/■Primorski Št. 183 (16.220) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. I«l! TRST - Ul. Montecrt iel. 040 7786300 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 048 ~ ,33382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 __ 1500 LIR EEBm TOREK, 4. AVGUSTA 1998 EUROSAVA TRIESTE TEL. 361177 Ustka, zgodba brez konca Bojan Brezigar Velikih razkritij v sklepnem delu preiskave o ^agediji nad otokom shco res ni bilo pricako-vah; vendar pa so ugoto-VljV®’ k* jih vsebujejo Za-ki iih - na Unp .Pgrafsko-estet Sth Razstavni Premenili tem Mm o l Porno. v Obe razstava n ' Prenesli l"d noven Včeraj so uradno odprli Crozzolijevo razstavo (f. KROMA) Sestanek krožka »Čiste roke« Tržaški krožek »Ciste roke«, ki deluje v okviru gibanja »Italija vrednot« senatorja Antonia Di Pietra, se je včeraj vnovič sestal za izvolitev tajnika, glasnika in zakladnika. Med srečanjem so s prenati-snjenimi formularij formalno zabeležili pristop novih pripadnikov, ki so tudi imenovali svoje predstavnike. Pesniški natečaj za Nerudovo nagrado Pesniki, ki bi radi sodelovali na natečaju za Nerudovo nagrado, imajo Se do 15. septembra čas, da predložijo svoja dela. Poezije, ki jih morajo pisci oddati v najpomembnejših tržaških knjigarnah (na vsakem izvodu mora biti navedena šifra, ime in podatki avtorja pa naj bodo priloženi v posebni ovojnici), bo ocenjevala mednarodna komisija. Medkulturno sodelovanje je sicer ena od osnovnih smernic pobude; med drugim je v razpisu določeno, naj avtorji pišejo svoja dela v kateremkoli jeziku, dodati pa morajo prevod v italijanščino. »Žur« pri Bošketu Poletje je čas za družabnosti in »žure« v raznih mestnih četrtih. Svetoivančani so v preteklih dneh lahko sledili pobudi La luna nel parco (Luna v parku), katere prizorišče je bil park bivše umobolnice. Jutri bo od 17. ure dalje na vrsti zadnja med tovrstnimi družabnostmi: zmes glasbe, klasične in sodobne, tombola, poezija... in za konec lubenica. Danes, TOREK, 4' avgusta 1998 JANEZ Zaton1^6 Vzide ob 5.51 in dne. 6 °b 20.30 - Dolžina ob • Luna vzide •3l in zatone ob 2.18 Jutri, SREDA, 5' avgusta 1998 VCERAJ-DANES NIVES VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28,4 stopinje, zračni tlak 1016,6 mb pada, veter 21 km na uro seve-ro-zahodnik, vlaga 74-od-stotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Joel Gelsi, Francesco Bartoli, Costan-tino Dentice, Nicholas Nugnes, Marisa Braikovic. Umrli so: 58-letni Miro Smotlak, 88-letna Eleono-ra De Pol, 83-letni Bruno Michelini, 88-letna Teresa Tommasini, 85-letni Carlo Flego, 73-letni Silvano Attura, 82-letna Concetta Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 ^URNIKOM: j od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure Diohis, 87-letna Nadia Meniailova, 86-letni Ni-colo Weiss, 85-letna Antonia Marini, 80-letni Alfrede Durigoni, 92-letna Margherita Zuliani, 91-letna Ida Cecchetti, 77-letni Mario Luchi, 66-let-ni Luciano Fonda. LEKARNE Eleni in Andreju Furlan se je rodil mali Matija Vso srečo v življenju želimo dojenčku, staršem čestitamo nona in nono Od ponedeljka, 3. do sobote, 8. avgusta 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (tel. 040 302303), L argo Osoppo 1 (tel. 040 410515). Boljunec (tel. 040 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 UL Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefonta-ne 39. Boljunec (tel. 040 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 040 947020). S ČESTITKE DOBRODOŠLA IVANA! Katji in Jožkotu iskreno čestitajo nono Milko, nona Nevenka, Ivo, Debora in Sandro, katerim se pridružujeta Se Berto in Ani- Vceraj je praznoval 8. rojstni dan MARKO DE-BERNARDI. Obilo sreCe in zdravja in da bi bil priden v Soli, mu želita papa Franko in mama Mara, sestrica Martina pa mu posije zvrhan kos poljubčkov. Včeraj je praznoval 8. rojstni dan MARKO DE-BERNARDI. Vse najboljše in da bi bil vedno tako priden kot do sedaj, mu želita nona in nono. Hurra hurra, OLGA v Saležu 60 let ima. Vsi z njo se veselimo in vse najboljše ji želimo. Prijatelji. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.30 »In & Out« . EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR AZZUR-RA- Zaprto zaradi dopusta do 27. 8. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 17.00, 20.30 »L’angolo rosso«, r. Jon A vnet, i. Richard Cere, Bai Ling, Bradley VVhitford. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta do 26. 8. S_____________IZLETI 40-LETNIKI s Tržaškega in Goriškega, pozor! Na razpolago so Se zadnja mesta za septembrski dvodnevni izlet na Štajersko in Prekmurje. Pohitite in prijavite se na tel. st. 211258 (Nadja) in 0338-7107142 (Igor). Pridružite se nam, ne bo vam žal. Potrditev in plačilo izleta v torek, 11. avgusta od 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. 3 ŠOLSKE VESTI DTTZG ŽIGA ZOIS obvešča, da bo do 31. avgusta tajništvo Sole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel./fax 040370301, bo v sredo 5. in v sredo 12. avgusta 1998 zaprt zaradi dopusta. IŽ3 OBVESTILA REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z zgoniško organizira letovanje v toplicah Cervia-Milano Marittima (Emilia-Romagna) od 8.9.1998 do 22.9.1998 za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina. Zainteresirani naj se javijo v uradih lastne občine od 9. do 13. ure najkasneje do 18.8.1998. UPRAVA OBČINE DEVIN-NABREŽINA organizira večdnevno bivanje v toplicah za 50 starejših oseb v obdobju od 12. do 25. septembra. Izbran kraj je Bibio-ne. Letovanje je namenjeno prebivalcem s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina. Morebitni nekriti prostori bodo na razpolago prebivalcem iz drugih občin. Zainteresirani naj se javijo do 14. avgusta v uradu Službe za socialno skrbstvo, Trg sv. Roka - Nabrežina center 102, ob ponedeljkih in petkih od 8.30 do 10.30. Za podrobnejše informacije tel. 040-2017372. TPK SIRENA vabi elane in prijatelje na KALAMA-RADO od 7. do 10. avgusta. Zabavali vas bodo ansambli Kraški kvintet, VVachilu, VValter in Giorgio. Nastopila bo plesna šola »Club Diamante«. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 24. avgusta. VZPI-ANPI in ANED-ANPPLA sporočata, da bodo njihovi uradi v Ul. Crispi 3 zaprti do 30. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta zara- NAROCNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati Časopis v kraj letovanja, pri-poročamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure di dopusta do 27. avgusta. ODSEK ZA ZGODOVINO pri NSK bo do 14. 8. zaprt zaradi letnih počitnic. V LONJERJU smo zaceli urejevati staro društveno knjižnico. Ugotovili smo, da so knjige v dobrem stanju, čeprav je občutiti pomanjkanje novejših izdaj. Vabimo vas, da nam darujete ali posodite knjige, ki so vam v napoto in ne veste kaj z njimi (npr. otroške knjige), da bi jih lahko uporabljalo širše število bralcev. Za informacije sta na razpolago Karin Sancin (tel. 040-911198 ) in Breda Močilnik (tel. 040-912787). ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja POLETNO SREDIŠČE v Brojnici (Križ) od dne 24. 8. do 4. 9. 1998. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko oglasite na tel. 040-360324 ob delovnikih, od 9. do 12. ure, do vključno 5. 8. 1998 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da bodo njeni tržaški uradi v UL sv. Frančiška 20 in goriški v Ul. Malta 2, v mesecu avgustu odprti za člane od 9. do 14. ure. Kot običajno, bodo zaprti ob sobotah. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v sodelovanju z MUZEJEM REVOL-TELLA pripravlja spominsko razstavo ob 100-letnici rojstva slikarja Avgusta Černigoja. Želimo si, da bi bila razstava čim bolj popolna s pregledom vseh del, ki so v zamejstvu. Zato naprošamo lastnike Černigojevih del, da nas informirajo in da nam dela posodijo za razstavo. Za informacije pokličite na številki 0481-531445 ali 0481-533177, fax 0481-534549. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno var- stvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo do 28. avgusta tajništvo zavoda odprto vsak delovnik razen sobote od 8. do 14. ure. KRUT obvešča, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščata, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njene podružnice v Dolini, Nabrežini in na Opčinah meseca avgusta zaprte. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVE- ZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure. SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde TavCar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. št. 040- 226131. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM frižider Candy 170 1 z majhnim notranjim zmrzovalnikom v dobrem stanju, nov model pralnega stroja Rex, malo rabljenega, nov model štedilnika s pečjo. Tel: 040-575145 ali 350150. DOMAČE SLIVE za marmelado prodamo po ugodni ceni. Tel. 040-420604 v večernih urah. AVTORSKE SLIKE prodam zaradi selitve. Tel. 040-229347. POTREBUJEMO hišno pomočnico 3 ure dnevno v Devinu - Črnica. Kličite na tel. št. 040-637209 od 19. me dalje. PRODAM 3,70 m dolg lesen čoln. Cena ugodna. Tel. 040-422836 ob uri obedov. PODARIM dve psički majhne rasti. Tel. št. 040-228519 od 15. do 16. me. POSTELJO-DIVAN za eno osebo, v odličnem stanju prodam zaradi poroke, za 50.000 lir. