7 Ljubljani, v četrtek 2. junija 1892
LISTEK
Garcia Moreno.
Po Leonu Taxilu prevel P. H.
(Konec.)
Po Morenovi smrti so napravili račun, iz katerega je razvidno, da ni ostal predsedniku niti en pijaster; vse je šlo za dobra dela in posebno v pomoč družinam, ki so se sramovale svojo revščino razodeti in katerih reditelji so bili v Peru ali Chile. Gospa Urbina, njegovega najhujšega sovražnika, je dobivala mesečno podporo od njega!
Moremo si misliti, da so tega moža sovražili vsi tisti, ki so se šteli med krvoloke in spletkarje ljudstva.
V zadnjih dnevih svojega življenja se je ukvarjal z idejo, ki jo je imel tudi Bolivar.
Osvoboditelj Južne Amerike je takrat razglasil :
„Glede na to, da je namen skrivnih zadrug pripraviti prekucijo, in da njih skrivanje zadosti razodeva njihovo škodljivost, ukazuje se, da se take družbe razpuste in da se vse prostozidarske lige zapre."
Po mnenju Morenovem bi morale vse politične zadruge javno delovati.
Ker se pa niso hoteli prostozidarji odpovedati svojemu zborovanju, izdal je postavo, po kateri je
i zgubil volilno pravico vsak, o katerem bi se po : sodnem potu dokazalo, da se je tacega shoda 1 udeležil.
Na to so sklenili prostozidarji, da bodo pred-i sednika umorili in da ga zdaj nočejo zgrešiti. Pa i junak, ki je razdiral nakane lože, je moral umreti. ; V to svrho so dobili „kadosch-uovinci" *), ki se mo-i rajo svojemu morilnemu opravilu privaditi na po-j dobah, podobo Garcia Morene. Tako so hoteli ljudi ohrabriti. Z druge strani so razširjali . • . bratje novico, da je bil Moreno 1. 1860 sprejet v ložo „Philantropie" v Guayaquilu — kar pa nikoli dokazano ni bilo — iu da je torej predsednik s to postavo svoje brate izdal.
Zločin, ki je bil večkrat po peruanskih- časopisih napovedan, izvršil se je dne 6. avgusta 1875.
Morilce je določila loža in bilo jih je pet: . Mocayo, Camepuzzano, Andrade, Cornejo in Rayo.
Odvetnik Polanco je moral stati blizu, da bi pospe-| ševal beg hudodelcev.
Dne 6. avgusta — pripoveduje P. Berthe — je šel Garcia Moreno okoli 6. ure v cerkev k do-i minikancem, da bi bil ondi po svoji navadi pri sv. maši . . . Predsednik je šel tudi k obhajilu . . . Nevarnosti si ni mogel prikriti, ker so ga močno svarili.
*) Kadoseh-vitezi so v 30. stopnji in so zavratni morilci.
Zarotniki so prežali na njega od jutra. Spremili so ga notri do trga sv. Dominika, kjer so počakali iu si svoje opazovanje razodeli.
Od konca so ga hoteli umoriti pred cerkvijo, ali nepričakovana zapreka, najbrž množica ljudij, jih je odgnala.
Mirno je šel predsednik domov, ostal uekoliko časa pri svoji družini, potem se je podal v svojo pisarno, kjer je izdelal ueko poročilo na ministre.
Z rokopisom — ki je bil zadnja oporoka! — pod patduho je šel s svojim pribočnikom okoli 1. ure v državno palačo. Med potjo se je pomudil pri stariših svoje žene.
Med tem časom so se skrili zarotniki v nasprotni kavarni in čakali. Komaj so ga zagledali, zapustili so drug za drugim lokal ter se razpostavili za stebri v veži, kakor je Polanco ukazal. Ta je šel na drugo stran trga ter pazil.
Strah se je polastil morilcev za nekaj časa. Predno je šel predsednik v palačo, stopil je še v : glavno cerkev, priporočit svojo dušo Bogu Ostal je : precej dolgo.
Zarotnik Rayo se je bal, da bi utegnilo od-¡ lašanje osodupolno biti; pošlje torej euega tovarišev | v cerkev, povedat predsedniku, da ga vsi čakajo.
Garcia Moreno se je prtcej vzdignil, zapustil , cerktv iu šel po stopnjicah gori — kar plane na
Političen list za slovenski narocL
Vabilo na naročbo._
S I. juniem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta , 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja:
Četrt leta 4 gl. — kr Jeden meseci ., 40 .,
Upravništvo „Slovenca". Državni zbor.
Z D u naj a, 1. junija.
Odpisovanje zemljiškega davka vsled uim.
V pričetku včerajšnje seje odgovarjal je minister Schonborn na neko interpelacijo poslancev Spin-čiča in Laginje glede uradovanja pri sodnijskih uradih na Primorskem. Odgovor Vam pošljem jutri po stenografičnem zapisniku.
Potem je bila razprava o vprašanju, ali naj bo valutni odsek javen ali ne. Dr. Fuss je predlagal javnost, katero so tudi nekateri drugi govorniki priporočali in ki je bila tudi z veliko večino sprejeta.
Potem je prišel v prvem branju na vrsto predlog poslanca Dipaulija gled^ odpisovanja zemljiškega davka vsled toče, povodenj in drugih uim. Ta predlog je baron Dipauli v imenu konservativnega kluba obširno vteraeljeval, in podpirali so ga poslanci Tekly, Kaiser, Teliszevvski in Riegler, ki so se pritoževali, da se tako malo
ozira na potrebe kmetijstva. Predlog je bil izročen davkarskemu odseku v pretres in poročanje.
Druga točka dnevnega reda je bil
stavbeni red.
Zbornica se s to zadevo peča že deset let, ne da bi jo mogla rešiti. Že večkrat je imela priti v razpravo, pa je bila zopet odstavljena. Včeraj se je začela obravnavati, pa bo najbrže zopet vrnjena odseku, ker je došlo v zadnjem trenutku več peticij, na katere se bo treba ozirati.
