fcdizione per lestero — Inozemska Izdaja Leto LXXI štev. 121 a Naročnina me.ečno 13 Lir, ca inozera* •tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaj« celoletno 34 Lir, t* inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 zainserata. Podralnieai Novo mesto. Izključna pooblaSČenk« za oglaševanje Italijanskega ln tujega Izvora: Unione Pubblicita Italiana &A-. Milana .... MWt Bpedlzlon« In abbonamento postale Ljubljani, v petek, 28. ma}a I943-XX1 __ p^mu« . »oumtui Izhaja vsak dan zjutraj raze« ponedeljka lo dneva po praznika. g Uredništvo ln eprat« Kopitarjeva fc, LJubljana, g 1 Kedazione, Amrninistrazionc; Kopitarjeva 6, Lubiana. | I Telefon 1001—4005, g Abbonamvnti: Mm 18 Lir«. E»t«ro. m«-„ 3t.50 Ltr«. Edi- tion« d ometu c a, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C C. Pj Lubiane 10.650 per Kli abbonameoti. 10 349 par 1« in-•crzionL Filial«! Novo m »sto. Concesslonarla eselnslra p©» la pnbbllcltJ dl proTentenz« italiana ed ostera: Unione PnbbllciU Italiana S. A, Milana Vojno poročilo št. 1097 Sovražni rušilec zadet Proga Marsa Matruh—El Daba bombardirana - 8 strojev sestreljenih (»lavni Slan italijanskih Oboroženih »Sil ob-javlja: V noči na 20». maja so italijanska torpedna letala zapazila sovražno spremljavo, ki jc plula z močnim spremstvom v vodah vzhodnega Sredozemlja, jo napadla in s torpedom težko zadela en rušilec. Isto noč so naši bombniki bombardirali vagone in železniško progo Marsa Matruh-El-D a b a. Sovražna letala so delovala mul raznimi kroji Sardinije ter nad Pantellcrijo. ne da bi povzročila pomembno škodo: italijaiisko-noniško protiletalsko topništvo je sestrelilo ti strojev, 2 nadaljna pa lovci. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1097: Napadi, omenjeni v današnjem vojnem poročilu. so povzročili skupno 7 mrtvih iu 21 ranjenih lued civilnim prebivalstvom. Močan sovjetski napad odbit Sovjeti so včeraj na kubanjskem mostišču z več divizijami napadli, pa so bili odbiti in so zgubili več kakor 40 tankov Pred severno afriško obalo jo bil v unfi od 25. na 26. maja i bombo hudo zadet sovražni rušilec. atiTiSTAVAiSrrik irrtViftUjTf 1 v v \ Hitlerjev glavni stan, 27. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja. Proti vzhodnemu odseku kubanjskega p r o d m o s t j a so Sovjeti včeraj prešli i več divizijami v močan napad. Naše Čete so s podporo oddelkov bojnih letal in letal za bližnje polete v protinapadu vrgle sovražnika nazaj ter onemogočilo ponovne nasprolnikove poskuse za obkolitev. Boljševiki so imeli pri tem hude krvave zguhe in so zgubili več kakor 40 oklepnih voz. V Finskem morskem zalivu je neka sovjetska podmornica naletela na zaporo nemških miu in so potopila. V vodah Ribiškega polotoka so hitra nemška bojna letala potopila sovražno 1500-tousko tovorno ladjo in zažgala neko obalno enoto. Na vzhodnem bojišču jc bilo včeraj pri petih lastnih izgubah sestreljenih 6'S sovjetskih letal. V Sredozemlju je uničilo letalstvo v dnevih 25. in 26. maja 20 angleških iu severnoameriških letal, med njiint 13 štiriniotoruih bombnikov. Junaški italijanski letalci Rini, 27. maja. AS. Pri letalskem napadu na. Sudan in vzhodno Afriko t>o se posebno odlikovali piloti major Giulio Cesare Villa, kapitani A rdi to Cristiani, Manlio Lizzati in Max 1'erroni, ki so vodili bombnike v napadu na oddaljene strateške prometne zveze sovražnika. Major pilot Giulio Cesarc Villa se je rodil v Veroni 17. februarja 1. 