Slev.254.
limm, T TO me B. roralril 1921 Posamezna SMa slane V5fJ or« (JO LD.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta ..... .120 sa celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno....... Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
y Jugoslaviji .... Din 40 V inozemstvu. ... „ 60
Cene Inseraiom:
Enostolpna petitnu vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2-—, večji oglasi ned 45 mm vi*ine po Din 2'SU, veliki po Din 3'— ln 4"-^ oglasi v uredniškem dele vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsdk dan izvzemši ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjuirak
Pošiaina ploiano v ooiovlnt
Uredništvo je v Kopitarjevi nlici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleton 50, apravniStva 328.
Političen lis! m slovenski narol
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Skrbnemu opazovalcu mednarodnega položaja ne more ostati prikrito, da se notranje politične in gospodarske razmere v vseh državah sveta izboljšujejo. Zmaga konservativne stranke v Angliji ne izpre-meni bistveno niti zunanje- niti notranjepolitičnih smernic te velike države. Anglija bo slejkoprej nadaljevala politiko mirnega sporazuma in gospodarskega sodelovanja med britanskim otočjem in kontinentom pa Ameriko in ne bo prekinila prizadevanja za stalno pomiritev med Francijo in Nemčijo. Izvolitev Coolidga za predsednika Zedinjenih držav S. A., ki je skoroda gotova, bo jamčila za nadaljnje sodelovanje Amerike pri delu za politično gospodarsko konsolidacijo Evrope. Predstoječe državnozborske volitve v Nemčiji bržkone ne izpremenijo previdne in uspešne politike srednje linije, ki jo je in-avguriral kancler Marx in ki je čez noč Nemčiji zasigurala gospodarsko obnovo ter korenito izboljšala njeno razmerje do držav velike antante. Francija bi miroljubnim zunanjepolitičnim smernicam Her-riota sledila tudi, če bi vlada levičarskega bloka padla, kakor to kažejo nekatera znamenja iz najnovejšega časa. Ta splošna težnja po mirni rešitvi vseh notranje- in zunanjedržavriih problemov je tudi vzrok, da se italijansko ljudstvo izogiblje vsakega notranjega pretresljaja. Ista prizadevanja vodijo politiko manjših držav, oziroma naših neposrednih sosedov.
Čisto nasprotno sliko pa nuja kraljevina Srbov, Hrvatov iu Slovencev. Nikjer ni notranje politično življenje tako raz-rvantJ kakor pri nas. Ne mi — srbski listi pišejo, da nas čaka zopet robstvo pod tujcem, ker »velikaši ne znajo, komu pripada carstvo«. To spoznanje, da nas notranja politična razklanost, ki pravzaprav ni nič drugega kakor trajna latentna državljanska vojna, vede polagoma do razsula kakor nekdanjo poljsko republiko, pa nič ne pomaga, dokler se ne bodo oni, ki so jo povzročili in jo vzdržujejo, za vedno iz našega političnega življenja odstranili. To se lahko doseže čisto mirnim potom, če se pusti nemoteno poslovati parlamentarni ustroj, če se elementom zdrave demokracije, sporazuma in stroge nadstrankarske zakonitosti pusti svoboda uveljavljenja na temelju parlamentarizma.
Ta edina možnost ozdravljenja našega bolnega državnega organizma je bila dana z imenovanjem Davidovičeve vlade, s katero so nastopile v SHS razmere, po katerih se je šele naša država uvrstila med ostale države sveta, da se v skladu z občim duhom časa udeleži skupnega dela za obnovo Evrope, za povzdigo gospodarstva, politične skupnosti v duhu ljudovla-de in kulturnega edinstva. Toda peščica onih, ki mislijo, da »le njim pripada carstvo«, je z nedostojnimi azijatskimi spletkami, brez smisla za obče dobrine, brez najmanjše lojalnosti, kakor jo pozna drugod v Evropi vsaka opozicija, začela peklensko delo razdiranja, da bi na ruševinah zopet zavladala korupcija. V trenutku, ko bi se bili mogli pritegniti k sodelovanju v vladi zastopniki hrvatskega naroda, je ta družba s pomočjo laži, klevet in podpi-hovania dosegla, da se je reševanje našega državnega problema čisto proti duhu ustave preneslo iz tal parlamenta, oziroma njegove večine na tla, koder odločajo neodgovorni osebni vplivi. Njihov namen pri tem je bil, da se vzpostavi režim golega nasilja, ki naj bi po uveljavljeju izjemnega stan ja izvedel v svoj prilog krvavo volitve, toda ta poizkus je zadel na nepremagljive težkoče, ker bi se mogel uresničiti samo po direktni kršitvi večinskega principa, parlamentarizma in demokracije. Zato so poslali v ospredje Timotijeviča, ki naj spelje pristaše sporazuma in zakonitosti na led, da bi pristali na kombinacijo, katera raj bi pripravila tla vzpostavitvi velesrbskega hegemonizma, upravne nepoštenosti in nasilja. Obenem so z uprav tatarsko lokavostjo izzivali Radiča, da bi iz njegovih nepremišljenih izjav kovali ka-pitai in razdrli solidarnost antikorupcioni-stičnih elementov. Toda našli so svojega moistra. Kajti še predno so se gospodje radikali sami izdali v »Samoupravi«, kjer so svoje pogoje za vstop v Timotijevlčevo vlado tolmačili tako, da je vsakdo spoznal,
da so v nasprotju z besedilom svoje oficijel-ne izjave proti nadaljevanju politike sporazuma, — je Jugoslovanski klub izjavil, da njihovih pogojev ni smatrati za resne. Kajti radikali so se izrekli za »sporazum« samo v tistem smislu, kakor so ga oni vedno umevali, in kako so ga umevali, so jasno pokazala dejstva.
Zaradi tega stojimo danes zopet tam, kjer smo stali, ko je g. Davidovič bil pri-moran podati demisijo. čemu torej ta dolgotrajna kriza? Ali zato, da je zastalo zakonodajno delo v trenotku, ko je bila Da-
vidovičeva vlada pravkar končala najnujnejše priprave za to delo in bi se bilo njeno delovanje v svojih blagodejnih posledicah še-le začelo prav čutiti? Ali pa je bila kriza uprizorjena za to, da se onemogoči sporazum in pobijanj« korupcije ter zatre ljudska volja? Že najbližji čas bo ta vprašanja, ki gredo med ljudstvom od ust do ust, razčistil, in jasno ter nedvoumno pokazal, če je v naši državi sploh še možno delovanje poštenih strank za pravičnost, zakonitost, red in poštenost v državni upravi I
1
a
STVARNO MOŽNA SAMO ENA REŠITEV: VLADA PARLAMENTARNE VEČINE. DRŽAVNI PREVRAT S P.-P. VLADO V BELGRADU NI IZKLJUČEN.
Belgrad, 5. nov. (Izv.) Po soglasni odločitvi demokratskega kluba, s katero sta soglašala Jugoslovanski in muslimanski klub, je ob 1. uri Kosta Timotijevič vrnil mandat. S tem se je končal pred 8 clnevi začeti poizkus, da se razširi baza za delo za sporazum. To se je poizkušalo vsled tega, ker je morala, kakor že poudarjeno, Davidovičeva vlada dati 15. oktobra ostavko, da se razširi baza za nadaljevanje Davidovičeve vlade. Pri svojem nastopu je vlada sporazuma dobila v zbornici glasove poslancev vseh parlamentarnih klubov, razen radikalov in Pribičevičevih poslancev. Pod razširitvijo baze sc je torej moralo razumeti samo to, da se želi na dosedanjem prograinn parlamentarne večine tudi sodelovanje radikalov, kajti Pribičevič je bil izključen vsled znane nasilne politike. Takoj po neprostovoljni ostavki so se tudi storili koraki v tej smeri. Radikalni klub je bil ponovno konzultiran. Njegovi prvaki so sodelovali pri skupnem posvetovanju na dvoru. Pribičeviča niso upoštevali.
Vsi napori so bili zaman. Dasiravno se je pri večini poslancev radikalnega kluba pokazala volja, da se končno iztrgajo iz rok voditeljev, ki stoje na čisto homogenem programu, vendar se radikalna stranka v celoti ni nikdar v tem smislu izjavila. Nasprotno je v odločilnem momentu vedno zmagal duh Pašičeve predpotopne nasilne politike. S svojim merodajnim sklepom je radikalna stranka pokazala, da ne sprejema politike bratskega sporazuma, marveč da se ji hoče več krvi, novega nasilja > novega izkoriščanja bratskih narodov, da hoče nadaljevati dobičkanosno politiko korupcije in bogatenje lia račun ljudskih žuljev. Tak je bii tudi včerajšnji odgovor, s katerim so onemogočili poizkus in tako je postal položaj bolj jasen, kot kdaj dosedaj, dasiravno se je vedno smatralo, da je radikalna stranka, dokler stoji pod vplivom Pašiča, Markoviča in njima sličnih za navedeno, ne državno, temveč politiko osebnih interesov, je bil ta poizkus dober, ker je bila radikalna stranka z njim postavljena pred oficielno odločitev. Ta odločitev je padla povsem v duhu Markoviče-vih idej. Tudi današnja »Samouprava« tolmači v uvodniku včerajšnjo odločitev radikalnega kluba v istem smislu, kakor smo jo mi tolmačili včeraj. Radikalni stranki ni za sporazum, ona hoče nadaljevati stare znane metode. Zato se na njo kot celoto ne more več računati, če se bo hotelo izpolniti pogoje, pod katerimi je Davidovič moral podati ostavko.
Po vrnitvi Timotijevičevega mandata ostane io, da se razvoj politike vrne na parlamentarna tla in da jo razplet javnega življenja ne vrsi v temnih zakulisnih hodnikih. Javno življenje naj se odigrava preti javnim iorom v parlamentu. -To jc edino pravilno, kajti vse drugo je škodljivo za državo in ljudstvo. Zato bi bila edino pravilna rešitev v sedanjem položaju ta, da se sestavi vlada, ki jo sposobna okrog sebe zbrati večino od ljudstva izvoljenih zastopnikov, to je vlada parlamentarno večino. Vsaka drugo rešitev je nepravilna in tudi krivična, ker bi ne odgovarjala ljudski volji, ker bi bila v nasprotju z načelom ljudske suverenitete. To je jasno, dasiravno se imenuje še druga kombinacija. V Belgradu se računa z možnostmi, ne pa vedno s stvarnim položajem. Vendar so pa tudi od možnosti imenujete samo dve: Kot prva vlada parlamentarne večine, ki bi s parlamentom delala v splošno korist. To mož-
nost smo mi nazvali kot edino možno in pravilno rešitev. Zato se mora ž njo na prvem mestu računati. Druga možnost je vlada s Pašičem in Pribičevičem na čelu. Ta možnost znači državni prevrat, zaušnica ogromni večini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Volitve pod njuno vlado v znamenju nasilja, v duhu srednjeveške inkvizicije 5n v duhu očite tatvine državnega in ljudskega imetja ne značijo nobene rešitve. Če hočejo volitve, se morajo te volitve izvršiti v istem smislu kakor to zahteva večina parlamenta. Zato se s to možnostjo s P.-P. vlado najmanj računa. Karakteristično za belgrajsko politiko pa je to, da računa tudi s to možnostjo. Tretje možnosti pa ni. Ali vlada mirnegi in bratskega sporazuma aH pa vlada preloma, vlada nasilja in korupcije. Položaj je jasen m razčiščen in odločitev mora biti lahka. Mislijo, da na odločitev ne bomo dolgo čakali.
. KOMUNIKE DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Belgrad, 5. nov. (Izv.) Dopoldne se je sestal demokratski klub in razpravljal o radikalnih pogojih za vstop v Timotije-vičevo vlado. Ob pol 1. se je seja končala in klub je izdal sledeč komunike:
»Klub je ugotovil, da odgovor, ki so ga dali radikali Timotijeviču, ne odgovarja mandatu, ki ga je kralj dal Timotijeviču, in da se iz današnjega uvodnika »Samouprave vidi, da radikalni klub ne namerava voditi politike, kakor se je glasil Ti-motijevičev mandat.«
Davidovič se je takoj podal v Jugosl. in v muslimanski klub in ju obvestil o soglasni odločitvi demokratov. Po tej odločitvi se je Timotijevič takoj napotil na dvor h kralju in vrni! z isto motivacijo od njega dobljeni mandat.. Ko je ob 1. odhajal iz dvora, je izjavil: »Sinočnji odgovor radikalov in današnji uvodnik »Samouprave« je obrazložil odgovor na ta način, da so vse tri skupščinske skupine ožjega bloka s tem odbile od strani radikalov pričeto delo sporazuma s Hrvati. Vsled takega razlaganja tretje točke mandata je sledila naravna posledica, da sem vrnil kralju mandat.«
| KOMUNIKE MUSLIMANSKEGA KLUBA.
Belgrad, 5. nov. (Izv.) Muslimanski klub je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o odgovoru radikalov in izdal sledeč komunike:
»Davidovičeva vlada je dala ostavko z namenom, da se razširi temelj za nadaljevanje njenega dela. Timotijevič jc dobil mandat, da sestavi konccntracijsko vlado, ki bi morala nadaljevati delo Davidovičeve vlade, posebno delo za sporazum s Hrvati in Slovenci. Vendar se iz pogojev radikalnega kluba vidi, da radikali ne pristajajo na to, da se nadaljuje ta politika, ampak zahtevajo, da sc dela za sporazum po metodah, s katerimi so delali preje, s čemer je osnovna razlika med Davidovi-čevo in Pašičevo vlado. Smatramo, da jc oficielna politika radikalne stranke, odkar jo vodi Pašič, bila naravnost naperjena proti Hrvatom, Slovenccm in muslimanom in nroli sporazumu. Radi tega na tako politiko sporazuma nc moremo pristali. Radikalni klub bi moral tudi jasno povedati, ali sprejema načrt zakona o invalidih in o pobijanju koruncijc tako. kakor ga jc predložila Davidovičeva vlada. To je posebno važno, ker se radikali v
svojih pogojih sklicujejo na načrt zakona o invalidih izza svoje homogene vlade, ki je zelo slab za invalide in ker so radikalni člani odbora za proučevanje zakonskega predloga o pobijanju korupcije zahtevali, da ta zakon ne velja za korupcijonistična dejanja, ki so bila storjena dosedaj in da se ne preiskujejo naglo pridobljena premoženja in bogastva posameznih javnih delavcev. Poslednji pogoji o uporabi zakona napram vsem in vsakemu in njih razlage opravičujejo sumnje, da se pod njimi skrivajo stare metode Pašiča in Pribičeviča. Z ozirom na to smatra klub, da je vsled nastopa radikalnega kluba koncentracijska vlada nemogoča.«
JOVANOVIČ, DAVIDOVIČ EN PAŠIČ KONZULTIRANI.
Belgrad, 5. nov. (Izv.) Takoj ko je Timotijevič vrnil mandat, je bil predsednik narodne skupščine Jovanovič poklican na dvor in je ostal pri kralju na kosilu. Kon-sultiran od kralja o položaju, je Jovanovič izjavil, da obstojajo dve možnosti ali P.-P. volivna vlada ali pa stara vlada. Izvedeli smo, da je Jovanovič izjavil, da ne bi moge! priporočati vlade parlamentarne večine. To stališče kot predsednika narodne skuščine je vredno vse obsodbe, kajti Jovanovič jc bil izvoljen od te parlamentarne večine in bi moral tolmačiti njene želje in njeno voljo.
Po Jovanovičevi avdienci se je kralj podal na sprehod v družbi kraljice Marije.