Obrtni odsek je bil že v prejšnji dobi izdelal doticno postavo in vlada se je večinoma pri svojem novem predlogu ozirala na dotične nasvete. Ali pri novem posvetovanju zmagali so levičarji s pomočjo poljskih zastopnikov v odsekn in sostavili načrt, ki nikakor ni ugoden našim razmeram. Izpustili so namreč za razmere po deželi najpotrebnejše stroke, namreč navadnega zidarja, tesarja iu kamnoseka. Zdaj pa so se oglasili dotičui obrtniki na Poljskem in zahtevajo, da naj se ti obrti zopet sprejmo v postavo. Poljski klub je toraj sklenil, da naj se novi načrt v tem smislu spremeni in je s tem sklepom preklical glasovanje svojih zastopnikov v obrtnem odseku. Konservativni klub je že od prvega začetka varoval koristi navadnih zidarjev, tesarjev in kamnosekov, za katere so se njegovi zastopniki zastonj potegovali v odseku. V zadnji svoji seji pa je zopet sklenil nasvetovati potrebne pre-membe in v prvem paragrafu zahtevati, da se poleg stavbenih, zidarskih, tesarskih, kamnoseških in vodujaških mojstrov naštejejo tudi navadni zidarji, tesarji in kamnoseki, kakor jih našteva § 1. vladnega načrta. Ravno tako )e sklenil predlagati, da se morajo stavbeni mojstri pri izvrševanju stavb ne samo po velikih mestih, ampah sploh, torej tudi po deželi posluževati za strehe tesarskih, za kamnita dela kamnoseških, za mizarska dela mizarskih mojstrov itd. Če bi to ne obveljalo, bili bi zlasti te-
1 - ■ ~
sarski mojstri po deželi popolnoma uničeni. Nasledek teh nameravanih prememb bo najbrž ta, da se načrt še enkrat vrne obrtnemu odseku. Menda so se poljski poslanci med tem časom zmodrili, da bodo glasovali s konservativnim klubom, in ker so tudi mladočeški in krščansko-socijalni zastopniki za te premembe, je upati, da se z ogromno večino odvrne nevarnost, katera od liberalne stranke preti našim malim stavbenim obrtnikom.
Včeraj sta govorila dr. Zucker in Bohaty. j Prvi izrekel je nado, da se sklene postava, ki bode ugajala vsem strankam. Mnogo določb bode treba spremeniti, zlasti pa gledati na potrebe posameznih dežel, ki so v tem oziru jako različne.
Tudi Bohaty ni povsem zadovoljen z novo postavo, dasi ji je kumoval v obrtnem odseku. ; Oglašenih je še mnogo govornikov, izmed katerih pride jutri prvi na vrsto poslanec Zali i n-1 g er, ki bode vtemeljeval od konservativnega kluba zahtevane premembe.
Pred sklepom seje bilo je izročenih več interpelacij, izmed katerih omenjam dr. Lan g-ovo, ki j želi zvedeti, zakaj je policijska direkcija v Pragi češkemu „Sokolu" prepovedala, da se ne sme vdele-žiti sokolovske slavnosti v Levovu in v francoskem I mestu Nancy.
Jutri bo zadnja seja poslaniške zbornice pred Biukoštimi, in ker bo prihodnja javna seja še le ; 10. t. m., razide se večina poslancev domov. Ne-kateri pa se odpeljejo v Budimpešto, da se vdele-| žijo petindvajsetletnice kronanja presvetlega ce-| sarja kot kralja ogerskega. Valutni odsek se pa i snide že 8. t. m.
Rumunska deputacija.
Te dni je bila deputacija 230 ogerskih Ru-muncev na Dunaju, da se predstavi cesarju in mu ' potoži o silnem zatiranju po madjarski vladi. Sprejela sta jo tukaj dunajska državna poslanca
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr„ če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne.
^tev. 125.
Letni!* XX,
Po pešti prejemali vtijft: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji pre;«mnn, velja: Za celo leto 12 srld., za pol let« 6 eld., za četrt leta I gld.. za e» mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gU. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspediedja, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Lueger in Schneider Madjarski listi so vsled tega silno srditi nad imenovanima poslancema, katera je „Fester Lloyd" imenoval „Lumpenpaar", s katerima se bode skoro pečal v oddelku „izpred sodišča". Dr. Lueger je vsled tega pri shodu, ki se je vršil v ponedeljek, ker je bil v nedeljo vsled neke formalnosti prepovedan, dotičnega urednika imenoval „Schurke", kar je možiceljna tako r&zdra-žilo, da je poslal dve priči k dr. Luegerju, ki ste ga pozvali na dvoboj.
Kakor današnji listi poročajo, odposlana moža dr. Luegerja nista našla na Dunaju. Če bi ga bila našla, bi jima bil dr. Lueger najbolje odgovoril, da naj pride mož, ki zrni tako olikano pisati, na Dunaj, da mu dejanjsko z bičem pokaže, da je v istini „Schurke", ki ne zasluži druzega, kakor bič.
Omenjeni židovski list je imenoval može, ki so prišli k vladarju iskat svojih pravic, „očividne puntarje"! Na ta način Madjari svojih narodov pač ne bodo pomirili. Naprošena avdijenca rumunski deputaciji ni bila dovoljena in večina njih je odšla domov, samo nekateri so ostali še tukaj, da se poklonijo načelniku kabinetne pisarne in mu izroči pisano spomenico.
Politični pregled.
V L j u b lj a ni, 2. junija.
Notran)« dex«l«.
Vrejenje valute Odsek ogerske zbornice poslancev jako hiti s posvetovanjem o vrejenju valute. Pričakuje se, da bode zbornica poslancev že do 25. t. m. rešila to stvar.
Schulverein. Staročeški „Hlas Naroda" hudo šiba nemški „Schulverein", ki s svojim delovanjem gladi pot socijalizmu in anarhizmu. Vzlic temu je poslala vlada k občnemu zboru tega društva jednega zastopnika. Še nikdar ni vlada bila tako naklonjena „Schulvereinu", kakor sedaj, to je znameuje dobrih odnošajev mej vlado in levico.