1912. Obiskoval je tečaje Kr. letalske akademije in je bil imenovan za podporočnika I. 1934 ter dodeljen jati bombnikov. V aprilu 1. 1930 je napredoval za poročnika ter sc je udeležil španske vojne in takoj dokazal svoje pilotske sposobnosti in svojo borbeno drznost. Napredoval je za kapitana po vojni zaslugi ter se je odlikoval kot poveljnik eskadre, sodelujoč v številnih akcijah in proti sovražnim objektom. Dodeljen je bil nato uradu glavnega slana Kr. letalstva, v sedanji vojni pa je opravil važne in zelo kočljive misije ter se je posebno odlikoval nn dolgem zveznem poletu preko dežel imperija. Odlikovan je bil s tremi srebrnimi kolajnami in z eno bronasto kolajno za vojaško hrabrost ter s srebrno kolajno. Kapitan pilot Ardito Cristiani sc jc rodil v A n con i I. 1013. Ko je postal vojaški pilot je bil dodeljen v juliju I. 1037 jati bombnikov. Udeležil se je vojne v Španiji. V novembru I. 1030 sc je udeležil tečaja za rezervne oficirje v šoli Kr. letalstva. Sedanje vojne se je udeležil najprej v samostojni skupini bombnikov, nato pa v eskadri torpednih letal ter je ponovno dokazal svoje spo- sobnosti in svojo drznost. Odlikovan je s tremi srebrnimi kolajnami, s 3 bronastimi kolajnami in z. vojnim križcem za vojaško hrabrost. Po vojni zaslugi je napredoval v kapitana. Kapitan pilot Mario Lizzati se jc rodil v Rimu 2. junija I. 1010. V marcu I. 1035 je postni pilot, nakar jc bil mobiliziran in jo služil v vzhodni Afriki, nato pa pri letalstvu v Cirenaiki. Zaradi izrednih zaslug je bil imenovan za rezervnega podporočnika. Ko sc je vrnil iz Afrike, je bil dodeljen letalski šoli, ob pričetku vojne pa k neki jati bombnikov. Pri neki letalski nesreči je bil ranjen, nato pa je zopet nastopil službo v letalski šoli kot inštruktor, .le odličen pilol in zlasti strokovnjak v letenju brez vidljivosti. Kapitan pilot Max Perroni se je rodil v Ferrari 12. septembra 1. 1010. V decembru 1. 1932 je postal pilot in bil dodeljen letalstvu na Siciliji. Služil je do avgusta 1. 1935, nato pa je prešel k civilnemu letalstvu. Za seboj ima okrog milijon kilometrov poletov, med drugim je dvakrat preletel Atlantik. V juniju 1. 1040 je bil poklican v vojaško službo ter bil dodeljen specialnim letalskim uradom. Izvršil je ponovno tvegane polete v Italijansko 'tzhodno Afriko, česlo v neugodnih okoliščinah na 3000 km dolgih elapali ter dokazal svojo izredne pilotske sposobnosti. Pridobil si jo s tem srebrno kolajno za letalske zasluge. Odlikovan je tudi s srebrno kolajno za vojaško hrabrost. Po vojni zaslugi je napredoval v kapitana. Iz članka ministra dr. Gobbelsa: »Sedaj čakamo s suvereno mirnostjo« Berlin, 27. maja. Dr. Gdbbels popisuje v listu • O as Reieli« položaj, ki je nastal po končanih bojih v Severni Afriki, ko se skušajo sovražniki izkrcati v Evropi, kjer jih čakamo, kakor pravi naslov tega članka »s suverenim mirom?. v* Ko «o Nemci maja 1. 1940 napodili Angleže iz Evrope, je Anglija zgubila pravico govoriti o evropskih zadevah. Z anglosaškimi uspehi v Afriki pa ni tako. Središče naše vojske jei Evropa, Afrika pa je le ob "robu — pravi dr. Oob-bels. Črna celina je sicer življenjskega pomena za osne sile, lic pa za nadaljevanje vojne. Dokler sovražniki ne bodo mogli priti nazaj v Evropo, da bi nam jo vzeli, tako dolgo so prelagani. To vedo v Londonu in Washingtonu prav tako dobro kakor v Rimu in Berlinu. Člankar nadaljuje: Angleži bodo na lastni ko/i občutili, kaj pomeni za nas pridobitev šestih mesecev časa v Tunisu. Sovražna