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-414815 ali 040-411512. PRODAM mladice kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. na št. 040-228388. TRGOVINA JESTVIN išče blagajničarko / blagajničarja. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Jestvine«. PRODAM dva francoska buldoga (samca in samico) z italijanskim pedigreejem, stara dva meseca. Interesenti naj kličejo na tel. št. 040-281244. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl David Zahar, Boršt 57. OSMICA je odprta pri Stubljevih v Saležu št. 49. Vabljeni! OSMICO je odprl Branko Slavec, Mačkolje 133. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci. OSMICO so odprli pri Repi na Kontovelu št. 112. Dušan in Slava se priporočata za obisk. OSMICO je odprl Ivan Terčon, Mavhinje 42. Vabljeni! OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39. PRISPEVKI Ob 7. obletnici smrti drage mame Ide B uka ve c darujejo hčeri Bruna in Palmira ter sin Luciano z družinami 100.000 lir za proseško cerkev in 30.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka. Ob 10. obletnici smrti Andreja Razma darujeta teta Zora in stric Silko 100.000 lir za SD Zarja. V spomin na Agostina Zaccario darujejo hčere Franca Batista 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Agostina Zaccario darujeta družini CaC in Gustinčič 100.000 lir za KD Vesna.O t Dokončal je trpeti Miro Smotlak Žalostno vest sporočata sestri Elda in Flora z družinama Pogreb bo v Četrtek, 6. avgusta, ob 10. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v MaCkolje. Mačkolje, 4. avgusta 1998 Žalovanju se pridružuje družina Bandi MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE Za zaključek Lebarjev Grof iz Luksemburga Dobra postavitev dela slovitega skladatelja Za zaključek operetnega festivala so pri tržaškem gledališču Verdi zaigrali na vselej zmagovito karto, kot zadnjo opereto v letošnjem sporedu so namreč izbrali Lebarjevo delo. Gre za Grofa iz Luk-sembura, ki med širšim občinstvom ni tako poznan kot na primer vseobče znana Vesela vdova. Po oceni strokovnjakov pa se lahko Grof iz Luksemburga ponaša s prav tako privlačno glasbo, z neštetimi variacijami valčka, ki je prav v Lebarjevem zapisu visoko in lahkotno poletel. Sicer pa si verjetno marsikdo požvižgava prijeten motiv na besedilo »Bist du’s lachendes Gliick, /das jetzt voriiber-schvvebt?« (v italijanskem prevodu: »Sei tu, sorri-dente felicita, che ora voli via?«) ne da bi vedel, da sodi v Lebarjevega Grofa iz Luksemburga. Pravzaprav se ob gledanju in predvsem poslušanju operete, ker pač Lebarjeva glasba vselej zasluži pozornost, prikrade dvom, če je skladatelj zaupal svoji ariji, ki si je priborila mesto med svetovnimi »evergreeni«. V prvem dejanju glasbeni motiv samo nakaže in ga ne razvije do točke, ki ji nujno sledi buren aplavz, saj se dejanje na drugo gla- sbeno osnovo takoj prenese drugam in z njim tudi poslušalčeva pozornost. Motiv se potem ponavlja, tako da le »pride v uho«, takoj pa se prikupi duhovit duet 'med drugim zaljubljenim parom operete, ki ga po tradiciji sestavljata subretka in karakterni igralec. Na njem, na »srčecu«, je tudi skladatelj gradil uspeh operete v prepričanju, da je napev o »sreči« premalo učinkovit. Kakorkoli že, tudi Lehar se je lahko motil pri oceni svojih skladb, ki pa so Se dandanes izredno in ne samo med ljubitelji tega posebnega žanra. Tok- ratno postavitev Grofa iz Luksemburga so zaupali Ivanu Stefanuttiju, ki je poskrbel za režijo, scene in kostume. Svojo nalogo je opravil dokaj dobro, čeprav je predvsem pri scenah in kostumih prišla do izraza nekakšna težnja po večji skromnosti, ki je pri tržaškem operetnem festivalu nismo bili vajeni. Se najbolj je bila pri tem oškodovana ženska, zelo številna plesna skupina, ki glede oblek ni prišla do izraza, pa tudi scena ni iz-vala aplavza. Zasedba glavnih vlog je bila na kakovostni ravni, lahkoživega grofa je primerno odpel Bruno Laz-zaretti, njegovo izvoljenko, damo pariških scen, pa Chiara Taigi. Drugi par zaljubljencev, z vsebinskega vidika je zgodba neverjetna in preprosta obenem (na začetku nesojeni zaljubljenci se na koncu srečno poročijo), sta sestavljala prijetna Chiara Noschese in Ugo Maria Morosi (na sliki z dvema plesalcema). Dobri so bili še ostali interpreti, kot tudi člani zbora (pripravil ga je Luigi Petroziello), plesnega ansambla (koreograf je bil Roberto Croce) in orkestra, ki ga je vodil Ju-lian Kovatchev. Po sobotni premieri, na kateri je občinstvo izvajalce nagradilo z navdušenim ploskanjem, bo opereta v gledališču Verdi na sporedu do 9. avgusta. bip FILM / NAGRADA AMIDEI ZA SCENARIJ Nagrajeni Cerami o nastajanju filma Življenje je lepo Trepetajoč glas, vidna in občutena ganjenost. Tako se je Vincenzo Cerami, letošnji dobitnik nagrade »Sergio Ami-dei« za najboljši scenarij, predstavil na zaključnem večeru filmskega pregleda na go-riškem gradu (f. Bumba-ca). Filmski ustvarjalec je ob prejetju nagrade za film »La vita e bella« (Življenje je lepo) poudaril pomen priznanja, ki je poimenovano po scenaristu Sergiu Ami-dei. »Dodelitev nagrade Amidei je posebno važna. Sam sem v preteklosti sodeloval z njim in spoznal njegovo ust- V visoki starosti je umil slikar France Mihelič V 92. letu starosti je v soboto zvečer umrl slikar, risar, grafik, ilustrator in pedagog France Mihelič, eden najbolj svojskih in najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov 20. stoletja in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), so sporočili iz kroga družine pokojnega. France Mihelič se je rodil 27. aprila v Virmasah pri Škofji Loki. Za svoje ustvarjalno delo na področju slikarstva, grafike, risbe, ilustracije in scenografije je prejel trideset nagrad doma in v tujini. Svoj mednarodni vrhunec je v grafiki dosegel v 50. letih, kar potrjujejo tudi številna mednarodna priznanja iz tega obdobja: nagrade na tretji mednarodni grafični razstavi Bianco e nero v Luganu leta 1953 ter na prvi in tretji mednarodni grafični razstavi v Ljubljani leta 1955 in 1959. Mihelič je bil tudi dobitnik nagrade Sabro na četrtem bienalu v Sao Paolu leta 1957, nagrade Renato Carrain na 27. bienalu v Benetkah leta 1954, prejel pa je tudi nagrado Guido Neri na mednarodni razstavi grafike v Firenzah leta 1968 za ciklus Dafen. Velik poznavalec in interpret nadrealizma Francoz Marcel Brion je v svoji knjigi Umetnost fantastike o slovenskem ustvarjalcu zapisal, da Mihelič uteleša enega najizvirnejših in naj-pristnejših vidikov sodobne fantastike, ki se napaja iz kmečkega praznoverja in pradavnih legend. Njegov najbolj znan motiv so bili simbolični in fantastično preoblikovani kurenti. Kot eden najbolj plodnih slovenskih likovnih umetnikov je imel številne razstave doma in v tujini. (STA) POLETJE V VILI MANIN Skupina Tazenda s svojo novo zgoščenko Sardinia 'Letošnji program poletnih prireditev v vili Manin je kljub omejenim finančnim sredstvom zelo kakovosten. Med številnimi prireditvami jih je tudi nekaj lahke glasbe, prvo od teh je bilo petkovo srečanje s sardinsko skupino Tazenda. V poznih popoldanskih urah so se člani skupine, ki je poleg De Andreja in Marie Carta odprla pot sardinski gla-beni kulturi v Italiji, srečali z novinarji in predstavili novo zgoščenko Sardinia. Plošča nadaljuje tradicijo te skupine, ki je znala uspešno prenesti kulturne prvine svojstvenega otoka v Širši svet s pomočjo rock glasbe. Mešanica ljudskega glasbenega izročila in standardnih svetovnih glasbenih tokov je dandanes zelo v modi (tako imenovana vrorld mušic). Tazenda pa vendarle spadajo med predhodnike takšne usmeritve. Ni naključje, da so svoje zadnje delo predstavili v Furlaniji, kjer naj bi bil posluh za tovrstne načrte prav zaradi specifik naše dežele, večji kot drugod (dovolj je, da pomislimo na Folkest). Zal se je krajevno občinstvo na tem »izpitu« zelo klavrno izkazalo, saj je večerni, krstni predstavitvi nove plošče sledilo zelo malo ljudi. Prenovljeni Tazenda (pred nekaj meseci je skupino zapustil pevec Andrea Parodi, kar se predvsem pri izvajanju v živo precej pozna) so v skupno dveh urah koncerta, katerega je precej motilo slabo ozvočenje, predstavili večino skladb nove plošče in številne stare uspešnice. Gigi Gamed-da in Gino Mariejli, preostala ustanovna člana skupine, sta skupaj s solidnim tipičnim rock bendom v sestavi Gian-luca Cadau (kitara), Giuseppe Cadau (bas), Fabrizio Gualpa (bobni), Fabio Manconi (klaviature), Gavino Murgia (flavta, saks in launeddas), Silvia Žara (tolkala in glas) in Roberta Usai (glas) nastop začela z »dobrimi novicami« skladbe Bonas Noas. STstrumpa, Su dellu est Goi, Bainzu, Pane Caente, Passu Tomi (s plošče Sardinia) ter znane uspešnice Sa festa, Pitzirmos in sa Gher-ra, Disamparados (Spunta la luna dal monte), Sa Mamma’e su Sole, Carrasecare in II po-plo rock z vsemsnimi rock odtenki Pink Floydov (Dark Side of the Moon v vokalni izvedbi odlične Roberte Usai) in Depp Purplov (Smoke on the Wa-ter) so »vžgali« občinstvo, ki je sledilo izvajanju z burnim ploskanjem. Tazenda so njihov prvi nastop letošnje turneje zaključili z obveznim povratkom na oder in skladbami Mamojada, Naneddu Meu, Sardinia (naslovnica nove plošče) in A sa Zente. SKANDINAVIJA Ttioški oktet že uspešno poje Turneja