Tirolsko. Nov šolski zakon se bode kmalu izvršil. Škofje so se že tudi odločili, katere zastopnike da pošljejo v deželni šolski sv£t. Solnograški nadškof Haller odpošlje dekana Granderja, tridentski škof kanonika Valentinellija in dekana Glatza. Koga si je izbral briksenski škof, pa še ni znano.
Rumunska deputacija. Omeniti moramo, da se shoda na čast rumunski deputaciji ni udeležil slovenski poslanec dr. Gregorčič. Mi smo dotično vest bili posneli po nemških listih, ki so najbrž kakega drugega poslanca z dr. Gregorčičem zamenjali.
Ogersko. Položaj za vlado ni posebno ugoden. Tako je včeraj pri glasovanju o odgovoru na neko interpelacijo poslanca Polonyija vlada ostala za 9 glasov v manjšini. Ko bi se to pripetilo v Angliji, Franciji ali pa Italiji, dala bi vlada ostavko, na Ogerskem se to ne bode zgodilo. Kaže se pa vendar, da je stališče vladi močno omajano in se bode težko dolgo držala. Za večje reforme pač nema dovolj močne večine.
Taanje driave.
Papež Leon XIII. Nekatoliški novojorški „Herald" piše, da je Leon XIII. gotovo največja politična oseba v Evropi in vsa
politika sveta vrti se okrog sobe v tretjem nadstropju v Vatikanu. Čudovit je vspeh, kateri je dosegel triinosemdesetletni starček brez vojske in države, starček, ki še svoje palače zapustiti ne more in ne sme. Zgodovina bode Leona XIII. štela v vrsto velikih papežev, ki so zapustili sledove v zgodovini človeštva. On je prvi, ki je razumel pomen razširjenja socijalizma. — V Perugii, nekdanjem Škofijskem mestu sv. očeta, so dni 25. maja postavili lep marmorni kip Leona XIII.
Rusija. Strelskim brigadam v evropski Rusiji bodo s 1. dnem oktobra pridružili po dve lahki bateriji, ravno tako dobi dve bateriji tudi kavkaška strelska brigada. Rusija torej še vedno polagoma povekšuje svojo vojsko.
Turčija in Rusija. Turška vlada je dovolila, da se postavi v San Štefanu spomenik ruskim vojakom, palim v poslednji rusko-turški vojni. Ruski listi iz tega sklepajo, da se Turčija zopet bolj nagiba na rusko stran. Prevelikega pomena pa temu pač ni pripisavati, ker turški državniki se vedno drže srednje politike, in se je poslednja leta motila vsaka država, ki je mislila, da je Turčija odločno na njeni strani. Za majhne in nepomenljive usluge so pa turški državniki vedno pripravljeni.
Belgija. General Brialmont je šel v pokoj. Pri tej priliki se mu je kralj zahvalil za zasluge, ki jih ima za domovino. General je hud nasprotnik konservativne vlade in misli pri volitvah v Bruselju nastopiti kot radikalni kandidat. Liberalni listi mislijo, da bode odstopil vojni minister Pontus, ako bode voljen general Brialmont. Minister se boji, da bode general hudo kritikoval pri vsaki priliki vojno upravo. Najbrž pa vojni minister nema tacega strahu, kakor mislijo liberalci.
Italija. Danes je budgetni odsek italijanske zbornice poslancev začel posvetovanje o zakonu, da se vladi dovoli začasni budget za šest mesecev. Odsek bode to stvar hitro rešil in v soboto ali pa drugi teden že pride v zbornici na vrsto. Ko se ta stvar reši, bode se zbornica razpustila in razpisale nove volitve, katere bodo odločile, ostane li sedanja vlada.
Anglija. Dne 22. t. m. bodo baje volitve za angleški parlament. Nova zbornica se pa snide v sredi julija. Vsi sedaj radovedni pričakujejo, kak program bode razvil Gladstone pred volitvami. Posebno kar se tiče Irske, še sedaj ni prav jasno, na kako stališče se postavijo angleški liberalci. Da so za razširjenje irske avtonomije, je posneti iz govorov vseh liberalnih govornikov, ali to pa ne, kako daleč naj sega ta avtonomija.
Izvirni dopisi.
Z Gorenjskega , 30. maja. (S v. b i r m a in
škofovo obiskovanje na Bohinjski Beli.) Kar Bela stoji, še ni imela takega dneva, kakor je bil dan 29. maja, ko so prevzvišeni knezo-škof ondi delili zakrament sv. birme. — Bohinjska Bela je še le 103 leta samostojna fara; ali vsa ta dolga leta je bila sv. birma samo dvakrat v farni cerkvi, namreč leta 1878, ko so se knezoškof dr. Krizostom Pogačar eno popoldne tam mudili, — in pa zadnjo nedeljo.
Prevzvišeni pripeljali so se na Belo že v soboto zvečer. Veselo zvonenje in mogočno streljanje je pozdravljalo njih prihod. Na bližnjih višavah pa so
se zasvetili mnogi kresovi in naznanjevali v pozno noč imenitnost prihodnjega dni. In ko v nedeljo jutro napoči krasen pomladanski dan, oživi se pota in ceste: na vozih in peš bližajo se praznično oblečeni verniki Bohinjski Beli; posebno p» se že od daleč odlikujejo dekleta v belih oblačilih in z venci na glavah. Težko, da bi bilo na Beli že kedaj toliko vozov (čez sto) in toliko vnanjega ljudstva. Saj je bilo samo birmanoev 390 (domačih 62) iz 11 gorenjskih fariL
Cerkvenih obredov ne bom popisoval, ker so tako povsod jednaki pri takih prilikah; samo o škofovem govoru moram kaj malega omeniti. S prav poljudno in umevno besedo so razlagali potrebo vere za izveličanje po reku Kristusovem: „Kdor veruje in je krščen, bo ¡zveličan; kdor ne veruje, bo pogubljen 1 Ker pa vera pride od poslušanja, iz tega sledi, da je treba oznanovalcev sv. evangelija, ka-koršni so hiti apostoli in kakoršni so dandanašnje škofje in mašniki. Ako se pa o papežu, o škofih in o duhovnikih zaničljivo govori in piše, se s tem dosledno tudi vera izpodkopuje. Kadar ljudje svojih duhovnih pastirjev več spoštovali in čislali ne bodo, potem jim tudi verjeli ne bodo, ko božjo besedo oznanujejo. Odtod je razlagati verska malomarnost takoimenovanih olikancev po mestih, ki se pa, — žalibog, — tudi po deželi bolj in bolj razširja. Druga napaka v tem oziru, ki se posebno po kmetih nahaja, je pa grda razvada kmetiških mla-deničev, da tisti čas med pridigo in krščanskim naukom okoli cerkve postopajo, kadi ali igrajo, ali še celo po krčmah posedajo."