Ob pol 5 je bil poklican na dvor Ljuba Davidovič. V avdienci je ostal dve uri. Kralju je razložil nastali položaj in izjavil, da je edino državniška politika ta, da se sestavi vlada parlamentarne večine. Ta vlada bloka bi bila vlada sporazuma mira, reda in zakona, nasprotno pa bi bila P.-P. vlada, vlada nasilja in korupcije.
Po svoji avdienci se je Davidovič podal v predsedništvo vlade, kjer je bila daljša seja med voditelji bloka. Po Davi-dovičevi avdienci je kralj poslal dvornega ministra Jankoviča na stanovanje Nikole Pasiča, da izve ta njegovo mišljenje. Jasno je, kaj je Pašič odgovoril. Položaj je popolnoma prost in jasen. Obstojajo samo dve možnosti, ki smo jih navedli.
Danes se šc kralj ni odločil. Mislijo, da bo odločitev kmalu padla, ker so vsa vprašanja tekom dolge krize dovolj razčiščena.
SODELOVANJE HRSS.
Zagreb, 5. nov. (Izv.) Nocoj se je vršila seja predsedstva HRSS, na kateri so sklenili, da še ncooj odpotujeta v Belgrad dr. Maček in Predavec, da sodelujeta pri na-daljnem reševanju krize.
Mewyork, 5. nov. (Izv.) Po dosedanjih poročilih je volivna udeležba Unije zelo živahna. Število volivcev cenijo na 38 milijonov. V mnogih mestih jc prišlo do krvavih spopadov med političnimi nasprotniki. V nekaterih krajih ob mehikanski meji so morali proglasiti obsedno stanje,
Newyork, 5. nov. (Izv.) Prve volivne rezultate so javili iz Ashorda in Somcr-seta. Izvoljenih je bilo 32 elektorjev (volivnih mož), izmed katerih se je izjavilo 28 za Coolidgea in 4 za njegovega protikandidata Davisa.
Newyork, 5. novembra. (Izv.) Coolid-ge je izvoljen za predsednika Zedinjenih držav, Charles G. Dawes pa za podpredsednika.
Wasbington, 5. nov. (Izv.) Iz vladnih krogov poročajo, da bo Amerika dajala Evropi šc vedno posojila za gospodarsko obnovo, nikakor pa nc za oboroževanje.
NUNCIJ MSGR. CERETTI ZAHTEVA™ ZADOŠČENJE.
Pariz, 5. nov. (Izv.) Malin- poroča: Papežev nuncij nisgr. Ceretti se je v razgovoru z ministrskim predsednikom Her-riotom pritožil nad nekim žaljivim govorom naučnega ministra in je v prijaznih besedah zahteval, tla naučni minister Albert žaljivke prekliče in obžaluje. Če se to ne bi zgodilo, bo rnsgr Ceretti sklical diplomatski zbor in ga vprašal za mnenje, kaj mu je storiti.
Italija.
NOVI FAŠISTOVSKI ZLOČINL
Rim, 5. nov. (Izv.) Na predvečer praznika Vseh svetnikov so fašisti v nekem bani v Trastevere brez razloga napadli kiparja Marcianija, ki je bil v družbi s svojo ženo. Fašisti so Marcinija potegnili na cesto in ga zabodli.
Mod ena, 5. nov. V S. Felice sul Pana-ro so fašisti udrli v društvene prostore bojevniške organizacije in vse opustošili.
FAŠISTOVSKO NASILJE V PALAČI KATOLIŠKIH DRUŠTEV.
Rim, 5. nov. (Izv.) Minolo soboto zve-Eer je vdrlo deset oboroženih fašistov v vatikansko palačo, v kateri imajo svoje prostore razna katoliška društva. Fašisti so razbili vse pisemske skrinjice in nato odšli.
»Osservatore Romano« poroča o tem dejstvu kakor tudi o umoru kiparja Marcianija in izgredih v Rimu, Firenci, Ne-apolju, Parmi itd. Končno pravi list: >Ali je spričo vseh teh dejstev dovoljeno vprašati: Kam gremo? Po Rimu pohajajo skupine fantičev, oborožene z revolverji in gorjačami in orožniki nimajo povelja, da jih aretirajo; fantiči udirajo tudi v pape-sko palačo hi uganjajo tam svoja junaštva! Ali se tako ustvarja položaj za sv. leto?«
Rim, 5. nov. (Izv.) Povodom praznovanja zmage v svetovni vojni je došlo včeraj v Rimu do krvavih izgredov. Fašisti so napadli republikance, katerim niso hoteli dovoliti vdeležbe na proslavi. Ranjenih je bilo večje število oseb. Podobni izgredi so se pripetili tudi v Messini, Palermu in drugih mestih Južne Italije.
»BANCA ADRIATICA«.
Rim, 5. novembra. (Izv.) Listi poročajo, da so pri tržaški »Banca Adriatica« Odkrili poneverbe v znesku 53 miljonov lir.
ZINOVJEVO PISMO.
London, 5. nov. (Izv.) Poseben odbor, ki je preiskaval znano afero zaradi Zinov-jevega pisma, je izdelal poročilo, v katerem ugotavlja, da originalnega pisma nihče ni videl.
DIPLOMATSKI ODNOSAJI MED RUSIJO IN FRANCIJO.
Pariz, 5. nov. (Izv.) Jean Herbette je imenovan za francoskega poslanika v Moskvi. Krasin pa za ruskega poslanika v Parizu.
»ZAROTA« V ROMUNIJI.
Bukarešt, 5. novembra. (Izv.) V prostorih nekega protižidovskega društva so izvršili hišno preiskavo. Ugotovili so, da so člani društva nameravali umoriti več vodilnih političnih oseb.
SLADKORNI KARTEL NA POLJSKEM RAZPADEL.
Varšava, 5. novembra. (Izv.) Listi poročajo, da se je poljski sladkorni kartel razbil, ker je propadla banka, ki je kartel financirala. Več vodilnih oseb te banke so zaprli.
POVODENJ V NEMČIJI IN V FRANCIJI.
Koln, 5. nov. (Izv.) Vodovje vsled neprestanega deževja še vedno narašča. V Tricru sega v nižjih legah voda do prvega nadstropja. Boje se, da bo morala železnica Trier — Kobleny ustaviti obrat. Voda narašča povprečno za 50 cm na uro.
,f Ntolgnor Franc Kosec.
Umrl je mož, mož v pravem in polnem pomenu besede, kremen-značaj, kakršnih je žal danes vedno manj. Tih, skromen, skoro neopazen, zlasti v zadnjih letih, dasi je bil velik po duhu in srcu. Vzoren duhovnik, neupogljiv rodoljub. Ni bil kričač in njegovih del ni raznašal noben zvon, a pustil je povsod, kjer je služboval globoke sledove svojega delovanja. Bil je silno blagega srca, — prava slovanska duša. Radodaren in gostoljuben do skrajnosti. Vrata V njegovo hišo so bila vsikdar in vsakemu odprta. Pri njem si dobil vedno moder svet v kakršnikoli duhovni ali posvetni fcadevi. Nobena stvar ga ni spravila iz duševnega ravnotežja, nikdar ga nisi videl ne jeznega ne čmemega. V izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti do pičice natančen in vesten, je bil vzgled vsej duhovščini. Smrt ga je takorekoč poklicala izpred pisalne mize. Dasi kot rečeno, mehkega značaja, je bil pa vendar tudi kot rodoljub neupogljiv, cel mož na svojem mestu in ni nikdar in pred nikomur skrival tega svojega mišljenja. Ostro je vedno obsojal vsako protiversko gonjo, vendar je bil z ozirom na tukajšnje težke razmere vedno odločno za složno in skupno delovanje vseh. Ni čudno. Saj je preživel svoja mlada leta v dobi, ko se je začela vzbujati idealna narodna zavest. Msgr. Franc Kosec je dočakal visoko starost, rojen je bil v Vodicah pod Šmarno goro 1. 1843 — dasi je bil vedno šibkega zdravja. Ko je bil še študent v Ljubljani, so mu zdravniki svetovali, naj zapusti študije. Menili so, da je
Pariz, 5. nov. (Izv.) V severni Franciji je napravila poplava ogromno škodo. Mesto Belfart je v nevarnosti. V Parizu je na-rastla Seinc za en meter. Reke Marne in Oise so prestopile bregove.
Berlin, 5. nov. (Izv.) Zaradi povodnji v zapadni Nemčiji je brzojavni in telefonski promet med Berlinom 111 Francijo prekinjen.
KOLIKO JE VREDEN DOLAR?
Berlin, 5. nov. (Izv.) Statistični urad je dognal, da ima dolar danes komaj 35 odstotkov svoje nekdanje kupne moči. Beležke.
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE PRI NATIONALBANKI.
Dnnaj, 5. nov. (Izv.) Nationalbank je znižala obrestno mero od 15 na 13 odstotkov.
I1 zunanle politike.
*	Francoska kritika o Herriotu. Bivši minister v Poincarejevi vladi Charles Rei-bel je objavil v »Echo de Pariš« svoje mišljenje o Herriotovi politiki. Ostro je napadel Herriota in blok levice, češ da so priznali sovjete v trenutku, ko se je pripravljala Anglija na volitve in ko je slučaj Zi-novjev zrevoltiral angleško javno mnenje proti sovjetom. Reibel je mnenja, da Herriotovi vladi ni usojeno dolgo življenje ter da bo zunanje krilo socialnih demokratov odpadlo od vlade o priliki proračunske debate.
*	Parlamentarna kriza na Poljskem. Vlada dr. Grabskega je prišla nepričakovano v ostro politično krizo in zahvaliti so je imela slučaju, da se je rešila. Večina sejma je s 40 glasovi izglasovala vladino zaupnico. Proti so glasovale narodne manjšine, krščanski demokrati in narodni demokrati. Značilno je, da so za vlado glasovali nemški poslanci. Zaupnica pomeni posebno satisfakcijo zunanjemu ministru, ker je proti njemu najbolj navalila opozicija. Nacionalisti bi to mesto najraje sami zasedli. Kljub temu pa je rekonstrukcija poljskega kabineta neizogibna. Delovni minister Darwowsky je že podal ostavko, pa ludi prosvetni minister in notranji minister Ilubner bi imela odstopiti. Vojni minister Sikorski je naročil v Franciji več podmorskih čolnov za poljsko mornarico.
*	Raca o nemško-franceskem kovinarskem trustu. Kakor poročajo iz Pariza, je objavil Comite des Forges komunike, v katerem zatrjuje, da vest »Vossische Ztg.c o ustanovitvi nemško-francoskega truste nikakor ne odgovarja resnici.
K pravopisu priimkov.
Nedavno tega se je upravno sodišče za Slovenijo bavilo z vprašanjem pisave priimkov. Razsodba upravnega sodišča bi utegnila zanimati tudi širše kroge, ker v svojih razlogih navaja tudi načela, po kakšnem pravopisu naj se pišejo v Sloveniji rodbinska imena. Upravno sodišče je pri rešitvi administrativnega spora, tičočega se pravopisa priimka nastopno preudar-jalo:
Po zakonitih odredbah, ki veljajo za vodstvo rojstnih matic, je zabeležiti v rojstni matici rri podatkih o novorojencu tudi ime in priimek (rodbinsko ime) očeta in matere odnosno nezakonske matere, in v
jetičen. In res je šel domov. r-Doma sem pa polegal po gozdovih in se pasel z jagodami,« mi je pripovedoval. »In čez leto sem zopet lahko šel v šolo.« Kot duhovnik je služboval najprvo v Istri, v Beršeču (v rojstnem kraju dr. Laginje), potem kot župnik v Klani blizu hrv. meje. Od tam je prišel za župnika v Truške pri Kopru. Kakor mnogi drugi duhovniki je oral tudi on ledino v tej, sedaj dvakrat tužni Istri. Pionirji in mučeniki so bili takrat naši duhovniki. Neuko in v vsakem oziru zapuščeno ljudstvo je bilo treba učiti šele n a j p r i m i t i v n e j š i h pojmov človeškega življenja. Komur povemo skoraj neverjetno dejstvo, da so takrat pred 20—40 leti po gotovih krajih Istre morali duhovniki, ko so šli pred oltar, nositi na kelihu nabasan revolver, ta bo verjel, kake težave so morali premagati baš naši duhovniki in koliko truda in dela in poduka je bilo treba, da so pripravili v srcih takega ljudstva primeren teren, kamor so potem sejali seme nadaljnega kulturnega delovanja. To je bilo tisto tiho delovanje islrske duhovščine, ki o njem ne govorijo ne kronike in ga kulturna zgodovina omenja komaj s kratkim stavkom. In vendar je bilo uprav to delovanje podlaga, na kateri je moglo še le začeti poganjati cvetje nove, boljše bodočnosti. In ravno so se začeli kazati prvi sadovi tega težavnega, neumornega in nesebičnega dela istrske duhovščine, pa je prišla nesrečna vojska. Ta in kar je prišlo za njo pa žugajo uničiti, kar se je s tolikom trudom sezidalo! V to dobo istrskih kulturnih razmer spada tudi Koščevo delovanje. Tudi o njegovem delovanju ne govore knjige, a živi spomin in
smislu §8 146 in 165, odstavek 1., občnega državljanskega zakonika dobe otroci priimek svojega zakonskega očota ozir. nezakonske matere. Obči državljanski zakoni in drugi zakoni predvidevajo tudi razne primere izprememb priimkov kakor vsled pozakonitbe nezakonskih otrok, vsled usi-novilve ali pohčeritve, vsled možitve, vsled dajanja priimka po možu nezakonske matere, dalje vsled dovolitve pristojnega upravnega oblastva. Istotako vplivajo na priimek tudi sodnijske razsodbe o obstoju icdbinskopravnih odnošajev. Takih izprememb priimkov v stanovskih maticah pa ima v gotovem obsegu obče upravno obla-stvo II. stopnje oziroma v nekih primerih tudi matični urad, kar sam na predlog stranke oziroma tudi uradoma odrediti.
Iz vsega tega sledi, da ima načeloma vsaka fizična oseba pravico in dolžnost, da se tako imenuje in svoj priimek tako piše, kakor je ta priimek vpisan v rojstnih maticah.
Iz tega razloga pa sme
a)	vsakdo zahtevati, da je v rojstni matici pri podatkih o njegovem rojstvu vpisani priimek v skladu s podatki o priimku v rojstni matici o rojstvu njegovega neposrednega prednika oziroma da se v primeru razlik vpisani priimek popravi, v kolikor ni nepravilnost pri vpisu priimka neposrednega prednika dokazana bodisi na osnovi starejših matičnih vpiskov bodisi na drug verodostojen način;
b)	dalje ima vsaka fizična oseba pravico zahtevati, da se njegov priimek popravi v rojstni matici kljub skladnosti s priimkom njegovega neposrednega prednika, vpisanim v rojstni matici s starejšimi neizpodbitnimi matičnimi vpiski ali na drug verodostojen način dokaže, da se je priimek drugače in kako se je pisal;
c)	petem ima vsakdo pravico zahtevati, da se priimek njegovih potomcev tako v malico vpiše, kakor je vpisan njegov priimek v rojstni matici pri podatkih o njegovem rojstvu, in da se v slučaju razlik v pisavi vpis priimka primerno popravi.
