Poštnina plaftinH w gotovini« Leto Xm, št. 118 Ljubljana, petek 22. maja 1936 Cena 2 Din UpravzuStvo; t-juDijčui«*, r\nrttljeva ulica 5. — feleton St. 3122, 4123 3124, 3125, 3126f* inseratm oddeleK: Ljubljana, Seien-Durgova ol 3. — rei 3392, 34t)2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6l.lL- Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon St. 190. Elačum pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien 6t 105.241. Izhaja vsak ^nn, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. DIPLOMATSKE PRIPRAVE ZA ŽENEVSKO ODLOČITEV Za sklepe junijskega zasedanja sveta Društva narodov bo odločilnega pomena stališče, ki ga bo zavzela nova francoska vlada Pariz, 21. maja. d. Na Bhimovo pobudo tje francoska vlada noro čila vsem svojim diplomatskim zastopnikom v inozemstvu, naj se točno informirajo o stališču posameznih držav glede na pereča mednarodna vprašanja ter podrobno poročajo, da bo lahko BIuinova vlada še pred važnim junijskim zasedanjem sveta Društva narodov določila svoj zunanjepolitični program. Kakor izjavljajo v krogih zunanjega ministrstva, še ni izdelan točen francoski načrt za reformo Društva narodov. O tej zadevi, kakor tudi o vprašanju sankcij bo končno veljavno sklepala šele nova vlada pod močnj.n vplivom socialistov, bo za njene sklepe odločilnega pomena v Bruslju objavljena resolucija druge internacionale, ki poziva Anglijo, Francijo m Rusijo, naj se zedinijo v zavrnitvi italijanskega proglasa aneksije Abesinije ter ohranijo še nadalje sankcije, dokler ne bo vzpostavljena avtoriteta Društva narodov. A' razpravi o mednarodnem položaju igra važno vlogo možnost nemško-itailijanskega zbližan ja. Angleži izjavljajo, da bi silila Francija, če bi pritiskala na Edena, naj pospeši nemški odgovor na angleška vprašanja, Mussolini ja in Hitlerja k sklenitvi poli ione zveze, na francoski strani pa vestem o nemško-itali jamskem zbližanju ne pripisujejo nobene važnosti in sicer predvsem zaradi tega. ker 90 v zunanjem ministrstvu prejeli informacije, da Mussolini svojega stališča glede na avstrijsko vprašanje ni izpremenil in da je s,lej ko prej odiočen braniti neodvisnost tudi z orožjem. Glavna zahteva Italije - ukinjenje sankcij Rim, 21. maja. d. V italijanskih diplomatskih krogih pričakujejo prihodnji sestanek sveta Društva narodov 16. junija e. precejšnjo skrb jo, ker se more brez dvoma računati s poostritvijo mednarodnega položaja, če sankcije ne bodo ukinjene. Italija se ne čuti s politiko Društva narodov Ba.mo užaljena, temveč tudi ogrožena. To je razvidno iz zadnjih sklepov vodstva fašistične stranke, pa tudi iz komentarjev oficioznega »Giornale d' Italia«. čeprav Italija ne misli na premoč na Sredozemskem morju, pravi omenjeni list, in ne namerava izrabiti Abesinije kot izhodišče za nadaljnje osvojitve sosednih ozemelj, je vendar izpostavljena napadom nasprotini-ške politike, zaradi česar ima dolžnost, da se zavaruje proti slučajnostim z vsemi sredstvi, predvsem v vojaškem pogledu. Društvo narodov predstavlja list kot mehanizem, ki se more pod vplivom politike gotovih velesil vedno izrabiti proti življenjskim in upravičenim interesom drugih držav, kar ustvarja stalno ogražanje, ki mu mora Italija prav tako upirati s stalnim organizacijskim sistemom. Bilo ps. bi napačno, če bi zaradi tega sklepali, da. se hoče Italija brezpogojno ločiti od Društva narodov. Temu bi se lahko izognili, če bi se ji dalo zadoščenje z ukinitvijo sankcij. Ne manjkajo tudi glasovi, ki izražajo pod tem pogojem pripravljenost Italije, da prične zopet sodelovati v evropski politiki. Tako izjavljajo v po]službenih italijanskih krogih, da bi bla Italija po okinitvi sankcij pripravljena sodelovati pri zaključitvi sredozemskega pakta, pa tu«ii >Lavoro Fascista« izjavlja v očividno rnspiriranem komentarju o položaju Anglije po zasedbi Abesinije, da pomeni ita-lij^mska Abesinija samo politično ojačenje Anglije in ne njene oslabitve. Italijanske ponudbe Angliji London. 21. maja d. V oficielnih italijanskih krogih so zastopniku agencije »United Press« označili kot najvažnejše ponudbe za likvidacijo abesinskega konfliKta; 1. Obljubo, da se Italija odreka osnovanju velike abesinske vojske. 2. odpoklic glavnega dela "v vzhodno Afriko poslanih italijanskih čet, ter 3. priznanje interesov angleško-egiptste-ga Sudana na področju Tanskega jezera. Italija zahteva, da pride Društvo narodov na svojem junijskem zasedanju do končne odločitve. Italija pričakuje, da bo svet Društva narodov sklenil ukinitev sankcij, pri čemer računa na protisankcijSko razpoloženje v nekaterih ameriških latinskih državah. Italijamska vlada vidi v angleškem zunanjem ministru Edenu glavno oviro za zadovoljivo spravo z Anglijo. V kolikor označuje to italijansko mnenje Edena za razmeroma osamljenega eksponenta sank-eijske politike v Angliji, opozarjajo angleški politični krogi, da je Baldwin nedavno izjavil da predstavlja Edenevo postopanje točen izraz politike angleške vlade. >Morningpost« poroča, da je italijanski ministrski predsednik Mussolini že pred nekaj tedni izjavil nekemu diplomatu, da je pripravljen dati zadostno jamstvo za spoštovanje angleških interesov v Afriki in izven nje, če Anglija ne bo ovirala italijinske ko-lonizacijske akcije v anektiranl Abesiniji. Mussolini bi se zadovoljil z običajnim jamstvom v obliki posebne pogodbe, po kateri bi Anglija prevzela obveznost, da se ne to vmešavala v italijanske zadeve v Abesiniji. Po drugem mnenju bi niti ne zahteval izrecnega priznanja proglasitve italijanskega kralja za etiopskega cesarja. Mussolini bi pristal na poseben pakt, ki bi določal obojestranske obveznosti in vseboval tudi posebno klavzulo o spoštovanju angleških interesov v Egiptu po Italiji. Če 11 se sklenil tak pakt bi italijanska vlada odredila tudi umik večjih oddelkov italijanske vojske iz Libije. Končno bi bil Mussolini pripravljen predložiti Angliji še posebne predloge o nevtralizaciji Sueškega prekopa. Mussolinijeva navadila Grandiju Pariz, 21. maja. d. List »Information«, poroča. da je italijanski poslanik v Londonu, Grandi, prejel od Mussolinija posebna navodila za izjave, ki jih ima v kratkem podati angleški vladi. Mussolini priznava, da bi bilo Angliji v sedanjem trenutku zelo težko priznati aneksijo Abesinije po Italijanih ter se izreči za ukinitev sankcij, mnenja pa je, da bodo čas in posebni razgovori do-vedli do zaželjenega pomirjenja napetosti. V to svrho je pripravljen podati izjave, da ne bo skušal razširiti rimskega imperija v severni Afriki. Kot dokaz te pripravljenosti bi na željo odpoklical bele čete iz Libije. Na drugi strani je baje Mussolini tudi pripravljen oficielno potrditi, kar je izjavil že v zadnjem intervjuvu. objavljenem v »Dailv Mailu«, da ne goji italijanska vlada nobenih posebnih namenov v Egiptu in Pa lestini in da je pripravljena po priznanju italijanske zmage v Abesiniji in italijanskih pravic na vseh področjih obnoviti dobre odnošaje z Anglijo. Edenove izjave v spodnji zbornici London, 21. maja. d. V spodnji zbornici je izjavil včeraj zunanji minister Eden na neko vprašanje, da še vedno obstojajo tehnični dogovori med generalnimi štabi gotovih sredozemskih držav o kolektivni obrambi in da niso nameravani nobeni novi razgovori generalnih štabov s kakim slič-nim namenom. Prav tako je izjavil, da osebna svoboda abesinskega cesarja ni bila omejena. Abe-sinskeinu cesarju je bil postavljen le pogoj, da za bivanja na ozemlju pod angleško oblastjo ne stori ničesar, kar bi lahko pomenilo nadaljevanje sovražnosti napram Italijanom. Na abesinskega ccsarja ni bil izvršen noben pritisk, da bi ne prišel v Anglijo. Angleška vlada tudi vzdržuje redne stike z abesinsko vlado in sire- preko angleškega konzula v Goreju v zapadni Abesiniji, kjer ima začasno sedež tudi ab*"sinska vlada ki izvaja svoio oblast nad onim abesinskim ozemljem, ki tra Itali jani se niso za* secili in ki predstavlja skoro polovico Abesinije. Druga internacionala za nadaljevanje sankcij, dokler ne bosta vzpostavljena avtoriteta Društva narodov in suverenost Abesinije Rim. 21. maja. o- Današnji listi se še vedno bavijo s stališčem, ki ga bo v pogledu aneksije Abesinije zavzela bodoča francoska vlada. Pri tem opozarjajo zlasti na to, da je glasilo bodočega francoskega ministrskega predsednika »Populaire« objavilo včeraj resolucijo izvršnega odbora druge internacionale, ki je te dni zasedal v Bruslju. Resolucija naglasa med drugim: Še enkrat se je pokazalo, da se mir ne da rešiti drugače, kakor s- rno z odločnim izvajanjem pakta Društva narodov- Delavska socialistična internacionala odločno odklanja vsako kapitulacijo pred izvršenimi dejstvi, ki so bili izvedeni s kršitvijo mednarodnih pogodb- Zaradii tega se mora z>i vsako ceno preprečiti, da bi fašistična Italija vživala sadove svojega brutalnega napada na Abesitnijo. Sankcije se mora-'o nadaljevati še tako dolgo, dokler ne bo obnovljena avtoriteta Društvi narodov in suverenost Abesinije. Socialistična internacionala smatra zaradi tega, da je potrebno najtesnejše sodelovanje mei Anglijo, Francijo in Rusijo v Okviru Društva narodov, ki mora slei ko prej postati središče vseh narodov, ki hočejo ohraniti mir. Cesarska krona iz Aksuma za italijanskega kralja Pogajanja med Vatikanom in italijansko vlado o kronanju kralja Viktorja Emanuela za abesinskega cesarja Leipzig, 21. maja. d. »Leipziger Neueste Nachrichten« poročajo iz Rima: Iz vatikanskih krogov nam potrjujejo, da so v teku pogajanja med vatikanskim državnim tajnikom in fašistično vlado o kronanju Viktorja Emanuela III. za abesinskega cesarja. Kronanje naj bi se izvršilo že v kratkem in sicer v cerkvi savojske rodbine s cesarsko krono, ki so jo našli v svetem mestu Aksumu. Kronanju bodo prisostvovali tudi zastopniki podvrženih abe-sinskih plemen. Ceremonijo naj bi opravil zastopnik papeža kot rimskega škofa, rimski vikar Marchetti Salvadiani. S to spretno izbiro bo mogel papež sam ostati v ozadju in se mu ne bo treba eksponirati v tej posvetni politični zadevi, če se bo Vatikan odločil, da posveti politično osvojitev s kronanjem, ne bo storil tega samo zato, da bi izrazil naklonjenost italijanskemu narodu. S kronanjem za cesarja po namestniku rimskega škofa bo kralj Viktor Ema-nuel postal obenem zaščitnik abesinskega krščanstva, kar mu bo med abesinskim prebivalstvom dalo videz cesarja po božji milosti. Rimska cerkev se bo lotila velikopotezno misioniranja Etiopije ter bo naložila pred vsem v tej deželi denar, ki se steka za misionske namene iz vseh delov sveta. V zvezi s kronanjem kralja Viktorja Emanuela za cesarja govore v Rimu že več dni tudi o prilagoditvi stare liberalne al-bertinske ustave iz L 1848. z obema dodatnima zakonoma o pravicah ministrskega predsednika od decembra 1. 1925. in o osnovanju velikega fašističnega sveta od septembra 1. 1928. novemu položaju. Kakor upajo, bo Mussolini prevzel čast »kancelarja imperija«. Vsi fašisti mobilizirani Rim, 21. maja. o. Vodstvo fašistične stranke je danes izdalo proglas, ki pomeni mobilizacijo vseh fašistov. V smislu poziva se morajo vsi člani stranke, v kolikor že tega niso storili doslej, nemudoma vpisati v fašistično milico ter se v teku 24 ur prijaviti pri pristojnih poveljstvih. Pozivu se morajo brezpogojno odzvati vsi moški v starosti 21. do 55. let, v kolikor niso zdravniško proglašeni za nesposobne za vojaško službo. Fašistična milica, ki predstavlja popolnoma vojaško organizacijo ter je v vojaškem pogiedu docela izenačena z redno vojsko, je štela doslej okrog 150.000 članov S to mobilizacijo se bo število članov fašistične milice povečalo na približno 4 do 5 milijonov. Vsak član fašistične milice dobi takoj po vpisu vso vojaško opremo ter se v ničemer ne razlikuje od rednega vojaka. S to mobilizacijo bo imela Italija pod orožjem približno 6 milijonov mož. v diplomatskih krogih sodijo da je fašistična mobilizacija zamišljen je predvsem kot demonstracija tik pred zasedanjem sveta Društva narodov, ki bo razpravljal o italijansko-abe. sinskem sporu. Balkanska zveza in Bolgarija Sofija, 21. maja. p. Današnji »Mir« objavlja daljši članek bivšega zunanjega ministra Burova, v katerem se bavi s stališčem Bolgarije do Balkanske zveze in obširno opisuje dogodke, ki so dovedli do ustanovitve Bailkan&ke zveze. Nihče ne more zameriti, da Bolgarija ni že takoi od vsega začetka pristopila k tej zvezi balkanskih diržav, pravi med drugim. Bolgarija nima nikakih agresivnih namenov in je v teku 18 let dovolj dokazala svojo miroljubnost. Bolgarija pa je bila od vsega začetka pripravljena skleniti z vsako bal- kansko državo posebno pogodbo o nenapa-danju, ker je prepričana, da bi se v takih neposrednih pogajanjih dala rešiti tudi razna druga doslej še 6porna vprašanja, kakor najbolj nazorno kaže sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo. Sestanek suverenov Male antante Bukarešta, 21- maja. p. Po infomiaorah iz zunanjega ministrstva se bodo državni poglavarji držav Male antante ostali prve dni meseca junija v Bukarešti. Spremi ;aF jih bod« tudi predsedniki vlad in zunanji ministri- Povratek Badoglia v Italijo Maršal Badoglio je včeraj odpotoval iz Abesinije na oddih v Italijo ter je imenoval za svojega namestnika maršala Grazianija Adis Abeba. 