Tržaškega okteta po Skandinaviji poteka po predvidenem programu, z nekaterimi dodatki. Ze prvi večer prehoda v Kobenhavn je oktet izvedel koncertni spored v eni od središčnih cerkev. Občinstva ni bilo veliko, zato pa je oktet izvedel program liturgičnih skladb naslednjega dne pri slavnostni maši, ki jo je vodil sam škof. Ta je tudi osebno čestital vsakemu od pevcev posebej, številno občinstvo pa je izvajanje okteta zelo toplo nagradilo. Ves čas bivanja v K<č-benhavnu je oktet spremljal požrtvovalni predsednik društva Dansko-slovenskega prijateljstva Martin Zokelj. V petek se je Tržaški oktet s trajektom preselil na Švedsko v Malmo, kjer bo imel drevi prvega od dveh predvidenih koncertov. V središčnem hotelu je oktet pričakala gospa Nadja Bogazzi, ki je odgovorna za izvedbo koncertov in bivanje okteta v Malmoju. Sicer pa je bil današnji dan namenjen predvsem ogledu mestnih zanimivosti in lepot. Vreme v Malmoju je spremenljivo oblačno, občasno tudi deževno in še precej hladno. Vsekakor pa je počutje okteta vseskozi odlično. Jože Koren varjalno moč. Poleg tega pa vaše kraje dobro poznam: moja soproga je iz Casarse pri Vidmu in zato se čutim del vaše zemlje, čeprav prihajam iz južne Italije«, je povedal rimski scenarist, ko je stopil na oder pod grajskim šotorom. Že v popoldanskih urah se je Cerami predstavil goriškemu občinstvu in se med pogovorom izkazal kot občutlji-vo-komična osebnost. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi Benignijevega filma »La vita e bella« in spoznavanju njegovega scenarista. »V filmu se prepleta veliko elementov. V prvi vrsti obravnava problem nacističnih uničevalnih taborišč. Ideja za njihovo filmsko uprizoritev se je nama porodila po pogovoru z Benignije-vim očetom, ki je na lastni koži preizkusil življenje v taboriščih«, je obrazložil Cerami. »Njegov spomin in zanos pri pripovedi, sta nama vzbudila veliko zanimanje do dogodka. Predala sva se branju knijg, dokumentov in vsega, kar bi nama pomagalo za razumevanje tistega obdobja. Najbolj sva se bala retorike. O taboriščih in o nacističnem nasilju je bilo veliko napisanega, a dvom, ki se je nama porodil, je bil, kako obravnavati tako temo, ne da bi se pri tem opredelila do preteklosti. Odločila sva se za komično pripoved, ki se izraža skozi otroško igro, ker se je nama zdel edini možni način, s katerim obravnavati absurdnost takega zgodovinskega pojava. Komičnost je sama po sebi nekaj absurdnega, nenormalnega. Roberto Benigni je v tem bil primerna oseba. Oba sva prepričana, da ni mogoče na realističen način prikazati zgodovinskih dejstev, bodisi ker izkušnje nisva doživela, kot tudi, ker ni filmskih posnetkov o življenju v taboriščih. Razpolagamo samo s filmskimi posnetki zaveznikov, ki so prišli v Nemčijo p° končani vojni.« Glede taborišč je Cerami še pojasnil: »S hf mom nisva hotela izraziti mnenja o zgodovinskih dogodkih. Pre" pričan sem, da je vsako ustvarjalno delo odraz sedanjosti. Podobno ko takratno nacistično nasilje, vzbuja današnja potrošniška družba zmedenost v človeku, odnosi med ljudmi so površni in rutinski.« Kar zadeva uspeh, ki ga je bil deležen fil®> Cerami tako pravi: »Za dovoljen sem, ker ]e imel film velik uspeh ne samo v Italiji, ampak tu di v tujini. Dovolj, na omenim festival v Can nesu in kako so nas n francoskih tleh sprejeti; Oktobra bodo predvaja najin film tudi v drugi ^ državah. To kar nas tre nutno skrbi, je °“zla ameriške družbe n film.« (Morda misli narist že na ameriš oskarje?) »Med 511. manjem filma z BelT gnijem nisva pomis ^ na reakcijo gledalcev- filmu obravnavana matika je pustila se . liko odprtih ran v ) deh, ki so v tabori bili ali so v njih izgu sorodnike. Dvom1 strah so se naju P0*,3 fa. li, ko smo prvič P® vili film v judovske^ centru v Milanu, r-, c; se v dvorani ugasile in se je na ekranu P . vil film, sva se z gnijem začela po 1 strah pred živimi P -e mi naju je PreVZ® ihujsa bila najina naj se preizkušnja. Ko pa -ž. luči v kinodvorani v ^ gale ob spremljav1 P Ci skanja in solznin la> gledalcev, sva razu ^ da sva premosti težjo preizkušnjo.«^ leta Cerami že sodeluje z Benigni). katerim sta us^enari)e štiri filmske s i0<(, (»II Piccolo d® »11 »Johnny Stecch ^ta e mostro« in >>L3edse' bella«). Njuno bi' bojno poznavanje^. za stvenega P0IIief jela-uspeh letošnje^ y0baH KOSOVO / V ZADNJIH DNEH SE 70 TISOČ IZGNANCEV KRŠKO / OB ZJASNITVI NOVI ZAPLETI Pokrajini grozi prava humanitarna katastrofa Hrvaška poravnala prve obveznosti Srbi »čistijo« še zadnje žepe kosovskega odpora Danes zapadejo drugi dolgovi - Slovenija preoblikovalo lastništvo Nuklearke Krško -AjjSCHVVITZ / PRED 54. LETI Spominska slovesnost °b obletnici pomora Romov . VARSAVA - Na stotine Romov iz veC evropskih l av se je vCeraj zbralo v nekdanjem nacističnem ; ncentracijskem taborišču Auschvvitz-Birkenau na Ra K *n počastilo spomin na žrtve nacisticne- ^olokavsta Romov pred 54 leti. UH i sPoniinski slovesnosti, ki so se je med drugimi Ze iž^ tudi predsednica poljskega senata Alicja Gr-tnar°W^a^ ‘n Številni nemški, ruski in izraelski diplo-^ T so se poklonili spominu približno 23.000 Ro-BirV ’ °dpeljanim v posebno romsko taborišče v Su tenauu> kjer so preživeli le redki. V noči na 3. av-v ni ' ^ 80 nacisti poslali še zadnjo skupino Romov ci^.teske celice. V vzhodnoevropskih državah so na-p P°bili veC kot pol milijona Romov. kw' eJSednik Združenja poljskih Romov Roman □a. 'jteovvski je na kraju nekdanjega koncentracijske-v s ^°tišCa obsodil današnjo »nestrpnost« do Romov izra -i ^ vzhodni Evropi in zlasti na Češkem ter si 1 teljo, da bi Romi končno povsod postali pol-Born Vn* državljani. Na Poljskem živi kakih 21.000 °v> ki imajo status narodne manjšine. (STA/AFP) PRIŠTINA - Najmanj 70 tisoC izgnancev, v glavnem žensk in otrok, se je zateklo v gozdove in hribe pred zadnjo srbsko ofenzivo. Te grozljive številke niso navajali albanski viri, temveč koordinator Svetovnega programa OZN za prehrano (WFP) Mick Lorent-zen, ki je zadolžen za nujnostno pomoč Kosovu in ki je pospremil konvoj pomoči na območje Mališeva. Po njegovih besedah je srbska vojaka porušila ali zažgala hiše v vaseh, vsepovsod ležijo razpadajoča trupla živine. »Po tistem kar smo videli in kar so nam povedali ubežniki iz številnih vasi, je najmanj 70 tisoC oseb zapustilo vse, da bi zbežali pred spopadi,« je povedal Lorentzen, ki je dodal, da so begunci zbežali s traktorji ali pa peš z nahrbtniki na ramenih, v katere so strpali vso možno hrano. »Bilo je kot noCna mora,« je povedal Loretzen, »položaj pa se bo še poslabšal ob nastopu zime, ker so ti ljudje izgubili vse, kar so imeli.« »Izgnanci so v glavnem ženske in otroci in v zadnjih dneh je bilo že pet porodov, vsi begunci, ki smo jih srečali, so nas prosili za že pripravljeno hrano, ker niso v stanju, da bi si lahko kaj skuhali,« je še povedal Lorentzen. Da je položaj izredno dramatičen, je potrdil tudi avstrijski zunanji minister VVolfgang Schiis-sel, ki je opozoril, da 'Kosovu grozi »humanitarna katastrofa«. »Ljudje bodo slej ko prej ostali brez hrane,« je povedal ARGENTINA-HRVAŠKA / KRŠITEV EMBARGA Argentina je prodajala Hrvaški strelivo in orožje ^ Nedovoljeni trgovini je v intervjuju za neki časopis spregovoril neki visoki častnik argentinske armade Uir;(]ri;)^kS AIRES - Argentina je kršila Ua 0k r°dni embargo o prodaji orožja Hrva/T,.0.ciu nekdanje Jugoslavije, ko je teriaie l' eta 1994 poslala vojaške ma-gem j ' k; v pogovoru za včerajšnji ar-sokj ski dnevnik Pagina 12 dejal vibi žpUi^teinski vojaški predstavnik, ki Vi!?ibiti imenovan. priCa ! Častnik je navedel, da je bil htieja.! Pr°daji orožja Hrvaški, ki je cbrtiarjZaodteCe v provinci mesta Tu-Argeil . na severozahodu Argentine. SttetvonSka Pcbota in obrambno mini-^jbi« _sta odobrila »sistematični in vaški pCrt ^Oo;dne prodaje orožja Hr-v°jasLi astnik je tudi povedal, da so ®raHate teaterial, predvsem strelivo in °dpep j.lz skladišča na tem območju V°rtljaki\V 0sndb. deloma vlečnih to-l^bžbe 1 Poveljstvom civilnega °v. nca vodstva vojaških arzena- b?ibibg6 80 sPravili v zapečatene za-° . abibn S Pecatom argentinskega Pdstajj- e8a ministrstva, ki so jih v adjo p.. ^ Buenos Airesa naložili na teka Express, ki je plula pod hrvaško zastavo. Strelivo za 155 in 105 milimetrsko orožje in granate različnih kalibrov so bili najmenjeni za hrvaško topništvo in oklepna vozila. Minulo sredo je argentinski dnevnik Clarin objavil izjave upokojenega argentinskega polkovnika Diega Pallero-sa, trgovca z orožjem, ki je trenutno zaprt v Južnoafriški republiki. Upokojeni polkovnik je potrdil, da so argentinski predsednik Carlos Menem in pristojni ministri vedeli za ilegalno prodajo orožja Hrvaški preko Paname, pa tudi o prodaji orožja Ekvadorju, ki je bil takrat v vojni s Perujem. Dnevnik Clarin, ki je kot vir navedel tajno poročilo argentinske carine iz leta 1995, je tudi poročal, da je Argentina med avgustom 1991 in januarjem 1995 prodala Hrvaški 6.500 ton streliva in različnega orožja. Prodaja je potekala na osnovi predsedniškega odloka Carlosa Mene-ma. Takrat je bila Argentina Članica odbora za sankcije proti nekdanji Jugoslaviji in je imela v okviru mirovnih sil na tem območju 900 vojakov, ki so imeli sedež v Zagrebu. (STA/AFP) Schussel, ki je navedel, da