Z ozirom na razvoj pravopisa v po-edinih jezikih in z ozirom na obstoj služ-tenega jezika v naši državi pa veljajo glede pravopisa priimkov poleg gorenjih načel tudi še izvestne izjeme. Glavno pri priimku je njegova izgovarjava, ne pa način pisave, vendar z ozirom na obče znanje in na pomen pisave tudi ne gre omalovaževati načina, kako se priimki pišejo. Dalje je v smislu § 3. naše ustave službeni jezik naše države srbsko-hrvatsko-sloven-ski. Iz vseh teh razlogov ni oporekati postopku, a) da se na zahtevo stranke brez ozira na prejšnjo pisavo priimka popravi v rojstni matici pri podatkih o njenem rojstvu ali o rojstvu njenih potomcev pisava priimka v pravopisu veljavnem za dobo vpisa v rojstno matico, a seveda le v pravopisu tistega jezika, po kojem pravopisu je bil priimek pri prednikih vpisan, ali pa v pravopisu službenega jezika naše države, in b) da matični urad na posebno, na zapisnik dano prošnjo stranke ob priliki vpisa v rojstno knjigo priimek potomcev tudi v nasprotju z dosedanjo pisavo vpiše v pravopisu omenjenem tu pod a), to je po pravopisu tistega jezika, po kojem je bil priimek tudi pri prednikih vpisan, ali pa po pravopisu našega službenega jezika.
Poravnajte naročnino!
hvaležnost v ljudskih srcih, kjer je služboval, so dokaz njegovega kulturnega delovanja. — Iz Trušk je prišel za župnika na Katinaro v tržaški okolici. Še danes, po skoraj 20 letih, odkar je postal stolni kanonik v Trstu, se ga ljudje spominjajo s hvaležnostjo in spoštovanjem. Še danes pravijo: »Takega župnika pa še nismo imeli in ga ne bomo.« Ljudje so bili naravnost ponosni nani. S svojo blagostjo in dobrot-Ijivostjo, gostoljubnostjo in uslužnostjo si je pridobil srca vseh. Ljudje so tudi slutili v svojem župniku moža izvanrednih zmožnosti. V to dobo spada tudi prvi javni nastop pok. msgr. Kosca na političnem polju.
V tistem času je bila tržaška okolica razdeljena na šest okrajev, in jc bila zastopana v mestnem svetu oziroma tržaškem deželnem zboru po 6 okoličanskih zastopnikih. Pet zastopnikov je bilo Slovencev, le 2. okraj, t. j. katinarskl, je pošiljal v mestni svet leta in leta Italijana Leopolda Maurorarja. Dasi ta mož ni imel posebnih sposobnosti, vendar so ga ljudje volili, ker jc imel v okraju svoje posestvo in so bili mnogi od njega odvisni. In drugi okraj, kateremu sta spadala razven Katinaro, še Lonier in Rocol, je segal že precej globoko v mesto. Narodna zavest je bila v tem okraju takrat precej majhna. Razen pritiska je pa pri volitvah storil svoje še go-laš in denar. Bilo je — če se ne motim 1896, ko so se imele vršiti zopet volitve. Nekateri so začeli misliti, kako bi ta edini okoličanski okraj iztrgali Italijanom, kako zabrisali sramoto, da zastopa Slovence v mestnem svetu Garibaldinec. In prišli so na misel, da edini mož, ki bi bil v stanu ta uspeh doseči, bi bil župnik Kosec, mož,
Politične vesti.
^f- Kaj so vse zagrešili? »Jutro« se )e včeraj osokolilo na junaški napad na »klerikalne tigre«, kakor navadno imenuje slovenske poslance, ki pripadajo SLS. Pri svojem napadu pa je pozabilo, da se da samo zelje devetkrat pogreti, druge stvari pa pogrevanje pokvari. Tudi politične zadeve mnogo izgube z vednim pogreva-njem, zlasti če jim ne prideneš prav nič soli. Tako pogreva »Jutro« včeraj staro pravljico, da so krivi poslanci SLS, ker je bil v parlamentu svojčas sprejet kuluk, da proti glasovom naših poslancev, to »Jutro« seveda zamolči! Kakor da bi bili baš poslanci SLS absolutna večina parlamenta! Potem očita »Jutro« našim poslancem, da se niso zavzeli za potrebne kredite za bolnišnice v Sloveniji. V stenografskih zapisnikih narodne skupščine stoji seveda nekaj drugega, toda mi ne moremo zato, če »Jutro« svojemu poročevalcu ne naroči, da bi jih šel pogledat. Toliko kot prva dva očitka je vreden tudi tretji glede doklad za upokojence. Tudi za tisto uradniško zanikrnost dela »Jutro« odgovorne — poslance SLS! Ali so poslanci uradniki ali so poslanci? »Jutro« ravno tako debro ve kot mi, da je večina tistih nesmiselnih naredb, ki tlačijo vse prečan-ske kraje kot mora, rezultat nesposobnosti uradniškega aparata v centrali, ki pozna morebiti svoje srbske, niti najmanj pa ne pozna prečanskih razmer. Uradniškega centralnega aparata v Belgradu in njihovega delovanja pa poslanci pri najboljši volji ne morejo nadzirati in za njimi vsake črke kontrolirati, ker so pač poslanci, ne pa uradniki. Poslanci in ministri dajejo smernice, izpeljava smernic pa je poverjena uradništvu. Če pa uradništvo v centrali ni sposobno, tega niso krivi poslanci SLS, ampak tisti, ki tako uradništvo v centrali že leta in leta trpe. To so pa v prvi vrsti gospodje samostojni demokratje.
-f»Obzor« o Radičcvih politiCnfh metodah. »Obzor« je Radiča ostro napadel iu piše med drugim: »Radič tako naglo menjava svojo taktiko, da pristaši sami ne vedo, če je njihov predsednik za sporazum ali ni, danes je' a jutri ni, pač po časovnem položaju ali impresiji.« — »Radič hoče raje volitve magari pod Pašicem nego katerokoli poslovno vlado. Zato, kadar misli, da je blizu kaka poslovna vlada, udari z vso silo, a ko razbije kombinacijo, potem je zopet najboljši prijatelj ta^o Davidoviča kakor Spaha in Korošca.« — »Ko sta v soboto dala (Korošec in Spalno svoj znani odgovor Timotijeviču — kar je bilo vrlo dobro — ker se je težišče vrglo na radikale — tedaj je Radič pobesnel in sporočil Korošcu in Spahu, da ju bo pri volitvah zmlel. Toda Korošec in Spaho nista politična otroka in sta sklenila, da se ne oddaliita od Davidoviča in da nadaljujeta politiko sporazuma, ampak da pozoveta Radiča, da opraviči svoje besne napade. Radič je čez noč sam uvidel svojo napako in je že drugi dan v Jamnici zopet govoril o sporazumu in živi želji, da se blok obvaruje. Videl je, da na tak način pomaga samo Pašiču in Pribičeviču, ki komaj čakata, da se dokopata do oblasti. Včeraj je ves dan demantiral, da bi človek mislil, da v soboto sploh nič ni govoril. Radič pozablja, da ni samo načelnik velike stranke, nego da je tudi dejanski reprezentant Hrvatov, da ima veliko odgovornost za vsako
ar«.^-:":-"~-fr~.. "TrTr^r/rvMag. I .1.!!!.Mianuvi* .TBMKTOM—
ki je užival spoštovanje in zaupanje vseh, tudi narodnih zgubijencev. To misel je pisec teh vrstic takrat izrazil glavnemu uredniku Edinosti« gosp. M. Cotiču. Pri »Edinosti« so zagrabili z obema rokama za to rešilno misel in takoj je šla de-putacija h Koscu. Ta se je obotavljal in izgovarjal, da ni sposoben, da je bo~ lehen (je slabo slišal) in da je pot k sejam ponoči dolga in nevarna. Slednjič se je pa le udal. In zmagali smol Nikdar mi ne izgine iz spomina prizor, ko se je zvedelo za izid volitev. Ko je bila razglašena Koščeva zmaga, so ljudje od veselja jokali, na ulici so se objemali, in stari kmečki očanci so poskakovali kakor mladeniči. Še danes, po tolikih letih, mi pridejo solze v oči, ko se spomnim tega pojava in ljudskega veselja. Ta dan je pa značil tudi narodno vstajenje okraja. Tudi ta okraj je ostal zvesto v slovenskih rokah. Koscev naslednik je bil dr. Rybar. Ta čast ni bila za Kosca nobena lahka stvar. Dolga pot, ponočne seje, bolehavost in povrhu še — talar. Kdor pozna takratne tržaške razmere in ve, da so v mestnem svetu vladali framasoni in ultraitalijani, ve kaj to pomeni. Toda, enkrat sprejeta dolžnost, treba jo jc spolniti. In Kosec ni manjkal menda pri nobeni seji. Nastopil je večkrat. Njegovi nastopi so vzbudili nele po-zornost, ampak tudi strašno jezo od strani brczvcrcev in Italijanov. »Kakor satani so pihali vame!« je rekel. Iz te dobe naj omenim šc par stvari, ki bodo gotovo zanimale, ker kažejo pod kako težkimi razmerami smo se Slovenci borili tudi pod Avstrijo in da je b?jka kar pravijo danes Italijani, da smo bili Benjamini vlade. Ne
svojo izjavo pred stranko ln pred narodom ... Njegove besede so že mnogo škode napravile Hrvatom in jih še bodo. Njegovi govori so stalno slabšali hrvatsko pozicijo v Belgradu in na3 vedno bolj odtujujejo in izolirajo.« — >ln če se bo povrnil ves teror Pašiča in Pribičeviča, ne bo kriv ne Davidovič ne Spaho ne Korošec. Radie bo odšel v inozemstvo, a narod bo trpel.«
4- »Jutro« za Timotijcvi6a. Ko je dobil g. Timotijevic mandat za sestavo vlade, smo pisali, da je g. Timotijevic vedno cikal bolj na Pribičevičevo plat, čeprav je član Davidovičevega kluba. Da je temu res tako, potrjuje tudi včerajšnje »Jutro«, ki se prav toplo poteguje za g. Timotijeviča. Ne poteguje se pa zanj samo zaradi svojih političnih simpatij do njega. To tudi še ne bi bilo nič hudega, ampak čisto naravno. Ampak poteguje se zanj zato, da bi »bili pod njegovo vlado osramočenim klerikalcem izruvani strupeni zobje, da bi bili (sc. »klerikalci«) reducirani v svoji moči, postavljeni v skromni kot drugovrstnih re-sorov, izgnani iz prosvete, da ne bi mogli več svoje besnosti uveljavljati proti naprednemu elementu v svoji ožji domovini.« — S temi besedami je slovenska »napredna« demokracija razgalila pred vsem svetom svojo garjevo dušo. Oni si ne žele Timotijeviča toliko, ker ga smatrajo za svojega političnega somišljenika, ampak pred vsem zato, da bi jim Srb Timotijevic pomagal tepsti v ožji domovini lastne slovenske bratel ln taki ljudje govore se nekaj o »narodnosti« itd.! Pfui Teufel!
-f Predsednik »balkanskega komite-ta« v Belgradu. V Belgradu se mudi predsednik znanega »balkanskega komiteta« v Londonu Sir Boyle. V svojem razgovora z belgrajskimi časnikarji je rekel med drugim, da sede v komiteju sami naši dobri prijatelji, ki naše razmere pač kritizirajo, kljub temu pa so nam vedno naklonjeni Balkanski komite v Londonu gleda na Balkan kot na celoto in se strogo drži gesla: Balkan balkanskim narodom.
»Če ne pride kaj vmes.« Skrivnosten Je bil »Slov. narod« v svojih namigavanjih o »Kmetijski družbi«, včeraj je označil »Kmetijski list« urbi et orbi, da je Pipa-nova pritožba na državni svet po desetih mesecih vendar rešena. »Rešitev« je čisto preprosta, da se namreč rešitev ministra notranjih del uniči, kolikor se nanaša na odgoditev občnega zbora. Kaj iz tega sledi, niti »Kmetijski list« ne ve in zadnji stavek njegovega pompoznega oznanila dovolj pove, kako negotovi so gospodje. — Naj mirno računajo s tem, da se jim bodo tudi stara nasiija maščevala in da ne pozabimo na razne komisarijate pri »društvih«. Kričanje kmetijacev naj nikogar ne moti. V svojem kratkem življenju so že mnogo kričali.
»Jutro« in pesnik Pr. Ks. Meško.
»Jutro« se pritožuje, da pesnik Fr. Ks. Meško nima bogate fare. Če pa ima kakšen duhovnik na fari le količkaj človeka vredne dohodke, pa piše o »nenasitni farški bisagk! Kdaj uganja torej »Jutro« hinav-ščino?
Vprašanje arzenalskih ilclavcev v LJubljani. Včeraj smo poročali o žalostni nsodi, ki je doletela delavce v ljubljanskem
vem več, za kakšno stvar so sc v mestnem svetu pogajali naši zastopniki. Ker so zagovarjali svoje stališče z vso energijo, ao nastali na galeriji nemiri. Druhal je ypila in razgrajala. Ker so sedeli naši ravno pod galerijo, so začeli metati nanje razne predmete in so pljuvali naje. Enega naših poslancev bi bili kmalu ubili z oknom ,ki so ga vrgli nanj. Ko so se naši pritožili pri navzočem vladnem zastopniku, je ta rekel, da ni videl nič. In ko so šli protestirat k namestniku (takrat je bil namestnik grof Goess, najbolj neumen Ln nesposoben namestnik) je ta rekel Koscu, ko mu je ta pripovedoval, cla so mu pljunili na glavo: »Jaz nisem mogel držati dežnika nad vami.« — V tistem času sc je od slovenske strani delovalo na to, da dobi tržaška okolica svoje glavarstvo. Zopet so šli poslanci k Goessu, cla bi priporočal to prošnjo v ugodno rešitev. Ko so mu predložili prošnjo, je namestnik vprašal: »Kaj pa je pravzaprav to okolica?« Poslanci so se spogledali! Začeli so mu naštevati okoličanske vasi: Barkovlje .., »Kaj Barkovlje so v okolici? .. .« Ko so poslanci, osupli nad toliko »orientiranostjo« cesarskega namestnika, na hodniku srečali nam. svetnika barona Conrada in mu rekli: »Der Statthalter weiss nicht einmal dass Barcola im Territorium ist.« je ta odgovoril: »Er wciss iiberhaupt nichts!« — Pokojni Msgr. Kosec se je pa udejstvoval tudi na literarnem polju. To njegovo delovanje je znano le bolj v du-hovskih krogih, ker jc pisal bogoslovne knjige. Tudi na tem polju je oral ledino, ker je bil eden prvih Slovencev, ki nam je podal sistematsko moralko in cerkveno pravo. L. 18/9. je izšlo v založbi Mohorjeve družbe v Celovcu ICoščevo: »Krščan-
»arzenalu«, in povedali smo tudi, da je to nesrečo zakrivila vojaška uprava, ki ne zna svojih kreditov rabiti tako kot bo določeni, ampak troši denar tja v en dan, ne da bi se ozirala na proračun. »Jutro« dela seveda za to nesrečo zopet odgovorne — poslance SLS! Kakor da bi bil kakšen poslanec SLS vojni minister ali pa vojni minister »klerikalec«! Po isti logiki bi mi lahko odgovorne delali za to nesrečo tudi Pribičeviča! Po vsem svetu je namreč navada, da opozicija delo vlade kontrolira. Zakaj torej demokratska opozicija ni pravočasno zakričala, da vojni minister razmetava denar tako, da mora postati »suh« že sredi leta? Sicer je pa znano, da so se parlamentarni kontroli nad delovanjem vojnega ministrstva vedno najbolj upirali demokratje. Če bi bila upeljana parlamentarna kontrola nad porabo za vojno določenih miljard, bi moral denar še ostajati, ne pa da bi ga zmanjkalo.