21- maja- AA. MaTšal Badoglio se je davi z letalom odpeljal v Italijo na krajši oddih. Za časa odsotnosti ga bo v Abesiniji zastopal maršal Graziani. ki je že včeraj prispel z letalom v Adis Abe-bo. V Adis Abebo je prispel tudi bivši italijanski poslanik v Abesiniji grof Vinci. ki je po dovršitvi svoie diplomatske misije služil kot prostovoljec v činu rezervnega kapetana v vrstah Grazianijeve vojske. Včeraj so prispeli v Adis Abebo tudi nekateri višji uradniki italijanske Narodne banke, ki imajo nalogo, da v sporazumu z abesinsk;mi gospodarskimi krogi prouče vprašanje bodočega valutnega sistema etiopskega cesarstva. V ostalem naglo napreduje obnova reda in miru v deželi V pc^ameznih italijanskih uradih že delujejo italijanski civilni kolonijalni uradniki. Sprejet je bil v službo tudi del prejšnjih abesirskih uradnikov, ki so se prostovoljno podvrgli italijanski oblasti. V Adis Abebo se je iz A^nare preselil tudi italijanski kolonijalni tiskovni urad. Iz Debre Markosa je včeraj prispela karavana abe?:nskih trgovcev, ki so sporočili, da se namerava ras Imru s preostankom svoje vojske v kratkem predati Italijanom. Njegovi vojaki so že popolnoma izčrpani. V ostalem zatrjujejo vojaške oblaki, da v krajih, ki še niso zasedeni, v zadnjih dneh ni bilo nobenih večjih neredov. Vesti, da je v Džtw. Kafi in Gcmbelu nas'al upor, so neresnične. Prav iz teh dežel je v zadnjem času prišlo v Adis Abebo več karavan in notrjujejo potniki, da vlada tam popoln mir. Včeraj sita odpotovali iz Adis Abebe v Džiihuti angleška bolniška in veterinarska misija- Okupacija Godžama Adis Abeba, 21. maja. o. Danes so italijanske čete pod vodstvom bivšega tajnika fašistične stranke generala fašistične milice Staracea zasedle Debra Markos. S tem je večji del pokrajine Godžama prišel pod italijansko oblast. Odpoklic angleškega in francoskega vojaštva London, 21. maja AA. Listi opozarjajo da so italijanske vojaške oblasti v Adi« Abebi zahtevale, naj angleško m francosko poslaništvo odpošijeta iz Abesinije vojaške oddelke, ki se nahajajo v Adis Abebi z nalogo, da stražijo obe poslaništvi. V mirnem času sta imeli obe poslaništvi na razpolago po 20 francoskih odnosno angleških vojakov z dvema podoficirjema in dvema oficirjema. Vse kaže, da Italijani ne zahtevajo, naj se tudi ta dva oddelka vojaštva odstranita iz Adis Abebe. Kakor znano, sta bili straži francoskega m an- gleškega poslaništva v Adis Abebi v priče tku vojne z Italijo znatno ojačeni. Ras Nasibu zastrupljen London, 21. maja d. »Morning Post« poroča iz Kaira, da sta bivši poveljnik abesinskih čet na somalski fronti ras Nasibu in sin abesinskega vojnega ministra Mulugete hudo obolela vsled zastrupljenja s plini. Oba se nahajata v Port Saidu v zdravniški negi. Mladi Mulugeta namerava odpotovati v Palestino, vendar pa še ni prejel dovoljenja za odhod. Dvanajst milijard lir za Abesinijo Rim, 21. maja. d. S kraljevim odlokom z dne 19. t. m. je bila vlada pooblaščena, da lahko izda nadaljnji 2 milijardi lir za potrebe italijanske akcije v vzhodni Afriki. Po oficielnih podatkih je bilo v to svrho izdanih že 12 milijard lir. Italijanska gospodarska pogajanja z Nemčijo Pariz, 21. maja. o. Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da se že teden dni mudi v Berlinu delegacija italijanskih gospodarstvenikov, ki vodi pogajanja s predstavniki nemške industrije v svrho skupne eksploatacije Abesinije. Voditelja italijanske delegacije industrijca Mattija je v teku tedna že dvakrat sprejel državni kancelar Hitler. Italijanska delegacija ima pooblastilo za sklenitev pogodbe, ki naj bi v čim krajšem času omogočila velikopotezno izkoriščanje prirodnega bogastva Abesinije. V francoskih krogih pripisujejo tej akciji Italije veliko važnost, ker kaže, da se namerava Italija zvezati z Nemčijo in tako izigrati Francijo in Anglijo. Neguš odpotoval v Evropo Carigrad. 22. maja. AA. Tu so se razširile govorice, da je abesinski cesar odpotoval iz Jeruzalema. V Haifi se je vkrcal na špansko ladjo »Coscio«. ki namerava odpluti v Pirej, od tam pa v Caragrad in končno v rumunsko luko Constanzo odkoder bo cesar odpotoval v Ženevo. Neguš častni doktor univerze v Cambridgeu London, 21. maja. d. »Daily Expres&« poroča, da je bil abesinski cesar Haile Se-lasie izvoljen za člana univerze v Cambridgeu, kar mu daje pravico za priso&t-vovanje sejam univerzitetnega senata. Razen tega je bil neguš imenovan tudi za častnega doktorja iste univerze. Upor Beduinov v Palestini Palestinskim Arabcem prihajajo na pomoč tudi Beduini iz Transjordanije Rim. 21. maja. o. Po vesteh agencije Štefani iz Aleksandrije je dosegli napetost v Palestini vrhunec. Položaj se je v teku včerajšnjega dne katastrofalno poslabšal in vse kaže, da bo prišlo ne samo v Palestini, marveč tudi v v6eh pokrajinah do splošnega upora. Palestinskim Arabcem so namreč priskočili na pomoč ne samo puščavski Beduini, marveč tudi Beduini iz Transjor-danije. Včeraj so se dvignila vsa beduinska plemena na robu Palestine ter se zbrala v Bir Šahi. Do snoči je prišlo tjakaj okrog 15.000 Beduinov, ki pripadajo po večini plemenom, ki jih je svoječasno nahujskal sloviti polkovnik Lawrence, da so se uprli proti turški nadoblasti in se borili za interese Anglije. Na meji Transjordanije se je istočasno zbralo okrog 5000 tamošnjih Beduinov, ki nameravajo prekoračiti mejo in priti na pomoč palestinskim Arabcem. Angleške oblasti je pokret Beduinov silno presenetil. Vrhovni komisar je takoj odredil obsežne ukrepe in poslal na transjordan-sko mejo in proti Bir Šahi motorizirane oddelke z nalogo, da ustavijo nadaljnje prodiranje Beduinov. Na mejo Transjordanije so bila poslana močna ojačenja. Angleži se boje, da se bo uporniški po pokret razširil tu- di na Egipt in so zato trdno odločeni, d? upor v Palestini za vsako ceno zadušijo. Atentat na policijo v Jeruzalemu Jeruzalem, 21. maja. o. Snoči je prišlo v Jeruzalem kljub najstrožjim varnostnim ukrepom angleških oblasti zopet do krvavih demonstracij. Velika skupina Arabcev je prodrla do po lopja policijske direkcije ter je vrgla v poslopje več bomb. Policija je bila o nameravanem napadu še v zadnjem trenutku obveščena in so vsi uradniki še pravočasno zbežali na varno. Zato človeških žrtev ni bilo, pač pa je znaten del poslopja porušen. Med policijo in demonstranti je prišlo do krvave borbe, v kateri je bilo pet ljudi ubitih, okrog 20 pa ranjenih. Kmalu za tem je bil izvršen nov atentat na železniško progo Jeruzalem— Tel Aviv, atentator pa je postopal tako nespretno, da ga je eksplozija peklenskega stroja, ki ga je položil na neki most, raztrgala na drobne kosce. Most je bil znatno poškodovan. Arabci so na mnogih krajih znova napadli Žide in razdejali več židovskih trgovin. Položaj je v Jeruzalema skrajno napet. španski i bodo podpirali vlado Madrid, 21. maja- AA. španski socialisti so sklenili podpirati vlado Quiroge. Njihov sklep je velikega pomena, ker se je večina socialistov, zlasti pa pristašev skrajnega levega krila pod vodstvom Larga Cabalera doslej kategorično protivila vsakemu sodelovanju. Socialisti pa zahtevajo večino re-sorjev v vladi in sicer samo take, ki si jih sami izberejo. Nekateri parlamentarni krogi zatrjujejo, da se bo to vprašanje še posebej obravnavalo na kongresu socialistične stranke, ki bo meseca junija. Ce na tem kongresu zmagajo pristaši, ki so za sodelovanje z vlado, tedaj gotove ne pr-de do 'nzkola v stranki. Iz Ovieda poročajo, da je socialistična glavna delavska zveza po dolgem posvetovanju sklenila, da ne bo podpirala generalne stavke, ki jo nameravajo proglasiti ekstremistični sindikalistični rudarji, širši odbor delavske zveze je sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da bi proglasitev gene- ralne stavke v sedanjih razmerah samo škodovala delavstvu, ker se vlada sama zavzema za to, da bi se položaj delavoev izboljšal. Znano je, da vlada že posreduje v mezdnem sporu med rudarji in rudniškimi podjetji v korist delavstva- Delavska zveza je tudi sklenila izdati proglas ra delavstvo in ga pozvati, naj se ne pridruži nobeni stavki, ki bi je ne odredil pristojni sindikat. Velike poplave Saragosa. 21. maja AA. V pokrajini Ka-latajudi so nastale velike poplave, ki so napravile že nad 4 milijone škode. Vsa setev je uničena. Mnogo vasi je porušenih. Prepoved duhovniških kandidatur v Litvi ' Kovno, 21- maja. AA. Katoliške cerkvene oblasti so prepovedale duhovnikom kandidaturo pri parlamentarnih volitvah. Huda nasprotstva med nadškofom dr. šaričem in bosanskimi frančiškani Že iz avstrijskih časov trnja v Bo6ni živahna nivaliteta med svetno duhovščino in frančiškani, ki imajo v deželi že stoletja stare močne pozicije in so tudi med ljudstvom zelo popularni. Zlasti odkar je sarajevski nadškof postal dr. Šarič, se je začelo sistematično stremljenje, da bi se utrdila ugled in moč svetne duhovščine. Pri tem so se nasprotja med svetno duhovščino in med frančiškani mnogokrat tako zaostrila, da so ponovno prišla tudi v širšo javnost Kakor vse kaže, so odnošaji tudi v najnovejšem času zelo napeti. V »Jutru« smo že poročali o tožbi, ki so jo na civilno so-diišče vložili frančiškani v Zenici zaradi nekega zemljišča, o kaiterem so frančškani trdili, da je njihova last, ki pa ga je nadškofijski ordinariat pridelil imovini svetnega župnišča. Iz tega spora se je rodila afera, ki je končno privedla do dogodka, kakršen v cerkvenih krogih ni običajen- Frančiškan dr. Avgust Cičič, načelnik oddelka za vere v ministrstvu pravde, je namreč skupno z nekaterimi drugimi frančiškani tožili nadškofa dr. Šariča pred civilnim kazenskim sodiščem zaradi obrekovanja. Dne 14. januarja t- 1. je poslal nadškofijski ordinariat v Vatikan referat, ki je zelo ostro kritiz;iral delovanie nekaterih bosanskih frančiškanov, z'asbi pa' delovanje načelnika dr Cičiča- Vatikan je no osnovi tega referata uvedel preiskavo in tako so za vsebino poročila zvedeli tudi dr. Cičič in drugi kritizirani frančiškani. Gičiču očita referait zlasti, da se je okužil z verskim in-diferemtizmom, ko se je bil bavil s politiko. in da neguje prijateljske vezi z neVa-toMnani. Na svojem položaju načelnika katoliškega oddelka v ministrstvu pravde dela neprestano težave sara :evskemu nadškofu ter bosanski svetni duhovščini. Čeprav stanuje v Beogradu v frančiškanskem samostanu, ne nosi rodovniškega oblačila, sv. mašo pa oita v glagolici. Pri razdelitvi državnih podpor za katoliška semenišča favorizira frano:škanska semenišča na škodo drugih semenišč. Zaradi vseh teh očitkov so dr- Cičič in tovariši, kakor že cmercjeno, tožili nadškofa dr. Šariča pred civilnim sodiščem v Sarajevu. Zadeva je vzbudila v javnosti silno pozornost. Morala b se vršiti že piva razprava, toda je bila odgol-iiia. ker nadškofa dr. Šariča ni v Sarajevu. Mudi se namreč že nekaj tednov v Rimu k er je bil. kakor so poročali sarajevski listi, sprejel tudi avdijenci od papeža. Razume se, da je v Vatikanu referiml udi o svojem sporu s frančiškani. Dosegel je, da je Varikan naročil dr. Gičiču in drugim frančiškan'm. naj umaknejo kazensko tožbo, ki so ;o bi i vložili proti nadškofu in nadškofi isk.-mu or-dinariatu. V aktu se opozarjalo frančiškani, da so se z apelom na civilno kazensko t-odišee pregrešili proti predorom cerkvenega prava, ki za lak prestopek c.r -.»'« v skrajnem primeru tudi izobčenje iz katoliške cerkve. Seveda je po tej dramatični zaostritvi, o kameri se je izvedielo ta teden, zanimanje javnosti za nadaljnji razvoj zadeve še mnogo večje. Kakor p'šejo sarajevski listi, je glavni aiker te afere dr. Avgust Cičič, v Bosni zelo znana in priljubljena oseba Že pred vojno in tudi med vojno je b'l propovednik združitve Jugoslovenov. Kot ravnatelj frančiškanskega bogots'ovja je v jugosloven-skem duhu vzgajal tudii frančiškanski duhovniški naraščaj- Med vo;no je napisal pesem »Od Soče do Vardarja«, ki ie takrat krožila v tisočih in tisočih izvodih po Bosni in Hercegovin-' »Samouprava" ostro napada staroradikale Glavno glasilo »Samouprava« se vprašuje v uvodniku, kaj delajo »naši bivši prijatelji« v glavnem odboru bivše Radikal-ske stranke, ter prihaja do naslednjih zaključkov: »Sedanja vlada ne gleda pri postavljanju visokih funkcionarjev na to, kateremu plemenu kdo pripada, nego samo na sposobnost poedincev in na njihovo moč med ljudstvom. Danes nihče ne more več govoriti o kaki nadvladi Srbov nad ostalimi deli. Morda je to glavni neposredni vzrok, da so mnogi bivši prijatelji in pristaši naše stranke odpadli od nje. Ako bi mogel naš predsednik razpolagati še z vsaj devetimi ministrskimi portfelji, potem bi preko noči izginilo mnogo sedanjih glavnih in postranskih odborov. Ako bi bilo 20 do 25 ministrskih portfeljev, potem bi bili vsi apetiti nasičeni in vse bi bilo v najboljšem redu . . . Kaj je storil dr. Stojadinovič tej gospodi, da ga danes tako ogorčeno napada v času, ko je zbral v JRZ vsaj dve tretjini nekdaj tako močne in slavne Radikalne stranke? Morda bi jim bilo ljubše, da se razdelimo še v dve ali tri nove skupine ter da za vedno izgubimo zgodovinsko nalogo, ki nam jo je zapustil naš neumrli voditelj Nikola Pašič?