propaganda sicer popisuje atlantski izid kot »ponesrečeno propagando z Malto«, čete, ki branijo Evropo pa podcenjujejo kot peščico suličarjev. Mi pa nimamo vtisa, da bi se Angleži in Amerikanci predobro počutili v svoji koži. Njihove zmagoslavne trombe so začele ponehavuti. Zavedajo se, da so več let uporabljali vse svoje sile samo zato, da so mogli zavojevati nekaj puščave. Za boje v Severni Afriki smo morali prevažati čete in orožje preko nevarnega morja. Pri morebitnih bodočih evropskih bojiščih sc JSklepi španske vlade Madrid, 27. maja. AS. Sinoči sc jc končala seja ministrskega sveta, ki sc jc pričela v soboto pod predsedstvom generala I'runcu. Ministrski svet je izdal mnogo ukrepov, med katerimi je tudi dekret, ki pooblašča vojnega ministra za zgradil jo dveh vojnih ladij, nek drug dekret pa predpisuje, da je treba zgraditi protiletalska zaklonišča v vseh srediscih, kjer znaša število prebivalstva več kakor 20.000 duš, tretji dekret dovoljuje pogojno svobodo |)0"4 jetnikom, izdelan pa je bil se predlog, naj se kortesom predloži zakonski osnutek zu večjo zaščito družin s številnimi člani. Potres v Vzhodni Aziji Jena, 27. maja. AS. Ob 0.21 so seizmografski aparati na oservatoriju v Jeni zaznamovali močan potresni sunek, oddaljen okoli 0200 km v smeri proti Vzhodni Aziji. Po štirih minutah jc prišel zopet močan potresni sunek iz iste smeri. Beograd, 27. maja. AS. Potresna postaja v Beogradu ju preteklo noč čutila močan potresni sunek, ki je trajal 37 sekund in ki je imel središče kakih 9400 km v smeri proti Vzhodni Aziji. Nova člana f ašistovske ja Velikega sveta liim, 27. maja AS. S kraljevim ukazom in na predlog Duceja kot predsednika vlade jc bilo priznano članstvo v Velikem fašističnem svetu fašistoma prof. Giovanniju Balelli in Lu-cianu Gottardiju v zvezi z njunim imenovanjem za predsednika fašističnih konfederacij iudustrijcev in industrijskih delavcev. io nc bo ponovilo. Zopet imamo zemljo pod no gaini in sicer v pravem pomenu besede. Naša prevozna sredstva niso več ladje, ampak vlaki. Nikdar nam ni manjkalo vojaštva ali orožja za uspešen nastop -proti Angloamerikanccm, pač pa smo jih težko spravljali na bojišča. Kdor bo imel potrebna sredstva za hiter dovoz čet in gradiva na kraj, kjer se bo odigrala odločilna bitka, ta bo zmagal. Prednosti, ki so jih imeli Angleži in Amerikanci v Afriki, so prešle k nam. Sedaj bomo v notranjosti mi. mi bomo imeli zaledje z železniškim omrežjem in pre voznimi sredstvi prvega reda. Če bodo sovražniki hoteli izvesti vdor, bodo šele morali priti sem. mi pn smo že tukaj. Pobuda polagoma zopet prehaja na našo stran. Navzlic našemu porazu v Afriki smo še vedno na daljši strani tehtnice in nobeno govoričenje angleških in ameriških listov ni moglo nikogar na svetu prepričati, da bi dobili kak udarec na življenjsko važne dele našega organizma. Na obrobju naše vojne smo zaradi položaja doživeli poraz, ki ga je bilo treba pričakovati, v središču pa smo ostali nedotaknjeni. Člankar zaključuje: Poročila o anglosaški zmagi za svet niso bila prepričljiva. V Severni Afriki nc gre za pravo zmago naših sovražnikov, če pomeni zmaga odločilen vojaški uspeh. Sovražnik čaka še na robovih. V naše življenjsko središče ne le da ni prodrl, marveč gn od njega loči armiran zid orožja in ljudi. Če nas bo hotel ukrotiti, ga bo moral premagati. Ne verjamemo, da sovražnik resno misli nn uspeli. Zato po pravici pričakujemo nadaljnji razvoj vojne s suvereno mirnostjo. (Le