Eden najresnejših slovenskih problemov je naše pasivno poljedelstvo, ki pro-ducira komaj polovico krušnega žita, kolikor ga rabi Slovenija. Na ta način nc odtekajo samo vsako leto velikanske vsote denarja iz dežele, ki jih je vsak dan težje zaslužiti z industrijo in obrtjo radi velike oddaljenosti od produktivnih krajev naše države, uživamo za ca. 7 odstotkov dražji kruh kakor naši sodržavljani v agrarno aktivnejših krajih. Pomisliti je treba, da znaša razdalja od Ljubljane do Belgrada ravno toliko kakor od Ljubljane do Prage in da je prevoz banatske pšenice do Dunaja za polovico cenejši kakor pa iz Banata v Slovenijo.
To je napotilo ministra g. Sušnika, da je izposloval od ministrskega sveta naredbo, po kateri se zniža voznina za žito in moko v pasivne kraje, med katere spada tudi Slovenija za 40 odstotkov. Ta popust znaša pri kilogramu okrog 15 par, kar bo gotovo ugodno vplivalo na znižanje cen žita in moke pri nas.
Da bi se preprečila zloraba te naredbe, t j. da ne bi prišla ta diferenca samo v korist trgovcem, ali pa da se ne bi na ta način uvoženo žito v Slovenijo izvažalo iz države, je bilo posredovanje pri prevozu tega žita v Slovenijo podeljeno našemu visoko razvitemu zadružništvu in to popolnoma objektivno brez ozira na politično pripadnost vsem trem v Sloveniji obstoječim zadružnim zvezam po njihovi moči, ki se izraža deloma v številu včlanjenih zadrug, deloma pa v vloženem kapitalu. Tako je bilo dodeljenih Zadružni Zvezi v Ljubljani 3300, Zadružni Zvezi v Celju 850 in Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani 850 vagonov. Zadružne zveze so morale prevzeti moralno in materijalno odgovornost, da se bo pri prevozu žita postopalo natančno po tozadevnih predpisih prometnega ministrstva. Predvsem se mora preprečiti izvoz tega žita in na vsak način je treba gledati, da pride znižana voznina predvsem konzumentu v prid. Prometno ministrstvo je zahtevalo kavcijo v precejšnji višini, ki bi zapadla, ako se zveze ne bi držale danih jim predpisov.
Dolžnost zvez je, da pride čimveč žita in moke, ki se je uvozilo v Slovenijo po znižani voznini, v promet in se bodo posluževale v to svrho ne samo posameznih blagovnih zadrug in lconzumov, temveč tudi solidnih trgovskih tvrdk. Upamo, da se bodo ugodne posledice te odredbe č!m-preje pokazale.
»Jutro« si v svoji macafizeljski zlob-nosti ne more kaj, da ne bi celo take splošne koristne naredbe cinično izrabljalo za nesramne napade. Ako bi odločevali v naših zadružnih podjetjih ljudje »Jutrove« moralne kakovosti, bi tisti milijoni, ki jih »Jutro« že vidi, kako se stekajo v blagajne Gospodarske Zveze, res ostali brez koristi za splošnost, toda k sreči nimajo naši demokratje ničesar na zadružnem polju pokazati. Pri njih je vsaka reč samo »kšeft« in si sploh ne morejo nobene socijalne akcije drugače predstavljati kot »kšeft«. To so pokazali pod »socialnim ministrovanjem«, ko so oni oskrbovali pasivne kraje s prehrano.
Mekinje pri Kamviku. Se pred dvema letoma je bilo pokopališče, kjer počiva 52 vojakov, v skrajno žalostnem stanju, danes je pa naravnost zgledno urejeno. Vojaška oblast je tu storila vse le mogoče. Na vernih duš dan je bila letos kaj primerna proslava. Grobovi so v najlepšem redu, za kar gre hvala častniškemu zboru smodnišnice v Kamniku. Šolarji so oskrbeli cvetje in po 4 do 5 svečic na grob. Opravile so se molitve takoj po onih na farnem pokopališču. Lepo je bilo videti, kako se je pomikalo vse ljudstvo s procesijo na vojaško pokopališče. Pevci so pod vodstvom g. šol. nadzornika Primožiča izborno zapeli ginljivo pesem: »Oj Doberdob., slovenskih fantov grob«. Naj bi se odslej obnavljal ta spomin na isti način!
Iz Smartna pri Litiji. V Veliki Kostrev-niri je umrl 74letni Janez Copar, vrl pristaš SLS in pri vseh priljubljen mož. Naj počiva v miru! — Novo prostovoljno gasilno društvo se je ustanovilo v Vel. Kostrevnici. Vaščani so postavili jako primeren gasilni dom. — Podružnična cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Libergi je dobila na zvonik jako lepo novo streho. — Velika nesreča se je zgodila na vernih duš dan v Gradišču. Vozili so nove zvonove za podružnično cerkev na Gradišču. Pri tej priliki so streljali s topiči, pri čemur se je 20 letni Pregelj iz Gradiških Lazov, jk> domače Miškarjev, smrtno ponesrečil.
a h^a ».Siit},^ iiSilHfS^S »BANCA ADRIATICA« Redkokedaj se je ustanovil kak gospodarski zavod ob tako ugodnih pogojih, ob toliki moralni opori od zgoraj in od spodaj kakor pred pičlimi dvemi leti tržaška »Banca Adriatica«, ki leži sedaj v razvalinah. Kakor znano, je nastala B. A. potom nacionalizacije bivše Jadranske banke v Trstu. Na rimskih pogajanjih sta se bili Italija in Jugoslavija sporazumeli tudi glede tega zavoda in se domenili, da bodi ta banka posredovalka v trgovskih poslih med Italijo in Jugoslavijo. Namesto da bi bili skrbeli za sanacijo zadrug v Julijski Krajini, so zastopniki obeh držav naklonili vso svojo skrb le novi banki in se sporazumeli, da dobi ta banka od itali-

sko katoliško Nravoslovje«. Knjiga je spisana po najboljših moralistih: Miillerju, Guryju, Simarji. Pisatelj si je moral šele ustvarjati slovensko terminologijo, — Kot priloga »Duhovnemu Pastirju« je izhajalo Koščevo: Katoliško zakonsko pravo z opisom državne avstrijske postave« in je izšlo 1. 1894. v založbi Katoliške Bukvarne kot posebna knjiga. O knjigi pravi pisatelj sarti: Spis ima biti za dejanske slučaje rabljiv, zato v njem ni dogmatičnih razpravljanj. Knjiga je imela praktičen pomen in je zato prav pregledno in praktično spisana. Za duhovnike jrko porabljiva knjiga je njegov »Spovednik in njegova služba«, ki je izšla leta 1881. v Trstu. Pokojni Kosec ni bil sicer kak globok učenjak, ampak v bogoslovnih vedah izvan-redno dobro podkovan jn pa praktičen. Vsaki prosti čas pa je uporabil za študije.
V predgovoru k svojemu »Spovedniku« pravi: »Nisem pisal knjige zato, da bi se duhovnim paslirjem delal učenika v stvari, v kateri si primerno njeni imeniLonsti vsak skrben duhovnik že iz drugojezičnih knjig poskrbi temeljitega znanja, ampak zato, da nekoliko pomagam množiti slovensko slovstvo na bogoslovskem polju.« Iz teh besed odseva razen pisateljeve skromnosti tudi njegovo rodoljubje: množiti slovensko slovstvo. Koščeve knjige so pisane vse v lepem, skrbno izdelanem jeziku. Kakor vsi Slovenci, je tudi on rad jezikoslovil. V svoji mladosti se je učil raznih jezikov, poznal je skoro vse slovanske jezike. Svoječasno je dobil celo nagrado za naloge, spisane v volapuku. Razen navedenih del jc pisal pokojnik tudi v tržaški škofijski list. — Iz Katinare je prišel Kosec za stolnega kanonika k sv. Justu v Trst. Poznavajoč njegove izredne vrline so ga spoštovali vsi
škofje, pod katerimi jc služil, od Nagla pa do Fogarja. Za svoje zasluge je bil odlikovan tudi od sv. očeta s častjo prelata. Tudi v tej službi je bil mož dela. Nikdar ni manjkal v koru, nikdar v pisarni. Bil je pregle-dovalec cerkvenih računov. Njegov naslednik ne bo našel nobenega nerešenega akta. Pokojni monsignor je ob svojem prihodu v Trst prevzel tudi vodstvo slovenske Marijine družbe.
Kakor smo že omenili, je bil pokojnik vedno slabega zdravja. Vendar z rednim življenjem je dosegel častitljivo starost 82 let. Kmalu po prihodu v Trst, mu je začel pešati sluh, dokler ni popolnoma oglušil. Deset let ni nič več slišal. Bilo mu je treba vse pisati. Toda tudi ta križ je voljno prenašal, >Svet je zame kakor kinematograf«, se je šalil. Ta gluhost in sploh bole-havost je bila vzrok, da se je popolnoma umaknil v zatišje, izza katerega pa je ve-i dno z bistrim očesom in vedrim duhom j sledil vsem dogodkom in kljub starim le-I tom vedno napravljal o njih sodbe, ki niso prav nič dišale po starosti.
Predltfednom ga jc na potu na delo, v pisarno, zadela kap. Ni se več zavedel. Kakor je mimo živel, je mirno v Gospodu zaspal. Njegovo truplo čaka vstajenja na pokopališču sv. Trojice na Katinari, kakor si jc sam želel. — Ave, anima pia!
»«♦=>■! »♦(■«»<■♦<■ ♦«♦»«♦■» «♦«♦<■>♦ K dinarskemu dnevu.
JUGOSLOVENSKE MATICE 9. t m
O dajte, dajte le, ker zbriše vsak dinar, vsak najmanjši dar, kar v naši hiši zdaj barbar v. srca mladine naše piše.
janske vlade 13 milijonov lir. Zaman so tedaj prijatelji ljudstva in zadružništva protestirali in opominjali, naj se ne žrtvuje zadružništvo ln z njim blagor širokih ljudskih slojev kapitalističnemu bančnemu zavodu. Italijani so menili, da so pridobili z nacionalizacijo Jadranske banke bogve kakšne aduta v nacionalno-politiene svrhe in so bili kratkovidni dovolj, da so so veselili propada slovanskih zadrug v lastni državi. A med slovanskimi krogi samimi je bila močna struja, ki se je z vso vnemo zavzemala za novo Banco Adrintieo, češ da je s tem rešen propada najmočnejši narodni gospodarski zavod. To so bili predvsem tržaški liberalni narodni krogi, ki so potom svojih voditeljev in svojega tiska z vsem poudarkom nastopali v prid »B. A.«. Banka jo tudi končnoveljavno triumfirala nad zadrugami in vsled velike reklame, ki se je delala zanjo proti plačiln in brezplačno, primamila veliko število vlagateljev. Vsi ti — po številu nad 4000 r—. preklinjajo danes italijansko in jugoslovansko vlado, ki sta tako lahkomiselno prepustili težke milijone in interese tisočev peščici špekulantov in se nista dalje niti najmanj brv gali za razmere v zavodu, ki sta mu naklo-i nili svojo gmotno in moralno podporo. Itali* janska vlada je poleg gornjih 18 milijonov, lir žrtvovala za »B. A.< kasneje še težke milijone, tako da je šlo iz žepov italijanskih davkoplačevalcev za B. A. vsega nad 20 milijonov lir! Zato je splošno veliko ogorčenje povsem umljivo in pristno.
Kakor kažejo že dosedanje ugotovitve, je bilo gospodarstvo B. A. iz vsega početka ne samo nezaslišano lahkomiselno, ampak naravnost zločinsko, sleparsko. V javnosti je banka trdila, da ima 15 milijonov lir osnovane glavnice, dejansko so pa bili vplačani le 3 milijoni. Obveznice in vrednosti, ld so jih vlagatelji samo depozitirali, je banka zastavila in prodala v inozemstvu. Vsa poročila banke so bila goljufiva in so imela le namen, da preslepe javnost Še pred dvema mesen cema se je B. A. napihovala, češ da bo * zvezi z drugimi velikimi bankami nabavila Jugoslaviji posojilo v znesku 600 milijonov lir. Ko je pa te dni ustavila plačila, so našli v blagajni samo 20.000 lir, tako da niti ura<k nikov niso mogli plačati.
Upravni svet, ki nosi odgovornost za ta težki gospodarski polom, ki je prizadel brez razločka tako italijanske kakor hrvatske in slovenske vlagatelje, je bil sestavljen iz bivših ministrov, komendatorjev in podobnih ljudi, ki so prinesli v banko zveneče naslove, a prazne žepe. Prvo besedo v banki je imel komendator Aleksander Rossini, ki je bil lik pred vstopom v banko v konkurzu. Proti njemu — kakor tudi proti njegovima tovariSema odvetniku Capocardu in Ciru Kamenaroviču je državno pravdnišlvo v Trstu že prve dni izdalo zaporno povelje; toda mož je vedel, kaj mu preti in je pravočasno pobegnil. Rossini kakor tudi ostali italijanski upravni svet-niki so bili fašisti.
Slovenski in hrvatski ljudski politiki in njih glasila v Istri in na Goriškem, ki so iz vsega početka nastopali proti B. A. in odklanjali vsako reklamo zanjo, dasi jim je ponujala mastno podkupnino, doživljajo sedaj zadoščenje, da so obvarovali pred škodo mnogo naših ljudi.
p Šolsko imenovanje. Za definitivnega nadzornika v goriškem okraju je imenovan Karol Rubbia. Njegov delokrog obsega med drugim šolska ravnateljstva v Gorici, Gra-diski, Solkanu in Červinjanu. Po italijanskem šolskem zakonu, ki so ga v novih pokrajinah uveljavili letos, so ukinjeni vsi prejšnji šolski sveti in nadzorniki. Njih delokrog je sedaj razdeljen med didaktične ravnatelje, šolske nadzornike in šolsko oskrbništvo v Trstu.
š Volitev župana v Ptujn. Snoči ob 6. jO imel novoizvoljeni občinski svet v Ptuju prvo sejo, da izvoli župana in podžupana. Slovenski občinski svetniki so prišli v dvorano z belimi klinčki v gunibnicah, za njimi so prišli Nemci in končno edini socialni demokrat. Galerija je bila natlačeno polna. Sejo je otvoril dosedanji župan Blažek, ki je pozval najstarejšega občinskega svetovalca Nemca Stendta, da prevzame predsedstvo in vodi volitve. Po volitvi je bilo oddanih 24 glasov. Dobil jc dr. Matej Senčar 19 glasov in je izvoljen za župana. Nemci in socialist s<) oddali p rame glasovnice. Za podžupana je bil izvoljen dosedanji župan Blažek. Pred občinsko hišo se je zbrala velika množica, katero je nagovoril novoizvoljeni župan dr. Senčar. Nato se jo razvil sprevod po mestu, ki jo bilo razsvetljeno in v zastavah.
š Proga OrmoS—Ljutomer. Prometno ministrstvo je odredilo, da se nova proga Ormož—Ljutomer izroči prometu dne 22. t. m. Par dni poprej bo novo osebje prevzelo upravo proge, svečana otvoritev pa se bo vršila v prisotnosti predstavnikov vlade, prometnega ministrstva itd.