« Glasila JRZ so staroradikale okrog glavnega odbora že ponovno definitivno položila v grob, enako kakor pohorce in vso Jugoslovensko nacionalno stranko. Zato je vsekakor malo čudno, da na te in one še vedno na novo streljajo z uvodniškimi topovi. Zanimiva je vsekakor konstatacija, da se »ne more več govoriti o kaki nadvladi Srbov« in da bi to utegnilo biti glavni vzrok, za secesijo staroradikalov. Ako bi se pojmi o tem razčistili, bi moglo to biti zelo koristno za nadaljnji razvoj na^e notranje politike. Ljotič o hrvatskem vprašanju V Sarajevu je imel predsednik »Zbora« bivši minister Dimitrije Ljotič sestanek svojih pristašev. V svojem govoru se je dotaknil tudi hrvatskega vprašanja in med drugim dejal: »Ko sem se mudil v Dubrovniku, sem opazil neke neljube pojave. Ako naj bo to hrvatsko vprašanje, potem o njem ni mogoče razpravljati, kaj šele se pogajati, če pa je vsebina hrvatskega vprašanja želja po pravici in blagostanju, potem ni to več samo hrvatsko, nego naše splošno vprašanje. Motijo se oni, ki mislijo, da je bila Jugoslavija stvorjena preko noči. Zadnje kretnje so bile samo odstranitev zastora pred odrom, na katerem se je 13 vekov vršil veliki zgodovinski proces. 13 stoletij je preteklo, kar smo prišli na to ozemlje. Medtem so ustanovili Bolgari, Srbi, Hrvati vsak za sebe svojo državo. Vse te države pa so živele samo po 200 let. Prav Hrvati so na podlagi tega ugotovili, da morejo trajati na jugoslovenskem jugu posamezne države samo kratek čas. Na slovanskem jugu, kjer se govori en jezik, je mesto samo za eno, dobro organizirano državno tvorbo, če mislijo Hrvati, da je Jugoslavija plod zablode, potem naj povedo to svojim prednikom. Naj reče dr. Maček: Jugoslavija je tu in ona je moja država. V njej živi moj narod od Subotice do Djevdjelije, pa bo že s tem rešeno hrvatsko vprašanje. Potem se dr. Mačku ne bo treba pogajati z nami, ker bo sam lahko reševal vsa vprašanja, med njimi tudi hrvatsko. Ničesar nimamo proti temu, da upravlja dr. Maček vso državo. Ne moremo pa pristati na to, da bi vladal samo nad tretjino ali četrtino Jugoslavije.« Hud poraz Ljubljane v Celovcu Celovec. 21. maja. Ljubljanska nogometna reprezentanca, ki je bila sestavljena samo iz igralcev SK Ljubljane v postavi Logar — Has«], Jug — Sočan, Slamič, Boncelj — Zem-Ijič, Grintal, Jež, Slapar, šlamberger, je danes nastopila v Celovcu proti tamošnji reprezentanci. Celovec : Ljubljana 9:2 (1:1) Ljubljana je bila hudo poražana, toda rezultat je docela nerealen Poznamo stanje ljubljanskega in celovškega nogometa, nato pa je tudi jasno, da rezultata 9:2 za Celovec nikakor ne moremo smatrati za merilo moči obeh nogometnih reprezentanc. V prvem polčasu je bila igra povsem izenačena in se je tekma tudi končala neodločeno 1:1. V vodstvo so prišli Cei.ov-čani ,nato pa je izenačil Grintal. Ta rezultat je tudi ostal do 30. minute drugega polčasa Tedaj pa je sodnik g. Mohrer diktiral enajstmetrovko proti Ljubljani. Presenečenje med igralci in tudi med občinstvom, ki je glasno vprašalo »zakaj?«. Nihče si ni mogel tolmačiti te enajstme-trovske, po kateri je Celovec vodil z 2:1. Izenačenje je nato dosegel Jež Pa je zopet sledila brez vsakega vzroka enajstmetrovka proti Ljubljani. Občinstvo, ki je bilo objektivno, se je zavzemalo za Ljubljano ter glasno protestiralo proti sodn;ku. Celovec vodi s 3:2. Ljubljanski igrali so nato, ko so videli nastop sednika. popolnoma izgubili voljo ter sploh nso več branili, tako da je padal gol za golom V drugem polčasu je namesto Sočana igral Šinkovec. Tekmi je prisostvoval tudi naš konzul, ki je šel našim igralcem v vsakem oziru na roko. Concordia : Gradjanski 2:1 (o:l) Zagreb, 21. maja. o. Danes se je vršila prvenstvena derby tekma med Concordio in Gradjanskim, za katero je vladalo zelo veliko zanimanje, ker je bila zelo važna za vprašanje prvaka ZNP. Zasluženo je zmagala Concordia z 2 : 1 (0 : 1). Ostala prvenstvena rezultata: Hašk : Hajduk 5 : 0 (2 : 0), Slavi ja (Varaždin): Sparta 2 : 1 (0:0) Dunaj : Austria : Vienna 3 : 0 (2 : 0). Pokalni finale. Austria je s to zmago postala pokalni prvak Dunaja ter si je priborila sodelovanje v tekmovanju za srednjeevropski pokal. — FAC : WAC 2 : 1 (2 : 0). Prvenstvena tekma. WAC izpade po tem porazu iz I. razreda. (Ostali rezultati na 5. strani.) Zaprtje, nenormalno razpadanje m gniloba v črevesju poneha po uporabi naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice. Ligi reg. 8. Dr. 10485/K Odkritje spomenika pesniku Domjaniču Zagreb, 21. maja. o. Na Tuškancu je bil danes slovesno odkrit spomenik hrvatskemu pesniku Dragutinu Domjaniču. Slavnosti so prisostvovali predstavniki vseh kulturnih in nacionalnih organizacij ter delegati Pen-klubov iz Zagreba, Beograda in Ljubljane, Jugoslovensko akademije. Društva hrvatskih književnikov, Matice Hrvatske, Poljske zveze itd. Svečanosti sta prisostvovali tudi mati in sestra pokojnega pesnika, 0 pomenu Dorrjaniča je govoril predsednik zagrebškega Pen-kluba Wiesner-Livadič, nakar je v imenu občine prevzel spomenik v varstvo zagrebški župan Erber. Smrtna nesreča apelacijskega sodnika Becg ad. 21 maja. p. Snoči se je smrtno ponesrečil sodnik apelacijskega sodišča dr. Ivan JeLič, dolgoletni predsednik beograjskega trgovskega sodišča in bivši inšpektor ministrstva pravde. Na potu domov je skočil z drvečega tramvaja tako nesrečno, da je prišel pod kolesa ter obležal takoj mrtev. Beležke Seja vodstva JNS V sredo 27. maja bo seja akcijskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke. Na seji bodo razpravljali o dosedanjem poteku dela za reorganizacijo stranke in o pripravah za kongres, ki se bo vr. il, kakor je znano, dne 28. junija v Beogradu. Zelene kravate na taboru JRZ v Mengšu »Domoljub« objavlja kot podeželski organ slovenskega dela JRZ naslednji poziv: »Po preganjanju in zatiranju vsega, kar je dišalo po slovenstvu, je na lansko kresno noč nastopila svoboda. Dobro vam bo še v spominu vsem tistim, ki ste v binko-štnih dneh 1. 1932 se udeleževali proslav za 60-letnico dr. Korošca v Domžalah, v Komendi, v Mengšu in Šenčurju, kako je bivši režim pofiljal bajonete nad vse. Kdo ni bil v tistih časih preganjan in zanrt, čc je vzklikal dr. Korošcu? Toda nasilje ni moglo zatreti v slovenskem ljudstvu čuvstev, ki jih je gojilo do svojega voditelja. Slovenski narod je trpel in zmagal. Za četrto obletnico, ko se ie pričelo preganjanje in zatiranje vseh j- lšev, ki so sledili slovenskemu vodite.ju, sedanjemu notranje mu ministru dr. Korošcu, bo priredila organizacija JRZ velik političen tabor za ves kamniški okraj. Po sv. maši se bo razvil sprevod po trgu. Na shodu bodo govorili zastopniki vlade in voditelji Slovencev. Zato pridite vsi naši prijatelji, ki zaupate svojemu voditelju dr. Korošcu. Pridite vsi, ki ste bili pred štirimi leti na proslavi v Domžalah, pridite vsi iz Šenčurja in Komende, izpod Šmarne gore. Pridite v zelenih kravatah, ki bodo v sprevodu tvorile poseben oddelek. „Cv!čkarske okrožnice" Starešina slovenskh krščanskih social-cev Jože Gostinčar, bivši minister in dolgoletni poslanec SLS, je napisal v glasilu krščanskih socialistov »Delavski Pravici« daljši članek o »Jugoslovanski strokovni zvezi«. S tem člankom je g. Gostinčar znova potrdil, da stoji docela na strani mladih, ki se bore proti temu, da bi se strokovne organizacije brezpogojno vezale na to ali ono politično stranko. Med drugim piše g. Gostinčar: »Razumljivo je, da nobena dobra stvar ni brez nasprotnikov, oziroma sovražnikov. Tako je imela Jugoslovanska strokovna zveza že takoj izpočetka nasprotnike, posebno take, ki niso imeli z njo nobenega posla, ali pa so ji hoteli le osebno zagospodovati. Gledalo se je vse skozi politična očaal in JSZ naj bi delala vs ele po političnih odredbah. Tako se je vgnezdila misel, da so tudi nepolitične organizacije celice političnih strank. Zaradi tega in pa zaradi borbe proti kapitalističnemu izkoriščanju delovnega ljudstva je postala JSZ kamen spotike političnim mogotcem. Porast JSZ je nekatere zaskrbel ter so pričeli divjo gonjo proti njej. Izmišljali so s; razne napake, ki naj bi jih imela. Predvsem je premalo katoliška, pomežikuje s komunisti, ne priznava Pijčve okrožnice, leze nekako v marksizem in končno premalo poudarja nedeljski počitek z verskega stališča. To so glavni grehi Zveze, ki jih na njej ugotavljajo neki ljudje po svoji metodi. Toda niti enega navedenih grehov ta gospoda, ki je ni sram lagati, ne more dokazati. Pošiljajo se iz neke »čarovniške« kuhinje v Ljubljani razne okrožnice, ki naj služijo kot priporočilo za »združence«, ali kakor jim pravijo »zelence« pri duhovnikih in prosvetnih društvih in za klevete proti JSZ. Te okrožnice zelo diše po un;on-skem cvičku, vprašanje pa je, kdo plača stroške?« Kriza v belgijski klerikalni stranki V nedeljo bodo v Belgiji parlamentarne volitve. Že ves čas po vojni ima Belgija tri glavne stranke: liberalno, klerikalno in socialistično. Zadnji dve sta bili ponavadi enako močni, liberalna stranka je bila slabša. Za nedeljske volitve pa splošno napovedujejo veliko nazadovanje klerikalcev na korist socialistov. Klerikalna stranka preživlja namreč hudo krizo, ki jo je izzvalo njeno mladinsko krilo, organizirano v veliki, fašistično ali hitlerjevsko nastro-jeni organizaciji »Rex«. Kriza se je poostrila še prav posebno, ko je vodja mladinskega pokreta Leon Degrelle spomladi obtožil predsednika klerikalne stranke See-gersa korupcije, češ da je izrabil svojo politično pozicijo za rešitev neke banke, pri čemer da je močno oškodoval hranilnice. Zadeva se je najprej obravnavala interno v vodstvu stranke. Degrelle je zahteval, naj se Seegers umakne iz političnega življenja. Baje pod vplivom škofov Seegers tega ni hotel storiti, marveč je Degrella tožil zaradi žalitve in obrekovanja. Razprava je trajala precej časa, končala pa je z oprostitvijo Degrella in s tem obenem z moralno obsodbo Seegersa, ker je sodišče oprostilno sodbo utemeljilo z izrekom, da se je Degrellu posrečil dokaz resnice za njegove očitke Seergesu. Oprostilna sodba je bila seveda za belgijsko javnost prava senzacija in jo v volilni borbi zlasti socialisti spretno izrabljajo proti klerikalni stranki in njenim kandidatom. Zadružni dnevi v Zagrebu Zagreb, 21. maja. o. Danes so se pričeli v Zagrebu zadružni dnevi, organizirani o priliki letne skupščine Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Dopoldne je bila seja upravnega nadzornega odl-ora zveze. popoldne pa se je vršila predkonferenca delegatov, na kateri so obravnavali razne interne organizacijske zadeve ter izvolili posamezne odbore, ki bodo v okviru letne skupščine obravnavali posamezne zadružne probleme. Odbori bodo začeli poslovati jutri dopoldne. Jutri ob 11.30 bo prispela v Za-' greb deputacija bolgarskih zadružnikov, ki jim pripravljajo sveči n sprejem. V soboto bo slavnostna seja Zveza nabavljalnih zadrug v proslavo 15-letnice njenega .ob&toja, 30-letnice obstoja konzumne zadruge uslužbencev državnih železnic v Zagrebu in 15-letnice obstoja zagrebške kreditne zadruge | državnih nameščencev. Gospodarstvo Minimalne mezde in enakost konkurenčnih pogojev Zagrebško udruženje industrijcev za sav- mena in obveznosti. Iz teh razlogov je ra-sko banovino je nedavno sestavilo poseben zumljivo, da mora industrija savske bano- odbor, sestoječ iz predsednikov in podpredsednikov posameznih skupin, da prouči prednačrt uredbe o minimalnih mezdah, kolektivnih pogodbah, pomirjenju in arbitraži in da zavzame k temu načrtu svoje stališče. Posamezne skupine so o načrtu posebej razpravljale, nakar se je sestal odbor, ki ie soglasno sklenil poslati ministrstvu za socialno politiko odgovor, ki v obliki predstavke poudarja naslednje: Medtem ko se v savski in dravski banovini izvajajo zakonske določbe o delovnem času, o plačilu nadur, o zaščitnih higienskih ukrepih v podjetjih, o delavskih poverjenikih, o inšpekciji dela itd. z vso strogostjo, so v drucih krajih naše države te določbe sploh ne izvajajo ali pa se izvajajo z največjo obzirnost io. Tako neenako izvajanje zakonsk:h določb na Istem državnem področju ustvarja neenake pogoje dela: ta neenakost pa ni samo moralnega značaja, temveč posoga globoko tudi v materialna vprašanja