srbska vojska požiga polja, pobija živino in s topništvom obstreljuje vasi. Po njegovih podatkih je na begu že 150 tisoč kosovskih Albancev, tako da se je v vojaškem in humanitarnem smislu položaj v zadnjih dneh še poslabšal, vsega pa naj bi bil predvsem kriv jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič. Tudi včerajšnje vesti s kosovskih bojišč niso bile spodbudne. Kljub Mi-loševiCevim zagotovilom se ofenziva nadaljuje tako v Lauši na območju Drenice kot na območju Djakovice, kjer ljudje spet bežijo iz vasi na udaru srbskih sil in veCajo število izgnancev in ubežnikov. LJUBLJANA, ZAGREB - Včeraj je Elek-tro Slovenije priklopil enega od obeh 400-kilovatnih daljnovodov med Krškim in Zagrebom, ki ju je slovenska stran odklopila minuli Četrtek. Hrvaška je namreč plačala 398 mibjonov tolarjev zapadlih obveznosti, kar pa po besedah slovenskega ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Drago-nije ne zadostuje, ker bo že danes zapadel nov obrok v višini 500 milijonov tolarjev. Minister je tudi izrazil upanje, da bo Hrvaška še naprej spoštovala ukrep o omejitvi odvzema električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ker bo v nasprotnem primeru Slovenija spet odklopila daljnovod. Zavzel se je tudi za vzpostavitev partnerskega dialoga glede reševanja odprtih vprašanj. Na včerajšnji tiskovni konferenci je minister obenem povedal, da je vlada na svoji Četrtkovi seji sprejela uredbo o preoblikovanju NEK v javno podjetje, družbo z omejeno odgovornostjo (NEK d.o.o.), in da so o tem na petkovem srečanju v OtoCcu seznaniti hrvaško stran. Glede na intervju, ki ga je za nedeljski VeCemji list dal Roman Nota, pomoCnik hrvaškega ministra za gospodarstvo, ki je pristojen za energetiko, je hrvšaka stran z zapleti dobesedno besna. Po njegovem slovenska stran še naprej slepi sebe ter slovensko in hrvaško javnost, da gre za težave v poslovnem odnosu med dvema partnerjema, v resnici pa Slovenija poskuša z vsemi sredstvi Hrvaškemu elektrogospodarstvu odvzeti solastništvo nad nuklearko. Po Četrtkovi uredbi slovenske vlade je določeno, da do sklenitve meddržavne pogodbe med Slovenijo in Hrvaško izvršuje ustanoviteljske pravice v javnem podjetju NEK slovenska vlada. Določeno je tudi, da se Republiki Hrvaški oziroma Hrvaškemu elektrogospodarstvu (HEP), ki je nosilec pravic in obveznosti po omenjeni uredbi, iz naslova vloženih sredstev prizna vloga sovlagatelja. Vložena sredstva sovlagatelja se oblikujejo kot rezervacija kapitala v korist HEP. Pravice in obveznosti morajo določiti z meddržavno pogodbo, v roku 30 dni od začetka poslovnega naj bi NEK in HEP skleniti pogodbo o ceni in pogojih dobave električne energije, v nasprotnem primeru bo to storila slovenska vlada (STA/CR) avstrija / žestnajst dni po nesreči Splahnelo zadnje upanje, da je v mdniku še kdo živ Telekomero in mikrofoni niso zaznali znakov življenja LASSING - Vodja ekipe vrtalcev, ki pomagajo pri reševanju v avstrijske lassinškem rudniku, Leopold Abraham je vCeraj izrazil mnenje, da v rudniku ni preživelih. Kot je dejal, je njegova ekipa na tem, da se umakne s kraja nesreče. »Smo na tem, da pospravimo orodje,« je dejal Abraham. Upal je, da se bo ponovil dogodek pred tednom dni, ko so iz rudnika potegniti še živega in skoraj nepoškodovanega 24-letnega rudarja Georga Hainzla, ki je v globini kakih 60 metrov preživel brez hrane 9 dni in pol. Vendar pa je potem, ko so si elani reševalne ekipe ogledali nedeljske posnetke videokamere, vsako upanje splahnelo. Abraham je tudi zavrnil možnost, da bi bilo možno po načrtovani poti v globino spustiti reševalca. »To ne bo delovalo,« je dejal. Kamera, ki so jo v nedeljo reševalne ekipe spustile v rov rudnika Lassing 130 metrov pod zemeljsko površino, ni pokazala znakov življenja. Sicer pa naj bi bila svetloba v podzemnem rovu, v katerem naj bi biti zasuti reševalci, zelo šibka, zato so poskušali morebitne znake življenja odkriti z zelo občutljivimi mikrofoni, a tudi ti so osta- ti nemi. Pred tem je namreč eden od reševalcev trdil, da je slišal ritmične udarce, a se je kot kaže zmotil. Vsi so namreč v nedeljo upali, da se je 10 reševalcev, ki jih je 17. julija zasulo med reševanjem Georga Haizla, zateklo v podzemni prostor v globini kakih 130 metrov, kjer naj bi po zaslugi zračnega mehurja pogrešani po šestnajstih dneh lahko preživeti. V nedeljo popoldne jim je res uspelo potisniti votli vrtalni sveder v podzemni prostor s kisikom v globini 130 metrov. Večerni posnetki videokamere pa kot že rečeno niso zaznali nobenega znaka življenja, kar se je ponovilo tudi z občutljivimi mikrofoni. Da bi bila mera polna, so strokovnjaki navedli, da bi potrebovati vsaj še pet dni, da bi rešili rudarje, če bi jih odkriti v omenjenem rovu, ker imajo težave s svedrom. Na njem so se namreč pojavile nove razpoke, tako da bi se morebitno popravilo svedra zavleklo. Kot kaže to ne bo potrebno, ker bodo vsak Cas opustili iskanje morebitnih preživetih. Iz rudnika so se v nedeljo vrnili tudi štirje nemški reševalci, ki so preučili, ati obstaja še kakšna druga možnost rešitve ponesrečenih. Po glavnem rudniškem rovu ponesrečencev ne bo mogoCe rešiti, kot so upati, saj je zasut z vodo in blatom. Tudi strokovnjaki bolnišnice v Gradcu, kjer se zdravi Georg Hainzl, so vCeraj izrazili prepričanje, da je malo verjetno, da bi po šestnajstih dneh zasuti reševalci lahko preživeli brez hrane in v tako težkih življenjskih pogojih. (STA/CR) RONKE / POMEMBNO PRIZNANJE OBČINI PREGLED AMIDEI / ZAKLJUČNA SLOVESNOST KINO Plaketa sveta Evrope za preseganje meja Izročili so jo ob 30-letnici pobratenja z Metliko in Wagno, ki so jo proslavili v teh dneh V Ronkah so v soboto in nedeljo imeli dvojno praznovanje povezano s 30-letnico pobratenja 3 občinama Wagna v Avstriji in Metlika v Sloveniji. V soboto zvečer so župani Ronk Enzo No-velli", Metlike Branko Matkovič in VVagne Joseph Baumann podpisali listino, ki potrjuje in obnavlja že tridesetletno prijateljstvo in sodelovanje med tremi kraji. Zupani so poudarili, da pobratenje med tremi občinami ni bilo zgolj formalno dejanje, temveč je odprlo pot številnim oblikam sodelovanja tako med upravami kot tudi med kulturnimi, športnimi in drugimi or- Sezonsko znižanje f ul. Carducci 24 tel. 537561 ganizacijami treh krajev in njihovimi občani. Potrditev, da je sodelovanje živo in široko občuteno med občani, je prišla do "izraza tudi na praznovanju teh dni, ki so se ga udeležili številni gostje iz pobratenih krajev. Gostje so bili večinoma nastanjeni pri ronskih družinah in to ne prvič, v dokaz, da so se s pobratenjem resnično spletle vezi prijateljstva, solidarnosti in sodelovanja med prebivalci. Prav ta ugotovitev je bila med razlogi pomembnega priznanja -Častne plakete, ki jo je komisija za okolje, upravljanje teritorija in krajevne urpave pri Svetu Evrope podelila občini Ronke za njene zasluge v preseganju meja in spodbujanju prijateljstva med narodi. Podobnih priznanj so bila v prejšnjih letih deležna le večja mesta, letos pa so Ronke edina nagrajena občina v Italiji. Priznanje je občinski uprave podelil nizozemski predstavnik evropskega parlamenta Rene Vanderlinden, ki je pobratene upravitelje pozval, naj nadaljujejo po tej •poti. Na slovesnosti, ki je sledila množičnemu pohodu upraviteljev in občanov s prapori in godbami, je pozdravil tudi predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin. S praznovanjem 30-letnice trojnega pobratenja je bil povezan tudi začetek poletnih prireditev »Agosto ronchese«, v okviru katerih so v petek odprli tudi nekaj zanim-vih razstav. Obiskovalci si med drugim lahko ogledajo tudi razstavo slovenskega društva Jadro, ki predstavlja čipke udeleženk tečaja klekljanja, keramična ročna dela in ikone, prav tako izdelke z društvenega tečaja. Aplavz Ceramiju in spominu Bratine Režiser Giraldi: »Darko bo ostal vedno z nami« Battello napovedal srečanje s T. Kezichem Dva dolga aplavza občinstva, ki je do kraja napolnilo prireditveni šotor na gradu sta v soboto zvečer podčrtala najpomembnejša trenutka zaključne slovesnosti ob podelitivi 17. nagrade za najboljši filmski scenarij »Sergio Amidei«. Eden je šel Vincenzu Ceramiju, pisatelju, dramaturgu in scenaristu, ki je skupaj z Robertom Benignijem zmagovalec letošnje nagrade za film »La vita ej bella«. Drugi spontan in prisrčen aplavz je šel Darku Bratini, ki ga tokrat prvič ni bilo fizično na odru»njegove«prireditve, bil pa je prisoten v spominu vseh njenih soustvarjalcev. Spomin se je utelesil v nekaj ganjenih besed režiserja Franca Gi-raldija, ki je spomnil, da je letošnji festival Amidei bil prvi, odkar Darka ni več. »Dolgujemo mu izredno dosti, zato ga bomo vsi rade volje ohranili vedno tu z nami«, je dejal Giraldi. Sobotni večer sta uvedla predsednik združenja »Sergio Amidei« odv. Ne-reo Battello in občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag. Battello je izrazil zadovoljstvo nad uspehom manifestacije in velikim odzivom občinstva (Benignijev film so ponovili še v nedeljo zvečer, saj je bilo prostorno prireditveno prizorišče premajhno za naval gledalcev, ki so si ga hoteli ogledat med rednim festivalskim sporedom). Prav dolg do občinstva je pobudnikom filmskega pregleda narekoval pripravo še nekaterih