liltimc Notizic). Nemški člankar o sovjetskih načrtih Na severu bodo vzplamtele bitke, ki bodo morda zanimivejše kot na jugu Berlin, 27. maja. Dopisnik lista »Vfilkischer Boobachter Gunther Ueinsing opisuje, kako je nemško težko topništvo tri tedne bombardiralo vojaške naprave v Leningradu. Poročila pravijo, da zbirajo Sovjeli v Leningradu velike množice vojaštva. Časnikar nadaljuje, da so Sovjeti v pomladanski ofenzivi zavzeli 10 km širok hodnik, ki veže Leningrad z ostalim sovjetskim bojiščem na severu. Tako mesto ni popolnoma oblegano, čeprav nemško topništvo obvlada ta hodnik. Sovražnik je preko hodnika zgradil železnico, po kateri vozi v Leningrad kolikor mogoče velike količine vojaštva in oklepnih sredstev. Dopisnik, nadaljuje: Če hočemo razumeti pomen bitke za Leningrad, moramo spoznali sovjetsko načrte. Sovjeti vedo, da je težko prebiti nemške črle med llmenskim jezerom in Azovskim morjem, pa če tudi tii se jim v središču ali na jugu posrečilo prodreti, ne hi mogli nikdar doseči odločilne zmage, kajli preden bi hoteli dospeli do evropskih meja. bi morali prehoditi celo Ukrajino, preko katere teče mnogo velikih rek in kjer so zbrane velike množice nemških iu zavezniških vojakov. _ Leningrajsko bojišče pa nima velikega zaledja. Po poročilih, s katerimi razpolaga dopisnik, so se maršali Timošenko. Vorošilov in Žukov sestali k vojnemu posvetu in sklenili, da bodo poskušali prebiti nemško črto med PejpuSkim jezerom in Volhovom, nato vdrli v Estonijo, tako da bi ločili bojišče v Rusiji od Finske in Norveške in da bi lahko prišli v stik z Angleži, če bi se jim posrečilo izkrcanje v Skandinaviji. Sovjeti seveda skrivajo le namene. Doslej Se niso dosegli nikakega pomembnejšega uspeha, čeprav so ravno na leningrajskem bojišču žrtvovali nad milijon ljudi, ki so bili mrtvi, ranjeni ali ujeti. Te zanimive pripombe kažejo, da hodo na severnem bojišču, kier pozimi ni liilo odločilnih bojev, vzplamtele silovite bitke, ki bodo morda bolj zanimive kakor na južnem odseku vzhodnega bojišča (>Lo Ultlme Nolizie*.) Španija obsoja teroristično bombardiranje Madrid, 27. maja AS. Kampanja proti terorističnemu bombardiran ju ima vedno večji odmev po vsej Španiji. >.\ISC« objavlja izjave in razprave znamenitega strokovnjaka za mednarodno pravo janguasa Mcssia, bivšega poslanika pri sveti stoiki, ki zatrjuje, da jo druga haaška konferenca, na kateri so obravnavali letalsko vojno, propadla zaradi tega, ker so hoteli popolnoma izključiti uporabo letalstva tudi na bojiščih ter prepovedati letalske napade na civilno prebivalstvo. Bivši poslanik jc nato trdil, da obstoja v mednarodnem pravu norma, ki zahteva, da so jc treba ozirati na civilno prebi- valstvo in umetniške spomenike je, ali bi ne bilo pruv, ako bi ter se sprasu-vojskujoče sc stranke spoštovale te predpise. Ker bombni napadi, kakor se je pokazalo, ne morejo doseči zmage s tem, du bi uklonili nasprotnika, je Mcssija dejal: »Če bi vojskujoče se stranke, ki jih tvorijo narodi stare civilizacije v tihem sporazumu omejile uporabo letalstva, bi si pridobile priznanje človečanstva, dočim bodo jme-le v nasprotnem primeru nn dan miru bridko nalogo, popravljati velikanske nepopravljive ruševine s popolno zavestjo, da so bile pojiol-noma nekoristne.« Konferenca v Washingtonu se bliža h koncu Roosevelt in Churchill bi rada pridobila Sovjete za vojno proti Japoncem, Sovjeti pa se izmikajo Berlin. 