produkcije, tako da je dejansko oWkočena konkurenčna sposobnost podjetij, kjer so strogo izvajajo navedone zakonske določbe, ki prinašajo materialna bre- vine pristopiti k oceni p red načrta uredbe z največjo rezervo in s skrbjo, da se ne bi z uveljavljenjem take uredbe še povečala neenakost v pogojih dela med industrijskimi podjetji krajev, v katerih se bo tudi ta uredba izvajala z vso strogostjo in industrijskimi podjetji v krajih, kjer se take določbe ne bodo Izvajale ali se bodo izvajale samo deloma. Udruženje industrijcev odločno odklanja iz teh razlogov ugotavljanje minimalnih mezd po banovinah in zahteva, da se določijo osnovne minimalne mezde za vso državo; na temelju teh osnovnih minimalnih mezd bi se šele lahko določile dejanske minimalne mezde v posameznih krajih. Udruženje v ostalem osvaja v principu sistem Kolektivnih mezd v zvezi z arbitražnim postopanjem s pridržkom, da stavi k tem določbam načrta še podrobne pripombe. Končno so v predstavki iznešene še nekatere načelne pripombe glede oseb, na katere bi se uredba nanašala, kakor tudi v pogledu angažiranja administrativnih organov v raznih odborih, ki so predvideni v tem načrtu uredbe. Predstavka je bila v prepisu dostavljena tudi trgovinskemu ministru. Gospodarske vesti = Pred novimi trgovinskimi pogajanji. Po končanih trgovinskih pogajanjih z Nemčijo v Zagrebu in s Španijo v Madridu se vrše v zunanjem ministrstvu priprave za celo vrsto novih pogajanj. Te dni bi se morala pričeti pogajanja z Grčijo, Ki pa so bila na željo grške vlade za nekaj dni odgodena. Prav tako se ima revidirati pogodba s Turčijo in skleniti nov sporazum z Albanijo. Končno so za letos predvidena še pogajanja z Norveško, Dansko, Finsko, Estonijo, Litvo in Latiško. Ministrstvo je preko gospodarskih korporacij pozvalo vse trgovske in industrijske organizacije, da do konca tega meseca pošljejo za ta pogajanja konkretne predloge in da iznesejo svoje želje. = Anketa o kmečko, dolgovih. Iz Beograda poročajo, da je Narodna banka na lastno iniciativo pričela anketo, da ugotovi koliko je sedaj zaščitenih kmečkih dolgov. Najprej hoče Narodna banka ugotoviti obseg meničnih dolgov in je izdala vprašalne pole, ker se vprašanja nanašajo na viš;no posameznih menic, višino dolgov, na plačilne roke, na eventualno hi-potekarno ali drugo garancijo, na višino neplačanih obresti, na uporabo menic v eventualnem reeskontu ter končno na obseg protestiranih in iztoženih menic. Denarni zavodi morajo na ta vprašanja odgovoriti do konca maja. Namen te ankete je, kakor poroča beograjsko »Vreme«, da se ugotovi sedanje stanje, kajti od prve ankete, ki jo je napravilo trgovinsko ministrstvo je že poteklo več let-Od tedaj so se razmere že precej spremenile, zato je treba podatke revidirati, pa tudi izpopolniti. Z novo anketo Narodne banke bo ena od najvažnejših skupin kmečkih dolgov točno proučena. List nadalje navaja, da obstojajo številni predlogi za rešitev kmečkih dolgov, od katerih mnogi globoko posegajo v gospodarsko življenje in bi zahtevali usodne spremembe v vsem gospodarskem ustroju. Mnogi od teh predlogov tudi niso izvedljivi. Na podlagi rezultatov nove ankete ne bo več tako bežko najti rešitve, ki bo pravilna in pravična. = Naš klirinški dolg v češkoslovaški — 242 milijonov Din. Naš klirinški dolg v češkoslovaški nadalje naglo narašča, ker se je letos znatno povečal naš uvoz češkoslovaškega blaga (tekstilnih surovin), dočim se naš izvoz v češkoslovaško ni v enaki meri dvignil. Dne 15. maja je znašal saldo našega klirinškega dolga nasproti češkoslovaški 133.8 milijona Kč to je po oficijelnem tečaju 242 milijonov Din. Ob koncu lanskega septembra je znašal naš dolg le 77 milijonov Kč, ob koncu decembra 90.6, ob koncu februarja 97.5, ob koncu marca 110.0, ob koncu aprila 128.7 in 15. maja 133.8 milijona Kč. = Izvoz lesa v Anglijo, Te dni se je mudil v Splitu generalni direktor šipada dr. Ulmanski v zvezi z organizacijo izvoza lesa v Anglijo. V šipadovem skladišču v šibeniku so sedaj velike količine rezanega lesa, ki bo izvoženo v Anglijo. Par-nik Dubrovačke plovidbe »Srebrno« je že vkrcal 7500 m3 lesa.To je prva večja partija lesa za izvoz v Anglijo. Sledili pa bodo še drugi večji transporti. = Pred novo devalvacijo rublja. Kakor znano je Rusija pred meseci izvedla devalvacijo rublja, in sicer na eno četrtino prejšnje vrednosti, ki je bila le še nominalna. Odpravili so vsako trgovanje v tujih valutah na ozemlju Rusije, da bi demači valuti pripomogli do polne veljave. Novi relaciji 1 rubelj enako 3 francoski franki se je morala prilagoditi tudi vsa trgovina z inozemstvom. Kmalu pa so se pokazale tež-koče zaradi tega, ker nova relacija izdaleka ne ustreza dejanski kupni moči rublja, ki je mnogo manjša. Ker sovjetska vlada pri nakazilih ruskim državljanom od strani prijateljev in sorodnikov v inozemstvu ne dovoljuje več izplačil v inozemski voiLuti, temveč le v rubljih po novi pariteti, so skoro prenehala ta nakazila, saj dobe naslovniki izplačane v rubljih zneske, ki daileč ne ustrezajo vrednosti nakazila- Tudi v turističnem prometu so nastale velike težko-če. Turisti, ki potujejo v Rusijo sicer Lahko v inozemstvu plačajo po primernih cenah v naprej vse stroške za potovanje, v Rusiji sami pa morajo izdajati za malenkostne nakupe cigaret, pijač, vstopnic tfd-ogremne zneske, ker morejo zamenjati tujo valuto le po oficielnem novem tečaju 1 rubelj enako 3 francoski franki. Še večje težkoče so se pojavile v državnih podjetjih, ki morajo uvoženo blago zaračunati prav tako po tej predpismi relaciji. Kakor sedaj poročajo, je pričakovati novo devalvacijo rublja, ki naj bolj prilagodi notranjo kupno moč rublja njegovemu tečaju. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo sploh uvediena nova -valutna edinico, kar sk'epa-jo iz nedavnih izjav Stalim in MoloVva- = Tesavrirs»nje zlata v Franciji. V zadnjih tednih se je v Franciji zaradi slabosti franka še povečalo tesavriranje zlata. Ker oddaja Francoska banka le zlato v velikih biokin, ne pa tudi zlatnikov, so se zlati kovanci v * ranciji že precej podražili nasproti pariteti. Razvila se je živahna kupčija z zlatniki. Zlato v blokih izvažajo v London, kjer ga zamenjajo za angleške sovereigne (zlate funte), ki jih potem prodajo v Franciji. Ker je povpraševanje po teh sovereignih zelo veliko, jim je tudi v Angliji cena narasla, in sicer na 34 do 35 šilingov nasproti dejanski zlati vrednosti 32 šilingov 8 penijev. V stremljenju, da podpre intencije Francoske banke proti te-savriranju zlatnikov, je sedaj Angleška banka pozvala vse trgovce s plemenitimi kovinami, da ne kupujejo sovereignov po višji ceni nego to ustreza ceni za zlato v blokih. Ta poziv Angleške banke je v finančnih krogih izzval veliko pozornost, zlasti ker so v teh krogih mnenja, da se bodo sovereigni nadalje pod roko prodajali v Francijo. = Dobave Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 3. junija ponudbe za dobavo desk za postelje do 4. junja za dobavo raznih slikarskih in zidarskih čopičev do 8. junija za dobavo smirkovega platna in steklenega papirja ter paste in tekočine za čiščenje kovinskih predmetov. Splošni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 25. maja ponudbe za dobavo konceptnega papirja in rjavega kartona-Dne 22. t. m. bo intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 1.809 m3 drv za celjsko <>ar-nizijo. Dne 23. maja bo pri komandi mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu pismena ofer-tna licitacija za dobavo 21.600 m belega duka inl8junija za dobavo raznih tkanin za zastave naše in tujih držav. Dne S. junja bo v pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo konjušnice v Mariboru- Dne 19. junja bo v direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 1100 metrov armiranega enofaznega kablja. 22. junja bo pri ekonomskem oddelku direkcij* drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 20691 raznih električnih žarnic 23. junja za dobavo svetilk, stearinskih sveč v pločevinastih posodicah in cilindričnih stekel ter 24 junija za dobavo raznega električnega instalicijskega materijala za razsvetljavo vagonov. Licitacije se vrše sarno za domače izdelke. BOMBAŽ -f Uverpool, 20. maja. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za maj 6.21 (prejšnji dan 6.27), za dec. 5.60 (5.66). -I- Newyork, 20. maja. Tendenca komaj stalna. — Zaključni tečaji: za maj 11.62 (11.62), za dec. 10.31 (10.44). Dva šahovska turnirja Moskva Moskva, 21. maja. V VI. kolu se je končala samo ena partija. Dr. Lasker in Capablanca sta remizirala. V prekijenih partijah Eliskases - Rjumin ima slednji boljšo pozicijo, v partiji Lilienthal - Kan ima slednji izglede na zmago, Botvinik stoji boljše proti Flohru, dočim je partija Ragozin -Lovvenfisch izenačena. Nauheim Nauheim, 21. maja. L V IU. kolu je dr. Aljehin premagal Rellstaba, ki je nekorektno žrtvoval figuro. "VVeissberger Je sijajno premagal Van den Boscha, Ileinicke je dobil proti Stahlbergu figuro in zmagal. Ahues se je v popolnoma izgubljeni poziciji proti dr. Vidmarju rešil s trikratnim ponavljanjem poteze, ker je bil Vidmar v časovni stiski in je bila zaradi tega partija remis. Bogoljubov je prekinil s Ker^som. Ima Pr3~ moč kmeta, vendar bo partija najbrž remis- Stnje po HI. kolu; Ahues, dr. Aljehin, Weissberger 2, dr. Vidmar, Heinicke 1%, Bogoljubov, Keres 1 (1). Rellstab, Van d«r Bosch. Stahlberg 1. NemSki pravniki v Beogradu Beograd, 21. maja. p. Nocoj je prispela v Beograd večja skupina nemških pravnikov, ki 90 se udeležili nedavnega kongresa nemških juristov y Leipzigu ter napravili sedaj izlet v južnovzhodne države, da pnoue e tamošnje pravne razmere. Beograjski pravniki so pripravili svojim nemškim tovarišem prisrčen sprejem- Nemški gostje 6i bodo jutri ogledali razne pravne ustanove v Beogradu, zvečer pa odpotovali ▼ Sofijo. Vremenska napoved Poročilo zemunske meteorološke službe z dne 21. t. m. Depresija z deževnim vremenom nad Evropo, visok pritisk nad Britan-1 skimi otoki in Rusijo. V Jugoslaviji je temperatura nekoliko porasla Minimum Cari-brod 8. maksimum Beograd 26 stopinj. Zemunska vremenska napoved; Oblačno, ponekod dež. Domače vesti * Važno za šoje In učne zavode! Izkoristite priliko otvoritve ljubljanskega velesejma za poset naši beli metropoli. Po-setite velesejmsko razstavo, ki bo letos bogato založena z najraznovrstnejšimi novimi in praktičnimi izdelki naše domače industrije in obrti. Poset velesejma pa ne bo zgolj v pouk! Spoznanje, da sami zmoremo z marljivim in vztrajnim delom kriti, neodvisno od inozemstva, vse svoje lastne potrebe, naj dvigne nacionalno samozavest naše nadebudne mladine. Mnogo zanimanja bodo gotovo vzbudile posebne razstave v okviru velesejma: »Sodobna gospodinja«, male živali, pohištvo in gostinska razstava. Končno bo mladina na veseličnem prostoru našla svoji starosti primerne zabave. Tobogan, vrtiljaki, avto-drom in velemestni variete, ki si ga bodo lahko zastonj ogledali, bodo gotovo razveselili mlada srca. Vstopnina od 30. maja do 8. junija znaša 3 Din, ako je obisk skupen pc$ vodstvom učiteljstva. * Banska palača v Novem Sadu bo veljala 34 milijonov Din. Zidati jo todo začeli čez mesec dni. Načrte je napravil arhitekt g. Drugiša Brašovan. Palača bo stala v najmodernejšem d^lu Novega Sada na Bulvarju kraljice Marije. Zgrajeni bosta dve impo-zantni poslopji; uradna palača in banski dvor. Zaenkrat je na razpolago 17 milijonov Din, kar zadostuje, da bosta obe palači spravjleni pod streho. Pri zidavi bo zapo' slenih okrog 500 delavcev in bodo dela te dni razpisana. * Kako se modernizira Beograd. Na (hinavski, dorčoLski strani Beograda se nahaja predelce mesta, ki je dejanski prava sramota za prestolnico, kakor je na drugi strani ona zloglasna Sava-Mala in še dalje tam Jata^an-Mala. Pištolj-Mala se imenuje ia starinski kot med modernimi stavbami, za silo zgrajene kolibe, pol lesene, pol ilovnate, pravo leglo vseh mogočih bolezni. Že zdavnaj je bilo sklenjeno v mestnem občinskem svetu, da se porušijo te kolibe, ali se je vedno odlašalo. Toda sedaj pa je vendar prišel konec vsaj za dobršen del Pišltolj-Male. Zjutraj je prišla komisija, takoj za njo pa oddelek mestnih ogmjegascev, pa so zapeli krampi in rovnice in je padala koliba za kolibo. Ljudem. ki so stanovali v njih, so dali samo toliko časa. da so izvlekli iz koliibovja revščino Marsikdo med njimi je protestiral, češ da ni še plačano stanovanje za toliko in toliko mesecev- Drugi je trdil, da je plačal stavbišče, pa si sam postavil ko-'ibo. Toda vsi ugovori niso pomagali. Koliba ie padala za kolibo, stanovalca pa so s svojimi stvarmi ostali na ulici, to se prav:, na travniku, kjer tudi prenočujejo, k i nimajo drugega stanovanja. Občina jim je pač porušila kolibe, ali ni poskrbela za njihovo nastanitev. Tako je pač najmoder- nejše- Piti LJUDEH, NAGNJENIH K MAŠČOBI se izkaže naravna FRANZ - J®ŠEFOVA grenčica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. FRANZ - JOSEFOVA grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. * Preokret v stavki pri j>TivarjuAuf!