V drugem delu svojega govora, katerega so prav primerno navezali na priliko Kristusovega vnebohoda, govorili so o pogostem izpraševanja vesti. Rekli so med drugim tako: „Kadar bo nekdaj Kristus zopet prišel sodit nas, tako sem tudi jaz danes prišel kakor sodnik v vašo faro. Pregledati namreč moram vašo cerkev, altarje, svete posode in cerkveno obleko, krstni kamen in spovednico; prepričati se moram, kako so vaši otroci poučeni v krščanskem nauku itd. — Tako morate tudi vi, dragi moji, — so rekli, — večkrat, če mogoče, vsak večer, pregledati cerkev svojega srca, če je vse čedno, čisto, snažno in v redu v njem. Če zapazite v njem kaj napačnega, to je: pregrešnega, precej obžalujte in, kar najprej morete, tudi z dobro spovedjo iz svojih src odpravite!"
Gotovo so te prepričevalne besede višjega pastirja vsem pričujočim globoko segle v srce; dal Bog, da bi tudi mnogo sadii obrodile!
Po pridigi je domači g. župnik otroke izpraše-val iz krščanskega nauka vpričo škofa in drugih navzočih duhovnikov, katerih se je zbralo vseh skupaj 14. Otroci so srčno in gladko odgovarjali. Sploh je bilo vedenje odraslih in otrdk prav vzgledno, kolikor je pri taki gneči mogoče. Tudi ni bilo ni v cerkvi, ni zunaj cerkve nobenega najmanjšega nereda. Vse to, posebno pa še lična, znotraj in zunaj kar najbolj mogoče ozaljšana cerkev in krasno
njega Rayo z nožem in mu vseka globoko rano v ramo.
„Strahopezljivi morilec 1" zakliče predsednik ter hoče izvleči izza zapete suknje revolver; ali zopet ga je že ranil Rayo na glavi, ko so drugi zarotniki na njega streljali.
V tem trenutku je hotel neki mlad mož prijeti Raya za roko, a sam ranjen in brez moči ga je moral izpustiti.
Dasi tudi je bil Moreno ves krvav, je le revolver iskal ter šel proti svojim morilcem. Rayo mu odseka levo roko pri rami in desno tako, da se ni mogel več braniti.
Zopet se sliši strel — Moreno se prime ograje in pade 4— 5 metrov doli.
Spodaj na tleh leži ves krvav umirajoč, ne da bi se ganil.
Rayo prihiti, kakor besen in se vrže na njega.
„Pogini, rabelj prostosti!" vpije in obdeluje z nožem njegovo glavo.
„Bog ne bo umrl!" šepeta zadnjič krščanski junak, „Dios no muere."
Med tem je priklical brum ljudi k oknom . . . Polanco, Cornejo, Andrade in drugi morilci hitro zbeži s krikom: „Trinog je mrtev!"
Od vseh stranij hitijo ljudje skupaj, vojaki zasledujejo morilce, duhovniki prihitijo iz cerkve, da pódele ranjenemu sv. ,'akramente. Ali Moreno ne more več govoriti, ne more se ganiti, le oko razo-
deva, da je v telesu še nekaj življenja in zavednosti.
Prenesejo ga v stanovanje cerkvenikovo in ko hočejo rane obvezati, spoznajo, da ni pomoči. Ustnice zgubevajo barvo, nastopajo znamenja smrti.
Duhovnik vpraša, ali odpušča svojim sovražnikom. Pogled potrdi vprašanje. Dobi odvezo, sv. poslednje olje med jokom pričujočih in umrje. Ni preteklo četrt ure od napada.
Med tem pa ni mogel Rayo tako hitro teči kakor drugi, ker ga je ena krogla, ki je bila predsedniku namenjena, zadela v nogo. Maha z nožem in se s svojim črnim činom baha. Zdaj ga obkolijo vojaki in eden na njega meri.
„Ti nimaš pravice, me ustreliti!" vpije Rayo.
„In ti," odgovarja vojak, „ti si imel pravico, umoriti mojega gospoda? — in mrtev leži na tleh.
Rayovo truplo so ljudje pohodili, vlekli na vrvi skozi mesto in ga vrgli v jamo polno smeti; slednjič ga prenesó na pokopališče in ga pokopljejo med morilci in izobčenci.
Našli so pri njem znamenje prostozidarstva in svoto, ki jo je dobil za svoje hudodelstvo v nakaznicah na banko v Peru.
Zvečer osodepolnega dne je ogledal truplo ranj-cega predsednika vodja medicinske fakultete, dr. Guayrand. Našli so pet ali šest ran od krogle in 14 ran z nožem. Med njimi jih je bilo sedem ali osem smrtnih.
Na prsih junakovih so našli svetinjo sv. križa, v ovršniku obrabljeno beležnico, v kateri je bil na zadnji strani isti dan zapisal besede, vredne svetnika: „Moj Gospod Jezus Kristus, daj mi ljubezen in ponižnost in povej mi, kaj naj danes v Tvojo čast storim."
Kot odgovor na plemenito vprašanje je zahteval Bog njegovo kri.
Pogreb je bil silno slovesen, ves narod je žaloval za njim.
Napadnika Andrade in Moncayo sta zbežala na tuje; Polanco, ki ni streljal, je dobil 10 let ječe;. Campuzano in Cornejo sta bila na smrt obsojena. Zadnji je vse obžaloval in se z Bogom spravil, Campuzano pa je šel kakor prostozidar v smrt. Ko so mu obljubili po razsodbi, da mu pusti življenje, ako povi imena onih, ki so napad osnovali, odgovoril je: „Vi se zastonj trudite! Moji tovariši bi me ne pomilostili in tu mislim, da je boljše, ako sem ustreljen, kakor zaboden."