2". maja. Vojaško-politična konferenca v Washingtonu sc nagiba h koncu. To dokazuje dejstvo, da jc Churchill sprejel zastopnike tiska in jim odgovarjal na raznu vprašanja. Kar se tiče sklepov na sestanku samem, ni bila javnost o njih nič obveščena. Vse kaže, da sestanka treh ali štirih ne bo in da bo Churchill namesto v Vladivostok hitro odpotoval v London. Duvies je podaljšal svoje bivanje v Moskvi, kar pomeni, da bo poročal Stalinu to, kar bi mu hotela Churchill in Roosevelt osebno povedati. Zanimivo je. da je Churchill proglasil boljševike za »plemenite zaveznike, ki sc junaško borijo zn skupno stvar«, kralj Jurij in Eden pa sta poslala Kalininu in Molotovu ganljivo [Kisi a n i co :za zgodovinsko obletnico podpisa dvajsetletne pogodbe o angleško-sovjetskem zavezništva«. V izjavah ministrskega predsednika in obeh poslanicah prevladuje priznanje, da se nobena druga sila ne bi mogla izdatno upreti nemškemu vojnemu stroju in da ima zato Rusija glavno zaslugo, da jc rešil Evropo -nacističnega gospodstva«. Združeni narodi so hoteli s tem priznanjem pridobiti rdečo arma- do. da bi se še to leto upirala nemškim in zavezniškim silam, Stalin pa jc v povračilo za to razpustil tretjo internacionalo. da bi s tem ustvaril možnost za povojno sodelovanje med združenimi narodi. Roosevelt pa je sporočil, da bo dobilu večino vojnih dobav na osnovi zakona o posojilu in najemu Sovjetska Zveza, ki lahko računa na vedno izdatnejšo pomoč »za vsak primer«. Kaj pomeni »za vsak primer«? Ali je hotel Roosevelt s tem namigniti na to, kar je omenil že Churchill s svojimi izjavumi o »oiiortiinietični politiki Japonske do Sovjetske Zveze« in ali je to namigavanjc v zvezi z glasovi, češ da bodo Združene države sporazumno z Anglijo in Čang-kajškoin zahtevale letalska in pomorska oporišča v vzhodni Sibiriji? Moskva se je sicer zahvalila za izraze hvaležnosti, toda kakor da bi nič ne vedela za Churchillovo opozorita se je začela baviti z rusko-japonskimi odnošaji poudarjajoč, da se je politika dobrega sosedstva med Japonsko in Sovjetsko Zvezo izkazala /a koristno tako za Sovjete kakor za Japonce. (-11 Piccolo«.) Portugalska in razpust kominterne Lizbona, 27. maja. Nadaljujejo se pripombe k sovjetskemu triku z razpustom kominterne. >Dia-rio da Manila-' piše, da je Stalin v zgodovini večkrat delal razliko med koininterno in sovjetsko vlado, kadar je bilo lo potrebno. Nekaj podobnega se je tudi zdaj zgodilo, nas Portugalcev to ne zanima. Zdi se nam neverjetno, da bi Stalin tako dolgo čakal na ta manever. Mi smo pričakovali že takrat, ko se je razširila novica, da so zopet odprte cerkve, da bodo rdečega carja kar naenkrat naslikali kot praktičnega katoličana. Vse lo pa nas nič ne preseneča, kakor nas ni presenetil pokolj poljskih častnikov. List nadaljuje, da je bil edtin izmed ciljev te Stalinove odločitve omogočiti angleški komunistični stranki vstop v delav- \\ Težavno vprašanja, na katerega Churchill ni mogsl odgovoriti da 'lisi Berlin, 27. maja. Med izjavami, ki jih je po-Churcliill na tiskovnem sestanku v Beli zanima Berlin zlasti ona. v kateri ie napovedal nadaljevanje in povečanje letalskega terorizma. Angleški ministrski predsednik je v tem pogledu znova dal Nemčiji prvenstvo. Druga zanimivost je zagoneten Churchillov odgovor nu vprašanje, če .je treba pričakovati skorajšnjo intervencijo Sovjetske Zveze ob struni zaveznikov v vojni na Tihem morju, lo vprašanje je bilo za Churchilla precej mučno in Churchill je odgovoril, da je imela Sovjetska Zveza doslej