« Kaj bo z očiščenjem naplavljenega proda v strugi? povprašujejo nekateri. Kadar bo voda upadla na skrajni nivo, utegnejo očistiti strugo do jeza ob čevljarskem mostu, do koder veže pogodba gradbeno tvrdko. šele po končanih regulacijskih delih do špice bodo ta jez podrli. — Stroj za mešanje betona, ki je opravljal ves čas toliko važno vlogo, so očistili, ga namazali in stoji sedaj pod košatim kostanjem, čakajoč na poslednje ukaze. . ALBUS DOMAČE MILO ČUVA VASE PERILO! Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus! Maia zdravilišča za bolne na pljučih Tudi to zdravilišče je last delavskega zavarovanja. Povprečno dnevno število slovenskih zavarovancev znaša 25 oseb. Zdravilišče je bilo otvorjeno 1. 1927. in ima 212 postelji ter je tudi drugače najmodernejše urejeno. Uspehi zdravljenja so odlični. Zdravniška služba je poverjena primariju g. dr. P. Samardžiji, ki ga imajo naši bolniki v najlepšem spominu. Tudi ta sanatorij je za pretežno večino prebivalstva, zlasti za kmetski stan, nepristopen, ker so oskrbni stroški previsoki. Protituberkulozna borba mora iti za tem, da bo ves siromašni narod lahko deležen sanatorijskega zdravljenja. Lep praznik v ljubljanski Drami Prisrčna proslava jubileja Milana Skrbinška Ljubljana, 21. maja. Jubilejni večer Milana Skrbinška s pre-miero Besierjevega »Tirana«, v katerem nastopa slavljenec v naslovni vlogi, se je snoči v drami razvil v burno manifestacijo simpatij za našega prvega karakternega igralca in zaslužnega pionirja gledališke umetnosti, katerega ogromno, globoko zajeto življenjsko delo se je razsejalo po vsej slovenski zemlji od morja do severne meje ter v poklicncm in amaterskem gledališču rodilo mnogo bogatih sadov. Hiša je bila nabito polna, čeprav so izostali predstavniki oficielne družbe, ki očitno kaže zmerom manj aktualnega zanimanja za duhovne, umetnostne kulturne stvari. Večer je otvorila lepa, svečana počastitev Skrbinškovega dela. Na odprtem odru, obloženem s trofejami, lovorjevimi venci in pokloni, se je zbral domala ves ansambel z upravo Narodnega gledališča na čelu, prihiteli pa so tudi zastopniki tiste kul- turne in amatersko-igralske javnosti, ki je v Skrbinšku zmerom našla vnetega, vzpodbudnega sodelavca, mentorja in vodnika. Prvi je slavljcnca nagovoril upravnik Oton Župančič, ki je poudaril pomen Skrbinška kot odrskega oblikovalca mračnih, strašnih človeških obrazOv, v katerih prepade, nihče drug ne bi upal tako jasno zreti in jih nihče drug ne bi mogel razgrinjati pred nami v tako dognani podobi kakor on. Za upravnikom so jubilantu izrekli čestitke predsednik Združenja gledaliških igralcev Drenovec, urednik »Našega roda« Albert Širok v imenu primorskih Slovencev in Skrbinškovih sodelavcev iz Trsta, nestor slovenskih igralcev Danilo, zastopnik Šentjakobskega odra Hanžič, nazadnje pa je tajnik Združenja igralcev Jerman preči-tal še kopo brzojavnih in pismenih čestitk, ki so prispele z vseh koncev in krajev naše države, pa tudi iz tujine, kjer sta sc med drugimi spomnila jubiieja tudi Klub soli- stov in prvak Narodnega divadla \Vidra v Pragi. Slavljenec se je v izbranih besedah zahvalil za vso pozornost ter izrazil iskreno željo, naj slovensko gledališče rase, cvete in nosi čim plemenitejših sadov. Burnim ovacijam, s katerimi je občinstvo obsipalo jubilanta, je sledila igra, ki spada brez dvoma med najlepša dela letošnjega repertoarja in je v Debevčevi režiji doživela tudi prodoren uspeh. Skrbin-šck je v naslovni vlogi ustvaril občudova- nja vredno podobo nasilnega, samolastne-ga človeka, ki hoče zaradi enega samega svojega razočaranja v življenju vsemu okolju vsiliti svojo izkušnjo in svojo življenjsko modrost, in je bil pri občinstvu deležen viharne zahvale. O vprizoritvi dela, v katerem je osrednja vloga odmerjena dvojici mladih, plemenitih, notranje velikih ljudi, ki sta ju Šaričeva in Jan doživela do polne veličine, bomo še poročali. L. M. Za znižanje trošarin, proti pijančevanju Predlogi gospodinj v spomenici finančnemu ministru Poročali smo včeraj o borbi naših gospodinj z naraščajočo draginjo in o zborovanju, ki ga je priredila Zveza gospodinj v Ljubljani. Objavljamo v naslednjem spomenico, ki so jo ljubljanske gospodinje naslovile na finančnega ministra g. dr. Dušana Letico: Zveza, gospodinj si dovoljuje opozoriti finančno ministrstvo, da gospodinjstva ječe pod težo davkov, trošarin in monopolnih taks na najvažnejše življenjske potrebščine. Mesto, banovina in država uvajajo vedno nove trošarine, saj so trošarine na živila najlažje dosegljiv dohodek, kajti brez hrane ne moremo živeti. Iz tega vzroka so trošarine na živila in življenjske potrebščine skrajno nesoclalne in krivične, saj zadenejo enako reveža ko bogataša. Zveza gospodinj je izračunala, da plačuje 6 članska rodbina ob skromnem življenju 550 dinarjev mesečno na davkih in trošarinah, ter je ta davek precej enak, ali ima rodbina 2, 3, 5, 10 ali 12 tisoč Din dohodka. Pred vsem je previsoka državna trošarina na sladkor, Id znaša 8.05 Din in 0.44 Din prometnega davka. Nujno je potrebno, da se ta trošarina zniža, za časa vkuha-vanja sadja se pa mora dati gospodinjam na razpolago trošarine prost sladkor za vkuhavanje in konzerviranje sadja. Potrošnja sladkorja in sadja se bo dvignila v korist narodnemu zdravju, v korist celokupnemu gospodarstvu. Saj bi se s povečano prodajo sadja sama ob sebi omejila žganjekuha. Potrošnja sladkorja je tako silno nazadovala, da smo z 4.5 kg na osebo let- no že na enem zadnjih mest evropskih držav glede porabe sladkorja. Finančno ministrstvo naj prepove vsako otrošarojenje sladkorja s strani drugih obla.st<>/. Zelo občutna je monopolska taksa "ia sol in na vžigalice, vse to so stvari, ki so najrevnejšim neobhodno potrebne, in je že :z tega vzroka krivična. Soli se še mnogo več potrebuje v kmečkem gospodarstvu zlasti za živino, in ni prav, ako se govori o sanaciji kmečkega gospodarstva, a v isti sapi kmeta obremeni s težko monopolsko davščino. Zelo pogubna je za ves narod prosta žganjekuha, povsem prost konsum vina in žganja na kmetih. Ob zločinih in nesrečah, storjenih v pijančevanju, je pijančevanje celo olajševalna okolnost. Tihotapstvo žganja in vina cvete na škodo države, na škodo gostilničarjev, ki plačujejo davke in trošarine na vino in žganje. Iz navedenih podatkov si dovoljuje odbor Zveze gospodinj predložiti g. finančnemu ministru naslednje zahteve: 1. trošarina na sladkor naj se zniža, finančno ministrstvo naj ne dovoli nobene nove trošarine na sladkor s strani drugih oblastev. Za časa sadne letine se da gospodinjam iz državnih tvornic trošarine prost sladkor za vkuhavanje sadja; 2. zniža naj se državna monopolska taksa na sol in vžigalice; 3. prosta žganjekuha se ukine, tihotapci z žganjem se najstrožje kaznujejo, prav tako se kaznuje vsako pijančevanje; 4. uvedejo naj se davki in trošarine, ki bodo zadeli premožne sloje, inozemska plodonosna podjetja (rudnik Bor i. dr.). Ne smejo se uvajati davki in trošarine, ki bi zadele spet pavšalno vse. Športni poleti nad Ljubljano Za SO Din doživite zračni krst in postanete navdušen letalec Ljubljana, 21. maja. Če z nebotičnika ali gradu ogledujemo Ljubljano, se nam naše letališče vidi majhno, a letala, ki se tam vsak hip dvigajo v zrak in spet spuščajo, nebogljena in nezanesljiva, kakor bi ne mogla zmagati zračnih poti in višin, o katerih le sanjamo. Taka je vsaj zastarela domneva patriarhalnega meščana, ki ne pozna dr. Staneta Ra-peta. Za malenkostni znesek srebrnega pe-taka vas dvigne visoko v ozračje in vam pokaže Ljubljano tako ubogo in majhno, kakor se nam vidijo letala z gradu. Nekoč so trdili, da so naši meščani zakrknjeni in nasprotniki napredka, a dr. Rape je povedal, da je mnogo »junakov«, ki se radi dvigajo na športne propagandne polete nad Ljubljano. Življenje na našem letališču je vsak dan bolj živahno. Med potniškimi letali vidite vojaška in tudi nekaj zasebnih. Ljubljana je v tem pogledu v naši državi menda na prvem mestu, saj v nobenem kraju nimajo treh zasebnih letal, kakor pri nas. Prav kmalu nas bodo dvakrat dnevno obiskovala tudi avstrijska letala in tedaj bo življenje naše letališču živahnejše. A Vendar je še toliko ljudi med nami. ki ne poznajo naših zračnih poti in nekam dvomljivo vrte z glavo, če bi jih človek povabil na zračni izlet nad našo lepo. zeleno Ljubljano. Na lahkem, enomotornem letalu se dvignete kvišku. Sava je videti, kakor da teče tik poleg mesta. Njeno široko, razlito korito je lepota, ki je sicer ne moremo videti. Za ogledovanje ni dosti časa. Letalo je naglo in močno. Veter, ki je bil danes še v mestu močan, nas je objemal z vedno večjo silo. V višini enega kilometra je bila njegova moč še večja, kakor na zemlji, a se mu je letalo kljubovalno uprlo in letelo brezskrbno proti njemu, Megle in oblaki so skrivali solnce; krila naše ptice so se povzpela še višje v ozračje, da je zmanjkalo zemlje pod nami in nas je le solnce božalo s svojimi žarki. Samotarka šmarna gora je bila videti kakor nagubana dlan. Krog okoli cerkvice in mravljic, ki so se tam zbrale, a hip zatem nad sedlom nazaj proti mestu, ki ga je zalivala megla. Veter je zateglo pel svojo rezko pesem, a letalo je plulo na njegovih valovih in se spuščalo nad lepe domačije ljubljanske okolice. Še hip in poljubilo je zemljo — tako se spušča po vsakem športnem propagandnem poletu, ki fi ga morete privoščiti vsak dan ob vsaki uri; le dr. Rapeta pokličite poprej telefonično, da vas bo prijazno in gostoljubno dočakal in pripravil svojo ptico. Športni propagandni poleti nad Ljubljano pa seveda niso omejeni le na sam let. Člani našega Aerokluba razkažejo radi in zgovorno tudi hangarje in letala. Ker je po nedavnem odloku notranjega ministrstva posameznikom prepovedan dostop do hangarjev in letal, se proti plačilu enega dinarja vršijo zdaj ogledi vsako uro, a tako je tudi boljše, saj je ogled pod vodstvom strokovnjakov vreden več. nego radovednost posameznika, ki marsikaj vidi. a le redke stvari razume. Ne bodite strahopetni! Zaupajte našim krilom in privoščite si zračni krst nad Ljubljano. Postali boste največji prijatelj našega lepega neba in našega mladega letalstva. Slovenski učitelji v Bratislavi Doživljaji na turneji z mariborskim ,Rdečim Francljem* Bratislava, 21. maja. Točno ob peti uri je v torek zjutraj zatrobil rdeči avtobus Maribora in odpeljal je proti avstrijski meji 27 udeležencev poučnega potovanja, ki ga je priredila »Pedagoška centrala v Mariboru«. Med udeleženci je med drugimi tudi načelnik prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave g. prof. Breznik. Potovanje vodi g. prof. Šilih. Megla je ležala nad slovensko zemljo in ni dovolila, da bi se svobodno razgledali. Carinske formalnosti so bile kmalu opravljene in lahno je drčal avtobus dalje. Po kratkean postanku v Bmcku na Muri Pmo prispeli z enourno zamudo na Dunaj. Kosili smo v rotovški kleti. Za ogled mesta sta bili dve uri malo. vendar pa v dežju kar zadosti. Življenje na Dunaju samem in na deželi od Špilja dalje je ko izumrlo. Ceste prazne, polja prazna, gostilne prazne, menda je bil kak poseben praznik križeve-ga tedna. Ob 17. je šlo dalje proti Bratislavi. Avstrijski cariniki so vljudni in po-Btrežljivi, češki so pa naravnost kavalirji. Težko so nas že pričakovali. Vsak trenotek se je iz Bratislave odlašal telefon, če smo že pri carini. Daposled so bile vse zadeve urejene in par minut po pol osmi sta nas sprejela dva odposlanca pred bratislavskim donavskim mostom, da nas popeljeta v mesto. Za stanovanje so nam določili nov jn moderno urejen hotel »Tatro«. V dvorani tega hotela je čakala bratislavska učiteljska družina in nas je sprejela v svojo sredo kot brate. Številen pevski zbor tovarišev je pod vodstvom prof. g. S'rele zapel našo in češkoslovaško narodno himno, nakar je izrekel dobrodošlico predsednik Zveze slovaških učiteljev g. Berka. Za češko-jugoslovensko ligo nas je pozdravil naš veliki prijatelj, njen predsednik dr. Bafinka, ki se je v vznesenih besedah spominjal lepot južne, Štajerske. Svoj govor je zaključil slovensko, kar je v nas zbudilo navdušenja. Dalje nas je pozdravil v imenu kolonije jugoslovanskih dijakov cand. jur. g. K. Mijavec. ki je osobito poudarjal zgodovinsko vlogo, ki jo je v slovanskem svetu od nekdaj iirralo mesto Bratislava. Vsem skupaj je odzdravil in se zahvalil za pozdrav vodja potovanja g. prof. Šilih. Slovenski učitelji smo gostje slovaških učiteljev. Danes smo si ogledali dopoldne vzorno urejene šole. ki nosijo prav ponosne naslove prezidenta Masarvka, generala Šte-fanika in drugih čeških velmož. Znamenitost prav posebne vrste je vajenska šola. ki je edinstvena v republiki. V njej so za vsako obrt. ki je v Bratislavi, posebne delavnice. kjer dobi vajenec praktičen pouk vseh onih disciplin, ki se jih pri mojstru iz tega ali onega vzroka ne more priučiti. Taka^ šola je od sile drag, toda tudi najvažnejši aparat za vajensko izobrazbo. Prid' zi- dar se les' učit!