„Glej! Tu imamo enega, ki je dobro poznal usmiljeno srce bratov, ki se (ako bi hoteli njihovim lažem verjeti) zbirajo za dobre namene."
Da bi zastopniki republike javno pokazali svojo žalost in Morena dostojno počastili, so se zbrali 16. septembra 1875 in enoglasno razglasili:
Gledi na to, da zasluži izvrstni don Gabrijel Garci» Moreno zaradi svojih imenitnih čednoslij prvo mesto med sinovi ekvadorskimi; da je žrtvoval
■vreme je pripomoglo, da bo ta dan vsem pričujočim ostal t naj prijetnejšem spominu.
Omenjati slednjič skoro ni treba, da je bilo mnogo mlajev postavljenih ob cesti, pri cerkvi in pred župnižčem, in da je muogo večjih in manjših zastav plapolalo raz zvonik, hiše in mlaje, kar se je posebno lepo in slovesno videlo med zelenjem in cvetjem sadnih vrtov in bližnjih gozdov. Omeniti ~pa se mi vredno zdi treh napisov, katere smo bral. na primernih prostorih.
Na cesti zunaj vasi je stal napis: „Višji pastir! Bohinjska Bela Sprejema danes Te vesela!"
Pred cerk vi j o: „tlsVCkrat pozDraVLJen VeLeCastltl, ki prinašaš VeLIke DaroVe sVetega DVhs."
Pred župniščem:
„Vere beneDICtVS epIsCopVs IaCobVs, qVI VIsItans Venlt BeLaM."
Pri kosilu je počastil zbrane goste blagorodni gosp. okrajni glavar iz Radovljice, Kaltenegger. Razven navadnih napitnic je bila s posebnim veseljem sprejeta napitnica na domačega gosp. župnika, ki je ravno ta dan dopolnil 50 let svojega življenja. Zato so se mu tudi vsi navzoči gospodje z mil. g. škofom na čelu podpisali na čestitko, ki se glasi:
„FeLIX Ioannes BerLIC, qVI sanVs atqVe ContentVs AbrahaM VIDIt In BeLa."
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. junija.
(Gospod Spinčič in Mladočehi.) „Edinost", politično društvo za Primorsko, je imelo dne 29. maja v Trstu občni zbor. Deželni poslanec g. V. Spinčič je obširno pojašnjeval, zakaj je izstopil iz Hohen-wartovega kluba ter se s tovarišem g. dr. Laginjo pridružil Mladočehom. Pri tej priliki se je gospod poslanec znosil tudi nad našim listom, češ, da dan na dan napadamo Mladočehe. G. Spinčič storil bi bil pravo, da bi bil navel razloge, iz katerih mi obsojamo mladočeško politiko. Prepričani smo, da bi njegovi poslušalci ne bili klicali: „Žalostno! Nesramnost!" Kakor nesmo odobravali staročeške politike „en bloc", istotako ne odobrujemo mnogih mladočeških kozolcev ter opozicije z a vsako ceno. Gospod poslanec Spinčič navaja kot posebno priporočilo za Mladočehe, ker se mu podpisali nekaj interpelacij. A to je tudi vse, sicer pa za utemeljeno interpelacijo vedno dobi podpisov tudi v Hohenwartovem klubu. Mi se spominjamo, da so nekemu slovenskemu poslancu, ki je hodil svoja pota, podpisali neko interpelacijo celo taki možje, ki nikdar ne prikrivajo sovraštva do Slovanov. Ali pa je s tem že utemeljeno, da naj slovenski poslanci hodijo n. pr. s Pernerstorferjem in drugovi ? Sicer pa imajo interpelacije le tedaj vspeh, de jih podpira velik, veljaven klub, na katerega se mora vlada ozirati. V sedanjih razmerah pa mladočeški glasovi nemajo posebne veljave. In ker
so v prvi vrsti Mladočehi sami temu krivi, ne moremo se; strinjati ž njimi. Da so med Mladočehi tudi dobri katoliki, to smo vedeli že davno prej, nego nas je g. Spinčič na to opozoril, kajti znano je obče, da so celó mnogi duhovniki pri volitvah agitirali za posamezne Mladočehe, ker so jim bili Staročehi premalo odločni. Istotako pa je tudi znano, da so se glavni vodje vedno kazali nasprotne verski šoli, kar je dr. Gregr pri neki priliki v zbornici javno izrekel na veliko veselje nemške levice; „N. Fr. Presse" mu je celo slavo pela. Dalje je g. Spinčič omenil, da Mladočehi hočejo v šolskem oziru, naj vsako kraljestvo in dežela uredi svoje šole tako, kakor se jej najbolje zdi. Gospod poslanec je malo pomislil, kar je s tem povedal, njegovi poslušalci pa še manj, ker so mu pritrjevali. Ko bi se mi Slovenci za to potegovali, kopali bi sami sebi grob. Kdaj in kako morejo Slovenci na Koroškem, Štajerskem in Primorskem pričakovati v deželnih zborih narodne jednakopravnosti? Deželna avtonomija, za katero se Cehi s svojega stališča opravičeno potegujejo, ne gre v slovenski program, ker bi nam bila le na škodo, izvzemši deželo kranjsko in morda goriško. Obžalujemo, da razlika pojma deželne in narodne avtonomije mnogim še sedaj ni jasna, ali pa da nekateri zamenjujejo ta pojma, kakor jim ravno služi. Ni tako dolgo, ko sta „Edinost" in „Nova Soča", torej lista, ki nam nesta ravno naklonjena, zavzemala v nekem prepiru naše stališče glede na deželno avtonomijo, in to stališče se ne vjema z nazori, katere je gosp. Spinčič razvil dne 29. maja. Kar se tiče Čeških punktacij, naglašali smo veduo le željo, naj bi zastopniki češkega naroda pravo zadeli. V tem vprašanju smo bili popolnem nepristranski, v kolikor smo mogli presojati češke razmere. Prav nesrečna pa je g. Spinčiča argumentacija íastran obtožbe pravosodnega ministra. On pravi, da je dotična odredba gledé sodišča v Teplicah proti zjedinjeni Sloveniji, ker bi se po tej analogiji