javne razsvetljave na nogometnem igrišču v Domžalah, ki bo omogočila da bomo nogometne tekme lahko obiskovali tudi zvečer, se je v Športnem parku Domžale začela še ena velika akcija - polaganje tartana za bodočo atletsko stezo. Ne pozabite, da bo na novi ste/i predvidoma 16. junija ob 18. uri velik medklubski atletski miting. Dobrodošli! TVD Partizan Domžale Na jubilejnem pohodu »Ob žici« Petdesetega tradicionalnega pohoda »Ob žici« v Ljubljani smo se člani in članice TVD Partizan tudi letos udeležili v lepem številu. Za jubilejni pohod smo letos pripravili dve skupini, ki sta s startnega mesta za Bežigradom krenili na pohod v nasprotnih smereh. Prva skupina pohodnikov, veteranov v društvu, predvsem pa pravih partizanov in partizank, seje na pot odpravila v smeri Koseze in po jugozahodnem delu kroga ter se z drugo skupino, ki se v društvu udeležuje rekreacije z vse bolj popularno nordijsko hojo, srečala na Livadi in tako je bil krog »Ob žici« na društvenem pohodu sklenjen. Skupno smo se nato odpravili na uradni cilj na proslavo ob Prešernovem spomeniku, kjer smo srečali vsakoletne domžalske udeležence, res prave veterane Vinka Kokalja, Toneta Jančarja in Jurija Vulkana. Po tako prijetnem izletu, v lepem vremenu in pristnem vzdušju pohoda »Ob žici« smo si enotni, da seje takih prireditev v društvu Partizan lepo udeleževati in si želimo še več poddobnih rekreativnih srečanj. Še iskrene čestitke Urošu in Primožu Benku ter Jaku Košaku, ekipi dečkov z OŠ Domžale, s katero društvo dobro sodeluje, ki je v teku trojk zasedla sedmo mesto. TVD Partizan Domžale 9 |PJ| I VllUI4,U'",IVO JAPTI L_-J Program vavčerskega svetovanja Program vavčerskega svetovanja predstavlja obliko podjetniške svetovalne podpore, namenjeno malim in srednje velikim podjetjem in vsem tistim brezposelnim osebam z Zavoda RS za zaposlovanje, ki se odločajo za dinamično in razburljivo, a vendarle tvegano pot podjetništva. Program izvajamo v sodelovanju z JAPTI, javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije, sredstva pa so zagotovljena s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje. Osrednja storitev programa je podjetniško svetovanje - splošno in specialistično, z vključitvijo v program pa so cene storitev programa subvencionirane. Brezposelnim osebam je storitev svetovanja 100% subvencionirana do višine dveh minimalnih mesečnih plač (trenutno veljavna minimalna plača znaša 122.600,00 sit), potencialnim podjetnikom je storitev subvencionirana 100% do maximal-no višine treh minimalnih plač, za delujoča podjetja pa je subvencija do max. 50% vrednosti svetovanja oziroma 1.000.000 SIT letno. V program vavčerskega svetovanja vključujemo naslednje ciljne skupine: ■ mala in srednja podjetja, ■ brezposelne osebe, ■ potencialne podjetnike. Storitve svetovanja v okviru programa nudijo na javnem razpisu oziroma pozivu izbrani visoko strokovno usposobljeni svetovalci, kar doka- zujejo s pridobljenimi referencami, strokovnim znanjem in izkušnjami. Katalog podjetniških svetovalcev si lahko ogledate na www.japti.si Podjetniki lahko uporahljajp svetovanja iz praktično vseh področij, najbolj pogosto pa povprašujejo po: ■ pomoč pri pripravi poslovnih načrtov; ■ pomoč pri ustanovitvi podjetja; marketing; ■ človeški viri; • ■ pridobivanje nepovratnih sredstev izEU • internacionalizacija in drugih. V kolikor vas vključitev v program zanima, pokličite na Center za razvoj malega gospodarstva Ljubljana d.o.o., Podjetniški center Domžale telefon: 01/ 721-48-36 ali nam pošljite e-mail na: pc-domzaleiW>vol|a. net Vera Nunlč Podjetniški center Domžale stran DEPALA VAS Peticija prebivalcev Depale vasi Depala vas je razdeljena z železniško progo, ki povezuje Kamnik z Ljubljano. Gre za poseben primer, ko je vas razdeljena z železniško progo tako rekoč po sredini in se pri tem križa s tremi cestami, ki potekajo vzporedno. Vsi trije prehodi so slabo zavarovani, na kar smo že večkrat opozarjali. Vzrok za tako stanje bi naj bilo pomanjkanje denarja! Čez te prehode se vsak dan odvija gost promet z vozili, prečkajo pa jih tudi pešci, med njimi tudi otroci, ki obiskujejo šolo. Te poti so tudi t.i. šolske poti in jih vsak dan uporablja kar 62 osnovnošolcev! V zadnjih nekaj letih je bilo na železniških prehodih v Depali vasi vsaj 6 smrtnih žrtev, med njimi tudi otroci! Na to smo Občino Domžale in Agencijo za železniški promet opozorili ob nesreči s smrtnim izidom oktobra 2004. Obljubili so nam, da bodo našli primerno rešitev za zavarovanje železniških prehodov v Depali vasi. Do današnje nesreče se žal ni nič uredilo. Da je slabo zavarovan prehod lahko smrtno nevaren, smo ponovno doživeli 8. 5. 2006. Gospa Jelka Tomič, ki stanuje v vasi zadnjih nekaj let, je bila žrtev železniške prometne nesreče s smrtnim izidom. Na slabo zavarovanem železniškem prehodu v Depali vasi se je vanjo zaletel vlak in kmalu po nesreči je umrla. Že velikokrat smo opozarjali, da svetlobni in zvočni signali niso dovolj za varen prehod čez železniško progo! Ali je bilo res potrebno še eno Človeško ŽIVLJENJI;, da ponovno potrdimo naše trditve!! Ali sploh lahko primerjamo stroške, ki bi bili potrebni, da bi vse prehode uredili tako, kot je to potrebno, s človeškim življenjem oz. z vsemi tistimi življenji, ki so bila izgubljena na teh neurejenih prehodih! Za varen prehod čez železniško progo so nujno potrebne, poleg vidnih in zvočnih signalov, predvsem zapornice! Pa naj še kdo trdi, da za to nimamo denarja! Koliko človeških žrtev bo še potrebno, da se bo ta denar našel! Prebivalci Depale vasi smo pretreseni in ogorčeni, hkrati zahtevamo, da se vsi trije prehodi v Depali vasi zaščitijo z zapornicami do I. 6. 2006. V nasprotnem primeru bomo izvajali ukrepe državljanske nepokorščine z zaporami železniške proge in magistralne ceste Ljubljana - Celje. Ne pristajamo več na obljube. Prva opozorilna zapora železniške proge bo v petek, 12. 5. 2006, med 16.00. in 17.00. Z zaporami bomo nadaljevali do izpolnitve naših zahtev!!! aslst. Pater Kecel), dr. med; Jože Cuzak, Anton Dime In podpisi skoraj vseh vaščanov Depale vasi Vaška skupnost Depale vasi je tudi začela z akcijo zbiranja sredstev za družino pokojne Jelke Tomič. Kdaj bodo primerno zavarovani vsi železniški prehodi v Depali vasi Nesreča, v kateri je na enem od neprimerno zavarovanih železniških prehodov v Depali vasi izgubila življenje mati Štirih otrok, je znova okrepila prizadevanja za rešitev problema primernega zavarovanja vseh nezavarovanih železniških prehodov. Objavljamo pismo županje Cvete Zalokar Oražem ministru za promet, mag. Janezu Božiču, kije bilo poslano tudi na naslove drugih pristojnih institucij; predstavljamo kronologijo aktivnosti občine v obdobju od oktobra 2004 do danes, preberete pa lahko tudi zahteve krajanov in krajank Depale vasi, ki so trdno odločeni, da ne odnehajo prej, dokler ne bodo vsi prehodi primerno zavarovani. »V vodstvu Občine Domžale smo enako kot občani in občanke z veliko prizadetostjo sprejeli informacijo o novi hudi železniški nesreči s smrtnim izidom na enem od treh nezavarovanih železniških prehodov na območju Depale vasi. Naša prizadetost pa tudi ogorčenje sta toliko večja, ker si je vodstvo Občine Domžale še posebej od oktobra 2004, ko se je na sosednjem nezavarovanem železniškem prehodu v Depali vasi že zgodila nesreča s smrtnim izidom, v sodelovanju z Občino Trzin pose- bej intenzivno in zavzeto prizadevala za ureditev omenjene problematike - tako smo bili skupaj s krajani pobudniki vrste sestankov, posredovalci zahtev za ureditev nezavarovanih železniških prehodov, sama pa sem vam v zvezi s tem tudi posredovala poslansko vprašanje in pobudo za povečanje proračunskih sredstev za zavarovanje nezavarovanih prehodov z avtomatskimi zapornicami. Kot je razvidno iz priložene kronologije delovnih srečanj in uradnih sestankov različnih institucij, ki so pristojne za reševanje problematike na tem področju, sta si Občina Domžale in Občina Trzin vse od oktobra 2004 prizadevali, da bi uredili omenjeno problematiko ter zagotovili občanom in občankam, ki prečkajo železniško progo na omenjenem območju, večjo varnost. Pri tem posebej poudarjamo, da smo zaradi velike nevarnosti zahtevali takojšnje ukrepanje in postavitev avtomatskih zapornic vsaj na enem od prehodov in ne zgolj iskanje dolgoročnih, postopkovno in prometno zelo zahtevnih rešitev. Na osnovi naše zahteve z oklobra 2005 sta Javna agencija za železniški promet in Ministrstvo za promet potrebovala več kot leto in pol za vsaj delno realizacijo takrat posredovanih pobud, kakor tudi opravljenih Novinarska konferenca Vztrajamo, da nas sprejme minister za promet Na novinarski konferenci 11. maja 2006 je županja Cveta Zalokar Oražem s podžupanoma Tonijem Dragarjem in Vinkom •luhartom predstavila problematiko celovite rekonstrukcije križišča v Radomljah ter zaprosila novinarje za pomoč pri obveščanju v medijih, predstavljen pa je bil tudi novi Spominski park Radomlje. V nadaljevanju je beseda tekla o projektu STOP kolonam, ki je potekal od 5. do 14. aprila, in v katerem smo zbirali podpise proti cestninski postaji Krtina in proti nepravičnemu cestninjenju v Sloveniji. V projektu so sodelovali podpisniki iz cele Slovenije. Na stojnicah je peticijo podpisalo 17.306 podpisnikov, na spletni strani občine Domžale www. domzale.si, ki je še vedno odprla, je svoj podpis doslej oddalo skoraj 8000 podpisnikov. Kot je povedala županja Cveta Zalokar Oražem, je vodstvo Ob- Zadnja novlcal Na pobudo županje Cvete Zalokar Oražem In Agencije za železniški promet Je bil 16. maja 2006 v Domžalah sestanek, na katerem so obravnavali problematiko neustrezno zavarovanih železniških prehodov v Depali vasi. Udeleženci: vodstva občin Domžale In Trzin, Agencije za železniški promet ter Dlrektorata za železniški promet ter vaščanl Depale vasi so se strinjali, da Je potrebno problematiko razrešiti dolgoročno, kratkoročno pa takoj ustrezno zavarovati prehode. Tako bo Občina Domžale zagotovila finančna sredstva za en prehod, drugega bo uredila Agencija, ki bo zagotovila tudi potrebno strokovno pomoč. Prehoda naj bi uredili predvidoma do konca letošnjega leta. Več v prihodnjem Slamniku. čine Domžale že sredi aprila zaprosilo ministra za promet, mag. Janeza Božiča, za sprejem, na katerem bi mu oddali v okviru akcije zbrane podpise, predvsem pa bi se vodstvo Občine Domžale z njim RENAULT USTVARJAMO AVTOMOBILE CLIO TEAM 1.2 že za 1.850.000 SIT LOGAN LOGAN KENWOOD 1.4 že za 1.865.000 SIT ^ WE W33Ë WW*B^W"P* Oprema: KLIMA, ELEKT. PAKET, SERVf I VOLAN, ALU PLATIŠČA, RADIO MP3. Garancija: 4 LETA (v primeru nakupa preko Renault financiranja) DACIA grt>upa> '"■ ' ■■ ■ ' Oprema: KLIMA, ELEKT. PAKI I SERVO VOI.AN, RADIO CD Garancija: 5 LET (v primeru nakupa preko Renault financiranja) AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26,1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 Internet: www.avtoset.sl E-mall: lnfo©avtoset.si želelo pogovoriti o skupnih aktivnostih, povezanih s problematiko cestninske postaje v Krtini ter sistemom cestninjenja nasploh. Županja je prisotne novinarje seznanila, da je ministrstvo Občino Domžale po telefonu obvestilo, da minister nikakor ne najde primernega termina za srečanje, predlaga pa, da se v torek, 16. maja 2006 ob 14.30 uri vodstvo občine sreča z državnim sekretarjem. Na omenjeno obvestilo je županja mag. Janeza Božiča pisno obvestila, »da vztrajamo pri prošnji, da se v zvezi z omenjeno problematiko srečamo z Vami osebno, saj menimo, da več kot 25.000 zbranih podpisov državljank in državljanov iz cele Slovenije, ki so izrazili podporo akciji STOP KOLONAM, zasluži tudi Vašo pozornost in nekaj minut Vašega dragocenega časa. Pričakujemo, da boste našo prošnjo upoštevali in nam najkasneje do 25. maja 2006 vendarle dodelili 15-minutni termin. Predlagam pa, da torkov rezervirani termin izkoristimo za sestanek v zvezi /, nujnimi takojšnjimi ukrepi za gradnjo zavarovanih železniških prehodov v Depali vasi tako, da bi se državni sekretar udeležil že dogovorjenega sestanka z Javno agencijo za železniški promet ob 14.30 uri na Občini Domžale.« 0. U. ogledov nivojskih prehodov (14. 10. in 25. 10. 2004 ter 26. 5. 2005) za zavarovanje prehodov čez železniško progo.Tako je Občina Domžale šele 10. marca 2006 prejela Odločbo, v kateri investitorjem Občini Domžale, Občini Trzin ter Javni agenciji za železniški promet RS določa ureditev nivojskih prehodov na območju Depale vasi v km 10+661, 10+847, 11+081, 11+180 in v km 11+550 regionalne železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška-Kamnik Graben. Naj pri tem posebej zaradi javnosti povemo, da je urejanje in zavarovanje železniških prehodov v pristojnosti države, občina lahko le opozarja in poziva, da se k reševanju problema intenzivno pristopi ter sodeluje pri prometnih rešitveh. Ob tem vam lahko tudi povemo, da je občina ustrezne prostorske rešitve že vnesla v svoje akte, za naročilo lokacijskega akta pa vse do marca 2006 nismo imeli ustreznih strokovnih podlag in rešitev, ki bi jih potrdili na ravni države, torej v okviru agencije in vašega ministrstva. Tokrat pa vas ne le pozivamo, pač pa ROTIMO, da nemudoma tudi z osebnim prizadevanjem, pristopite k takojšni akciji za razrešitev problema, saj so nezavarovani prehodi terjali v zadnjem letu in pol dve mladi dragoceni življenji očeta treh mladoletnih otrok, tokrat pa matere štirih mladoletnih otrok. V zvezi z citirano Odločbo (ki je žal precej pomanjkljiva in ne definira dolžnosti posameznih investitorjev)' ugotavljamo, da so izpolnitveni roki za zavarovanje prehodov čez železniško progo v Depali vasi, ki so določeni najkasneje do 1. 1. 2013, za Občino Domžale in glede na aktualno problematiko povsem nesprejemljivi; Občina Domžale je v okviru priprave občinskih strategij prostorskega razvoja že izdelala zasnovo prometne ureditve za to območje, ki bo omogočila dolgoročno rešitev urejanja križanja cest z železniško progo, kar pomeni, daje rok iz točke 8 vaše Odločbe že izpolnjen in je mogoče takoj pričeti s pridobivanjem potrebne dokumentacije (lokacijski načrt). Zahtevamo, da Ministrstvo za promet takoj zahteva od Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije, da pristopi k razreševanju omenjene problematike ter tako zagotovi varne prehode čez železniško progo na območju Občine Domžale, še posebej pa Depale vasi.« Pismo je bilo poslano tudi: 1. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva 5, Maribor, g. KovaČič - priporočeno s povratnico 2. Holding Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana, 3. Policijski uprava Ljubljana, Prešernova 18, Ljubljana, inšpektor Kotnik 4. Policijski postaja Domžale, Ljubljanska 96, Domžale 5. Prometnemu inšpektoratu Republike Slovenije, Tržaška 19a, Ljubljana, inšpektor za železniški promet, g. Willenpart, 6. Občini Trzin, Mengeška cesta 9, Trzin, župan g. Peršak 7. Krajevni skupnosti Venclja Perka, Slamnikarska ul. 14, Domžale, g. Ulčar 8. g. Cuzak Jože, Depala vas 24. Domžale 9. Medijem 0.0. Kronologija reševanja problematike nezavarovanih železniških prehodov v Depali vasi - 21.2.2003/ Predstavitev idejnih rešitev rekonstrukcije križišča Depala vas na Občini Domžale. - 30.1.2004/Dopis Holdinga Slovenskih železnic, v katerem sporočajo predlog za imenovanje komisije, ki pregleda nivojski prehod in na tej osnovi ugotovi, na kakšen način se zavaruje nivojski prehod oziroma se ukine z vzpostavitvijo povezovalne ceste na drug nivojski prehod. - 7.6.2004/Na Oddelku za komunalne zadeve - OKZ občine Domžale potrditev idejne zasnove, ki je že vnesena v prostorski akt občine. - 14.10.2004/ Zapisnik komisije za nivojske prehode. Glede na ugotovitve komisije v zvezi z ni-vojskim prehodom v KM 11 + 004 je potrebno izdelati prometno ureditev za celotno območje Depale vasi, ker znaša razdalja med skrajnima prehodoma 889 m, znotraj tega območja pa se nahajajo trije zavarovani nivojski prehodi. Pred tem je potrebno upoštevati tudi neustrezno stanje zavarovanih nivojskih prehodov v Depali vasi. - 20.10.2004/ Nesreča s smrtnim izidom. - 25.10.2004/ Na Javno agencijo za železniški promet RS in v vednost Ministrstvu za promet poslano Protestno pismo Občine Domžale. V pismu zahtevamo, da Javna agencija za železniški promet takoj pristopi k zavarovanju prehodov z najprimernejšimi ukrepi, ki bi zagotovili celovit varen cestni in železniški promet na tem območju. Prav tako je bil izražen protest proti počasnemu reševanju tovrstne problematike. - 28.10.2004/tiskovna konferenca v prostorih Občine Domžale. - 28.10.2004/ Peticija krajanov Depale vasi poslana na Agencijo za železniški promet. - 4.11.2004/ Odgovor Javne agencije za železniški promet na protestno pismo Občine Domžale. - 5.11.2004/ Občina Domžale poziva Javno agencijo za železniški promet RS k čim prejšnjemu sestanku ter sprejemu konkretnih dogovorov s terminskim planom - Novembra in decembra 2004 poteka komunikacija Občine Domžale z Javno agencijo za železniški promet in prometnim inšpektorjem RS, g. Tomažem Willenpartom. (Na osnovi te komunikacije Javna agencija za železniški promet sporoči, da bo v skladu z odločbo ministra za promet RS imenovana nova komisija, ki bo ugotavljala dejstva, na podlagi katerih bo odločen način izvedbe nivojskih prehodov). - 20.1.2005/ Občina Domžale ponovno skliče sestanek v zvezi s problematiko nezavarovanih železniški prehodov v Depali vasi. priključi se Občina Trzin. - 24.1.2005/ Na podlagi dogovora, sklenjenega 20.1.2005, na sestanku med predstavniki Javne agencije za železniški promet, Ministrstva za promet, prometnega inšpektorja, Holdinga Slovenskih železnic. Občine Domžale in Občine Trzin so bili posredovani predlogi Občin Domžale in Trzin za takojšnjo ureditev zavarovanja železniških prehodov na območju obeh občin. - 26.5.2005/ Sestanek komisije za nivojske prehode pod vodstvom g. Tomaža Willenparta. - 8.6.2005/ Pismo s strani Občine Domžale ministru za promet o nezavarovanih železniških prehodih na območju Depala vas in poslansko vprašanje Cvete Zalokar Oražem z enako vsebino. - 10.3.2006/ Dospetje Odločbe ministra za promet. Drad županje IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 6 Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o., Vodenje tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode Sredi maja je Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, d.o.o. v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in Gospodarsko zbornico Slovenije (Združenje za varstvo okolja) pripravilo strokovno delavnico Vodenje tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode. Namenjena je bila tehnologom in operaterjem bioloških čistilnih naprav, ki delujejo na področju vodenja tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode ter sprejemajo odločitve o procesnih posegih, nastavitvah pa-ramerov obratovanja, vzdrževanju in ne nazadnje odnosu do okolja. Vsebina omenjene strokovne delavnice je obsegala izkušnje in znanja, ki so nujno potrebna pri problematiki, ki se pojavlja pri vodenju tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode in jih ne zmore rešiti vsak zase, zato redno teče komunikacija med osebjem čistilnih naprav po Sloveniji, ki si izmenjujejo izkušnje in znanje. Prav zaradi tako pridobljenih izkušenj se je vodstvo CČN odločilo zbrati svoje in tuje strokovno znanje o tehnološkem procesu in o problemih na čistilnih napravah in tako je nastalo obširno gradivo, ki je bilo predstavljeno na dveh delavnicah. Organizatorji so morali zaradi velikega odziva strokovne javnosti pripraviti kar dve delavnici, v katere so skušali vključiti vse ključne procesne dejavnike, ki omogočajo dobro delovanje biološke čistilne naprave. Ob začetku obeh delavnic sta sodelujoče pozdravila predstavnika obeh sodelujočih institucij, g.. Butina z Gospodarske zbornice Slovenije ter ga. Podlipnik z Ministrstva za okolje in prostor, sodeloval pa je tudi podžupan Občine Domžale, Vinko Juhart. Predavatelji: dr. Marjeta Stražar, dr. Olga Buri-ca, dipl.ing. Peter Cerar in ing. Sebastjan Pod-bevšek so pri svojem podajanju uporabljali tako svoje strokovno znanje in izkušnje, kot mednarodne izsledke, ki jo jih našli v razpoložljivi literaturi iz vrste držav, uporabili pa so tudi ustrezne strokovne knjige in članke svetovne literature. Predstavitev je potekala skladno z evropskimi smernicami za pripravo seminarjev za vodenje tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode, kijih predlaga skupni projekt organizacij WHO in UNEP in delavnic v Franciji in na Nizozemskem, ki so se jim organizatorji delavnic tudi aktivno udeležili. Delavnici sta obsegali naslednja področja: Splošno o odpadnih vodah, Mehansko čiščenje, Biološko čiščenje, Čiščenje nutrientov, Blato, Izpusti v okolje. Vplivi na okolje, On-line meritve, Problemi na ČN, Vodenje ČN, Ekonomski del. Ob tem pa so bili predstavljeni vsi procesni parametri, ki vplivajo na proces čiščenja in so jih na naši čistilni napravi v Času dolgoletnega dela opredelili kot ključne pri vodenju procesa. Obe delavnici sta odlično uspeli, uresničen pa je bil tudi eden izmed namenov, da se še bolj trdno povežejo vsi »čistilničarji«, ki imajo kar nekaj problemov, tak^) dnevnih kot tudi na generalnem strokovnem nivoju. Zanesljivo pa sta bili delavnici tudi prispevek k prepoznavnosti tovrstne dejavnosti, ki se trudi, da bi zaposleni v njej dosegli ustrezno priznanje za uspešno strokovno delo. Krajevna skupnost Jarše-Rodica Čistilna akcija TD Jarše-Rodica je tudi letos v sodelovanju s KS in PGD Jarše-Rodica organiziralo očiščevalno akcijo, saj se je narava po dolgi zimi rešila snežne odeje, ki je zakrivala vso nesnago. Čisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak, so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, sami pa za urejenost in čuvanje okolja ne skrbimo dovolj. Temeljno načelo - vsak človek naj ureja okolje predvsem v svojem okolju, v širšem okolju pa z medsebojnim sodelovanjem društev v kraju. Pri tem ne gre le ta enkratno očiščevalno akcijo, ampak za celoletne dejavnosti, s katerimi bomo spodbujali aktivni odnos posameznika do narave in do okolja. V našem kraju smo se te akcije udeležili množično in je trajala cel april; ob dnevu voda 22. marca so gasilci očistili Mlinšico, naše društvo pa nabrežino Kamniške Bistrice. Po skupinah smo se razdelili po vsej KS in jo očistili nesnage, saj je je bilo za poln kontejner. Po vsaki akciji je sledila pogostitev z dobro kapljico in prijateljski klepet. Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, pa smo z učenci turističnega krožka na OŠ Rodica in mentorico ga. Ano Medved očistili in obrezali grmovje ob nabrežini Kamniške Bistrice in učence seznanili o pomembnosti čistega okolja za naše zdravje. Nikoli si ne dovolimo, da bi z odvrženo embalažo ali drugo nesnago okrnili lepoto narave. Najlepši je pogled na očiščene zelenice, urejene cvetlične nasade, na obdelana polja, travnike. Kmečki človek je že od nekdaj imel spoštljiv odnos do zemlje, saj mu je bil edini vir za preživetje, zato jo je ljubil, zemlja pa mu je vračala z bogatim pridelkom. S skupnimi močmi bomo pripomogli k ohranitvi našega okolja, tako da ne bomo metali smeti po tleh, v vodo ali kamorkoli drugam, pač pa le v koše za smeti, in da bomo s svojimi dejanji opozarjali in ozaveščali soljudi. Zahvala vsem krajanom, ki ste z nami sodelovali v projektu »Pomladno urejanje okolja«, še posebno učencem OS Rodica in našim gasilcem, ki nam vedno priskočijo na pomoč, saj nam bo le s skupnimi močmi uspelo, da bo naš kraj postal takšen, da bomo lahko ponosni nanj. Nevenka Narobe Na spodnji in Zgornji Slivni, na Geoss in Vače Meddruštveni pohod diabetikov Gorenjske vil naš predsednik, France Horvat, referent za šport, Maks Grošelj pa nas je seznanil o namenu in poteku pohoda, predstavil pa tudi vodnika Marijana Grila. Šestdesetglava množica pohodni-kov je nato krenila proti Zg. Slivni. Po poti, ki ni bila prenaporna, smo veselo kramljali in se med seboj seznanjali. V prijetnem gostišču pri gospe Branki smo se malo odpočili in okrepčali, nato pa nam je domačin Jaka, ključar cerkvice sv. Neže, te najstarejše podružnice Vaške fare, razkazal svetišče. Zgodovinske zanimivosti nam je povedal naš vodnik Marijan. Cerkev je stara približno 800 let, večkrat je bila prenovljena - prezidana. Freske čakajo na restav-riranje. Ob cerkvi je čudovit razgled sirom po Sloveniji. Po lepi planinski poti smo se podali navzdol na Vrtače in dalje do GEOSS-a. Sledil je ogled geometričnega središča naše domovine in zanimivosti v zvezi s tem, vodnik pa je povedal marsikaj o daljni preteklosti teh krajev. Po nakupih spominkov smo se odpeljali na Vače, si ogledali farno cerkev in v njej čudoviti božji grob iz leta 1864. Ta enkratni izdelek je nare- jen v Ostravi na Češkem. Križev pot je delo slikarja Metzingerja. Zanimivo je tudi to, da je to območje nekoč pripadalo prafari v Mengšu. Vače so bile nekoč pomembno središče za pridobivanje in predelovanje bakrene, svinčene in železove rude. Topilničarji in obdelovalci so svoje izdelke tržili po Gorenjski in Zasavju. Razvito je bilo izdelovanje sukna, platna, vrvi in drugo. Kraj je bil že daleč nazaj povišan v trg z vsemi tržnimi pravicami. V bližini je fosilna morska obala, na Kleniku kopija povečane vaške situle. Vse to je vredno ogleda. Žal za vse to ni bilo časa. Družabno srečanje in zakusko je pripravil naš član, Franci Pečar. Ob zvokih harmonike smo tudi zapeli, nekateri zaplesali. Čas je potekel in treba se je bilo podati domov. Srečanja so se udeležili člani z Jesenic, Škofje Loke, Tržiča, Kranja in seveda Domžal. Vsi pohodniki so bili nad pohodom navdušeni in marsikdo si bo z veseljem ponovno ogledal te kraje. Marijan Grli, loto: Ivan Rollh Ni nam vseeno Krajevna skupnost Preserje je v sodelovanju s Športnim društvom Preserje v aprilu organizirala čistilno akcijo. Z brezvestnim odmetavanjem odpadkov kjerkoli se kaže nekultura in mačehovski odnos posameznikov do narave. Zato so se nekateri člani ŠD Preserje in nekaj ostalih krajanov pridružili mnogim, ki so še pred svetovnim dnevom Zemlje čistili okolico. Ker so bila k čistilni akciji povabljena vsa gospodinjstva KS Preserje, to je preko 1600 krajanov, pa nas žalosti, da se na takšna in podobna vabila odzo- vejo vedno isti. Vseh, ki so na sončno sobotno dopoldne z zaščitnimi rokavicami in vrečami za smeti prehodili Preserje po dolgem in počez, je bilo tokrat 25. Vzeli so si čas in pospravili tisto, česar se običajno ne vidi z glavnih cest. Česar pa ne vidiš, te tudi ne moti. Vendar bregovi Bistrice, stranske poti in druga skrita mesta, ki tako hitro postanejo odlagališča navlake, niso v lasti ŠD Preserje, ampak dobrina vseh krajanov 1'reserij. Zato predsednik KS Preserij ponovno vabi, da se na podobne delovne akcije odzivate v večjem številu. Naj vam ne bo vseeno, kaj sc dogaja v našem kraju. Barbara Peterlln PGD Studa Za lepšo okolico Postalo je že tradicija, da krajevne skupnosti Domžal pozovejo okoliška društva na pomoč pri čiščenju naše občine. V Prostovoljnem gasilskem društvu Studa smo se vabilu tudi letos odzvali. Po se- stanku na krajevnih skupnostih smo se dogovorili za dan 28 .4. 2006 popoldne. Kljub deževnemu vremenu seje zbralo čez 30 članov društva. Prva skupina se je odpravila čistit obrežje Kamniške Bistrice, druga skupina pa okolico Štude, predvsem območje ob glavni cesti proti Ljubljani. Do poznega popoldneva smo skoraj do vrha napolnili dva kontejnerja, ki nam jih je pripravilo podjetje Prodnik. Po končani čistilni akciji smo si v gasilskem domu privoščili zasluženo malico. Na pomoč! D.Š. Pomladna čistilna akcija v Ihanu V okviru sodelovanja diabetičnih društev Gorenjske smo se odločili, da DomžalČani organiziramo srečanje naših članov na našem območju. Zbrali smo se v Moravčah ter se po uvodnem spoznavanju in danih napotkih v dolgi koloni osebnih vozil odpeljali proti Spodnji Slivni Tu je udeležence pohoda pozdra- I tmu n^ahi Ljubljanska 104 ■ Domžale • 0172415 oo Dan zemlje in čistilna akcija SRD Konfin Na svetovni dan Zemlje, v soboto, 22. aprila, je duštvo ŠRD Konfin - Sveta Trojica organiziralo očiščevalno akcijo na Sveti Trojici. Letos so se nam pridružili tudi člani Gasilskega društva Žeje - Sveta Trojica, ki so čistili in pobirali smeti v okolici Žej. Zbrali so se starejši člani, pa tudi najmlajši Osnovni cilj je bil pobrati odpadke, ki so ležali vsenaokrog (po poljih, travnikih, ob robu gozda...).Vrečke s smetmi so potem s traktorjem odpeljali do zabojnika za smeti pri cerkvi Svete Trojice in do zabojnika v Žejah pri Gasilskem domu. Po končani akciji je bil še krajši sestanek za pripravo prvomajskega kresa in seveda še malica za vsakega udeleženca. Vemo, da z eno očiščevalno akcijo ne bomo rešili Zemlje, lahko pa s tem opozorimo druge, da odpadkov ne bodo metali v prelepo naravo. Mogoče je ena taka akcija lahko priporočilo in /gled ostalim, kako lahko vsak po svojih močeh prispeva k rešitvi velikega ekološkega problema. Marija Ravnikar Postalo je že tradicija, da Krajevne skupnosti Domžal pozovejo okoliška društva na pomoč pri čiščenju naše občine. V Prostovoljnem gasilskem društvu Studa smo sc vabilu tudi letos odzvali. Po sestanku na krajevnih skupnostih smo sc dogovorili za dan 28.4.2005 popoldne. Kljub deževnemu vremenu se nas je zbralo čez 30 članov našega društva. Prva skupina se je odpravila čistiti obrežje Kamniške Bistrice, druga skupina pa okolico Štude, predvsem območje oh glavni cesti proti Ljubljani. Do poznega popldneva smo skoraj do vrha napolnili dva kontejnerja, ki nam jih je pripravilo podjetje hodnik. Po kone mi čistilni ik-ciji smo si v gasilskem domu privoščili zasluženo malico. Na pomoč!!! PatrlcIJa Matkovič. 5.Č Novinarski krožek POŠ Ihan stran PREDSTAVLJAMO Naj gasilec je postal tudi naj prostovoljec Iskrene čestitke, mag. Florjan Zabret Mladinski svet Slovenije je konce aprila uspešno zaključil že četrti projekt Naj prostovoljka, naj prostovoljec leta 2005. Na razpis natečaja, s katerim so pozvali vse organizacije in posameznike, ki pri svojih aktivnostih vključujejo prostovoljno delo, je prispelo 155 prijav, med njimi jih je bilo 42 za prostovoljne projekte. Komisija, sestavljena iz predstavnic Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Urada RS za mladino. Slovenske filantropije, Fakultete za socialno delo in Projekta Nefiks je izbrala Naj prostovoljke in prostovoljce v treh starostnih skupinah in Naj prostovoljski projekt. Poleg tega pa se je odločila podeliti še eno posebno priznanje prostovoljcu in dve posebni priznanji za projekte Priznanja je prejemnikom Naj nazivov izročil minister za delo družino in socialne zadeve, mag. Janez Drobnič. Poleg ministra sta bila častna gosta na prireditvi tudi ga. Danica Simšič, županja mesta Ljubljane, in dr. Vito Flaker. dekan Fakultete za socialno delo. V starostni skupini nad 30 let je prejel naziv Naj prostovoljec Florjan Zabret iz Krtine; na pobudo Gasilske zveze Slovenije za izobraževanje in usposabljanje mladih gasilcev, s katerimi se je v letu 2005 udeležil številnih tekmovanj ter za organizacijo različnih aktivnosti za mlade gasilce. Tako je mag. Florjan Zabret, ki smo ga v našem Slamniku že večkrat predstavili, lanskoletnemu nazivu slovenski Naj gasilec dodal še naziv Naj prostovoljec, s čimer je še enkrat več dobil priznanje za neutrudno delo na področju vzgoje in izobraževanja mladih gasilcev. Mag. Zabret sicer v gasilski organizaciji dela že od leta 1965 in je poznan predvsem po zglednem in vestnem delu z mladimi. Je namreč mentor krožkov Mladi gasilec na osnovnih šolah, hil pa je tudi pobudnik organizacije in izvedbe kvizov s področja gasilskih vsebin na različnih nivojih. Prav domžalski gasilci so tudi ob njegovi pomoči osvojili že kar nekaj najboljših mest v državi. Hkrati pa je tudi pobudnik in organizator vsakoletnega gasilskega tabora v Libeličah. Namen tabora je sicer predvsem usposabljanje mladih gasilk in gasilcev, hkrati pa so se v vseh dosedanjih letih zlasti krepile, tudi mednarodne, vezi med mladimi gasilci in gasilkami, pa tudi gasilskimi zvezami in društvi. Naj prostovoljec vsa ta in še druga dela opravlja ob zelo zahtevnih delih in nalogah na vodstvenem delovnem mestu in ves svoj prosti čas namenja delu v gasilski organizaciji, kjer pomembne funkcije opravlja tudi v okviru občinske, regijske in državne gasilske organizacije, hkrati pa je aktiven član Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in predsednik Godbe Domžale. Ob prejemu priznanja NAJ PROSTOVOLJEC 2005 mag. Florjanu Zabretu, ki je za svoje delo v letu 2005 prejel bronasto plaketo Občine Domžale, iskrene čestitke! Vera Vojska Dober dan, Jože Pirš Vse življenje namenil telovadbi V knjigi Domžalska stoletna športna sled, ki sta jo avtorja Matjaž Brojan in Janez Bizjak podnaslovi la 100 let Sokolskega društva in TVI) Partizan v Domžalah, kar pod nekaj slikami telovadne vrste lahko zasledimo ime Jože Pirš, ki Ra danes predstavljam s poudarkom na njegovih prijetnih spominih na telovadbo in nekdanjega Sokola. Jože Pirš je rojen Domžalčan. roj. '933 Pr Cedenk nasproti Toka in Prvih let svojega otroštva se ne spominja preveč rad. V stari hiši je bilo namreč toliko ščurkov, da nisi vedel, a'i je bila stena pobarvana ali črna °d teh nadležnih živalic. Kasneje je konec leta 1938 ali v začetku 1939 mama kupila staro hišo, bolj podrtijo in nato so v njej preživljali svojo mladost Jože in njegovih pet bratov °z. sester, od katerih je najstarejši brat Ivan padel kot tankist. Revščino Je še kot otrok skušal omiliti tako, da je v nekdanji gostilni v bližini, pri Slokarju, postavljal keglje. Prav Slokar, ki je bil v vodstvu Sokola, ga je povabil v društvo, v katerem j« telovadil do 1940. leta pod vodstvom Vinka Vidmarja. Spominja se Nrateja in Sineta Orehka, Jurija Vulkana, Franka, pa tudi žalosti, ker je dejavnost Sokola z začetkom vojne skoraj prenehala. Konec vojne je prinesel nov zagon tudi nekdanjemu Sokolskemu društvu, na katerega temelj so postavili TVD Partizan. Mladi Jože Je po vojni obiskoval prvo gimnazijo v Domžalah in teh let se zlasti zaradi napredka TVD Partizana r;'d spominja. To so bili časi Vinka Vidmarja, Milana Merharja, pri dekletih je postajala vse bolj znana Ela Košir. Takratna vrsta je štela veliko telovadcev, med njimi so n|li: Mirko Marn, Franc Kosirnik, Pavle Pavlic, brata Jelnikar, Bogo Gašperlin in drugi. Zelo rad je hodil zvečer k telovadbi; po maturi je bil na očetovo željo leto dni doma; potem pa je ugotovil, da tako ne bo šlo in se leta 1948 šel učit v Ljubljano. Spominja se, kako je novembra v kratkih hlačah obiskoval šolo in se učil za preciznega mehanika ter šolo uspešno zaključil. Leta 1950 je bil že pomočnik. Rad bi še šlu diral, pa so zaradi domačih razmer njegove želje po študiju, pa tudi zaradi odhoda v vojsko, morale nekaj časa počakati. Tudi dve leti v vojski v Zagrebu telovadbe ni opustil. V TVD Partizan je ustanovil novo vrsto, v kateri so bili zlasti mlajši telovadci, saj so starejši zaradi študija in drugih obveznosti odšli. TVD Partizan Domžale je bil zvest do leta 1964, ko je nehal telovaditi. Iz tega obdobja se spominja tovarišev Zuleta, Ločnikarja, Mermala, Dimitrija Ledererja, Petra in Romana Seljaka, ki so skupaj sanjali o novem domu TVD Partizan. Zal, samo sanjali, saj doma še danes ni. Mladi telovadci so bili tedaj nad orodno telovadbo navdušeni, vsak je želel tekmovati. Sam je tri leta opravljal funkcijo načelnika moške vrste, medtem si je pridobil višjo strokovno izobrazbo ter se zaposlil v Kliničnem centru v Ljubljani in mu ostal zvest 32 let. Nikoli ni pozabil maminega nasveta: »Bolnice se drži, tam služba ne bo nikoli propadla.« Telovadba gaje spremljala tudi kasneje. Rad pripoveduje, kako prijetno je bilo, ko so se v TVD Partizan Domžale učili obveznih vaj, kako so se pripravljali na akademije in druge nastope, ki jih ni manjkalo, predvsem pa je ponosen na svoje vaje na telovadnih orodjih. Na šestih orodjih so se predstavljali telovadci. Kol se spominja, je bil najboljši Miro Zule. Sam je rad vadil na vseh petih orodjih, najboljši pa je bil na krogih in na drogu, kjer je bil tudi slovenski prvak. Med drugimi ga je treniral IZPOSOJA IN PRODAJA Lestvena dVigala BČCKER - za krovska dela za gradrjemištvo za selitvi/pohištva Dvižne košare OMME dela na višini do 29 m MHM d.o.o., Domžale T.I.: 01/7212-U2. OSM 0*M***m ,% t -'.'