š Največji zvon Slovenije, približno 4000 kilogramov težak, ima v delu za stolno cerkev v Mariborumariborska zvonolivarna »Zvonoglas«. Delo lepo napreduje in tipamo, da bo Mariborčanom že na sv. večer oznanjal večno božično pesem. Zanimanje za tega orjaka jc veliko, ker Mariborčani nc morejo cozabiti krasnega glasu njegovega prednika-
Po dosedanjih delih imenovane zvonolivarne pričakujemo, da bo tudi novi zvon zadovoljil Mariborčane s svojim glasom in lepo izdelavo.
Dnevne novice.
Občinske volitve v Trbovljah. Kakor 6mo zvedeli, bodo občinske volitve v Trbovljah razpisane za L marca 1925.
—	Sežiganje bankovcev. V Saravejo je
dospela tročlanska komisija iz Belgrada, ki bo nadzorovala sežiganje bankovcev. V komisiji sp: 1 nadzornik kmetijskega ministrstva, 1 član glavne kontrole ter 1 delegat finančnega m nistrstva. Predsednik delegacije jc sarajevski delegat finančnega ministra g. Pirimiša. Sežige nje, ki se vrši v tobačni tovarni, bo trajalo tj i dni. Uničili bodo 1,700.000 Din.
—	Potujočemu občinstvu sporoča Tourist-Orfice, da se je njegova prodajalna železniških kart in potovalna pisarna danes preselila ,v palačo Ljubljanske kreditne banke (prej lokal Interkontinentale).
—	Na Doleh pri Litiji so v soboto pokopali Franceta Grčarja s Selc, dolgoletnega [ključarja farne cerkve in bivšega župana. Množica pogrebnikov je pričala o priljubljenosti moža. Naj v miru počiva. — V nedeljo ■ 26. okt. so imeli blagoslov dveh zvonov na jJelenjah, a še isti večer je bil zabodeu Anton [Oblak z nožem v prsa, da bo težko ostal pri iživljenju.
—	Za filateliste. Notranje ministrstvo je izdalo oklic, v katerem opozarja fiiateliste in lastnike klišejev, da so bili povodom evakuacije srbske vojske v Kraljevcu in Prizreuu pokradeni iz tresora »markarnice« vsi klišeji za izdelavo poštnih znamk od leta 1865. do IL.-i. Poleg tega so bile ukradene vse zaloge neuničenih poštnih znamk vseh emisij od kneza Mihajla do vštevši emisijo kralja Petra, kakor ludi albumi znamk, ki so predstavljali ogromno vrednost. Ker je preiskava dognala, da je ostala večina teh ukradenih predmetov v naši državi in sicer v rokah filatelistov in drugih zasebnikov, poziva ministrstvo vse filateliste in druge osebe, ki imajo navedene klišeje, albume in znamke, da jih najkasneje do konca leta izroče najbližji policijski oblasti. V nasprotnem slučaju bodo lastniki tega državnega imetja odgovarjali pred zakonom.
—	Irasaclja železnico Brežice-Novomesto. Nepopisno veselje je zavladalo med ljudstvom po dolini Krke, ko so se zadnje dni raznesle vesti, da se že meri železnica. In res! Dne 3. t. m. je komisija, ki gre od Brežic proti Novemu mestu prišla do Cerkelj. Druga komisija pa gre od Novega mesta. — Da bi se le res kmalu tudi železnica začela graditi, kajti po tej dolini je neizmerne važnosti in potrebe. Pa ne bo težko narediti je, ker je skozinskoz sama ravnina. Tudi mostov se bodo razen enega pri Brežicah lahko ognili. Mi se veselimo, da se bo uresničila nujna potreba!
—	Obnova proge Trpanj — Stoa — Dubrovnik. Občina Pelješac je predložila v imenu 16.000 prebivalcev prošnjo prometnemu ministru. Jadranski plovitbi in poštnemu ravnateljstvu, da se stara proga Trpanj — Ston — Dubrovnik čimprej obnovi. Promet na tej progi je v nujnem interesu prizadetega prebivalstva.
—	Nemško vojaško pokopališče v Belgradu, Kakor vsako leto, tako je tudi letos vršila na Vernih duš dan na nemškem vojaškem pokopališču na Banovem Brdu lepa proslava padlih in umrlih žrtev. Svečanosti so se udeležili: nemški poslanik dr. E. von Ols-hausen, legacijski svetnik dr. Eisenlohr, osobje poslaništva in številna kolonija rajhovskih Nemcev v Belgradu. Vlado je zastopal načelnik v ministrstvu ver Janjič. Poslanik Olshau-sen se je v svojem govoru spomnil najprej svojih rojakov, nato 18 srbskih in 18 drugih vojakov, ki leže pomešani med Nemci. Naglasil je, da so hrabri vojaki obeh držav združeni v smrti, in mnogi Nemci, ki so se borili na vseh frontah, govore še danes, da je bil srbski vojak najdostojnejši nasprotnik. Po končanem govoru jc položil g. Olshausen e<n venec nemške vk.de na grobove Nemcev, drugega pa na grobove naših vojakov.
—	Vojvodinska nemška mladina. Novo-Eadsko nemško glasilo je priobčilo v zadnjem času več člankov, ki tožijo nad nravnim propadanjem nemške mladine. Gostilna, piešiššc in ulica so edina zbirališča mladine; dom, cerkcv, šola postajajo tej mladini vedno bclj tuji. 13—14ktne deklice že hodijo na plešišče in ponočujejo. Mnogo jc nedelj, ko ni videti v cerkvi niti enega mladega fanta ali iz šole izostale deklice. Starši nimajo več nobene oblasti nad otroci. Poleg nravnosti nazaduje tudi umska izobrazba mladega rodu, ki zna komaj gasilo čitaLi in pbati.- Oopomoč jc nujno potrebna. V to svrho naj se po vseh občinah ekličej 3 na posvetovanje duhovščina, učiteljstvo in očetje, da sc sporazumejo o primernih Ukrepih in skrbe za njihovo izvršitev.
—	riuftijat v Zagrebu. Ministrstvo za ve-(c je izpolnilo željo zagrebških muslimanov, ča 3e v Zagrsbu ustanovi muftijat. Fod kom-fjctonco zagrebškega muftija spadajo: Hrvat-fcks, l ccijimurje in Slovenija,
—	Ponovna obsodba nazarenca. Pred sarajevskim vojnim sodiščem je bil obsojen rc-t qv 32, nn_ Milan Trujsnski na 5 let in šest ni :ccv težke ječe, ker ni hotel sprejeti o.-ožja, čeS da mu to brani njegova vera. Tru-
[janski jc nazarenec. Zanimivo ie, da je sprejel
obsodbo povsem hladnokrvno ter da je izjavil: »Orožja ne vzamem v roke, čeprav bi roo obsodili na dosmrtno ječo.«
—	Orožnik — ubijalec. V Sarajevem so
te dni sodili orožnika Toma Soboto, ki je v Podlapcu (Lika) tako pretepel neko Katarino Matunlč, da jo kmalu nato umrla. Žena omenjenega Sobote je v babjevorju tožila svojemu možu, da jo jc Katl »začarala« is da je vsled tega nesrečna. Sobota je kot postajevodja pozval Kato k sebi in jo pričal zssličavati. AH Kati ni hotela priznati svojega »zločinaKer se Sobota ni dal prepričati o njeni nedolžnosti, jo je najprej pretepe! in n;>.to zaprl v kleti orožniške postaje. V kleti jo je tako dolj^o tepci dekler ni umrla. Sobota jc bil obsojen za ta strahovit zločin na leto dni zapora-
—	Roparski napad. V Begunjah pri Cer-kvenici je 4 t. m. okoli 11. ure dopoldne prišel v Zidarjevo hišo neznan, boljše oblečen moški in zakričal nad lSletuo domačo hčerko Ano, ki je bila sama doma: »Denar in ključe daj, sicer te ustrelim!« Delile je odvrnilo, da nima ne enega ne drugega. Ropar je nato ustrelil ua dekleta in jo zadel v desno roko. Nato je hitro pobegnil. Ano so prepeljali težko ranjeno v ljubljansko bolnišnico. Orožniki so takoj pričeli zasledovati zločinca.
—	Krvav zločin v Novem Sadu. V Novem Sadu sta med drugimi ruskimi begunci živela Mihael Grigorijev, gledališki korist in Gregor Kmevelski-Sabinjev, pisar v notarski pisarni Grigorijev je ljubil mlado Rusinjo, s katero se pa zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev ni mogel poročiti. Za njo je začel laziti Sabinjev, ki jo je ob neki priliki zvabil v svoja stanovanje, jo tam omamil s kokainom in nato onečastil. Dekle jo svojo nesrečo zaupalo Grigcrijevu. Le-ta je minolo soboto zvečer počakal na Sabinjeva v mrki
j goslilnici v hetelu 2-Marija«. Komaj je Sabinjev sedel, je stopil proti njemu Grigorijev potegnil revolver in ga iz neposredne bližine ustrelil v glavo, tako da so se možgani raz-škropili po steni. Nato je Grigorijev mrtvega nasprotnika še brcnil, zahteval vode, da si umije roke, si nažgal cigareto in se hladnokrvno izročil policiji — Novosadsko prebivalstvo je nad temi ruskimi umori, ki jih je bilo v Novem Sadu že cela vrsta, skrajno ogorčeno.
—	Stražnik ustrelil pastirja. V Titelu v Vojvodini se je te dni odigral sredi glavne ulice krvav dogodek, ki je vzbudil veliko senzacijo. 21 letni pastir Gajo Jovanov je gnal ovce s paše. Sredi glavne ulice ga je srečal občinski stražnik Badoiček, ki je pastirja opozoril, naj v redu žene svoje ovce, da ne bodo uhajrJe na pločnik. Med pastirjem in stražnikom se je vnel prepir, med katerim je Gaja potegnil nož in napadel stražnika. V tem je prihitela pastirjeva mati, ki je zgrabila za stražnikovo puško, katero je ta snel z rame. V tistem trenutku pa je stražnik sprožil puško in strel je zadel pastirja v vrat. Gaja se je zgrudil mrtev na tla. Stražnika so zaprli
—	Dva požara v eni uri. V Velikem Mra-ševem (župnija Cerklje) je v pondeljek 3. t. m. tekom ene ure pričelo goreli na dveh krajih. Zažgali so prvič in drugič otroci Pogorel je Tončku Zorku čebelnjak. Čebele so mu že preje pokradli. Pogorel je pa tudi Tonetu Žarnu kozolec, kjer je bila shranjena vsa letošnja krma. Sreča, da je veter pihal v smeri od gorečih predmetov proti hosti V nasprotnem slučaju ni dvoma, da bi ne zgorela cela vas. Prišli so ognjegasci iz Sv. Križa.
—	Kdo želi biti zdrav? Najnovejše in najboljše proti malokrvnosti in bledici za ženske in otroke je F e r r o d o v i m, sestavljen iz železa, fosfata in drugih zdravilnih snovi, ki so potrebne za tvorbo čiste in zdrave krvi. Ferrodovim povzroča izreden tek in vrlo naglo okrevanje ter vrača moč, zdravje in svežost vsaki osebi, ki jej je kakeršnakoli bolezen oslabila zdravje. Da se doseže v isiini gotov uspeh, zadoščajo 2 do 3 steklenice, ki jih po poštnem povzetju in plačano poštnino razpošilja: Lekarna k. Orlu, Mr. B. B. Mostar, Hercegovina. Cena 1 steklenice 40 Din z navodilom.
novice.
CENTRALNI AMBULATOItIJ DRŽAVNIH ŽELEZNIC.
Včeraj jo bii za naše državne železničarje in za njihove družine važen Ln pomemben dan. O tvor jo u je bil i:amreo centralni ambulatorij, zavod kakršnega do re-daj šo sploh nismo imeli in jo tudi prvi v Jugoslaviji. Ta zavod jo nameščen v lepih, jako svitlih prostorih v prvom nadstropju železniškega poslopja na Celovški cesti nasproti prostorom ljubljanskega ve! ose j m j-šča. Otvoritev tega zavoda se je vršila včeraj ob 11. dopoldne. V imenu ljubljanskega ravnateljstva je pozdravil došle gosto gosp. ravnatelj Andrej Vrečko, ki je posebno pozdravil šefa zdravstvenega odseka ministrstva za narodno zdravje in obenem zastopnika ministrstva za promet g, dr. Do-brodolca. Dalje je pozdravil predsednika upravnega odbora humanitarnega odseka g. dr. Polca, ljubljansko zdravnike gr». dr. G e i g e r j a, dr. T1 č a r j a, dr. B 1 c i -\v e i s a, dr. M a y e r j a, dr. Rusa in dr. Ilausa in pa zastopnike raznih železniški!1, oddelkov.
G. dr. Dobrodolac se je nato zahvalil za pozdrav in je takoj uvodoma omonil,
da je ta prekoristni zavod prvi v državi in to v Ljubljani, to 30 na onem kraju v Sloveniji, ki je pionir na vse strani v naši državi Veseli ga to, čestita Ljubljani ln posnemala jo bodo v kratkem trudi druga centralna mesta. Izmed mnogih očitkov se je tudi čul popolnoma neopravičen očitek, da so otvarja institucija, kjer se zaprečavajo bolezni, no pa zavod, ki jih zdravi. To seveda ne odgovarja resnici, kajti ta ambula-torij bo izvrševal po možnosti obojno naloga Delalo se je počasi a vztrajno tn ne ugaja mi prebrzo žurenje, ki na pol poti obstane. Počasi smo prebrodili težke poti premagali smo vse ovire in danes otvar.jamo ta velekoristni zavod. Pri tej priliki so zahvaljujem vsem, ki so nas podpirali in sodelovali, posebno pa se imamo mnogo zahvaliti vrlemu sodelavcu ministru za promet g. Sušni k u, ki se je živo zainteresiral za ta zavod, mnogo napravil ln je tudi sam osebno delal. Hvala mu. — Končno so je otvoritelj ša posebno tn prav teplo zahvalil vsem, ki so doprinesli podporo k ustanovitvi zavoda, posebno upravitelju am-bulatorija g. dr. Jožefu T i carju in vsem drugim zdravnikom. Zaključil je otvoritveni n?govor z besedami: Srečno delo, dober uspeh! Otvarjam ambulatorij. — Nato jo podal dr. T i čar obsežen znanstven referat o pomenu ambulatorija in ' o modornem zdravljenju. Poudarjal je uvodoma zdravljenje z elektriko in z elektrotehničnimi apar&hl. Fizikalno zdravljenje so naši železničarji do sedaj šo malo poznali. Posebno je poudarjal vpliv električnega toka pri obhodu skozi človeško telo, posebno na razno sta-nice in pa uspešno zdravljenje z raznimi žarki, kakor na primer o uplivu Bontgnuo-vib in drugih žarkov na notranjo človeške organe. Omenil .io njihov vpliv pri zdravljenju raznih zlih tvorb. Omenil je razne moderne priprave za električni žig, za masažo in strokovni pregled oči grla in vseh drugih delov človeškega telesa. S temi pripomočki se bo mnogo pomagalo članom v boju proti tuberkulozi proti raku ln proti drugim nevarnim in opasnim notranjim boleznim. Ze striktna diagnoza ponesrečenca ali drugače obolelega člana, ho veliko koristila članom iu jim bo vrnila popolno zdravje in mnogi bodo dosegli zopet lahko popolno delazmožnost, kar se do sedaj v mnogih slučajih ni moglo doseči. Ta arnbu-latorij pomeni začetek nove dobe zdravljenja naših članov in jim bo nudil več kot jim more nuditi bolnica, ki bo s tem arnbu-latorijem obenem tudi občutno razbremenjena. Njegov precej obširen, znanstveno zasnovan ln zanimiv referat so poslušali vsi navzoči z zanimanjem in so ga vsestransko odobravali Po tem referatu je pozdravil v kratkem nagovoru delegat ministrstva na-rodnoga zdravja dr. K a t i č i č otvoritelje Ln vse navzoče goste in je čestital k temu pozitivnemu uspehu. — Na to so si gosti pod vodstvom dr. Tičarja ogledali razne oddelke ambulatorija, katerih bogata zdravniško tehnična oprema je vse naravnost presenetila, posebno če še upoštevamo današnje visoke nabavne cene raznega inštrumen-tarija. — Ogledali so si zobozdravniški oddelek z vsemi potrebnimi aparati, sobo za raziskavo rasnih notranjih bolezni z raznimi mikroskopi in drugimi aparati oddelek za preiskavo oči glede na barvo in ostrino vida, kirurgično sobo in posebno zanimiv oddelek, kjer sta nameščena aparata, za ob-senčenje z ultravioletnimi žarki in pa z Bachovim višinskim solncem. S tem ambula-torijem je pridobila Ljubljana nov moderno opremljen sanitarni zavod, na katerega smo Slovenci res lahko ponosni.