dežele le delile in ne družile. Vprašamo g. Spinčiča, ali on misli, da bi se zjedinjena Slovenija mogla osnovati brez kosanja sedanjih kronovin? Ko bi Kranjsko, Koroško, Štajersko, Primorsko in Goriško vrgli vse v jeden lonec, to bi bila čudua Slovenija, v kateri bi mogli celó večino imeti Nemci in Italijani. Za razdelitev dežel pri snovanju zjedinjene Slovenije se je pri neki priliki izrekel tudi radikalni dr. Tavčar, ko je omenil, da bi se laški kraji na Primorskem morali ločiti od slovenskih. Ce je torej gospod državni poslanec Spinčič proti taki razdelitvi, je proti zjedinjeni Sloveniji, tu ne pomaga nobeno zavijanje. Sklicevanje ua slovansko solidarnost je prav neumestno, ker ogromna večina slovanskih poslancev ni glasovala za obtožbo grofa Schonborna. Kakor naši radikalni . listi, je tudi g. Spinčič češki narod zamenil z Mlado- i Čehi. Na Moravskem bivajo tudi Cehi, in ti so le 1 Staročehe poslali v državni zbor in na Češkem so pri zadnjih volitvah staročeški kandidatje dobili nad | tretjino glasov. Slovansko solidarnost v okviru av-
svoje življenje in duševne zmožnosti prerojenju in rasti republike; da se ni zmenil za zaničevanje, marveč svoje dolžnosti z vzgledno stanovitnostjo izpolnjeval; da je vero in domovino do mučeniške smrti liubil in s tem potomcem vzgled zapustil, misliti na neumrljivo slavo, s katero Bog junaške čednosti plačuje; da je narod z neštevilnimi dobrotami v gmotnem, duševnem, nravnem in verskem oziru osrečil in da je slednjič narod dolžan častiti, spoštovati in zahvaliti moža, ki mu je koristil in služil; sklenejo senat in poslanci kot narodni zbor:
1.	Ekvador daje donu Gabrijelu G. Morenu v znamenje svoje hvaležnosti po svojih zastopnikih in v proslavo njegovih zaslug imena: „Obnovitelj domovine in — mučenik katoliške civilizacije.
2.	Da se ostanki telesa njegovega ohranijo, napravi se na priličnem kraju mavzolej, ki ga je ta
veliki mož vreden.
4. Da njegovo ime ostane v posebni časti, napravi se njemu v čast marmornat k p z naslednjim napisom: „Najimenitnejšemu ekvadorskih sinov, G. Morenu, ki je umrl za vero in domovino, hvaležna trepublika."
4.	Javne dvorane bo krasila doprsna podoba G. Morena z napisom: „Obnovitelju domovine, muče-tiiku katoliške civilizacije."
5.	Glavna cesta, železnica, poglavitna dela ranjena predsedn'ka. bodo nosile njegovo ime.
* *
*
Garcia Moreno je kot zasebnik velik, kot državnik pa še večji ; njegovo delo je prečudno. Ekvador je rešil anarhije in mu dal bogastvo in srečo.
Zavratno so ga napadali prostozidarji, ker. je izvršil velikansko delo, katoliško republiko.
Volimo zdaj med tem možem in med ono zavratno družbo!
Huda nevarnost je pretila Ekvadoru nekaj let po smrti Morenovi, da bi zopet gospodovali prostozidarji, ker se je odvrnil od Garcijevih načel, vendar pa je nastopil srečen prevrat.
Don José Maria C&amano je bil leta 1883 za predsednika izvoljen. Od leta 1864 ga je Garcia Moreno narodu priporočeval in se je o njem tako izjavil :
„José Marija Caamano iz Guayaquila ima po mojih mislih potrebne lastnosti kot državnik. Poštenjak, brez madeža, značajeu, verskega duha, šteje se med majhno število onih, ki so svoje verske dolžnosti brez strahu pred ljudmi izvrševali, zato so ga tudi prostozidarji sovražili."
Ker je ljudstvo ekvadorsko volilo dona Joféja Marijo Caamano, je ravnalo po svetu G. Morene ter vzdignilo na predseduikov prestol moža, ki je bil zmožen, lepo geslo „prenovitelja izvrševati: „Svoboda vsem in za vse, le za budo in hudodelce ne!"
strijske države zagovarjamo dosledno i mi, a Mladočehi so doslej bili le zagvozda, ki loči narode slovanske ter nemški levici lajša delo proti nam. Dokler bodo v mladočeškem klubu odločevali le teroristi, tako dolgo bodo Mladočehi hodili napačno pot in tako dolgo mi ne bodemo odobravali ujihove politike, ki se menja pri vsaki priliki, kakor mesec na nebu. Toliko v odgovor.
(Volitve na Hrvaškem.) Kakor znano, je na-rodno-neodvisna ali „Obzorova" stranka prepustila volilno borbo vladni in starčevičanski stranki. Doslej je znanih 75 izvolitev, in sicer je izvoljenih 66 vladnih pristašev, 8 pravašev in 1 od srbske samo-stalne stranke. Kakor vse kaže, imela bode vladna stranka v saboru do 80 glasov, pristaši dr. Ante Starčevica le 8. Opozicija torej niti samostalnega predloga ne bode mogla staviti, njen položaj bode jako težaven. Očividno pa je, da je vlada hotela imeti v saboru štafažo opozicije, osobito jej ugajata v opoziciji dr. A. Starčevic in dr. Frank. Grozni poraz opozicije bode vnanji svet tako tolmačil, kakor da bi bil ves narod za sedanjo vlado, ker nema pojma o sredstvih, s katerimi se delajo volitve na Hrvaškem. Temu porazu pa je mnogo kriva tudi nesloga med opozicijskima strankama. Starčevičani neso šli toliko v boj proti madjaronom, temveč proti pristašem „Obzora". Pač žalostno, da zaradi same ambicije jedne ali dveh oseb mora trpeti cela stranka in končno ves narod. Da so bili v volilnem boju obe stranki jedini, imeli bi v sa-| boru 25 do 30 glasov.
