Leto 1883.
1
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos I. — Tzdan in razposlan dne 13. jannvarja 1883.
1.
Postava od 23. decembra 1882,
s katero se za leto 1883 dovoljuje nabor novinskih kontingentov potrebnih v vzdribo stoječega vojstva (vojnega pomorstva) in nadomestne reserve
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5:
Člen I.
Dovoljuje se za leto 1883 nabrati izmed vojevitih ljudi zakonito poklicanih letnih vrst letna kontingenta, namreč 55.922 mož za stoječe vojstvo (vojno pomorstvo), potem 5.592 mož za nadomestno reservo, kakor prihajata na kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Ölen II.
Zvršitev postave te se naroča Mojemu ministru za deželno bran, kateri naj se o tem domeni z Mojim državnim vojnim ministrom.
V Budim-Pešti, dne 23. decembra 1882.
Franc Jožef s. r.
Tanile s. r.	lVcIserslieiinb s. r.
(SlovenUch.)
i
S.
Dopustno pismo od 23. decembra 1882,
za lokomotivno ieleznico od Klostergraba v luldo.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-slešld; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je družba Praško-Duhcovske železnice sporazumno s sodno postavljenim skrbnikom za imetelje njenih predstvenih obligacij in zodobrenjem skrbstvenega oblastva zaprosila, da bi ji se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo drugotne železnice od Klostergraba v Muldo s pravilno medkolesno širino, vzvi-delo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščonji železnic od 14. septembra 1854 (Drž zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustistev podeliti tako le:
§• 1.
Dajemo družbi Praško-Duhcovske železnice pravico narediti in uživati drugotno železnico od Klostergraba na Niklasberg do Mulde s pravilno medkolesno širino.
Za eventuvalen stik koncesijonirane železnice s saskim železnocestnim omrežjem dolžna bode družba izprositi posebno dovolbo državne uprave ter podvreči se državni pogodbi, ki se v tem oziru sklene s kralj, sasko vlado in temu, kar ji bode ta pogodba nalagala.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajŠila :
a)	oprostitev od Štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbonega leta;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij kakor tudi od presnemŠčine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil
vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3-
Družba je dolžna, delo v §. 1 imenovane drugotne železnice precej začeti in dveh letih od danajšnjega dne dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držala se, dolžna je družba državni upravi na zabtev dati varnost, položivši kavcijo primerno v gotovem ali v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4.
Da izdela dopuščeno drugotno železnico, priteza se družbi Praško-Duhcov ske železnice pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavni-propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlji pričujoče dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini-ster8tvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti železnoh cestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železno-cestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1852 št. 1) in pa zakoa nov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se pa vršbe ali vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe pro-pisane v redu železnocestne vožnje in doličnih dodatnih ukazih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni pro-pisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Družbi Praško-Duhcovske železnice priteza se pravica v nabavo glavnice z.a delanje železnice, ki jo predmet te dopustnice, izdati predstvenih obligacij, katere so obsežene v predstvenem zajmu od pet milijonov (5,000.000) goldinarjev v zlatu, kateri se z odobrenjem državne uprave za tega delj, in pa za to ukrene, da se precej odrine, kar je z 31 dnem decembra 1882 od izvirne državne ponapredščine za 900.000 gld. še na dolgu, in da se poplačajo drugi dolgovi di užbe.
Obrazec predstvenih obligacij, ki se izdadö in katere je izplačati, dokler teče koncesija, po črteži od državno uprave odobrenem, potrebuje odobienja državne uprave.
l*
§• 7.
Y oziru na transporte vojakov in kar je sicer storiti v prid vojstvene uprave, naj tudi za drugotno železnico, imenovano v §. 1, veljajo določila, katera imajo tist čas moč na temelji dopustnih pisem od 25. junija 1870 (Drž. zak. št. 97) in od 4. septembra 1872 (Drž. zak. št. 142) ali vsled poznejše domembe za druž-bine proge od Prage v Klostergrab.
To veljâ sosebno tudi za dolžnost družbe, pri oddajanji služeb v zmislu zakona od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati se na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. 8.
Pričujoča koncesija mine istodobno s koncesijo od 25. junija 1870 (Drž. zak. št. 97).
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku delanja in ter o začetku in vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. ll8a, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§. 9.
Državna uprava si prikranja pravico, da more vselej koncesij oni rano drugotno železnico, ko se dodela in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ družbi.