« bi zapel Vodnik. Tako je treba urediti šolstvo, če naj država napreduje. Učne metode vseh čeških šol pokazujejo svojevrstnost, ki jo pospešuje al>so]utna svoboda učnega postopka. »Globalna metoda«. katere vnet zagovornik je dr. Prihoda, je razburkala vse učitelje, ki vodijo stvarne in vnete razprave za in proti. Razprave pa so predpogoj napredka, zatorej nastajajo takorekoč čez noč tako urejene in vodene šole. ki nam lahko v vsakem slučaju služijo za vzor. Popoldne je bil določen za ogled mestnih znamenitosti. Grad Devin spada pač med one objekte, ki pritegnejo nase vsakega tujca in tudi na nas je napravil najgloblji vtis. Zvečer je bil nam na čast prirejen v »Carltonu« banket, kjer je bilo izrečenih mnogo iskrenih in pobudnih besed, ki ne bodo ostale brez uspeha. Češkoslovaška in jugoslovenska vzajemnost danes ni več prazna temveč življenja polna beseda, ki nam jamči boljšo l»odočnost. Jutri si ogledamo Zlin, prenočujemo pa že v Brnu. A. L. Vzposabljanje slepih za življenje Kočevje, 21. maja. Bliža se konec šolskega leta. šole zaključujejo svoje letno delo, med njimi tudi gluhonemnica in zavod za slepe. Koliko uspehov pokaže vsako leto naša gluhonemnica, je javnosti kolikor toliko znano. Mnogo nemih otrok se je tu že izšolalo in tako rekoč spet prejelo dar govora. Ali ni to največji dar, ki ga more dati učni zavod svojemu gojencu! Kako pa je s slepim gojencem, bo marsikdo vprašal. Tu pač zavod svojemu učencu ne more vrniti vida, pač pa ga vzposobi, da lažje pogreša vid. Kakor je šolanje za gluhonemca življenjske važnosti, tako je tudi za slepega več kot neobhodno potrebno. Vsako leto stopajo v zavod za slepe slepi učenčki, ki so pač še zelo nebogljeni. Takle malček ne zna niti dobro hoditi, niti jesti in se ne oblačiti, saj potrebuje za vsako svoje najpreprostejše opravilo tujo pomoč. Ni takoj zrel za prvi razred, zato pride najprej v pripravljalni razred, kjer se šele začne pripravljati za vstop v osnovno šolo. Najprej ga je potreba privaditi na njegovo okolico, da postane zaupen. Običajno to opravijo njegovi starejši slepi tovariši, ki ga začno voditi po zavodu. Prav hitro se začne orientirati in kmalu postane v kre-tanju prav samostojen; nič več ni opažati pri njem boječega kretanja ob zidu, temveč že prav samostojno hodi. Drugo opravi pod spretnim vodstvom učitelja šola. Učenec se uči samostojnega izvrševanja vsakdanjih opravil (obuvanja, oblačenja, pravilno jesti itd.). Vsak dan se mu na izpre-hodu urita hoja in orientacijski čut. Polno takih majhnih del je, ki si jih učenec vsak dan bolj in bolj usvaja. Prav iznenaden je obiskovalec zavoda, ko pri opazovanju slepih z začudenjem ugo- tovi, kako se le ti nemoteno gibajo, še bolj ga pa iznenadi, če prisostvuje delu v šoli, kjer učenci prav tako napredujejo kakor v normalni šoli. Iznenadijo ga gladko či-tanje, pisanje, znanje računstva, orientacije na reliefnih zemljevidih in tako naprej, če si obiskovalec ogleda še njihove obrtne izdelke, ki so izdelani zelo precizno, je njegovo začudenje na višku. Večkrat je že vzkliknil tak obiskovalec zavoda prav nehote: »Saj ta učenec vendar vidi.« Ne vidi, a res je, da se je v šoli naučil gledati, in sicer gledati s čutili, ki mu jih je narava še ohranila. Njegove čute je šola tako izurila, da mu prav zares služijo za gledanje. Njegove roke z veliko spretnostjo opravljajo dela, ki jih pri videčem opravlja oko. Njegov sluh opazuje vsako gibanje v njegovi okolici. Da, vsa površina telesa pri šolanem slepem pazi na bližajoče se predmete, katerih se spretno ogiblje. S knjigo in štivom je odprto slepemu okno v svet. S privzgojenim čutom orientacije mu je olajšano gibanje. Tako postane slepi, ko stopi iz šole, samostojen in samozavesten. On za sebe doma ne potrebuje več tuje pomoči, saj se v znani bližnji okolici prav lahko tudi sam preživlja. Mnogo primerov je, kjer slepi s svojim delom samostojno preživljajo tudi svoje družine. Zato so zavodi za slepe in gluhoneme važne vzgojne ustanove, katerim je treba nuditi vso nomoč za njihov uspešen razvoj in napredek. DnoncnnnnnnnDDnnnnnDnnnnDDnD Ustanovimo fond za zdravljenje jetičnih! Milijon Slovencev naj prispeva milijon dinarjev za borbo proti jetiki! LIANA SANDEN: 19 VSE ZATE! Gragert in Lora sta odpotovala. Dad je ostal sam na prizorišču. A tudi stanovanje je zdaj samo njegovo. Nič več mu ni tneiba igrati solidnega človeka. Seveda, zjutraj mora biti na mestu, zaka; treba je, da pride pošta najprej njemu v roke. Že četrti dan bero Joosner, Moncana iri Dad vsi sku ;paj pismo, ki ga j>e pisal Gragartu George Wards To pismo ponavlja vsebino Brovvnovih obtožb »n sporoča Gragertu, da so dokazila v Newyorku na varnem. Wards pričakuje Gragertvega o-dgovor.i v štirih dneh. Ce ga v tem določenem roku ne bo. izroči vse gradivo Mr. Blac>kwelhi. Niti za en dan ne more odložiti razkritja. Montana se nesramno nasmehne, ko Dad preda njemu m Joosnerju to pismo. Mr. Wardsu se ie pa res zelo mudilo z ultimatom. To je znamenje, da je trne,k zapel. Odgovora bo pa čakal delj ko štiri dni; najbrže toliko časa, da bo vsako Gragertovo pojasnilo zaman. »Dobro, izvrstno«, reče Montana in vrne pismo; ale pazite, da tudi v bodoče nobeno pismo in nobena brzojavka ne uide mimo vas. Med tem bomo nadalje izpodkopavali tla. Naši ljudsje v Parizu se trdno zanašajo, da dob no naročilo.« »To bi bilo lahko doseči«, meni Joosner, »treba je samo raztrositi nekaj govoric o finančni oslabelosti Gragertove skupine in tako dalje . . . Takšne majhne opazke na borzi se širijo kakor ogenj. In razen tega še Gragertovo sedanje potovanje! Si' oeT k pa res neumnost brez primere — —« ' Vsaiko jutro, ko najde Gragert piri zajtrku pošto na svojem mestu, zmagoslavno reče Lori: »Nu. gospod^na Fehlauova, kako prav sem imel! Zaradi teh neumnosti, ki jih pošiljajo za menoj, bi billo res škoda sedeti v Berlinu!« Lora mu srečno kima. Vse je tako, kaikor je upala m pnčakova.a. Ueorg Gragert ji tu sicer ni predstojnik kakor auma (.čeprav mu preastojniškega dostojanstva tudi v pisarn; že nekoliko zmanjkuje). Tu je sarno viteški sopotnik. Ko je prvi dan sestavil dnevni spored in dOiOčil delu po Lorinih mi> slih kar premajhno mesto, je nekaj zajecljala o svojih tajniških dolžnostih in o tem, da rac more zastonj sprejemati dragega bivanja v hotelu. Ah je naletela! Georg Gragert se je ustopil prednjo, uprl roke v bokie in rekel: »A, tako ste mislili? MislHi ste, da bom igra! velikega mogula m lenaril in počival, vj boste pa detajli namesi« mene? Ali ne veste, da je to mak) manj kakor žalitev? Ali vam nisem v pisarni zadnje čase nalaga:! posebnih ur, da je kar pokalo? Kdaj sem vas utegnil vprašati, ali vam nj preveč? Ali boste zmogla? In zdaj. ko sem saun na oddihu, naj vas izmozgavam. Ali ste vražji? Ali niste še nikoli nič slišali o delovnem tovarištvu. Tako slišali sie? Torej prosim vašo glavico, ki drugače ni ravno zabita, naj premisli, ali storim kaj več kakor svojo prekleto dolžnost, če poskrbim tudi za vaš oddih? Ne bojte se, da vas ne bi doma spet pošteno vpregel. Čas, ki ga prebiieva tu, pa naj bo tudi za vas oddih. In če se odpočijete, bo e povsem odpovedal. Stranska krilca nista bila nič boljša. V obrambi se je vsaj v dni gfcm polčasu uveljavljal levi Frangeš, do čim je bil njegov soimenjak na desni neza ncs'jiv do konca. Herman po svoji stari navadi- čim spusti eno žogo ni več ume; nost natresti mu še par /c. g v mrežo Po po!času se je moštvo precej >.hralo, gjto-«o bo'j zarad' nasprot i vegH omagi l ja kot po svoji volji. Ko že ni bilo pravega odpora, se je moštvo razgibalo, še po stanju 1 : 4 so imeli mnogo prilik za bol i^i rezultat, pa so se okoristili samo z eno. Z eno besedo: moštvo ni zaslužilo boljše usode Do rezultata je prišlo tako: v 14. min. pošlje Svetic idealen predložek na desno krilo, Derendov centerpas prevzame Mokorel in ga pretvori. V 25. min se Turk pre bije skozi obrambo in izravna- oster strel v podboj, od katerega se žoga odbije v mrežo; lep zgoditek! V 36. min prevzameta Mokorel in Klančnik iz ofsida žogo, Mo- korel jo poda Klančniku, ki je še vedno v ofsidu, ta zbeži in postavi na 2 : 1. — Po odmoru je v 12. min Mokorel izjemoma zelo uspešen, pametno pošlje krilo naprej, in ko mu Klančnik vrne pas. je žoga že v tretjič v mreži V 37. min. — medtem so Hermežani že prilično omagali — kombinacija po desni strani njihovega nanada, Deredov pas Herman na črti spusti, Mokorel potisne preko črte, in stanje je 4 : 1 za H. Železničar je ves čas v napadu, v 41. min. ustvari Turk izjemno zase situacijo, ko jih drugi ne znajo izkoristiti, in strelja neubranljivo ter zniža na 4 : 2. G. Jordan je sodil v splošnem dobro, z izjemo situacije tik pred drugim golom za H. Pozneje je spregledal težavnejše zadeve v kazenskem prostoru Železničarja, menda kot kompenzacijo za gornjo napako. Hermežani so se s tem rezultatom povzpeli na drugo mesto, dočim je Železničar padel na tretje. Precej odločilna bo nedeljska bitka med Hermesom in Ljubljano. Dotlej pa je položaj tak: Ljubljana 3 2 1 0 9:4 5 Hermes 4 2 0 2 9:8 4 Železničar 4 1 1 2 5:7 3 Č.S.K, 3 1 0 2 5:9 2 Državno prvenstvo v tenisu Na igriščih SK Ilirije pod Cekinovim gradom se je včeraj odigral mateh prvega kola državnega prvenstva moštev med TK Domžale in TK Radeče . Zmagal je TK Dtmžale, tako v moštvenih. kakor tudi v damskih partijah z ruzultailcm 5:0. Oba kluba sodelujeta letos prvič v državnem prvenstvu ter je njun start prav dobro uspel. Zmagalo je rutiniirane:še moštvo, številčno nekoliko previsoko, ker so Rade-čani nuditi v nekaterih partijah zelo trdi odpor. TK Domžale si je s to zmago priboril vstop v drugo kolo prvenstva ter se sestane prihodnjo nedeljo z Ilirijo v Ljub ljoni- Rezultati današnjega dvobo a so b li: Gospod;e: TK Domžale : TK Radeče 5:0 Kiluge (D) : dr. Matko 5/7, 6/0, 9/7, Lad-staetiter (D) : Lottspeich 6/4, 6/3; ing. Skok (D) : ing. Piatiniik (6/3, 2/6. 7/5; Kuralt (D) : dr Jereb 6/1. 6/2; Kluge Ladstaetter : Lottspeich - mg. Piatnik 6/3, 7/5. Dame: TK Domžale : TK Radeče 5:0 Useničnik (D) : Jereb 6/3, 6/3; Bahovec (D) : Matko 6/1, 6/0; Useničnik : Matko 6/3, 6/3; Bahovec : Jereb 6/1. 6/0; double: Bahovec - Useničnik : Jereb - Matko 6/2. 6/4. Krasna zmaga Ilirije v table tenisu Prošilo soboto in nedeljo se je vršil v Zagrebu pokalni turnir, katerega so se udeležili poleg vseh zagrebških klubov še Ilirija in državni prvak Marinko, član Herme-sa iz Ljubljane. Po dvodnevnem zanimivem in napetem tekmovanju si je Ilirija priborila prva mesta, dočim se finale v doublu radi pozneg-a časa ni mogel odigrati in je žreb potisnil Ilirijana na dTugo mesto. Podrobni rezultati so bili: Moštva: 1- Ilirija (v posevi Ziža, Gla-zer), 2. YMCA (Blaži, Merksamer, Šestak), 3. in 4- ZKD (Senakovič. Moksimovič, Papp) in Makabi (NVailler, Herškov.ič, Bi-šič). Ilirija je zmagala prepričevalno, dasi je nastopila samo z dvema igračema v moštvu, žiža in Glazer nista izgubila niti ene partije v vsem tekmovanju, tako da niso mogli nasprotniki izrabiti niti tre:je partije w. o Ilirija je po vrsti premagala TTC I., TTC II. in YMCA, vse z rezultatom 5:2. Težka borba se je odigrala za drugo mesto med ZKD in YMCA. YMCA je zasluženo premagala rutinirane igrače 2.KD s 5:4. Ilirija si je s to zmago priborila že šesto trofejo v t-em letu. Single: 1. Glaziar (Ilirija), 2. Marinko (Hermes), 3- Žiža (Ilirija), 4 Maksimovič (ZKD). Mladi Glazer je priredil dr evne-mu prvaku Marinku tokrat že drugič prav neprijetno presenečenje, ko ga je razmeroma lahko premagal z razliko treh proti entinu setu- Marinko je imel tudi proti Žiži dokaj težko stališče, sai je Firijan vodil v petem setu že z 18:14, vendar je znal partijo še rešiti v svojo korist in s tem drugo mesto singlu. Maksimovič je v predkolih lahko odpravil Dominesa in Weil-lerja za uspešno borbo proti Slovencem pa njegova monotona igra ni več zadostovala. Izvojeval je samo časten rezultat, ker je pobral Marinku in Žiži, vsakemu po dva seta Rezultati finala: G azer : Marinko 3:2, proti Ž ži w o- proti Maks>:moviču 3:1: Marinko : Žiža 3:2, proti Maksimoviču 3:2; žiža : Maksimovič 3:2. Glazer ie bil ob-ctor-civATi z'- rervo rnesto s prav lepim pokal' m. Juniorji: 1. G'azer (Ilirija). 