.HMJ^H www.mhm.si '*^rr Stane Derganc, slovenski olimpio-nik; nekaj časa pa je telovadil tudi z Mirom Cerarjem ter Jožetom Senica in znanim telovadcem Gregorko. Ko se je leta 1964 poročil, se je vključil v Ljubljano v TVD Partizan Bežigrad in zanj še nastopil tudi v državni slovenski vrsti do 35 let. Po nasvetu prof. Bolka je na teda-ii|cm DIF naredil kvalifikacije za ženskega trenerja telovadbe, opravil je tečaj za sodnika ter nato vrsto let deloval kot trener telovadk - ponavadi so bile telovadke pod njegovim vodstvom, dokler niso presegle druge stopnje ter se uvrstile v državno reprezentanco. Še danes enkrat na teden telovadi v TVD Bežigrad, je pa tudi član vodstva TVD Partizan Domžale. Stanuje v Črnučah z ženo ter hčerko, ki je tudi telovadila 10 let. Ponosen je na oba vnuka: eden je smučar, drugi najboljših med kickboksarji. »Nekaj športa torej ostaja v družini,« pravi sogovornik in me spomni, da ima v hiši manjšo telovadnico z drogom, krogi in nekaterimi drugimi pripomočki. Na vsak način je želel priti v Domžale, žal mu ni nikoli uspelo. Na parceli, kjer bi rad, ni bilo dovoljeno graditi. V Domžalah se najbrž marsikdo spomni njegove znamenite medicinske mehanike. Ko ni bilo več dela za precizne mehanike, je naredil šolo za elektronike; učil se je angleščine in nemščine, skrbno spremljal novosti na področju medicine, ki se je zelo hitro razvijala. Ko je bilo popravil konec, je veliko sodeloval s tujino. Veliko svojega znanja s področja medicinske elektronike je porabil ob gradnji novega sodobnega Kliničnega centra v Ljubljani, obrt nadaljuje Igor Zabret v Ii/inu, gospod Jože pa skoraj vsak drug dan obišče Domžale, ki so ostale njegov rojstni kraj. Jože Pirš je človek, čigar življenje je tesno povezano s telovadbo ter delom v TVD Partizan Domžale in Bežigrad ter s vseživljenjskim učenjem, saj je sam že pred leti spoznal, da se je treba učiti in spremljati razvoj na področju, na katerem je delal praktično vse življenje. Rad bi v okviru možnosti telovadil do konca svojega pestrega življenja, pa še eno željo ima, kateri meni, da bi Občina Domžale morala prisluhniti: rad bi, da bodoča domžalska telovadnica ob Srednji šoli Domžale postane neke vrste dom TVD Partizana Domžale, saj ni mogoče več računati, da bi TVD Partizan v teh časih dobil svoj dom. Naj bo telovadnica narejena tako, da bo pmogočila organizacijo telovadnih akademij prikaz dejavnosti, naj bo funkcionalna in naj omogoči, da se bodo v njej kalili vedno novi in novi domžalski telovadci, ki bodo prenašali tradicije tudi prihodnjim rodovom - tako po tekmovalni uspešnosti kot množičnosti, pogoj za množičnost je po njegovem kvalitetna tekmovalna ekipa, ki ji zanesljivo sledijo številni, ki bi se radi uvrstili vanjo. Za pridobitev orodij bi se angažiral kar sam in je prepričan, da ne bilo problemov. Hvala, Jože Pirš in držim pesti, da se nekega dne, upam, da prav kmalu, srečava v telovadnici Srednje šole Domžale, ter skupaj pogledava nastop TVD Partizan Domžale. Vera Vojska Novost na trgu slovarjev Grega Rihtar in njegov osemčrkovni ugankarski slovar Sestavljavca križank in drugih ugank Grego Rihtarja iz Preserij, ki oblikuje tudi našo križanko, ljubezen do križank in drugih raznovrstnih ugank vedno znova priganja, da piše različne slovarje, ki naj bi bili v pomoč tako reševalcem križank kot vsem ostalim, ki jih zanima bogatejši besedni zaklad. Pred kratkim je izšel njegov osemčrkovni ugankarski slovar, ob katerem sem mu zastavila tudi prvo vprašanje, in sicer: katere ugankarske slovarje je napisal doslej? Do zdaj sem napisal tri ugankarske slovarje, in sicer: petčrkovnega, šestčrkovnega in osemčrkovnega. V načrtu imam seveda še kakšnega, k.u pa ni odvisno zgolj od mene, pač pa tudi od založnika in trenutnih razmer na trgu. Komu priporočaš Osemčrkovni ugankarski slovar, koliko strani obsega, kje ga je mogoče kupiti? Kot že ime samo pove, je slovar v prvi vrsti namenjen ugankarjem, bodisi reševalcem pa tudi sestav-Ijavcem križank. Glede na to, da vsebuje 13.000 različnih gesel, je primeren tudi za ljudi, ki ne rešujejo križank, pač pa želijo zgolj obogatiti svoj besedni zaklad. Menim, da je slovar primeren za širšo populacijo. Slovar obsega 354 strani, kar ni malo. Izšel je pri založbi Forma 7 in stane samo 3.980 SIT. Naročite ga lahko pri založbi Forma 7 (telefon: 01 257 21 71, e-pošta: forma7@si-ol.net) ali po elektronski pošti gre-ga.rihtar@volja.net, prepričan pa sem, da ga boste veliko uporabljali z veseljem in zadovoljstvom. Koliko ur potrebuješ za pripravo takšnega slovarja, bi šlo brez računalnika? Težko bi govoril o urah priprav, saj gre za mesece priprav. Slovar sem pripravljal 4 do 5 mesecev, vsak dan po nekaj ur. Seveda je v današnjih časih računalnik »zakon«, brez katerega niti slučajno ne bi šlo. Kaj priporočaš bralcem in bralkam, ki rešujejo križanko v Slamniku ali drugje. Kako naj se jih lotijo? Reševalcem križank priporočam, naj jih sprva poskusijo rešiti brez kateregakoli pripomočka. Če pa to ne gre, potem jim svetujem uporabo pripomočkov, kot so slovarji in leksikoni. Hvala in iskrene čestitke ob izidu osemčrkovnega slovarja! V. V. Predstavljamo štipendiste Občine Domžale Tanja Potočnik Med najbolj znanimi štipendistka-mi Občine Domžale je zanesljivo Tanja Potočnik, saj smo jo lahko že videli igrati v nekaterih filmih, najbolj znan je Varuh meje, občudujemo jo lahko v nekaterih gledaliških predstavah, nazadnje sem jo gledala v predstavi Špas teatra Kadar mačke ni doma. Ni pa tako redka gostja tudi na naših kulturnih predstavah. Nazadnje smo jo lahko videli na slovesni seji Občinskega sveta Občine Domžale. Zato bo najin intervju malce drugačen, saj je Tanja tik pred diplomo na igral ski akademiji in že skoraj v službi v Celjskem gledališču. Moje prvo vprašanje je bilo zato čisto klasično. Od kod ljubezen do igranja? Odrske deske so me ujele že pri 7. letih, saj sem takrat odkrila balet, igrati pa sem začela v srednji šoli v Kamniku, pod mentorskim vodstvom profesorice Marje Kodra Pravzaprav pa smo imeli teater že v družini, saj je tudi brat igralec. Kako te je pot zanesla v Domžale? Ljubezen me je našla v Domža lah oz. sem jaz njo. Kaj ti pomeni oz. ti je pomenila štipendija naše občine? Štipendija mi še zdaj pomeni nek priboljšek. Kalero vlogo bi nekoč v prihodnosti rada igrala? Glede vlog nisem izbirčna. Vzamem, kar dobim, in si jih prisvojim, tako, da so vloge, ki jih igram, moje vloge. No, moja otroška želja je bila. da bi igrala v muziklih in to se mi trenutno tudi uresničuje. V celjskem gledališču namreč pripravljamo Kabaret. Kaj svetuješ vsem, ki bi radi postali igralci ali igralke? Vsem mladim, ki se želijo ukvarjati z igralskim poklicem, priporočam, da naj sledijo sebi in naj nikoli ne obupajo. Tvoj moto, morda kakšna misel, po kateri se ravnaš? Mislim, katerim sledim, je več. Trenutno: imej se v oblasti in si dovoli, da greš kdaj čez. Kakšne se ti zdijo Domžale? Domžale se gospodarsko lepo razvijajo. Zelo meje zmotilo zaprtje kino dvorane. Boš kdaj igrala tudi na naših igralskih deskah? Igram lahko na vseh odrih, seveda, če me projekt zanima. Ostane kaj prostega časa, za kaj? Prosti čas si je seveda potrebno vzeti, da si napolniš baterije, zato v prostem času študiram orientalski ples z Orientalsko skupino Bavani. Hvala in srečno! Vera Vojska LDS predstavil kandidata za župana Naš kandidat je Toni Dragar Občinski odbor LDS Domžale je na novinarski konferenci predstavil kandidata za župana Občine Domžale na letošnjih lokalnih volitvah. To je Toni Dragar, podžupan Občine Domžale, desna roka Cvete Zalokar Oražem. Županja je na konferenci podprla njegovo kandidaturo, ker je zelo dober podžupan, predvsem pa, ker ima občutek za malega človeka in majhne probleme, ob tem pa občino dobro pozna, je prepoznaven kandidat, zna uravnotežiti posamezna področja in je pripravljen tudi v prihodnje zanjo dobro delati. Izrazila je tudi prepričanje, da ima kandidat LDS za župana vse možnosti, da mu tudi volivke in volivci zaupajo vodenje občine. O kandidatu je govoril tudi Matej Lahovnik, podpredsednik LDS: »V čast mi je, da sedim z dvema županoma, sedanjo županjo in bodočim županom. Potrebno je povedati, da so se Domžale pod taktirko Cvete Zalokar Oražem zbudile iz spečega mesta na robu prestolnice in da je danes Ljubljana videti kot utrujena, stara dama, Domžale pa postajajo LDS Lief RALMA DEMOKRACIJA SLOVENIJE veliko več, postajajo alternativa.« V nadaljevanju je povedal, da ga veseli, ker se je LDS v Domžalah odločila, da kandidaturo zaupa Toniju Dragarju. Ta je ob dosedanji županji Cveti Zalokar Oražem prepoznaven obraz, ki mu ljudje zaupajo, hkrati pa vsestransko usposobljen kandidat, ki občino in njeno problematiko dobro pozna. Izrazil je prepričanje, da bo Toni Dragar najboljši kandidat med predlaganimi kandidati za župana Občine Domžale. Toni Dragar, kandidat za župana Občine Domžale, je pojasnil vzroke za kandidaturo, svoje veselje nad odločitvijo vodstva LDS Domžale, da ga predlaga za kandidata, predstavil pa je tudi svoje poglede na nadaljnji razvoj Občine Domžale ter nekatere konkretne usmeritve povezane z razvojem posameznih področij, ki jih bomo predstavili v eni od prihodnjih številk Slamnika. Za kandidaturo se je odločil tudi zaradi številne podpore ljudi s terena, ki menijo, da bo glede na svoje poznavanje in pridnost dobro opravljal funkcijo župana. Za kandidaturo pa se je odločil tudi v želji, da tudi v prihodnje nadaljuje dosedanjo kontinuiteto ter se zavzema za ohranitev avtohtonih značilnosti občine - tako z ohranitvijo okolja kot načina življenja in poudarkom na varnosti, pri tem pa k nadaljnjemu uspešnemu razvoju Občine Domžale "prispeva tudi s svojimi novimi idejami, ki so usmerjene v enakomeren razvoj vseh območij občine. Manifest Liberalne demokracije Slovenije v razpravi Za ljudi pred profitom Na programski konferenci LDS so obravnavali osnutek manifesta LDS z naslovom Za ljudi pred prolitom. Predstavljamo izbor poudarkov MANIFESTA, o katerem razpravljajo tudi člani in članice Občinskega odbora LDS Domžale: 1. Naše temeljne vrednote so svoboda, enakopravnost, solidarnost, pravičnost, zakonitost, odgovornost in strpnost. 2. Prizadevamo si za pravično, demokratično, solidarno, gospodarsko učinkovito in na znanju temelječo družbo ter pravno državo. Taka država dosledno ščiti pravice in svoboščine posameznika, avtonomijo javnih ustanov in svobodo gospodarstva ter podjetniških pobud, hkrati pa je neomajna pri svoji temeljni nalogi, da vsakomur ne glede na začetni ekonomski in socialni položaj, zagotavlja enake priložnosti in možnosti za izrabo vseh njegovih potencialov. 3. Liberalna in odprta družba potrebuje uspešno tržno gospodarstvo. Samo na svobodnem trgu idej in inovacij in v tekmi za najboljšo rešitev ustvarja tržno gospodarstvo dinamičen napredek, ki zagotavlja možnosti za neodvisno življenje največjega števila ljudi. 4. Država mora vsem ljudem z enakimi potenciali omogočiti doseganje enakih rezultatov v izobraževanju in vsem bolnikom z enakimi potrebami doseganje enakih izidov v zdravstvenem varstvu. 5. Država mora zadržati svojo vlogo pri zagotavljanju tistih dobrin, kijih zasebni sektor ne bi zagotavljal tako učinkovito, in podpirati kulturno in umetniško ustvarjanje ter znanstveno dejavnost v primerih, ko njihovih izdelkov ni mogoče v zadostnem obsegu uveljaviti na trgu. Pri tem pa mora obseg javne porabe obvladovati s pomočjo razvojnega pre- strukturiranja, določanja prioritet in neodvisnim javnim nadzorom. 6. Vsakdo zasluži za svoje delo plačilo, ki mu zagotavlja varnost in samospoštovanje. Posebno solidarnost potrebujejo bolni, revni, brezposelni in drugače ranljivi člani družbe. 7. Globalizacija v današnji podobi trgovanja brez meja ne zadošča. Da bo v resnično v korist vsega človeštva, je potrebno odstraniti meje tudi za solidarnost, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in trajnostni razvoj. 8. Potrebna je nova pogodba med generacijami, ki bo poleg dejstva, da je blaginja, ki jo uživamo danes, tudi zasluga prejšnjih vlaganj, temeljila na spoznanju, da so današnje generacije odgovorne, da ohranjajo in obnavljajo naravno okolje, kulturne zaklade, javno lastnino in socialni kapital za bodoče generacije. 9. Varnost ne pomeni le vzdrževanje miru v mednarodnih odnosih ter zagotavljanje pravne varnosti in nedotakljivosti človekovih pravic, lastnine in življenja, temveč tudi zagotavljanje dela in dohodkov v času zaposlitve in upokojitve, varnost v času bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih kriz in varnost v neposrednem življenjskem okolju v skupnosti. 10. Neodvisnost vseh vej oblasti, svoboda govora in neodvisnost medijev so predpogoj, da se državljani in državljanke sploh lahko odločajo o tem, v kakšni družbi želijo živeti in koga bodo izbrali, da bo v okviru parlamentarne demokracije zastopal njihove interese. Borili se bomo proti vsakemu poskusu kršitve teh načel, avtoritarnim načinom vladanja, zlorabi javnih pooblastil za interese političnih strank in posameznikov ter korupciji. LDS Domžale Kdo je politik? Politik je oseba, ki se zavzema za »javno dobro.« Pri gornji izjavi gre za zelo splošno, že kar »predpotopno« definicijo, ki jo je potrebno nekoliko obrazložiti in dopolniti. Politik si na samem začetku svoje poklicne poti nemara res prizadeva za neke »plemenite cilje, ki sijih želi udejaniti tudi v praksi.« Vendar kmalu užaloščen ugotovi, da njegovi mladostniški ideali kaj slabo sovpadajo z »real-politično situacijo,« v kateri seje znašel. V tem kontekstu tudi besedica »demokracija« dobi popolnoma drugačen, bolj prožen in raztegljiv pomen. Vsak dogovor, ki si ga je naš politik mukoma priboril, ne velja nič, saj se že v naslednjem trenutku okoliščine in razmere do te mere spremenijo, daje potrebno »ustrezno ukrepati« in medsebojni dogovor seveda temu ustrezno prilagoditi, lahko pa tudi docela spremeniti. Tako praktično nič ne more pomagati, da bi se lahko ta, že davno postavljeni politični aksiom, korenito spremenil. V politiki ni namreč nič lažjega, kot si izmisliti nek domneven argument, s katerim lahko pobijemo vse poprejšnje odločitve, ne glede na njihovo načelno veljavo. Če temu ne bi bilo tako, bi bili po obstoječih političnih principih funkcioniraja, pač »nedržavotvorni« in »nedemokratični.« Nekateri stari politični lisjaki (tudi na lokalnem nivoju) so v tem načinu argumentiranja pravi mojstri, saj pri zaščiti lastnih interesov ne izbirajo prav nobenih sredstev. Vse posameznikove sanje o boljšem jutri se tako hipoma sesujejo v prah. V tem kontekstu lažje razumemo tudi medijsko sugcriranje, kaj pravzaprav pomeni »politično«: politična menjava, politična odločitev, politično imenovanje itd. Če bi bil torej v medijskih očeh politik oseba, ki je vredna zaupanja ljudi, gornja naštevanja ne bi imela posebnega pomena. Vendar temu ni tako. Političnost je pri nas na Slovenskem še vedno demonizirana do te mere, da je že vsaka omemba besedice »politično« pospremljena z negodovanjem in vsesplošnim neodobrava-njem, saj gre apriori za »nekaj, kar krade denar davkoplačevalcev in izdaja interese ljudstva.« Vendar ne bi smelo biti tako. Kje torej tiči pravi razlog, zakaj beseda »politično« ne bi pomenila nekaj pozitivnega, tj. državotvornega? Nekaj, kar bi nas vse navdajalo s ponosom in zaupanjem. Mar ni tako, da negativna konotacija tega pojma že vnaprej odbija vse tiste entuziaste, ki so po lastnem prepričanju še zmožni verjeti v kakšne spremembe na bolje in niso zaverovani samo v logiko kapitala in njegovih zakonitosti? S tem, ko mediji popolnoma neodgovorno ne prezentirajo politike kot »svojevrstnega ideala«, preko katerega bi se dejansko lahko izvajali kakšni skupni interesi, zavzemajo igri obstoječe politične prakse, ki je zgolj branik ozkih interesov ambicioznih posameznikov. Na ta način lahko med mediji in politiko potegemo tudi enačaj. Mediji postanejo četrta veja oblasti (poleg vlade, parlamenta in sodišč) tisti trenutek, ko tudi njih preneha zanimati čim bolj vsestranska obveščenost ljudstva in se raje uklanjajo interesom raznih (političnih in ekonomskih) lobijev, ki naj bi nas (po njihovih besedah) vse skupaj peljali v »lepši jutri«. Res še kdo verjame v demokracijo? Žiga Čamernlk, predsednik 00 SO Domžale Uradna ura to vsak četrtek od IS. do 20. uro na sedežu stranka na Ljubljanski 70, tal.: 01/724 13 16. Zeleni Domžal Plinski terminali -ne hvala! Težko bi človek zamižal na obe očesi ob tako očitnem škodljivem posegu v okolje, kot je gradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu s strani italijanskega podjetja. Čeprav tematika presega meje in vplive našega delovanja, pa je stopnja resnosti grožnje okolju tako visoka, da zavzetje jasnega stališča proti gradnji ni le stvar stranke, ampak vseh državljanov Republike Slovenije. Mear* SCooettčje Materialni interesi multinacionalk so izbrali Tržaški zaliv kot primeren kraj za gradnjo dveh plinskih terminalov. S tem bi Italija zmanjšala odvisnost od Ruskega plina in si zagotavljala cenejši plin iz Afrike. Samo 12 km od Milj in nekaj več kot 100 metrov od morske meje s Slovenijo naj bi zgradili 300m dolg in lOOm širok objekt za sprejemanje in distribucijo plina. Z llkm dolgim podvodnim podzemskim plinovodom pa bi povezali terminal s celino. K terminalu naj bi letno priplulo skoraj 100 ladij velikih prek 300 metrov, kar pomeni, da bodo pri svojih manevrih najverjetneje »uporabljale« tudi Slovensko morje. Vendar pa to še ni največji problem. Predvsem slovenski ribiči opozarjajo na morebitne posledice, ki bi lahko obrnile svet na glavo. Na območju, kjer bodo postavili cementno platformo, je pogosto območje lova in varnostne razdalje okrog terminala naj bi precej zmanjšale ribolovna območja. Največji udarec za zaliv pa je vpliv terminala na morski habitat. Ladje bodo dovažale utekočinjen plin s temperaturo -160°C, kasneje, z namenom uplinjanja, pa ga bodo segrevali z morsko vodo. Temperatura vode, ki jo bodo uporabljali za segrevanje, bo po uporabi za 5°C nižja. V enem letu bodo uporabili predvidoma 5,5% vode celotnega zaliva. S tem bi se povsem spremenilo okolje pod vodno gladino, kar bi lahko imelo usodne posledice za morsko floro in favno. Pa to še ni edini negativni vpliv. Da bi na notranjih stenah cevi terminala ne raslo rastlinje, nameravajo morsko vodo sterilizirati z natrijevim hipokloritom (varekino). Uporabili naj bi je do 1641 kg na dan oz. 788 ton na leto, kar bi seveda lahko hudo zastrupljalo še morsko okolje. Poleg naštetega pa je objekt takšne narave, da predstavlja riziko tako z vidika terorističnih napadov in morebitnih napak, ki lahko privedejo do nesreč. To pomeni militarizacijo območja, varnostne razdalje od objekta in stalno prisotnost vojske na kopnem. Z upoštevanjem dejstva, da je Tržaški zaliv že sedaj na robu preživetja in dodobra onesnažen tako z odpadnimi industrijskimi kot tudi fekalnimi vodami, je gradnja dodatnih plinskih terminalov obsojanje na smrt za zaliv. Poleg tega od ribolova živi več kot 1000 ribiških družin, posledično pa tudi turizem. Tako za tistih nekaj lOkm slovenske obale to ne pomeni samo ekološke katastrofe, ampak tudi ekonomsko. Zeleni Domžal zavzemamo stališče »proti« izgradni plinskih terminalov. Tržaški zaliv je v preteklosti, ko varstvo okolja še ni bilo v mislih ljudi, že bil prekomerno obremenjen z industrijo, tako na slovenski kot italijanski strani. S tega vidika pričakujemo pokončno držo države v zvezi s tem problemom in takojšnje ukrepanje oziroma dialog s predstavniki Italijanske vlade. Samo ogorčenje nad nepoštenim delovanjem sosedov ne bo zaustavilo gradnje. Zeleni Domžale Prvi posvet in 5. obletnica Mlade Slovenije Mladi so prepričani v uspeh in rast stranke na lokalnih volitvah V soboto, 22. aprila 2006, je Mlada Slovenija - podmladek NSi v Narodnem domu v Celju pripravila 1. delovni posvet članstva, na katerem so razpravljali o treh temah: »Nova Slovenija in njena prihodnost«, »Mlada Slovenija, vloga podmladka« ter »Mladi in prosti čas«. Po posvetu smo s slavnostno akademijo obeležili 5. obletnico Mlade Slovenije, ki so se je udeležili podpredsedniki NSi, evropska poslanca, poslanci DZ, državni sekretarki in ostali visoki predstavniki stranke. Predsednik MSi Robert lic je v začetku svojega govora poudaril, da »smo mladi v Novi Sloveniji prihodnost naše stranke. Zato Nova Slovenija (NSi) ima prihodnost - in to uspešno prihodnost. Prav gotovo je v teh petih letih šla mimo nas kakšna priložnost, še zdaleč pa NSi nova Slovenija NSi ni stranka zamujenih priložnosti, saj se prav v jadrih NSi razvija nov mlad potencial in zagon, ki je strankina največja priložnost.« Namen 1. posveta MSi, je bila odprta razprava med drugim tudi o prihodnosti Nove in Mlade Slovenije ter vlogi podmladka znotraj matične stranke. Ob tem so mladi izpostavili, da je NSi stranka prihodnosti in da so prepričani v uspeh in rast stranke na lokalnih volitvah. Pri vlogi podmladka v NSi pa ugotavljajo, da ima MSi močno vlogo pri sooblikovanju strankine politike. Devet mesecev po ustanovitvi Nove Slovenije, 21. aprila 2001, je bil ustanovljen podmladek NSi - Mlada Slovenija. 5. obletnico svojega obstoja so obeležili s slavnostno akademijo v Narodnem domu Celje, na kateri so se nam pridružili tudi vsi vidni predstavniki NSi. Slavnostna govornika sta bila Robert lic, predsednik Mlade Slovenije ter podpredsednica NSi in evropska poslanka Ljudmila Novak. Vse prisotne je pozdravila tudi gostiteljica predsednica MO NSi Celje Marta Mikša, za popestritev akademije pa so poskrbeli mladi glasbeni izvajalci Nina Pušlar, Maja Slatinšek in Anžej Dežan. Predsednik Mlade Slovenije Robert lic je v svojem nagovoru povedal, da se »nam ni potrebno bati za prihodnost NSi, za ohranjanje političnega programa in smeri. NSi je stranka prihodnosti in v to iskreno verjamemo še posebej mi mladi, saj smo z veseljem in ponosom njen pomemben del. To je naša zaveza in garancija stranki, s katero rastemo in jo imamo preprosto radi. Lahko nas premetavajo razne turbulence, lahko nas vodijo različni ljudje, lahko nas tepejo z leve ali desne. Mi mladi ostajamo tukaj - v prepričanju v krščansko-demokratsko usmeritev NSi, z željo za uspešnejšo prihodnost, kot usmeritev prihodnjim generacijam ter v prepričanju, da lahko soustvarjamo blaginjo za vse nas in naše zanamce. To je tisto, kar nas konec koncev druži, povezuje - tako nas mlade, kot tiste malo starejše.« Robert lic je v svojem slavnostnem govoru ob 5. obletnici MSi izpostavil še, »da smo podmladek z največjim deležem aktivnih članov in članic. Poznani smo po kakovosti in odličnosti. To nam priznajo tudi kolegi iz ostalih podmladkov. Ne samo, da na uspešen, učinkovit in atraktiven način poskušamo mladim približati politiko, ki jo večina mladih zavrača oziroma jim je le-ta ni zanimiva zaradi javnega mnenja ali predsodkov. Dokazujemo tudi drugim, še posebno starejšim kolegom, da zmoremo, da tudi mi mladi znamo biti odgovorni, delavni, in se hkrati zabavati in tako uresničevati zastavljene cilje.« Ob koncu svojega govora se je zahvalil vsem članicam in članom za sooblikovanje podmladka in povedal, »da bomo z veliko poguma in vztrajnosti mladim nudili še več, predvsem več vsebine, da bomo z resnim delom in mladostjo NSi nudili svoja znanja in sposobnosti, da postanemo še uspešnejši.« Ob peti obletnici ustanovitve Mlade Slovenije vsem članicam in članom, posebej pa »domačim«, iskreno čestita tudi OO N.Si Domžale. Bogdan Osolln, tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale za Mlado Slovenije rt Nova generacija SLS Opozarjamo na škodljivost prireditve »marihuana marš« tiOVBgfntraaja Nova generacija, podmladek Slovenske ljudske stranke, je konec aprila javno pozvala Študentsko organizacijo Slovenije, da se letos odpove organizaciji t.i. »marihuana marša« in milijone, namenjene temu projektu, nameni predstavitvam zdravih načinov zabave in preživljanja prostega časa brez alkohola, cigaret in drog. Po prepričanju Nove generacije SLS se s tako škodljivo prireditvijo dobesedno norčuje iz vseh, ki v Sloveniji še želijo kaj storiti na področju boja proti drogam. Obenem smo glede tovrstne prireditve zastavili javna vprašanja tudi odgovornim osebam na ravni Mestne občine Ljubljana in Republike Slovenije. Na podlagi opozoril Inštituta za varovanje zdravja in strokovnjakov z ostalih področij ter podatkov iz priznanih mednarodnih raziskav smo v Novi generaciji SLS prepričani, da verjetno že ena sama taka prireditev z nekaj milijoni organizacijskih stroškov naredi več škode med mladimi, kot jo uspe popraviti oz. preprečiti celotna skupnost slovenskih vladnih in nevladnih organizacij za boj proti drogam, ki se jim letno namenja sko- raj 2 milijardi SITjavnih sredstev, (ilede na dokumentirano dogajanje in izjave udeležencev na dosedanjih shodih te vrste je kljub domnevno »plemenitim namenom« organizatorjev več kot jasno, da se uživanje drog namerno povezuje z dobro zabavo in druženjem, posledično pa se spodbuja nekritičen in škodljiv odnos do drog pri mladih. Nova generacija SLS, ki javno nasprotuje liberalizaciji politike do drog že vse od leta 2001, se glede odnosa do zlorabe marihuane med mladimi nikoli ni izogibala argumentirani razpravi, prav vsa naša stališča in podatki o razsežnosti tega perečega problema pa temeljijo na gradivu, ki je javno dostopno na straneh Urada RS za droge, Inštituta RS za varovanje zdravja, Mednarodnega nadzornega sveta za droge, livropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami ter Nacionalnih poročil o drogah za Republiko Slovenijo in Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med šolajočo mladino 1995 -2003. Rok Ravnikar Predsednik Nove generacije SLS Mladi, kje je naša prihodnost? Vsak dan nas iz medijev napadajo takšni in drugačni naslovi povezani s študenti. V tem času si Študentje, predvsem SOS, želijo še dodatnih ugodnosti : zastonj prevozi, možnost študentskega dela, nove štipendije, višje subvencije za prehrano, zaposlitev pol leta po diplomi itd... Kes študentje potrebujemo vse to? Kaj pa morda več znanja? Ali, da bi po končanem študiju bili že skoraj usposobljeni za delovno mesto? Tudi črtanje odvečnih učnih vsebin ne bi bilo napačno. Zakaj SOS ne zahteva od profesorjev, da resno in odgovorno opravijo svoje delo? Pojdimo kar po vrsti. Zakaj sploh biti študent? Zato, da bi jedli poceni, se zastonj prevažali okoli, da bi imeli štipendijo ter hkrati delali preko študentskega servisa in nam bi zato ostalo veliko denarja, ki ga bi lahko porabili za pijačo ter takšne in drugačne opojne substance? Ali bi bili študentje zato. da bi polepšali življenje sebi ter ljudem okrog nas z našim pridobljenim znanjem? Ne bi raje začeli razmišljati o tem, kako najhitreje priti do potrdila o dokončani izobrazbi in s tem do delovnega mesta. SDS In kaj pravzaprav iščemo kot študentje? Zabavo in s tem statusom pridobljene ugodnosti ali znanje in izkušnje, ki jih potrebujemo za delo in življenje. In kakšno je življenje rednega študenta? Povprečno dober avto in urnik, ki obsega predavanja skozi ves dan. Iznajdljivi študent kmalu ugotovi, katere ure so tiste, ki so pomembne in tiste, ki niso. Zato je kmalu urnik skrčen na kakšno uro ali dve predavanja na dan. Tiste urice, ki še ostanejo, pa mu ostanejo za zapolnitev prostega časa. Prehrana je tako ali tako plačana s študentskimi boni; njihova cena je tako mizerna, da bi si marsikatera slovenska družina z majhnimi otroki le želela takšne cene kosil oz. prehrane nasploh. Povprečna starost študentov je 25 let. Po statističnih podatkih, s katerimi razpolagajo sociologi, ki se ukvarjajo s proučevanjem naše družbe, se je starost »osamosvojitve« otrok oziroma prerez popkovnice odraslih otrok od družine, povišala za skoraj 5 let. Kar nam da jasno vedeti, da študenti ne želijo prevzemati odgovornosti na lastna pleča. Posledično se zato mladi ne odločajo kmalu za otroke, ker jim socialno stanje tega ne dopušča. Vendar, če bi se morda malo vprašali, ali ni morda krivo tudi to, da študentsko življenje ni namenjeno žuranju in popivanju, temveč pridobivanju novega znanja in s tem čimprejšnje pridobitve diplome. Predvsem pa učenje pravega življenja in sprejemanje odgovornosti zase in za vse soljudi. Mislim, da je skrajni čas, da razmislimo o tem, kaj je namen študentskih demonstracij. Ali se bomo zavzemali za listo, kar potrebujemo, ali pa za tisto, kar potrebuje ŠOS? Matjaž Gerčar, predstavnik za stike z javnostmi SDM Domžale, podmladek SDS Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja V Državnem zboru smo nedavno obravnavali predlog Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tovrsten zakon pomeni veliko pridobitev, predvsem seveda gledano s stališča zmanjšanja sodnih zaostankov ter izdajo sodb ter sodnih odločb v nekem razumnem roku. Področje sodstva je bilo dolgo časa področje, v katerega se ni smel ali pa naj se ne hi smel nihče vmešavati. Ce pa se je že kdo kdaj obregnil v delo sodišč, se je nanj iisul plaz očitkov in agresivnih opozoril, naj se ne vmešava v njihovo delo, saj so sodišča neodvisen in samostojen organ in vsakršno vmešavanje v njihovo delo pomeni nezaslišan napad na avtonomijo sodstva. Prejšnja vlada nikoli ni imela dovolj poguma, da bi posegla v to področje z ustreznimi zakonskimi rešitvami. To dolgoletno tiščanje glave v pesek in izogibanje problemom, jc danes pripeljalo do strahovite ekspanzije izdanih pravnomočnih sodnih odločb Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. In tc sodne odločbe upravičenim slovenskim tožnikom prisojajo visoke odškodnine v breme RS, ker sodni postopki pred slovenskimi sodišči niso bili končani v razumnem roku Na podlagi predloga obravnavanega zakona bo zagotovljeno pospeševanje sodnih postopkov pred slovenskimi sodišči, saj bodo v primeru odlašanja sodnega postopka preko razumnega roka nastopile zakonsko določene sankeiie Z doslednim upoštevanjem zakona bo razbremenjeno tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki je vedno bolj zasulo s ložhcnimi zahtevki iz Skwen|}e. Po mnenju poslancev SDS je pomembna novost v zakonu tudi ta, da dobi državno pravobranilstvo večjo pristojnost za sporazumevanje oz. poravnavanje z oškodovanci. S tem, da do marsikaterega sodnega postopka sploh ne bo prišlo, ker se bo pravobranilstvo z oškodovancem že pred vložitvijo tožbe sporazumelo, če pa bo do tožbe vendarle prišlo, ker sporazum ne bi bil dosežen, pa bo med postopkom tudi še ves čas mogoča poravnava, kajti v praksi je običajno vedno boljše prej se poravnati kot pa do konca vztrajati pri svojem, na koncu pa pravdo celo izgubiti. Tako bo tO poleg pospeševanja postopkov in s tem odpravljanja sodnih zaostankov prispevalo tudi finančnim prihrankom. Predlagani zakon od strank sodnega postopka zahteva tudi aktivno delovanje in prav to aktivno delovanje je pogoj za uveljavitev učinkov tega zakona. Zaradi vseh pozitivnih učinkov, ki jih bo v praksi prinesel ta zakon, poslanci in poslanke SDS ta novi predlog zakona v celoti podpiramo. Pravica do sojenja v razumnem roku oz. varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je z ustavo zagotovljena človekova pravica. Dejansko pa te pravice slovenska sodišča v praksi mnogokdaj niso spoštovala. Predlagan zakon je le eden od ukrepov, ki so potrebni, da bo prišlo do zmanjševanja in odpravljanja sodnih zaostankov. Potrebni bodo še številni drugi in upam, da ne bodo naleteli na odpore, kakršnim smo bili na primer priča ob obravnavi sodniških plač. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS Ženske kvote- zakaj so potrebne V Republiki Sloveniji ženske predstavljajo 51,13 % vsega prebivalstva. Kljub takšnemu deležu v populaciji pa je delež žensk na najvišjih političnih položajih na vseh ravneh (občine, parlament, vlada, ministrstva) v procesih odločanja nizek. Tako nizek, da postaja že problem in predmet številnih kritik (zlasti iz Evropske skupnosti), Slovenijo pa uvršča daleč v spodnje dele statistike tudi v svetovnem merilu. Zato je nujno, da kot družba, zlasti pa v politiki, razmislimo, kaj storiti, da bi se ti trendi postopoma obrnili navzgor in dosegli primerne deleže, primerne za demokratično in enakopravno družbo, za kar se Slovenija razglaša. Izključevanje velikih družbenih skupin iz upravljanja javnih zadev in iz procesov odločanja je za sodobne predstavniške demokracije nesprejemljivo. Delež poslank v državnem zboru v zadnjih letih niha, in sicer 11% leta 1990, 14% v letu 1992, 7,8% v letu 1996, 13% v letu 2000 in ponovno 13 % v letu 2004. Uravnotežena in tudi sorazmerna prisotnost obeh spolov je zlasti pomembna na področjih, povezanih z odločanjem, saj velikokrat neposredno vpliva na širino in kakovost odločanja in s tem na kakovost družbenega razvoja. Za odpravljanje neenakosti obeh spolov pri kandidiranju je zato Državni zbor 15. julija 2004 sprejel spremembe ustave, tako da je dopolnil 43. člen Ustave Republike Slovenije. V členu je zapisano: »Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in Na občnem zboru SLS Domžale »Potrebna je glava, roke - in srce!« 20. aprila smo se v gostilni Soklič v Zalogu pod Sv. Trojico na rednem letnem občnem zboru zbrali članice in člani Slovenske ljudske stranke iz občine Domžale. Letos je sedanjemu vodstvu domžalske SLS potekel 4 letni mandat, zato so v »kviru občnega zbora potekale tudi volitve. Soglasno je bilo potrjeno dosedanje vodstvo z Jakobom Smolnikarjem na čelu, okrepili Pa smo se še z nekaj mladimi in svežimi močmi. Letošnje leto je Slovenska ljudska stranka pričela z. izredno obiskano javno tribuno v Dobu z ministrom za okolje in prostor in predsednikom SLS, Janezom Podobnikom, ki jc skupaj s sodelavci neposredno odgovarjal na vrsto vprašanj iz občinstva, številna pa so bila odgovorjena še kasneje po pošti. Nadaljevali so mladi, s turnirjem v malem nogometu v Domžalah, 12. maja pa smo v Viteški dvorani na Rodici gostili slavnostno akademijo ob 18-letnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze - prve slovenske demokratične Politične stranke po drugi svetovni Vojni. Pred volitvami bo naša skupna največja prireditev tradicionalni množični vseslovenski Tabor SLS. p»lcg Jakoba Radota Smolnikarja, ki Je poročal o delu v vlogi predsednika, občinskega svetnika in vodje Kmečke zveze pri SLS. so poročilo podali Judi predsednik Upokojenske zveze Odo Renu ter predsednik podmladka Nove generacije, Rok Ravnikar. Uradnemu delu so sledili pozdravi gostov iz sosednjih občinskih odborov ter nagovor slavnostnega gosta Toneta llrovata, predsednika Sveta SLS in direktorja Kmetijske šole Grm - Novo mesto. Z izredno razgledanostjo in poznavanjem problematike kmetijstva je med drugim izpostavil dejstvo, da se od Slovenije č-esa lahko nauči tudi Evropa in ne obratno ter ob tem navedel čebelar- Predsednik Sveta SLS Tone Hrovat med nagovorom SLS vedno uspešna, kadar je tvorila samostojno politiko in šibkejša, kadar seje poskušalo posnemati druge. »Ob tem bosta glava - pamet in roke - delo, zadostovala za kakovost, za odličnost pa bo v globaliziranem svetu vsemu temu potrebno dodati še slovensko srce« Brez. dvoma so letošnje lokalne volitve naš največji cilj in izziv, zato že sedaj tečejo intenzivne priprave in evidentiranje kandidatov, ki bi Slovensko ljudsko stranko v domačem okolju in pred vsemi občani čim boljše predstavljali. Ob tem pa seveda imeli pred očmi ključna zavzemanja SLS, kot so enakomeren razvoj občine, razvoj kmetijstva in podeželja, skrb za družine in mladim prijazna stanovanjska politika. Rok Ravnikar Zakon o visokem šolstvu Vlada Republike Slovenije je na zadnji aprilski seji sprejela spremembe Zakona o visokem šolstvu. Že v lanskem letu pa jc bil v DZ na odboru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo sprejet ravno tako vladni Zakon o nazivih in imenovanjih. Zakona bi morala biti zaradi prehodnih določb, ki obravnavata isto problematiko, obravnavana istočasno. Vzrok, da je bil zakon o visokem šolstvu na vladi sprejet tako pozno, so bili neusklajeni pogledi posameznikov, povezani s predlaganimi določbami o razmerju med dosedanjimi in prihodnjimi stopnjami izobrazbe diplomantov. Zakon prinaša nekatere pomembne novosti, ki bodo bistveno izboljšale pogoje za študij, predvsem v zadnjem, petem letniku na II. bohinjski stopnji izobraževanja. Rešitve v 73. členu sedaj veljavnega zakona glede plačevanja šolnin v zadnjem 5. letniku določajo da se: sredstva za študijsko dejavnost določijo v državnem proračunu ob upoštevanju študijskega področja ter števila vpisanih študentov in diplomantov rednega Študija prve in druge stopnje, za Izvajanje najmanj štirih letnikov študijskih programov. V73. členu je potem še dodano: ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v državnem proračunu za najmanj tretjino študentov zagotovijo sredstva za izvajanje študija v petem letniku. Pri tem se upošteva socialni položaj študentov, prednostna ali deficitarna študijska področja ter enakomerna zastopanost študentov po statističnih regijah. V NSi smo se zavzemali in tudi uspeli s predlogom, da bodo vsi redno vpisani študentje in študentke imeli omogočen brezplačni študij vseh petih letnikov študijskih programov, to je doseganje II. bolonj-ske stopnje. Za to je v proračunu za leto 2007 tudi že zagotovljen denar. Torej se stanje bistveno izboljšuje glede na prvotno sprejeti zakon, ki študentom ni dajal brezplačnega študija. Zanimivo, da se študentje takrat niso tako razburjali kol sedaj, ko dobivajo s spremembo zakona o visokem šolstvu brezplačno izobrazbo vse do 11. bohinjske stopnje. V javnosti, se že dolgo časa pojavljajo polemike o tem, katera stopnja izobrazbe bo priznana približno 120.000 univerzitetno izobraženim strokovnjakom. Po nekaterih predlogih, ki smo jih v naši stranki odločno zavračali, naj bi se ti lahko primerjali le s I. bolonjsko stopnjo izobrazbe. Zavzemali smo se za to, da bi se razmerje med starimi in novimi strokovnimi in znanstvenimi naslovi uredilo tako. da bi bil nivo izobrazbe, ki si jo je bilo mogoče pridobiti doslej, primerljiv nivoju v novem visokošolskem sistemu. Sedanji diplomanti namreč morajo ohraniti pridobljene pravice tako pri nadaljevanju izobraževanja kot pri zaposlovanju. V predlogu zakona, ki je že sprejet na vladi in bo v kratkem obravnavan v D/ je predvideno, daje v Republiki Sloveniji: - raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1.1. 1994, in raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih za pridohitev visoke strokovne izobrazbe, sprejetih pred 11.6. 2004. ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po visokošolskih strokovnih študijskih programih prve stopnje. - raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje. - raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, skupaj s končanim študijskim programom za pridobitev specializacije, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje. - raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti, in raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, skupaj s končanim študijskim programom za pridobitev specializacije ustreza ravni izobrazbi, pridobljeni po študijskih programih tretje stopnje. - raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje. Podobne rešitve so poznane v vsem srednjeevropskem prostoru. Spremembe zakona obravnavajo še nekatere ostale problematike, ki jih je potrebno čimprej urediti. Pričakujem, da bo zakon tako kot je bil predlagan, tudi sprejet v DZ. mag. Franc Capuder, poslanec NSI vDZ Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale Za ohranjanje zgodovinskega spomina sko tradicijo in okoljevarstvo, ki ga lahko vidimo iz vendarle precej ohranjene slovenske krajine. Poudaril je tudi prednosti, ki jih lahko izkoristi Slovenija, to pa je predvsem ozko "'merjena, značilna in nemasovna Ponudba. »Kopije nikoli nc dosežejo originala, to velja tako za gospodar-s|vo, kot za politično delo.