Da se določi odkupščina, seŠtejč se od skupnega čistega donosa družbene poslovršbe po razmerji kilometrov izračunjeni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo od drugotne železnice v poslednjih sedmih letih pred samim Odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljâ koncesija, — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo. To veljâ tudi za slučaj, če se železnice odkupi pred sedmim letom.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornji letnini, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno 30. junija in 31. decembra vsakega leta po dospetji plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupnje primeren kapitalni vrednosti rač unsko najdeni na temelji petodstotni h obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospč.
Zgornja določila ne dotikajo se med državno upravo in družbo Praško-Duhcovske železnice s pristankom predstvenega skrbnika primerno zapisnikoma od 21. in 30. septembra 1882, katera so udeležena ministerstva odobrila, ukre-njene domembe, s katero se državni upravi poleg pravice, prevzeti in na račun družbo voditi poslovršbo vseskupnega podjetja Pi aško-Duhcovske železnice od 1. dne januvarja tistega leta, ki pride po tem, ko se vrŠba na železnici od Klo-
stergraba v Mul do začne, priteza tudi pravica, predno nastopi odkupni rok, ki je v koncesiji postavljen za družbene proge od Prage v Duhcov s krilom v Most in od Mosta v Klostergrab, in to počensi od leta 1890, vsak čas odkupiti celo podjetje Praško-Duhcovske železnice, tudi železnocestna kosa Zlonice-Gospozin in Klostergrab-Mulda, plačujoč letno rento od 1,410.000 gld. avst. veljave v srebru najmanj.
§• io.
Imenski napravni kapital koncesijonirane drugotniceKlostergrab-Mua podji cifri je podvreči odobrenju državne uprave.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vršbene ali vozne oprave, smejo se dotični troskovi prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomuožitev voznih oprav, in če se troskovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
§. 11.
Ko mine dopustilo in tist dan, kaadar mine, preide na državo brez vračil neobremčnjena svojina in užitek dopuščenih železnic, vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka in zaloge materijala (§. 9).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi drugotna železnica (§. 9), ostaja družbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega iinetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§. 12.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake *na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Družba naj povrne troske posebnega nadzora pri delanji po državnih organih ki se za tega delj tjekaj pošljejo.
Državna uprava ima tudi pravico, po cesarskem za Praško-Duhcovsko železnico postavljenem komisarji pregledovati gospodarjenje, kolikor se tiče tu koncesijonirane železnice.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bise poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v do-pustilnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, — izreči daje ista ugasnila.
Resno opominjdje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odtnénë, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj °stro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
(Slovenlscli.)	2
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, tri in dvajsetega dne meseca decembra, v letu po odrešenji sveta tisoč osam sto osemdesetem drugem, Našega cesarjevanja štiri in tridesetem.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Pino s. r.	Dimajewski s. r.
3.
Razglas finančnega ministerstva od 26. decembra 1882,
da je kralj, ogerski mali colniji I. razreda v Bodzi dana oblast neomenjenega zacolovanja
pepelike.
Po priočilu kralj, ogerskega finančnega ministerstva dana je kralj, ogerski mali colniji I. razreda v Bozdi oblast neomenjenega zacolovanja pepelike (T. st. 321 a).
Dima jonski s. r.
4.
Razglas finančnega ministerstva od 28. decembra 1882,
da se je pristanska in pomorsko-zdravstvena podružnica Opuzenska premenila v pristansko in pomorsko-zdravstveno opravništvo (agencijo) združeno z ondukajšnjo c. kr. malo colnijo.
Pristansko in pomorsko-zdravstvena podružnica (ekspozitura) v Opuznu na Neretvi premenila se je v pristansko in pomorsko-zdravstveno opravništvo (agencijo) združeno z ondukajšnjo c. kr. malo colnijo.
DiiiiajewKki s. r.
5.
Razglas ministerstva za pravosodje od 5. jami var ja 1883.
da se je Njegovi Visosti princu Gustavu Sasko-Vojmirskemu (Sachsen-Weimar) prirekla pravica
eksteritorijalnosti (izdeželstva).
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je Njegovi Visosti princu Gustavu Sasko-Vojmirskeinu najmilostljiveje blagovolilo priznati pravico eksteritorijalnosti v tej meri, da naj bodo učinki te pravice ntesnjeni na njegovo lastno osebo in njegovo svoboščino od sodne oblasti tozemskih sodišč v prepornili zakonito k splošni osebni podsodnosti spadajočih in tako tudi v vseh neprepornih reččh, ki se tičejo njegove osete, po čemer mu se torej primerno podani prošnji, da bi podpadal pod sodno oblast vrhovnega dvornega maršalstva, osebna podsodnost pod le-to maršalstvo dodeljuje.
l*ražak s. r.