lj Umor Ferdinanda, Pipana — nagrada 20.000 dinarjev. Z ozirom na razpisano nagrado v znesku 10.000 Din za ono osebo, ki bi dala sodišču take podatke, da bo na njih podlagi mogoče izslediti pravega krivca Pi-panovega umora, se razglaša, da je gospod Franc Mi k lic, hotelir v Ljubljani iu oče prvotno osumljenega Ernesta Miklič založil na policijski direkciji v Ljubljani 10.000 Din kot nagrado za ono osebo, ld tekom treh mesecev izsledi pravega morilca trgovca Ferdinanda Pipana. — Vsakdo, ki kaj ve o tem senzacijonalnem umoru, naj to naznani g. polici jskemu direktorju, ker je v interesu prizadetih in do sedaj osumljenih oseb, kakor ludi v interesu vsakega državljana, da se zločinec odkrije. — Cela nagrada znaša sedaj 20.000 dinarjev, ki jo bo prejel ovaditolj in mu bo zraven tega popolna tajnost zajamčena. — Nagrada se bo izplačala ludi osebam, ki stanujejo na Primorskem, kjer je bil Pipan doma.
lj Organizacija Dinarskega dno Juso-slovonske Matice v nedeljo 8. t. m. Na korist neodrešenlh bratov Ln sester priredi Jugoslovanska Matica v nedeljo 9. t. m. ^Dinarski dan« po celi Sloveniji, ki bo v Ljubljani sledeče izveden: Za uspešno Izvedbo Dinarskega dne potrebuje Jugoslovenska Matica kakih 300 sodelavcev, ki so ji žo zagotovljeni iz krogov članov vteh društev, akademikov, srednješolcev itd. Osrednja pisarna dneva je nameščena v pisarni Jugoslovensko Matice, Pred Škofijo 21., kjer se dobivajo vse informacijo in se oddajajo vse denarne zbirke. V tej pisarni poslu e poseben odbor se-stoječ iz članov Pokrajinskega odbora Ju-
goslovenske Matice in iz zastopnikov sodelavcev. Vsak sodelavec je točno zabeležen in steklenica, v katero pobira prispevke je označena z tekočo številko. Vsi sodelavci imajo tudi trak z napisom »Dinarski dan«. Na najvažnejših križiščih v mestu so nameščene kontrolne postaje, ki prodajajo tudi odkupne znake in pobirajo prispevke sploh. Odkupni znaki imajo napis «Istra 1921« in stanejo 10 ali 5 Din. Lastnikov odkupnega znaka posamezni nabiralci ne bodo več nadlegovali. Nabiralci bodo hodili po ulicah in hišah in zbirali darove v steklenice Dinarski dan začne ob 8. zjutraj in konča po 12. opoldne. Jugoslovenska Matica prosi vsakega, da daruje ta dan vsaj 1 Diu za neodrešone brate v Julijski Krajini in na Koroškem.
Ij Ljubljanski trg. Veliko blaga, raznih domačih pridelkov in izdelkov in dosti kupcev. Na Cankarjevem obrežju so postavili cele kupe razne slame za postelje. Na sadnem in zelenjadcem trgu je bilo dosti naj. različnejšega sadja, grozdja, maroni, domačega kostanja, svežih rozin, fig in razne zelenjave. Nasproti mosnega oddelka se jo dobila razna divjačina. Posebno dosti ja bilo rllvjlh zajcev, ki so se prodajali po 250 do 533 kron. Tudi različnih gob je bilo dosti lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Kuhar, posestnikova hči, 9 let — Fran Florjan-čič, zavarovalni potovalni uradnik, 79 let — Henrik Pečenko, zidar, 54 let — Lovro Bre-celj, kočar, 78 let.
lj Krojna šola, od mlnist. trgov, iu obrti koncesn Židovska ul. 5, otvori z 20. novembrom zimski tečaj o splošnem daraskem in moškem krojsnju. Poučevalo se bo čez dan in zvečer. Kroj jo preizkušen, lahko razumljiv, pristo.ia tudi broz poskušnje in sa ga lahko priuče tekom tečaja tudi nešivilje. Ugodni plačilni pogoji! Vpise. anjo celi dan.	6969
lj Tatvine. Tiskarskemu ulužbencu Ivanu Krmecu je bilo preteklo nedeljo iz nezaklenjene predsobe stanovanja na Cesti na gorenjsko železnico ukraden Črn jopič, vreden 300 Din. — Posestni« Ani Likar je 3. t. m neznan tat ukradel 750 Din, ki jih je imela brez listnice v žepu.	r,
lj Policijska kronika. Od 4. do 5. L tu. so bile vložene sledeče ovadbe: Radi tatvine 5, radi pijanosti 1, radi telesne poškodbe 2, radi pretepa 1, radi prestopka cestno-policij-skega reda 8. Napovedane aretacije: 1 radi prepovedanega povrata, 1 radi tatvine, 1 radi vlačuganja.
pr Koncert gospe Pavle Lov2e!o#e se vrli v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 8 zvečer v Filharmoniji, na kar opozarjamo naše občinstva1 pr Vrtec in Angeljček št. 11-12. Dobi se še ves letnik 1924, nevezan in vezan. V letn 1925 bo izhajal Vrtec z Augelčkom vsak mesec, razven o počitnicah. Z junijem 1925 se bo letnik zaključil; novi letnik se bo pričel z oktobrom 1925. L. 1925 bosta Vrtec in Angelček (šest dvojnih Številk) skupaj stala 16 dinarjev; Vrtec sam 10 Din, Angelček sam 6 Din. Naročnino sprejema uprava Vrtca y Ljubljani, Sv. Petra cesta 80.
pr Umetniške razglednica naših jugoslovanskih »velmož«. Umetniško založništvo; >Ažbe« v Mariboru je izdalo drugo serijo (12 razglednic) jugoslovanskih velmož. Druga se-; rija vsebuje reprodukcije sledečih mož: Fr. Finžgar, Fr. Prešern, Anton Foerster, Josip Stritar, Petar Zrinjski, Ivan Gundulič, Krsto Frankopan, vojvoda K. Mišič, Jovan Popovič, Ljubomir Nenadovič, Branko Radičevič, Do-', sitej Obradovid. Reprodukcije II. serija so izvršene v štirih barvah ter so krasno uspele. Naročila se naj pošljejo na umetniško tiskarski zavod in založništvo »Ažbe« v Mariboru, Koroška cesta 39, Slovenija.
sklepu lista.
Belgrad, 6. nov. Ob 2. uri. Po Pašičevem odgovoru je kralj sprejel še nekatere osebe, katerih identiteta nili nasveti se ne dajo točno kon sta tirali. Vendar se je kralj pozno v noči nagloma odločil za rešitev, katere ni mogel nihče pričakovati, kdor je stal na stališču edinstva države, parlamentarizma in ustavnosti. Kralj je namreč ob deseti uri pozval v dvor Marka Trifkovi-ča, ki je ostal pri njem do 12. ure opolnoči, nakar se je zvedelo, da je Marko Trifkovič dobil mandat za P.-P. volivno vlado. Za predsednika vlade je določen Nikola Pašič, kef pa je bolaa, bo podpredsednik Mi Trifkovič.
Gospodarstvo.
Fr. Gombač:
Kmetijske hibe in kmetijska podjetja v
V 8. odstavku pod tem naslovom v »Slovencu« z dne 4. t m. priobčenega članka se je vrinila mala tiskovna pomota, ki smisel nekoliko potvarja. Namesto >olje< glasiti se mora »kolje«, kar so cenj. čitatelji gotovo že sami opazili, kajti kostanj da lepo kolje, nikakor pa olja. Olje bi se pač lahko pridobivalo iz orehov, toda na to v danih razmerah ni misliti, ker se prodaja sušenih orehov kot sad bolje izplača.
Enaka napaka jo vrinila pri ameriški sa-morodnici »huntiorgdon«. Pravilno je »hiin-tingdon«.
Kar ee saditve orehov, kostanjev in lešnikov ter rentabililete teh tiče, je pripomniti, ker je saditev teh najenostavnejša in ker ta drevesa ne zahtevajo skoro ni kakega poznejšega oskrbovanja in ker vendarle vsako leto, izvzemši posebne nesreče, zadostno obrodijo, da je njihova rentabiliteta vsestransko sigurna, četudi slučajno toča tu pa tam nekaj potolče. Poleg sadu dajo pa orehi, ko dovolj dorastejo, drag mizarski les, ki se že na kilograme prodaja, kostanj pa, dokler je mlad, daje lepo, trpežno in drago kolje za vinograde in sadovnjake, ter izvrstne gosposko palice (SpazierstOcke), ki jih gotove tovarne drago plačujejo. Dalje se kostanjeva drevesa srednje debelosti uporabljajo za telefonske in brzojavne droge, starejša pa za doge (vinske in druge sode) ter za dobivanje tanina odnosno za drva ali deske, stebre itd. Torej vsestranska gospodarska poraba! Sad, osobito če je lep debel (inaroni) se pa od jeseni do pozno spomladi lahko in brez stroškov ter navadno drago proda.
Tudi lešniki dajo poleg sadu še količke, ki sicer niso posebne trajnosti, a za eno leto le porabljivi. Bolje se pa izkoristijo za obroče ▼ cementnih in drugih tovarnah, kjer se izdelujejo sodi za zelje, repo in druga suha roba.
Le malo dobre vojle in več podjetnega duha, in v par desetletjih bi cela Bela- in Su-hakrajina imela lahko najobsežnejše plantaže lepih orehov, kostanjev in lešnikov, kar bi vsemu prebivalstvu donašalo letno več milijonov dinarjev čistih dohodkov.
Povpraševanje po tem sadu je vsako leto prav veliko. Tudi na Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani prihajajo vprašanja tujih kupcev za cele vagone, toda vstreči ni mogoče, ker s težavo se da spraviti v enem kraju komaj četrt do pol vagona sku-kaj. Drugačna bi pa bila kupčija, ako bi si veletržoc mogel nabaviti v enem okraju več vagonov takega sadu.
Pomisleki in predsodki bi utegnili nastati radi lahke spomladne pozebe orehov. Tudi ta nevarnost je v Belikrajini kot vinskem kraju skoro izključena. Za slučaj obsežnih nasadov vi&okodebelnih dreves se pa klimatične razmere zboljšajo, kar jasno dokazujejo obširna in sistematična pogozdovanja goličavih krajev.
• • •
g Živinski sejem v Ljubljani dne 5. t. m. Na današnji sejem so prignali 394 konj, 195 žrebet, 127 volov, 135 krav, 27 telet in 346 prašičev za rejo. Cene so bile sledeče: par dobrih konj do 20.000 Din, voli prvovrstni izjemno za kg žive teže Din 13.75—14.50, voli
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prcvel Peter M. Cernigoj.
(Dalje.)
14
»Ne, ne zanašam se na sanje, ki se spreminjajo kakor poletni oblaki in hitro minevajo,« je odgovorila deklica drzno. »Če je bog moj oče, ali po duhu ali po telesu, ne vem kako, stori, da se'mi prikaže pred očmi. Njegove modrosti prosim zase in njegove naklonjenosti za drugega. Pokliči ga, če imaš tako moč, Asti. Poklici ga, tudi če me ubije. Bolje je, da umrjem, kakor --«
»Pst!« je rekla Asti in ji dela roko na ustnice. »Ne govori tega. Poznam neki čar in ga bom za tvoj blagor — in za blagor nekoga drugega — poskusila, a ne tukaj. Morda me usliši, morda ne, morda pa se tj prikaže in bom jaz morala plačati ceno. Obleci se tedaj, kraljica, in se ogrni s tem pajčolanom ter pojdi za menoj — če si upaš.«
Plazili sta se po tesnih hodnikih in po mnogih skritih stopnicah navzdol, dokler nista slednjič prispeli k vratom na vznožju visoke strme skale. Asti je vrata odklenila in odprla in jih zopet zaklenila, ko j sta vstopili.
»Kje sva?« je zašepetala Tua.
»To je grobnica Amenovih velikih du- i hovnic, kjer pravijo, da bog čuje. Nihče ni j stopil vanjo skoraj trideset let. Glej, v prahu se poznajo stopinje tistih, ki so prinesli zadnjo duhovnico k počitku.«
rejeni 13.25—13.50, ,voli za vprego po kakovosti in sposobnosti 12.50—13, biki lažji JO do 11, krkave rejene 10—11, kravo klobasarice 7—8, teleta težja debela 17—17.50, teleta lažja 15.75—.16.75, teleta zaklana po kakovosti 22—22.50, prašiči peršutarji 15.50-16.50, prašiči zaklani po kakovosti 20—22, koštruni in ovce debele 8—9, plemenski prasci 8 do 12 tedenski komad po 150 do 250 Din. — Današnji semenj je bil dobro obiskan, živine se je prignalo primeroma dosti, a debele živine je primanjkovalo in je tudi le za tako bilo živahnejše povpraševanje. V ostalem pa je bila kupčija bolj mrtva in se je sklenilo malo kupčij. Cone pa so ostale skoro neizpremenjene. Le debeli prašiči in težja teleta so na ceni nekoliko pridobila. Kakor kaže, se je cena precej ustalila iu ni pričakovati nobene posebne spremembe v cenah za bodoče.
g Srinski nojem v Mariboru. Na svinjski sejem dno 31. okL 1924 se je pripeljalo 324 svinj: cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, komad Din 87.50—125, 7—9 150—225, 3—4 mesece 325—500, 5—7 612.50 do 750, 8—10 625—1000, 1 leto 1000—1750, 1 kg "žive teže 15—20 Din, 1 kg mrtve teže 22.50-27.50 Din.
g Položaj na trgu t vinom v Banatn. Pišejo nam: Trgatev v Banatu je že končana. Količina prideLka je letos dosegla samo polovico lEmske. Kakovost pridelka je dobra. Dosedaj še ni prišlo do večjih kupčij, ker vlada glede cen neorijentiranost. Zaolge belega vina iz lanskega leta so majhne in so cene od 6.50—7.50 Din za 10—15. odstot. blago. Cene so: olelo novo črno 10 odstot. hI Din 450, belo novo 9—9,5 odstot. Din 550, 10 odstot. Din 600, 11 odstot. Din 700, siler Dm 550.