« je pre-P"čan Hrovat in dodal, da je bila Območno združenje vojne za Slovenije Domžale jc na svojem letnem zboru konec marca v Grob-Ijah pregledalo dosedanje delo, predvsem pa je največ pozornosti namenilo svojemu programu dela za leto 2006, za katerega bi bilo prav, kot pravi predsednik Dominik Grmek, da bi se letos, ko Slovenke in Slovenci praznujemo 15 letnico samostojnosti naše države Slovenije, močneje angažirali pri aktivnostih in nalogah, ki zaznamujejo dogodke izpred 15 let in s svojo udeležbo pripomogli k ohranjanju zgodovinskega spomina. Jako so letos že sodelovali na četrtem pohodu spomina in prijateljstva ter na glavnem letnem zboru Zveze veteranov vojne za Slovenijo; bili so na slovesnosti ob dnevu slovenske zastave ter spominskem pohodu po poti generala Maistra, pred kratkim so opravili 14. spominski pohod po poti Vojne za Slovenijo 1991 na območju, ki ga pokrivajo, pred njimi pa je udeležba na svečanosti oh dnevu ZVVS na OEOSS, konce maja pa bodo sodelovali na ekipnih športnih igrah ZVVS in se pomerili v šahu, pika-du, streljanju, košarki, orientacijskem teku ter kegljanju. Vsakoletno veteransko srečanje bo letos 10. junija na slovenjgraškem letališču, domače srečanje pripadnikov vojnih enot 55. OBmŠTO Domžale iz. leta 1991 bodo junija ali oktobra pripravili v Radomljah ali na Gorjuši. V juniju jih čaka tudi srečanje članov sekcije Domžale in pripadnikov MSNZ, sodelovali bodo na proslavah ob dnevu državnosti v občinah, ki jih pokrivajo s svojo dejavnostjo, ko bo še posebej slovesno v Trzinu, kjer bo 27. junija ob 18. uri prireditev ob 15-letnici državnosti ter 15 letnici bitke v Trzinu. Po tridnevnem pohodu na Triglav v juliju se bodo v avgustu na Ptuju po- merili v ribiškem tekmovanju, nato jih septembra čaka Planinski pohod: Žg. Gorje - Pokljuška soteska - Blejska koča - Rudno polje - Uskovnica-Voje - Bohinj; v istem mesecu si bodo v Gornji Radgoni ogledali sejem sodobna vojska, načrtujejo pa tudi sodelovanje na pohodu v počastitev 1. br S V - MORIS ter ogled vojnih znamenitosti Primorske. Ker je izvajanje programa v polnem teku, vas vabijo v njihovo družbo, vabljeni pa tudi v vse naštete aktivnosti, ki jih boste našli tudi spletnih straneh Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, www. ozvvs-domzale.ozvvs.si. kjer si lahko ob programu ogledate tudi organiziranost združenja, aktivnosti veteranskega združenja v preteklih letih ter druge zanimivosti iz njihovega življenja in dela. Dobrodošli! žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti«. S tem je bila dana podlaga, da se v posameznih zakonih določijo posebni ukrepi za doseganje enakopravnosti med spoloma, med najbolj zanimive in učinkovite pa so se izkazale kvote. Prvič smo kvote določili za volitve v evropski parlament. Na podlagi te ustavne določbe smo namreč v Državnem zboru RS sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki določa, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste. To je bil velik korak k enakopravni zastopanosti žensk, rezultat pa je, da imamo 3 evroposlanke med 7 izvoljenimi. Prav tako je bil na tej podlagi v letu 2005 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah. V njem so opredeljeni ukrepi za povečevanje zastopanosti žensk na kandidatnih listah za volitve v lokalne skupnosti. Zakon določa: »Politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, morajo določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Določba prvega odstavka tega člena ne velja za kandidatne liste, na katerih so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.« Zakonodajalec je odloži I uresničevanje zgoraj navedene določbe tako, da je uvedel postopno uvajanje tako oblikovanih list: »Ne glede na določbo 7().ačlena zakona morajo po uveljavitvi tega zakona politične stranke ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za članaobčinskega sveta, določiti kandidate oziroma kandidatnelistetako. dapripada vsakemu od obeh spolov za prve redne volitve najmanj 20% in za naslednje redne volitve najmanj 30% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično najmanj vsakega tretjega kandidata po spolu. Poslanke in poslanci LDS smo se sicer zavzemali, da bi bili odstotki pri postopnosti nekoliko višji (30% za letošnje volitve in 40 % za naslednje volitve), a žal nismo dobili ustrezne podpore. Letošnje volitve kaj večjega na tem področju tako ne bodo prinesle, saj so kriteriji nižji, kot pa so bili doseženi rezultati na zadnjih volitvah leta 2004. Glede na možnosti, ki jih daje ustava, se mi zdi. da sedanja Janševa vlada možnosti, ki jih daje sprememba Ustave ni izkoristila na način, ki bi zagotovil čim večjo participacijo žensk v javnem življenju. Po predlogu novele Zakona o volitvah v državni zbor, ki smo ga obravnavali v aprilu, bodo leta 2008 med II kandidati v volilni enoti zgolj tri kandidatke, leta 2012 pa zgolj štiri. Rešitev, ki jo ponuja predlog zakona se glasi: »Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35% od skupnega števila kandidatk in kandidatov na listi« (10. členj. Takšen predlog je za LDS odmik od ciljev, ki smo jim sledili tako pri noveli Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki določa zastopanost obeh spolov v višini 40% (tega smo • sprejeli ob koncu prejšnjega mandata) kot tudi noveli Zakona o lokalnih volitvah na lokalnih volitvah, ki ima sicer predolgo in neambiciozno zastavljeno prehodno obdobje, kljub temu pa vsaj delno nakazuje možnost pozitivnih trendov. Zelja, da se vsaj nekoliko približamo skandinavskim državam, ki dosegajo zavidljiv odstotek žensk v parlamentu (Švedska npr. 46%, Nizozemska - 40%), se z vladnim predlogom zakona odmika. Zato smo v LDS predlagali spremembo, s katero bi dosegli, da bi bile leta 2008 med 11 kandidati v volilni enoti štiri kandidatke (35%), leta 2012 pa pet (40%). Cveta Zalokar - Oražem, poslanka LDS v Državnem zboru RS Terorizemje realna grožnja evropskim državljanom V zadnjih letih smo bili, tako v Evropi, kot tudi drugod po svetu, priča številnim terorističnim napadom, ki so zahtevali veliko človeških življenj in povzročili ogromno gmotno škodo. Evropska unija je napade obsodila, njene institucije pa si prizadevajo najti ustrezne rešitve, s pomočjo katerih bi lahko naredile boj proti terorizmu bolj učinkovit. V razpravah, ki o tej temi trenutno potekajo v Evropskem parlamentu, aktivno sodeluje tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu, dr. Mihael Brejc (SDS/ EPP-ED). Kot član posebne delovne skupine, ki se ukvarja s problematiko terorizma in notranje varnosti, se je zavzel za preglednejšo ureditev evropske zakonodaje s področja boja proti terorizmu. Dr. Brejc meni, da se EU tega boja loteva na preveč formalističen in birokratski način. Trenutno namreč v EU obstaja veliko število uredb, direktiv in drugih pravnih aktov s tega področja, kar po njegovem mnenju zmanjšuje učinkovitost samega boja proti terorizmu. Z uveljavitvijo ustavne pogodbe bi ta problem do določene mere lahko rešili, saj so pravne podlage v njej predstavljene bolj pregledno. »Varnost državljanov EU trenutno še vedno temelji predvsem na zmožnostih posameznih držav članic, da zagotovijo ustrezne pogoje za boj proti terorizmu, naravni EU pa tovrstnih rešitev zaenkrat še ni,« je dejal dr. Brejc in dodal, da EU sicer ima koordinatorja za boj proti terorizmu, vendar pa je njegova vloga omejena zgolj na koordinacijo politik in nadzor nad njihovim izvajanjem, kar mu ne omogoča aktivnejšega delovanja. Prav tako nima ustrezne ekipe ter sredstev za analitične naloge. Za večjo učinkovitost v boju proti terorizmu na ravni EU, dr. Brejc predlaga ustanovitev položaja Visokega predstavnika za boj proti terorizmu, imenovali bi ga šefi držav in vlad v okviru Evropskega sveta, ki bi jim bil tudi politično odgovoren. Imel bi enaka pooblastila kot sedanji koordinator za boj proti terorizmu, vendar pa bi mu bile dane tudi nekatere nove pristojnosti. Tako bi imel več pristojnosti na področju zbiranja informacij v boju proti terorizmu, imel bi pravico vzpostaviti neposredne stike z varnostnimi in obveščevalnimi službami v državah članicah EU, pooblaščen bi bil tudi za sodelovanje z varnostnimi in obveščevalnimi službami tretjih držav. Da bi bilo takšno sodelovanje učinkovito in podatki ustrezno zaščiteni, pa bi bilo treba vzpostaviti tudi ustrezno informacijsko mrežo za izmenjavo varnostno občutljivih podatkov, saj takšni podatki niso primerni za pošiljanje preko elektronske pošte. Kot je še izpostavil dr. Brejc, bi moral imeti Visoki predstavnik za boj proti terorizmu tudi ustrezno strokovno ekipo in tehnično podporo ter lasten proračun. Prva ključna naloga Visokega predstavnika in njegove strokovne ekipe pa bi bila identifikacija morebitnih tarč teroristov na ozemlju EU. Dejstvo je namreč, da je terorizem postal dejanska grožnja varnosti državljanov EU in žal nič ne kaže, da se bo to kmalu spremenilo. Kot je še izpostavil dr. Brejc, se moramo zavedati, da je boj proti terorizmu zelo občutljivo področje, ki zahteva visoko raven profesionalizma, visoko usposobljene analitične ekipe, zadostna finančna sredstva in veliko previdnosti pri ravnanju s pridobljenimi informacijami. Katarina Cullberg Sprejemanje finančne perspektive v zadnjih etapah Končno, bi lahko rekli. O finančni perspektivi, temu »slavnemu« srednjeročnemu finančnemu okviru, smo lahko brali in poslušali od julija 2004. Zdaj se postopek tako rekoč zaključuje. Številke so znane, države, članice EU ter evropske institucije so postavile karte na mizo. In izkupiček? »Največ in najbolje, kar seje dalo doseči,« se strinjajo skoraj vsi, od evropskih poslancev do komisarjev in visokih državnikov tako ali drugače vpletenih v postopek sprejemanja finančne perspektive za obdobje 2007-13. Najbolj goreče temu prikimavajo pogajalci, ki so bili neposredno izpostavljeni rafalom nasprotujočih si mnenj in za pogajalsko mizo presedeli tudi marsikatero noč. Zadnje tovrstno usklajevanje stališč med Komisijo, Svetom in Evropskim parlamentom -1, i. trialog - je bilo uspešno. 4. aprila letos je bil dosežen dogovor, kar je po besedah dr. Romane Jordan Cizelj (SDS. EPP-ED), slovenske poslanke v Evropskem parlamentu in nadomestne članice parlamentarnega Odbora za proračun, »pozitivno, čeprav se moramo zavedati, da gre za kompromis, kjer je vsaka od pogajalskih strani morala nekoliko popustiti.« Parlament je tako od svoje zahteve meseca marca, ko je zagovarjal potrebo po dodatnih 12 milijardah evrov k finančni ovojnici dogovorjeni na lanskem decembrskem vrhu Unije, pristal na dodatne 4 milijarde. Istočasno so države neto plačnice v evropski proračun, nekoliko popustile svoji prvotni zahtevi, da sredstev v evropski blagajni ne gre zvišati niti za cent. In kar je najpomembnejše, vsi so si bili enotni, da je dodatne 4 milijarde potrebno porabiti za spodbujanje konkurenčnosti, gospodarske rasti in zaposlov anja. Tako bo do leta 2013 več sredstev namenjenih za projekte čezevropskih intrastrukturnih omrežij. Sedmega okvirnega raziskovalnega programa. Programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP) ter za izobraževanje. Dodatnih 800 milijonov na področju vseživljenjskega učenja na primer pomeni, da bo 40 000 študentov več deležnih sofinanciranih študentskih izmenjav. Na zahtevo držav članic bo zajeten delež izpogajanih štirih milijard šel tudi za ukrepe na področju skupne zunanje in varnostne politike ter evropske sosedske politike. Evropski parlament je po drugi strani uveljavil večino svojih zahtev po bolj kakovostnem in ne le višjem proračunskem svežnju. Postavitev temeljev za doslednejše izvajanje sprejetih politik in lažji dostop do evropskih sredstev sta gotovo največja kvalitativna dosežka pogajanj. Doslej na medvladnih pogajanjih o financiranju Evropske unije Parlament, čeprav edina evropska institucija, katere predstavniki so izvoljeni na splošnih volitvah, ni sodeloval. Po novem bo vključen v razprave o reformi proračuna, ki bodo predvidoma leta 2009, sodeloval bo pri finančnem nadzoru in bdel nad porabo proračunskih sredstev. Hvroposlanci opozarjajo, da je Parlament z vztrajanjem pri povečanju svoje politične vloge in denarnih sredstev omilil nacionalne interese, ki so bili v ospredju ves čas pogajanj, in ponovno dokazal koristnost svojega obstoja. Mnenjao tem, ali bo dobrih 865 milijard evrov težka finančna perspektiva zadoščala za izvedbo zastavljenih ciljev, so deljena. Glede na to, daje bilo doslej v sedanji finančni perspektivi (2000-2006) porabljenih zgolj 555 milijard, bo vsota verjetno zadoščala tudi v Uniji 25 oz. 27 držav. Brez zategovanja pasu najbrž ne bo šlo, toda, kot opozarja dr. Romana Jordan Cizelj, bi to morala biti »dodatna vzpodbuda državam članicam za dobro načrtovano in kakovostno uporabljanje evropskih sredstev.« Srednje in dolgoročno planiranje ter določitev prednostnih nalog bosta kot vse kaže zaznamovala evropske in domače politike v prihodnjih sedmih letih. Dobri nacionalni programi za črpanje sredstev bodo še pomembnejši kot doslej in prvi predpogoj za uspeh Zadovoljstvo ob dogovoru o prihodnji finančni perspektivi je torej v mejah racionalnega in bolj meji na ponos, da je EU kljub naraščajočemu številu vse bolj raznolikih članic še sposobna doseči dogovor, ki je »korak v pravo smer«, kot ga mnogi imenujejo. Ravno zato pričakujemo, da bo Evropski parlament z glasovanjem na majskem plenarnem zasedanju dogovor potrdil z veliko večino. Viktorija Jeras 140 let Rdečega križa na Slovenskem Največje upanje za /^^> prihodnost Stoštirideset let delovanja Rdečega križa na Slovenskem je častitljiva obletnica. Organizacijo so v tem času zaznamovali nekateri mejniki, ki so jih predstavljale spremenjene družbene okoliščine in so pomembni tudi za današnji čas. Začelo se je v Avstro-Ogrski, nadaljevalo v Kraljevini SHS, FLR Jugoslaviji, SFR Jugoslaviji, samostojni Republiki Sloveniji in zdaj v Evropski skupnosti. Veliko sprememb. Vsem spremembam seje moral Rdeči križ prilagoditi, da so prostovoljci in zaposleni lahko vodili in upravljali, da bi dosegli svoje cilje, izpolnili poslanstvo in uresničevali načela. Najpomembnejši prehod je bil po prvi svetovni vojni, ko je Rdeči križ začel delovati tudi tako, da je pomagal pomoči potrebnim v miru, torej ne samo v vojaških spopadih. To je bil tudi začetek jasnejšega oblikovanja nacionalnih društev na univerzalnih načelih, iz tega se je porodila Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca - MFRK, na drugi strani pa imamo močan Mednarodni odbor Rdečega križa, ki deluje tam, kjer so oboroženi spopadi. Pa tudi načini vojskovanja se spreminjajo, zato se mora MORK nenehno prilagajati in iskati natančnejše civilizacijske pravne temelje za učinkovito oviranje vojnih zločincev in za zaščito žrtev, tako oboroženih kot civilistov. Vsi trije deli Gibanja - MORK, nacionalna društva in MFRK, so se torej oblikovali v tako imenovano Gibanje, katerega enotna strategija postopoma dobiva vse jasnejše oblike v globalizirajočem se svetu. Rdeči križ/Rdeči polmesec in jutri tudi po vsej verjetnosti Rdeči kristal sestavljajo največjo globalno humanitarno organizacijo, ki je v letu 2004 pomagala več kot 100.000.000 žrtvam po svetu, podatki za leto 2005 pa še niso zbrani. Danes mora Rdeči križ Slovenije slediti številnim izzivom sodobnega časa, saj se moramo in želimo še bolj uveljaviti. Že dolgo namreč nismo sami: vsak dan nastajajo nova društva za takšno ali drugačno pomoč in samopomoč. To nas sili, da hočemo z njimi tekmovati in zato svoje delovanje širimo. Za to moramo izrabiti čim več svojih prednosti, ki so predvsem v delovanju na ozemlju celotne Slovenije in v zaposlenih na RKS, ki so organizatorji in koordinatorji. Drugo pomembno dejstvo je, da živimo v Evropski skupnosti in da 80 odstotkov naše zakonodaje nastaja v Bruslju. Mnoge direktive, uredbe in priporočila vplivajo na naše delovanje, predvsem pa se selijo viri sredstev. Na svetovni ravni se opaža upadanje prispevkov humanitarnim organizacijam in večanje prispevkov za različne razvojne programe. To bo prej ali slej prizadelo tudi naše vire. Tretje pomembno dejstvo je, da si moramo pridobiti novo znanje za upravljanje in vodenje, s katerimi bomo hitro in učinkovito analizirali svoje okolje ter svoje delo tudi hitro in učinkovito prilagajali novim potrebam, torej novim skupinam, posameznikom in novim virom sredstev. Pri tem je pomembno imeti v mislih demografske in podnebne spremembe ter premikanje središča svetovne proizvodnje v Azijo. Pomembna so nova partnerstva na vseh ravneh: lokalni, pokrajinski, nacionalni, evropski in svetovni. Imamo enkratno priložnost, da jih spodbujamo na vseh ravneh, česar ne more nobena druga humanitarna organizacija. Posebno pomemben je za Rdeči križ Slovenije današnji mladi rod, ki potrebuje priložnost. Težko je pritegniti mlade, če starejši ravnajo v slogu »Stoj poleg in glej, kako delam.«. Ne! Mladi morajo prevzeti naloge in odgovornosti. Seveda gledajo na mnoge stvari drugače in naša naloga je, da zbližamo našo okostenelo rutino in njihovo nenavadno predrznost. To se sliši zelo preprosto, v praksi pa ni tako in zahteva veliko volje in strpnosti na obeh straneh. Nihče ne pride v Rdeči križ zaradi znaka samega, ampak zaradi tistega, kar je znak bil, kar je in kar naj bi bil - simbol najbolj čiste humanosti in ljubezni do drugega. Filozofi so rekli, daje čista ljubezen »živeti pri sebi za drugega«. Gre za neko obliko pravega človekoljubja. Čeprav živimo v informacijski dobi, je beseda še vedno naše najpomembnejše komunikacijsko orodje. Zato gredo stvari počasi, pa morda zato bolj prav. Rdeči križ ni moda, kakor mnoge nevladne organizacije in društva, ampak je spreminjajoča se stalnica. Kako narediti Rdeči križ zanimiv za mlade? Precej optimizma mi daje prva pomoč in nekaj ekip v srednjih šolah, ki že merijo svoje znanje z drugimi in pri tem uživajo. Razvite so tudi druge oblike dejavnosti, zato da bodo moč humanosti začutili tudi tisti, ki so zunaj, in se nam pridružili. V tednu Rdečega križa želimo čim širšo javnost seznaniti z našo raznoliko dejavnostjo in letos, ko praznujemo 140. obletnico, se lahko z nekaterimi dejanji še posebej pohvalimo. Začeli smo prenovo informacijskega sistema, čeprav bo pot do cilja še dolga. Drugi pomemben cilj je prenova prve pomoči za laike. Izšel bo nov priročnik, pravzaprav učbenik, delo več kot 40 domačih strokovnjakov, ki postavlja sodobno doktrino in bo spregovori o vseh vidikih prve pomoči. Priročnik, ki bo izšel maja, je izhodišče za prenovo vsega gradiva. Pomembno je, da smo dobili vstopnico za prvo pomoč v osnovne šole kot izbirni predmet, prav tako je pomembno, da se z nami povezujejo mnoga podjetja, da jim organiziramo tečaje in izpite iz prve pomoči za zaposlene. V gimnazijah se bo začelo poskusno obdobje raziskovanja humanitarnega prava, ki vnaša to pomembno področje med prihodnje izobražence. Tudi to je nedvomno pomemben uspeh, vreden 140. obletnice. Tretji je ta, da bomo začeli deliti živila iz interventnih zalog Evropske unije, pomembna nova naloga, ki smo jo pridobili zaradi naše urejenosti, usposobljenosti in pripravljenosti pomagati ljudem v stiski. Do konca leta bo prenovljeno področje priprav in delovanja v naravnih nesrečah doma in po svetu. Morda bomo ponosni na to, da smo del velikega globalnega Gibanja, ki skrbi za milijone ljudi, morda bomo ponosni na to, da smo presegli svoje krajevne, območne in nacionalne meje, ker verjamemo in delujemo po univerzalnih načelih. Zakaj pomagamo v Pakistanu in zakaj v Darfurju? Ker bo morda jutri pomoč potrebna nam, ker je bil poslan poziv vsem nacionalnim društvom, ker bomo morda jutri pomagali Tolminu ali Mariboru in pri tem prosili za pomoč tudi sestrska nacionalna društva po svetu. Za nas niso samo domači in samo tuji, za nas so vsi tisti, ki jim lahko pomagamo z močjo humanosti. Kdor misli drugače, je v napačni organizaciji. Sporočilo Društva kranjskih žena in deklet je, da so pomagale vojakom, ženam, vdovam in otrokom in niso napisale samo »kranjskim«. Vsem. Univerzalnost načel je etika in moč Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Hitro jo je mogoče ogroziti in težko jo je vrniti na pravo mesto. Trudimo se vsak dan in vsak dan preizkuša naša načela, naše znanje in našo voljo. Zanesljivo že 140 let - in še vedno delujemo. To je največje upanje za prihodnost. S. z. Krajevna organizacija ZB Ihan Občni zbor Krajevna organizacija ZB NOV Ihan je imela pred kratkim redni letni občni zbor v prostorih Doma krajanov Ihan. Navzočih je bilo 30 članov organizacije. Predsednik organizacije Vinko Kokalj je pozdravil vse navzoče in se zahvalil za njihovo prisotnost. Ivanka Nahtigal je prevzela vodenje občnega zbora, ki je potekal po sprejetem dnevnem redu. Predsednik se je zahvalil članom za delo pri urejanju spomenikov in pri organizaciji proslav, posebej proslave na Oklem, saj ta zahteva veliko truda in dela pri čiščenju ter urejanju dostopa do spomenika. Velika zahvala pa gre tudi sodelujočim v programu, saj s svojim glasbenim in recitatorskim prispevkom obogatijo srečanje. Prisotne je pozdravil tudi predsednik Krajevne skupnosti Ihan, Stojan Lo-žar in se jim zahvalil za njihovo aktivno delo na več področjih, tako pri vzdrževanju in urejanju spomenikov in obeležij NOB kot pri vzgoji mladine, v želji za nadaljevanje dela na poti naše samostojnosti, spoštovanja vrednot naših zgodovinskih pridobitev in z njimi povezanih simbolov. Predsednik Vinko Kokalj je poročal o aktivnostih krajevne organizacije v preteklem letu in predstavil plane dela za tekoče leto. Organizacija ima 60 članov, od teh je še šest aktivnih udeležencev NOB. Vsako leto ob novem letu obiščejo in obdarijo člane, starejše od 80 let, starejše nad 70 let pa obiščejo ob okroglih obletnicah. Tajnica Ivanka Nahtigal je predstavila poročilo o delu krajevne organizacije v letu 2005, blagajničarka Mojca Jančar je poročala o finančnem poslovanju, predsednik nadzornega odbora pa je poročal o pregledu vseh poročil in predlogov društva, ki jih nadzorni odbor potrjuje. Po razpravi so navzoči sprejeli vsa poročila za leto 2005, v nadaljevanju pa so bila podeljena priznanja za dolgoletno aktivno delo pri izvajanju nalog organizacije in za so- delovanje ter pomoč pri tem naslednjim zaslužnim članom in sodelavcem: Sto-janu Ložarju, Srečku Kržanu, Francki Svetlin, Karlu Pancctu, Ivanki Mežnar, Antonu Jančarju, Nacetu Hribarju, Ivanu Hribarju, Vinku Kokalju, Bernardki Hribar, Francu Kralju, Ivanki Pajer, Stanetu Nahtigalu, Termitu Ihan, Ani Lenič, g. Zormanu »Strabag«. Ob zaključku srečanja je predsednik povabil navzoče, da še naprej skrbijo za spomenik pri Judežu in grobišče na pokopališču. KO ZB Ihan sc priključijo drugim skupinam. Zaradi udeležbe na proslavah je potrebno pridobiti seznam vseh proslav v okviru Območne organizacije ZB NOV Domžale. M. A. 0. Občni zbor KO ZB NOB Slavko Slander Uspešno delo Krajevni odbor zveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slavko Šlander Domžale je na svojem rednem letnem občnem zboru 25. aprila 2006 pregledal dosedanje delo, sprejel poročilo o delu nadzornega odbora in izvolil novo vodstvo. Predsednica je, kot dosedaj, ostala prof. Antonija Perčič, nespremenjeno je ostalo tudi vodstvo - krajevni in nadzorni odbor. Delo v svoji organizaciji v lanskem letu so ocenili kot uspešno, pogrešajo pa več stikov z drugimi krajevnimi organizacijami, ki so v glavnem prepuščene same sebi, saj se Občinski odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Domžale šc ni konstituiral in je zato praktično brez vodstva. Kljub temu so v lanskem letu izpeljali svoj program in izvedli zastavljene cilje. Na koncu uradnega dela občnega zbora pa so si borci zaželeli še veliko zdravja in se zadržali na tovariškem in prijateljskem srečanju v gostilni pri Kebru v Domžalah. K.B. Društvo izgnancev Slovenije Krajevna organizacija Domžale vabi vse člane in članice na slovesnost ob 7. juniju - dnevu izgnancev v sredo, 7. junija 2006, ob 11. uri v Mostecu. Organizatorji bodo pripravili bogat kulturni program in srečanje, prireditev bo v vsakem vremenu. Krajevna organizacija Domžale za svoje člane in članice ter vse, ki bi se slovesnosti želeli udeležiti, organizira brezplačen prevoz. Avtobusa bosta iz Moravč in Krašnje odpeljala 7. junija ob 9. uri ter bosta ustavljala na naslednjih avtobusnih postajah (Lukovica, Prevoje, Dob, Vir, Količevo, Radomlje, Preserje, Mengeš, ob 9.30. uri pa bo skupen odhod z avtobusne postaje v Domžalah, avtobus bo ustavil tudi v Trzinu. Vabljeni! Kresovanje in praznovanje 1. maja Maj, ko nam narava ponuja bujno zelenje, prelepo cvetje na travnikih, vrtnine, v sadovnjaku pa so drevesa v cvetju, kot da bi bila obdana s čipkastim pajčolanom, velja za najlepši mesec v letu. Toplo je že in maj je prvi mesec brez črke r, ko po ljudskem modrovanju že lahko sedemo na travnata tla, hodimo bosi in je stik z naravo že rahlo pristnejši, tesnejši. Daljši dnevi, ko je sonce na nebesnem svodu kar dolge ure, nas radi premamijo, da ostanemo na planem, na naših vrtičkih ali njivah celo do večera. Je pa I. maj veljal za nekakšen ljudski praznik že v davnini. Ljudje so se veselili, da so preživeli zimo in vse turobne mesece, ki še niso dali pridelka. Do tedaj so morali gledati na vsak grižljaj, da jim ne bi zmanjkalo hrane in bi trpeli lakoto. Tudi živina je maja že lahko šla na pašo, zato so 1. maj slavili kot praznik novega življenja, veselja, zelenja, cvetja. Postavljali so mlaje, ob hišah pa okrašene majniške oltarčke, ob katerih so prepevali in igrali razne družabne igre. Tako veselo je bilo tudi na našem žc tradicionalnem kresovanju "ID Jarše - Rodica, ki se ga je kljub deževnemu vremenu udeležilo veliko število krajanov, da bi skupaj počastili bližajoči sc praznik dela. Pri pripravah tako velikega kresa so sodelovali tudi krajani, ki so pridno vozili na kres vse potrebno, naš član Edo pa ga je lepo oblikoval, da je le ta veličastno zagorel na predvečer 1. maja. Članice in člani smo poskrbeli za tople napitke in domače klobase, člani KD Groblje za glasbo, naši mladi in starejši gasilci pa za varnost vseh udeležencev. Prav tako so vsi sodelovali tudi pri pripravah in realizaciji tega druženja, za kar se vsem zahvaljujemo, še posebno Ediju Juhantu. Zbrano množico je v poznih večernih urah pregnala ploha, mladi gasilci pa so ostali ob ognju vse do jutra. Brez zdravilnega čajčka in kuhanega vina tudi tokrat ni šlo, saj je bilo potrebno poskrbeti za zdravje udeležencev, ker nas je na prvomajsko jutro čakal tradicionalni pohod na Rudnik pri Radomljah. l.epo jutro jc pripomoglo, da se je tudi letošnjega pohoda v organizaciji KS Jaršc-Rodica udeležilo veliko število pohodnikov. Ob čudoviti iz zimskega spanja prebujajoči se naravi in ob prijetnem kramljanju so kilometri hitro minevali, na Rudniku pri spomeniku pa je sledil kulturni program z ljudskimi pevkami iz Domžal in harmonikarjem g. l.indičem. Za dobro kapljico in hrano so zopet poskrbeli naši gasilci, ki že vrsto let organizirajo to srečanje in poskrbijo za dobro razpoloženje pohodnikov in drugih udeležencev, ki se polno številno udeležujejo vsakoletnega praznovanja. Ponovno smo dokazali, da je v slogi moč, saj smo vsa društva z našo KS sodeloval i na kresovanju, pohodu in praznovanju I. maja in s skupnimi močmi poskrbeli, da nam jc bilo lepo. Navenka Narobe stran 11 IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Kardinalova župnija je romala v Rim Župnija Jarše je v dneh od 23.4. do 28.04. 2006 poromala v Rim. Rim z Vatikanom je najpomembnejše duhovno središče za katoličane. Imenovanje našega rojaka dr. Franca Rodcta za kardinala pa je bil še dodatni razlog za to romanje. Duhovno vodstvo je bilo v rokah našega župnika Janeza Kvatcrnika in župnika iz Homca, gospoda Antona Dobrovoljca. Na pot smo se podali na belo nedeljo v zgodnjih jutranjih urah: čez lepe slovenske kraje smo se peljali do italijanskih Benetk, Ravene, preko Apeninov do Umbrijskega mesteca Assisi. Ogledali smo si skrivnosti in lepote kraja, kjer sta živela in delovala sv. Frančišek in sv. Klara. Nadaljevanje poti nas je pripeljalo v večno mesto - Rim. Velika razsežnost cerkva in drugih znamenitosti nam je omogočila, da smo občudovali papeško stolno cerkev, Lateransko baziliko, najstarejšo krstilnico in cerkev sv. Klemena. Sprehodili smo se mimo Koloseja, čez rimski Forum in Kapitol do najstarejšega predela Rima - Trastevere. Na beneškem trgu smo občudovali slavni vodnjak Fontana de Trevi ter Španske stopnice. Sprehodili smo se skozi Sebastijanove katakombe, baziliko sv. Pavla, cerkev Marije Snežne, Panteon in cerkev Santa Maria sopra Menerva, kjer smo imeli tudi sv. mašo. Obiskali smo še slovenski dom Slovenik, kjer nas je sprejel slovenski duhovnik, dr. Pire. Najpomembnejši dogodek je bilo srečanje z rojakom in novim kardinalom, gospodom Francem Ro-detom. Sprejem v njegovih prostorih je bil res veličasten. Kardinala Rodeta smo pozdravili z domačo jarško himno, v kateri je omenjeno tudi njegovo poslanstvo. Za popestritev so poskrbele naše narodne noše ter slovenske zastave, ki so ves čas našega romanja ponosno plapolale po Rimu. Ob kardinalovem nagovoru smo bili zelo ganjeni, pa tudi gospod Rode je bil veselhašega obiska. S spominskim darilom, skupinsko sliko in s stiskom rok smo se poslovili od njega do naslednjega srečanja, ki bo 3. junija na Rodici, ob blagoslovu kapelice na domači zemlji. Veličasten je bil tudi pogled na ogromno množico romarjev iz celega sveta, ki so se zbrali na trgu pred cerkvijo svetega Petra, na papeški avdienci. Papež Benedikt XVI. se je popeljal med ljudmi, nato pa pozdravil romarje v mnogih jezikih. Naša skupina je završala, ko se je slišal pozdrav v slovenskem jeziku z naslednjimi besedami: »Lep pozdrav romarjem i/ Slovenije, še posebej vernikom iz župnij Jarše in Polhov Gradec! Kakor nekoč apostola Peter in Pavel, tudi vi pogumno oznanjajte vstalega Kristusa! Naj vas spremlja moj blagoslov!« Polni vtisov in papeževih besed smo si nato ogledali še cerkev svetega Petra, grob Janeza Pavla II, nekateri so se pa povzpeli na kupolo, kjer je prelep pogled na trg pred cerkvijo in večno mesto. Srečanje z dvema velikima svetovljanom nam pove, da se kot majhen narod iahko visoko povzpnemo in slišimo slovensko govorico med množico jezikov Verjetno je kdo začutil, da je to svetišče kraj, kjer se najde opora in hrepenenje za življenje ter vero v Boga. Lepo romanje in enkratno vzdušje se je počasi iztekalo. Na poti proti domu smo si ogledali še staro papeško mesto Orvieto, ki slikovito leži na skali in se ponaša s stolnico, posvečeno Mariji. Z lepimi vtisi smo šesti dan v jutranjih urah prispeli v Jarše. Ivanka Košenina Križev pot na Sv. Trojici Množična ljudska pobožnost Na tiho nedeljo popoldne je bila tudi letos pobožnost Križcve-ga pota. Množica več sto vernikov se je zbrala v Žeja h in se je udeležila sedaj že uveljavljene ljudske pobožnosti - dekanijskega križevega pota na Sv. Trojici. Marsikomu, če ne kar vsakemu udeležencu, bo le ta ostal za vedno v spominu. Ravno ob začetku pobožnosti se je namreč zelo stemnilo in začelo je močno deževati. Vendar kljub vse- ..'.«• ... ..... * * aaaaaS Ja^ajiBaaS mu. kar potrjuje številna udeležba, smo vztrajali do konca. Mogoče je ta simbolika še bolj prispevala k temu, da smo z molitvijo in premišljevanjem podoživeli trpljenje Jezusa Kristusa. Vsi premočeni, do kože, smo se na koncu zbrali v cerkvi SveteTrojice. Molitev,je vodil dobski župnik Slavko Judež. Od znamenja pri Grubičevih v Žejah do cerkve sv. Trojice si sledi 14 postaj, ob katerih se spominjamo dogodkov od Jezusove obsodbe do njegove smrti na križu in položitve v grob. Ob tem posamezniki simbolično nosijo pravcati leseni križ. Na poseben način sodelujemo tudi domačini, saj si omenjene postaje - točke, ki so označene z lesenim križem, razdelimo po hišah in primerno uredimo ter okrasimo. Marija Ravnikar Karlovškove prireditve v njegovem domačem kraju Smarječan Jože Karlovšek dobil spominsko sobo V soboto, 22. aprila 2006, so domačini v Šmarjeti, Karlovškovem rojstnem kraju, pripravili več prireditev v opombo svojemu rojaku. Karlovšek se je rodil v Šmarjeti, 12. februarja 1900, kjer smo bili po dobrih 106 letih priče slavnostni akademiji, odprtju spominske sobe in simbolnemu odkritju doprsnega kipa na pročelju rojstne hiše. Vseh prireditev so se v organizaciji Muzejskega društva Domžale udeležili tudi mnogi DomžalčanL Slavnostni govornik na akademiji v šmarješkem kulturnem domu Jože Florjančič, je v svoji slavnostni besedi Karlovška označil kot častilca lepot, ki jih hrani bogato izročilo našega ljudstva in kot neutrudnega poustvarjali a s tenkim posluhom za arhaične vrednote. Bil je mnogo- stranski ustvarjalec: pisec, etnolog, pedagog, likovnik, slikar, gradbenik in stavbar. fotograf, celo izumitelj je bil; človek, skratka, ki ne more v nobenem pogledu najti naslednika. Njegova veličina se je pokazala šele po mnogih desetletjih. V imenu domžalske občine, ob odsotnosti županje in obeh podžupanov, je spregovorila Andreja Pogačnik-Jarc. Odprtie Karlovškove spominske sobe V Karlovškovi rojstni hiši, ki je bila od leta 1905 najbolj znamenita in kraj zaznamujoča stavba v Šmarjeti, so razstavili množico Karlov-škovega gradiva, podob, slik luže-nega lesa, skic stavbne dediščine, fotografij, njegovih knjig in orodja, ki ga je uporabljal. Zagotovo bo spominska soba pomembna točka Društvo upokojencev Radomlje praznovalo 20-letnico Lepo sobotno popoldne, 25. marca, je privabilo v dvorano Kulturnega doma v Radomljah veliko število upokojencev. Skoraj dvesto se jih je zbralo na letnem občnem zboru; bilo je še toliko bolj zanimivo, ker letos praznujemo 20-letnico ustanovitve društva. Predsednik g. Bruno Kocbek je po uvodnem pozdravu in formalnostih poročal o delu v letu 2005. Imeli smo več izletov, piknik, martinovanje. Organizirali smo srečanje jubilantov, ki so praznovali 80, 85 ali 90 let in več; obiskali smo člane, ki živijo v domovih za upokojence in tiste, ki živijo doma pri svojcih. Z denarnim prispevkom smo polepšali božične praznike upokojenki iz okolice Sevnice, ki je bila prizadeta ob lanskem neurju. Vsak četrtek, od oktobra do maja se zberejo upokojenke v telovadici OS Preserje pri Radomljah. Uživajo ob različnih igrah ter pretegnejo vsako mišico in sklep. Kolesarji se zberejo vsak četrtek v mesecu. Junija so se udeležili tradicionalnega kolesarjenja v Moravčah in srečanja kolesarjev Gorenjske v Kranju. Član naše sekcije, g. Martin Capuder, je v spretnostni vožnji prejel zlato odličje. Posebej pa smo se razveselili priznanja ob 20. obletnici našega društva ki smo fa prejeli od republiške zveze DU. e si želimo takšnih srečanj, saj se mnogi srečamo samo ob takšnih priložnostih. DU Radomlje. RozI Drolc Domača Karlovškova hiša. v kateri je v todl njegova spominska zbirka. za spoznavanje veličine Karlov-ška.ne le za mlade Šmarječane, pač pa tudi za obiskovalce in turiste, ki jih nameravajo v kraj v prihodnje vabiti v večji meri kot doslej. Šmarječani si prizadevajo, da bi spoznali obiskovalce s pomebnimi možmi krajevne preteklosti. V tem poznavanju pomebnih mož in tako tudi Karlovška ter njegove življenjske poti bo v pomoč Karlovškova pot. Ta vodi skozi kraje, ki so Karlovška kakorkoli zaznamovali in oblikovali, ki jih je obiskoval ali o njih pisal. Karlovškova pot se začenja V Šmarjeških Toplicah, nadaljuje mimo Osnovne šole v Šmarjeti, vodi preko ravnice Zdravci z mnogimi biološkimi različnostmi. Na poti se znajdemo v prijetni izletniški točki Klevevžu, kjer je nekoč na strmi skali sta) znani grad Kle-vevž. Kmalu smo v Slapah. kjer nas seznanijo z legendo, povezano s tem krajem ter se podamo do Vinice, lepe vasi severovzhodno od Šmarjete. Potem nas čaka le še Vinji vrh in nato se že znajdemo v Beli cerkvi. Kakorkoli že je: s prireditvami so domačini - Šmarječani lepo in spoš-tlijvo počastili spomin na velikega, neznansko ustvarjalnega rojaka ki je sicer večino življenja preživel v Domžalah, še po smrti pa združil ljudi Gorenjske in Dolenjske: Domžal in Šmarjete. M. B. Učinkovito, ceneje in neboleče! Odstranjevanje motečih dlačic IPL aparature predstavljajo tehnološki napredek v odstranjevanju moteče poraščenosti. IPL je kratica za Intesive Pulsed Light torej intenzivni pulzi svetlobe, ki se selektivno absorbirajo v ciljne kromofore v koži, kjer sprožijo proces fototermolize. Že več kot sto let Znane gostilne v Radomljah in bližnji okolici Gostilne so eden glavnih stebrov turizma. Turistična zveza Slovenije, ki je lani praznovala '00 letnico delovanja, se je zato odločila, da poišče tiste gostilne v Sloveniji, ki neprekinjeno Poslujejo že sto let ali več. V naši najožji bližini, v Radomljah z okolico, kjer Turistično društvo Radomlje aktivno in uspešno deluje petinštirideset let, so kar tri take: gostilna !'•'< na Rovah, gostilna Repanšek v Homcu '" gostilna Pri Spornu v Radomljah. Tokrat Predstavljam GOSTILNO PIRC, Rova, Žiška e. 12. 