srečanj. Eno prvih, za katerega je dal pobudo goriški režiser Francesco Macedonio, bo septembra srečanje z velikim filmskim kritikom Tulliom Kezichem od izidu njegove knjige. Battello je izrazil tudi zadovoljstvo za vse večjo medijsko pozornost do manifestacije, ene redkih, na kateri niso v ospredju igralci in režiserji, pač pa scenaristi, skriti in pogosto pozabljeni ustvarjalci, katerih vloga pa je zelo pomembna za kvaliteto in uspeh filmskega dela. To misel je na sobotni slovesnosti na gradu poudaril tudi sam Vincenzo Cerami, ko je iz rok predsednika žirije Ageja, dekana italijanskih scenaristov, prejel nagrado Amidei. »Nagrada mi bo še posebno pri srcu, ker je poimenovana po velikem scenaristu Sergiu Ami-deiu, s katerim sem imel na začetku svoje ustvarjalne poti izredno srečo delati, ali bolje občudovati, kako je sam delal. Od njega sem se res veliko naučil, zato sem vam to- liko bolj hvaležen za nagrado, ki mi jo poklanjate«, je dejal vidno ganjeni Cerami. Trenutek zabave je na slovesnem večeru ponudilo pismo Roberta Beni-gnija, ki ga je prebral Franco Giraldi. Benigni se je v svojem značilnem komičnem slogu pošalil tudi na račun nagrade, čeprav razigrani ton pisma ne zmanjšuje zadovoljstva ob priznanju. Večer se je sklenil s predvajanjem zadnjega od desetih filmov tekmovalne selekcije, zabavnim »Tre uomini e una gam-ba« trojice novih komikov Aldo, Giovanni e Giaco-mo. Kot vse druge večere smo lahko gledali tudi enega izmed kratkome-tražnih filmov (izbor je pripravil Pierluigi Pintar), ki so prijetno popestrili spored pregleda Amidei. Na sliki (foto Bumbaca) V. Cerami, ob njem člana žirije Age in F. Giraldi in režiser F. Macedonio NOVICE TRŽIČ / PO ZAPORI ŽELEZNIŠKE PROGE VINO / POLEMIKA Sprejeti šolniki za seminar slovenskega jezika v Mariboru S šolskega skrbništva so nam javili seznam slovenskih šolnikov, ki bodo od 23 do 28. avgusta v Mariboru sledili seminarju slovenskega jezika in kulture. Med številnejšimi prosilci so jih sprejeli 10, pri čemer so imeli šolniki v staležu prednost nad suplenti, poleg tega pa tudi prednost šolniki ki se dalj časa niso udeležili seminarja oz. ki ne koristijo študijskih štipendij za leto 1998/99. Na seminar so bili sprejeti Jožica Mukulus (zav. Cankar), Marija Klanjšček, Livio Semolič (oba suplenta), Majda Gergolet, Mirella Švara, Vera Gergolet, Vera Cescutti, Kartflina Vi-sentin, Sonja Božič (vse did. ravn. Doberdob) in Barbara Rustja (did. ravn. Gorica). Kot rezerve za morebitne nadomestitve so bile sprejete Emi-liana Zavadlav (did. ravn. Doberdob), Sonja Klanjšček (did. ravn. Gorica), Agata Koren in Bernarda Kofol (suplentki). Pozor na spoštovanje predpisov o varnostnih pasovih in čeladah Med razlogi težkih posledic mnogih prometnih nesreč je tudi neodgovorno ravnanje avtomobilistov, ki si ne pripenjajo varnostnih pasov, in motoristov, ki radi pozabljajo na obveznost čelade na glavi. S tem ogrožajo predvsem svojo varnost, težke posledice nesreč pa so tudi družbeni problem. Zaradi tega je tudi goriška prefektura odredila, naj policijski organi strožje nadzorujejo spoštovanje določil 12. člena prometnega zakonika. Posebni akciji bodo v ta namen izvedli v teh dneh do 9. avgusta in od 7. do 13. septembra, ko bodo neizprosni pri kaznovanju prekrškov glede varnostnih pasov in čelad. Z avtobusi ni večjih težav Čas dopustov je zmonjšol običajno število potnikov zarodi delo Bojazen, da se bodo z včerajšnjim delavnikom zaostrile prometne težave v zvezi z avtobusnim prevozom potnikov zaradi zapore železniške proge Tržič -Trst, se ni uresničila. Nadomestni prevoz so uvedli že v soboto, pravi preizkusni kamen pa je bil ponedeljek, ko navadno potujejo v Trst mnogi, ki so tam v službi. V resnici pa je bil naval manjši od pričakovanega, kar je tudi razumljivo: mnogi obrati so zaprti zaradi kolektivnih dopustov, univerzitetni študentje pa so prav tako na počitnicah. Poleg tega je uprava zeležnic na osnovi izkušenj prvih dni nekoliko izboljšala informiranje potnikov, zlasti turistov in potnikov iz bolj oddaljenih krajev, ki niso seznanjeni s problemom. Tudi povečan avtobusni promet, ki sicer nekoliko bremeni Tržič, nam je povedal občinski odbornik za promet Corrado Altran, ni povzročil pretiranih nevšečnosti. Na sliki (foto Meta) avtobusi, ki v Tržiču nadomeščajo vlake Proti napisom na steklenicah Zaščitni konzorcij briških vin »Collio« se je včeraj z ostro izjavo proti »kriminalizaciji vina« vrnil k problemu zakonskega osnutka, ki ga trenutno preučuje komisija za socialna vprašanja pri poslanski zbornici, v katerem je tudi predlog, da bi na nalepkah na steklenicah vina uvedli napis, da je pretirana uporaba alkohola škodljiva za zdravje. Konzorcij nasprotuje tej možnosti in se pri tem sklicuje na najrazličnejše argumente, od škodljivosti številnih jedi, če se jih zaužije preveč, do uporabe vina v katoliški liturgiji. Po drugi strani se vodstvo konzorcija veseli posega obeh goriških parlamentarcev, posl. Maria Prestamburga in sen. Mitje Volčiča, ki sta v obeh vejah parlamenta odločno nastopila proti uvedbi spornih in povsem nepotrebnih napisov na vinskih steklenicah. GORICA VITTORIA 1 in 3 Zaprto zaradi dopusta. CORSO Zaprto zaradi dopusta. □ OBVESTILA URAD SDZPI bo zaradi dopusta zaprt do 28. avgusta. URAD ZSKD GORICA bo zaradi dopustov zaprt do vključno 16. avgusta. SKLAD M. CUK prireja poletno središče v Sovodnjah od 17. avgusta do 5. septembra, od 8. do 15. ure. Za vp*s in informacije tel. 040-212289 v dopoldanskih urah- SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČA namerava zaposliti dva pomožna vzgojitelja za š. 1.1998/99> z možnostjo naknadne redne zaposlitve za enega. Zahteva se diploma slovenske višje srednje šole. Pisne prošnje z osebnimi podatki na naslov Dijaški dom. S. Gregorčič, Ul. Montesanto 84 v Gorici najkasneje do 22. avgusta. VSE ŽENE IZ GORIŠKE; GA so vabljene na enodnevni izlet z ladjo na Brione v nedeljo, 23. avgusta. Informacije’ trgovina pri Mih v Doberdobu (tel. 78398), Maja Humar v Steverjanu (tel. 884187), Maja Pelerin v Standrežu (iel- L892) do 8. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH POKOJENCEV javlja urnik ihoda avtobusov za piknik soboto, 8. trn., pri lovski Dči Paljevo: 1. avtobus o ). uri od gost. Primožič v ndgoro (spomenik) in Stan : 2. avtobus ob 10. uri z . 0„,rr>Hnie vsakem vremenu. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA | GORICI - BASSI RITA, u ' donBosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA TRŽIČU - OBČINSKA L u ' Terenziana 26, tel. 48278 POGREB! KD Skala boko sožalje °^or ter ma Silvani in ^ePe u jz-ostalim v družim $e. gubi drage mame stre Milene Pipnm zahvala valloMŽgubi nie drag0 Anice Cej Vončina se iskreno zabval)ui0) KOŠARKA / SVETOVNO PRVENSTVO Italija v napeti tekmi boljša od Jugoslavije Izenačenost in odločitev skoraj v zadnji sekundi ^^^ija-Jugaaluvij8 61:60 ITALIJA: Bonora 6, Ba-p 2, De Pol 2, FuCka 16, 0zzecco, Galanda 9, My-fes 12, Meneghin 5, Ab-l0. Chiacig 3, Damiao 6, irosini. JUGOSLAVIJA: Bodi-^P§a 10, Scepanovid 5, ^bradovie 12, Lukovski > Beri d 6, Djordevič 1, ebrača 16, Bulatovič, otnasevid 7, Topič, °ncar, Drobnjak. SODNIKA: Virovnik p^r) in Le Paiz (Dom). Italija 14:18, ZRJ ;20. Nihče ni zapustil Snšca zaradi petih oseb-n , napak. Tehnična na-Pn\ ^alijanski klopi. ^N: Italija 5:16 (Bonora T. Pucka 2:3, Galanda ,'jj’ I^Vres 2:6, Meneghin ". J- ZRJ; 3:i3 (Scepano-r 1(j 1;3, Obradovič 1:4, Okovski 1:2, Berič 0:4). Znalcev: 10 tisoč, p ^TRne - V zelo ize-*n (J° zadnjega tre-It i?.a Zelo napeti tekmi je t a Ba sinoči premagala 0,fs!avijo. Tekma se je (jV^blla v zadnjih sekun-Bn 'a 80 bdi varovanci sptv ana Tanjeviča pri-ni, ne)Si od dokaj okmje-nasprotnikov (odsot-p 8ta bila Zoran Savič in kat^rag Danilovič), med sv )'e močno pod iB )1Ini sposobnostmi Di 9 jP°šJcodovani Saša vsekai!eviC: Zmagala je sta u or bi- jugoslovan- P^sebhaT^^r’0 on JfD1)a Tanjevič. Gre-bra^ uc*ca in Željko Re- strelcaSta bila najboliša noTekma ie bila, kot reče-ce ’ Vs6sk°zi izenačena, v p av 80 bili Jugoslovani boliši6'? P°lčasu za las s0slanjevečevi igralci 0 zrnago verjetno na- redili odločilni korak za finalni del prvenstva. SKUPINA E NEDELJSKI IZIDI: Jugoslavija - Kanada 95:55, Rusija - Italija 71:55, Portoriko - Grčija 74:87. VČERAJŠNJI IZIDI: Kanada - Portoriko 81:94; Italija - Jugoslavija 61:60. DANAŠNJI SPORED, 16.30: Rusija - Kanada; 18.45: Portoriko - Italija; 21.00: Jugoslavija - Grčija. SKUPINA F NEDELJSKI IZIDI: Avstralija - Litva 71:61; Argentina - ZDA 74:87; Španija - Brazilija 73:63. VČERAJŠNJI IZIDI: Argentina - Litva 75:84; Avstralija - Brazilija 75:63. DANAŠNJI SPORED, 16.30: Španija - Litva; 18.45: Argentina - Brazilija; 21.00: Avstralija -ZDA. JADRANJE / SP V RAZREDU EUROPA Arianna Bogateč imela veliko smolo Čoln poškodovan - Vseeno solidno 21 Naša najboljša jadralka Arianna Bogateč se vrača s svetovnega prvenstva v razredu europa v nemškem letovišču Travemude, 25 km blizu Lubecka na Baltskem morju z 21. mestom. Naša jadralka z uvrstitvijo seveda ni in ne more biti zadovoljna. Na tem SP pa je imela zvrhano mero smole in če bi jadrala s svojim čolnom, bi se lahko gotovo potegovala za uvrstitev med prvih pet mest. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Na zadnji »open regati« pred samim začetkom SP se je Ariannin čoln močno poškodoval, kljub temu pa je je na tej regati naša jadralka dosegla odlično 7. mesto. Jadrnica pa je bila tako poškodovana, da ni bilo več časa za popravila, kljub temu da si je njegov oče in trener Bruno močno prizadeval, da bi jo popravil. Sirenina jadralka je morala tako z novo jadrnico startati na SP, tako da je bila seveda močno oškodovana. V konkurenci 144 jadralk iz 40 držav je Arianna, kljub vsem težavam, osvojila več kot solidno 21. mesto in je bila prva od italijanskih reprezentantk. Zmagala je Nizozemka Caroline ______KOLESARSTVO / KONČANA DIRKA PO FRANCIJI_____ Marco Pantani kot Fausto Coppi »Gusar« osvojil isto leto 1, mesto na Giru in Touru - Še naprej polemike glede dopinga Brouwer, ki se je najbolje znašla na 12 regatah (od predvidenih 15) ob močni burji in mrzlem vremenu. KONČNI VRSTNI RED: 1. Caroline Brouwer (Nizozemska); 2. Shirley Robinson (VB), 3. Kristine Roug (Danska); 21. Arianna Bogateč (Sirena, Italija); 56. Clarissa Nevierov; 65. Sara Barboarossa (obe Italija). Na moškem svetovnem prvenstvu v razredu europa v istem kraju je bil Sire-nin jadralec Miran Guštin v konkurenci 111 jadralcev 92. V moški konkurenci je zmagal Danec S oren Johnsen, drugi je bil Poljak Jaček Zbierski, tretji pa Nizozemec VVonter Van Catz. Ostali italijanski predstavniki so se takole uvrstili: 50. Diego Battisti, 70. Vincenzo Sor-rentino, 78. Michele Benvenuti in 88. Riccardo Pisceddu. Naj še omenimo, da bo Arianna Bogateč že v petek odpotovala v španski Palamos, kjer bo trenirala. Prve dni septembra bo nstopila na državnem prvenstvu v Gradežu, 13. septembra pa bo odpotovala na 20-dnevne priprave v Avstralijo. NOVICE PARIZ - Osemindvajsetletni Italijan Marco Pantani je zmagovalec 85. kolesarske dirke Po Franciji s skupno dolžino 3088 kilometrov. Drugo mesto je osvojil Nemec Jan Ullrich, tretje pa Američan Bobby Julich. Nedeljsko, 147 km dolgo zadnjo etapo s ciljem na Elizejskih poljanah je dobil Belgijec Tom Steels, sicer že četrto na letošnjem francoskem Tomu. Zadnja etapa po pričakovanju ni spremenila končnega vrstnega reda. Pantani, zaradi rutke znan tudi pod vzdevkom Gusar je prvi italijanski zmagovalec dirke Po Franciji po 33 letih, ko je slavil Felice Gimondi, skupno pa šesti Italijan po Ottaviu Bottechiji, Ginu Bartaliju, Faustu Coppiju, Gasto-neju Nanciniju in Gimondiju, ki mu je uspelo zmagati na tej dirki, prvič izvedeni leta 1903. Obenem je Pantani prvi kolesar po letu 1993 in Spancu Migue-lu Indurainu, ki je zmagal na obeh najpomembnejših dirkah na svetu, Tomu in italijanskem Gim. Pantani je na letošnji dirki Po Franciji, zaznamovani z dopinškimi aferami, policijskimi preiskavami, protesti kolesarjev in odstopi moštev - dirko je začelo 21 moštev, končalo pa le 14 - zablestel v 15. etapi. Številni udeleženci dirke in ljubitelji kolesarstva pa bodo letošnji Tour hitro pozabili, saj ga niso zazanamova-li športni dosežki, pač pa afere s prepovedanimi poživili in preiskave francoskega pravosodja. Moštvo Festine je bilo po priznanju direktorja Bruna Roussela, da njegovi kolesarji uporabljajo poživila, z dirke izključeno. Sest moštev, ONCE, Kelme, Banesto, Vitali-cio, Riso Scotti in TVM, je protestno odstopilo, predvsem zaradi neprimer- nega ravnanaja policije, ki se je iskanja prepovedanih poživil lotila na zelo grob način. Preiskava je zajela sedem ljudi, med njimi tri funkcionarje Festine, dva TVM-ja in kot edinega kolesarja Italijana Rodolfa Massija. Kolesarji so dvakrat stavkali, v 12. etapi so le preložili Start, v 17. pa so se dvakrat ustavili in s turistično vožnjo prisilili organizatorje, da so jo slednjič razveljavili. KONČNI VRSTNI RED: 1. Marco Pantani (Ita) 92.49:46; 2. Jan Ullrich (Nem) +3:21; 3. Bobby Julich (ZDA) +4:08,; 4. Christope Rinero (Fra) +9:16; 5. Michael Boogerd (Niz) +11:26; 6. Jean-Cyril Robin (Fra) +14:57; 7. Roland Meier (Svi) +15:03; 8. GFiuseppe Nardello (Ita) +16:97; 9. Giuseppe Di Grande (Ita) +17:35; 10. Axel Merckx (Bel) +1”7:39. KOŠARKA / VČERAJ V TRSTU Predstavitev tržaškega moštva Valil,- W............. zanimanje za tehnološke novosti ameriške družbe Adrical ^ehnd|Sb .J10^ računalniško tržagVj °8B° najprej v novi Vsein m 0rtni nato po drag0, estu, nazadnje pa še Ha vzh 'jS P°sebnim ozirom to je °nno evropske države: bžaske T novih lastnikov Vole, ga košarkarskega pr-^dticaj3’ atneUske družbe Ukvari!,11? Pa 86 pravzaprav 'a druri,111 kaj želi uresničiti mmtin a ,v Trstu? Ameriška pos6bnaclonalka je razvila niedigi raCunalniške multi-lahk0 a® Programe, ki jih Postav;?- Zijajo, kjer so že Uakuj. t Cev* z optičnimi Prevrtaj,- rst so> kot znano, tila), pr ?e Pred dvema leto-Drvi°itab vJakem po-Nstjo hih.8^ 2 80-kratno hitu. ^eje kot po inteme- °J)renii6riCaili nameravajo aQ PaW1°Vo kžasko sport- y~«u ka: T “ainnrmi ekrani, auK Ponovi bo "mogoče sle-akcij ^ Penim posnetkom PreaCiti ?f®lh zomih kotov, aProti slortlJ^ne podatke, 6ketait(} lb ‘zidom drugih Ustavitev tega čudeža, ki so ga prvič preizkusili v San Diegu na finalu »super bowla«, je skoraj zasenčila predstavitev ekipe, ki naj bi, po besedah novih lastnikov in glavnega vodje Baiguere v dveh letih nastopala v kakem evropskem pokalu. Tržaško društvo se je letos precej okrepilo: lani najbolj solidnim Ansaloniju, Vioaniniju in Laezzi so se letos pridružili še Semprini (lani je odigral polovico prvenstva na posodo, sedaj pa je podpisal enoletno pogodbo). Bivši španski reprezentant Laso, slovenski reprezentant Alibegovič, bivši italijanski reprezentant Buhara in lani drugi najboljši strelec, in po mnenju mnogih najboljši igralec A-2 lige Mi-chel VVilliams. Slovenskega reprezentanta Teomana Alibegoviča smo vprašali, zakaj je izbral Trst. »Izbira je padla iz več razlogov: Prvič sem družinsko vezan na lastnike (predsednik je njegov svak op. ur.), iskali pa smo kraj, kjer bi lahko prikazali tehnologijo, ki bo lahko prodrla v države bivše Jugoslavije in druge vzhod- noevropske države. Poleg tega je Trst blizu Ljubljane, kjer živijo moji starši.. Ne nazadnje pa je tu področje, kjer je največ košarkarskih talentov v Italiji - dovolj da pogledamo italijansko reprezentanco, kjer igrala med drugimi »Slovenca Fučka in Cia-cig«. Nameravam sodelovati z društvom pri ustana-navljanju centrov za mlade košarkarje, ki bodo nosili moje ime.« Marko Oblak Na sliki: trener Pancotto in igralci na predstavitvi. HOKEJ IN LINE / 1. DIVIZIJA Podvig poletovcev Osvojili so 3. mesto z zmago nad Versilio VARESE - Polet Kvvins se vračajajo s finalnega dela 1. italijanske divizije v hokeju in line z odličnim tretjim mestom. Poletovci so namreč v finalu za 3. mesto premagali Versilio kar z 9:3 in tako dosegli pravi podvig, kajti o-svojiti 3. mesto v Italiji zares ni od muh. Poletovci so obenem tudi prvi od hokejske zveze na kotalkah, kaj- ti prvi dve mesti sta o-svojili ekipi, ki sta v zvezi za hokej na ledu. Prvo mesto je osvojil Milano, drugi pa je bil bocenski Avelance, četrta pa Versilia. Nogomet: tri naše ekipe v pokalu Konec meseca se bo začel italijanski nogometni pokal za ekipe, ki nastopajo v elitni in 1. amaterski ligi. V tem pokalu bodo letos nastopile tudi tri naše ekipe: Primorje (skupina A) ter Vesna in Zarja/Gaja (skupina C). 1. kolo (30.8.): Primorje - Ponziana; Zarja/Gaja - Vesna; 2. kolo (2.9.): Vesna -San Luigi, Muggia -Zarja/Gaja; Latte Car-so - Primorje; 3. kolo (6.9.): Muggia - Vesna, San Luigi - Zarja/Gaja; Trieste Cal-cio - Primorje. Hdkkinen povečal vodstvo HOCKENHEIM - Dirka za VN Nemčije je znova, kot pred tednom dni v Avstriji, prinesla največ uspeha moštvu McLaren-Mercedes. Dvojna zmaga Mike Hakkinena in Davida Coultharda pravzaprav ni bila nikoli ogrožena. Edini Hakkinenov tekmec v boju za naslov prvaka Schumacher je po številnih težavah v kvalifikacijah in le devetem startnem mestu že preveč zaostal, da bi lahko posegel v boj za zmago na domači dirki. Vrstni red VN Nemčije: 1. Mika Hakkinen (Fin/McLaren) 1:20:47, 984 (povprečna hitrost: 227, 997km/h); 2. David Coulthard (VBr/McLaren) +0.427; 3. Jacques Villeneuve (Kan/Williams) 2.578; 4. Damon Hill (VBr/Jordan) 7.185 5. Michael Schumacher (Nem/Ferrari) 12.613; 6. Ralf Schumacher (Nem/Jordan) 29.739; 7. Giancar-lo Fisichella (Ita/Benetton) 31.027; 8. Eddie kvine (Irs/Ferrari) 31.650; 9. Heinz-Harald Frentzen (Nem) /VVilliams) 32.785; 10. Jean Aleši (Fra/Sau-ber) 48.472. Vrstni red za SP: 1. Mika Hakkinen (Fin) 76 točk; 2. Michael Schumacher (Nem) 60; 3. David Coulthard (VBr) 42; 4. Eddie Izvine (Irs) 32; 5. Alexander VVurz (Avt) 17; 6. Jacques Villeneuve (Kan) 16; 7. Giancarlo Fisichella (Ita) 15. Vrstni red moštev: 1. McLaren-Mercedes 118 točk; 2. Ferrari 92; 3. Benetton-Mecachrome 32; 4. Williams-Meca-chrome 24; 5. Jordan-Honda 7. Ulichrach zmagal v Umagu UMAG - Ceh Bohdan Ulihrach je zmagovalec odprtega teniškega prvenstva Hrvaške v Umagu z nagradnim skladom 400.000 dolarjev. Ceh je v finalu po uri in 35 minutah igre ugnal Šveda Magnusa Normana s 6:3 in 7:6. Igre dobre volje: Sherer odličen NEW YORK - Brazilki Shelda Bede in Adriana Behar sta na igrah dobre volje (Goodvvill Games), ki so se ponoči po slovenskem času končale v New Yorku, v finalu odbojke na mivki premagali Avstralki Pauline Manser in Kerti Paotharst z 12:9 in 12:5. Sedejeva je nastopila s poškodovano levo nogo, kar pa ni preprečilo zmagoslavja prvega para na svetovni lestvici. V plavalnem bazenu je blestel triindvajsetletni Ba-zilec Femando Scherer, ki je postavil dva najboljša letošnja rezultata. Na 50 m prosto je plaval 22,18, v štafeti 4 X 100 metrov prosto pa je v reprezentanci Ostalega sveta v prvi predaji dosegel čas 48, 69, kar je hkrati tudi tretji najhitrejši čas v zgodovini. Zanesljiva zmaga Triestine Na nedeljski prijateljski tekmi v Bazovici je Triesti-na, v okviru prirpav na novo prvenstvo, s 3:0 premagala ekipo Jadrna iz Kozine. Za tržaško moštvo sta bila uspešna Bernardi z dvema goloma in Lo-prieno. Včeraj zbor goriških košarkarjev GORICA - Včeraj so se prvič zbrah košarkarji Pall. Gorizia, ki bodo v letošnji sezoni igrali v Al figi. Med novimi igralci je tudi naš košarkar Marko Lokar, ki ga je drušvo najelo od Avellina. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Festival glasbe in uličnega gledališča Do 9. avgusta na trgu pred stolnico, se bo odvijal festival glasbe in uličnega gledališča »Večer prazničnega dneva«. VERONA 50. Shakespeare festival Danes 4., 5., 6., 7. in 8. avgusta ob 21.15 bo uprizoritev »Ukročene trmoglavke«, državna premiera. Dne 28., 29. in 31. avgusta ter od 1. do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noči«, državna premiera. Mednarodni festival operete Grof iz Luksemburga - 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan zvečer začne Ljubljana Zvezdni prah Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: REGINEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 27. avgusta ob 20.30 — F. Lehar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 17. in 24. avgusta ob 20.30— A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko' gledališče Celje . Nekaj za dušo Križevniška cerkev, 4. avgusta ob 20.30 — SOLISTI SALZBURŠKIH MOZARTOVIH SERENAD Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Križevniška cerkev, 10. avgusta ob 20.30 — pihalni komorni orkester MUSIČA APERTA iz Bergama Viteška dvorana Križank, 11. avgusta ob 20.30—TANGO SEIS Ob soju sveč Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina - ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RE-STANI, klavir Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas - ERVV1N KROPFITSCH, klavir Križevniška cerkev, 14. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa-UTA JUNGWIRTH, harfa Viteška dvorana Križank, 19. avgusta ob 20.30 — MARIOARA TRIBAN, klavir V vročici večera - Križanke 18. avgusta ob 20.30 - Jazz, TONE JANŠA OUINTET 20. avgusta ob 20.30 — KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 - VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 8. avgusta - LJUBLJANSKI KVINTET TROBIL 22. avgusta — AKADEMSKA POLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta - ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 6. avgusta ob 11.00 - LEV GUELBARD, violina V gosteh - BLED Blejski grad, 2. avgusta ob 20.30 - THE CLASSIC BUSKERS Cerkev sv. Martina, 11. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa-UTA JUNGWIRTH, harfa Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30—DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noči«, nastopa Carla Fracci, Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob IS.00. Informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luči in zvoki«. Urnik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Sv. Ivan Jutri, 5. avgusta, ob 19. uri, nastop godbe na pihala Triestinissima. Muzej Sartorio - »v muzeju zvečer« Danes, 4. avgusta ob 21.00: zbor Makhelat Yashar, bo izvajal liturgično glasbo od 16. stol. do danes, Jutri, 5. avgusta ob 21.00: tržaška židovska glasba vzhodne Evrope. V torek, 11. avgusta ob 21.00: »Mame - loshn Ensem-ble«, Viddish pot. V torek, 25. avgusta ob 21.00: scensko branje operete Abrahama Goldfadena. V sredo, 26. avgusta ob 21.00: Poklon Kafki, na harmoniko bo igral Corrado Rojac. SESUAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. V petek, 7. avgusta - Vasquez, Allione, Sfregola Trio. V soboto, 8. avgusta - Sergio e le Melodie. V nedeljo, 9. avgusta - Ukmar Funky Group. V petek, 14. avgusta - Orquestra Ochio Rios. V soboto, 15. avgusta - Liscio 2000. V nedeljo, 16. avgusta - Barbra Acoustic Trio. V petek, 21. avgusta - Ziryab. V soboto, 22. avgusta -1 Point. V nedeljo, 23. avgusta - Franco Ghietti band. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. VERONA 50. Shakespeare festival 16., 18., 19., 21. in 22. avgusta ob 21.00 bo Plesna skupina Arene uprizorila balet »Romeo in Julija«, državna premiera. ________________HRVAŠKA____________________ ZAGREB Stadion Dne 20. avgusta bo nastopila legendarna angleška skupina »rolling Stones«. MEDITERAN festival IZOL A - Manziolijev trg Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELIX (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) POLCTJ6 V VILI MANIN Jutri, 5. avgusta, ob 21.00, »I Papu nel par-co: le mucche hanno tanta pazienza«. Četrtek, 6. avgusta, ob 21.00, »Contamina-zioni: un Peer Gynt da camera«. Petek, 7. avgusta, ob 21.00, »Contamina-zioni: vespe d’artificio«. Sobota, 8. avgusta, ob 21.00, »Classic jazz guartet: sembrava un secolo, ma š bre-ve«. Nedelja, 9. avgusta, ob 21.00, »Histoire du soldat«. Sreda, 12. avgusta, ob 21.00, »Broadway show«. Četrtek, 13. avgusta, ob 21.00, »I sette pec-cati capitali: z Davidom Riondinom in z Robertom Fabbricianijem«. Petek, 14. avgusta, ob 21.00, »Serata Afro-latino-americana«. Sobota, 15. avgusta, ob 21.00, »Figure v parku«. Nedelja, 16. avgusta, ob 21.00, »Tango y misterio«. Ponedeljek, 17. avgusta, ob 21.00, »Piccola orchestra avion travel in concerto«. Sobota, 22. avgusta, ob 18.00, »Figure nel parco«. ‘AV FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST BivSe konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: jutri, 5. avgusta ob 18.30, odprtje razstave »4a. rassegna internazionale del bronzetto«. Razstava bo odprta do 28. avgusta s sledečim urnikom: v tednu od 18.30 do 20.30 ob praznikih in ponedeljkih zaprto. Palača Costanzi: do 30 avgusta bo odprta razstava »Colezionare Trieste: pubblicita e prodotti indu-striali d’epoca«. Umik: vsak dan od 10.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.cppeco/lipuarte. A.P.T. razstavna dvorana (ul. S. Nicold, 20): se danes, 4. avgusta je odprta razstava Adriane Scarizza »Fantasia in Blu«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19., ob sobotah od 9.00 do 13.00, ob nedeljah zaprto. Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: Do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zvečer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Poštnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. V občinski galeriji bo do 1. septembra odprta fotografska razstava Gabrieleja Crozzolija »Jobovo oko«. Urnik: od 10. do 14. in od 16. do 20. ure. MILJE Kulturni center G. Millo - Trg republike 4 Do 12. avgusta bo razstavljal grafike in olja Aldo Bressanutti. Urnik razstave: v tednu od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 12. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov čas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. GRADEŽ Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanPApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. poletje v muzeju fGVOltellO Do 30. avgusta s pričetkom ob 21.00: »Le canal« s Pier Paolom Ve-nierjem. V četrtek, 6. avgusta ob 21.00: »Bon voyage«, s Pier Paolom Venierjem. V soboto, 8. avgusta ob 21.00: »Shalom Trst glasba« - J. Sammartano/sax in A. Trovato/klavir. V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00: »Gui-tar evening«, kitarist Andrea Massaria. V četrtek, 13. avgusta ob 21.00: »Bon voyage«, Paolo Venier in Isidoro Brizzi. V petek, 14. avgusta, ob 21.00: »G|-rando: omaggio a Fellini«, Cabiria, Pn-selila e le altre di Fabrizio Celestino. V nedeljo.l 6. avgusta ob 21.00: »Goi-tar evening«, kitarist Andrea Massaria. V četrtek, 20. avgusta ob 21.00: »Potovanje med vrsticami«, Giuliana Id" schi. V petek, 21. avgusta, ob 21.00: »Gi- rando: estate in corto«,Guendalino Zampagni. V četrtek, 27. avgusta ob 21.00: »P°' tovanje med vrsticami«, Giuseppe Cu-licchia. V petek, 28. avgusta ob 21.00: »Mirando: cartoonia«, Bruno Bozzetto. SLOVENIJA NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. sentembra ie na oeled razstava »Enajst 8 KROMBERK lerija sta' Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, gal . g. rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek lerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvez ^g. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18. 