2 Blaži (YMCA), 3. Marksomer (YMCA). Glazer je potrdil sloves državnega prvaka v tei disciplini ter je zasluženo nadvlada! zagrebške juniorje. Njihov luniorski prvak Herškovič je izpadel že v prvem kolu. Lazar : Blaži 2:1, proti Merksamerju 2:1; Blaži : Merksamer 2:1- Doub!e: 1. Herškovič - Bišič (MAKABI), 2. Glazer - Žiža (Ilirija) Tu se borba za prvo mesto ni vršila ter je zmago Maka-bejcev odločil žreb Zanimivo je. da sta zmagovalca dobila vse partije w o. Ilirijana sta v semifinalu pr »nagala par Marinko - Blaži s 2:1. ★ V nedeljo 24 t. m «e bo vršilo v dvorani bivšega hotela Tivoli prvenstvo Liub-Ijane v tab'e tenisu, nakar že d»n"6 opozarjano ljubitelje table teniškega športa. Kako je bilo v Bukarešti Beograd, 21. maja. AA. Upravni odbor JNS je imel snoči izredno sejo. na kateri je razpravljal o rezultatih preiskave glede nastopa posameznih reprezentativcev. kakor tudi potnega maršala ob priliki tekme z ru-munsko reprezentanco za balkanski pokal. 0 rezultatu preiskave bo naknadno objavljen poseben komunike. Na osnovi zbranih dokazil je odbor zaenkrat odredil: 1. savezni kapetan Nikola Simič ni v ničemer prekršil svoje službene dolžnosti, ker ni kvartal z igralci ne na dan tekme, niti pred njo in sploh v nobeni noči. Zaradi tega s svojim vedenjem nikakor ni povzročil neuspeha naše reprezentance v Bukarešti 2. igralci B. Marjanovi^, A. Tirnani6. (5. Lojančič io Tomaševič v Bukarešti nobene noči niso preigrali. tudi ne one pred tekmo in zaradi tega prav tako niso zakrivili ni-kakega disciplinskega prekrška. 3. kampanja, ki je bila v tej stvari vodena proti navedenim osebam, je popolnoma neosnovana. 4. kvartanja ob dveh prilikah ob belem dnevu savez ni mogrel oceniti kot prekršek, kakor so to navedli sotrudniki »Politike« v svojih poročilih. Savez smatra, da kvarta-nje v hotelu, ki nima drugega namena, kakor da se skrajša čas in ki tudi ni za hranjeno ne v našem, niti v kakem drugem športu, ni modo slabo vplivati na fizično kondicijo igralcev. 5. Fran jo Glaspr pa se preda kazenskemu odboru, ki naj uvede proti njemu postopanje in dožpne v koliki meri je njegova krivda glede trditev, ki so se izkazale za netočne. 6. Aleksander Bugarski. savezni sodnik, se črta iz seznama sa veznih sodnikov na osnovi točke 17. § 2» pravil JNS in § 106 pravilnika sodnikov JNS. Odbor za izvedbo I ah ko atletskih dvoma- tehev. Iz Silužbeno objavljen^ postave lahko-atletske reprezentance Liubl aie za Gmdec so bili pomotoma izpuščeni renrezentanti: Dečman, Pustinja in Slen:na. Gornio službeno objavo naj vsi trije vzamejo no znanje. Prva dva naj tako; prineseta tajniku odbora Savo Sancinu, Tavčarjeva 1, po dve sl;ki in sporočita p^rebne podatke. Vzomejo naj s seboj za Gradec sprinten-ce. Trening dres. rezervno majico in hlačke SK Ljubljana. Danes ob 20.3f) v k'ubo-vem tajništvu strogo obvezen sestanek starejših igTalcev. Razen nogometašev, ki so potovali v Celovec, se moarjo udeležiti: Rožič, Bertoncelj, Zavrl, Petrič, Pišek, Calleari, 2itn;k I. in Janežič. SK Mars. Danes ob 20.30 strogo obvezen članski sestanek za I in jun io reko moštvo. Dolinar. Zupane, Novak srigurno! SK Svoboda Po treningu danes ob 19. članski sestanek v garderobi na igrišču. Liverpool: BSK 2:0 (1:0) Beograd, 21. maja. p. Pred rekordnim številom 15.000 gtedalcev se je danes vršila nogometna t^kma med angleškimi profesionali FC Liverpoola in BSK Angleži, ki so predvedli zelo precizno in lepo igro, so zasluženo zmagali z 2:0 (1:0). FC Liverpool bo v nedeljo igTal ali proti Jugoslaviji ali pa proti kombiniranemu moštvu Jugoslavije in BSK. OUA biser higiene H A D I 0 Sobota 23. maja Ljubljana 12: Ploš5e — 1245: Vreme, poročila, — 13: Ca«, spored, obvestila. — 13 15: Plošče. — 14: Vremenska napoved- — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18-40: Pogovori s poslušalci — 19: Čas, vreme, poroči1«, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Prispevek Daimaoi:e za juigo lov. kulturno uveljavljenje v svetu (dr. M. De-janovič). — 19-50: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojz Kuhar). — 20: Vesel večer o telepatijq- — 22: Čas, vrem°. p0'0čila, spored. — 22.15: Razni plesi (Radio orkesiter). Beograd 17.45: Orkestralni in pevski koncert. — 19.50: Pester glasbeni večer. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Godalni kvartet. — 20: Pevski koncert. — 21: Moški pevski kvartet. — 21.30: Tamburoški zbor. — 22-15: Plesna glasba. — Praga 19.15: Jazz-kvartet. — 20: Mešan program iz Moravske Ostrave. 21.20: Revija plošč. — 22-15: Piošče in plesni orkester. — Varšava 20: Koncert orkestra. — 21.30: Zabaven program. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Plošče — 16.35: Orkester mandolin- — 17-40: Plošče po željah. — 19.10: Razigranost v pesmih. 19.55: Dunajska opereta — 22-10: Estonske arije in pesmi. — 23.05: Simfonični jazz (plošče). — 24: Ciganska kapela iz Budimpešte. — Berlin 19: Orkestralna glasba. — 20.10: Koračnice in vojaške pesmi. — 22-30: Lahka godba in ples. — Miinchen 19.40: Klavirske skladbe. — 20.10: Zabavni večer. — 22-30: Spomladanski ples. — Stutt-gart 19: Koncert orkestra. — 19.45: Mozartove in Schubertove klavirske skladbe. — 20.10: Polka in drugi poskočni plesa. — 21: Komorna glasba. — 22-30: Kakor BeriLin. — 24: Nočni koncert. Nase gledališče DRAMA Petek 22.: Tiran Red Četrtek. Sobota 23 : Mladi gospod šef. Premiera. Red B. Nova komedija v drami. Jutri v soboto, bo premiera komedije »Mladi gospod šef«. Mladega šefa igra g. Stupica, prokurista g. Gregorin, ravnatelja podjetja g. Lipah, knjigovodjo g. Kralj. Marlza je ga. Mira Neffatova, Lizi pa ga. Severjeva. V ostalih vlogah nastopijo gg. Daneš, Jerman, Potokar in Sancin. Dejanje izredno zabavne komedije se vrši na Dunaju in sicer prvi dve dejanji v drogeriji Gotz, tretje v baru. Komedija je izvrstna, polna najza-bavnejših zapletljajev. — Premiera je za red B. OPERA Petek 22.: Zaprto (Gostovanje v Mariboru: Seviljski brivec. Izven). Sobota 23.: Carmen Red A. Nedelja 24.; Trubadur. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. Po presledku nekaj tednov se poje ena najbolj priljubljenih oper Bizetova »Carmen« z go. Bernot - Golobovo v naslovni vlogi. Predstava bo za red A. Josip Rijavec gost naše opere. V nedeljo 24. t, m. bo pel prvič v naši operi g. Rijavec vlogo Manrica v Verdijevi operi Trubadur. Vsako gostovanje Josipa Rijavca je največji praznik naše opere. Kot eden najodličnejših tenoristov uživa sloves v svoji domovini, pa tudi v širnem svetu. Mariborsko gledališče Petek 22.: ob 20. Seviljski brivec- Gostovanje ljubljanske opere. Red A. Trenchkoate ter vsa OBLAČILA v ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite najugodnele pri Preskerju Sv. Petra c. 14 Telefon 38-83 Kupujte domače blago! □□□□□□□□nnnnaD f MARIJA VODNIK naznanja vsem svojim sorodnikom in znancem, da je njena sestra, gospa FRANČIŠKA BIZOVIČAR po mučni dolgotrajni bolezni v četrtek umrla. Pogreb bo v petek, dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta. ŽALUJOČI OSTALI. rcn Sever tovroga bakrarskega in hotlarshega mojstra ter posestnika previdena s tolažili sv. vere. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 23. maja 1936, ob 4. uri popoldne, izpred hiše žalosti, Aljaževa e. št. 4, na pokopališče v D. M. v Polju. LJUBLJANA, dne 21. maja 1936. islufoča rodbina KAPELJ in ostalo sorodstvo. »jutro« št m ^ 6 Petek, 22. V. 1936. Lahkostrelke na valovili Lahkostrelski šport je v Ameriki priljubljen tudi pri ženskah v letoviščih na morju. Iznajdljive Američanke so si zaradi tega izmislile interesantno novost: tarčo, ki se pozibava na morju, medtem ko merijo tekmovalke nanjo iz svojih veslaških čolnov Svet najmanjših količin Mikrokemija — Tisočinka miligrama ali gama Mikrokemija se imenuje tista stro-ka kemične vede, ki se bavi z raziskovanjem najmanjših. včasih nekoliko miligramov težkih ali še Lažjih delcev snovi ali pa tudi samo sledov kakršnih koli snovi v mešanicah-Sem spada tudi kemično ugotavljanje snovi s pomočjo optično povečaiočih sistemov. rI'e analize se vrše na zelo tankih samo nekoliko tisočink milimetra debelih 'rezih iz rastlinskega ali živalskega tkiva ali pa tudi na tenkih obrusi h rudnin. O merah snovi in teles, ki se z njimi bavi mikrokemik, dobimo neko predstavo, če jih primerjamo s kapljami vode ali z milime- trom. Miiigram je približna teža petdese-tinke kaplje iz kapne cevke, merilna enota v tem svetovju najdrobnejših telesc pa je tisočinka miligrama ali gama kakor se imenuje z znanstvenim imenom- Ta gama tehta komaj petdeset tisoči del vodne kapljice— Mikrokemiki poznajo celo vrsto zelo finih metod, ki mu omogočajo spoznavati najrazličnejše kemične spojine tudi če tehtajo 1 sam gania ali pa "tudi dosti 'majaj.' Tu si lahko mislimo, kakšen Pomen ima njegovo delo za biologične vede. za preizkušnjo materialov, za kriminalistiko in druge stroke znanosti in gospodarstva. Balet -del življenja Rusija mu Je vdihnila dušo V Londonu deluje ta čas zanimtv umetnik, Mihael Fodcin. ki je njegovo ime v neločljivi zvezi s slavo ruskega baleta. Mož šteje 56 let. za njegovo energijo in stvarjaino silo pa bi ga lahko zavidali mnogi mladeniči. V prejšnjih letih je bil Fokin mož, ki je rrevolucioniral ruski carski balet. Bil je z brezdušno akrobatiko svojega časa zelo nezadovoljen in je sam začel pisati baletne skladbe, ki so jih istočasno proglašali za de-kadentne in prevratne. Danes veljajo že za klasične, kar pa Fokinu ni všeč, ker bi še vedno rad veljal za prekucuha. Slava baleta Djagileva je temeljila večji del na Foikinovi koreografiji. Balete »Princ Igor«, >Žar-ptica«, »Šeherezada«. »Petruška« in druge je Fokin sam sestavil, na kar ljudje radi pozabljajo Zelo se mu zdi zainaio, da imenuje »Britska enciklopedija« Djagileva, ne pa njega kot avtorja teh baletov. Preden se je seznanil z Djagilevom, je že napisal >Silfide«. »Karneval« in »Umirajočega labuda« za Ano Pavlovo. Diagileva ne smatra za ustvarjajočega umetnika, temveč za dobrega organizatorja. Nižinski po njegovem mnenju ni bil največji plesalec na svetu, bili so drugI, ki so bili prav tako dobri ali pa še boljši samo da niso imeli tolikšne sreče s slavo. Pavlova je bila nedosegljiva v plesnih ulogah, kjer se je morala kazati žalostno ali malo bolno, v krepkejših ulogah pa so jo druge prekašale. »Skrivnost ruskega baleta«, pravi Fokin, ki inseenira v Londonu pravkar dva nova lastna baleta, »je bila v tem da v Rusiji baleta ne smatrajo za zabavo, lemveč je del ruske življenjske vsebine Rusija je dala baletu dušo. Plesalke iste kvalitete, kakršne so naše. se dobe danes že povsod na svetu, plesalce iste kvalitete pa dobiš samo v Rusiji«. Bodoči krmila rji Francije Poslanci: Deladier, Thorez in Leon Blum Varčevalci v Rusiji Moskovska »Ekonomičeskaja Zizn« ppro-ča, da je bilo lansko leto v Rusiji za 706 milijonov rubijev več hranilnih vlog, to je za 71.3 odstotka več nego predlansko leto in za petkrat več nego 1. 1933- V osemnajstih nacionalnih republikah so bile vloge še višje, in sicer za 108 odsrtotkov v primeri s predlanskim letom. L. 1933. je znašala povprečna vloga 60, 1, 1933. pa 139 rubijev. V prvem četrtletju letošnjega leta so sovjetski štedfljivci zvišali svoje vloge za 381 milijonov rubijev. Skupno znašajo vloge danes 2 milijardi 724 milijonov rubijev. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Dva Škota se srečata. »Halo, stari mladenič,« pravi eden začudeno, »kako pa to, da ne jecljaš več? Kako si se ozdravil?« »Moral sem iz Aberdeema telefonirati v New York,« je dejal drugi. liginola mesta Dokumenti davne zgodovine V džunglah Kotah a, kjer se vrše danes I najbolj razburljivi lovi na tigre, se razprostirajo ozemlja, v katerih so stala nekoč mesta s številnim prebivalstvom in visoko razvito kulturo. Profesor za staro indijsko zgodovino in kulturo na hindujskem vseučilišču v Benaresu dr. A. S. Altekar je odkril sredi najbolj goste in najbolj nevarne goščave nad vse zanimive in pomembne napise ter spomenike, k; mečejo novo luč na staroindijsko kulturno zgodovino. Ti napisi so samo trinajst let mlajši od nastarejših doslej znanih iz dobe vikra-me. Trije izmed teh napisov so na žrtveni- kih, ki so jih uporabljali za verske ceremonije sinovi staroindijskega vojskovodje Mokharija. Napisi so v davno izginolem sanskritu in so datirani z letom 295. vi-kramske dobe. To bi ustrezalo našemu 1. 239. Pripovedujejo, da je rod Mokhari-jev prebival tu že v tretjem stoletju. Kakor je videti iz različnih znakov, so bili vplivi budhizma in jainizma v dobi od 1. 