'a znamenita gostilna ohranja ime po nekdanjih lastnikih, po ustnem izročilu naj bi bili Dolenjci s priimkom Pire. Na portalih hišnih in kletnih vral sta vklesani letnici 1835 in 1836 gostilna pa le nedvomno starejša, saj so se ob rekonstrukciji Pokazale različne dozidave in predelave celotnega objekta šc iz 18. stoletja. S kupoprodajno pogod-no z dne 9. sept. 1892, ki jo je podpisal znameniti brdski cesarsko kraljevi notar, slovenski pisatelj Janko Kersnik in jo je šele pred kakimi tridesetimi leti na podstrešju našel sedanji lastnik Tomo Kode, je gostilna in trgovina prešla v roke Aloj/ija ■Jermana. Njegova hči Dorca seje leta 1924 DOTO-«la s Karlom Kodeloin i/, /.k": in skupaj sta gostilno vodila do leta 1958, ko jo je.prcvz.el njun sin Slane /. ženo Ko/.alijo. To pa je začetek obdobja, ko so se na Kovali začeli pohoti piščanci. Po za- misli in načrtu sina loma, po poklicu gradbenika, gostilna pridobi prizidek, v letu 1986 preuredijo še notranjost, a gostilna ohranja domač navdih in ambient. Tomo Rode in žena Brigita 1989 preuredita še kuhinjo in iz. starega hleva pridobita nujno potrebne pomožne prostore, sanitarije za goste in hladilnice. V letu 1999 porušijo zgornjo etažo gostilne, izdelajo novo strešno konstrukcijo in toplotno izolacijo fasade, da gostilna dobi končno in zaključeno podobo. I udi gostilna Pire prehaja iz. roda v rod, od očeta na sina in tako naprej. Današnja gostilna je dejansko družinsko podjetje. Nosilna stebra sta Tomo Rode z ženo Brigito, v veliko podporo pa sla jima sin Matic, ki je glavni kuhar in hčerka Alja v strežbi, kjer se trudita še natakar Damir in lomov nečak Sašo. V kuhinji pa še vedno, kljub letom, ob »špicah« priskoči na pomoč mama Koznlijn. Danes lahko postrežejo približno 130 gostom, toliko prostora je v več sobah, v poletnih dneh pa se poleg tega lahko okrepčajo tudi zunaj, (iostilna dobro sodeluje z Rovskim prostovoljnim gasilskim društvom, saj gasilcem nudi prostor /a poletno gasilsko prireditev, prav tako pa sodeluje tudi z domačo Krajevno skupnostjo Rova in mladim Turističnim društvom Rova. Tudi s Turističnim društvom Radomlje je sodelovanje zgledno, saj je stalni sponzor pri Radomeljskem ogledalu in brošuri Radomlje z okolico. Posebnost te gostilne so prav gotovo pohani piščanci. To poudarja tudi njihov logotip, bežeči piščanec, od katerega frči perje. Goste seveda postrežejo tudi s pečenkami, s telečjo kračo, z zrezki, pozimi s kolinami. Strežejo hladne in tople pred- Pri odstranjevanju dlačic je primarnega pomena absorpcija svetlobnih pulzov v melanin, ki se nahaja v dlačnem steblu in zunanji dlačni ovojnici, zato je pomembno dejstvo, da se s pomočjo selektivne fototermolize lahko uniči le tiste dlačice, ki vsebujejo veliko melanina, torej temnejše. Sekundarni efekt IPL aparatur, s tako širokim svetlobnim spektrom, vpliva na venozni del, žilice ki hrani dlako. Koagulacija odvodnega dela teh žilic pa zmoti lasne folikle, z zmanjšano oskrbo krvi, kar pomeni da dlačni folikel prejme manj hranilnih snovi in kisika, kar se kaže v zmanjšani zmožnosti ponovne rasti dlačic. Tudi debelina same dlačice ima tu pomembno vlogo, saj večja, ko je površina za absorbcijo, večji je učinek. Torej, debelejše in temnejše dlačice je lažje uničiti. Zaradi dejstva, da je dlačice moč uničiti le v fazi aktivne rasti, torej v anagenem obdobju, so potrebne ponovitve tretmajev. Število ponovitev je seveda zelo individualno. Klinične raziskave potrjujejo, da za 80% dolgotrajno redukcijo poraščenosti, zadostuje med 8 do 11 tretmajev. Število potrebnih ponovitev je odvisno tudi od predela telesa, kajti število potencialnih foliklov, na posameznih delih telesa je različno, od 60 do 500 foliklov na cm2 kože. Potrebno pa je vedeti, da z IPL tretmaji ni moč spremeniti ne hormonskega statusa, niti ne dednega potenciala, kar igra odločujočo vlogo v stopnji poraščenosti. Za stranko so tretmaji neboleči. Tretirate se lahko vse dele telesa, razen predela okoli oči. V primerjavi z elektro - igelno koagulacijo aH laserskimi posegi so postopki učinkovitejši in cenejši, v primerjavi z voskanjem pa neboleči. Svetujemo, da se odstranjevanja dlačic lotite že sedaj, tako boste lahko neobremenjeni čakali poletne dopustniške dni. Moteča poraščenost, žilne spremembe - razširjene žilice na obrazu, pigmentne spremembe - solarne pigmentacije in drobne gubice, so predvsem estetske težave, ki jih s pomočjo IPL tehnologije hitro, učinkovito in predvsem varno odstranimo. Tako je danes pot do lepe in zdrave kože preprostejša. jedi. V slast ponudijo domačo salamo, kuhan šo-bel, šunko s hrenom in z vloženimi jurčki. domače žlikrofe, jurčke na žaru, pa lisičke z jajcem. Sladice so vedno domače, tudi z njimi sin Matic kaže svoje kulinarične sposobnosti. In seveda, dobrega kosila ali večerje brez odličnih odprtih štajerskih ali primorskih vin pri njih ni. Gostilna Pire je znana gostilna, ki slovi daleč naokoli po svoji ponudbi. Lastniki želijo le, da bi v zadovoljstvo svojih strank šc dolgo lahko s svojo prijaznostjo stregli dobro, zdravo hrano in odlična domača vina. Tudi z društvi bodo še naprej sodelovali. Mislim, da so na pravi poti. S Tomom In Brigito Rode sem govorila podpredsednica TD Radomlje Zlatka Levstek NEGOVALNI SALOM Fototermično odstranjevanje: dlačic • solarnih pigmentacij in peg žilnih sprememb na obrazu • tetovaž aken • fotopomlajevanje Do 15. junija vam priznamo Mpopu °A na vse tretmaje popust. Mirjam Pozman s.p., Zoranina 3 (Zdravstveni dom), Mengeš Telefon: 01/723-82-52, GSM: 041/338-243 Osnovna šola Venclja Perka Pisani pomladanski dnevi V letošnjem šolskem letu smo se prvič vključili v mednarodni projekt Pomladni dan, posvečen Evropi, razmišljanjem o naši prihodnosti v njej ter evropskim institucijam. V naši šoli je kar nekaj dejavnosti potekalo znotraj tega projekta, nekatere na nivoju šole, druge znotraj posameznih oddelkov. Med dogodki, ki se nam bodo vtisnili v spomin, so obisk evropske poslanke, dr. Romane Jordan Cizelj, dobrodelna prireditev Življenje kot otroško igrišče ter eko dan Planet Zemlja na Dan Zemlje. Dr. Romana Jordan Cizelj se je z veseljem odzvala na naše vabilo in nas obiskala v petek, 14.4.2006. Najprej si je pod vodstvom učencev Roka, Elvisa ter Aleksandre ogledala našo šolo, in sicer so postali ob razstavnem kotičku o Pomladnem dnevu, obiskali knjižnico, v evropskem kotičku na kratko pogledali, kaj zanima učence. pogledali v prenovljene naravoslovne učilnice ter telovadnico. Obhod po šoli smo zaključili v glasbeni učilnici, kjer so poslanko že težko pričakovali učenci, predstavniki v skupnosti učencev naše šole, učitelji ter gosti iz OŠ Roje, OŠ Domžale ter OS Rodi-ca. Učence je zanimalo marsikaj iz življenja in dela poslanke. Pogovor se je dotaknil njenega dela v evropskem parlamentu, najaktualnejših dogodkov v svetu, najnovejših raziskav in evropskih usmeritev na področju energije, deficitarnosti študentov v tehničnih in naravoslovnih študijskih smereh in tudi bolj osebnih tem, kot na primer njene družine in njene poslanske plače. Poleg gradiv o Evropski uniji je poslanka Romana Jordan Cizelj pustila globok vtis v prisotnih na okrogli mizi. Že naslednji dan pouka smo gostili študenta, ki sta preko Urada RS za informiranje učencem 7.,8. in 9. razreda predstavila denarno enoto evro ter prehod slovenskih tolarjev vanj. Ob koncu so se učenci preizkusili v kvizu in nekateri so dokazali dobro znanje o Evropski Uniji. 19. aprila smo v popoldanskem času imeli dobrodelno prireditev Življenje kot otroško igrišče, na kateri so se predstavili učenci naše šole. Svoje veščine so pokazala tudi društva in športne skupine, ki trenirajo v šolskih prostorih. Izkupiček, nabran z vstopninami in licitacijo posebnih stolov, ustvarjenih pri pouku likovne vzgoje, bomo kupili igrala, namenjena našim najmlajšim. Na praznik Zemlje smo svoje delo v šoli posvetili razmišljanju o planetu in ustvarjanju na to temo. Učenci razredne stopnje so Zemlji namenili kar celoten pouk, na predmetni stopnji pa so se že nekaj dni prej odločili med dvournimi dejavnostmi, ki so jih ponudili učitelji. Pouk je ta dan potekal malo drugače in pri načrtovanju smo upoštevali najnovejše smernice za sodoben pouk, to je aktivnost učencev, upoštevanje njihovih interesov ter medprcdmetno povezovanje. Na ta dan pa nas bosta spominjala še dva posebna dogodka. Zaradi aktivnosti v preteklih šolskih letih na področju eko osveščanja in delovanja v tej smeri smo si prislužili eko zastavo, ki je simbol eko šole. Ob dvigu zastave in prepevanju eko himne, ki so jo sestavili učenci naše šole, so podžu- pan Občine Domžale, Vinko Juhart, ravnateljica šole, Irena Vavpetič, eko mentorice Maša Mlinaric, Jelka Lesar, Sonja Kračman ter predstavnik učencev skupnosti učencev šole Aleš Padovnik podpisali eko listino, s katero se zavezujejo k skupnim prizadevanjem za ohranjanje čiste in zdrave narave. Znotraj projekta Pomladni dan se je odvijalo še mnogo aktivnosti, v katc- Sweet sorrow v MKC Akumulator V petek, 14.4.2006, se je v prostorih MKC Akumulator zgodil legendarni koncert treh odličnih slovenskih metal bendov. V večernih urah smo pričakovali večjo udeležbo mladih iz cele Slovenije, ker se je ekipa organizatorjev pač zelo potrudila z izdelavo letakov in plakatov. Skratka, za reklamo. Okoli 20. ure so se kot prvi na odru s ponosom premierno predstavili skupina GONOBA, lokalni domžalski bend, ki je začel svoje prve glasbene tone igrati prav v glasbenem studiu Akumulatorja, pred malo več kot letom. Obiskovalci, ki so zapolnili ves prostor, so bili navdušeni in so se s svojimi dolgimi lasmi zibali v ritmu trash death metala. Vodja skupine GONOBA, Koki, s svojimi "čudežnimi palčka-mi" odlično obvlada bobne, saj seje učil pri Robertu Kovačiču (skupina Scaftold). Po slavnostnem uvodnem nagovoru moje malenkosti, je sledil nastop benda iz Rogaške Slatine, CROSSBREED, ki so že nekaj let na glasbeni sceni poznani s svojim značilnim thrash tehničnim meta-lom. Skupini se v prihodnje obeta še veliko nastopov po Sloveniji, saj so odlični glasbeniki. Njihov bivši basist Branko trenutno udriha po strunah basa pri GONOBI. Da pa smo dokončno napolnili .baterije mladih obiskovalcev, ki so znali uživati tudi brez alkohola v žilah, pa je poskrbela legendarna 5-članska za- sedba SWEET SORROW. Bend je nastal jeseni 1996 z Urošem, Aljo-šo in Sebastjanom, ki je tudi glavni vokal. Leta 1997 so posneli prvi demo z bobnarjem, ki so ga iskali „celo večnost." Prvenec albuma, Breaking the silence, je bil nemudoma razprodan. Malo kasneje se jim je pridružil še nov bobnar, ki se je izkazal za izrednega tehnika, s katerim so posneli nov album „Life and death are one," s producentom Jurijem Tonijem, ki je izšel pri založbi Poseidon. Za nosilno skladbo, „Ko bom mrtev," je bend posnel tudi video. Za slovensko metal kompi-lacijo pa skladbo „Do pekla." SWEET SORROW (Pero, Jernej, Aljoša Peter in Valentin) so bili tako s svojimi udarnimi toni in vsem dobro poznanimi skladbami vrhunec večera. Osebni kolega Aljoša (basist), je od samega začetka vodja skupine in je že nekaj let tudi podpredsednik motorističnega kluba Firestarters Slovenija. V okviru turneje, ki traja že približno dva meseca, bodo svojo ..Negligent Sorrow tour 06," zaključili v KUD-u France Prešeren. Obiskovalci so bili zelo navdušeni nad vsemi bandi, prijetnim vzdušjem, podarjenimi majicami in lepo urejenim prostorom. Pridite kadarkoli tudi Vi. Pri nas ste več kot dobrodošli. Marinka Bragar & Akomolator. Žiga Čamernik in MKC Akumulator vabita na KRAVŽLANJE MOŽGANČKOV sobota, 20 maj ob 13 uri v MKC Akumulator Program: 13.00 1430 16.00 17.15 Zgodovina liberalizma animator: Luka Hrovat Posebne teme poznavanja družbene ureditve animator: Sebastjan Piki Država in družba v obdobju tranzicije animator: Andrej Kurillo Ogled dokumentarnega filma "Razdružene države Amerike: Laibach tour" Vstop prost! Prijave in informacije: 031/50 80 60, Žiga Pridni kot mravljice Matura se je že pričela, tako kot vsako leto, s preverjanjem znanja slovenskega jezika. Maturanti so pričeli opravljati t.i. zrelostni izpit, ostali srednješolci pa so se veselili odpadlih prvih nekaj ur pouka. Vseeno pa smo prvi in drugi (in še tretji - študenti) postali pravi mali mojstri sedenja pred knjigo, ponavljanja formul, učenja cirkulacije (te in one), pisanja raziskovalnih nalog, poročil ... Kar čez noč smo se prelevili v tiste pridne živalice, ki jih je tako zanimivo opazovati, ko se neutrudno premikajo po svojem domovanju. Mravljice so res neutrudne. Pa mi? Seveda nismo neutrudni, še celo zelo hitro se lahko utrudi- mo, še posebej, če se vsake toliko časa konkretno ne odklopimo. Prvomajski prazniki so že za nami, Škisovo tržnico smo tudi že preživeli, jadranje po Jadranu je bilo prestavljeno v jesenske dni, ko bo ozračje bolj sproščeno... pred nami je torej le še veliki finale, ki pomeni konec še enega šolskega leta in začetek še enih veliko bolj norih počitnic. To naj velja kot motivacija in gonilna sila naprej... do konca. Ko prideš tja, pa... pazi zdaj... klubovci se spet na veliko pripravljamo na še večje evente, ki bodo naredili pravo poletje kar tu, v Domžalah. Tako da, vsi, ki bomo delali in šparali cekinčke, vsi, ki se bomo morali še malo učiti... in torej ne bomo na morju preživeli dveh/treh mesecev, bomo na domžalskem bazenu poplesavali v poletnih ritmih, tekmovali v različnih skupinskih športih in sploh nam ne bo manjkalo prav nič. Torej, klubovci obljubljamo nepozabne dneve in večere. Do takrat pa lahko z nami skočiš v park čistega adrenalina, 2l.maja, ali si prideš v klubske prostore ogledat kakšen film na velikem platnu, lahko pa prideš kar tako. Razvedrila ni nikoli preveč, prekinjeni rituali vsakdana pa tudi blagodejno vplivajo na duha in telo. Na duha in telo pa blagodejno vplivata tudi sproščenost in neobremenjenost, zato naj te oba spremljata še ves ta dober mesec dni. Prav imaš, skoraj si že tam ... stisni še te dni, napni vse moči, ker to je največ, kar lahko narediš; smej se in bodi pomladno razsposajen/a! Ne splača se biti Huda Mravljica! Za Študentski klob Domžale Ana Strnad re pa niso bili neposredno vključeni vsi učenci šole. V ponedeljek, 24. aprila je šolski otroški parlament zasedal drugič v tem šolskem letu. Marca in aprila so v posameznih oddelkih prerešetali obstoječa šolska pravila - hišni red in predložili pripombe, dopolnitve ali popravke. Parlament se je tokrat začel malo drugače, in sicer sta dve skupini učencev kot uvod v šolski parlament izvedli debato. Zagovor-niški par učenk sta predstavljali Sara in Irena in argumentirali trditev, da so šolska pravila učinkovita. Tej trditvi sta nasprotovala Rok in Ana, ki sta argumentirala ravno nasprotno trditev, to je, da so šolska pravila neučinkovita. Sledila je razprava o pravilih in obravnava konkretnih predlogov in pripomb učencev. Nekaj učencev šole se je z mentoricami skupnosti učencev šole odzvalo vabilu učencev OŠ Preserje pri Radomljah na okroglo mizo z naslovom Tabuji - prepovedane stvari. Učenci so se s posnetim filmom Tihi krik, v katerem je predstavljena vsa tragika uživalcev mamil, in tudi kasneje, v pogovoru, predstavili kot zrela generacija ki se zaveda pogubnosti uživanja nedovoljenih substanc in se zna o drogah odkrito pogovarjati, brez predsodkov in bolj odkrito kot marsikateri odrasel. Pri pouku slovenščine in angleščine so učenci pesnili o miru, pri geografiji so oblikovali predloge za kmetijstvo v prihodnosti, pri računalniškem krožku pa so preko kviza spoznavali Evropo. Učenci so v ustvarjalnih delavnicah razmišljali o spolnih razlikah med njimi in iskali tisto, kar jih povezuje. Učenci so intervjuvali »lokalnega heroja«, dr. Petra Keclja ki predstavlja svetel zgled evropskega državljanstva, s svojim delom pa prispeva h krepitvi evropskih vrednot. Učenci so se udeleževali literarnega natečaja na ljubezensko temo, fotografskega natečaja Skrivnostni svet rastlin ter natečaja Sveta Evrope Sodelovanje v Evropi različnosti. Vse, kar je nastajalo od 21.3. do 9.5.2006, je razstavljeno na ogled v kotičku Pomladni dan. Dejavnosti v spomladanskem času so nas povezale in rezultati skupnega dela so tukaj: večje poznavanje evropskih institucij, evra, sredstva za nakup igral, urejena šola in njena okolica in veliko zadovoljstvo, da smo naredili nekaj dobrega. Karlina Strehar OŠ Venclja Perka, Domžale Osnovna šola Rodica Uspešni mladi raziskovalci Učenci Osnovne šole Rodica so obogatili zakladnico znanja s sedmimi novimi raziskovalnimi nalogami, ki so jih 19. aprila predstavili na srečanju mladih raziskovalcev kamniško domžalske regije v OS Preserje pri Radomljah. Izmed 57 raziskovalnih nalog iz desetih predmetnih področij je ocenjevalna komisija izbrala šest nalog, ki bodo regijo zastopale na državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti. Med njimi je bila raziskovalna naloga s področja zgodovine z naslovom Prispevek k zgodovini Majdičeve družine v Zgornjih Jaršah, ki sta jo izdelali Anja Mihelič in Klavdija Slapar. Poleg te raziskovalne naloge so učenci Osnovne šole Rodica v letošnjem letu izdelali še več zanimivih in s podatki dragocenih raziskovalnih nalog s področja etnologije: Življenje in delo v Osolinovem mlinu v Srednjih Jaršah (avtorici Maja Gru-jič in Andreja Jeretina), Najljubše igrače otrok treh generacij avtoric Monike Adler, Tjaše Jerman in Maše Žerjav, s področja sociologije: Ženske v islamu danes in ohranjanje verske tradicije muslimanskih priseljencev (avtorici Jasmina Alagič in fina Hribar), s področja biologije: Skrivnostni DNK (avtorja Gašper Bergant in Blaž Železnikar), Od jajčeca do paličnjaka avtoric Nataše Narat in Špele Velepec in s področja fizike: Čokolada - hrana bogov, avtorice Urške Savič. Povzetki raziskovalnih nalog so objavljeni na spletnih straneh OŠ Rodica (http:// www2.arnes.si/~osljro2s/), raziskovalne naloge pa so dostopne v šolski knjižnici. V.V.Merčun Dogodki v CENTRU ZA MLADE DOMŽALE Ljubljanska 70, tel.: 722-66-00, e-mail: czm(a}siol.net, www.i-rose.si FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Vabimo na ogled fotografske razstave » PORTRETI,« fotografa Andraža Gregoriča. MK.DGF.NKRACI.ISKE KREATIVNE DELAVNICE: Vabimo na delavnico »Usnjena torba iz kvadratkov«, v četrtek, 1. 6., ob 17.00 uri v CZM, pod mentorstvom akad. slikarja Vojka Aleksiča. Izdelava in oblikovanje torbic (cekarjev) za poletje, iz usnja, v različnih barvah. Z malo domišljije si lahko sami izdelate torbico po svojem okusu. Na delavnici se boste seznanili z enim od načinov, kako z izsekovanjem usnja in s spenjanjem z zakovicami naredite torbo. Potrebne predhodne prijave z. vplačilom, do zasedbe mest. Informacije po tel:722-66-0(). MLADINSKA POBUDA Si star med 15 in 25 let? Imaš idejo, kako bi popestril življenje v občini? Imaš voljo, da bi idejo tudi izpeljal, pa ti primanjkuje finančnih sredstev? Če si na zgornja vprašanja odgovoril z »da«, te v četrtek, 8. junija 2006, ob 17. uri skupaj s prijatelji vabimo na delavnico »Mladinske pobude«. Preseneti nas s svojo idejo, mi pa ti pokažemo pot do njene uresničitve. VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), seodzovite našemu vabilu. ČETRTKOVA SVETOVALNICA - vsak zadnji četrtek v mesecu Prof. Pavla Klinar bo na voljo z nasveti in odgovori na razna vprašanja, ki se pojavljajo pri odraščanju. Potrebne predhodne prijave po tel.: 722-66-00. SVETOVANJE MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: C2m(5>.siol,net. ■ stran 13 IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV Okroglih trideset je let minilo Ostržek se predstavi Okroglih trideset je let minilo, odkar se na Rodici je zgodilo, da se za starše vse prezaposlene, za njihove otroke nebogljene, rodil je sredi meseea aprila otroški vrtec - naša mala vila. Krajevna skupnost je pobudo dala, pri deluje mladina pomagala, so peli krampi, grablje in lopate v rokah ljudi za tiste čase zlate, ko bodo njih otroci zdravi, čili, se po igrišču brez skrbi podili. Ko so o imenu se posvetovali, so Vcljko Vlahovič ga imenovali, do polnoletnosti je to ostal, potem se , bister fant, preimenoval: »če do sedaj ime bilo je krasno, »Kislcj ()stržek bom, naj no vsem jasno!« Sedaj Ostržek na Rodici biva, rod mladi v njem veselja žar uživa. V skupinah treh od nekdaj že živimo, se skupaj smejemo, igramo, sc učimo besed prijaznih, lepih pesmi, plesa, da od veselja svet okrog se stresa. Srečujemo se z mamicami, očki, da ugotovimo, ali so otročki lepo razviti in lepo vzgojeni, morda za las preveč razposajeni. Na izlete skupaj radi se podamo, v delavnicah se prav lepo imamo. Otroci včasih dobro poskrbijo, da nas in starše glave zabolijo. Že hip zatem iskreno si priznamo, kako zelo jih vendar radi imamo. Zato, odrasli, malo potrpimo, v življenje srečne otroke izpustimo! Otroci so prav vsi nastopali: od najmlajših do najstarejših, pa tudi naši nekdanji varovanci, ki že obiskujejo šolo. Izkušnja odra Je bila na dan prireditve nekoliko drugačna kot na generalki (osvetlitev z reflektorji, spodaj v temi pa gledalci In poslušalci...) j. i ^ff*" I J Naš vrtec Je čudovit. Za to si z ljubeznijo prizadevamo vsi, ki se razdajamo za srečo otrok v najnežnejšjh letih, ko zapustijo najvarnejše zavetje družine. Vemo pa, da ta vrtec danes nI le sad tistega, kar v nJem živimo In delamo ljudje, ujeti v čas njegove 30-letnlce. temveč Je tudi sad preteklih let. ko so v nJem živeli In delali drugI, vse od njegovih prvih dni, pa tudi sad prizadevanj vodstva Vrtca Domžale In vseh, ki Jim nI vseeno, kako se razvija In vzgaja mladi rod. Iskrena hvala vsem, ki prispevate k boljšim pogojem za življenje pri nas, vsem, ki nam želite le vse najboljšo In nas moralno podpirate, pa tudi vsem sponzorjem, ki sta nam z denarnimi In drugimi materialnimi sredstvi omogočili, da smo lahko praznovali In bomo ob nekaterih novih pridobitvah za rojstni dan še dolgo uživali. Spomladanski kros osnovnih šol domžalske regije Veliko tekačev - vsi zmagovalci Letošnji spomladanski kros osnovnih šol domžalske regije sta Atletski klub Domžale ter Zavod za šport in rekreacijo Domžale v Športnem parku na Viru, ob pomoči Športnega društva Vir, pripravila 4. maja 2006. Prijetno sončno vreme ni privabilo samo več kot 500 tekmovalcev in tekmovalk, od tistih iz vrtcev, ki so tekli prvič, do devetošolcev, ki so na letošnjem krosu tekli zadnjič, temveč je razveseljivo predvsem to, da je na kros prišlo veliko staršev, ki so se iskreno veselili uspešnih tekov svojih otrok. Kros je odlično uspel In Atletski klub Domžale pričakuje. da se bo tudi tokrat nekaj dobrih tekačev in tekačic odločilo, da se vključijo v njihovo dejavnost. Poglejmo še zmagovalce: Vrtci: Žan Letnar, Dominik Savio Domžale, in Špela Bernardič, Vrtec Palček; Letnik 1999 in mlajši: Nejc Pačnik, OŠ Jurij Vega Moravče, in Larisa Kompare, OS Mengeš; Letnik 1998 in mlajši: Blaž Lipar OŠ Mengeš, in Eva Lampič, OŠ Venclja Perka; Letnik 1997 in mlajši: Erik Gliha in Tina Vaupot, oba OŠ Trzin; Letnik 1996 in mlajši: Tim Mullcr, OŠ Domžale, in Hgzona Ahmctaj, OS Mengeš; Letnik 1995 in mlajši: Aleš Gorza, OŠ Preserje pri Radomljah, in Eva Aljančič, OŠ Domžale; Letnik 1994 in mlajši: Vito Novak, OŠ Trzin, in Ana Horjak, OŠ Mengeš; Letnik 1993 in mlajši: Florjan Mal, OŠ Jurij Vega Moravče, in Monika Adler, OŠ Rodica; Letnik 1992 in mlajši; Žiga Štiftar, OŠ Domžale, in Živa Košak, OŠ Jurij Vega Moravče; Letnik 1991 in mlajši: Anže Povirk, OŠ Domžale, in Ajda Sitar, OŠ Venclja Perka Domžale. Čestitamo! Vrtec Urša Obisk mladih violončelistov Posebno dopoldne so nam v vrtcu "Urša" pričarali mladi čelisti iz Glasbene šole Domžale, s svojo mentorico in profesorico Almiro I lamidulino. Gospa profesorica nam je najprej opisala violončelo in nam s tem približala instrument, hkrati pa nam podala tudi nekaj osnovnih informacij o ostalih godalih. Sledili so nastopi mladih čeli- stov, ki so korajžno predstavili svoje skladbe, ki jih je na klavirju spremljala pianistka, profesorica Romana Saje. Tudi v prihodnje si želimo sodelovanja z glasbeno šolo, saj je bilo za nas v vrtcu to zelo prijetno srečanje z glasbo. Vzgojiteljici Urša In Barbara Vrtec Urša' Naslednja številka Slamnika bo izšla 8. junija 2006. vaše prispevke pa pričakujemo do 26. milja na običajne elektronske naslove: vera.vojska(«>emai I .si oz. intb@kd-dorrizale.si. Dobrodelna prireditev na Osnovni šoli Venclja Perka Življenje je otroško igrišče Na šoli sredi mesta, na Osnovni šoli Venclja Perka, smo praktično brez zelenih površin, ki bi učencem omogočale svobodno gibanje in razvedrilo, zato pa imamo pred šolo skromno igrišče in na njem nekaj igral, na katerih se komaj zvrstimo, saj nas je zelo veliko. Tako nekako smo slišali naše mlajše učence in se odločili, da jim s skupnimi močmi pomagamo do več igral, saj se vsi premalo zavedamo, kako zelo zdravo in sprostilno je gibanje, kako zelo ga potrebujejo otroci, še posebno v mestih, ko so tudi doma predvsem pred TV in računalniki. Zato in pa zaradi prireditve same, da otroci pokažejo, kaj vse znajo in česa so sposobni, smo oziroma so pripravili imenitno množično dobrodelno prireditev z naslovom Življenje je otroško igrišče. 19. aprila 2006 je klub deževnemu vremenu šolsko telovadnico napolnila kar poldruga stotnija nastopajočih in še enkrat toliko staršev in prijateljev otrok. Prisotni so navdušeno spremljali dramske, glasbene, telovadne, plesne, kotalkarske in še kakšne točke, še posebej pa so pozdravili prav za to priložnost ustanovljeni Učiteljski pevski zbor OŠ Venclja Perka. Res so zapele kot škrjančki, čeprav so učenci pred nastopom v to celo glasno podvomili. Prav nič pa niso dvomili v ostale nastopajoče, v Malo šolo baleta Balerine iz Mengša, v Plesni šoli Miki in Wolfy, v Kotalkarski klub Pirueta, v Otroške pevske zbore OŠ Venclja Perka in podružnice Drago-melj in ne v številne učence in učenke naše šole. Prireditev je medijsko podprl tudi Radio Hit. Med prireditvijo je potekala tudi licitacijska prodaja inovativno popravljenih večnamenskih stolov, ki so jih izvirno izboljšali in oblikovali učenci 8. razreda na tehniških dnevih, pred prireditvijo in po njej pa tudi prodaja šolskega časopisa CEGU. In tako smo zbrali 290.000,00 sit in upamo, poleg dobrih namenov in dejanj, tudi popestrili tisto deževno sredo, 19. aprila 2006. Vsem sodelujočim in vsem, ki so kakorkoli prispevali za igrala na šolskem igrišču Osnovne šole Venclja Perka pa se prijazno zahvaljujemo. Za kolektiv učencev In učiteljev zapisala I. Starlč Podružnična šola Ihan Slavnostni podpis EKO LISTINE Na Podružnični šoli Ihan smo postali že pravi EKO ŠOLARJI, čeprav smo se formalno vključili v Nacionalni projekt EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA šele v tem šolskem letu. V sodelovanju s podjetjem Prodnik smo opremili šolo z ekološkim otokom, kjer ločeno zbiramo papir, sleklo ter embalažo. Omogočili so nam tudi poseben zabojnik za prazne baterije, v sodelovanju s podjetjem Bitea pa zbiramo odrabliene tonerje, kartuše in trakove. Šolo smo opremili z opozorilnimi nalepkami, ki so jih izdelali člani eko krožka, da nas opozarjajo na ugašanje luči ter zapiranje pip, da se naučimo varčevati z energijo in vodnimi viri. V šoli smo organizirali čistilno akcijo šolskega okoliša, sodelovali smo tudi v čistilni akciji celotnega kraja v organizaciji Turističnega društva Ihan. Za poglobljeno temo v letošnjem šolskem letu smo zato izbrali ODPADKE. Na našem prvem EKO DNEVU, 11. 05. 2006, smo spoznali, da so lahko odpadki prav zanimivi materiali za ustvarjanje Tako smo izdelovali veternice in rože iz plastenk, punčke, pingvine, metulje in zajčke iz jogurtovih lončkov in druge embalaže, prvošolci pa so se seznanili s tehnikami iz- delave recikliranega papirja. Zaključek eko dneva pa smo obeležili s slovesnim podpisom EKO LISTINE. To je zaobljuba učencev, delavcev na šoli. lokalnih oblasti ter Nacionalne koordinacije eko šole o sodelovanju in medsebojni pomoči pri reševanju okoljevarstvenih problemov v šolskem okolišu in pri izvajanju okoljske vzgoje. Ob tej priložnosti smo izvedli tudi kul-turno-ekološki program, učenci eko krožka in dramskega krožka so nam pripravili kar dve ekološko obarvani igrici, verzi eko himne, ki so jo z velikim žarom peli učenci pevskega zbora, pa so nam odzvanjali v ušesih še kar nekaj časa po končani slovesnosti: ...EKO šola je zelo tetak poklic, veste to za nas ni vic... Po zaključeni slovesnosti smo se a * Podpisovanje EKO LISTINE mag. Jožice Polanc, ravnateljice OŠ Domžale vsi strinjali, da je projekt eko šola na naši šoli zelo zaživel in je le formalno nadgradil že dotedanja prizadevanja vseh delavcev na šoli za okoljsko ozaveščanje. Zato se zelo veselimo tudi prihodnjega šolskega leta, ko bomo naše delo nagradili tudi s prejeto EKO ZASTAVO. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem delavcem na POŠ Ihan, vodstvu OŠ Domžale, staršem ter seveda učencem za podporo ter sodelovanje. Koordinatorka eko šole POŠ Ihan, Katarina Vodophrac Izdelovanje punčk Zasebni vrtec Mali Princ Mesec družine v skupini Sončki V mesecu marcu smo se Sončki, najmlajši otroci iz vrtca Mali princ, pogovarjali o naših družinah. Starši so nam pomagali pri zbiranju družinskih fotografij. Le te smo nalepili na kartone in izdelali hiše. Skupaj smo jih gledali ter naštevali in poimenovali družinske člane. Tudi midve sva otrokom pokazali fotografije najinih družin. Nato smo še v revijah iskali slike družinskih članov, jih izstrigli, nalepili na večji list papirja in jih na koncu prešteli. Najbolj zanimiva je bila igra vlog. ko smo se igrali družino. Otroci so naju najprej opazovali pri igri v kotičku dom. Kmalu so naju začeli posnemati - bili so mamice in očki. Dojenčke so oblačili, jih hranili in vozili v vozičku. Oblačili smo se tudi v različna oblačila (krila, srajce, hlače, klobuke, torbice) in se ponosno gledali v ogledalu.V vrtcu imajo otroci fotografije družinskih članov na dosegu rok, tako da jih lahko pogledajo, kadar želijo. Kažejo jih drug drugemu in se pogovarjajo. Mlajši otroci prepoznajo družinske člane, starejši pa jih znajo že poimenovati. Petri Pavle lu/^^^ I 1 I i ar jjJl^e^Ptí " 0 Osnovna šola Roje Kot vsako leto smo se tudi letos odzvali vabilu g. Franca Prelovška in se udeležili velikonočne prodajne razstave, ki so jo organizirali v TC Breza (Sparu) v Domžalah. Na razstavi, ki je potekala v petek, 7. 4. 2006, in v soboto, 8. 4. 2006, ste si lahko ogledali in tudi kupili izdelke, ki so jih izdelali naši učenci pri pouku. Izdelali so namreč veliko različnih izdelkov: lutke (marijonete) iz jajc, voščene obeske z velikonočnim motivi, zajčke iz voska, lesene zajčke (stojala za prtičke), glinene slike, rože iz krep papirja. metuljčke, posodice iz gline, kozarce (poslikane), košarice za pirhe (iz gline, iz lesa, papirja) ipd. Tako se je ob »naši prodajni mizi« ustavilo kar nekaj ljudi, ki so nas prijazno pozdravih, pohvalili izdelke in malce poklepetali z nami. Učenci so jim radi predstavljali izdelke in opisovali postopke izdelave določenih izdelkov oz. razvijali odnos do ljudi, samopodobo, samozavest in komunikacijo. . Ob koncu naj se vam, dragi mimoidoči, učitelji OŠ Roje zahvalimo, ker ste s prijaznim pozdravom, toplimi besedami in nasmehom pristopili k našim učencem in jim tako omogočili občutek zadovoljstva ob prodaji, našim učencem pa želimo še veliko ustvarjalnosti, dobre volje in vztrajnosti pri izdelovanju izdelkov. Urška Težkoatletski klub Domžale Domžalčani ne počivajo V prvi polovici leta so se dvigovalci uteži iz Domžal odrezali več kot odlično. V skupnem seštevku v pokalni ligi zaostajajo le za 5kg (10 točk) za KDU Olimpijo iz Ljubljane. Konec aprila je bilo v Domžalah 3. kolo ekipnega državnega prvenstva Slovenije. Tokrat sta se pomerili ekipi TAK Domžale in KDU Olimpija iz Ljubljane. Za Domžale so nastopali Štefan Dominko (poteg lOOkg, sunek 125kg), Boštjan Peter-ca (poteg 103 kg, sunek 130kg), Jernej Orešek (poteg 75kg, sunek 102kg), Tine Orešek (poteg 75kg, sunek 114kg), Jože Pimat (poteg 98kg, sunek 127kg) in Danilo Emberšič (poteg 103kg, sunek 130kg). Tako so Domžale dosegle 1.286 točk po Sinclerjevi lestvici in Ljubljana 1.296 točk. Mladinci TAK Domžale so naš klub zastopali v Zalaegerszeg na Madžarskem in na mednarodnem tekmovanju osvojili peto mesto med osmimi klubi iz štirih držav. Športni pozdrav! B. P. Klub borilnih veščin Domžale— Mladi boksar Dob 2% maja se vidimo v Športnem parku Domžale Drugi državni turnir v lightu contactu kickboxingu bo 27. maja, njegov organizator pa bo Klub borilnih veščin Ptuj, saj na Šentilju nimajo dovolj velike dvorane. Iz Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob bodo nastopili: Tamara Radkovič, David Magode, David Krhežnik. Matej Balantič, Aljoša Šrebilj. Marjan Bolhar. Dejan Merič-Krnc. Mitja Bolčina ter mladinec Miha Močnik. 2. in 3 juniia organizira WAKO kickhoxing organizacija BEST RGHTER WORLD CUP v Italiji. Iz slovenske Kickboxing zveze bo Slovenijo zastopalo približno 45 tekmovalcev, med njimi tudi Tamara Radkov ič, David Nagode ter Marjan Bolhar. V kradvem pričakujemo tudi finalno državno prvenstvo v amaterskem boksu v Areni nasproti Koloseja v Ljubljani, Že 27. maja pa se bo klub predstavil na dnevu mladih z radiem Hit v Športnem parku Domžale v boksu in športni disciplini kickboxing ter aerokickboxingu. O tekmovanju v semi kontaktu kickboxingu, ki ga je 12. maja organiziral Klub borilnih veščin Pon do Kvvan Zagorje za deklice, dečke, mladinke, mladince, članice in člane, boste lahko brali v naslednji številki. (B,) Karate društvo Atom Shotokan Mednarodni Karate - Do seminar Domžale 2006 Karate Društvo Atom Shotokan Domžale je konec maja na Osnovni šoli Domžale pripravilo mednarodni Karate-Do seminar z mladim japonskim inštruktorjem Nobuakiem Ka-nazawo, svetovnim in vseazijskim prvakom. Japonski strokovnjak je predhodno treniral s slovensko ■ S.K.l. reprezentanco, ki oktobra potuje na Svetovno prvenstvo v Tokio. V njej je iz Atoma kar šest reprezen-tantov: Tamara Kokalj, Jernej Mornar, Miha Gavez, Timotej Kokalj, Tadej Trinko in Lovrenc Kokalj, ki jim trening na visokem nivoju veliko pomeni. Seminar je odprl podžupan Občine Domžale Ioni Dragar. V nagovoru se je gostu zahvalil za odziv in prihod, v spomin na naše mesto mu je izročil spominsko darilo: tradicionalni slamnik s knjigo o Domžalah, udeležence iz Italije, Madžarske, Anglije in Slovenije pa spomnil, da so Domžale mesto mladosti, športa in kulture. Pri realizaciji seminarja tudi tokrat ni šlo brez odličnega avta AC Lovše-To-yota, gostilne Kcber, Hotela Krona in gostišča Jamarski dom, hvala pa tudi Shotokan Karate-Do Internacional zvezi Slovenije, hvala za realizacijo prihoda izjemnega Karateista "Senseia" Nobuakia Kanazawe, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, Osnovni šoli Domžale in Občini Domžale. Ob koncu je predsednik domžalskih Shotokancev Valentin Grošelj japonskega gosta povabil na obisk Domžal. (B.) Društvo paraple-gikov ljubljanske pokrajine 26. Pogačnikov memorial v košarki Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je bil tudi letos uspešen organizator košarkarskega tekmovanja - 26. Pogačnikovega memoriala, ki je bil hkrati že 10. jubilejni turnir z mednarodno udeležbo. V predtekmovanju je bilo odigranih šest tekem, končni vrstni red, ki se je oblikoval drugi dan, pa je pokazal, da so tokrat najboljši košarkarji na invalidskih vozičkih prišli iz Gradiške v Italiji, od koder je prišla ekipa Castelvechio, druga je bila ekipa Hobit Brno iz Češke, tretje mesto je zasedla ekipa Una Sana Bihač iz Bosne in Hercegovine, sledile pa so ekipa Mercator Ljubljana, reprezentanca Slovenije, šesta pa je bila ekipa Lofric Dolphins z Dunaja- Avstrija. Čestitamo! (B.) Pozdravljeni, navdušenci rekreacije! Udeležili smo se kolesarjenja po Krasu, kjer je sodelovalo več kot 400 udeležencev. Kolesarjenje je bilo za udeležence zelo prijetno in hkrati organizacijsko brezhibno. Gostitelji so se izkazali kot gostoljubni in prijazni, na roko pa jim je šlo tudi vreme. Sodelovanje na kolesarjenju po Krasu nam bo ostalo v lepem spominu in se ga bomo verjetno v oktobru ponovno udeležili. Domžalskega maratona smo se udeležili množično, vendar se ga ne da primerjati s prireditvijo na Krasu, kjer so na prvem mestu rekreacija, druženje in organizacija. Ob petkih zvečer smo pričeli s kolesarjenjem v društvu zaenkrat na krajših trasah, ki se bodo hkrati z lepšim in toplejšim vremenom daljšale. V večjem številu se nameravamo udeležiti dobrodelne prireditve »S kolesom za Darfur« v Kostanjevici ob Krki, pod pokroviteljstvom predsednika g. Janeza Drnovška. Več o naših dejavnostih si lahko preberete in ogledate na našem spletnem portalu www.srk-domzale.com. (SRK Domžale) Uspešen ligaški začetek balinarjev BS Dob Sredi letošnjega aprila se je začela 3. liga -zahod (v okviru Območne balinarske zveze Ljubljana), v kateri nastopa devet ekip. Balinarji BS Dob so uspešno začeli letošnje balinarsko tekmovanje, saj so v prvih treh dvobojih dvakrat zmagali, z ekipo iz Mengša, ki je pred leti igrala celo v najvišji ligi, pa igrali neodločeno. Te lepe prve rezultate so dosegli: Franci Farič, Jure Milanovič, Lojze Homar, Jure Lončar, Jože Farič, Slavko Cerar, Domen Košir, Janez Cerar in Boris Hiti. Rezultati: 1. krog - Dob : Sneberje 2:0 (8:6), 2. krog - Zadvor : Dob 0:2 (3:11), 3. krog- Dob Mengeš 1:1 (7:7). Tekme se igrajo dvakrat na teden, in sicer ob ponedeljkih in petkih. Bogdan Osolln Plesni par Matej in Spela Kralj nizata uspehe Plesni teden v Izoli Potem ko sta brat in sestra Matej in Špela Kralj iz Dragomlja na svetovnem mladinskem prvenstvu v lalinsko-ameriških plesih v kategoriji starejših mladincev med 72 pari iz 39 držav osvojila odlično sedmo mesto, nista dolgo počivala, saj so ju že prvi teden maju čakale celotedenske priprave v Izoli, kjer je bila tudi tekma Slovenian Open, ki je že redno na seznamu v primorskem kulturnem urniku. Tekmovanja sc je udeležilo več kot 220 parov iz 21 držav. Matej in Spela sta bila s kakovostnim tednom priprav zelo zadovoljna, saj je bilo prisotnih 10 svetovno priznanih trenerjev, ki so jima vlili še več novega znanja in idej, kako izboljšati plesanje. Priprav so se udeležili tudi pari iz. Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Slovaške, Danske, Lat vije in celo z. daljne Japonske. Trenirali so zagreto ter se udeleževali tudi individualnih ur. Ves trud jc bil povrnjen z odličnim plesanjem in doseženimi rezultati. Špela in Matej sta namreč v svoji skupini starejših mladincev (od 16 do 18 let) ponovno odnesla prva mesta tujim in slovenskim parom v obeh plesnih disciplinah, standardnih in latinsko-ameriških plesih. Po končani tekmi svoje kategorije sta sc udeležila tudi članske tekme, kjer sta prepričala sodnike s svojim plesanjem tako, da sta v latinsko-ameriških plesih zasedla 7. mesto, v standardnih pa 9. mesto. Kot edini slovenski par sta se uspela uvrstiti v polfinale, s čimer sta, kot sta tudi sama povedala, zelo zadovoljna. V petek pa so štirje pari zastopali Slovenijo v Team Machu in zasedli prvo mesto in tako prevzeli mesto pred hrvaškim, japonskim, madžarskim, avstrijskim in dvema italijanskima ekipama. Gledalci so ponovno zapolnili športno dvorano v Osnovni šoli na Livadi in bili vidno navdušeni. Napornih tekmovanj pa kar ni konca, saj žc čez štirinajst dni odpotujeta v Anglijo, Blackpool, kjer pa plešeta v kategoriji do 21 let. Mateju in Špeli želimo uspešno plesanje tudi v prihodnje! stran 15 KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA M 2006 Kulturni dom i Franca Bernika H Domžale ponedeljek, 22. maj ob 20:00 Mestno gledališče Ljubljansko Miro Gavran: VSE O ŽENSKAH komedija V tej lahkotni »ženski« komediji nastopajo tri igralke, vsaka v petih vlogah, ki v najrazličnejših življenjskih situacijah razkrivajo ženski princip sveta. Pred nami se zvrsti cel kup po značaju in problemih zelo različnih karakterjev, starih od treh pa do dvaindevetdesetih let, ki jih boste spoznali kot dobre in malo manj dobre prijateljice, posesivne in požrtvovalne matere, kot hčere, sestre, žene, ljubice, vdove, samske ženske, sodelavke, karieristke pa tašče, svakinje, tete, babice, prababice ... Ogled priporočamo vsem ženskam, ki bi rade podrobneje spoznale vzvode svoje psihe, pa tudi vsem moškim, ki bi želeli globlje prodreti v njim večno uganko žensko dušo. torek, 30. maj ob 19:00 ZAKLJUČNI KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE DOMŽALE koncert sreda, 31. maj ob 19:00 ZAKLJUČNI KONCERT UČENCEV ZASEBNE GLASBENE ŠOLE PARNAS koncert 18. maj - 2. junij 2006 BARBARA ZAVODNIK razstava grafik v GALERIJI DOMŽALE VSTOP PROST Barbara E. Zavodnik je bila rojena 6. septembra 1975 v Ljubljani. Leta 2000 je diplomirala na oddelku za industrijsko oblikovanje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, pri prof. Stanetu Berniku in prof. Marijanu Gnamušu. Istega leta je nato nadaljevala magistrski študij na oddelku za umetniško grafiko, ki ga je zaključila leta 2003 pri prof. Branku Suhvju in prof. Jožetu Muhoviču. V obdobju med 2001 in 2004 seje študijsko izpopolnjevala v grafičnih ateljejih v Urbinu (Italija). Sodelovala je na različnih skupinskih razstavah v Sloveniji, Indiji, Kanadi, Italiji, Španiji, na Madžarskem, Poljskem in v Romuniji. Njena umetniška dela so prisotna v javnih in privatnih ambientih v Sloveniji, ter na tujem, kot na primer v rojstni hiši Ite Rine v Divači, v slovenski Kinoteki v Ljubljani, KAUS Centru Urbino (Ita), Centru Cultural Ourense (Španija). Od leta 2002 je Članica ZDSLU. Ustvarja na področju vizualnih komunikacij, klasične grafike, slikarstva in industrijskega oblikovanja v svojem ateljeju v Vižmarjih pri Ljubljani. Trenutno je absolventka II. letnika magistrskega Študija slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu in ima status samostojne ustvarjalke na področju kulture. INFORMACIJE: brošura: Urekulture internet: www.kd-domauile.si e-mail: i n fo C« kd - d o n v¿a 1 c. s i telefon: 01 / 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika / ionízale banka domžale 111:00 ¡> sredah med 15:00 in i-:oo vh.nl/Hi.. 'i ii'i mo in |Hil pird m-ciKlaMi Naj ne mine dan brez knjige Založba Literatura je v zbirki Prišleki izdala šest novih naslovov. NOVA OKNA je prctanjena in izjemna pesniška zbirka Primoža Čučnika, ki odseva globok pesniški napor izpovedati misel, ki jo dojamemo le po večkratnem branju in poglabljanju v tolmun besed. TRIDESET STOPINJ IN NA.lt 1 Ni je pesniška zbirka (iorazda Kocijančiča, ki kroži po večni poli smrti. NIKOLI VEČ je pesniška zbirka Petra Kolška, ki jo naseljuje nostalgija, odeta v erotično koprnenjc in podobe iz otroštva. A njegovo hrepenenje ni obrnjeno nazaj v svet izgubljenega, ampak sega po zamujenem in spregledanem. Svet se oddaljuje, ločenosti ni mogoče preseči, čas kaže svojo brezbrižno in brezoblično pozabo, ki ga na koncu omejuje nič, praznina. PRIPOVEDI o OVCAH, LJUDEH IN DRUGIH ŽIVALIH je tanka črta pot, ki vodi od poezije k pripovedi in po njej s svojo besedo stopa Mareello Potocco. (UjSODNO TOLMAČENJE je pre-gnetena realnost, vnesena v verze. Aleš Mustal je duhovit, ciničen, svež, jasen, ko izpoveduje realni svet. /ASI (KANE Š I < »KIJI; je zbirka kratkih zgodb Veronike Simoniti. Njeni junaki vedno znova udarjajo ob ovire, ki jih premagujejo na svoj, enkraten, usoden način. Pisateljica izpoveduje, da so ljudje edinstveni, drugačni in neprepoznavni. V zbirki Novt pri topi eo iz-lc tri knjige, NEONSKI PEČATI pisatelja, urednika in učitelja kreativnega pisanja Andreja Blatnika so posvečeni enajstim severnoameriškim romanom in balkanski zbirki kratkih zgodb. V nadaljevanju pa Andrej Blatnik govori o načinu obstoja književnosti in knjig v digitalni dobi. Delo bo zanimivo za študente in poznavalec dobre literature. Poleg drugih v Neonskih pečatih berem o knjigah Varuh rži. Beli šum in Ljubljena. POTOMCI SAMOTE je delo prevajalke in kritičarke Simone Škrabee. (kt za avtorski prevod dela, ki je 2001 dobilo prestižno nagrado. OBČUTENJE ČASA V FRANCOSKI SREDNJEVEŠKI IN RENESANČNI KNJIŽEVNOSTI jc delo Mihe Pinlari- ča, ki na Filozofski fakulteti v Ljubljani predava starejšo francosko književnost. PRIHAJAJOČI BOG in RETORIKA PRIPOVEDNI-: UMETNOSTI sta deli. ki sta izšli v zbirki Labirinti. Manfred Frank, rojen v Nemčiji, filozof, germanist in anglist v Prihajajočem bogu išče odgovore na probleme in pojave sodobnega sveta. Waynec Booth je eden najpomembnejših književnih kritikov druge polovice 20. stoletja. Pri založbi (loga je izšla pesniška zbirka Novice Novakoviča RUMENA, ZE- LENA, MODRA. RJAVA. Pesnik se »s svojo poezijo sprehaja od nadrealizma, prek ludističnih sonetov, pesmi v prozi in pesmic za otroke do pričujočih liričnih miniatur - glede tega je edinstven v slovenski literaturi.« BERTA BOJETU BOETA (Mohorjeva družba Celovec) je knjiga predavanj znanih slovenskih strokovnjakov z mednarodnega simpozija v Mariboru leta 2002. PREŠEREN IN LIKOVNA UMETNOST (Mohorjeva družba Celovec) je delo Damirja Globočnika in prinaša analizo likovnih portretov pesnika in ilustracije njegovih del od leta 1850 do danes. Tatjana Kokalj Camerata slovenica Uspešen zaključek koncertne sezone Zasedba Camerata slovenica je v Kulturnem domu Franca Bernika v torek, 9. maja zaključila že osmo koncertno sezono, ki nedvomno sodi med dosedaj najbolj pestre in atraktivne. Obiskovalcem glasbenega abonmaja se je predstavila vrsta vrhunskih izvajalcev, od Juvavum Brass Quinteta, pianistke Dubrav-ke Tomšič Srcbotnjak, Godalnega kvarteta Tartini in Komornega zbora Avc, pa do koncerta Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, ki v zadnjih sezonah postaja že nekakšna abonmajska stalnica. Sklepni del sezone je najbolj zaznamovalo praznovanje 250-lelniee rojstva W.A. Mozarta, ki somu izvajalci name nili še posebno pozornost, tudi s tistimi deli, ki jih na naših koncertnih odrih ne slišimo prav pogosto. Takšna sta tudi mozartova godalna kvinteta v doživeti in intenzivni izvedbi ('amérate slove-nice. ki vedno znova dokazuje, da med slovenskimi komornimi zasedbami sodi v sam vrh. Tvorni člani zasedbe Primož Novšak. Mile Kosi in Ciril Škerjanec. so tokrat k sodelovanju povabili tri perspektivne mlade godalke: violislko Majo Rome ter violinistki Mojco Gal in Majo Savnik. Vse tri sodijo med najbolj obetavne in muzikalne študente svojih generacij, sodelovanje s tremi vrhunskimi poustvarjala in mentori pa jim nudi pri nas še vedno redko priložnost tovrstnega skupnega muziciranja. (> njihovem nastopu je na Radiu Slovenija, 10. maja 2006, nekaj misli strnil tudi Franc Križnar: »V letošnjem Mozartovem letu ob 250,obletnici njegovega rojstva se je za izvedbo dveh Mozartovih godalnih kvintetov zbralo kar šest godalcev: trem stebrom ansambla Camerata slovenica violinistu Primožu Novšaku. violistu Miletu Kosiju in violončelistu Cirilu Škerjancu so se pridružile šc tri mlajše godalke, zelo nadarjene študentke ljubljanske Akademije za glasbo: violinistki Maja Savnik in Mojca Gal. ki sta se izmenjali v obeh Mozartovih godalnih kvintetih, in violistka Maja Rome. Tako smo slišali dve zahtevni in le redkokdaj izvedeni Mozartovi partituri - Godalna kvinteta v C-duru in g-molu, Kochel 515 in 516, ki sla nastali leta 1787. med operama Figarova svatba in Don (iiovanni. to je v obdobju skladateljevega najinten-zivnejšega ustvarjanja. Oba dragulja iz Mozartove zakladnice neminljivih in neponovljivih umetnin je šesterica glasbenikov, seveda vsakič le peterica odigrala Z vso prepotrebno ognjevitostjo, pri tem pa ni treba posebej poudariti, da so bili vsi trije temeljni člani ansambla Camerata slovenica in hkrati najvidnejši predstavniki odlične ljubljanske godalne šole - Novšak, Kosi in Škerjanec - v svojih partih ves čas izrazitejši od svojih mlajših kolegic« Sezona 2005/2006 se z navdušenim aplavzom obiskovalcev zadnjega koncerta torej več kot uspešno poslavlja, menda tudi po številu abonentov in obiskovalcev posameznih koncertov, kar nakazuje, da se glasbena kultura v našem mestu vendarle zopet prebuja. Za naslednic leto pa v kulturnem domu zopet napovedujejo pester abonmajski spored šestih vrhunskih koncertov, ki jih ljubitelji klasične glasbe nikakot ne smejo spregledati. Govorica preprostih stvari Sveti Florjan - mož z vedrom vode in s srcem za sočloveka Sveti Florjan ali Florijan, svetnik v opremi rimskega vojaka z vedrom, s katerim gasi gorečo hišo ali cerkev, je eden najbolj znanih ljudskih svetnikov in eden od štirinajstih pomočnikov ali priprošnjikov v sili. V roki drži zastavo ali sulico, njegov ščit je okrašen s križem. Verni ljudje se mu že stoletja priporočajo, kadar grozijo ogenj, povodenj, suša, vihar ali vojska. V srednji Evropi mu je posvečenih nešteto cerkva, v Sloveniji osem župnijskih in osemnajst podružničnih. V južni Nemčiji, Avstriji, na Tirolskem in pri nas skoraj ni cerkve, ki se ne hi ponašala z njegovim kipom ali sliko. Vse več njegovih upodobitev je tudi na gasilskih domovih in pročeljih kmečkih domačij. V Ljubljani so mu leta 1672 postavili lepo cerkvico ped gradom v spomin na hud požar leta 1660. Sv. Florjan je prvi svetnik-mučenec na tleh današnje Avstrije, ki je v 4. stoletju spadala v veliko rimsko provinco Norik. Kristjane srečujemo v tem času tako med rimskimi vojaki in trgovci kot med civilnim prebivalstvom. Rimski cesar Dioklecijan (vladal je od 284 do 304) je leta 303 izdal več odlokov proti kristjanom. Začeli so jih odslavljati iz državnih služb in jih pod smrtno kaznijo silili, da po božje počastijo cesarja. V tem času je mučeniško smrt pretrpel tudi sv. Florjan. Okoli tega priljubljenega svetnika je nastalo veliko legend, ki so pesniško okrasile njegovo življenje in junaško smrt v davnem letu 304. V ustnem izročilu se je ohranila prisrčna zgodba o tem, kako je Florjan še kot otrok z. vedrom in molitvijo pogasil gorečo hišo. Florjan izhaja iz verne krščanske družine v okolici Dunaja. Vstopil je v rimsko vojsko, postal oficir in visok uradnik v rimski upravi. Ko je izbruhnilo preganjanje kristjanov, se je raje odpovedal dobri službi, kakor da bi zatajil vero. Kasneje je njegov predstojnik še drugih štirideset kristjanov vrgel v ječo in jih dal mučiti. Florjan jih je zaman skušal rešiti iz ječe. Zaprli so tudi njega. Tako je postal svetal zgled človeka, ki pomaga bližnjemu v stiski. Prav v tem ga skušajo posnemati gasilci, katerih zavetnik je. Javna usmrtitev je bila 4. maja 304. Okoli vratu so mu obesili težak kamen in ga z mostu vrgli v reko Anižo (Enns) blizu Linza v današnji Gornji Avstriji. Na kraju, kjer so ga pokopali, je začel izvirati zdravilni studenec. S temi dogodki je povezana svetnikova vloga zavetnika proti ognju in poplavam. V 8. stoletju so škofje iz Passaua nad njegovim grobom postavili cerkev in samostan, kjer negujejo njegovo duhovno izročilo in češčenje. Sveti Florjan je priljubljen zavetnik in »pomočnik v sili«. Habsburški vladarji so si ga izbrali za glavnega zavetnika vladarske hiše. Goduje 4. maja. Njegovo ime izhaja iz latinskega imena Florianus, to pa iz imena Florus, ki pomeni »cvetoč, svetel, sijajen, krasen«. Slovenska različica imena Florjan je Cvetko. Najprej je veljal za priprošnjika za srečno smrt in za varuha proti večnemu ognju tj. pogubljenju. Od 15. stoletja dalje velja za varuha pred ognjem in poplavami. Dandanes je prvenstveno zavetnik gasilcev in drugih poklicev, ki so kakor koli povezani z ognjem ali vodo (dimnikarji, kovači, lončarji, oglarji, pivovarji, sodarji). Predvsem pa je ta svetnik zgled pokončnega človeka, ki tudi v težkih časih ostaja zvest svojemu prepričanju, pogumno izpove svojo krščansko vero in nesebično pomaga bližnjemu v stiski. BOGDAN DOLENC Galerija Domžale Razstava lil^pvne delavnice v Šentjurju V Galeriji Domžale je odprta 2. razstava likovnih del udeležencev medobmočne likovne delavnice, ki je potekala v mesecu oktobru 2005 v Šentjurju, pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Dušana Fiserja. Razstavo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Območna izpostava Domžale, v sodelovanju z izpostavama Šentjur in Rogaška Slatina. Otvoritev razstave, ki je potekala 4. maja 2006, so popestrile pesmi dekliške skupine Vengrli iz Dobja. V otvoritvenem govoru je Pavel Pevec, vodja Ol Domžale, predstavil prvo sodelovanje takšne vrste, ko se dela medobmočnih likovnih srečanj razstavljajo v razstaviščih izven območja izpostav, kjer je delavnica potekala. V počastitev pomembnega sodelovanja različnih izpostav je otvoritev razstave obiskal tudi direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Igor Teršar, skupaj z vodjema izpostav iz Šentjurja in Rogaške Slatine. Rezultat lanskoletne likovne delavnice v Šentjurju je delo številnih udeležencev štajerskega okoliša, ki so pod vodstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja ustvarjali sodobnejša dela, s poudarkom na poseganju v prostor. Tudi strokovni mentor je spregovoril nekaj besed o namenu in avtorjih delavnice. Tema delavnice je bila likovno vizualna interpretacija dvo- in tridimenzionalnega prostora. Projekt je obsegal iskanje detajlnega elementa iz vidne narave s prenosom v nov ploskovni prostor, ki sčasoma izgublja omejenost in se razširja preko slikarskih okvirjev. Z drugimi besedami, slike so sočasno nastajale kot slike manjšega in večjega formata in kot likovni objekt, tako da pri nekaterih avtorjih zasledimo poudarjanje ideje serijskega in geometričnega zaporedja umetnine. Katarina Rus Povabilu na domžalsko razstavo se je odzval tudi direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Igor Tršar. ki Je Iz rok Pavla Pevca, vodje Ol Domžale, prejel simbolično darilo Iz kvašenega testa, delo Marine Lenček. Likovna razstava v Besedi Poti budizma Najnovejša otvoritev likovnih del v Galeriji in knjigarni Beseda v Domžalah, ki je potekala 21. aprila 2006, je bila zaznamovana s skrivnostnim pogledom na drugačno kulturo - tokrat budizma. Domžalski publiki sta se predstavili Nadia Vizintin s fotografijami in Iris Vrus s slikami. Počasi v naš kotiček sveta prihaja tudi budistična kultura, ki nam je pravzaprav zelo tuja, saj nam, z izjemami, kaj več" kot sprostitvena joga ali meditacija ni znano. Košček azijskega sveta in kulture nam je do 15. maja uspelo ujeti na tokratni razstavi v domžalski Besedi in prav je, da v ta namen izvemo kaj več o budizmu. Budizem je religija, katere začetnik je bil Buda. princ iz indijske plemiške družine, ki se je odrekel dvornemu življenju in začel kot asket iskati odrešenje. Pod figovcem naj bi v sedmih letih poglabljanja vase nenadoma ugledal verigo vzrokov, ki določajo ujetost v bivanje in pot odrešitve. Ustanovil je moški in ženski red ter 40 let pridigal po severni Indiji. Po njegovi smrti se je sočasno z budizmom v 6. stoletju pr. n. št. razvila cvetoča kultura mest, katerih prebivalci so se preživljali s trgovino in obrtjo. Budovo racionalnost, skeptično naravnanost do metafizičnih špekulacij in zavzemanje za nravnost so postopoma sprejemali tudi izven indijskih meja, vse do Japonske. Z vdorom islama v 12. in 13. stoletju je budizem skoraj popolnoma zamrl, vendar seje ob koncu 19. stoletja spet postavil na noge. Prve budistične skupnosti v Evropi in Ameriki so nastajale na začetku 20. stoletja. V razstavljenih fotografijah Nadie Vizintin se kaže tipični svet njenih potovanj po Indiji, Nepalu in predvsem Tibetu, »strehi sveta«. V fotografski objektiv je ujela serijo fotografij, pejsažev in ikonografskih sekvenc, ki poosebljajo tibetansko ljudstvo, njihovo življenje in kulturo z značilnim arhitekturnim slogom posvetnih in religioznih stavb. Življenje Tibetancev se odvija v skromnih predelih kotlin, ki jim redko dajejo obilje pridelkov, zato se ukvarjajo predvsem z živinorejo; medtem ko se kulturno življenje odvija v samostanskih središčih, ki so okrašena s slikami in kipi lamaistične umetnosti Fotografije avtorice so subjektivni skupek trenutkov in emocij, ki izražajo življenje v očeh Tibetancev, neusmiljeno naravo in duhovni aspekt tamkajšnjega sveta. Dela Iris Vrus spominjajo na tapiserijo, ko z uporabo tkanin iz Indije, Nepala, Tibeta in Kitajske oblikuje abstraktna polja iz budističnih simbolov in tako s specifičnim materialom, tehniko tkanja in barvami ustvarja dinamično igro barv in form. Avtorica del prihaja iz Opatije, medtem ko je študirala scenografijo na umetniški akademiji v Benetkah. Kot asistentka scenografije je delala tudi v Kasslu, za svoje delo pa je prejela več mednarodnih nagrad. Katarina Rus Fotografije Nadle Vizintin prlka-zujejo čarobno potovanje v Tibet In ujetje duhovnih trenutkov budističnega sveta. Slikarke: Vera Terstenjak, Huiqiun Wang, Klementina Golja In Tamara Burmlckl. Salon pohištva LIP Radomlje Članice SILE razstavljajo Sredi maja je bila v salonu pohištva v Radomljah slovesno odprta razstava umetniških del članic SILE, med katerimi je razstavljala tudi Domžalčanka Vera Terstenjak, odprtja razstave pa se je udeležila tudi domžalska županja Cveta Zalokar Oražem. SILA je Slovensko mednarodno združenje, ki je bilo v letu 1993 ustanovljeno v Ljubljani in je prostovoljno, nevladno, neversko in neprofitno združenje, katerega članice' so soproge tujih diplomatskih in gospodarskih predstavnikov v Sloveniji in tudi Slovenke. Namen društva SILA je, da vzpodbuja družabno, kulturno in izobraževalno druženje, da svoj čas namenja razumevanju in poznavapju Slovenije in drugih držav, najbolj znana pa je SILA po tradicionalnem dobrodelnem bazarju. V salonu pohištva LIP Radomlje razstavljajo: Vera Terstenjak predstavlja svojevrstno meditacijo in vstop v stanje posebne lastne duhovnosti. Zatem se prelije v gorečo, nemirno gosto prasnov iz zemeljskih neder. Kot večni krog kot žarečo kroglo, kot svetlobni barvni spekter, kot povratek v tisti prvobitni trajno žareči nukleus. Huiqin Wang skozi življenje in študij združuje različne kulture in jih prevaja v likovni jezik. Kaligrafija in grafika sta sestri, zato je umetnica Asto Dvornik, direktor LIP, med pozdravnim nagovorom na slovesnem odprtju, ki so ga s svojim Izvajanjem popestrile glasbenice. dobro nadgradila svoje znanje na Akademiji, ki je izšolala tudi večino predstavnikov mednarodno uveljavljene, t.i. ljubljanske grafične šole. Njen motivni svet je prav tako preplet obeh kultur. Sega od krajinarstva do figurativnih asociacij. Tamara Burmicki: Drobno, razpršeno svetlobo skoraj brez senc na njenih slikah podreja svojim zakonom, oblikam in vibracijam lahkih barv, ko prekriva mehko krajino in vzbuja občutke čustvene otožnosti in sreče brez pretiranega razdiralnega zaleta. Klementina Golja je izoblikovala prepoznavni likovni rokopis, ki temelji v ne prav pogosti ali običajni sintezi kolažne tehnike s slikarstvom in risbo. Pomembno vlogo pri oblikovanju tudi na izrazite horizontalne ali vertikalne formate vezanih kompozicij, ki jih lahko povezuje v diptihe, je namenila kolažnim postopkom, katerim je prilagodila nanašanje barve, arabeskno igrivih likovnih poudarkov in drugih likovnih intervencij. Turistično društvo Radomlje V glini prestavljena oblačila naših prednikov Pred prazničnimi majskimi dnevi nas jeTurističnodruštvo Radomlje povabilo na slovesno odprtje razstave v glini predstavljenih oblačil naših prednikov, avtorice Ladine Korbar, v Kulturnem domu Radomlje. To je bila že druga razstava glinenih oblačil v Radomljah, ki jo je avtorica Ladina Korbar obogatila z. vrsto figuric, oblečenih v nošo nekdanjih Radomljank, s katerimi je prikazala pestrost in bogastvo oblačilne kulture tudi na tem območju naše občine, posebno pozornost pa so pritegnili tudi pari. O njenem delu je spregovoril Matjaž Brojan, novinar urednik, ki je dejal, da ob pomoči keramičnih figur avtorica omogoča vsem občudovati oblačila naših prednikov, hkrati pa oživlja, podoživlja in ohranja oblačila za rodove, ki prihajajo. Oblačila na tak način vedno znova oživijo, svet, sicer umaknjen v preteklost, pa tudi na tak način ne bo nikoli pozabljen. Po njegovem mnenju avtorico odlikuje čut za lepo, pametno in estetsko, njene figurica in oblačila pa vračajo upanje, da ne bomo pozabili naših prednikov. Ob koncu je Matjaž Brojan spomnil na Cankarjeve misli o stvarjenju Slovenije ter poudaril, da je v avtorici Ladini Korbar obilo notranje lepote, ki jo s svojimi izdelki, od katerih je prav vsak unikat, narejen po verodostojni dokumentaciji, razsipa vsem, ki jo želijo. S tem avtorica lepote nima nič manj, temveč z njo bogati sebe in vse, ki imajo našo kulturno dediščino radi. Odprt j e razstave j e vodil Igor Kuzmič, predsednik Turističnega društva Radomlje, s svojim izvirnim petjem pa gaje popestrila kitaristka in pevka Silva Kosec. Povabila nas je, da smo skupaj zapeli staro ljudsko pesem, ki velja tudi za umetniško delo Ladine Korbar: Ko ljubezen prava enkrat zagori, nikoli ne ugasne. Napišimo še, da je doslej avtorica imela že 16 samostojnih in 21 skupinskih razstav, da smo njene izdelke lahko občudovali tudi na razstavah v Haagu in Državnem zboru RS, krasijo pa tudi Slovensko hišo v Bruslju ter da sta prav v dneh razstave z možem Borisom ob vsak svojem življenjskem jubileju praznovala tudi 40 let skupnega življenja. Čestitamo! Vera Vojska Recenzija filma Otrok V podtonu gre za dvoumen naslov, saj pri sklicevanju na »otroka« ne vemo, za koga pravzaprav gre: za dojenčka ali pač njegovega očeta, ki nikakor ne želi odrasti. Zgodbo sta režirala kar dva režiserja, francoska brata Jean-Pierre in Luc Dardenne, ki sta izkoristila sodobni čas negotovosti in ustvarila pretresljivo zgodbo, v ospredju katere je pomanjkanje osnovnega občutka za družinsko življenje s strani mladostniškega očeta Bruna, ki se ukvarja s »sumljivimi posli.« Mlada brezposelna starša s stanovanjskim problemom, na dojenčka pač nista pripravljena, vendar kljub temu njegova mati Sonia nastalo situacijo zadovoljivo kompenzira z izkazovanjem »brezpogojne materinske ljubezni« do novorojenega bitja-. Pretirano lahkomisleni Bruno pa iznenada povleče čisto nerazumljivo potezo in v pomanjkanju boljših možnosti dojenčka proda otroškim prekupčevalcem. Na tej točki se tudi dramaturški lok pripovedi naglo preseka, ko postanemo priče mukotrpnemu boju faliranega očeta za naklonjenost svojega dekleta, ki jo obupano želi nazaj. Prva poteza je odkup otroka, za katerega mora plačati določene obresti. Ker denarja nima, je prisiljen v manjše tatvine, na podlagi katerih lahko izplača svoj dolg in se znebi nevarnih izterjevalcev. Kljub dokaj zanimivi filmski zasnovi pa sama zgodba nikoli ne preseže »statičnega duha evropskega filma«, ki s svojim serviranjem pripovedi mestoma celo dolgočasi. Na ta način so v filmskem kontekstu Brunove odločitve »nerazumljivo razvlečene« in ponujajo bore malo manevrskega prostora za napetost in zanimivost same situacije. Tako je še najbolj »dinamično zgovorna« sekvenca o begu pred sledniki ukradene ženske torbice, ko se tudi »največ zgodi.« Usoda mladega para sicer politično-aktualno sugerirá na številne težave sodobnih mladih družin, za katere se zdi, da država (in tudi Evropska skupnost) nikakor ne more zadovoljivo poskrbeti. Brezizhodnost je, zaradi pomanjkanja boljših življenjskih pogojev na eni strani in čedalje večjega navala priseljencev na drugi, tako samo še bolj zgovorna. Evropa je kontinent, čigar populacija se naglo stara, kar najverjetneje pomeni, da se bo ob sedanjem trendu priseljevanja, v naslednjih nekaj letih korenito rasno, kulturno in tudi gmotno spremenila. Kaj to pomeni za globalno situacijo, politiki (še) ne želijo razmišljati. Po drugi strani pa gre za obilico svežih idej za najrazličnejše zvrsti umetnosti. Med njimi je tudi film. Pišem recenzije filmov, ki se predvajajo v Kinodvor-u. Žiga Čamernlk Miomira Segina razstavlja v Knjižnici Domžale Iztrgano iz konteksta 2 V Knjižnici Domžale si lahko do konca maja ogledate razstavo IZTRGANO IZ KONTEKSTA 2 Miomirc Šegina, roj. 1962, ekonomistke, ki živi kot svobodna novinarka in ljubiteljica fotografije. O njenem delu smo med drugim lahko prebrali: »Avtorica razstave v svetu, ki se blešči od praznine in pohabljenih človeških vrednot, ustvarja svojo oazo miru in zadovoljstva. Kaj ujeti v besedo ali fotografski objektiv, kaj pa prepustiti intimnemu - to je bistvo iskanja prave mere med osebnim in zunanjim, med vsebino in podobo. Iztrgano iz konteksta je razstava kolažev avtorskih fotografij in časopisnih tekstov, ki združujejo zunanjo podobo sveta in njegovo dojemanje na ravni posameznika. Včasih je rezultat smešen, včasih grotesken, tak je tudi človek v očeh medijev, ki se z, njim igrajo in mu intenzivno dražijo čute, da bi tako lažje uspavali njegov um.« Avtorici iskrene čestitke za razstavo! Koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale s prijatelji V spomin dragim prijateljem in ob občinskem prazniku Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev Domžale seje letos praznovanju praznika Občine Domžale pridružil s celovečernim koncertom, 21. aprila v Osnovni šoli Dob. Koncert, na katerega so pevke povabile tudi Moški pevski zbor Janez Cerar DU Domžale, Fantovski zbor iz Doba ter Otroški pevski zbor Glasbene šole Domžale/Mengeš Črički, prijetno pa ga je vodila povezovalka Draga Jeretina An-žin, so namenile tudi dolgoletnima prijateljema zbora, skladatelju prof. Matiji Tomcu, v katerega zakladnico pesmi in priredb vedno znova segajo, in prof. Stanetu Habctu, čigar ime zbor s ponosom nosi. Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale prepeva že 26 let, 21 let gaje vodil prof. Stane Habe, sedaj pa je zborovodja Marika Haler. V prvem delu nastopa so zapele V maju, Vse mine ter Tomčevo priredbo narodne iz Roža Oj, te mlinar. V ljudsko zakladnico narodnih pesmi so segli tudi pevci iz, Moškega pevskega zbora Janez Cerar DU Domžale, Otroški pevski zbor GŠ Domžale/ Mengeš Črički pa se je predstavil z Mozartovo Očetov nauk ter nas spomnili na jubilejno skladateljevo leto, slišali smo Tomčevo priredbo narodne Pastirče mlado, Avsenikovo Tam, kjer murke cveto ter Sepetovo Zemlja pleše. Zborovodkinja je bila Andreja Polanec Kolenc, ki je za'nastop pripravila tudi orkester harmonik, pri klavirju pa je pevce spremljala Martina Golob Bohte. Navdušeni poslušalci so nato prisluhnili fantovskemu zboru, ki ga vodi zborovodkinja Mateja Starbek Zorko, ki je tudi posegel v narodno zakladnico, sledilo pa je presenečenje, saj so dekleta iz ŽPZ Stane Habe v svojem zadnjem delu nastopa poleg ljudske Vse rožice rumene ter Lipa ma Marica ob igranju violinistke Branke Bečaj zapele Privško-vo Zato sem noro te ljubila in jo morale na željo ljubiteljev slovenske pesmi ponoviti. Za konec so združeni zbori ob spremljavi pianistke Martine Golob Bohte in zborovodkinji Mariki Haler zapeli Ljubo našo Slovenijo in še enkrat poudarili, da Mi od tod smo doma, naj naše pesem igra. Pevke se vsem, ki so pomagali pripraviti letošnji koncert, iskreno zahvaljujejo, posebej pa Občini Domžale. Bil je prijeten, prazničen večer, poln lepih spominov na dobra prijatelja zbora, pa tudi na občino, ki je s koncertom Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale ter njihovih prijateljev prejela enega lepših daril ob svojem prazniku. Vera Vojska Knjižnica Domžale Pravljični palček Pravljični palček je projekt družinskega branja, ki ga je Knjižnica Domžale zasnovala pred devetimi leti, z namenom privabiti starše, da bi svojim otrokom čim več brali, saj so vključeni tudi tisti otroci, ki sami še ne znajo brati. Projektu se pridružujejo vrtci, prvi razredi, pa tudi posamezni starši s svojimi otroki. V knjižnici pripravimo priporočilne sezname knjig in posebne kotičke s slikanicami, otroci pa v vrtcu, šoli ali knjižnici pripovedu- Navdušll nas Je Mini cirkus Buffelto Postali smo pravi Pravljični palčki jejo o knjigah. Pomembno je, da vsakega otroka jemljemo kot posameznika in mu omogočimo, da se o zgodbi izrazi na svoj način. Nekateri otroci radi pripovedujejo pred skupino, drugi raje pripovedujejo samo vzgojiteljici ali učiteljici, tretji se izrazijo skozi likovno govorico. Otroci naj bi povedali vsaj eno ljudsko pravljico, dve avtorski pravljici in se naučili eno pesmico. Pomembno je, da si starši vzamejo čas za branje, kajti ni vseeno, ali nestrpno vzamejo knjigo v roke in opravijo svojo bralno dolžnost ali pa si res vzamejo čas za branje in pogovor z otrokom. Pravimo, da ko otroku podarimo pravljico, mu podarimo samega sebe. Pomembno je, da se zavedamo, kako pomembno je branje. Starši bi več brali svojim otrokom in bi poskrbeli za večjo prisotnost knjige v svojem domu, če bi le vedeli, da s svojim pozitivnim od- nosom do branja in knjig bistveno prispevajo k otrokovi uspešnosti, tako v šoli, kot v življenju. Knjige hranijo otrokovo domišljijo, vplivajo na njegov jezikovni razvoj in mišljenje. Želja po knjigah je privzgojena potreba in ko otroci vzljubijo knjige, jim branje postane užitek. Takrat ga ne more nadomestiti sodobna tehnologija, kajti branje se ne dogaja »TAM« kot doživetja na televiziji, ampak izkušnja poteka znotraj nas. Skozi knjige rastemo in bolje razumemo svet. S projektom spodbujamo tudi, da otroci z vrtcem ali razredom skupinsko obiščejo knjižnico. Zaželeno je, da otroci skupaj s starši obiskujejo knjižnico in spoznavajo njeno raznoliko gradivo. Knjižnica je dostopna vsakemu otroku, saj je članstvo v knjižnici brezplačno in prav tako tudi izposoja gradiva, 1ako knjižnega kot neknjižnega. Projekt poteka od oktobra do februarja. Zaključimo ga v aprilu, ko v knjižnici pripravimo razstavo skupinskih izdelkov sodelujočih otrok. Slavnostni zaključek pa poteka ob slovenskih dnevih knjige v Kulturnem domu Franca Bemika. Letos so otroci spoznali svet Mini cirkusa Buffetto. Nastopajoča sta diplomanta moskovske cirkuške akademije. Izvajata edinstven artistični program. Otroci so občudovali njuno izvirno žongliranje, komično akrobatiko, vožnjo z mo-nociklom. Točke pa sta prepletala z razvedrilnimi igricami, v katerih so sodelovali tudi otroci in se na vso moč zabavali in ju nagradili z bučnim ploskanjem. Letos so bili otroci in vzgojiteljice ter učiteljice nagrajeni z majčkami z motivom Pravljičnega palčka, ki je delo učenke Anje Ravnikar iz Osnovne šole Jurija Vege iz Moravč, izbran pa je bil med lanskoletnimi prispevki za razstavo. V projektu je sodelovalo 869 otrok, iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Hvala vsem staršem, vzgojiteljicam in učiteljicam, ki so sodelovali v našem bralnem projektu. Naj zaključim z besedami Shigea Vatanabeja: »Trdno verujem v moč knjige. V knjigah se ohranjajo zgodbe ljudi. Beremo jih vedno in povsod. Knjige omogočajo ljudem, da se njihova srca in duše srečujejo in družijo.« Projekt je zaključen, vabimo pa vas, da nas obiščete v knjižnici, kjer vas čakajo knjige, da jih vzamete v roke in si z njimi polepšate dan! Stanka Zanoškar, Knjižnica Domžale Oddelek za otroke In mladino Koncert na Nizozemskem Vokalna skupina Šepet Vokalna skupina Šepet iz Beriče-vega deluje že tretje leto. V njej poje 12 pevcev, ki prihajajo iz občine Dol pri Ljubljani in iz občine Domžale. Za prvomajske praznike smo pod vodstvom Barbare Jurič gostovali na Nizozemskem, kamor nas je povabil predsednik Društva prijateljev Slovenije Lipa, g. Fred VVolsink. Nastanili smo se v kraju Zelbem, kjer smo imeli dva koncerta. Zapeli smo štirinajst slovenskih ljudskih pesmi, ki opisujejo Slovenijo. V veznem tekstu, ki ga je v angleščini prebrala Katjuša Kreft, so bile omenjene vse slovenske pokrajine in njihove značilnosti, Slovenijo pa smo jim prikazali tudi v slikah. Občinstvo je bilo navdušeno, mi pa veseli, da se lahko predstavimo v drugi državi. Seveda pa smo avtobus dodobra iz- koristili, tako da se je pevcem pridružila še večja skupina članov društva ŠRD Konfin - Sveta Trojica. Dosedanje dobro sodelovanje med društvoma se je tako v skupnem popotovanju še dodatno okrepilo. Se nekaj splošnih stvari o Nizozemski. G. Fred nam je povedal, da je uradno ime države Kraljevina Nizozemska, ljudje pa jo velikokrat napačno imenujemo Holandija, kar je le skupno ime za dve njeni glavni provinci (od skupno dvanajstih). Ima 15 milijonov prebivalcev in je naj-gosteje naseljena evropska država. Ogledali smo si tudi veliko njihovih znamenitosti (parke, muzeje, mesta,...). Znana je po tulipanih, mlinih na veter, narodnih kostumih, lesenih coklah in polderjih (z nasipom zavarovan iz morja pridobljen svet). Marija Ravnikar Pred odhodom v Slovenijo, skupaj z gostitelji Punčke iz cunj iz Lipe Dobrodelna dražba V Univerzi za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale se članice zbirajo ob četrtkih in s spretnimi rokami in z veliko ljubezni izdelujejo punčke iz cunj. Izdelale so jih 290 in vsaka pomeni, da bo najmanj en otrok v manj razvitih državah cepljen proti davici, ošpicam, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tuberkolozi in tetanusu. Vsaka punčka je svojstvena in unikatna in k posvojitelju jo spremlja ljubezen izdelovalke. V aprilu so se naše punčke pridružile množici drugih, ki se jih je dalo kupiti v razstavnih lokalih v Ljubljani. Veseli smo bili, ko smo izvedeli, da so bile naše punčke zelo iskane. S posvojitvijo so osrečile otroke, za katere so lepa. mehka igrača in nepozabna prijateljica. Poleg splošne prodaje je Unicef organiziral dobrodelno dražbo unikatnih punčk, ki so jih izdelali priznani modni oblikovalci, študenti in drugi izdelovalci. Med devet-inpedesetimi unikatnimi lepoticami sta bili tudi dve naši punčki. Zavzeto smo sledili dražbi in se nadvse veselili, ker sta dve naši krasotici dosegli najvišjo ceno. Prijeten je občutek, da smo z našim delom in ljubeznijo prispevali k cepljenju 343 otrok. Pri našem delu nas druži prepričanje, da si vsak otrok na svetu zasluži zdravo in zadovoljno življenje. Prispevajmo k temu po svojih močeh - naše punčke so majhen a pomemben korak, lahko se nam pridružite. Metka Zupanek Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABf HKf domačo potico, ročno izdelane domač r piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: S64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21,*0 ure j 1)0 M £j me Cesta talcev 4 1230 Domžale tel.: 01/724 12 04 www.knjiznica-domzale.si Koledar prireditev v Knjižnici Domžale maj 2006 Razstava: Iztrgano iz konteksta 2 avtorica: Miomira Šegina Razstava bo na ogled od 3. do 31. Torek 23. maj, ob 18. uri Življcnski slog in zdravo dolgo življenje predava: France Cokan, dr. med. rraja i..rvu. li. maj. nh is .'.i ponedeljek, 29. 5. Morska ustvarjalna delavnica ob 16.15 - otroci od 4. do 8. leta ob 17.15 -otorci od 9 do 15 leta torek, 30. 5. ob 18.00 v dvorani Knjižnice Domžale-KAK DOJK: zgodnje odkritje - ozdravitev. Predavateljica: prim. Mojca Senčar, dr. med., predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku IZTOSOJtVMJŠt-T MJW vttl u* PRAVLJIČNE URICE KAl; MVUIČHA UKIC* f fii«».|ju. M»jk^. MfvM SÜfj V TOftSK. 