(Glas iz-med občinstva.) Piše se nam : Kakor ! so listi uaznanili, bode v Binkoštih v Kranju Če-| trta skupščina „Zaveze učiteljskih društev". Gotovo | se bode zbralo mnogo gospodov učiteljev in ; učiteljic iz vseh slovenskih pokrajin in za občinstvo ; sploh bi bilo jako spodbudno, ko bi bil direktorij i vsprejel v program tudi sveto mašo, česar pogre-| šamo. To delajo navadno slovenska društva in ob tako velikih praznikih, kakor sta binkoštna nedelja in ponedeljek, bilo bi to še posebno umestno. Ali se je to zgodilo iz pozabljivosti ali iz druzih uzrokov?
(Toča.) Iz Metlike se nam piše: V vsem metliškem sodnem okraju je v ponedeljek zvečer, po ; noči in v torek popoldne toča več ali manj poljske pridelke in viuograde uničila. Isto se sliši iz črnomaljskega okraja. Ko te vrstice danes 1. t. m. ob 11. uri predpoldnem pišem, kopičijo se pogubonosni oblaki od juga, ki prêté v tretje usuti ledeno zrnje na zemljo. Silni nalivi naredili so veliko škodo. Bog se nas usmili !
(Nesreča na železnici.) Daé 31. maja popoldne se je na kolodvoru v Novski na Hrvatskem dogodila velika nesreča. Silen vihar je dvignil v zrak zadnje vagone ter jih prevalil. Jeden voz je popolnoma razbit, drugi manj ali več poškodovani. Tri osebe so težko, osemnajst lahko ranjenih.
(Na graškem vseučilišču) je bil te dni promo-viran na čast doktorja medicine gosp. Julijan V a-ljavec, sin profesorja in akademika gosp. Mat. Valjavca.
(Katoliška družba) ima binkoštni torek dné 7. t. m. na Rožniku sv. mašo za žive in umrle društvenike zjutraj ob petih z navadnim darovanjem za uboge iz Vincencijeve družbe.
(Zdravstveno stanje mestne občine ljnbljanske)
od 22. do 28. maja: Novorojencev 27, umrlih 17, mej temi 4 tujci in 6 v zavodih.
(Izpred porotnega sodišča.) Včeraj je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovani Janez K e r h I i -kar obsojen zaradi tatvine v Št. Jurji na osem let težke ječe, poostrene s postom.
(Pasji kontnmac) je progl*š6n tudi po vseh krajih občin Škofja in Stara Loka.
(Hasov vpomenik v Čikagu — prepovedan.) Katoliški tednik „Hlas", izhajajoč v St. Louisu, poroča, da ni bilo dovoljeno, postaviti spomenik Husu v Cikagu.
(Pošiljanje živih bučel) v škatlah po pošti j» z dnem 1. junija dovoljeno, toda škatle morajo tako prirejene biti, da se ni bati za živalice in da se morejo na pošti o vsebini prepričati.
(Defrandanta Jltgra) pripeljali bodo v soboto it Aleksandrije v Trst, a odtod v Frankobrod na Nemško. Jiiger, bivši Rothschildov blagajnik, je izneveril poldrugi milijon.
Telegrami.
Dunaj, 2. junija. Iz zanesljivega vira se poroča, da je načelnik kabinetne pisarne le od jednega člana rumunske deputacije prevzel zapečaten paket, kateri bodo poslali kompetentnemu ogerskernu ministerstvu.
Dunaj, 2. junija. Državni zbor je soglasno vsprejel nujni predlog posl. Suessa, da naj vlada izdatno skrbi za nesrečno družine vsled pribramske katastrofe. Dr. Kaizl se zahvali za ta predlog, katerega podpirajo vse stranke.
Praga, 1. junija. Doslej so v srebro-kopu pri Pribramu dobili 25 mrtvih, ki so se zadušili. N
Piibram, 2. junija. Poljedelski minister Falkenhayn se je pripeljal s posebnim vlakom ter šel k jamam, kjer so grozni prizori ; ponoči so vedno nosili mrliče iz jam. Doslej so jih izvlekli 67; upanja ni, da bi še katerega živega dobili.
Kodanj, 1. junija. Ruski car in nemški cesar se snideta dne 7. t. m. v Kielu.
Berolin, 2. junija. Bismarck bode baje ob ugodni priliki osebno cesarja pozdravil ter ga skušal prepričati, da razni napadi domačih in vnanjih listov na cesarja in vlado ne izvirajo iz Friedrichsruhe.
Vsebina VI. zvezka: 1. Janez Štibic. Spisal I. — Ž. Haiduška nevesta Ziožil A. Hribar. — 3. Liud-ska oj.veta. Povest. Spisal Podgoričan. — 4. Kako je bil Kolenarjev Aieš za fauta potrjen. Humoreska. Spisal I. S. — 5. Dvoien spomin. Zložil M. 0. — 6. V rodni vasi. . . Zložil M. O. —. 7. Smrt — nevesta. Balad». Zložil A. M. — 8. Slovenska domo-
vina. _ 9. Na jutrovem. Potopisue in narodno-pisne črtice. Spisal dr. Fr. L. — 10 Grof Radecki, oče naiih vojakov. Sestavil dr. Fr. L. — 11. Naž jezik in naša književnost. Spisal Fr. S. Lekše. — 12. Slovstvo: A. Hrvaško. B. Rusko. — 13. Na-rodue stvari. Učimo se jezika od naroda. Priobčuje Jos. K. — 14. Razne stvari. Naše slike. Znameniti grobovi. — Slike. 1. Josip Juraj Strossmayer. — 2. Janeza Šubica „Karnolija* v ljubljanskem Ru-dolfinimiu. — 3. Glavni trg v Konjicah. — 4. M. kardinal Ledöchowski, orefekt Propagande. — 5. Železniki. — 6. Trebuica, rojstveni kraj Radec-kega. — 7. Spomenik Radeckega na Dunaju. — 8. Sveti Janez Nepomučan. — 9. Josip Karol Trstnik. operni pevec.