0 deljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN . ka Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska z ^ »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pe ■ ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo ^ V galeriji Zorana Mušiča sta poleg stalne fr^graj-zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi- « ^ ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstru Mi' pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in r ^ ^g, lene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 1 ^gjjkih ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob P°n zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna galerije. Mala galerija: do 30. avgusta odprta zbirka Moder"6 razstava Mar^ Peljhana »Sistem - 7«. j0to- Galerija CD: odprta je razstava risb, odtiso^^^g, grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz 111 Razstava bo odprta do 13. avgusta. razsta' Muzej novejše zgodovine: na ogled je st® ^ jfl. d° va Slovenci v XX. stojetju. Muzej je o pr 18. ure. RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Dorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Prvi aplavz: otroški zbor «Rupa-Peč» TV dnevnik RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.50 U.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 16.00 '8.00 '8.1o 22.55 23.00 23.45 0.30 1.00 1.30 1.50 Euronevvs Dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Paola Saluz-zi> Pino Strabioli), Vrnes(7.00, 7.30, 8.00, 8-30, 9.00, 9.30) dnevnik E'Jrn: La mia vita a quat-tro zampe (dram., Svedra ’85, i. Anton Glanze-n'us, Anki Liden) Dnevnik Aktualna oddaja: Poletna Verdemattina (vodita Lu-Ca Sardella in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Matlock - Policaj (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 Gospo-darstvo Prim: Tot6 e i re di Roma [kom., It. ’52, i. Toto, Alberto Sordi) Mladinski variete: Polet-nl Solletico, vmes ri-fanke Rupert in nan. Se bojiš teme? Dnevnik Plan.: Gospa v rumenem, 19.00 Gospa iz Westa (i. Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport K;viz: La Zingara jmgomet: Liverpool - In- Dnevnik ^okumenti: Superpreda- Aktualna odd.: Milleun-oatro - A Chorus Line nevnik, zapisnik, horo-®k°P. vreme udaje Rai Educational: ^edia/Mente; 1.25 Afo-rmmi: Jean Heidmann ottovoce - Potihoma 1 m: I protagonisti RAI 2 7.00 7.45 9.50 11.30 11.40 12.00 13.00 13.30 14.00 18.15 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 23.00 23.15 1.10 1.20 Nan.: Schwarzwaldska klinika Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: A cavallo della for- tuna Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik Risanke Nan.: Hunter, 14.55 Inšpektor Tibbs, 15.45 Law & Order (i. Jerry Orbach), 16.40 II Virginiano (i. Lee J. Cobb), vmes (16.15. 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Sentinel Risanke: Tom in Jerry Dnevnik Film: Scandalo al sole (dram., ZDA ’59, i. S. Dee, Troy Donahue) Dnevnik Film: Vestito per uccide-re (krim., ZDA ’80, i. M. Caine, A. Dickinson) Vreme, šport Film: Falsa verita (’95) Jk RAI 3 6.00 8.30 9.00 10.30 11.05 12.00 12.10 13.00 14.00 14.35 15.10 17.00 18.10 19.00 20.00 20.45 22.30 22.55 0.40 1.20 1.30 Jutranji dnevnik, vreme Glasba: 15 minut slave Film: Parola di ladro (kom., It. ’57) Tempo, 11.00 Tema Kolesarstvo: Tour de France Dnevnik, 12.05 Šport Nan.: Projekt Eden Aktualno: II grillo, 13.30 Italija 60. let Deželne vesti,dnevnik Avtobusna postaja SPort: streljanje, kolesarstvo, mountain bike Dok.: Geo Magazine Nan.: Nove Supermano-ve pustolvšcine Dnevnik, deželne vesti Nan.: Friends Film: La marcia su Roma (kom., It. ’62, r. D. Risi, i. V. Gassman) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Survival Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Fuori orario: Eveline Film: Abissinia (dram., It. ’93, r. F. Martinotti) gg RETE 4 y Nad.: Piccolo amore, 6.50 H Zingara M Pregled tiska IH Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore, 11.40 Edera Dnevnik Kviz: Iva show, vmes (13.30) dnevnik Dok.: La macchina del tempo Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Savannah Film: Noisiamodue evasi (kom., It. '59) Aktualno: Poletni «Chi miba visto» Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Shenandoah - La valle deli’ onore (vestern, ZDA '65, i. J. Stewart) Film: La soldatessa alle grandi manovre (It. 78) Pregled tiska Film S CANALE 5 11.30 12.30 14.00 14.30 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.40 0.40 1.00 6.00 8.00 8.30 10.30 12.30 13.00 13.30 13.45 14.15 16.15 18.45 20.00 20.35 21.00 23.00 1.00 1.30 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vi vere bene be-nessere Nan.: Družina Hogan, 111.30 Sedma nebesa (i. S. I Collins, C. Hicks) Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 Aktualno: A regola d’ ar-te Nad.: Beautiful TV film: Movente scono-sciuto (thriller, ZDA '95, i. P. Muldoon) Nan.: Komisar Scali. 17.15 Detetktiv na razpotju (i. Dick Van Dyke, Scott Baio, V. Rovvell), 18.15 Plavolaska za oCeta Kviz: Poletni Tira & Molla (vodi G. Ingrassia) Dnevnik TG 5 Variete: Doppio lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) TV film: Un nemico nell’ ombra - Carriers (thriller, ZDA '96, i. Pamela Reed, J. Light, P. Bosco) Film: My life (dram., ZDA '93, i. M. Ketaon, N. Kidman, L. Queen) NoCni dnevnik Variete: Doppio lustro ITAUA 1 Jf* Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Nan.: Ultraman I Vremenska panorama 2.00 Teletekst Otroški variete, vmes m Napovedniki Vremenska panorama Ciao Ciao mattina in ri- H TV prodaja Napovedniki sanke Tedenski izbor: Radoved- Matineja. Nan.: Hazzard ni TaCek: Maslo, 9.45 Nanizanka: Na vasi (Dan- Film: II grande ruggito Palninski domovi, 10.05 ska, 27. ep) (kom., ZDA ’81, r.-i. Noel nan.: A. J. - Je vi časovni Nan.: Pacific Drive (Av- Marshall, Tippi Hedren) popotniki (ZDA, 8. ep.) stralija, 27. ep.) Šport studio, 12.25 Odpr- Otroci sveta Tedenski izbor. ti studio, 12.50 Fatti e Po domače Nad.: Ivanhoe (VB, r. misfatti milil Nad.: Savannah (ZDA, Stuart Orme, i. Ste- Nan.: Genitori in blue H 30. del) venVVaddington, Victoria jeans lETTi] Poročila, vreme, šport Smurfit, Ciaran Hinds, jpl Risanke M Risanke: Jetson ^ Variete: Non dire Banzai! Nan.: Baywatch - Sanje z odprtimi očmi Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Ocean Girl, 18.00 Lassie Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.30 Pappa e Ciccia Risanke Glasba: Festivalbar '98 Film: E tu vivrai nel ter-rore! - L’ aldila (srh., It. '81, r. L. Fulci) Italija 1 šport Film: Amityville dol-Ihouse (srh., ZDA ’96) # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Nad.: Prava ljubezen Made in Italy Film: Nana Konjske dirke Živali in narava Nan.: Scoop, 22.00 LBJ Italijanska kuhinja MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.40 Dnevnik, 13.00,19.50 Šport Nan.: Quincy Film: Rosie (kom., ZDA '67, i. R. Russell) Variete: tappeto volante Nan.: Trauma Center, 18.00 Free Spirits Film: Vita privata di Sherlock Holmes (krim.) Šport: Crono Nogomet: Vitesse - Fla-mengo Vremenska panorama Tedenski izbor. Dok.: Co-delli Nan.: Fina gospa (VB, 10.) Nad.: Zgodbe Ruth Ren-dell (VB, 10. del) Duhovni utrip Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Dokumentarna nanizanka: Mejniki naravoslovja in tehnike (dok., Nem.) Nan.: Waynove dogodivščine (Avstral., 11.) Dok. oddaja: Velike knjige - Sin domovine Risanka, 19.20 Oglasi TV dnevnik Vreme, šport, oglasi Nan.: HrošCi (VB, 5. ep.) Oglasi, Dobro je vedeti Pro et contra Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Nan.: Večni sanjač, 23.05 Nad.: Zgodbe Ruth Ren-dell (VB, 11.) Drama: Victoria se ne da (K: Freynik, Nemčija, r. E. Itzenplitz, i. Uschi Glas, Wolf Roth) Velike knjige TV PRIMORKA 15.40 Videostrani Videospot dneva Nogomet: BS Tehnik Domžale Športni ponedeljek Banjškarji v strahu pred zvermi Risanka: Palčiča Videostrani Dnevnik, vreme Nova Gorica v arhivih Delamaris Samozdravljenje in... Nad.: Sosedje (54. del) Glasbeni utrinki Christopher Lee, 5. del) Studio City Sobotna noc Euronevvs TV prodaja Film: Kraj zločina - Umor na kmetiji (Nem.) SP v košarki: ZDA - Španija Nanizanka: Rdeči klic (VB, 2. epizoda) TV igrica: Kolo sreče Videoring Oglasi Osamljeni planet Oglasi SP v košarki: ZRJ - Italija/Grčija Film: Topot v noči (ZDA 1991, r. Karen Arthur, i. Meredith Baxter-Birney, Christopher Reeve) Svet poroCa SP v košarki: ZDA - Španija Napovedniki @ Koper Euronevvs Vesolje je... Risanke Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Potovanje po Nemčiji SP v košarki Vsedanes - TV dnevnik SP v košarki Vsedanes - Tv Dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika "N 7.00 Radio Trst A M.On 13'00' 19-00 Dnevnik; 8.00, 10.00, nQ« ' 17'00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po 8.10 'pVrnes Koledar; 8.00 Deželna kronika; rr)Usj otPuri; 8.30 Na počitnice; 9.00 Soft 11 3n' J0'10 Koncert simfonične glasbe; Naišn ,Pr0tpuri; 11 '45 Odprta knjiga: Ajša si; 12 2q p ainščel<- J7- del); 12.00 Kratki ča- 14 1q rd° željah; 14.00 Deželna kronika; briniov rit° cveJie rožmarina (pripr. L. Do-Amei'J5,15 Obleka naredi človeka; 16.00 1,00dreams; 16.45 Pesem dneva; J®d ^furna kronika, nato Klasični album: Soki r ^ l'4°zarJa; 18.00 Veseloigra: Vi-VVoru (J' Alešovec, r. A. Rustja); 18.35 music; 19.20 Napovednik. 11 Radio Opčine 1230' ip'10, 17-10 Poročila v slov.; 8.30, Po Ž6|. 8'30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba športJ^' Lestvica glasbe; 17.00 20'30s^kOmentar; 18'30 Otroški vrtiljak; in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper 6 3q (slovenski program) Mileno' 8'30' 9'30' J0.30, 13.3.0, 14.30 Po-rnorskan0' 17'30- J9'00 Dnevnik; 6.15 Pri-8.0q preP^e; 7'00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 9 4s ^isl