21 MM«MMOt 11 M UM ZAJJ0JM; Z* O T UDU 00 ♦ 00 7 LITA yxtcjtffl Tradicija, kakovost in prijaznost AC Lovše Domžale Nakup novega avtomobila je vedno vesel dogodek. Se posebej, če gre za nakup avtomobila, za katerega vemo, da nam bo dolgo in dobro služil. Med take nedvomno sodijo Tovotini avtomobili, ki so najbolj znani po svoji zanesljivosti. No, in če se boste v bližnji prihodnosti odločili za nakup avtomobila, potem morate vsekakor obiskati Avtocenter Lovše. Le malokdo ve. da imajo pri Lovše-tovih več kot 50-letno tradicijo servisiranja osebnih in tovornih vozil. Mejnik v njihovi zgodovini je vsekakor začetek sodelovanja z, blagovno znamko loyota, še posebej po letu 1993, ko je le-ta začela profesionalno pokrivati slovenski trg. Današnjo podobe je AC Lovše dobil leta 2002. Njihove prednosti, predvsem prijaznost, so kmalu spoznali kupci h bližnje in daljne okolice, zato se tudi vedno znova vračajo k njim. Pohvalijo se lahko, da imajo celo nekatere stranke iz. tujine, ki redno hodijo k njim na servis. Njihov glavni moto je, da je vsaka stranka gost, kar se še posebej pozna pri postrežbi in obravnavi stranke. Strankinim željam ustrežejo na vseh možnih ravneh, hkrati pa so znani po tem, da vse težave strank vedno rešijo. Pri tem skušajo slediti predvsem načelu, da servisiranje in nakup avtomobila za stranko ne smeta predstavljati stresne situacije. Povsem drugače kot v nekaterih ostalih salonih, kotne?! Ker so njihovo kakovostno poslovanje videli tudi na loyoti. so jim ponudili tudi celotni gorenjski trg kjer so odprli avtocenter v Kranju Tudi ta salon odlično posluje, zalo tam že načrtujejo nov, večji in boljši avtocenter v nakupovalnem središču Ob vstopu v Kranj. Pri AC Lovše želijo postati najboljši trgovec (glede na kvaliteto) za Toyo-to v Sloveniji, hkrati pa sta njihova cilja tudi dosegati odlične poslovne rezultate in imeti zadovoljne zaposlene, ki so ponosni na podjetje, v katerem delajo. V dosego teh ciljev sploh ne gre dvomiti kot primer naj samo povemo, da je AC Lovše trgovec, ki je prvi na področju celotne bivše Jugoslavije dosegel nove standarde odličnosti, ki jih narekuje Toyota. Mi vam obisk salona Toyota Lovše toplo priporočamo, saj vam bodo pomagali prijazni, izkušeni in usposobljeni zaposleni. Najbrž vsi poznate njihovo lokacijo ob rodiškem križišču, njihov naslov je Jarška cčsta 11, lahko pa jih tudi pokličete na tel. 01/72 99 000 ali pobrskate po njihovi spletni strani wwwaclovse. si. Seveda jih lahko obiščete tudi v salonu v Kranju - naslov je Jezerska cesta 121. telefon pa 04/28 09 000. Menimo, da boste pri njih odkrili, da je stranka včasih res kralj. P.S. WW UREDNIŠTVO WMBWWWWWWWWMWMWMWWMWMWSé stran 18 4 Pohvala pisma bralcev Rada pohvalim vse dobro. Tokrat svojo pohvalo namenjam Društvu krajanov Spodnji in Zgodnji Tuštanj. saj so iz prvomajske prireditve ob gradu Tuštanj naredili mnogo več kot samo veselico. S skoraj celodnevnim programom, kjer so prav vsi prišli na svoj račun, in spremljevalnimi prireditvami so zabavali staro in mlado, ki je dodobra napolnilo prireditveni prostor ter si ob tem lahko ogledalo tudi grad, stare avtomobile ali pa samo bližnjo kmetijo. Lepo je bilo, tudi zato. ker si prav lahko prepoznal vse organizatorje - imeli so namreč enake majice in tudi to je vredno pohvale, da ne pišem posebej o lični informativni zloženki, ki bo v ta konec zanesljivo privabila obiskovalce tudi v prihodnje. Uspešno tudi naprej! Vari Smrt fašizmu - svoboda narodu Smo takrat, pred več kot 50 leti, ponavadi pozdravljali prisotne, ki so prihiteli poslušat kratek partizanski miting ter se razveselili prisotnih, s katerimi se že dolgo niso videli. V letu 1944 se je na tem območju dogajalo več krajših partizanskih mitingov, tudi na različnih krajih dolge in široke Moravske doline, pa tudi na Sveti Trojici pri Gregorc, kjer je delovala partizanska četa fantov in deklet, kije predstavljala enoto mladih Vosovcev, njen komandir je bil tudi Alfonz Avbelj Savo. Sama četa je imela velik manever-ski okoliš - od Zagorja, Moravč, mimo Rače. Doba, Tabora nad Ihanom, Šumberka do Domžal. Sam sem Gregorčeve poznal že dolgo pred drugo svetovno vojno. Moj stari oče, Jože Kovač, mesar in bajtar, je doma v Domžalah na vrtu pasel in klal drobnico, ki jo je kupoval na tem teritoriju. Gregorčev ata in moj stari ata sta bila velika prijatelja, že v Ameriki, kjer sta služila dolarje in nato vsak v svojem koncu doma zgradila ali obnovila domačijo. Moj stari ata je ob žegnjanju napregel konja in vzel mene ter brata Frenkita, pa smo se cijazili do Žej in so bile naše riti pošteno vroče, ker kolesa voza niso imela nobene gume in je voz poskakoval s kamna na kamen. Spomnim se, da so nam pri Gregor-cu v majhni izbi naložili kostanj v našo vrečo. Med vojno smo se pri Gregorčevih večkrat ustavili, spali na tleh in še danes se spominjam, kako smo poizkušali preprečiti ušem, da nas ne bi pogrizle. Kasneje sem bil prerazporejen med kurirje. Še danes sem v vlogi partizana kurirja in »mini« predsednik vseh, ki smo spadali v nekdanjo občino Domžale, danes pa v petih manjših občinah od skupaj skoraj 90 partizanskih kurirjev ostaja le še kakih 15 betežnih korenjakov, okoli 800 partizanskih kurirjev je darovalo lastna življenja domovini na oltar. O partizanskih kurirjih in o naših srečanjih tudi po vojni, ko se rad spominjam Bojana Bogataja in tovariša Lojkota, sem razmišljal na proslavi ob 27. aprilu v Žejah in rad bi tovarišem povedal kaj o svojih spominih, kako smo kurirji povezali Primorsko s Štajersko in Dolenjsko z. Gorenjsko, celo v Furlanijo so segle poti partizanskih kurirjev. Tisti z Gorenjske smo napisali knjigo Po sledeh partizanskih kurirjev na stalnih poteh NOV Gorenjske. Na Gorenjskem je padlo več kot 100 kurirjev. Zakaj? Odgovor imamo tudi tukaj: zato ker so ljubili domovino, ker so imeli radi svoj mir in ljubezen ter svobodo. Tega ne smemo pozabiti. Juri] Vulkan Tokrat nagrajuje HONDA AMBROŽ, prihodnjič Študentska založba LITERA Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli riagrade HONDE AMBROŽ: brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC DARKO STRAHOVN1K, Goriška 42. 3320 VELENJE plastična ročka 4 I olja CASTROL TXT ANI FAJON, Borštnikova ul. 2, 4207 CERKLJE plastična ročka 4 I olja CASTROL GRX 3 ANICA KOROŠEC, Krakovska 10 B, 1230 DOMŽALE preventivni pregled vozila z meritvami MARINKO GAVRIČ, Dragomelj 131. 1230 DOMŽALE Čestitamo! Reševalci tokratne križanke bodo prejeli nagrade Študentske založbe LITERA iz Maribora, ki bo s knjigami nagradila sedem naših bralcev. Pravilne rešitve pričakujemo do 29. maja 2006 na naslov Kulturni dom Franca Mernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo Zelenim Slovenije -Ozelenitev Domžal Ob dnevu Zemlje pozivam politično stranko Zeleni Slovenije iz Domžal, da v skladu z njihovim namenom storijo čim več v smislu ozelenitve našega mesta. Moji predlogi: ob gradnji Mercator centra se je podrlo veliko dreves, gotovo več kot dvajset. Nasproti Mercatorja, proti mostičku čez Mlinščico, je nekaj travnate površine, ki žalostno sameva. Predlagam zasaditev 3 do 4 dreves in nekaj grmičevja ter postavitev klopce. Sčasoma bi nastal majhen park! Pred Pošto Domžale, v smeri proti križišču, je veliko prostora. Pred leti so v smeri Cerarjeve hiše rasle lepe smreke. Ker so se začele sušiti so jih požagali. Ni pa novih dreves. Prostora je dovolj gotovo za 6 do 8 dreves. Ostala pa je tudi asfaltirana površina za nekdanji vhod na pošto, ki pa sedaj ni več potrebna. Lepo bi bilo. če bi se spremenila v zelenico, ostala pa naj bi le majhna ozka potka. Za stavbo Občine in tudi tam, kjer je bila včasih davčna uprava, je veliko prostora praznega, ki bi se z. nekaj dobre volje lahko zasadil in spremenil v park. Menim, da ne bo nihče iz občinske uprave rekel, da ni denarja za pel smrek. Veliko travnate površine je med bloki na Miklošičevi cesti, kjer je bilo nekoč otroško igrišče. Mislim, da je ostalo samo še eno plezalo, vseh ostalih igral že davno ni več! Prostora je dovolj za zasaditev vsaj 10 dreves. Nujno je v našem mestu potreben človek, ki bi skrbel za parke, igrišča in druge zelene površine. Preko programa javnih del bi se gotovo kdo od brezposelnih želel zaposliti. Domžale niso tako veliko mesto, vsak teden bi lahko vse obhodil in popravil ograje, klopce, količke ob drevesih obnovil, pobral smeti, izpraznil koše,... Pripravljena sem pomagati pri načrtovanju in izvedbi del ozelenitve Domžal. S spoštovanjem Danica Huth Zapuščena stavba nasproti kolodvora Kolodvorska restavracija lepa stavba je bila, stoji že blizu 200 let, bi jo bilo treba podret. Ko je začel voziti vlak, se okrepčal v njej je vsak. Kdor pa je od daleč bil. v njej je tudi prenočil. Zdaj ta stavba še edina tam stoji kot razvalina. Opominja nas glasno, naj je ne zavriemo. Marija JENC Matjaž Brojan: Feljton o Jožetu Karlovšku(3) Več kot le ljubezen do vsega lepega., Bil je eden najbolj ustvarjalnih Domžalcev v vsej dolgi zgodovini našega kraja. Človek, ki je svoje osebne, intimne želje postavil v ozadje, svoje življenjsko poslanstvo, za katerega je čutil, da ga mora opraviti, pa na prvo mesto, je dobesedno živel za svoje delo in se v tem delu tudi izživel. Bil je neverjeten navdušenec za lepoto po slovensko, za vse, kar je presodil, da med ornamenti, ljudsko ustvarjalnostjo, stavbno dediščino in drugim nosi vizualno identiteto slovenstva. Natanko je vedel, kaj vse zmore napraviti, dobesedno čutil je, kaj vse mora v življenju postoriti. Kljub kratkosti svojega življenja, živel je komaj dobrih 60 let, je storil izjemno veliko ustvarjalno dejanje. Osrednje dejanje je bila razstava v Domžalah ... Osrednje dejanje v predstavitvi njegovega dela je bila razstava njegovega dela, ki jo je Jože Karlovšek pripravil pod okriljem Prosvetnega sveta v Domžalah med 18. in 23. aprilom 1946 v gimnazijskem poslopju. Karlovšek je pred razstavo zapisal, da gre za predstavitev njegovega dela »na polju ljudske umetnosti«. Odprta je bila vsak dan med 9. in 15. uro; z vstopnino: za odrasle 10 din, za mladino 5 din, za učence in dijake v skupinah pa po 2 dinarja. Ob odprtju razstave, ki je vzbudila izjemno veliko zanimanje »ljudskih in prosvetnih oblasti«, so bili navzoči zastopniki ministrstva prosvete, ministrstva za industrijo in rudarstvo, ter številni zastopniki raznih strokovnih in prosvetnih ustanov. Likovno oživljene podobe Trdinovih bajk In povesti... Kot je v enem priložnostnih člankov v Slovenskem poročevalcu 24. aprila 1946 zapisal prof. Andrej Šare, je s svojim delom Karlovšek ponazoril tiste predstave preproste slovenske duše, ki jih sicer v besedah odkrivajo bajke in povesti Janeza Trdine, strokovno-znanstveno pa obdelal v zadnji dobi dr. Ivan Grafenauer. »Karlovšek je z razstavo dodobra poživil ljudsko umetnost, ki sama bajk dotlej ni upodabljala. Pri vseh razstavljenih delih je bilo mogoče ugotoviti, da se je Karlovšek gibal docela v svetu ornamentike, ki je kazala potrebno skladnost z mitičnim življenjem.« Zapisana je tudi ocena njegove tehnološke inovacije, ki si jo je avtor zamislil s posebnim načinom - slikanjem z lužnimi barvami na les, pri čemer je les zahteval posebno predhodno prepari-ranje. Tudi sicer je vse njegovo delo obeleževala ornamentalna nota, vse doseženo in zbrano pa je prenašal tudi na pohištvo in keramiko. Zagotovo je Karlovšek prvi dejavnik ornamentalne ustvarjalnosti na Slovenskem. Ka| so ob razstavi In Izidih njegovih knjig zapisali znameniti Slovenci? Josip Plečnik, arhitekt: Pri menije vse narobe, zato lepo prosim, oprostite ker se tako kasno pridem zahvaliti: ganili ste me z ljubeznivo poklonitvijo vaše najnovejše, tako lepe knjige. Izkazali ste mi s tem nazaslišano pozornost. Verjemite mi, da občudujem vašo veliko lepemu posvečeno vnemo in požrtvovalnost. Iskreno želim, da bi vaši ideali našli plodna tla, doživeli uresničenje v najpopolnejši meri. Spoštljivo in prisrčno vas pozdravljam! Dr. Niko Kuret, etnolog: S svojo vztrajnostjo in pronicavo stvariteljsko silo sije Jože Karlovšek v ustvarjanju likovnih podob našega bajeslovja, nič manj pa tudi v preglednem poustvarjanju slovenske ornamentike, postavil v svojih spisih in podobah trajen spomenik, ki nanj po opravljenem delu lahko gleda z zadoščenjem. Slovenska zgodovina ga ne bo pozabila! Josip Nikolaj Sadnikar, veterinar, znameniti kamniški zbiratelj: Silno veselo ste me iznenadili s svojo lepo, z veliko marljivostjo spisano in bogato s podobami okrašeno knjigo o slovenskih domovih. Ponovno vas, samostojnosti in slovanske vzajemnosti. Za sovražnike veljaj Svarunovo geslo: »Dokler je kopij, strelic in mečev, se Sloven ne poda!« Dr. Jakob Kelemina, pisatelj Bajk in povesti slovenskega naroda: Življenje nas je zbližalo v Novem mestu, ko sem imel priliko zasledovati kot učitelj vaš razvoj; pozneje nas je vezalo skupno zanimanje za slovensko narodno tradicijo. Vi ste dali predstavam iz mojih bajk in pripovedk umetniško obliko v risbi in stojite tako med prvimi, ki so ustvarili našim mitološkim predstavam samonikli umetniški izraz. Kurent na bo izhodna točka za mnoge slične poskuse upodobiti naše mitološko blago; tako kot so obogatile vaše študije o elementih našega narodnega okraševanja slovensko kulturo. Dr. Valter Bohince, geograf: V upanju, da bo tudi naši prelepi zemlji ob morju suho veslo kmalu vzcvetelo, pozdravljam pomembno Mk PÄ.. : A * aH -Wti, ^W Predsednik kulturne skupnosti dr. Miro Stlplovšek otvarja v Domžalah razstavo Karlovšklh del. Med ostalimi gosti na sliki vidimo tudi priznanega slovenskega slikarja Jakca Božidarja. velečislani gospod arhitekt, zanjo naj-prisrčneje zahvalim. 1'rezasluženo delo ste poklonili naši Sloveniji. Kdor bo hotel spoznati bistvo, to je postanek, razvoj in vse elemente slovenske hiše in njih vrednote ter zapopasti idilično poezijo pristne slovenske domačije, si bo moral vašo knjigo slovenskih domov temeljito in z ljubeznijo, katero ste imeli, g. arhitekt pri snjivanju tega dela, podrobno prisvojiti. Ni čuda, da so se rodili v teh malih, idiličnih, prikupljivih domovih naši veleumi ter nam dali našega edinstvenega Prešerna! Vlaksiin Gaspari, slikar ljudskih motivov: Umetnost je roža, redkoposajena, ki ne raste na vseha jasah in tundrah in prav zaradi te redkosti ima svojo večno privlačnost! Za spomin prijatelju Jožetu Karlovšku! Božidar Jakac, slikar: S tem, da si prisluhnil v davnino narodne duše in pomagal odkriti dragoceno dremajočo prasilo-tvoji neuničljivi vzrtajnosti in ljubezni -vso čast! Franc Šaleški Finžgar, pisatelj: Spoštujmo dediščino svojih očetov. Na njej zidajmo novi svet slovenske delo Jožeta Karlovška na polju ljudske umetnosti in mu prijateljsko želim nadaljnih uspehov! Fran Bonač, tovarnar, lastnik kartonažne tovarne Količevo: Poznava se že dolgo vrsto let, mnogo sva delala skupaj. Veliko ste ustvarili na mnogih področjih. Vse, kar ste mi napravili, je bilo vzorno in ugledno, kar pa je bilo tudi glavno: vedno sva sodelovala kot prijatelja. Vedno sem vas cenil in imel rad. lako bodi tudi naprej. Želim vam, da je vam in vaši upoštevani rodbini dobra usoda naklonjena. Dr. Emilijan Cevc, akademik, umetnostni zgodovinar: Reči moram: Karlovšek je umetnik! Ta razstava nam to mnenje potrjuje! Prav je, da je ta razstava nastala, in priznati moram, da bi jo kaj rad videl tudi še kje drugod. Iz srca moram k razstavi čestitali Prosvetnemu svetu v Domžalah, ki jo je omogočil, še bolj pa vam, tovariš Karlovšek, ker ste pokazali z. njo novo in plodno pot naše slovenske umetne obrti ter tako častno dokazali in potrdili svoje življenjsko delo. (Nadaljevanje feljtona prihodnjič...) Matjaž Brojan Mefistovo poročil« STUDENTSKAZALOZBA LITERA KRATKA PROGRAM AVTOR: JUNTAR SKA MISEL, GESLO NEGATIVNA ELEK-TR00A EDEN PETIH VEČNIH BUD HRVAŠKI P„0/PA^.A unrn nJt. ¿NA- ¿55?; ČILNOSTI (JEBIÍ01 °AVNIH (JERKO) PREDNIKOV PRIVR. ŽENEC RASIZMA LETOS UMRLA TRINI-SL0VENSKA PEVKA DADSKI I AFRIŠKI ZABAVNE GLASBE SPRINTER VELET0K (MAJDA) B0LD0N OTROŠKA JOPA SLUŽBA UPRAVNIKA NORDIJSKO MOŠKO IME Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-pošta: info@zalozba-litera.org REKA NA ŠVICARSKI . ... JUGU PISATELJ ,.„t. ŠKOTSKE (JOHN) J«1"" Vinko Modemdorfer: MEFISTOVO POROČILO (4 drame) Pisatelj Vinko Moderndorfer je eden najplodnejših slovenskih komediografov. Njegove komedije so večkratne nagrajenke na različnih natečajih. Njihovo življenje na odrskih deskah pa je dolgo. Publika pozna Modemdorteneve komedije NA KMETIH, VAJA ZBORA, JOŽEF iN MARIJA. PODNAJEMNIK in mnoge druge. Je eden najbolj igranih avtorjev tako na profesionalnih kot na amaterskih odrih. V novi knjigi so zbrane stih najnovejše in najboljše komedije, satire in igre. Mefistovo poroCHo - satira, ki se na duhovit način dotika nase polpretekle zgodovine. Bravurozen komedijski dialog nam odkriva zgodba o zvestobi In izdajstvu. Satira ie bila leta 2003 nommtrana za Grumovo nagrado, na anonimnem natečaju Televizije Slovenija je bila nagrajena kot najboljša igra: različica igre pa je na anonimnem natečaju Radia Slovenije dobila prvo nagrado. V letu 2004 je bila ponovno nominirana za Gnjmovo nagrado. Trt metre - komedija o družini, ki se sreča na družinskem praznovanju. Komedija se zapleta, ko oče in mati oznanita, da se bosta na stara leta ločila. Skozi komedijske situacije spoznavamo različne značaje in odnose med njimi. Komedija je bila leta 2002 nominirana za Gnjmovo nagrado, istega leta ie bila izbrana v izbor treh najboljših dramskih besedH na anonimnem natečaju Štirih držav (Avstrije, Italije, Slovenije in Madžarske) m je bila premiemo uprizorjena v Keller teatru v Grazu (2003). K/ub Fehrelnheit ■ komedija, ki se dotika aktualne družbene situacije. V savni se dobivajo različni ljudje, ki imajo skupne kapitalske interese Komedija doseže svoj vrh. ko se zaskočijo vrata savne. Komedija je bila leta 2000 na anonimnem natečaju nagrajena kot najboljša komedija. Človek ne dolge proge - komedija za tri igralce. Dogaja se v ustanovi za zdravljenje alkoholikov. Duhovita dtatoeka Igra. ki nas zabava in pretrese. Vse tri igre so aktualne, igralcem ponujajo izvrsten igralski matenal. v upnzoritvenem smislu pa so preproste in gledališko efektne AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE) SKUPEK MINERALOV, RUDNIN 0RNELLA MUTI ITALIJAN SLIKAR (FILIP PINO) ZBIRKA ZEMLJEVIDOV PRISTAŠ ATOMIZMA PETER LEK0 IT. PEVKA PAVONE FINO, GLADKO USNJE VITAMIN, KI PREPREČUJE VNETJE ŽIVCEV ROBERT KRANJEC INDIJANEC V PERUJU PECIVO Z ROZINAMI RUSKO MESTO OB REKI URAL OTOK V PRESPAN. JEZERU RENE RUSS0 DEBELEJŠI ZREZEK ČEŠKI PISATELJ (KAREL) TINA MAZE AFRIŠKI ČOKAT KUŠČAR BRITANSKA FILMSKA IGRALKA WATTS VRTINČAST VIHAR, HURIKAN VRHOVNI SODNIK V GRŠKEM MITOLOŠKEM PODZEMLJU ALBERTO TOMBA DAN. JEZIKOSLOVEC (RASMUS) ŠVEDSKA ALPSKA SMUČARKA PAERS0N ABELOV BRAT AVSTRAL. IGRALEC GIBSON NASILEN VSTOP, VPA0 RIBIŠKA MREŽA MEŠANA SOLATA KAREL ERBEN DEL LADJE DELNICE GLOBOKA NEZAVEST OKLEPNO BOJNO VOZILO PESNIŠKO IME ZA IRSKO POMOČ: ADAMIT-nudist, ANEVRIN-vitamin, ki preprečuje vnetje živcev, ATAVIZEM-pojavljanje značilnosti davnih prednikov, ENTERITIS-vnetje črevesa, LIPPI-italijanski slikar (Filippino), NAOMI-britanska igralka Watts, SKINK-afriški čokat kuščar Cestna kolesarska dirka za pokal UE Domžale Tudi za pokal Slovenije Zavod za šport in rekreacijo Domžale je v sodelovanju s Kolesarskim klubom Hrast v okviru akcije Slovenija kolesari ter v počastitev praznika Občine Domžale pripravil tradicionalno cestno kolesarsko dirko za pokal Upravne enote Domžale, katere rezultati so šteli tudi za Pokal Slovenije za kategorije amaterjev, mastersov in žensk. Start je bil tokrat v centru Športnega parka Domžale, v katerem so že od devete ure dalje tekmovali v petanki, ob kateri so se zaustavljali tudi kolesarji, ki so se v Domžale pripeljali z vseh koncev Slovenije, med rekreativci pa jih je bilo največ iz okolice. Po kratkem nagovoru so se kolesarji - blizu 200 tekmovalcev ter več kot 300 rekreativnih kolesarjev in kolesark -odpeljali do Doba, kjer je bil start tekmovalcev. Ti so si skupaj z rekreativci lahko na progi ogledali območje vseh petih občin sedanje Upravne enote Domžale, organizatorja pa sta ob pomoči društev poskrbela za okrepčilo na poti, s katere so se v strnjeni koloni v športni park vrnili ob 13. uri. Med potjo ni bilo nobene resnejše nesreče, razen nekaj počenih zračnic, sicer pa so vsi upošteval i navodi la organ izator je v -zlasti so bili pozorni na večje spuste, makadamske ceste, visoke ležeče ovire in nekatere ozke in ovinkaste ceste, ki jih na tem območju ne manjka. Na startu oz. cilju so vsi prejeli topel obrok, pijačo, spominsko medaljo ter majico, hkrati pa so se lahko oskrbeli tudi s turistično informativnim gradivom o občinah, posebej je gradivo o zanimivostih in značilnostih občine Domžale predstavljala Komisija za hirizem Občine Domžale. Slovesna razglasitev rezultatov seje začela s slovensko himno, nato pa so podžupan Občine Domžale, Toni Dragar; župan Občine Moravče, Martin Rebolj; in Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale najboljšim podelili pokale. Najboljši na letošnji dirki med moškimi so bili: Amater A: I. Anže Žakelj, Bambi; 2. Anže Brenčič, KK Energija Domžale; 3. Rok Lozar, KK HIT Universe of fun; Amater B: 1. Simon Novak, Terrabike Team Vir; 2. Simon Avbar, Papež Podgorje; 3. Jaka Tancik, ŠD Energija Domžale; Amater C: Erij Kodermac. KD Brda; 2. Tadej Blatnik, Vzpon; 3. Jure Kavčič, KK Energija; Master A: 1. Janez Prešeren, BVG Gulč in Blaž Omahen, MBK Črni vrh; 3. Aleš Krapcž, Izvir Vipava; MasterB: L DamjanČibej, Bambi; 2. Miha Virčič, ŠD Energija Domžale; 3. Borut Volk. Bambi; Master C: 1. Lucijan Premem, 2. Branko Česen, oba Izvir Vipava; 3. Marko Danevčič, KD Brda Dobrovo; Master D: 1. Bojan Ropret. Bambi; 2. Boštjan Slak, KD Brdo Dobrovo; J, Marjan Srnel, ŠD Turbo M; Master L: 1.1 ,j uho Car, Rogla Konj i-ce; 2. Anton Kozjek, Bambi; 3. Ivan Popovič, BVG Gulč; Master F: 1. Ivan Kastelic, BVG Gulč; Silvo Zaje, KK Hrast Dob; 3. Zorko Cigoj, KS Brda Dobrovo; Master G: 1. , Herbert Kotnik, KD Mengeš; 2. Franci Zaje, KK Hrast Dob; 3. Rafael Končina. K D Hrastnik; Master H: 1. Marko Rejec, Izvir Vipava; 2. Milan Baher; KK Postojna; 3. Alojz Levičar, KO; Master I: I. Adolf Križman, 2. Edvard Učanjšek, oba ŠD Sokolj, 3. Blaž Geč, BVG Gulč; Med ženskami A so bile najboljše: 1. Živa Verbič, KD Mengeš; 2. Katja Šorli, KD Brda; 3. Aja Opeka, KK Postojna; med ženskami B pa: 1. Jelka Rakuš. Bambi; 2. Mojca Kališnik, KD Mengeš; 3. Natalija Veršie. K K Btke-EK. Najštevilčnejša tekmovalna ekipa je prišla iz KD Brda. ». Vojska Paraplegiki ob prazniku Občine Domžale Najboljša ekipa paraplegikov ljubljanske pokrajine Na kegljišču Repovž se je tudi na tokratnem, že devetem tekmovanju slovenskih paraplegikov za Pokal Občine Domžale, ki ga vsako leto namenijo obeležitvi praznika Občine Domžale, zbralo lepo Število paraplegikov iz vseh koncev Slovenije, ki so se pomerili v kegljanju. Prehodni pokal je tudi letos osvojila ekipa paraplegikov ljubljanske pokrajine, podžupan STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 ■ ALU in PVC okno in vrata ■ izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraži - uokvirjanje slik Toni Dragar pa se je ob pozdravu vsem paraplegikom posebej zahvalil glavni organizatorici Cvetki Štim, ki je dosegla tudi lep tekmovalni rezultat - bila je prva med članicami. Na slovesni podelitvi priznanj je paraplegike keglajče iz vse Slovenije pozdravil tudi podžupan Toni Dragar, ki se jim je zahvalil za njihov prispevek k praznovanju občinskega praznika, čestital za vzorno organizacijo ter čestital vsem tekmovalcem in tekmovalkam ter jih tudi prihodnje leto povabil, da se srečajo na jubilejnem tekmovanju za Pokal Občine Domžale. Skupaj z Janezom Zupančičem, direktorjem Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ter Vero Vojska, urednico Slamnika, pa so najboljšim podelili tudi priznanja ter jim čestitali za odlične nastope. Tekmovanje sta ob Občini Domžale podprla še Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter sodniki Kegljaškega kluba Domžale, poleg tekmovalnega pa je imelo tudi družabni značaj, saj so tekmovanje paraplegiki izkoristili tudi za DruštvoparaplegikovI jubljanskc pokrajine se iskreno zahvaljuje vsem donatorjem X. kegljaškega turnirja paraplegikov za pokal Domžal 2006: Občina Domžale. Zavod za šport m rekreacijo Domžale. Allied Domecq Agencies, d.o.o., Ljubljana. Mcrcator. blagovni center Domžale, Farma Ihan, Restavracija Repovž Domžale. Verplex Peter Verbič ml. Domžale. Pekarstvo Konciljju Domžale, Bistro Kofetek Zibal Gizela Domžale. Kava bar 1000+1. Ajdini Abdul Domžale. Ilelpi Tržili, Zavarovalnica Triglav Domžale, Avtoodpad Vr-hovec Vir, Občina Moravče, Bar Travnar. Vrečar .lerea Moravče, Mal Janez, Moravče, Prevozništvo Avhclj Iranci Moravče. Gradbena mehanizacija Svetlin TomaŽ, Moravče. Mizarstvo /dene (ibašek, Komenda, Termit Moravče. SloVVatch, Peter .lager Ljubljana, Prostim d.o.o.. Ljubljana, loto Vili Majlienie. Domžale, Zveza Paraplegikov RS. Ljubljana, Cvetličarna Vesel Jožica. Domžale, Bernašek /kitko. Videm Dobrepolje. Pečarstvo Avbelj Iranci. I.ukoviea. Šmit-Vehovar, Videm Dobrepolje. Met&Mct. Metka Mayr, Ljubljana-Črnuče in Urarstvo Levstek, Ribnica. prijetno srečanje v Domžalah ter si zaželeli, da bi se srečali tudi na jubilejnem, desetem tekmovanju. Rezultati: Posamezniki: 1. Alfred Lasetzkv, DP Maribor; 2. Tone Kane, DP Novo mesto; 3. Miran Jernejšck. DP Maribor; Posameznice: 1. Cvetka Štirn, DP Ljubljana-I; 2. Senka Ivanišcvič. DP l.jubljana-II; 3. Slavka Jereb, DP Kranj; Veterani: 1. Hasan Čauševič, DP Ljubijana-11; 2. Vinko Hauzer. DP Maribor; J, Boris Šter, DP Kranj. BkiprlO je zmagala ekipa Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki je prejela tudi prehodni pokal. Čestitamo! Vera AK Domžale je gostil gorske tekače 1.234 metrov ali še kaj višji Sumberk 23. aprila so se v Domžalah, natančneje ob vznožju Šumberka, zbrali gorski tekači in tekačice, ki so se za naslove prvakov in medalje pomerili na državnem prvenstvu v gorskih tekih za štafete. In kljub temu, da se Šumberk v resnici ne vzpenja v višave, kot je napisano v naslovu, verjemite, da smo se vsaj nekateri počutili, kot da zares tečemo tako visoko ... Pred petimi vzponi in ravno tolikimi spusti ter vmesnimi ravninami, vsega skupaj je bilo za dobra 2 km, se je zbralo 24 štafet, torej 72 tekmovalcev in tekmovalk, ki so za progo porabili od nekaj manj kot 9 pa do dobrih 16 minut. Najhitrejši med fanti je bil član AK Domžale Peter Kastelic, ki je za progo porabil 8 minut in 49 sekund, med dekleti pa z 10 minutami in 19 sekundami Valerija Mrak iz AD Posočje. Od Domžalčank je bila najhitrejša Katja Kosmatin (11:02 min). Ob toplem čaju, sadju, sendvičih in piškotih, ki so jih organizatorjema. Atletskemu klubu VELE Domžale in TVD Partizanu, zagotovili z sponzorji, so za vzdušje poskrbeli še glasba, praktična darila, dobrodošlo navijanje ob stezi in vreme, ki je nekatere finiše tesnih razpletov naredilo še bolj vroče. Med pionirkami so bile najhitrejše tekmovalke iz Bovca (Komac, Čopi, Mlekuž-K.), prav tako med pionirji (Karba, Melihen, Zornik), med mladinci (Tomec, Markuš, Markuš) in člani, zmagali so člani KGT Papež (Urh, Kosec, Zamik), med članicami pa članice AD Posočje iz Tolmina (Gashi, Humar. Mrak). Veliko odličij so prejeli tudi domžalski atleti in atletinje: Ajda Sitar, Maja Hudoklin in Monika Adler so bile srebrne med pionirkami, mesto slabše so se med pionirji uvrstili Anže Zupan in Domen ter Miha Škoflek. V konkurenci mladincev so bili Uroš Benko, Peter Gabrovšek in Domen Šmuc srebrni, v članski konkurenci pa so Domžale zabeležile še dve medalji, in sicer drugo in tretje mesto med članicami. Še mladinke: Katja Kosmatin, Nina Fučko in Suzana Mladenovič so bile druge, tretje pa »v zadnjem trenutku skupaj zbrane«; Sabina Benko, Bojana M. Vojska in Erika Pirnat. Naj napišemo še preostale člane AK Domžale, ki so se pogumno podali na dokaj zahtevno progo hribčkov in dolinic Šumberka: Jaka Košak, Uroš Benko, Jaka Vadnav. Domen Jarc, Janez Benko, Brane Škoflek, Ivan Leskovšek in Fredi Adler. Tekmovanja so se udeležili tudi člani SK Ihan, ki so najboljšo uvrstitev dosegli z drugim mestom med pionirji (2x Povirk, Gregorin) ter domžalski nogometaši, ki so bili v zagotovo ne njihovi paradni disciplini srebrni med mladinci (Kveder, Kutnjak, Kovjenič). Ob koncu smo si tekmovalci čestitali, prav zasluženo, saj tale hribček ob Domžalah ni od muh! Vabljeni vsi, da se bodisi hitro ali počasneje sprehodite po trim stezi, ki je bila skoraj v celoti tudi prizorišče gorskega teka, mogoče se naslednje leto v postavah trojk vidimo tudi na tekmovanju! Bojana Ob občinskem prazniku tudi tekmovanje v petanki 2. Centrope cup -Domžale open 2006 Športno društvo TVD Partizan Domžale, ki je v lanskem letu praznovalo 10(1 letnim uspešnega nadaljevanja tradicije nekdanjih sokolov, je v počastitev občinskega 2. Centrope Cup tekmovanje. Po slovesnem odprtju, v katerem sta z nagovoroma sodelovala podžupan Toni Dragar in predsednik ŠD TVD Partizan Domžale, Janez Bizjak, ter Godba Vodice, smo bili priča vrsti dvobojev, v katerih so se enkrat izkazali eni drugič drugi; bili v posameznih dvobojih uspešnejši gostitelji od gostov, dekleta nadigrala svoje moške kolege ali obratno. Čudovit sončni sobotni dan je marsikomu od tekmovalcev, predvsem pa tekmovalkam, omogoči so pridobile tudi nekaj barve ter bodo tako turnir v Domžalah ohranile še v posebej prijetnem spominu. Ob koncu tekmovanja, ki se je potegnilo v noč ter nadaljevalo s prijetnim družbenim srečanjem, je bilo jasno, da je najboljša ekipa iz Sneberij - ŠD Sloga, ki je premagala slovensko reprezentanco ter osvojila 2. Centrope cup Domžale open 2006. Tudi tretje in četrto mesto sta ostali doma: tretja je bila namreč ekipa Hribovci iz Dolskega, četrta pa druga ekipa Sloge. Prijetno druženje na doslej najštevilčnejšem turnirju na slovenskih tleh bo vsem tekmovalcem in tekmovalkam, ki so obisk Domžal izkoristili tudi za ogled nekaterih znamenitosti in zanimivosti, ostal v prijetnem spominu. Vsi so bili enotnega mnenja, da je Športno društvo TVD Partizan 2. Centrope cup - Domžale 2006 odlično organiziralo. praznika tudi letos pripravilo mednarodno tekmovanje v petanki. Tekmovalci in tekmovalke iz Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske. Slovaške in Slovenije, nekaj čez 200 jih je bilo vseh skupaj, so se na makadamskem parkirišču ob kopališču v Športnem parku Domžale zbrali že v zgodnjih jutranjih urah in kar takoj pričeli s pripravami na pomembno T Košarka KK Helios Domžale - spet v Jadranski ligi Po devetih odigranih krogih v članski ligi za prvaka - od prvega do šestega mesta - je Helios pred zadnjo tekmo z Remoplast Alposom na 3. mestu s petimi zmagami in štirimi porazi - imajo 14 točk, prejeli so 659, dali pa 727 košev. V po! 11 n,ti ii so se že pomerili z Union Olimpijo, ki je imela prednost domačega igrišča, in izgubili. O drugi tekmi, ki so jo igrali na domačem parketu, pa več v naslednji številki. Drugi polfinalni par je Geoplin Slovan in Elek-tra. Helios bo tudi v prihodnji sezoni nastopal v Jadranski ligi - poleg Olimpije in Slovana. Mladince čaka drugi krog kvalifikacij, kjer se bodo pomerili z Ilirijo in Stražiščem - zmagovalec turnirja se uvrsti v prvo ligo. Kadeti bodo igrali v drugem krogu kvalifikacij za vstop v prvo ligo, kamor vodita prvi dve mesti iz turnirja kvalifikacij. Pionirji A so na tretjem mestu z dvema zmagama in dvema porazoma v prvi ligi, v drugi ligi. kije s tekmovanjem šele pričela, pa je B ekipa v prvi tekmi povsem nadigrala ekipo Ilirije. Košarkarski klub Lastovka Mladincem se ni uspelo uvrstiti v drugi krog kvalifikacij za vstop v prvo ligo. kadeti so zaradi uspešne lanske sezone neposredno uvrščeni v prvo ligo. Pionirji A ekipe so na drugem mestu v prvi ligi tremi zmagami in porazom. B ekipa B ligi pa je bila boljša od Kamničanov. SPORT Miki stran 20 Ženski košarkarski klub Domžale Članice so tekmovanje zaključile na drugem mestu - skupaj so bile osme. dosegle so 10 zmag in 14 porazov. Kadetinje so lansko sezono skupno končale na desetem mestu, pionirke A so na četrtem z 2 zmagama in 3 porazi v prvi ligi, B ekipa, ki nastopa pod imenom Antar, je na petem mestu z zmago in štirimi porazi v drugi ligi. Košarkarja zunaj meja Slovenije Boris Gorenc uspešno igra v ruskem prvenstvu, kjer je bil njegov klub Khimki premagan v finalu ruskega pokala, uspešno pa igrajo tudi v končnici prvenstva, kjer so sc uvrstili v polfinale - po tretjem mestu v rednem delu prvenstva. Aljaž Janža je končno prišel do svoje priložnosti v nemškem prvenstvu, saj seje njegov klub Telekom Bonn skozi šivankino uho prebil na sedmo mesto, kije še vodilo v končnico nemškega prvenstva - tu pa so izenačeni z ekipo Bamberga, ki je tekmovanje končala kot druga. Urban Žnldaršlč Nogomet NK Domžale na poti do naslova prvaka Še vedno smo v igri, bi lahko rekli, saj imajo člani Nogometnega kluba Domžale enako število točk kot Gorica in bodo o naslovu prvaka odločale zadnje tekme. Do konca so namreč še trije krogi, v katerih pa še vedno lahko ogrozijo vodilno (•urico in ji odvzamejo naslov najboljše ekipe v državi. I parno, da se bodo fantje potrudili, kot se znajo, in da poškodbe ne bodo preveč ovirale njihove poti do konca letošnjega prvenstva. Mladinci U 18 so v prvi ligi na 11. mestu, kadeti U 16 so na 6. mestu - v skupni lestvici so sedmi, ekipa U 14 je v prvi ligi peta. V ligah MNZ Ljubljane so v kadetski A ligi prvi, v 3. ligi st. dečkov so na prvem mestu - Ihan - Domžale, v 1. ligi mlajši dečki vodijo, v 3. ligi so mlajši dečki drugi (Ihan - Domžale), cicibani U 10 so v skupini B tretji, prav tako pa so tretji cicibani U10 v skupini F - Vir-Domžale. NK KALCER VODOTERM RADOMLJE Člani so v 3. ligi na šestem mestu, ligah MNZ Ljubljane so mladinci na 11. mestu, v 3. ligi st. dečkov so deveti (Radomlje - Komenda), v 3. ligi ml. dečkov so šesti, cicibani U 10 pa so v skupini F drugi. NK ROLTEK DOB Člani so v 3. ligi sedmi, v ligah MNZ Ljubljane so mladinci drugi, v 2. ligi starejši dečki prvi, v 2. ligi pri ml. dečkih so osmi, cicibani U 10 so v skupini B na prvem mestu. NK IHAN (.'lani so v 3. ligi deseti, v ligah MNZ Ljubljane so mladinci na 12. mestu, v 3. ligi st. dečkov so pod imenom Ihan Domžale prvi, v 3. ligi ml. dečkov so drugi (Ihan - Domžale), pri cicibanih U 10 pa so v skupini B na 4. mestu. NK VIR Člani so v 2. ligi MNZ Ljubljane deveti, cicibani U 10 pa so v skupini F - Vir Domžale tretji. NK IHAN-FINANCE V 2. ligi MNZ Ljubljane so na 10. mestu. Urban Žnldaršlč SDKrti V začetku aprila smo se člani ŠD Krti pridružili čistilni akciji KS Krtina. Število udeležencev nas je prijetno presenetilo in s skupnimi močmi smo brez težav dodobra očistili območje naše krajevne skupnosti. Za konec aprila pa smo organizirali še en pohod. V prelepem dnevu smo do Koče na Kriški gori. 1471 metrov visoko, hodili okoli tri ure. Upamo, da bo v Koči ob mrzlih dnevih toplo, saj smo se kljub razmočenemu snegu v zadnjih metrih potrudili in na vrh pritovorili kar nekaj polen. V začetku maja pa so naši nogometaši, mlajša in starejša ekipa, dočakali prvi turnir v okviru športnega društva. Za mlajše nogometaše je bil to sploh prvi turnir, starejša ekipa pa seje kljub izostankom in poškodbam odlično držala. Tradicionalni turnir v nogometu v organizaciji Gostilne Soklič smo zaključili z drugim mestom starejše ter s četrtim mestom mlajše ekipe. Z obema ekipama smo več kot zadovoljni in le upamo lahko, da bo tako tudi v prihodnje. Več o Športnem društvu Krti si lahko ogledate na http:// krti.krtina.com. Že veste kolikšni bodo vaši davki za leto 2006? Ali veste v kateri davčni razred sodi vaš s.p.? E.ÁV1 Računovodski servis Raček d.o.o. Drnovo 2, 1241 Kamnik tel./fax. 01 83 10 222 mobilni tel.: 041 752 214 r računovodski servis Brezplačno svetovanje na www.racek.si Vaši Krti! FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27,1234 Mengeš Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617108 Mi, ki nam ples prinaša zadovoljstvo in uspehe Mesec april je bil za Mikijeve plesalce poln plesnega zadovoljstva in uspehov, ki se nadaljujejo tudi v maju. Za nami so že prve pomembne domače in tuje tekme - Državno prvenstvo v street plesih in odprto evropsko prvenstvo v Avstriji, na katerih so Mikijevi plesalci pokazali svoje plesno znanje in tako osvojili odlična mesta, priznanja sodnikov in občinstva. Nekatere točke, s katerimi Mikijevi plesalci osvajajo uspehe doma in po svetu, bodo 18. junija na ogled v Hali komunalnega centra, kjer Plesna šola Miki, v sodelovanju z Občino Domžale, organizira veliki Domžalski plesni dan. Jazz tekmovalke PlesnegaklubaMiki, Tjaša Korošec, Nina Savič in Barbara Kopač so se konec aprila v Avstriji udeležile Odprtega evropskega prvenstva v show plesih in mjuziklu. Plesalke so se odlično odrezale, saj so si v koreografiji Romane Pahor priplesale zlata priznanja - Tjaša med jazz mladinkami, Nina med modern mladinkami in Barbara med jazz članicami. Odhod na tekmo so tekmovalke izkoristile tudi za ogled prelepega Badna in Dunaja, za sprehod po parkih in mestnih ulicah, kjer so spoznavale zgodovino in kulturo naših sosedov, se sprostile in si nabrale novih moči za Državno prvenstvo v show plesih, ki bo junija v Radovljici in Krškem. Mikijevi tekmovalci so se 5. in 6. maja udeležili Državnega prvenstva v street plesih - hip hop, electric boogie, disco dance in break dance. Na tekmovanju, kije potekalo v Murski Soboti, se je na najvišje stopničke povzpel plesalec in trener Plesnega kluba Miki, Andraž Mrak, ki je v disciplini electric solo moški zasedel drugo mesto. Andraževa hip hop mala članska skupina Ljubice je le za las zgrešila finale in se uvrstila na odlično osmo mesto, z uvrstitvijo na sedmo mesto pa je bila uspešna tudi pionirka Kaja Rpotar, ki že vrsto let trenira pod vodstvom Martine Tekava »Za uspehe, ki jih na tekmah dosegajo Mikijevi plesalci, je potrebna velika mera sodelovanja med trenerji, plesalci in starši. Vsi smo vpleteni v proces plesnega izobraževanja in ustvarjanja in sodelujemo med sabo kot velika plesna družina,« nam je povedala Martina, Andraž pa je pri tem dodal: » Zelo pomembna pri plesnem izobraževanju je predvsem strokovna usposobljenost in izkušenost plesnih pedagogov in trenerjev, ki poznajo svoje plesalce, njihove možnosti in zmožnosti in lahko s svojo strokovnostjo, izkušnjami in trudom iz plesalca potegnejo najboljše in ga usmerjajo pri uresničevanju njegovih želja.« Vodja Plesne šole, Špela Rozman Nahtigal, je ob tem pomembnem plesnem dogodku poudarila vpliv plesa na vsesplošni razvoj otroka: »Otrok se skozi ples, ki ga izbere kot dodatno dejavnost, poleg osnov gibanja, plesanja in koordinacije, nauči tudi sodelovanja v skupini, nastopanja, usklajevanja različnih V nedeljo, 18. junija, Plesna šola Miki v sodelovanju z Občino Domžale v Hali komunalnega centra prireja Domžalski plesni dan. Domžalski plesni dan je poseben plesni dogodek, ki združuje mlade plesalce od treh let dalje. V popoldanskem delu bodo v pravi mali plesni predstavi Gremo na počitnice, s svojimi plesnimi pedagogi nastopili najmlajši otroci, ki si bodo na plesnem potovanju po svetu ogledali Italijo, Avstrijo, Anglijo, Pariz in Slovaško. V večernem delu, ki se začne ob 19. uri, bodo nastopili osnovnošolci, ki so za Domžalski plesni dan pripravili barvito plesno predstavo z naslovom Miki vročica. Na predstavi Miki vročica si boste lahko ogledali veliko temperamentnih nastopov, večer bodo popestrile vročične trebušne plesalke. Miki vročica pa bo k nam pripeljala tudi zmagovalca letošnje Eme, Anžeja Dežana. dejavnosti in obveznosti, pridobi delovne navade, izboljša splošno motoriko, nauči se samodiscipline, usmerjanja koncentracije in pozornosti. Pri vsem tem mu seveda v sodelovanju s starši pomaga usposobljen plesni pedagog, ki ima večletne delovne izkušnje na področju plesa in dela /. otroki. Domžalski plesni dan je enkratna priložnost, da skozi zabavne in barvite predstave doživite vsaj delček tega, kar Mikijevi usposobljeni in izkušeni plesni pedagogi in trenerji že več let predajajo plesalcem Plesne šole in Plesnega kluba Miki. « Lep pozdrav, Miki Na karate pokalu mojstrov V sklopu priprav na Svetovno prvenstvo 2006, ki bo konec oktobra v Tokiu, sta se člana SKI reprezentance Slovenije, Miha Gavez in Jernej Homar, v začetku maja udeležila pokalnega turnirja mojstrov v Torinu. Tekmovanje je bilo na nivoju članskih mojstrov, brez ostalih kategorij in samo za predstavnike posameznih držav. Pred tekmovanjem je tekmovalce in sodnike v občinskih prostorih sprejel župan mesta. Miha Gavez je z reprezentanco dosegel 3. mesto kate ekipno, v kumiteju borbah sta Domžalčana, Jernej Homar in Miha Gavez, skupaj z. reprezentanco - ekipno med šestimi sodelujočimi državami. dosegla prav tako 3. mesto. Zmagali so Italijani pred Švicarjem. Lovrenc Kokalj je bil v sodniški viogi. Čestitamo! (B.) Mladi namiznoteniški igralci domžalske regije Solidno na področnem tekmovanju v Kamniku Najboljši namiznoteniški tekmo- uvrstili na področno tekmovanje, ki z vrstniki in vrstnicami so Najboljš valci in tek mlajši) iz namiznoteniški tekmo-movalke (letnik 1993 in domžalske regije so se uvrstili na področno tekmovanje, ki je potekalo v telovadnici OŠ Toma Brejca v Kamniku. Pomerili so se www.mizarstvo-h rovat.si GSM: 041/829-417 BALKONSKA OGRAJE VRTNE OGRAJE VRTINE GARNITURE Miran Hrovat S.p. Delavnica: • Gradišče pri Lttkoviei 50 z vrstniki in vrstnicami sosednjih regij. Po predtekniovalnem delu, v katerem so se pomerili v žrebanih skupinah, so se najboljši pomerili v finalnem delu. Pri deklicah je zmago slavila Kaja Skok pred Anito I jadžipašič (obe OŠ Mengeš), tretje do četrto mesto sta si razdelili Šcjla Dizdarc-vič (OŠ Mengeš) in Zala Derstvenšek (OŠ Toma Brejca Kamnik). Sabina Komar (OŠ Rodica) seje uspela uvrstiti med osem najboljših. Pri dečkih je zmagal Matej Jeglič, drugo mesto je osvojil Žiga Erjavec (oba OŠ Toma Brejca Kamnik), tretje do četrto mesto sta si razdelila Ncjc Pirnat (OŠ Vcnclja Pcrka Domžale) in Kristjan Rcpnik (OŠ Toma Brejca Kamnik). Med osem najboljših pa so se uvrstili Samo Lončar in Anže Kunaver (oba OŠ Kodiea) ter Zan Cerar in Aleš Zore (oba OŠ Dob). Janez Stlbrlč PRIHAJA NOVI 207 ODKRILI GA BOMO 24. MAJA RODEX d.o.o. Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje Tel.: 01 722 77 98, 01 722 81 31, 01 722 88 68 www.rodex.si Klubsko prvenstvo Vele Domžale Prvak Bogdan Osolin Na klubskem prvenstvu Vele Domžale je med 25-imi udeleženci zanesljivo zmagal mojstrski kandidat Bogdan Osolin, ki je bil večino turnirja v vodstvu. Slavje si je zagotovil z zmago v zadnjem kolu z mojstrico Pavlo Koširjevo. Prvo mesto mu je resno ogrožal Matej Filip, ki pa je v zadnjem kolu remiziral s prvokategorni-kom Jerino in si tako zagotovil pogoje za osvojitev naslova mojstrskega kandidata. TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Med pomembnejšimi prelomnicami na turnirju je bila Bogdanova zmaga z Janjičem in Plaskanom, sicer pa je s tekmovalci v vrhu turnirske tabele remiziral. Bogdan igra zdrav pozicijsko kombinacij-ski šah, dobro obvlada otvoritve, tako da ga je zelo težko ujeti v otvoritvene zagate. Igra umirjeni šah, iz njegove igre pa je razbrati, da to počne z velikim veseljem. Zelo dober je bil drugo uvrščeni, sedemnajstletni Matej Filip, ki je po sodniških kriterijih izpolnil pogoje za naslov mojstrskega kandidata Prelomen je bil remi v partiji z Marjanom Karnarjem, saj ta velike prednosti ni znal pretopiti v zmago. Matej seje naposled izvil v remi s ponavljanjem šaha. Pogoje za prvo kategornika je izpolnil Bor Turek Lucijan, mlajši brat Lana, ki že ima ta naslov. V vrhu tabele velja omeniti tudi zanesljivega Vav-petiča, ki je bil tretji, medtem ko je se je četrti Karnar kar nekako hitro zadovoljil z delitvami točke. Tudi mojstrska kandidatka Špela Orehek je igrala odločno ter v konkurenci vrste izkušenih šahistov osvojila vidno sedmo mesto. Sašo Rihtar je bil do sedmega kola na tabeli dobro uvrščen, vendar pa je zadnji partiji zaradi odsotnosti predal nasprotnikoma in si pokvaril uvrstitev. Veteranka, mojstrica Pavla Košir je z desetim mestom še enkrat potrdila, da se ne da kar tako. Klubski turnirje bil zanimiv in je potekal pod vzornim vodstvom sodnika Saša Kozarskega, ki je partije tudi prenašal na spletno šahovsko stran. Morda je bila slabost turnirja le ta, da se je kar nekoliko preveč partij končalo miroljubno, brez pravega tekmovalnega žara, k čemur je prispevala tudi takšna ali drugačna zaposlenost udeležencev. Turnirja so se udeležili povečini člani Vele Domžale, v vlogi gostov pa je nastopalo sedem članov ŠK Komenda. Tudi letos so se na klubskem Velovem turnirju prepletali mladost in izkušnje zrelih let. Tako mlajši kot starejši pa so se učili drug od drugega in napredovali, vsak na svoj način. Vrstni red: B. Osolin, Filip 6.5, Vavpetič 6, Karnar, Jerina, Bor Turek 5.5, Orehek, Plaskan, Lan Turek 5, P. Košir Rihtar, Janjič, Gantar, Vilma Nadveš-nik, Čokan, Bizjak, Trebušak 4.5 itd. Blesteča Lukova igra Kadarkoli se pojavi na prizorišču Velovec Luka Lenič, »se že ve«, da bo kraljeval v vrhu tabele. Tako je v začetku aprila na mednarodnem hitropoteznem turnirju - 60 let Šahovskega društva Krka Novo mesto zasedel prvo mesto pred velemojstrom Pavasovičem in Tratarjem, ki bo velemojster postal v kratkem, na Olimpiadi v Torinu, saj je izpolnil že vse pogoje. Zasedba v Novem mestu je bila zares izvrstna, v prelepem okolju ob bregu reke Krke, veliko pa je pri organizaciji prispeval dolgoletni šahovski sopotnik Jože Pucelj. Ša-htsti so odigrali trinajst kol. Luka se je do prvega mesta sprehodil in remiziral le z. Orlom, Pavasovičem, Šebenikom in Mazijem. Sodelo- val je tudi Velovec J. Skok, ki se je uvrstil na 23. mesto. Vrstni red: Lenič ll, Pavasovič, Tratar 10, Šebenik 9.5, Mazi, Kastelic, Biti 9, Orel 8.5, Novak, N. Praznik, A. Praznik, Ivekovič, Žvan, Paič 8, Čosič, Volf, Krstič, Babataeva, Šitnik, Luzar, Kosmač, Muhič 7.5, Skok, Zupančič, Mitrovič, Percl 7 itd. Na že tradicionalnem Velikonočnem ponedeljkovem turnirju v pospešenem šahu v Sladkem Vrhu je sodelovalo kar 123 šahistov. Zmagal je srbski velemojster Robert Markuš, drugi je bil Lenič, ki je izgubil edino z zmagovalcem. Turnir je bil zares naporen, saj je trajal kar enajst kol in to ves dan. Med Velovci je bil drugi najuspešnejši Jeran, ki je osvojil 22. mesto. Vrstni red: Markuš 9.5 Lenič, Šebenik 9, Supančič 8.5, Tratar, Šo-štarič, Forštnarič, Bohak 8, Kastelic, Gjuran, Šitnik, Krumpačnik, Serdt, Hrešč, Kokol, Habjanič, Matko 7.5, Črepan, Dorič, Novak, V. Srebrnič, Jeran 7 itd. Luka v hitropoteznem in pospešenem šahu prikazuje pravo mavrico različnih rešitev, z izjemno široko izbiro otvoritvenih možnosti in nadzorom nad časom. Zdi se, kot da ga čas še najmanj zanima, bolj ga zanimajo zamisli zaradi neštetih možnosti narave pozicij, ki jih oblikuje. Te begajo tudi najmočnejše nasprotnike, saj se ne znajdejo tako hitro kot doslej najuspešnejši domžalski šahovski biser. v Šahovske novice Domžale: na aprilski Velov hi-tropotezni turnir se je odzvalo 18 šahistov, zmagal pa je ljubljanski veteran Zdravko Vošpernik, pred Velovcem Rogaletom, medtem ko je tretje mesto Peric odnesel v Trbovlje. Odigranih je bilo enajst kol. Vrstni red: Vošpernik 10, Ro-gale 8, Peric 7.5, Jazbec, B. Skok, J. Skok 7, Ivačič 6.5, Kotnik, Musič, Bizjak, Zupane 6 itd. Mengeš, V počastitev občinskega praznika je na turnirju v pospešenem šahu sodelovalo kar 59 udeležencev. Vrh tabele sta krojila fide mojstra Orel in Črepan, presenetljivo tretji pa je bil osemnajstletnt prvokategornik Martin Ocepek iz Zagorja ob Savi. Med Velovci sta se najbolje odrezala Karnar na petem in J.Skok na desetem mestu. Janjič je dosegel 16.mesto, dober je bil mesto nižje tudi Bizjak. Vir-jan Boris Skok, član Komende, je zasedel odlično šesto mesto. Vrstni red: Orel 8, Črepan 7.5, Ocepek 7, Karnar, B.Skok, Čepon, Rajkovič, Matko, J.Skok, Ahmetaj, Bajec 6, Babataeva, Penko, Debevec, Janjič, Bizjak 5.5 itd. Na turnirju so odigrali devet kol. Ljubljana. Na torkovem viškem komunalnem hitropoteznem turnirju je med 23.udeleženci zanesljivo zmagal Velovec J.Skok, ki je oddal le dve točki in pol, medtem ko sta četrto mesto delila Velovca Roga-le, deveto pa Rebernik. Vrstni red: Skok 18.5, Marko Vošpenik 16.5, Jakša 16, Musič 15, Rogale, Tunjič, Mikac, Saradjen 14.5, Rebernik, Blažič 14 itd. Loka pri Mengšu, V okrepčevalnici Tavčar je ob prizadevni organizaciji Matjaža Anžlovarja tudi tokrat uspel turnir Loka 2006 v pospešenem šahu, ki se ga je udeležilo 64 šahistov. Presenetljivo so v slabem deževnem vremenu prispeli tudi trije šalu a i iz Reke in Opatije in skro-jili vrh tabele. Zmagal je namreč mednarodni mojster Robert Lončar pred mojstrom Lovrtcem, tretji pa je bil Orel. Med Velovpj je bil najboljši Marjan Karnar, ki zadnje čase veliko nastopa, kar je samo dobro za popularizacijo Šahovske igre. Peti je bil Poropast iz Opatije, brata Skok pa sta tudi na tabeli rada čim bolj skupaj. Jože je bil deveti, Boris pa deseti. Med Velovci, ki so osvojili pet točk, se je Jerina uvrstil na 16., Košir na 17. Janjič na 19., Čo-kan na 20., Zupane pa na 22. mesto. Odigranih je bilo devet kol. Vrstni red: Lončar 8, Lovrič 7, Oskar Orel, Karnar, Poropat 6.5, Simona Orel, Babatajeva, Percl, J.Skok 6, B.Skok, Jeraj 5.5, Budkovič, Čepon, Peteh, VNadvešnik, Jerina, Košir, Ahmetaj, Janjič, Čokan, Urbane, Zupane 5 itd. Ob koncu velja poudariti, da so šahovsko paleto prireditev popestrili v zadnjih letih tudi Mengšani, potem ko je zlasti po smrti Alojza Cerarja ta nekako usahnila v Moravčah. Joža Skok Za šahovske sladokusce Zakaj je potrebna priprava otvoritve na šahovsko partijo? V drugem krogu letošnjega klubskega prvenstva Si) Vele Domžale je 15-letni Jure Plaskan, letošnji državni podprvak med fanti do 16 let, že v 24. Potezi premagal izkušenega M K Vinka Pibra (5. aprila letos je praznoval 70. rojstni dan). Črni je sicer odigral »trdno« francosko obrambo, toda kmalu po prehodu iz otvoritve je naredil več napak, ki so ga prezgodaj prisilile k vdaji. To je njuna partija: 1. e4 e6 2. d4d5 3. Sd2 Sf6 4. e5 Sfd7 5. Ld3 c5 6. c3 Sc6 7. Se2 cxd4 8. cxd4 f6 9. exf6 Sxf6 10. 0-0 Ld6 11. SO O-O 12. Lf4 Lxf4 13. Sxf4 Sg4 14. Se2 Ld7 15. Dd2 Tc8 16. Taci De7 17. Tfel a6 IX. Sg3 g6 19. h3 Sf6 20. Se5 Sxd4 21. Lxg6 Sf3+ 22. gxf3 Txcl 23. Txcl Dd6 24. Dg5 1-0 Ko sem izvedel, da se bom v 4. krogu pomeril z Juretom, zelo obetavnim mladim šahistom ŠD Vele Domžale, s črnimi figurami, sem najprej največ 'asa namenil izbiri otvoritve. Največkrat odigram na prvo belega, ko premakne kmeta pred kraljem za dve polji naprej, enako-l. ...e5! Včasih odigram še 1. ...c5, druge prve poteze skorajda ne pridejo v Poštev. Bolj ko sem preučeval partijo med Juretom 'n Vinkom, bolj sem razmišljal o tem, da bi prvikrat v življenju (v t.i. »počasni« partiji) potegnil I. ... c"! In začel seje študij. Popolnoma nova študijska smer - francoska obramba, varianta C 06! Opazil sem namreč, da moj nasprotnik zelo hitro povleče otvoritvene poteze, zato sem sklepal, da proti meni ne bo spreminjal otvoritvene variante, ki jo seveda tudi dobro pozna. Odločil sem se - ne sicer takoj -da bom v 13. potezi »zavil na drugo pot«, bolj všeč mi je postala poteza 13. ...Se4!.Po znanje o varianti sem šel najprej na spletno stran http://www.ches-SPublishjrig.com/content/. Tu je prava zakladnica najnovejšega šahovskega znanja! Ko sem se regional, sem izbral vse komentirane (!) partije in jih spoznaval po svojih najboljših močeh. Prva je bila med Marcianom (2522) -Apicello (2506) [C06]: >e4 e6 2.d4 d5 3.Sd2 Sf6 4.Ld3 c5 5.e5 Sfd7 6.c3 Sc6 7.Se2 cxd4 8.cxd4 l"6 9.exf6 Sxf6 10.SO Ld6 11.0-0 0-0 12.Lf4 Lxf4 13.Sxf4 Se4 14.Sh5!? g6! ''s important to drive the knight backwards. (Pomembno je pripeljati belega konja nazaj.). In potom: l5.Sg3 Sxg316.hxg3 Db6... Največ časa pa sem posvetil naslednji dolgi varian-oziroma partiji: Savinov.V (2455) - Malakhatko (2435) [C06]Uk'raine, 1998 : l.e4 e6 2.d4 d5 3.Sd2 sft 4.e5 Sfd7 5.Ld3 c5 6.c3 Sc6 7.Se2 cxd4 8.cxd4 f6 9.exf6 Sxf6 10.0-0 Ld6 ll.Sf3 0-0] 12.Lf4Lxf4 '3.Sxf4 So4.l4. Txf3!? 15.gxf3 Sg5 16. Khl e5! '7.dxe5 Sxl3 18.Lxh7+! Kh8 [l8...Kxh7 l9.Dd3+ 1 9. Sgl Scd4! 20. Sxf3 Lg4 21.Sxd4! [21.Dxd4?? L"0+ 22.Kgl Dg5+ 21...Lxdl 22.Taxdl Kxh7 23, f4Tc8 (Kramnik-Ulybin, USSR (It 1991, [23... I)h() 24.f5 Dxb2 25.Td3 Tc8 26.f6 Tel 27.Th3+ Kg6 28 Tg3+ Kh5 remi| 24.TO [24.Td3 Dh4 25.Tg3 Qb6! 25 b3 Timoshenkoj 24...Dh4!? 25. T8l g5!!. 26. Se6 [26.Txg57 Del+ 27.Tgl De4!j 26...g4 27.Tfg3 Tc2! . 28. Sg5± ^¿9. h^Tcl! 30. Txg4 Txgl + 31. Kxgl Del + 32. Kg2 De2+ 33. Kg3 De H 34. Kg2 d4 . 35. SI7 t Kh7 36. Sg5+ Kh6 37. Sf7+ Vi To je bila zame tista vzorčna partija, ki sem jo skrbno naštudiral in se temeljito pripravil na svojo morda odločilno partijo do naslova klubskega prvaka za leto 2006! Seveda sem v bazi partij, ki sem si jo za to priložnost ustvaril, pregledal še nekaj drugih partij, ki pa naj ostanejo kot skrivnost -za drugega »francoskega« nasprotnika Za konec pa seveda še najina partija. Močno sem si želel zmage. Močno sem si želel postati prvak. Najboljši na klubskem prvenstvu ŠD Vele Domžale. V partijo sem vložil zelo veliko prostega časa. In uspelo mi je! Jure Plaskan (2069): Bogdan Osolin (2131), C06 ŠD VELE Domžale, Klubsko prvenstvo (4), 03.04.20-06 I. c4 e6 2. d4 d5 3. Sd2 Sf6 4. e5 Sfd7 5. Ld3 c5 6. c3 Sc6 7. Se2 cxd4 8. cxd4 f6 9. exf6 Sxf6 10. Sf3 Ld6 11. O-O O-O 12. Lf4 Lxf4 13. Sxf4 Se4 14. Se2 TxD 15.gxf3 Sg5 16. Khl e5 17. dxe5 Sxf3 18. Lxh7t Kh8! (Tukaj se je zame šele začela šahovska partija. Ko je bilo treba začeti misliti s svojo glavo!) 19. Sf4 ? Lg4! 20. Lc2 Scxe5 21. Tgl Sxgl 22. Dxgl Lf3+ 23. Sg2 Dh4 24. Tfl Tf8 25. Ldl Dh3 26. Tel Tf5 27. Te3 d4 28. Tb3 d3 29. Tb5 Tg5 30. Lxf3 Dxf3 31. Tb3 Txg2 32.Dxg2Dxg2+ 0-1 Bogdan Osolin d.o.o. RAZSTAVNI SALON Tržaška c. 245, Ljubljana tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174 www.gvt.si L k CI5KCVO ZA NOVi PVC OKNA IN VRATA Okna lE naredijo | MBOS 'g/v PET PREKATNI ^W-Z>*«^ dom ^vffl* DNEVI ODPRTIH VRAT DERMATOLOŠKE AMBULANTE V DOMŽALAH 9. in 10. junija 2006 ste vabljeni na brezplačni pregled in svetovanje glede vaših težav s kožo v Dermatološko ambulanto.Vodnikova 3A v Domžalah. Svetovala vam bo asist. mag. Nada Kecelj -Leskovec, dr. med., specialistka dermatovenerologije. Naročanje ponedeljek popoldan in torek do petek dopoldan na tel.: 01 7216 003 ©as-sEta Martina Škofic Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Podjetna regija - regija priložnosti Koledar prireditev 2006 Kot ste lahko brali tudi že v Slamniku, se predstavniki občin Podjetne regije, ki obsega občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lu-kovica, Mengeš, Moravče in Trzin redno sestajajo ter usklajujejo aktivnosti na področju turizma. V ta okvir sodi tudi skupen nastop na Cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok, ki je bil povezan z dnevi posameznih občin, v okviru katerih so se predstavljale kulturne skupine. Tudi letos so vse občine izdale KOLEDAR PRIREDITEV 2006, v katerem boste našli najpomembnejše kulturne, turistične in športne ter druge prireditve, ki jih v letu 2006 pripravljajo v posamezni občini. Koledar prireditev lahko dobite tudi ob vhodu v stavbo Občine Domžale, kjer dobite tudi vse ostalo informativno propagandno gradivo tako naše občine kot drugih, posebej pa opozarjamo na brošuro o kolesarskih poteh, saj je prav zdaj pravi čas za kolesarjenje. V. Vabilo Nordijska hoja in TVD Partizan Domžale Naša načrtovana srečanja do poletnih počitnic: 21. maj 2006 / društveni pohod na Rašico; zbor je ob 9. uri pri gostilni Repovž. prevoz do Mengša si po-hodniki organiziramo sami. 4. junij 2006 / društveni pohod na Krumperk in Gorjušo. To bo priprava na sodelovanje na olimpijskem teku Domžale; zbor je ob 9. uri pri gostilni Repovž. 24. junij 2006 / udeležba na olimpijskem teku Domžale, nordijska hoja bo popolnoma nova disciplina na prireditvi, zato vabljeni v čim večjem številu; zbor je ob 9.30 uri na Gorjuši. Prireditev je organizira- na, zato je za pridobitev olimpijske majice in sodelovanja v žrebanju priročnih nagrad potrebno plačati startnino. V primeru slabega vremena društveni pohodi odpadejo, OLIMPIJSKEGA POHODA pa se udeležimo po lastni presoji. Po poletnem predahu pričnemo s pohodi po 15. septembru 2006! Vabimo vas, da nas obiščete na spletnih straneh našega društva (www.tvdrustvo-partizandomzale. si) ali preko spletnega portala občine Domžale (društva - šport). Preko elektronske pošte in telefonsko smo dosegljivi na: kprimoz@hotmail. com, 01/724 34 60; polonasmuc@-hotmail.com, 041/ 66- 560. Spoznajte najboljšo vadbo za krepitev celega telesa v naravi! Športno društvo Sonček in Zveza prijateljev mladine Domžale * ORGANIZIRA: 7-dnevno letovanje za predšolske In šolske otroke atrimui 11-RMlN: od 6.7.2006 dol3.7.2006 KJE: v Mladinskem hotelu Pineta pri Novem Gradu CENA: za predšolske otroke je 49.500 sit, za šolske pa 51.500 sit. (možnost plačila na več obrokov) ROK PRIJAVE: 26.05.2006 ZO-urne tečaje plavanja za otroke stare od 5 do 12 let KDAJ: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure. TERMINI: 3.7.-7.7. ; 10.7.-14.7. ; 17.7.-21.7. ; 24.7.-28.7. ; 7.8.- 11.8. in 14.8.- 18.8.2006. KJE: v domžalskem bazenu, v primeru slabih vremenskih razmer pa v vodnem parku Atlantis v BTC-ju. CENA: Cena tedenskega tečaja je 12.000 sit, doplačilo za Atlantis v primeru slabega vremena pa 1.500 sit/dan. STARŠI IN REJNIKI LAHKO ZAPROSITE ZPM ZA DENARNO POMOČ!! Prijavite se lahko: - Preko faxa: 01 /7227 317 - Po e-mailu: sd.soncek@gmail-com - Preko GSM na: 031-385 120 ali 041-853 071 PRIJAVNICA Prijavljam svojega otroka na (ustrezno obkrožite) * LETOVANJE * PLAVALNI TEČAJ V TERMINU _ IME IN PRIIMEK OTROKA:_ DATUM ROJSTVA: NASLOV:_ DOSEGLJIV TELEFON: E-mail:_ Datum: Podpis staršev:^ se Turistično društvo Gradišče Ideja za srečanje Gradišč Slovenije je porodila že leta 2001, prav v Turističnem društvu Gradišče, ki je v soboto, 24. junija 2006, gostitelj 6. srečanja Na veliki kulturno zabavni prireditvi bomo poskrbeli za vse, ki imate radi lep dan v naravi, dobro vaško kulinariko in druge zanimivosti, med katerimi bo tudi ogled cerkve sv. Marjete ali pohod okoli gradiškega jezera. 3. tek okoli gradiškega jezera bo jeseni. Dobrodošli 24. junija v Gradišču pri Lukovici! Kulturno društvo Groblje vabi na četrto druženje POD LIPAMI V soboto, 20. maja 2006, od 9. do 18. ure V lipovem drevoredu pred Kulturnim domom Groblje Sodelujejo: več deset rezbarjev, številne glasbene in pevske skupine, ljudski umetniki, izdelovalci različnih izdelkov Dobrodošli! Kulturno društvo Groblje Mešani pevski zbor Groblje in Dekliški pevski zbor Moj spev vabita na letni koncert v soboto, 27. maja 2006, ob 20. uri v kulturni dom Groblje. Vabljeni! Društvo Lipa Domžale UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Ljubljanska 80, Domžale RAZPIS za izdajo literarnega zbornika univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije Besede v vetru Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale bo izdala svoj deveti literarni zbornik z naslovom Besede v vetru. To bo tudi sedmi zbornik univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije. Zbornik bo izšel novembra 2006. Vabimo vse seniorje, ki pišejo pesmi ali prozo, da se nam pridružijo. Razpisni pogoji: 1. Prijavijo se lahko vsi starejši občani Domžal, ki literarno ustvarjajo in želijo sodelovati v našem literarnem krožku. 2. Na razpis pošljite 5-8 pesmi ali krajšo prozno delo. Vaše delo je lahko v rokopisu ali tipkano, zelo dobrodošlo je na disketi. 3. Priložite: kratek življenjepis, naslov in telefon. Priložite tudi sliko, ki jo bomo rabili na predstavitvi zbornika. 4. Svoja dela pošljite najkasneje do I. julija 2006 na naslov: Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale, Ljubljanska 80, Domžale 5. Avtorsko posojilo v višini 12.000 Sit nakažite prav tako do I. julija na poslovni račun Lipa Domžale: Banka Domžale 18300-0051893126. Fotokopijo nakazila priložite literarnemu prispevku. 6. Slik in rokopisa ne vračamo. Po izidu zbornika se avtorsko posojilo vrne v materialni obliki. Na predstavitvi oz. ob izidu zbornika vsak avtor prejme pet izvodov zbornika Besede v vetru. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 041 727 873 ali 031 596 508. Kolesarski klub Hrast Dob in Občina Lukovica vabita na cestno kolesarsko dirko za 3. veliko nagrado Občine Lukovica 2006 ki bo v soboto, 17. junija 2006. dirka šteje za državno prvenstvo in pokal Slovenije za kategorije amaterjev, masters in žensk. Start in cilj bo v kraju Videm pri Lukovici. Športno društvo Trzin vabi 27. maja 2006 z začetkom ob 15.30. uri za mlajše in 17. uri za ostale na TEK PETRA LEVCA TRZIN Start, cilj in zaključek z igro in koncertom TRZIN - T3 CENTER (novi stanovanjski bloki) Tečete lahko na 800 m, 6 ali 10,5 km. Vse dodatne informacije: tel. 031 522 - 801 Nina Kozarič in 041 382 516 Matjaž Erčulj, painintheass@email.si, www.kkutriptrzin.bravehost.com. Vabljeni! So dnevi v letu, ki zbežijo mimo nas, kot da jih nikoli ni bilo. So pa tudi taki, ki se neizhirsno vtisnejo v naš duše in v naša srca, kot nepozabni spomini. In zaradi slednjih je vredno živeti, delati in ustvarjali Ta čudežna noč smo poimenovali prireditev, ki jo nameravamo pripraviti v petek, 23. junija 2006, pod večer, na našem tradicionalnem prireditvenem prostoru v Turnšah. Če se nam boste pridružili, ne prezrite napovedi programa v naslednji številki Slamnika. Turistično rekreativno društvo Turnšc, Češcnik MAj^vetiki tr£v JUNJJ/r S VI R goleni. A vene [AR maščoba, olje ,4 V WW CVET V stopala. O nart, D prsti na A n°Kah ogljikovi hidrati t LIST 0 CtopKS G glava, E možgani, N J beljakovine *0 PIO0 0 /OX 1 WA**0 JÉ 1 ¡Asi? 2¡: i \ fÍN¿Pr~~^ t zobje W V*Vt_j3^li#A sol. korenina. BIK gomolj. KORENINA sv /i SVETUJ* Z dihala. R ramena. A roke, K dlani a? Ú 29 Po1* ■WJpMjl................................■..... 30 To maščoba, olje CVET o ^—i(AK ' ;'«IOKRO * V i n p,i,l£a- prsi. želodec, jetra beljakovine ogljikovi hidrati UST G srce. C krvni obtok. arterije. " hrbet 1'IOD z HUKDNO r prebavila. A vranica. "I trebušna L tiinavka J * jol. korenina. gomolji KORENINA f SVEŽE SVCTld maščoba, olje O CVET MOKRI ŠKORPIJON "s«*0*''''1'* t LIST V spomin Nenad Jovičič Konce aprila smo se poslovili od spoštovanega Nenada Jovičiča, svetovljana, ki, kot je sam poudarjal, ni pripadal nobeni državi, je pa imel Slovenijo za svojo drugo domovino. Slovenijo je imel rad, to je vselej povedal, tudi zaradi svoje žene Vere. Gospoda Nenada se Domžalčani ne bomo spominjali le kot izvrstnega snemalca, ki je oral tehnično ledino filmske umetnosti, saj njegov opus obsega več kot osemdeset celovečernih filmov, televizijskih serij in dokumentarcev, ki zajemajo pestro paleto žanrov, vse od vojnih dram do glasbenih in otroških filmov, temveč kot občana, člana Lions kluba, predvsem pa donatorja, ki je obogatil našo knjižnico s svojim filmskim arhivom. FIlmi, ki nam jih je podaril, so zaznamovali mladost marsikaterega od nas, na del naše skupne zgodovine pa nas bo spominjal tudi njegov bogati fotografski arhiv. Pred dvema letoma je namreč Nenad s podpisom donatorske pogodbe odstopil Občini Domžale, knjižnici pa v hrambo, filmski in fotografski arhiv, ki ga sestavljajo kopije dolgometražnih in kralko-metražnih filmov, tako igranih kot dokumentacijskih posnetkov raznih dogodkov, krajev in znanih osebnosti iz časa njegovega življenja, poleg tega pa tudi več umetniških in drugih fotografij. Ob različnih priložnostih je rad povedal: » Vse svoje življenje sem delal s srcem in zato srčno rad vse svoje življenjsko delo odstopam Domžalam.« To zanimivo gradivo, ki gaje Nenad skrbno zbiral vse življenje, bo v prihodnosti pomembno predvsem za raziskovalce zgodovine filmske umetnosti in tudi za širšo javnost, prepričan pa sem, da bodo projekcije njegovih filmov in razstave fotografij, ki jih bomo pripravili tudi v knjižnici, vzbudile precejšnje zanimanje. Nenad Jovičič jc bil in bo ostal izjemen strokovnjak, človek, prijatelj, ki je vse svoje življenje namenil filmu. Zato zanj še bolj kot za vse velja: Umrejo tisti, ki jih pozabimo, njega ne bomo, saj se bomo v Knjižnici Domžale vsakodnevno lahko srečevali z njegovo filmsko zapuščino in njegovo knjigo s simboličnim naslovom: Film je življenje, življenje je film. Ženi pokojnega Nenada, gospe Veri Terstenjak, izrekamo iskreno sožalje. Prijatelji In memoriam Angelca Kovač Kebrova mama, gostilničarka iz Domžal A dan je silni moral priti, ločitve dan, oj dan solzan, Ko treba bilo seje ločili, a vse solze, ves jok zaman. Simon Gregorčič V aprilu smo se množično poslovili od pokojne Kebrovc mame, gostilničarkc iz Domžal, ki nas je zapustila v častitljivem petinosem-desetem letu. Ko sva z očetom na Gabričcvem vrtu kosila travo in pospravljala seno, sva se rada oglasila h Kebru in tako so se spontano porodili stiki, med drugim posebej s pokojno mamo. Kar je domžalski župnik, gospod Janez Šimenc, povedal pri pogrebni sveti maši, da je pokojnica prispevala k pozdrava vredni domačnosti legendarne Kebrove gostilne, sem že zdavnaj skusil sam in v nekrologu to v polnosti potrjujem. Kakor so mi povedali njeni otroci: Majda, Rajko in Stanči, je bila pokojna Angelca dobra in skrbna mama, tako da lahko rečemo, da je bilo materinstvo njen poglavitni poklic. Iz svojega razgovora z njo pa moram reči, daje imela veliko srce tudi za vnuke in pravnu-ke. Njeno življenje je bogato zaznamovala tudi dobrodelnost in prav poseben posluh za vsakega človeka ne glede na njegov družbeni status, in sicer tako z besedo kot z dejanji. Prav posebej pa je treba poudariti, da se je naša draga pokojnica blagega spomina v tistih najusodnejših časih naše slovenske zgodovine, ko je srce našega naroda krčevito utripalo za biti ali ne biti, odločno postavila na stran trpečega ljudstva in mu s svojim delom za osvoboditev izpod okupatorja pokazala pot v svobodo, ki jo danes vsi uživamo, kar je ovekovečil v nagrobnem govoru g. Ivko Peterca, sam osebno pa sem z izbranimi besedami priklical spomin, da je bila pokojna gospa Angelca pokončna Slovenka in seje kot taka izkazala tudi pri rojevanju našega osamosvajanja. Naj ne bo nikdar pozabljen njen spomin! Ivan Kepic Center požarne varnosti Domžale - april 2006 Avtocesta Domžale - Šentjakob: 2. aprila ob 00.35. uri je voznik z. K senikom iz neznanega razloga trčil v odbojno ograjo. Vozilo seje prevrnilo na desni bok in drselo po prehi-tevalncm pasu približno 170 m. Gasilci so kraj zavarovali, vzpostavili protipožarno zaščito in izrezali prvo vetrobransko steklo, da so lahko rešili lažje ponesrečenega voznika. Želodnik: 9. aprila ob 12.18. uri je iz. neznanega vzroka zagorela večja travnata površina. Gasilci so ogenj gasili s požarnimi metlami in vodo, ob pomoči P(iD Dob pa kljub močnemu vetru požar pogasili po dveh urah. Vir: 15. aprila ob 14.35. uri je enoto CPV poklical občan in povedal, da je ogenj zajel kuhinjsko napo, morda Pa preskočil na podstrešje. Gasilci so v stavbo vstopili opremljeni z dihalnimi aparati in ogenj pogasili z ročnimi gasilskimi aparati. Zelo hitro so se po tihemu alarmu odzvali gasilci POD Vir in po gašenju zagotovili požarno stražo. Pogorela je napa, nekaj kuhinjski omar in večji del lesenega stropa z izolacijo. 'sti dan so domžalski policisti zaprosili gasilce, da so z dna potoka Raca Prinesli registrske tablice osebnega vozila, ki jih je po nepoštenem opravilu nekdo odvrgel. Spodnje Jarše: 17. aprila ob 16.35. Ul"i so med otroško igro neznani fantiči zakurili poliestrski kiosk na deponiji raznih strojnih elementov - last bližnje strojne delavnice ob Kamniški Bistrici. Ogenj so pogasili gasilci iz. CPV in PGD Jarše-Rodica. Kiosk je popolnoma pogorel, kraj pa so si ogledali tudi policisti. Viktor Svetlin, CPV Ni večje bolečine kol v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. V SPOMIN Enaindvajsetega maja je minilo dvajset let, odkar te ni več med nami. dragi Dz\RKO LASIČ Še vedno se te radi spominjamo. Hvala vsem, ki prižigate svečke na njegovem grobu! Vsi njegovi JAZ SEM VSTAJENJE IN /IVI,J EN JE. KDOR VERUJE V MENE, BO ŽIVEL, TUDI ČE UMRJE. JAN 11,25 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v petdesetem letu zapustil naš dragi sin in brat VIKTOR MARINIČ Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. ATA in ŠTEFKO Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mami. babi, sestre in tete MARIJE TRDINA iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred, kolektivu Tosama, njihovim pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Zahvaljujemo se tudi gospodu dr. Mušiču za vso njegovo pomoč in podporo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V triinsedemdesetem letu življenja nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama IDAPAVŠEK rojena Belcijan iz Domžal Zahvaljujemo se vsem za podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in izrečena sožalja. Vsi njeni Leto dni te v grobu spiš. a v naših srcih še živiš Ni dneva, ni noči, da ne bi bila med nami ti Solza žalosti in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli V SPOMIN SLAVKI BEVC Štiriindvajsetega maja bo minilo leto, odkar si naju za vedno zapustila, a boleči spomin še vedno ostaja. Hvala vam, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in ohranjate spomin nanjo. Hčerka Dragica in vnukinja Daša ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta NENADA JOVIČIČA 1 iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja, cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala parohu Peranu Boškovidu za poslovilni obred, pevcem Krtom za čudovite melodije in pogrebni službi Vrbančič. Posebna hvala govornikom g. Marjanu Gujtmanu. g. Andreju Po-čivavšku ter g. Franciju Gerbcu za iskrene besede ob slovesu. I Ivala dr. Janezu Svoljšku, g. Marku Lcvičniku ter vsem, ki ste nam ob tem času stali ob strani. Žalujoča žena Vera in sin Mishel Nobena te svečka in rož ca ne prebudi, ne solza in žalost nič ne spremeni Oh. če vedel bi kako boli, ker med nami te več ni Življenje gre naprej, drugačno je kot prej, čeprav sama zdaj živim, ostal je nate lep spomin V SPOMIN Triindvajsetega maja mineva dve leti, odkar je umrl LOJZE FLERIN z Kodice. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene in skrbne mami. mame in tete ANGELCE KOVAČ Kebrove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, govornikoma g. Ivu Peterci in g. Ivanu Kepicu. Godbi na pihala Domžale, narodnim nošam, gasilcem in pevcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna hvala tudi dr. Tomažu Mušiču za vso skrb in pomoč, ki ji jo je nudil v času njene bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za darovano cvetje, sveče, maše in izrečene tolažilne besede. I kerka Majda, sinova Rajko in Stanči z družinami Pomlad bo na naš vrt prišla in inkula. tla prideš li. in sedla bo na rožnata tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta JANEZA KLOPČICA in drage tete ANEOSOLNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu Količevo Karton, pevcem in trobentaču. Vsi njuni Na podlagi 17. člena Pravilnika o delitvi sredstev Občine Domžale, namenjenih za stanovanjska posojila (Ur. vest-nik Občine Domžale, št. 3/01) Občina Domžale objavlja RAZPIS stanovanjskih posojil Občine Domžale I. Nameni, za katere se dodeljujejo stanovanjska posojila Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju občine Domžale, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje na območju občine Domžale z: - nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše; - gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše; - nadomeščanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim, zaradi spremenjenih družinskih razmer ali iz zdravstvenih in socialnih razlogov; - prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše. Do posojila niso upravičeni: - občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare matere ali bivšega zakonca); - občani, ki že stanujejo v lastnem, ustreznem stanovanju oz. so sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja. II. Višina sredstev Skupni razpisani znesek posojil je 60.200.000,00 SIT. III. Razpisni pogoji in višina posojila Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so državljani Republike Slovenije; - imajo stalno bivališče na območju občine Domžale; - z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše na območju občine Domžale prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje; - imajo notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2005 ali 2006 (v primeru nakupa); - imajo gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na število družinskih članov; - imajo lokacijsko informacijo, če je objekt varovan s predpisi o kulturni dediščini ali če meji objekt na javno površino (v primeru prenove); - so lastniki ali solastniki nepremičnine, zaradi katere prosijo za posojilo oz. predložijo soglasje lastnika; - v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo, ustrezno stanovanje, bodo zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega standardnega stanovanja; - so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni. Občani so v okviru prenove in revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: - poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom; - izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. Primerno stanovanje je, če je bilo zgrajeno v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih hiš in ima uporabno dovoljenje. Stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika in njegovim ožjim družinskim članom, ki z njim živijo. Glede na število družinskih članov se upoštevajo naslednji površinski normativi: član člana člani člani članov članov 44 m2 52 m2 63 m2 74 m2 85 m2 98 m2 Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2. V primeru nakupa so posamezni prosilci upravičeni do zneska, navedenega na kupoprodajni pogodbi oz. predpogodbi, vendar ne več kot 60 % vrednosti primernega stanovanja. Posojilo, ki pripada upravičencu v primeru gradnje ali prenove, znaša 60 % vrednosti primernega stanovanja. V vseh primerih se upoštevajo tudi morebitna dosedanja ugodna posojila Stanovanjskega sklada RS in Občine Domžale in se za že prejeti znesek odobreno posojilo zniža. V primeru, da bo zaprošena vsota višja od razpisane, se bo vsem prosilcem znesek posojila znižal tudi s korekcijskim faktorjem. Osnova za izračun višine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer: - za nakup stanovanja 320.000,00 SIT/m2; - za individualno gradnjo 250.000.00 SIT/m2; - za prenovo oz. revitalizacijo 170.000,00 SIT/m2; Najnižji znesek odobrenega posojila je 500.000,00 SIT. Doba vračanja posojila je največ 10 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera znaša EURIBOR + 1 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne more biti nižja od 10 % povprečne mesečne neto plače v RS v času dodelitve in odplačevanja posojila. Posojilojemalec sklene posojilno pogodbo s pooblaščeno banko, pod pogoji iz tega razpisa. Posojilno pogodbo je dolžan skleniti v 1. mesecu po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi posojila. Posojilo mora izkoristiti najpozneje v šestih mesecih po podpisu pogodbe. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje po pogojih pooblaščene banke. IV. kriteriji za določitev prednostnega vrstnega reda Višina dodeljenega posojila bo poleg cene za m2 stanovanjske površine, za posamezne namene porabe posojila in površinskega standarda, odvisna tudi od: - socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine; - načina reševanja stanovanjskega vprašanja; - višine ugodnih posojil, ki jih je prosilec že dobil od Občine in Stanovanjskega sklada RS; - primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo prednost naslednje kategorije prosilcev: - mlade družine; - invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju; - enostarševske družine; - mladi; - družine z večjim številom otrok; - družine z manjšim številom zaposlenih; - prosilci z daljšim bivanjem v občini Domžale; - prosilci z daljšo delovno dobo. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let ali partnerja mlajša od 30 let, ki nimata otrok. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje Stanovanjski zakon. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost I. in II. kategorije, ugotovljene s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem ali telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno delo. Za daljše bivanje v občini Domžale se šteje najmanj 5 let stalnega bivanja v občini Domžale. Za prosilca z daljšo delovno dobo se šteje prosilec, ki ima najmanj 1/3 delovne dobe, potrebne za redno upokojitev. Kriteriji in vrednotenje posameznih kriterijev so objavljeni na oglasni deski Občine Domžale, Ljubljanska 69. V. Postopek razpisa Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo popolne vloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še: - potrdilo o državljanstvu, stalnem bivališču in številu članov gospodinjstva pridobi organ občinske uprave neposredno od pristojnih državnih organov; - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali pod-najemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju in podobno); -notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2005 ali 2006 (v primeru nakupa) in potrdila o že plačani kupnini; - gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje); - lokacijsko informacijo, če je objekt varovan s predpisi o kulturni dediščini ali če meji objekt na javno površino (v primeru prenove); - zemljiško-knjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo objekta/ zemljišča oz. notarsko overjeno soglasje lastnika; - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole; - dokazilo o enostarševski družini; - potrdilo Občine ali Stanovanjskega sklada RS o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu; - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana; - dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo. Vse navedene in v vlogi zahtevane priloge morajo biti predložene v originalu na vpogled in v dvojniku, ki jih zadržimo in po izteku razpisa ne vračamo. VI. Rok in kraj pridobitve ter oddaje vlog Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko prevzeli od obiave razpisa, ti. od 10.05.2006 do vključno 00 06.2006 na vložišču Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69 ali na spletni strani Občine Domžale www.domz.ale.si. Izpolnjene vloge za posojila, z vsemi zahtevanimi podatki in prilogami, morajo prosilci oddati najkasneje do 14.06.2006 do 12.00 ure. Priporočamo osebno oddajo vloge v prostorih Oddelka za premoženjske zadeve, Ljubljanska 69a, Domžale. Ob oddaji je vlogo potrebno kolkovati z upravno takso v znesku 4.250,00 SIT. Nepopolne vloge, kijih prosilci ne dopolnijo v predpisanem roku, in prepozno oddane vloge, se zavržejo s sklepom. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje županja Občine Domžale, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Na podlagi prednostnega vrstnega reda občinska uprava z odločbo obvesti vse udeležence razpisa o uvrstitvi na prednostno listo in o znesku dodeljenega posojila. Obenem občinska uprava posamezne udeležence razpisa obvesti tudi o morebitnih razlogih, zaradi katerih ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostni vrstni red in za dodelitev posojila. O izidu razpisa bodo udeleženci obveščeni najkasneje v roku 45 dni od dne, ko je potekel rok za oddajo vlog. OBČINA DOMŽALE Na podlagi 9. člena Pravilnika o porabi sredstev za kreditiranje obnove fasad na območju občine Domžale (Ur. vest-nik Občine Domžale, št. 3/01) Občina Domžale objavlja RAZPIS o dodeljevanju posojil za obnovo fasad na območju občine Domžale 1. člen Skupni razpisani znesek posojil znaša 28.600.000,00 SIT. 2. člen Razpis o dodeljevanju posojil za obnovo fasad je namenjen fizičnim osebam, državljanom republike Slovenije, s stalnim bivališčem na območju občine Domžale. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: • obnova fasad; • obnova streh, žlebov in dimnikov, če se obnavljajo skupaj s fasado; • posegi za izboljšanje toplotne izolativnosti fasadnega plašča. 3. člen Posojilo se lahko dodeli lastniku objekta, izjemoma pa tudi najemniku, če ima z lastnikom objekta sklenjeno ustrezno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ter čc predloži soglasje lastnika k obnovi fasade oz. k ostalim posegom, navedenim v prejšnjem členu. 4. člen Doba vračanja posojila znaša štiri leta, obrestna mera EURIBOR + 1 %. Posojilo ne more biti nižje od 300.000,00 SIT in ne višje od 50% predračunske vrednosti obnove. 5. člen i Vlagatelj vloži vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa v glasilu Slamnik na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, z oznako »Posojilo za obnovo fasad«. Ob oddaji je vlogo potrebno kolkovati z upravno takso v znesku 4.250,00 SIT po tar.št. I in 3 Zakona o upravnih taksah. 6. člen Vloga za posojilo mora obvezno vsebovati: • ime, priimek in naslov prosilca ter lokacijo (naslov) objekta; • potrdilo o lastništvu ali najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja kredita ter soglasje lastnika; • lokacijsko informacijo v primeru, da: - se objekt nahaja na območju kulturne dediščine, - del objekta, kjer se bo obnavljala fasada, meji na javno površino, • popis del in predračun, ki ni starejši od 6 mesecev in gaje izdelala pravna ali fizična oseba, registrirana za tovrstno dejavnost; • mnenje pristojnega zavoda, v kolikor gre za objekte spomeniške ali kulturne vrednosti; • višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža; • rok zaključitve obnove. 7. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost uporabe posojila, če v roku sedmih mesecev od prejema odločbe o dodelitvi posojila le-tega ne izrabi. 8. člen Posojilojemalec sklene posojilno pogodbo s pooblaščeno banko pod pogoji iz tega razpisa. 9. člen Namensko porabo posojila lahko preverja strokovna služba Občine Domžale. Posojilojemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeno posojilo v primeru: • zamol čanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki bi vplivali na dodelitev posojila; • če se ugotovi, daje posojilo nenamensko uporabljeno. V teh primerih se neodplačani del posojila revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po kateri revalorizira posojila banka. 10. člen Nepopolne in nepravočasno vložene vloge se zavržejo s sklepom. 11. Člen Poslana dokumentacija se prosilcem ne bo vračala. 12. člen Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje županja Občine Domžaie, obravnavala vloge in opravila ogled objektov, na katerih se bo obnavljala fasada. Odločbo o dodelitvi posojila bo na predlog komisije izdala občinska uprava Občine Domžale. Odločba bo izdana najkasneje v 30 dneh od dneva poteka roka za vložitev vloge. OBČINA DOMŽALE Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. I. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/06) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02 in 5/06), objavlja JAVNI RAZPIS za subvencioniranje izobraževanja kmetov iz občine Domžale v letu 2006 1. PREDMET JAVNEGA POZIVA IN RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2006 so v okviru postavke »Spodbujanje razvoja kmetijstva in kmetijskih dejavnosti« zagotovljena sredstva v višini do 1.400.000 SIT (5.842,09€) za subvencioniranje izobraževanja kmetov iz občine Domžale. 2. UPRAVIČENCI Upravičenci so kmetje (fizične osebe) s stalnim bivališčem v občini Domžale, ki so opravili izobraževanje oziroma usposabljanje pri pooblaščeni instituciji ter izvajalci in organizatorji izobraževanja in usposabljanja s področja kmetijske dejavnosti. Subvencionirajo se samo izobraževanja, za katera upravičenci niso zaprosili ali pridobili sredstev iz državnih ali mednarodnih virov. 3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA Pogoj za pridobitev sredstev za kmete (fizične osebe), ki so opravili izobraževanje oziroma usposabljanje pri pooblaščeni instituciji, je pisna vloga na podlagi javnega razpisa, s priloženimi računi, dokazili o plačilu računov in dokazili o opravljenem izobraževanju oziroma usposabljanju (certifikat, potrdilo, licenca, diploma ipd). Prosilec zaprosi za subvencijo na vlogi, ki jo dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale. si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Pogoj za pridobitev in nakazilo sredstev za izvajalce in organizatorje iz- obraževanja in usposabljanja je predložen izdelan program izobraževanja z navedenim številom udeležencev, navedenimi stroški izobraževanja ter izjavo, da za to niso zaprosili ali pridobili sredstev iz državnih ali mednarodnih virov. 4. VIŠINA SUBVENCIJE IN UPRAVIČENI STROŠKI Višina sofinanciranja znaša do 100% upravičenih stroškov, kar je odvisno od števila vlog in razpoložljivih sredstev. V navedeni znesek je vključena tudi akontacija dohodnine od izplačane subvencije, ki jo v skladu z Zakonom o dohodnini obračuna in plača plačnik subvencije, če vsota subvencij na posameznega kmeta (fizično osebo) presega 50.000,00 SIT. Za kmete (fizične osebe) so upravičeni stroški vsa strokovna izobraževanja s področja kmetijstva. Za izvajalce in organizatorje izobraževanja in usposabljanja so upravičeni stroški izobraževanja s področja kmetijstva naslednji: stroški upravičenega najema prostora, stroški predavateljev in pisno gradivo za udeležence. 5. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo s sklepom odločil o vlogah kmetov (fizične osebe). Občina bo subvencijo nakazala prejemniku na podlagi pravnomočnega sklepa o dodelitvi sredstev. Z izvajalci in organizatorji izobraževanja in usposabljanja bodo podpisane pogodbe o sofinanciranju izobraževanja. Sredstva bodo izvajalcem in organizatorjem nakazana po izvedenem izobraževanju na podlagi poročila o izvedenem izobraževanju ter priloženega seznama udeležencev. 6. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG Rok za dostavo vlog je do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 15.11.2006. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale ter opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »Javni razpis za kmetijstvo - izobraževanje.« Občina Domžale ŽUPANJA, Cveta ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. I. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/06) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02 in 5/06), objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje investicijskih vlaganj v kmetijska zemljišča v občini Domžale za leto 2006 1. RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2006 so v postavki »Sofinanciranje investicijskih vlaganj v kmetijska zemljišča« zagotovljena sredstva v višini 2.000.000 SIT (8.345,85€) za sofinanciranje investicijskih vlaganj v kmetijska zemljišča v občini Domžale za leto 2006. 2. PREDMET JAVNEGA POZIVA Predmet javnega poziva sc nanaša na sofinanciranje naslednjih investicij: - izboljšava kmetijskih zemljišč in urejanje kmetijskih zemljišč za strojno obdelavo, kjer ta doslej ni bila mogoča, urejanje dostopov na kmetijska zemljišča, kjer je to potrebno, a ni urejeno; - sofinanciranje izgradnje centrov za namakanje ter sofinanciranje malih hidromelioracijskih sistemov, kar zagotavlja stalno, kakovostno in časovno načrtovano proizvodnjo oz. optimalno preskrbo rastlin z vodo. 3. UPRAVIČENCI Na javni poziv se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - upravičenci so kmetje - lastniki ali solastniki zemljišča, na katerem se izvaja investicija in imajo stalno bivališče na območju občine Domžale in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (redna ali dopolnilna dejavnost); - upravičenci so tudi fizične osebe, ki se ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in nimajo stalnega bivališča na območju občine Domžale, vendar sc zemljišče, katerega lastniki so, nahaja na območju občine Domžale, če je ureditev zemljišča v interesu Občine Domžale. Prednost pri dodeljevanju sredstev imajo upravičenci iz območja občine Domžale. 4. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV - Popolna in pravočasno oddana vloga z zahtevano dokumentacijo; - zemljišče oziroma kraj investicije se mora v celoti nahajati na območju občine Domžale; - investicija mora biti pričeta v tekočem letu; - prepovedano je subvencioniranje samo dokončanja investicije; - za posamezno investicijo lahko upravičenec pridobi sredstva le enkrat 5. VIŠINA SUBVENCIJE Pristojni oddelek določi delež subvencioniranja posamezne investicije, ki se glede na obseg vlog in razpoložljiva sredstva oblikuje v višini do največ 75 % posamezne investicije. V subvencijo je vključena tudi akontacija dohodnine od izplačane subvencije, ki jo v skladu z Zakonom o dohodnini obračuna in plača plačnik subvencije, če subvencija presega 50.000,00 Sli. 6. POTREBNA DOKUMENTACIJA Prosilec zaprosi za pridobitev subvencije na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domza-le.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: - dokazilo, na podlagi katerega bo razvidno, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo - redno ali dopolnilno (npr. odločba o statusu kmeta) - razen za prosilce iz 2. alinee 3. točke javnega razpisa; - prosilci iz 2. alinee 3. točke javnega poziva morajo podati izjavo, da se ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in obrazložijo, zakaj bi bila ureditev njihovega zemljišča v interesu Občine Domžale; - prosilci, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, morajo priložiti oceno o možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva ter o ustrezni poklicni sposobnosti in zmožnosti prejemnika pomoči od pristojne kmetijsko svetovalne službe; - zemljiško knjižni izpisek oz. drugo veljavno dokazilo o lastništvu zemljišča; - mapno kopijo, iz katere je razviden kraj izvedbe investicije; - predračune za izvedbo del ali račune; - veljavno lokacijsko informacijo oziroma ustrezen upravni akt. 7. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled Strokovni komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. V kolikor je prosilec fizična oseba, ki sc ne ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in nima stalnega bivališča na območju občine Domžale, vendar sc zemljišče, katerega lastnik je, nahaja na območju občine Domžale, njegovo vlogo obravnava najprej Komisija za kmetijstvo, ki oddelku poda mnenje o tem, ali je ureditev zemljišča v interesu Občine Domžale. V tem primeru lahko Komisija za kmetijstvo zaprosi za mnenje Oddelek za prostor in varstvo okolja Občine Domžale. Pristojni oddelek ima od posameznega prosilca pravico zahtevati dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanja pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev. Prosilcem, katerih vloge bodo odobrene, bodo izdani sklepi o odobreni višini sredstev in po pravnomočnosti sklepa predložene v podpis ustrezne pogodbe. Podlaga za izplačilo subvencije bo račun o opravljeni storitvi ter ustrezno dokazilo o plačilu računa za investicijo. 8. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG: Rok za dostavo vloge je 20.06.2006 oziroma do porabe sredstev, čc le-ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 30.10.2006. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69. Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS KMETIJSTVO -INVESTICIJSKA VLAGANJA V ZEMLJIŠČA« na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/06) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02 in 5/06), objavlja JAVNI RAZPIS za subvencioniranje investicijske dokumentacije za projekte na kmetijah v občini Domžale za leto 2006 1. RAZPISANA SREDSTVA IN PREDMET JAVNEGA POZIVA V proračunu Občine Domžale za leto 2006 so v postavki »Sofinanciranje projektne dokumentacije« zagotovljena sredstva v višini 2.091.000 SIT (8.725,58 €) za subvencioniranje investicijske dokumentacije za projekte na kmetijah v občini Domžale za leto 2006. 2. UPRAVIČENCI Upravičenec je fizična oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (redna ali dopolnilna dejavnost) in je lastnik ali solastnik zemljišča oziroma nepremičnine, na kateri se bodo izvajala investicijska dela in za katera teče postopek pridobitve projektne dokumentacije. Stalno bivališče prosilca ter kraj investicije morata biti v občini Domžale. 3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA Pogoj je popolna in pravočasna vloga. Prosilec zaprosi za subvencijo na vlogi, ki jo dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4. Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http:// www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: - dokazilo, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo - redno ali dopolnilno (npr. potrdilo ali odločba o statusu kmeta); - zemljiško knjižni izpisek oz. drugo veljavno dokazilo o lastništvu zemljišča, na katerem se bo izvajala investicija; - podana ocena možnosti preživetja kmetijskega gospodarstva ( konkurenčnost, zagotovljenost trga...), ki ga izdela kmetijsko svetovalna služba; - predračun za izdajo projektne dokumentacije ali račun za opravljene storitve skupaj z dokazilom o plačilu; - v kolikor projektna dokumentacija še ni bila izdana, potrdilo izvajalca le-te o vložitvi vloge za pridobitev investicijske dokumentacije za projekte na kmetijah. Projektna dokumentacija mora biti izdana v tekočem letu. 4. VIŠINA SUBVENCIJE Pristojni oddelek določi delež sofinanciranja stroškov projektne dokumentacije glede na obseg vlog in razpoložljiva sredstva, vendar v višini do največ 12% od priznanih upravičenih stroškov izgradnje, nakupa ali izboljšanja celotne nepremičnine oz. investicije (priznani upravičeni strošek je do 40% celotne investicije); osnova za določitev višine subvencije je torej vrednost celotne investicije in ne samo stroški projektne dokumentacije. V subvencijo je vključena tudi akontacija dohodnine od izplačane subvencije, ki jo v skladu z Zakonom o dohodnini obračuna in plača plačnik subvencije, če subvencija presega 50.000,00 SIT. 5. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Prepozno prejete vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Prosilcem, katerih vloge bodo odobrene, bodo izdani sklepi o odobreni višini sredstev in po pravnomočnosti sklepa predložene v podpis ustrezne pogodbe. Podlaga za izplačilo subvencije bo račun o opravljeni storitvi ter ustrezno dokazilo o plačilu storitve. 6. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG Rok za dostavo vloge je 20.06.2006 oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 30.10.2006. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS KMETIJSTVO - INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA« na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Zdravila, izdana na recept, se bodo po 15. maju 2006 zapisovala na kartico zdravstvenega zavarovanja Večja varnost bolnikov pri uporabi zdravil Zapis zdravil na kartico zdravstvenega zavarovanja pomeni za zavarovance - paciente novo pridobitev, saj se bo povečala varnost pri oskrbi z zdravili. Za zdravnike pa je ta informacija dobrodošla pomoč pri delu. Po uspešni poskusni uvedbi zapisa izdanih zdravil na kartico zdravstvenega zavarovanja na območju Nove Gorice je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v aprilu 2006 pričel s postopno uvedbo po posameznih območnih enotah. S 15. majem 2006 bo projekt uveden tudi na področju OE Ljubljana. Poglavitni namen projekta je v postopkih zdravljenja z zdravili zagotoviti visoko varnost bolnikov, ki zaradi sodobnih terapevtskih pristopov uporabljajo vedno več zdravil. Dandanes namreč niso redki primeri, ko bolnik istočasno jemlje tudi več kot 10 vrst zdravil. V letu 2005 je bilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja predpisanih v povprečju 7.2 receptov na vsakega prebivalca. Vsak prebivalec je v lanskem letu prejel povprečno 16,6 pakiranj (škatcl...) zdravil. Odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanji za zdravila so v lanskem letu znašali 66.546 milijard tolarjev ali povprečno 33.255 tolarjev na vsakega prebivalca. Zavod je V letu 2005 pričel izvajati tudi projekt varne in pravilne rabe zdravil, ki naj bi spodbudil zavarovane osebe. da prevzamejo večjo skrb za bolj varno in pravilno rabo zdravil. Po ocenah svetovnih in slovenskih strokovnjakov je namreč nepravilna raba zdravil dokaj pogost vzrok hospitalizacij. Poleg tega v Sloveniji po nepotrebnem porabimo povprečno 1 milijardo tolarjev kino zaradi neporabljenih in zavrženih zdravil. Večino zdravil na recept predpišejo osebni zdravniki, manjši del pa zdravniki specialisti, v dežurnih službah, zdravniki ob odpustu iz bolnišnice in drugi zdravniki. Zaradi tega lahko pride do zamenjav zdravil, podvajanja zdravil, nezdružljivosti zdravil, ki lahko vodijo do nevarnih in morda tudi usodnih zapletov. V praksi je na področju predpisovanja zdravil ena največjih pomanjkljivosti neustrezna informacijska povezanost med zdravniki in farmacevti, pa tudi med različnimi zdravniki oz. nivoji zdravstvenega varstva. Zdravniki so večkrat izražali potrebo po bolj točnih informacijah o prejetih zdravilih, zlasti pa so ta opozorila postala aktualna po uveljavitvi sistema medsebojno zamenljivih zdravil. /. uvedbo projekta zapis o izdanih zdravilih na kartico ho informacija o zdravilih, ki jih je oseba že prejela dostopna tako Zdravniku Ob predpisu novega zdravila, kol farmacevtu oh izdaji Ic-tcga. Zalo si lahko od novosti upravičeno obetamo večjo varnost bolnikov, boljši uspeh zdravljenja in bolj racionalno predpisovanje zdravil v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na kartici bodo zapisana samo zdravila, ki so bila zavarovancu predpisana na zeleni recept, /a vsako zdravilo bo zapisano, šifra zdravila, prejeta količina, datum prejema, šifra lekarne, ki je zdravilo izdala, šifra zdravnika, ki je zdravilo predpisal ter podatka z recepta »ne zamenjuj« in »ponovno« (obnovljivi recept). Na kartici je prostora za 46 zapisov zdravil. Ko bo kartica zapolnjena se bo ob izdaji novega zdravila s kartice zbrisal najstarejši zapis. Zdravil za zdravljenje HIV oz. AIDS na kartici ne bo. Če zapis na kartico ne bo opravljen v lekarni, se bo izdano zdravilo na kartico zapisalo pri potrjevanju na samopostrežnem terminalu. Ob prvem potrjevanju kartice po uvedbi novosti se bodo nanjo zapisali tudi podatki o tistih zdravilih, ki jih je zavarovanec prejel v preteklem letu. in sicer iz obstoječe Za-vodove evidence o izdanih zdravilih. Na zaslonu samopostrežnega terminala bo ta prepis posebej označen, ne bo pa na terminalu vidnega spiska zdravil. Način zapisa podatkov na KZZ in njihova uporaba pri izvajalcih zdravstvenih storitev Ker so podatki o prejetih zdravilih občutljivi osebni podatki, je / nori zagotovil visoko stopnjo njihovega varovanja. Podatke na kartici bo moč prebrati le z ustrezno profesionalno kartico zdravnika (za branje poda&ov) in farmacevta (za zapisovanje in branje podatkov). Delavci Zavoda ali drugi zdravstveni delavci te možnosti seveda ne bodo imeli. Možne so tudi omejitve do teh podatkov na zahtevo zavarovanca. Za boljše informiranje zavarovancev je Zavod je izdal tudi informativno zloženko, ki jo dobijo v čakalnicah oz. ambulantah zdravnikov in na izpostavah ZZZS. Pridobitve projekta bodo posredno pripomogle k hitrejšemu razvoju informacijskih orodij za pomoč zdravnikom in farmacevtom ob vse večji zahtevnosti in obsežnosti področja zdravil. Zavod priporoča zavarovancem, da pred obiskom pri zdravniku potrdijo svojo kartico. Na kartico se bodo tako zapisali podatki o zdravilih, ki smo jih prejeli v obdobju enega leta. ZZZS. 0E Llubliana Novo v Domžalah Dom pohištvo - od ideje do postavitve Dom pohištvo je nova trgovina, ki je našla svoje mesto v nekdanji upravni stavbi VELE, Ljubljanska 64, kjer so se združili nekdanji prodajalci pohištva in na 340 m2 odprli novo prodajalno pohištva, kjer bodo kupci našli prav vse, kar potrebujejo za opremo svojih hiš. Jože Štrukelj nam je ob tej priložnosti povedal, da prodajajo pohištvo znanih domačih proizvajalcev, ki ponujajo kompletno storitev - od ideje, o kateri se lahko na vašo željo pogovorijo tudi na vašem domu. kjer vam svetujejo in opravijo na vaše želje vse potrebne izmere. Nato ob pomoči računalniške opreme pripravijo predlog opreme, vam omogočijo ugoden nakup, pohištvo pa tudi dostavijo na vaš dom in zagotovilo, da ga proizvajalec montira. Ob 10 odstotnem otvoritvenem popustu omogočajo obročno odplačevanje, posebej pa kupce vabijo na kvartalne akcije, ko vam bodo v novi trgovini Dom pohištvo štirikrat v letu, skupaj s proizvajalci, ponudili še posebne ugodnosti. Če torej rabite kuhinjo, dnevno sobo, spalnico, predsobo, otroško sobo, vgradnjo in drugo belo tehniko, je nova trgovina kot nalašč za vas. Veseli pa vas bodo tudi, če boste prišli le po nasvet ali vas bo v Dom pohištvo prignala vaša radovednost. Lahko jo boste potešili ob pohištvu in opremi znanih slovenskih proizvajalcev kvalitetnega pohištva in opreme: Alplesa, Garant. Glin, Gorenje, Maries, Svea, Murales, Hoja, Tom, Fortrade, Meblo jogi. Brest, Gorenje, Elektrolux, Candy . . . Oglasite se osebno - vsak delavnik od 8. do 19. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure, lahko pa pokličete tudi po telefonu 01 721 13 39 oz. gsm 041 416 847 Dobrodošli! P. S. ♦*/nao° STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal. Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24,1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 l Domžale Jçmeter Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja Društvo Ajda Domžale se z letošnjim letom vključuje v projekt »Skupaj za zdravje, človeka in naravo«. Kogar te teme zanimajo, se nam lahko pridruži. Sajboljši način, da se spoznate s temi preparati je, da se včlanite v društvo Ajda Domžale. KJE SE LAHKO VČLANITE: - Na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10, tel.: 01 721 48 00 • Na predavanjih v knjižnici Domžale KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V: maj in junij 2006: - KDAJ: torek 13.06.2006 ob 1900 uri, - KJE: v učilnici gasilskega doma. Savska ul. 2, Domžale, - KAJ: predavanje: "Uspehi in veselje z biološko-dinamičnim kmetovanjem", - KDO: predava: ga. Mihaela Zalokar. KJE LAHKO DOBITE E3E3 PRIDELKE: na Demeter kmetijah: o Videmšek Cvetka, DOB 01 721 20 03 o Udovc-Gales Marija, KRASNJA 01 723 41 60 o Golob Iris in Tomaž, NEVUE 041365618 Kdor je okruten do živali, ne more biti dober človek Kdor se zaveda, kaj vse živali naredijo za ljudi, kako pogosto se žrtvujejo, da bi človeku služile, mu pomagale, jim bi moral biti neskončno hvaležen. Največkrat pa jim človek vrača tako, da zaradi njega milijone in milijone živali trpi, ne mislei. kaj je morala ta žival pretrpeti od rojstva do svoje mučne smrti. Koliko trpljenja bi živalim prihranili, če bi se ljudje vendar enkrat zavedli in spremenili miselnost, da moramo živali vrednotiti kot živa bitja, ki čutijo kot človek. Prav gotovo ste že srečali v mestu ali podeželju begajoče, prestrašene, lačne in žejne mačke, pse. ki so jih brezvestni ljudje zavrgli, dobro zavedajoč se, kakšna kruta usoda jih čaka. Velika večina hodi mimo njih neprizadeto, marsikateri jih preganja ali zastruplja, le malo je tistih, ki jim ni vseeno.... Prihajajo vroči, poletni dnevi in vemo, kakšne muke morajo živali prenašati v tem letnem času zaradi hude vročine in žeje. Člani društva proti mučenju živali opozarjamo vse tiste lastnike, ki z njimi neodgovorno ravnajo, da so dolžni zanje poskrbeti, da se bodo dobro počutile v svojem okolju. V teh vročih dneh so najbolj prizadeti neoskrbovani in zanemarjeni psi čuvaji na podeželju. tako tudi psi, muce in druge male živali v stanovanjskih naseljih, blokih /«NE POZABITE NA VEDNO SVEŽO VODO!«/ Marsikateri psi so brezčutno priklenjeni od mladosti do smrti na prekratke verige (dolžina mora biti najmanj 5 metrov) in redkokdaj spuščeni. Namesto usnjene ovratnice imajo okoli vratu zadrgnjeno verigo ali celo žico. Ko najbolj pripeka sonce, so brez sence, brez prepotrebne, večkrat pozabljene, sveže pitne vode in celo brez večkrat pozabljenega obroka psu primerne hrane. Nihče jih ne krtači, odstranjuje klope in druge za-jedavce, kaj šele, da bi jih v primeru bolezni odpeljali k veterinarju. Vsem tem, malomarnim in brezčutnim lastnikom živali sporočamo, da imamo Zakon o zaščiti živali, in da so zanje določeni zakonski predpisi, če ne bodo upoštevali osnovnih življenjskih pogojev za živali. Zagrožena je denarna kazen v višini od 50.000,00 do 100.00-0,00 sit, pa tudi odvzem živali. Povedati človeku, da svojo žival muči, pač ni hvaležna naloga, je pa zato lepše zadošče-nje,če beseda kaj zaleže, in če se živalim potem bolje godi. »DOBER IN RAZUMEN GOSPODAR JE BLAGOR IN V VESELJE ŽIVALIM!« Članica Društva proti mučenju živali, Štefka Kurent Lil Užitek živl|en|a na prosremln v prostoru z našimi Izdelki: - markize vseh vrst - lamelne zavese - senčniki - klasične zavese - pllse zavese BIRO BALIA d.o.o. Bolkova 54, Homec, I23S tMlomHe, Sloveniji (d: 01 729 SI 70, M»: 01 729 SI 7S www.btrobjUU.coai, c-tnall: blro.balU'ftswLnet NAGRADNA IGRA Center Breza na Breznikovi 15 Odpiralni čas: vsak delavnik od 7. do 21.45, ob sobotah pa od 7. do 17.45. Citroën preseneča . tudi v Mengšu! • prihranek (5 007,51 EUR) do 1.200.000 SIT AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66. 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net CITROËN NITI PREDSTAVLJATE SI NE, KAJ VSE LAHKO CITROËN STORI ZA VAS In kakšne so nagrade? 1. nagrada: let s padalom v tandemu 2. nagrada: bon za TUI-NA kitajsko ma 3., 4. in 5. nagrada: darilni paket NAGRADNI KUPON Točen naslov:....................... Telefonska številka:.............. Pogoji sodelovanja: sodelujn vsak. ki Izpolnjen kupon odda v TIM BAR u najkasneje do tO. Junija do 12. ure. Žrebanje bo 10. Junija ob 13. url. NAJBOLJŠA PONUDBA PNEVMATIK IN PLATIŠČ POSEBNA AKCIJA V MAJU DUNIOP DUNIOP DUNIOP, DUNIOP QUNLOP DUNLOP DUNIOP DUNLOP »DUNIOP DUNLOP DUNIOP , DUNLOP... DUNLOP DUNIOP DUNIOP DUNIOP DUNIOP DUNLOP/.« ' DUNLOP DUNLOP DUNIOP DUNLOP DUNIOP 175/65R14 185/65R14 195/65R1S 205/65R15 I35/60R15 205/60R15 215/60R11.. 225/60P15 185/55R14 195/55R15 195/55R16 205/55R16 205/55R16 205/55R16 205/5SR16 225/55R16 225/55R16 195/50R15 195/50R15 205/50R15 205/50R16 225/50R16 T SP 30 H SP 300 H SP 01 Z SP 9000 M K H Z V H W w w v Y SP 01 t SP 9000 SP SPORT 5000A DE SP Ol 1 I afffepORTM AXX ,.,w '-'ïfEl 3 SP 9000 M FS SPORT 01 1 SV i» M FS SPSPORTMAXX DUNIOP 225/45R17 'DUNIOP 235/45R17 H SP01MFS V SP01MES V SP SPORT 3000 ZR SP 9000 MES ZR SP 9000 MK ZR SPSPORTMAXX ZR SP SPORTMAXX 6 5X15 7ÛX15 7JDX15 7JDX15 7JDX16 8 0X18 8J3X18 4-108 5-108 5-108 5-110 5-098 5-120 5-120 BJRAŒ EVO-R HOOKFMHEaM 00Q-R Nacionalni prodajalec in distributer PNEUMATIC CENTER Vaš partner s profilom SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o., Perovo 27, 1241 Kamnik telefon: 01/83 D8 350, faks: 01/83 08 337 www.sitar-pneumatic.si AKCIJA TttWVDDOO H I * t ZALOG CENE VtL.IA,J0 7A0CTrCVINSK0 PLAČILO Gni7RA2ENP V SIT, VSEBUIMODDVINVEVRI PPEFIACIJNANI TO FN! ITNCM PABITFTNF M TEČAJU 239.64 Sit/ 11 mali oglasi OTELO UIELII1E55 CEI1TER SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Presoje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Parcelo v Domžalah STUDA po ugodni ceni oddam v najem za obdelovanje ali rekreacijo. Tel.: 01 724 1123 PRODAM HIŠO V MAČKOV-CIH, 240 m2, parcela 511 m2, cena 56 MIO sit. Tel.: 721 92 89 Izposojam vrtičkarske stroje: prezra-čevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. KK.O AGRAL, d.o.o. Mob.: 031" 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni.Gsm.: 041 605 391 URMAR d.o.0. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni.TeLOI 8327 190,041 642097 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041 322 571 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHT1GAL, do.o. Domžale. GSM: 041 732267. IZDAJA PISNEGA OPRAVIČILA: Podpisani DARO DREMHU se iskreno opravičujem svoji bivši ženi Lidiji in najinima otrokoma za povzročena neprimerna dejanja in izrečene neprimerne in neresnične izjave bivši družini. V Domžalah, dne 31.3.2006 DARODREMELJ Prodam garsonjero, 26,4 m2 + klet +del vrta + skupno parkirišče - Presoje pri Radomljah. Info: 041 717 974 Nudimo honorarno popoldansko delo v gostilni. Tel.: 01 724 1 311 The ()ld London puh iz Trzina zaposli dekle ali fanta za delo v pub-u v večih izmenah. Delo je v prijetnem in prijaznem okolju, redno in stimulativno plačilo. Uma postavka od I OOOSit na uro. Tel.: 041 5288 88. cnazmen - šivanje ženskih oblačil po meri - |)o|inivila - izdelava maturantskih, poročnih in večernih oblek - izdelava plesnih oblek (laim m standard) Karmen Bergant s.p. Dvoržakuva ulica 2A, Vir pri Domžalah Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717 Haslednja številka Slamnika bo Izšla 8. junija 2006, vaše prispevke pa pričakujemo do 26. maja na običajne elektronske naslove: vera.voJska@emall.si oz. info@kd-domzale.sl. Bodite kratki In zanimivi ter ne pozabite fotografiji www.toyota.si i 11 If Enkratna priložnost - nova Toyota pol leta brezplačno! Novo Corollo, Corollo Verso ali Avensis odpeljete /daj, plačevati pa začnete iele čez sest mesecev. Brez obresti. Za danes, za jutri, za vedno! OD TODAY TOMORROW TOYOTA LOVŠE larika c. 11, Domžale, (01) 72 99 000 «3 Jezerska c. 121, Kranj, (04) 28 09 000 Polog 0 %: Toyota Corolla 1,4 WTI JV Terra: MPC z DDV 3.40».000,00 SIT; EOM na dan 2z.03.20O6 znala 0,25 % pri 0 % pologu; preostanek kupnine odplačata cer t mesecev Za preostanek kupnina vam ponuiamo tudi možnost obročnega odplačevanja, za podrobnosti o finančni ponudbi se pozanimajte prt vasem najbližjem pooblaščenim trgovcu z vozili Toyota. fOM se spremeni, če se spremenijo elementi Izračuna. Toyota Kredit (a leasing si pridržuje pravico, da pred sklenitvijo pogodbe preveri ustreznosti strankine bonitete. OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: ■ c • okulistični pregled ,,^p oC® • veliko izbiro okvirjev ** 0xefl ^a • kakovostnih stekel - ceV*°v' • sončnih očal >,e Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. POWER EQUIPMENT KOSILNICE, AGREGATI, MOTORNE KOSE, VODNE ČRPALKE, STARILNI MOTORJI... AS DOMŽALE GENERALNI ZASTOPNIK IN SERVISER AS DOMŽALE MOTO CENTER, D.O.O. Blatnica 3a, IOC Trzin Prodaja: 01/562 22 42, 01/562 37 00, Servis: 01/562 22 62 www.honda-as.coni d m tek za ženske 10. junij 2006, Park Tivoli, Ljubljana Prijavite se na dm tek za ženske in ne zamudite nepozabne prireditve s številnimi promocijami, dequstarijami, koncertom, bogato nagradno igro In noro zabavo za vse generacije. Vse udeleženke bomo bogato nagradili! Svojega malčka, mlajšega ori 6 let, pa prijavite na brezplačen dm Oskarjev tek. Na progi v dolžini 400 m bodo vsi zmagovalci, saj bomo prav vse nagradili. Nepogrešljive nasvete U aktivni trening smo za vas zbrali v priročni knjižici S tekom do lepote. Knjižico in prijavnico poiščite v prodajalnah dm. Prijavite pa r.e lahko tudi na www.dm^ro9eriemarkt1,fl Urnik prireditve 13:00.............Start dm Oskai Generalni pokrovitelj: (amay <)\\ PETEK 9. junij 16:00- 20:00... Predprijave In možnost dviga startnih številk predhodno prijavljenih tekmovalk -prireditveni piostor Park Tivoli SOBOTA 10. junij 08:00 - 10:00... Prijave in dvig štartnih številk 11:00.............Start teka na 5 km in 10 km . Start dm Oskarjevega teka (podeljevanj-medalj malčkom takoj ob prihodu v (iljj . Podelitev medalj in priznanj prvim trem uvrščenim v posameznih kategorijah dm teka za ženske . Zabava t ansamblom ČUKi . Žrebanje glavne nagrade med vse udeleženke dm teka za ženske . Zaključek prireditve Prijava na dm tek za Ženske: ......... Naslov: Postna It In kraj: Datum rojstva: Elektronski naslov: Razdalja teka (označite): b km K Datum prijave: PRIJAVNICA Prijava malčka na dm Oskarjev tek (otroci, rojeni leta ?000 ali mlajši): Ime: _^^I^BKr ....................... Naslov: Postna | Datum rojstva: Podpis: Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: dm-drogerie markt d.o.o. Utostnrjska cesta 48,1000 LJubljana aH jo oddajte v vaSi najbližji dm prodajalni, Podatki o skrbniku malčka na dm Oskarjevem teku (v kolikor skrbnik ni prijavljen na dm tek za ženske, Ime: Priimek: Naslov: _ .................... Postna it. in kraj: Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: dm-drogerie markt d.o.o., Utostrojska cesta 48,1000 lejubtjana ali jo oddajte v vaši najbližji dm prodajalni. S predhodno prijavo, ki jo bomo prejeli do vključno 1. 6. 2006, ste deležni nitje Startnim-, ki /naSa 2.000 SIT in jo vplačate na dan prireditve, 10.6. 2006, ob dvigu startne Številke. Prijava je možna tudi na dan prireditve in znata 3.000 SR Za predhodno prijavo velja tudi prijava preko spletne strani: wyvw.dm-drogeriemarkt.si. Prijava malčka na dm Oskarjev tok je brezplatna. /j prijavo na črn tod za ženske lahko noitjete tudi kopijo pravnice. S podpisom dovoljujem, da družba dm dtogerie markt d.o.o., Utostrojska resta 4«, Ljubljana, uporablja moje osebne podatke za analizo prireditve dm tok za ženske in za poliljanje promocijskega materiala na moj naslov. Sodelovanje na dm toku za ženske je na listno odgovornost, v okviru lastnih zmožnosti in glade na zdravstveno stanje. Privolitev lahko kadarkoli preklitete na navedenem naslovu družbe dm-drogerie markt d.o.o. dm KUPUJEM MzVI kjer nekaj vHj* VODOTERN www.vodoterm.si Za popolno udobje toplote v vašem domu. Napredna tehnika, sodobna oblika. .za razumno varčne. De Dietrich A thermique wvyw.dedietrichthermique.com Želite zmanjšati stroške ogrevanja? Spustite sonce v svoj do mi IZBERITE KOMBINACIJO SOLARNE IN KONDENZACIJSKE PLINSKE TEHNIKE Tudi pozimi sije sonce. S pomočjo sodobnih visokoproduktivnih kolektorjev in zalogovnikov tople vode (750 - 10001), ogrevamo tudi prostore in ne samo sanitarno vodo. PREDNOSTI: - vsak dan topla voda s pomočjo sonca - prihranki energije in denarja (za olje, plin...) - vložek se hitro povrne - neodvisnost od cen energije - povečana vrednost posesti - prispevek k varovanju okolja (državne subvencije) lil ORGANIZIRAMO: - projekt - montažo BREZPLAČNO NUDIMO: - svetovanje - izdelavo projekta in predračuna - odvoz starega kotla - ugodne kredite SOLARNA TEHNIKA DIETRISOL Sodobni kolektorji in hranilniki tople vode z vgrajeno varčno kondenzacijsko plinsko pečjo. VODOTERM Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, SI - 1235 Radomlje Tel.: 00 386 I 722 89 20, 722 74 96, TelVfax: 00386 I 7221 DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek: 7-19, sobota: 7-I230 Radomlje ^bkhU % I 72289 19, E-mail: vodoterm.radomljetQsiol.net 1230 sam "D top dom skupina g*— .........■» i J .j V" ■nT PVC strešno okno 435 K WO AL - dimenzija: 740 x 1180 mm, z vgrajeno toplotno Izolacijo 69900,00 sit 291,69 EUR Roto Talna keramična ploščica Seritsa - 30 x 30 cm 2559,00 srr/m' 10,68 EUR/m' Marazzl Sanitarna armatura Stick za umivalnik 11490,00 sit 47,95 EUR Paffonl Rublnetterla 1 I Notranja zidna barva Jupol briljant -151 8991,00 sit 37,52 EUR Jub Kanalizacijska cev HTEM PP - 0110/2000 1150,00 srr 4,80 EUR Argo Izjemno pokrivna. praina in paroprepustna bela notranja zidna barva. Kanalizacijska cev PP - 0110/2000 1150,00 sit 4,80 EUR Alpro SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas, Latkova vas 84,3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje, Lesarska 26,3331 Nazarje, tel.: 03/839 27 60 PE Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 PE Trbovlje. Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 Za male in velike mojstre. topcikcijci 20.5. do 10.6.2006 ^ Si Center tehnike in gradnje Črnuče pu i Ulk LS L (Iba Vfijti' do 25e 5* 4ÜO6, ""^■■P*--- mu.....JJJ..1! e in gradnjei MCTGP Ajdovščina. Vipavska c. 6. tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32. tel.: 01 /560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel : 02/729 50 60 • MCTG Prevalje Pn posta|i 4, tel.: 02/823 42 03 • MCT Ptuj*. Špindlerjeva 3, tel.: 02/746 82 62 • MCTG Slovenske Konjice, Delavska c. 12. tel 03/757 48 60 • MCTG Velenje. Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel : 03/713 65 92 Informacije: • hišni aparati 01/560 61 00 • instalacijski material 01/560 61 73 • avdio - video 01/560 62 15 • računalniški 01/560 62 14 • bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16 • elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76 • kopalnice 01/560 61 05 • gradbeni materiali 01/560 62 17 M Center tehnike In gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. Obiščite nas!