800. do 1200. našega štetja v teh krajih zelo močni. V drugih, dobro ohranjenih svetiščih je prof. Altekar s svojim asistentom dr. Mathuralom šarmo odkril grobove, cerkveno orodje in kipe božanstev, vse v najlepši izvedbi.. - - - ; države št 1 Mož, ki je s tihotapstvom »zaslužil" 10 milijonov dolarjev Ameriški policijri je uspel dober lov. Prijela je Johnnvja Torria, ki je bil postal že legendarna osebnost chicaškega gang-sterstva. Za režima prosluleg-a Ala Capo-neja si je Torrio baje pridobil imetje več nego 10 milijonov dolarjev, in sicer s tihotapskimi posli. Ko je padel zveznim agentom v roke, se je pravkar pripravljal, dia bi ostavil Zedinjene države. Sedaj se bo moral zagovarjati zavoljo nezakonite prodaje likerja. Poleg njega se bo zagovarjalo še deset drugih članov chicaškega podzemlja. Vsi so bili v Tomovi službi. Z aretacijo te tolpe se je posrečil policiji uničujoč sunek proti ameriškemu tihotapstvu. Tornia je newyorški policijski komisar Valentine pred kiratkim proglasil z a »ameriškega državnega sovražnika št. 2,«. Policija je baje zvedela, da se Torrio večkrat sestaja z ženo Ala Gaponeja na Floridi in ji daje velike vsote denarja. Ko so ga prijeli, je imel pri sebi že potni list, ki so mu ga biLi priskrbeli prijatelj v državnem departementv ANE K D O T A Moric Rosenthal je imel koncert v nekem mestu v Ohiu. Ker njegov koncertni klavir, ki ga je jemal na svoje turneje vedno s seboj, ni prispel pravočasno, se je moral umetnik za ta večer zadovoljiti z revno šklempro. Po prvih taktih Lisztove fantazije »Don Juan« je odpadla slabo privita lira, na kateri so viseli pedali in umetnik je bil prisiljen, da odigra zelo težko skladbo brez pedala. Nesreča ne pride nikoli sama in tako se je odlomila sredi skladbe ena izmed nog na stolu, na katerem je pianist sedel in je bil prisiljen, da je ostanek odigral, podpirajoč stol z lastno nogo. Ko je Rosenthal ta dogodek pozneje pripovedoval nekemu prijatelju, ga je ta vprašal: »Nu. kako ste pa bili s tedanjo svojo igro kaj zadovoljni?« Rosenthal je odgovoril s smehom: »Zdi se mi, da sem tedaj kakor kakšna Pitija s trinožnika povedal občinstvu precej dvoumne resnice« VSAK DAN ENA Radij eva kokoš Naprava za iskanje izgubljenih radijskih predmetov Svete Junonove gosi so rešile Rim pred barbari s svojim gaganjem in so postale s tem slavne. Prav tako slavna bi laihko postala »radijev« kokoš«, ki lahko postane s svojim kokodakanjem v določenih za-vodjih prav dragocena »dcmaoa žival«- Ta žival ni nobena živa žival, temveč zam-iimiv znanstveni aparat, ki daje v blii-žimii predmetov, ki vsebujejo radij, kokodakanju podobne glasove, od česar je tudii prejel svoje ime V bolnišnicah se pogosftcma zgodi, da izgube radijeve igle. So tako majhne, da jih je težko narjiti, a so tudi precej drage, zato je bilo vredno izumiti posebno iskalno pripravo. Navadna neonova žarnica, ki zažari pod vplivom radija, sklene, čim zažari, tok električne ba- terije. ki je v zvezi z zvočnim aparatom in ta aparait povzroča potem kokodakanje. Stvar je torej zelo preprosta. Preizkusili so jo že na razne nečim e in se je vselej izkazala. Če je izgubljena igla v bližini, se radiiijeva kokoš oglasi, nje g'as postaja močnejši, če se z njo igli približuj sš, a slobotnejši, če se oddaljuješ- Tudii iskanje je torej preprosto. Velniko korist bodo imeli z njo gotovo tudi pri iskanju radlijeve rude. Pot stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Iz življenja na deželi Nervozni pianist je slišal napačen ton ... (»Tidens Tegn«) Iz Kamnika ka— Ustanovitev pomočniškega zbora v Kamniku. V ponedeljek se je vršil pri Ku-merju dobro obiskani ustanovni občni zbor pomočniškega zbora Združenja trgovcev za srez Kamnik. Udeležila sta se ga med drugimi rudi zastopnika Združenja trgovcev načelnik in mestni predsednik g. Anton Stergar in tajnik g. Jože Klemenčič. Zbor je vodil g. Vinko Vizovišek, o nalogah pomočniškega zbora pa je predaval tajnik zveze iz Ljubljane. Izvoljen je bil tale odbor: načelnik Vinko Vizovišek, podnačelnik Ivo Kumer, tajnica Nuška Zagarjeva, blagajnik Ivan Kotnik, odbornika Lojze Ro-dio in Pepi Rozman, nadzornik pa Franc Racman. Vsi odborniki so iz Kamnika ter se bodo pozneje kooptirali v odbor tudi zastopniki drugih krajev. Občni zbor je pozdravil načelnik Združenja trgovcev in mestni predsednik g. Stergar, ki je obljubil tudi vso podporo združenja. Na zboru je bila soglasno izrečena želja, naj bi se odpravilo nedeljsko odpiranje trgovin in se zagotovil trgovskim pomočnikom popoln nedeljski počitek. Trgovski pomočniki kamniškega sreza naj se prijavijo k pomočniškemu zboru na naslov: Vinko Vizovišek pri g. Kramarju. Kamnik. Iz Litije i— Učiteljsko zbrovanje s predavanjem »reškega šolskega nadzornika g. Ivana Be-zeljaka bo v soboto 23. t. m. ob 9. dopoldne pri Mikliču v Ljubljani. Ni s lov predavanja je Razvoj šolstva v litijskem srre-zu v iteku 15 poslednjih let«. Na dnevnem redu bodo še druge stanovske in prosvetne zadeve. Iz Novega mesta n— V sodne zapore okrožnega sodišča so orožniki iz Mokronoga dovedli črčka Janeza, brata Črčka Petra, ki je sodeloval pri nočnem ropu v hiši vdove Borštnarjeve v Mokronogu, črček Janez je bil aretiran, ker je prodal revolver roparju Alojziju Hiršmanu in enega Zahoriku Kazimiru. Kakor je Hiršman izpovedal, je od Črčka kupljeni revolver odvrgel na begu pri Vel. Loki v bližini železniške postaje, kjer so ga pozneje tudi našli. n— Nočni napad. Ko je šel v nedeljo zvečer orožniški komandir v pokoju g. Mirko Golob iz nekega lokala na stanovanje na Šukljetovi cesti, sta ga v bližini Murnove hiše napadla mlada neznanca in ga pobila z udarci na tla. Napadalca sta od njega zahtevala denar. Napadenec je začel oba prepričevati, da nima pri sebi denarja. Roparja sta ga nato pustila pri miru in se izgubila v noč. Iz Ptuja j— Slovo priljubljenega oficirja- Iz Ptuja je premeščen vodnik orožniškega voda podporočnik g. Smiljanič Desimir kot vodnik klisarskega orožniškega voda. Smiljanič je prišel k nam pred trtmi leti iz Osijeka in se je kmalu vživel v tukajšnje razmere. Pri nas si je pridobi! s svojim ljubjznjivirn nastopom vsestranske simpatije, tudi med kmečkim ljudstvom, e kater m je zial občevati. Udej6tvova! se je tudi pri vseh nacionalnih društvih Na njegovem novem službenem mestu ma želimo obilo sreče. j— Protituberkulozni teden v Ptuju. Pro-tituberkulozna zveza v Ptuju je uvedla nabiralno akcijo in je vsem domačim društvom razposlala nabiralne pole, da zbirajo med člani prispevke. Dostavljeni 6o bili tudi bloki za poldrugi dinar vsem trgovcem, brivni-cam, gostilnam, kavarnam, restavracijam, in kinematografu s prošnjo, da jih razprodajo. Dalje so državni in dmgi uradi prejeli poštne položnice s prošnjo, da uvedejo med svojim uradništvom nabiralno akcijo proti-tuberkuloznega dinarja in tako pripomorejo zvezi v borbi proti jetiki. Namen akcije ni samo zbiranje prispevkov, temveč tudi bujenje smisla za protituberkulozno gibanje, saj je še danes v Ptuju in okolici med prebivalstvom mnogo takih, ki niti ne vedo, da posluje v Ptuju protituberkulozni dispanzer. Dolžnost celotne javnosti ptujskega sreza, posebno pa mesta Ptuja je. da v tem tednu posveti vsaj nekoliko svojih misli protitu-berkuloznemu gibanju. Zato se naprošajo vsi, ki so prejeli nabiralne pole. da to akcijo najskrbneje izvedejo. Nihče naj ne odklanja listkov! j— Kino bo predvajal v soboto ob 30. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. velezamimivn film »Plavi strup«. Predigra kulturni film in Foxov tednik. JURKLOŠTER. V korist siromašni šolski deci so uprizorili jurklošterski igralci pod okriljem Rdečega križa v nedeljo 17. t. m. v novootvorjeni gledališki dvorani lepo Finžgarjevo dramo »Razvalino življenja«. Da so jurklošterski igralci res spretni, so s to igro ponovno pokazali. Glavne vloge so igrali gospodične Lavnačeva, Robiče-va in Semetova in gg- Koželj, Brečko. Bu-rin in Harguč in se vanje z razumevanjem poglobili. Igro je vestno zrežiral g. Marguč. Sc večkrat! MARENBERG. V petek 8. t. m. je umrl po kratki mučni bolezni zadet od možganske kapi brivski mojster g. Bratuša Veko-slav. Bil je v najlepši moškii dobi, star komaj 48 let. Rodom je bil iz Ljutomera ter se je takoj po preobratu naselil v Maren-bergu. Kljub težkim življenjskim prilikam je ostal značajen narodnjak. Deloval je vneto pri vseh nacionalnih in kulturnih društvih. Zlasti je bil poznan kot izbor en gledališki igralec ter je nastopil skoro pri vseh gledaliških igrah, ki so se uprizorile v zadnjih 16 l'e»tnh v Marenbergu . Postavil j« nsa oder mnogo izklesanih likov, ki bi delal' čast tudi poklicnemu igralcu. S1ovenci v Dravski dolini, zlasti pa v Ma-renbengu ga bodo težko pogreb!i- Zapušča v največji revščini ženo m 3 nedorasle otroke. Naj mu bode lahka obmejna slovenska zemlja, za katero se je boril vse življenje! MARKOVCI PRI PTUJU- Za polže so prišli v Markovcih slabi časi. Markovska dera in tudi odrasli so jim napovedali vojno. Neka mariborska firma za perutnino je namreč prišla na idejo, da bi se dalo tudi s polži zaslužiti in objavila je niih nakup po 2 Din za kg. Pošiljala jih bo morda v tujino. aH pa bo zalagala z njimi tudi domače trge. Mnogi Markovčani so se skraja smejali in zbijali šale iz polžjih agentov in prekupčevalcev, ali ko so videli, da posel ni tako slab so izpremenili mnenje in marsikdo, ki se je prej smejal je sam postal polžij lovec. V kratkem čgsu so nabrali polne koše posebno lepih polžjih eksemplarjev obo'^ga spola in jih zapeijali naravnost v Maribor, kajti domači prekupčevalci so preslabo plačevaii. Zdaj je v glavnem natiranie že končano in polžji lov v velikem obsegu se bo začel ponovno v jeseni, odnosno drugo pomlad. Govori se, da se bo v Markovcih ustanovi^ zadruga za lovljenje polžev in da bo občina obdavčila doslej svobodni polžii lov. ORMOŽ. V soboto 16. t. m. je priredila ptujska Glasbena matica vokalni koncert v Ormožu. Na programu so bile zastopane le narodne pesmi, ki jih je zbor izvajal s preciznostjo. Dirigent g. šedelbauer, znani čelist in učitelj na Glasbeni matici, je spretno izbral učinkovite pesmi, s katerimi si je pridobil srca vseh navzočnih poslušalcev. Njegov zbor je izvrstno discipliniran. Lepoto, strast, nežnost, humor, kar vsebujejo pesmi, je dirigent s fineso priklical v življenje. Upravičeno odobravanje poslušalcev po vsaki pesmi je kazalo, kako globoko so se jih dojmile. žal moramo ugotoviti, da obisk ni bil najboljši in da smo pogrešali marsikaterega, ki ga poznamo kot ljubitelja lepega petja. Celotnemu pevskemu zboru in posebno g. dirigentu se prav iskreno zahvaljujemo za prelepi večer naše lepe narodne pesmi. ŠOŠTANJ. V soboto in nedeljo je uprizoril Sokol Linhartovo petdejanko »Veseli dan ali Matiček se ženi«, ki so jo igrali dijaki. Režiral je igro g. Mazej. Igra je bila izvrstno podana. Povzdignili so jo še kostumi celjskega gledališča in okusna in-sc enači j a odra. Svoje vloge so podajali vsi z lahkoto in s sproščenostjo. Imenitno je nastopil Matiček in Nežika mu je bila dorasla tovarišica. Do-bri so bili tudi baron, njegova žena. Zmašnjava Tonček in drugi. Upamo, da ta nastop dijakov ni bil zadnji. — Združenje Obrtnikov (mlinarjev) je imelo pred dnevi redni občni zbor. Pri volitvah je bila za dobo treh let izvoljena tale uprava: predsednik Glušič Karel, podpredsednik Mešič Rudi; odborniki Ko^ šec Ivan. Resnik Ivan, Es Josip, Zaipušetk Jernej, Berglez Baltezar in Kumer Luka; nadzorstvo: Irman Franc, Berglez Anton in Mravljak Josip. Vestnik ZKD Mlado društvo za svojo knjižnico V vestnilcu ZKD smo predprošli teden napisali nekaj misli o naših knjižnicah in o nalogah, ki čakajo knjižničarje v poletnem času, ko pojenjava zanimanje za 6i-taraje. Tudi danes se hočemo še malce pc-m ud/iti pri tem predmetu. Kakor je razvidno iz podatkov ZKD, imajo sicer tudi mnogi manjši kraji društva, bodisi sokolske čete, pevska društva ali druge društvene edinice, nimajo pa še nobene knjižnice- Ta pomanjkljivost ovira programatično delo v načrtnem prosvetnem udejstvovanju; saj so društvene knjižnice izredno važno vzgojno in izobraževali no sredstvo. Vzemimo praktičen primer, kako bi dobil lastno knjižnico kraj, ki ima — čeprav leži v hribih — že marljivo delujočo eo-kolsko četo. Odbor naj izbere marljivo osebo, ki ji naj poveri osnovanje knjižnice. Knjižničar se bo pobrigal, da mu odbor dodeli nekaj ustanovnega zneska, ki mu bo omogočil, da si nabavi nekaj knjig. Za vise nasvete glede nakupa knjig se bo obrnil na ZKD, ki mu bo preskrbela seznam in cenik knjig: pri Tiskovni zadrugi (Ljubljana, Šelenburgova ulica) pa mu bo oskrbela pri nabavi knjig popust. Knjižničar se bo obrnil nato s posebno nabirailno polo na vse članstvo pa itudi na petnčnejše znance in prijatelje v svojem delovnem okolišu- Obrazložil jim bo sklep društva, da snujejo lastno knjižnico in j.ih poprosil, naj mu darujejo v ta namen odvisne knjige. Kdor nima lastnih knjig, gotovo rad dal kak manjši znesek. S slič-nim obvestilom se bo obrnil knjižničar tudi v večje sosednje kraje, odbor sokolske čete sam pa tudi do sosednjih eokoiskih edini c. Te bodo s ponosom uvidele pohvalno prizadevanje mladle hribovske so-kolske čete, in ji bodo darovale nekaj knjig iz svojih knjižnic- Med dobrimi ljudmi imaijo dobre knjige vedno dovolj prijateljev. Spreten knjižničar bo znail krog svojih podpornikov- m sredstva za nabavo knjig povečaiti še z razniriM priredil vami. Dramatski odsek, pa pevci, seveda tudi telovadci — vsi tfi <*> pckiiicani, da pomagajo pri polagamju temeljev za lastno knjižnico. Igralci b