I'Marži MK
28.	maja. Friderik Zemljan, delavčev sin, 2 meseca, Rožne ulice 35, katar v črevih.
29.	maja. Tomaž Dimnik, delavec, 76 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus.
31. maja. Jera Lavrič, kajžaric-a, 54 let, Ilovca 33, exudat peritonis.
V b olnišnici:
29. maja. Marija Jarc, kajžarjeva žena, 34 let, oedema pulm._•
Tujci.
31. maja.
Pri Maliin: Glückman, de Fontaine, rodbina Gold-sehmidt, zasebniki; Nemeczek, juvelir; Reiss, Rukelj, trgovca; Czassny, Stella, Poltnik, Neumann, trgovci, z Dunaja. — Krall, zasebnik; Adamek, nadporočnik; Pamer, potovalec; Lauritsch, trgovec, iz Trs'a. — Lehr iz Pulja. — Kovač, gostilničar, iz Novega Mesta. — Weissinger, inžener, is Celja. — Brandl, nadporočnik, iz Zagreba. — Weiss, potovalec, iz Welsa. — Achatz, trgovec, iz Bistrice. — Weiss, trgovec, iz Siska.
Pri m/otim: pl. Galli, konceptni praktikant, iz Meran». — dr. Podrazky, generalni štabni nadzdravnik; dr. Leibnitz, polkovni zdravnik; Stein, vitez Tonello, zasebnika; Prager, Tauber, Herlich, Schmid, trgovci, z Dunaja. — Vitez Kro-patschek, generalraajor; Terboglav, stotnik; Müller, nadporočnik, iz Gradca. — Jeločnik iz Litije. — Stanek, podpolkovnikova vdova, in Kienel, trgovec, s soprogo, iz Opave. — Kavčič s soprogo z "Razdrtega. — Tuček iz Noveua Mesta. — Roblek, lekarnar, iz Radovljice. — Baroninja Bukovieh iz Pulja. — Pregelj stotnik, iz Sinja. — Verle, zasebnik, iz Rakeka. —
Slieber iz Selc. — Neuman, trgovec, iz Prage. — Siegfried, trgovec, is Frankobrod». — Braun iz Budimpešte. — Petschnig, inžener, iz Celja. — Auehman iz Gradca. — Kluman s soprogo z Reke.
Pri Južnem kolodvoru: Marco, potovale, iz Trsta,
—	Nanut, učiteljica, iz Gorice. — Sedlak, potovale«, iz Piseka.
Pri avstrijskem caru: Oblak iz Beljaka. — Schwarz iz Kopnivn ce.
Pri bavarskem dvoru: Fleuriet, uradnik, iz Gradca.
—	Premru iz Škofje Loke.
Vp<*ni«H«ko MgnoroOil».
C«
Slanic
________ tnuomers.
opazovanja ,
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
lopiom.ra po (Vitiju
"7349 7342 7351
150 24 0 16 2
V e i e <■
Srednja temperatura 18 6°
si. szap zin. jzap, si. jzap. za 15° nad normalom
V r y in s
® v.
.3 3 ,
¡S s -g« a
K 5
oblačno j del. jasno | ■ , . obiačno i an
(tirolsko-badenska mejna postaja) je.ugodno postajališče z i potnike, ki se peljejo na jug ali z juga.	170 2—1
ITufstein
^ iT Hotel Gizcla
nasproti kolodvoru, preskrbljen z vsemi potrebščinami novejšega časa. Kolodvorska restavracija je s hotelom v zvezi. — Nizke c-ene. — Vratar hotela je na kolodvoru ob vsakem osebnem, vlaku. Otvoril se bo hotel dn6 5. t. m. Tb. Suppenmoser.
delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov, v St. lilrihu, Groden, Tirolsko,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, pa-tronom in cerkvenim dariteljem
altarje, leoe, vsakovrstne svetnike, Statve, križeva pota, križe, Kristuse, božične Jaslice itd. itd.
vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 168 3—1
na
_ llustrovani ceniki željo zastonj in franko.
P
t
ima, čast naznaniti UitailllTO
giro-oddelka,
kar naj p. n. občinstvo blagovoljno vzame
na znanje.
251 6—5
Imovina v giro-računu
se obrestuje, clokler se drngače ne določi, po
3°|0 pro anno.
(.Pojasnila za giro-oddelek se dobivajo brezplačno v menjalnici bančne hiše.)
á
Dunajska borz a.
Dne 2. junija.
Papirna renta 5%, lo% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri. .....
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini .... ... '"emških mark 100
95 gld 75 kr.
Dni 1. junija.
Ogerska zlata renta 41.......110 gld.
Ogerska papirna renta 5%......100	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld.	141
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	.
Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........-	„
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4%	96	„
Zastavna pisma • „ „ „ ,', 4',',%	100	„
Kreditne srečke, I0u gld...... 188	„
St. Genois ir«'ke. 40 gld.	63	„
75	kr.
65	„
r?
25
"	r
25	„
25	„
50	„
Ljubljanske srečke, 20 gld.............."-2
Avstr. rudeeega križa srečke, 10 gld. . .	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......24
Salmove srečke, 40 gld........63
VVindisc-.hgraezove srečke. 20 gld. . . . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2897
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	97
Papirni rubelj..........
Laških lir 100.........46
gld. 25 „ 50
155 _ —
kr
50 24",
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., WoIlzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v ktirsnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Razna naročila lzvrK6 se najtofneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gališke propinaoijske zadolžnice. 4'/,% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
eijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podruž< niče njene.
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje dne 23. junija.
Glavni dobitek 60.000 gld.
v 4% ogerskih zemljiščnoodveznih obligacijah.
1 srečka gld. 2'- ; 2 srečki le gld. 3*60; 5 srečk ic gld 9 - ; 1 ) sv-čk le gld. 17'-.
Odgovorni vrednik: ¡jnasij Žitnik,
Ti»V „Katoliške Tiskarn«" v Liublan.