g Konkurzi. Konkurz je razglašen o jme-vini Frana Ogrizka, trgovca v Mariboru, Vetrinjska ulica št 11, registriranega pod firmo: Prva mariborska izdelovalnica za-maškov in drugih predmetov iz plutovine Fran Ogrizek, trgovec v Mariboru, Vetrinjska ulica šL 11; istotako je razglašen konkurz o imovini Ivana Vaupotiča, mesarja, prekaje-valca in trgovca z živino v Gornji Radgoni, registrovanega pod to firmo.
g Poloni Pomorske banke v Gružn. Pomorska banka v Gružu je prišla zadnje c'.ni v plačilne težkoče. Poskušala je na različne načine izvesti sanacijo in to predvsem s pomočjo italijanskega kapitala. Poskusi so se izjalovili. Sedaj je Pomorska banka zaprosila za prisilno poravnalno postopanje in ponuja 40 odstotno poravnavo.
g Izvoz koruze v Italijo ni prepovedan. Kakor javlja belgrajsko »Vreme«, izvoz koruze v Italijo ni prepovedan.
g Novi proračun za leto 1925-1926. V proračunskem oddelku finančnega ministrstva je sedaj znižana svota izdatkov za finančno leto 1920-1926 na približno 14 milijard dinarjev. Na vojno ministrstvo pride 2200 milijonov dinarjev izdatkov, za prosveto je določenih 750 milijonov, za pravosodje 300, za ministrstvo za vere 116, za narodno zdravje 320, za poljedelstvo 250, za trgovino 110, za notranja dela 560, za agrarno reformo 102 milijona dinarjev.
g Nov monopolski predmet. Ministrstvo za narodno zdravje je v sporazumu z monopolsko upravo določilo, da bo kinin od novega leta dalje monopolski predmet
g Akcija za osnovanje podružnice Narodne banke v Dubrovniku. Dubrovniški gospodarski krogi zahtevajo, da se ustanovi v Dubrovniku podružnica Narodne banke.
g Tovarna bakra in medi Bratje Sternber-ger ▼ Slovenski Bistrici je prešla kakor poroča »Jutarnji List«, v roke znane zagrebške tvrdke »Delniška družba za promet s kovinami Zugmayer & Gruber«, ki bo tovarno popolnoma reorganizirala. Tovarna se preuredi za električni pogon.
g Zanimanje Italijanov za naše poljsko pridelke. Po poročilu italijanskega poslaništva v Belgradu se opaža na italijanskih trgih zelo živahen interes za jugoslovanske poljske pridelke.
g Švicarski proračun ta leto 1925. Švicarski proračun za prihodnje leto izkazuje deficit v višini 16.5 milijouov frankov napram 37.8 milijonov v preteklem letu.
g Produkcija sladkorja v Evropi. Tvrdka F. & O. Licht v Magdeburgu ceni letošnjo sladkorno produkcijo sladkorja v evropskih deželah sledeče (v tisoč tonah): Nemčija 1640, Češkoslovaška 1450, Francija 800, Poljska 450, Rusija 430, Belgija 375, Italija 360, Ho-landska 330, Španija 255, Og<-ska 200, Švedska 143, Danska 140, Avstrija 68 in drugo države 320, skupaj 6961 tisoč ton sladkorja. V tej številki je treba vpoštevaii Jugoslavijo s produkcijo nad 100.000 ton.
g Znižanje disk-mtne obrestne mere v . Avstriji. Po poročilih dunajskih listov so bo te dni vršila se^a upravnega sveta avstrijske Narodne ban!;e, na kateri bo sklenjeno znižanje diskonine obrestno mere od 15 na 12 odstotkov.
Borze.
5. novembra 1924.
DENAIt
Zagreb. — Italija 3-3.03 (3.03750 do 3.033750), London 312.50—315.50 (312.75 do 315.75), Nov-vork 68.20-69.20 (68.30-69.30), Pariz 3.6150- 8.6650 (3.61-3.66), Pariz 3.6150 do 3.6650 (H.f.l — 3.66), Praga 2.05 — 2.08 (2.0530 - 2.0830), Dunaj 0.09S750-0.098750 (0.086750—0.98750), Curih 13.30-13.40 13.30 do 13.40), elfokt. dolar 67.50-6S.50 (67.25 do 67.75), Amsterdam 27.25—28.45.
Curih. B-.Igrad 7.55 (7.55), Budimpešta 0.0068 (O.Of-fi*), Berlin 1.2350 (1.2350), Italija 22.62 (22.60), London 23.60 (23.56), Newyork 519.20 (519), Psriz 27.22 (27.15), Praga 15.4750 (15.4750), Dunaj 0.007325 (0.0073), Bukarešt 2.90 (2.90), Sofija 3.80 (3.78).
Dunaj. Devize : Belgrad 1025, Kodanj 12.180, London 322.800, Milan 3089, Newyork 70.935, Pariz 3717, Varšava 13.590. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 321.000, francoski frank 3675, lira 3055, dinar 1020, češkoslovaška krona 2102.
. Praga. — Devize: Lira 148.13, Zagreb 49.2250, Pariz 178.25, London 154.30, New-york 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz leta 921 63.50 (denar), 2 in pol odstot. drž. renta za voj. škodo 112.50—113 (zaklj. 112.50), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 205 do 230, Merkantilna banka, Kočevje 124 do 126, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 916 (denar), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—148, Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana 485—490 (zaklj. 485), Združene papirnice Vevče 110—120, »Split« anon. družba za cement Portland 1416—1500, »Nihag« d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 70—85, 4 in pol odstot. zastavni listi Kranjske deželne banke 17 (blago),' 4 in pol odstot. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 89 (blago).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 108—110, Hrv. sveopča kreditna banka,
Zagreb 108—110, Hrv. slav. zem. hipot banka, Zagreb 57, Jugoalavenska banka, Zagreb 104, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 213, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915^ Slavenska banka, Zagreb 80—82, Dioničko društvo za oksploataciju drva, Zagreb 92.50, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 850 do 890, Narodna šumska industrija, Zagreb 55, Guttman 710-720, Slavonija 72.50—73, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 470< 7 odstot. inv. jiosojilo 64, vojna odškodnina 111.
Dunaj. Živnostenska banka 804.000, Al-
pine 381.000, Greinitz 136.000, Kranjska industrijska družba 735.000, Trboveljska družba 486,0<J0, Hrvatska eskomptna banka 108.500.,
I.eykam	140.000, Avstrijske tvornice za dušik 180.000, Gutmann 378.000, Mundus 845.000< Slavex 200.000, Slavonija 70.500.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Lipovi hlodi od 20 eni prem. napr., od 2 m dolž., zdravo, lepo blago, f<x> nakladalna postaja, za 1.00 kg 60, desko I.,
II.,	III., fco moja 600, hrastovi plohi, 43 mm, 17—30 cm, 3 m dolžine, fco meja 1250, jese-novi plohi, suhi, Ia, 20—90 mm, fco nakladalna postaja 1390, remeljni 4—5 m, 8-lQ cm', fco meja 750, brusni los po uzancah Ljubljanske borze, fco nakladalna postaja 225, bukova drva, obrobljen«, fco nakladalna postajal 5 vag. 19, 19, zaklj. 19, oglje Ia, vilano, fco meja 113. — Žito in poljski pri-d e 1 k i: Pšenica domača, fco Ljubljana 390, pšenica bačka, par. Ljubljana 435, koruza bačka, par. Ljubljana 335, oves bački, par. Ljubljana 340, laneno seme, par. Ljubljana! 675, pšenična moka bačka, šL 0 bas., fco Ljub« ljana 625, pšenični otrobi, srednji, b-n, fco Ljubljana 215. — Stročnice, sadje? fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 440, fižoli ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 545, fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 450, fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans, •'>80, fižol mandolon, orig., foo Ljubljana 400, fižol mandolon, očiščen, b-n, foo Postojna! trans. 500, fižol rujavi, orig., fco Ljubljana 410, orehi, b-n, belo sušeni, brez ko?čokov, fco nakladalna postaja 725.
Novi Sad: Pšenica 355—362, koruza '170,' oves 275, moka basis »0« 560—580. — Polo-: žaj neizpremenjen.
c Nočnim častilcem presvetega Košnje« ga Telesa se naznanja, da jo nocoj rednoj nočno češčenje presvetega Zakramenta. Molila sc bo 20. ura: Vernim dušam v tolažbo. Vabimo k polnoštevilni udeležbi.
c Nova svetnika. Dne 1. t. m. so v Vatikanu v navzočnosti sv. očeta Pija XI. pre-čitali dekret, ki izjavlja, da 3e more Jožef Cafasso, svetni duhovnik, rektor cerkvenega zavoda v Turinu (sodobnik don Bosca) slovesno proglasiti blaženim, in dekret, ki po« trjuje čudeža, predlagana za kanonizacijrt blaž. Janeza Marije Vianneya, župniku v; Arsu. Slovesnosti so poleg kardinalov in dnu gih zastopnikov pristojnih cerkvenih oblasti! prisostvovala francoska in piemonteška po, slanstva. Po prečitanjii dekretov je imel p< Luigi Copore, postulator v zadevi blaž. Vian-t neya, daljši nagovor na sv. očeta. Sv. oče je odgovoril s krasnim govorom, v katerem j« slavil čednosti Cafassa in Vianneya in se pri tem s toplimi besedami spomnil duhovnikov, ki se tihi in nepoznani širšemu svetu žrtvujejo v delu za blagor duš. Papež je rekel med drugim: "Današnji dan bodi v to-
Dvignila je svetiljko in pri luči je Tua videla, da sta v veliki votlini, poslikani s podobami bogov, kateri so imeli na obeh straneh svoje vdolbine. V vsaki je bila postavljena krsta z okrašeno sprednjo stranjo in za njo aiabastren kip tiste, ki je ležala v krsti, spredaj pa darilna miza. V pročelju grobnice je stal majhen oltar iz črnega kamna, ostali prostor je bil prazen.
Asti je peljala Tuo k stopnici oltarja in ji velela, naj poklekne; nato je odšla z lučjo ter jo skrila v neki stranski kapeli, tako da je tema bila sedaj popolna. Potem je Tua slišala skozi globoki molk njene korake, zakaj zdelo se je, da prst kriči pod njenimi nogami, čeprav je stopala rahlo, in slednji korak je odmeval pod obokanim slropom. In neki žar je izhajal iz nje, žar njenega življenja na tem mestu smrti. Šla je rttimo Tue in pokleknila ob oltarju in odmev njenega gibanja je zamrl. Tui se je samo zdelo, da se jc iz slednjega groba na levi in desni dvignil Ka tiste, ki je bila tamkaj pokopana, ter da se je približal, da pazi in prisluškuje. Ni jih mogla videti, ni jih mogla slišati, a je vendar vedela, da so tamkaj, in jih je mogla prešteti — bilo jih je vseh dvaintrideset — ker je v njej sami nastajala njih podoba, vsaka različna od druge, toda vse bele, pričakujoče, slovesno.
Tedaj je 'lun slišala, da mrmra Asli skrivile rotitve, ki jih ni mogla razumeti. Na tem mestu in v tej tihoti so zvenele grozotno in strašno, in ko jim je prisluhnila, jo je spočetka obhajala groza. Klečeč je pripognila glavo skoraj do tal in je pošiljala Amenu prošnje, naj bi jo usmiljeno usiišal in ustregel hrepenenju njenega srca.
Molila je in molila, dokler ni opešala in ss utrudila, dočim je Asti vedno krepkeje izgovarjala svoje rotitve. A odgovora ni bilo, nobeno božanstvo se ni prikazalo, nobenega glasu ni bilo slišati. Slednjič je Asti vstala, stopila k njej in ji zašepetala v uho: »Pojdiva, preden se čuječi duhovi, ki sva jim zmotili mir, ujezijo nad nama. Bog je zaprl svoja ušesa.«
Tua se je oprla ob Asto in vstala, toda tedaj se je, sama ni vedela zakaj, njen strah povečal in poglobil. Za hip je stala, nato pa je zopet padla na kolena, zakaj tamkaj na daljnem koncu velike grobnice, blizu vrat, skozi katera sta bili vstopili, se je prikazal v temi svetel soj. Počasi se je oblikoval in dobival postavo žene, opravljene z obleko egipčanske kraljice iu z žez-lom v roki. Svetla prikazen se jima je bližala tako, da sta videli njono obličje. Tua
I obraba ni poznala, vendar pa se ji je zdelo, i da jc podoben njenemu, toda Asti ga je poznala in se je pred prikaznijo zgrudila na tla.
Sedaj je postava stala pred njima, svetla reč v globoki lemi, in ljubek, tih glas .je spregovoril:
»Pozdravljena, kraljica Egipta k je rekel. »Pozdravljena, Neter-Tua, Amenova ličil Ali se bojiš gledati duha, ki te je rodil, li, ki si se drznila klicali očeta bogov, da izpolni tvojo prošnjo?«
»Bojim se,« je odgovorila Tua, trepetajoč po vsem telesu.
»In ti, vedeževavka Asti, ali se tudi ti bojiš, ki si bila ravnokar dovolj drzna, da si klicala Amen-Raju: ,Pridi z visokega neba in odgovarjaj ?'<
»Tako je, o kraljica Ahura, »je mrmrala Asti.
»Žena,« je nadaljeval glas, »tvoj grett je velik in velik je tudi greh kraljevskega bitja ob tvoji strani. Če bi bil Amen vaju usiišal, kako bi bili ved ve stali pred njegovim veličastjem, ko sta se spričo moje prikazni, ki sem bila nekoč umrljiva kakor vedve, prestrašeni zgrudili na tla? Obema vama pravim, da bi bili tamkaj, kjer klečita, umrli, če bi bil bog vstal, kakor sta v. svoji brezbožnosti želeli. A on, ki vse ve, je usmiljen in je poslal mene, kot resnico, j da živita in ueakata jutrišnjega solnca.i »Naj nama Amen odpusti,« je prosila Tua zasopla, cmoj greli je bil, o mati, zakaj jaz sem ukazala Asti in ona je ubogala. Ja?: sem kriva in ne ona. zakaj mučijo me dvorni in strah zame in za nekoga drugega. Prihodnost bi hotela videti.<
Zakaj bi, o kraljica Tua, hotela pognati prihodnosi? če peklo zija pod tvojimi nogami, zakaj bi hotela gledati njega muke? Če te pričakuje nebo, zakaj bi hotela gledati skozi špranje njega zlatih, vrat, preden je Čas? Bodočnost je smrtnikom skrita, zakaj če bi mogli odgrniti nje zagrinjalo, bi jih uničila s svojimi strahotami. Če bi vse gorje življenja in smrti ležalo pred Človeškimi očmi, kdo bi si upal živeti in kdo bi si, ah, upal umreti?<
»Tedaj ine čaka gorje, o žena, ki si mi bila mati? «
• Saj ne more biti drugače. Svetloba in loma tvorita c'an. radost in bridkost tvorita življenje. Človeško bitje si, bodi zadovoljna^
»P a som tudi božjega rodu, o Ahura, če so vse povesti resnične.c
lažbo tolikim revnim, majhnim, ponižnim junaškim župnikom, dušnim pastirjem, pozabljenim od vseh, ako ne bi prišla od časa do časa do njih beseda njihovega škofa, ko jih prihaja obiskat... Sami jih mnogo poznamo ... srečavali smo jih na naših romanjih po gorah... v nepristopnih krajih, kamor niti vsakdanji kruh ne more dospeti; ubogi, samotni duhovniki, prave izgubljene predstraže, izgubljene vsaj za priznanje in znanje velikega občanstva, a dobro znani ljubezni in hvaležnosti toliko duš, ki nimajo druge tolažbe nego v njih in njihovem poslanstvu.«
♦»>»♦!>♦«♦♦»»♦♦♦♦♦♦«»♦♦♦♦»< ******** »♦♦♦■»♦♦♦■>♦♦»♦♦
za vsakogar neobhodno potreben!
Turlstika in šport.
Nogometne tekme 9. t. m. V nedeljo se vrši na prostoru Ilirije kot zadnja tekma jesenske prvenstvene sezone tekma med mariborskim Rapidom in ljubljanskim Jadranom. Izid tekme odloči, komu od obeh tekmecev pripade 2. in 3. mesto prvenstvene tabele.
Momentano stoji na 2. mestu Jadran s 7 točkami, medtem ko sledi na 3. mestu Rapid s 6 točkami. Pričetek tekme je določen na 15. uro. Ob 13.30 nastopita k prijatelj, tekmi Ilirija in Hermes, ki obeta istotako zanimiv feport Prvenstvena tekma med tema kluboma je bila ena najboljših domačih tekem, Ilirija
je zmagala šele v zadnjih minutah po trdem boju. — Na prostoru Primorja so vrši dopoldne zadnja drugorazredna prvenstvena tekma med LASKom in Svobodo.
Budimpešta :Zagreb (3:1). Nogometni reprezentanci Zagreba in Budimpešte sta se sestali pretečeno nedeljo v Budimpešti. Tekmi je prisostvovalo nad 15.000 gladalcev. Igra jugoslovanskega moštva je ugajala razvajenemu občinstvu nad pričakovanje dobro; posebno v drugem polčasu so Zagrebčani podali uspešno in lepo igro. Rezultat, četudi je negativen, je treba označiti za časten in v danih prilikah, ko zagrebška moštva niso v najboljši formi, za povsem zadovoljiv.
Kolesarske dirke ua športnem prostoru Primorja so pretečeno nedeljo uspele povolj-no, četudi je bila udeležba dikačev majhna, ker je Primorje začasno črtano iz koles, sa-veza, vsled česar je start na njegovih prireditvam verificiranim kolesarjem zabranjen. Tekališee se je izkazalo za kolesarske prireditve prikladno, prireditev otvarja za prihodnjo sezono kolesarskemu športu izglede na širše udejstvovanje. Važnejši rezultati so: novinci 2 km: 1. Slamič 3:34.5; glavna dirka 10km: 1. Meniga (Oran, Zagreb) 18:18.3, dirkalo je tu 7 vozačev, med njimi prvak Slovenije Kosmatin in mladi talent Glavič, ki sta zasedla 2. in 3. mesto; dirka dvojic 20lun: 1. Kosmatin — Glavič, 2. Meniga — Kranjc (Orao), 3. Moran — Slamič; vožnje senior-jev in vožnje pomožnih motorjev sta se udeležila le po en dirkač; handicap na 2 km: 1. Meniga 3:32.8, 2. Moran, 3. Kosmatin.
SPANSKI CARPENTIER.
Naenkrat se je pojavil, letos pomladi, Šele 24 let je star, imenuje se Paolino, naši
bravci ga že poznajo. Polno njegovo ime je Paolino U/.endum, a občinstvo ga imenuje samo Paolino, in s tem imenom je stopil med športni svet. Potolkel jc v Madridu celo vrsto prav znanih bokserjev in ljubezen Špancev se jc obrnila od bikoborcev naenkrat proti novi zvezdi. V kino ga hodijo gledat, dnevniki razpravljajo o njem, nabiravci avtogramov mu tudi v postelji ne dajo miru; da mu nc manjka ženitnih ponudb, si lahko mislimo. Sotrtidnik lista »Heraldo Madrida ga jc obiskal, in mu je Paolino tole povedal:
»Rojen sem bil v Regillu, majhnem selu biskajske provincijc Guipuzeoa. Okoli sela so krasni gozdi, z najlepšimi in najvišjimi drevesi na Španskem. Moj oče je bil drvar, jaz tudi, in drevesa v okolici Regilla so imela na potek mojega življenja velik vpliv. Na njih sem najprvo poskušal moč svojih mišic. Med drvarji sc vršijo namreč tekme, kdo zna drevesa najhitreje posekati in kdo je najmočnejši,
V	moji ožji domovini so imeli za najmočnejšega devctindvajsetletncga drvarja Orcaza-guirre; bil je večji kot jaz in sedem let starejši. Pozval me je na dvoboj, sprejel sem ga; vsi so sc čudili, kako morem biti tako ko-rajžen, in so prorokovali moj neogibni poraz.
V	prvi vrsti je odločil čas, ki sva ga porabila za posekanje močnega drevesa. Zmagal sem; posekal sem drevo z 90 cm v obsegu v dvajsetih minutah. Postal sem znan po vsej Španski, in pozval me jc na tekmo najmočnejši španski drvar Cortaberry. Premagal sem ga in zboljšal sem rekord v posekanju enako močnega drevesa od dvajset minut na osemnajst. V San Sebast^nu sem gledal nekoč dva bokserja, ko sta se borila pred poldrugim letom. Brž sem sklenil, da bom tudi jaz bokser. Dobil sem dobrotnika, ki me je poslal v Pa-
riz. V štirih tednih sem se toliko naučil, da sem podrl na tla francoskega mojstra Jour-neta. In potem sem šel od zmage do zmage. Upam, da bom podrl tudi Carpentiera in Dempscya,«
Tako hitro sicer nc gre, kakor si je Paolino predstavljal. Imel jc tudi neuspehe, kajti surova moč ni vse. Treba je dolgoletnega treninga. Paolino jc priden in častihlepen. Sporočili so Dempscyu njegovo željo, da bi se rad meril z njim. Mojster mojstrov mu je odgovoril, da mu bo drugo leto željo izpolnil in se bosta borila, če bo Paolino do takrat izšel iz vseh bojev kot zmagovalec. Boriti se mora pa samo z najboljšimi. Bomo poročali. Dempsey je Dcmpsey.
Našel se je v soboto zlat gumb za man-šete z monograniom. Dobi se v Cegnarjevi ulici 12.
l>!ubiiann iCG in n. m. vt&. Normalna barometerska višina 736 mm.
opnso- v aii a	ff rt • O- rnutu v OlUl	i orni.J-metel v <	l/.uiruji ihleroncti 1 C	.Nouo, otr«>v	1'Auavinu v mm
4./11. 21 h	7337	141	o-/	obl. j-v	
5./II. 7 b	74 .-2	13	11	obl. j i. v j	0-0
5./11. 14 h	740-5	119	0-7	obl. j j. v.	
Vsaka drobna -vrstica Din 1*50 sli vsaka laeeetla 50 par. Naj-menjši S I>2n. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znsmkol
r. 1 sobo in pritiklinami v
sredini mesta. Pove uprava
2 smirna PREPROGI
5X4 in 4X4 m, ter GARNITURA iz ebsnovine, naprodaj. - Aleksandrova cesta 3, II. nadstr., desno — od 10. do 13. in od 15 do 17. u-e.
GOSPODIČNA
pridna in poštena, z dobrimi spričevali, IšCE službe PRODAJALKE v manufak-liirni ali specerijski trgovini. Naslov v upravi pod 6964.
Siužišo v župnlšču
išče KUHARICA z dobrimi priporočili in že več let gospodinja na večjem posestvu. Naslov v upravi pod št. 6940.
SAMOSTOJNA ~ GOSPODINJA
obenem kuharica za večje kmetijsko gospodarstvo na deželi, se SPREJME v stalno službo. Pogoji: samostojnost, poštenost, pridnost, varčnost. Nastop takoj ali pozneje. — Plača po dogovoru. — Prosi se samo za ponudbe, ki popolnoma odgovarjajo pogojem. Naslov v upravi. 6947
TBk0llIV0S8li|
Jelko
jc viseli vseli mazil zn parate in linolej.
nepremičnin!
Zahtevajte v vsakem javnem lokalu REKLAMNI LIST
»POSEST«
v katerem so obširni popisi raznovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih, obrtnih in gostilniških hiš ter posestev, kmetskih in graščinskih posestev, mlinov, žag, stavbišč itd. — Na željo Vam dostavlja list brezplačno REALITETNA PISARNA
Sv.
Sprejmem v stalno službo
dobrega STOLARJA
ki je popolnoma vešč v izdelavi MEHANIČNIH STOLOV. Plača dobra, nastop takoj. Vpraša se pri upravi stev.
JjSSS!lfflBB!9i!iEinBBBBII!IBSJfflBBBHBBBB8SB9£
S Posestvo z zidanimi Mml, vinogrodom, S S njivo, sadunosuita in gozdom se dotii za"
" inn fiill 'n sicer	SQm0 is"' ^ *adel ono j®
B SUU Ulll srečno srečko, katere številka se bo v naj- "J H krajšem času izžrebala pri Prostovoljnem gasilnem ■ ® eiruS-vu v Strnišu pri Ptuju. Iščejo se tudi pro- ® ® dajalci srečk. Za vsako srečko je poslali 100 Din vnaprej. j*j
&BBBBRBflBBBBBE9flEBBBBBBBBBBBE'l
(3(š!ig0000000000000000000000Bl32i
»Slovenca« pod
6951.
z o. z. Petra
v Ljubljani, cesta št. 24.
Lep krompir
prodaja na drobno po Din 1.30 tvrdka A. VOLK Rcsljeva cesta št. 24. IZPRAŠANI
STROJEVODJA
za ozkotirno železnico
s spričevali kot izučen ključavničar se sprejme v stalno službo. Ponudbe pod: »Izprašan strojevodja« št. 6954 na upravo »Slovenca«.
BUKOV ŽIR, LIPOVO SEME in SUHE GOBE plača
najbolje »FRUCTUS«,
Ljubljana, Tabor štev. 2 in Krekov trg št. 10.
Več vagonov
naprodaj. Poizve se v upra-viteljstvu graščine na Kodeljevem — Moste štev. 1 — pri Ljubljani.
~ HIŠA
tik predmestja Ljubljane, nova, enodružinska, s takojš. prostornim stanovanjem — ugodno naprodaj. Pojasnila riaie F. Jerlto, Črnuče, Jezica
NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE!
Radi opustitve trgovine se prodaja vse manufakiurno blago pri tvrdki JOS. BE-DRAČ, Aleksandrova 12. po vsakih sprejemljivih cenah. -Velika izbira modnega biaga, križastega in črtastega za kostume in krila, posebno nizke cene v angleških sifonih in platnu za rjuhe. Posebna nakupna priložnost za p. n. drž. in privatne uradnike. 6770
Poror kmetovalci, obrtniki!
Prevozni MLIN!
za domače mletje (pogon 3
K SI so na osrled in prodajo pri': PODBOJ, Sv. Petra ce-Bta 95, Ljubljana. 6576
CENO NAPRODAJ
radi selitve bela (ernail) ku hinjska kredenca, visoka oma-ra za obleko, umivalnik z ogledalom in marmor, ploščo 2 postelji in več drugih stvari. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »Selitev 6922».
NAPRODAJ:
hroinatična harmonika, gosli, viola, in poleg tega še ca. 500 komadov not za špamel. — Harmonika je s štirimi oktavami. — Poizve se pri Žiga Wohlfart, Ljubljana, Cerkvena ulica 21, II. nadstr., vr. 36
v ZEMUNU z lastnim skladiščem 4400 kvadr. metr. in 250 ulične površine, s pisarno, malim stanovanjem, šu-po in motorjem. Sprejmem tudi KOMPANJONA - s prima referencami. Ponudbe prosim na JULIJ BERKO-VIC, ZEMUN.	6930
STANOVANJE 1
Uradnik, ožer.jeu brez otrok, išče stanovanje 2—3 sob s prltikl. za takoj aH pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca pod: »Mirna stranka«
m ©
10 a 0 a 0 0 0 0 0 m 0 0 0 0 0 0 0 0 0 (3 0
Prometni zavod za premog d. ti.
v umumi
prodaja
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vse»i kakovosti, v celih vagonih po originalnih cennh p>emi govnik >v za domačo uporabo Kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvorstni čeboslov. in angle-ki koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, čini premog in brlkete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d
V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15. O.
01
0 0
0 0
13 ©
@ G
m 0
0 ©
©
m m 0
13 0 0
0!e1S100I30000©000000000000®0I3E10
„©£SLTA" trgov na željeznom robom d. d. Zagreb
Martlčeva ul. 8, Skladišče: Černomerec Jistuo igrsdk«) Telefon: 10-8o, 10-17, 19 45. Brzojavke: Gradetta, priporoča: železniške m tramve ske potrebščine za državne, industrijske, poljske in cestne železnice.
Žoiezo ln pločev no, žico, cevi
Reprozentant v Ljubljani: A. Lamprct. Krekov trg 10.
PBBB2iBBSBBBi3BBB&!3!SSBQBBBBiaiSlE9
s Že ia 43 tiinerfev E
| ca meter fiofcresja tedna	g
n en meter «lol&rega ševiosa	f.
en meter dobrega sutea	&
|	dvojne Širine dužušle pri	g
b Lena§9 & @fxftinan. LfuMfana 1
^BBBBBBZSBBSiSISBBSBiSBBBESBIBBSIC^jr
miEiliEUSEHSSm;
!Eit!
mnaiitfui
ta priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverien. da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da sc vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.
!|||=M=III=IH=JII=IH:

lllslllSII
Vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša
naznanjamo
v »Slovencu« imajo uspeli. - Inserirajte v njem!
dne 4. novembra nenadoma preminula.
Pogreb nepozabne bo danes v četrtek ob
gol 3. uri iz deželne bolnice na pokopališče k v. Križu.
I- j u b I j a n a — I d r i j a.
Žalujoča rodbina TRPIN.

Posestvo
NAPRODAJ — obstoječe iz zidane hiše: 3 sobe, kuhinja, klet, hlev in vse gospodar, poslopje v dobrem stanju; iep sadni vrt i« dve njivi. Po dogovoru tudi lahko več. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6965.
ženitev!
^e
Akademik želi znanja z spodično od 18—30 let. i-e resne ponudbe s popolnim imenom in sliko, ki se vrne, na upravo »Slovenca« pod »Stroga tajnost« 6949.
3 DIN v poštnih znamkah dobi 1. številko »Ilustro-vanega Tjednika«, ki izide te dni. Naročnina do konca leta 15 Din. Prinašal bo slike naših politikov, glasovitih ljudi, krajev, dogodkov, romane itd. Lepa priložnost za pri-učitev hrvaščine!
»Ilustrovani Tjednik« ZAGREB, I. p. p. 375.
Neizprosna usoda nam je iztrgala iz naše srede našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
KROJE
ne.
Drva
trboveljski
premog
n. PcIriC
Ljubljana Gosposvetska ccsta 16 Telcion 343
po najnovejši modi, poliub-za dame in gospode, ra; a Alojz Knafelj, strok, učitelj za krojaštvo, Križev-niška ulica št. 2.	6961
HIŠA NAPRODAJ
v Ljubljani, Stari trg 20. — Resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 6970.
POSESTVO VZAMEM V NAJEM
6-20 oralov za daljšo dobo blizu Ljubljane ali drž. ceste — Ponudbe pod »POSEST« štev. 6°68 na upravništvo.
ki je danes po mučni bolezni v 80. letu, previden s tolažili sv. vere, preminil.
Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 6. novembra ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti. Mestni trg št. 13, k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, dne 4, novembra 1024.
lalujote rodbine
florianttt. tifffzi. letele r.