najtežje izgube, da pn se njena moč lahko zopet obnovi in pomnoži in da zalo vodi Japonska do Moskve oportunistič- iio pol it i ko. Churchillov govor je torej vse prej kakor jasen. Angleškemu ministrskemu predsedniku pa se v njem ni posrečilo prikriti tega, kar v Berlinu že dolgo poznajo kot njegovo tajno in vročo željo v sedanji uri: da bi Sovjetska Zvezu stopila v vojno proti Japonski in bi tako pomagala angleško-ameriškim voditeljem rešiti najtežavnejše in najzamotanejše vprašanje v njihovi strategiji: vprašanje, ali naj se du prednost Evropi ali Aziji, vprašanje, ki ga sestanek v \Vashingtonu ni mogel rešiti, kar posredno ivotriiijo dejstvo, da še ni bil imenovan ameriški poveljnik zu »evropsko bojišče«. (»II Piccolo«). sko stranko. Kominterna je bila razpuščena prav takrat, ko so laburisti ponovno zaprli vrata komunistični stranki. Z oziroin na Portugalsko se ni nič spremenilo. Razpust gor. razpust dol, mi do koininterno ne moremo biti in ne bomo nevtralni. (»Lo Ultime Notiziec.) Vsi tujci nemškega rodu dobili nemško državljanstvo Berlin, 27. maja AS. Nemški uradni list prinaša Hitlerjev odlok, po katerem postanejo nemški državljani vsi tisti tujci nemškega rodu, ki so člani nemške vojske, oddelkov SS. policije in organizacije Todt. Državljanstvo začne veljati zanje z diiem. ko so stopili v te ustanove. Nesreča nemškega generala Berlin, 27. maja. AS. V službenem poletu nad bojiščem se je ponesrečil starešina nemškega letalskega poveljstva, letalski general Hoffmann von Waldau. General Hoffmann si je pridobil velike zasluge, ko je opravljal važne naloge v nemškem letalskem glavnem stanu ter se je odlikoval na bojišču kot vojak in kot poveljnik. Najnovejši japonski uspehi na morju Tokio, 27. maja. AS. Glavni japonski stan poroča, da je japonska mornarica med I. in 20. majem potopila 17 sovražnih podmornic in 13 vojnih ladij. Poročilo dodaja, da so japonske pomorske edinico v južnem Pacifiku potopile 2 pelrolejski ladji, 7 tovornih ladij in neko 15.000 tonsko prevozno ladjo, letala v sestavu japonske mornarice pa so potopila skupno 4 prevozne ladje .Japonske izgube v aprilu so znašale 10 ladij s 70.000 lonaml. Ljubljana, 27. maja. Danes ponofi je na svojem domu v Ljubljani po težki in dolgi bolezni umrl bivši minister iu senator dr. Albert Kramer. Pokojnik se je rodil 6. oktobra 1882 v Trbovljah. Študiral je gimnazijo v Celju, filozofijo in pravo v Uraden ln Pragi, kjer je promovlral leta 1010. Bil je uekuj času odvetniški koucipijent, nu- to pa, so Je posvetil novinarski stroki. Ril je parlamentarni korespondent »Slov. naroda«, »Edinosti«, zagreb. »Rije^i« in »Slobode« v Spalalu. Istočasno je izdajal na Dunaju tednik »Stldslavvische Kundschau« ter bil ustanovitelj in »urednik »Vede«. L. 1914 pa se Je vrnil v Ljubljano, kjer Je prevzel glavno uredništvo »Slov. naroda«. L. 1021 je postal Šef ».hitra« tn v tej funkciji ostal vse do novejših časov. Dvignil je časopis z neodjen-Ijivim dolom nn veliko višino ter mu pridobil velik krog čitateljev. Zo kot dijak se je politično udejstvovnl pri narodno radikalnem gibanju In tiil urednik listu »Oniladina«. še bolj uktlvno se je udejstvoval pozneje kot novinar. Od 1. 1917 je bil član načelslva napredno stranke. V prvih povojnih letih jo imel tudi važno politično uprnvno vlogo. V obdobju med obema vojnama je bil vre-krat član narodnega predstavništvu ter štirikrat minister bivšo jugoslovansko vlade. L. 1931 jc bil tudi nekaj časa poslanik bivšo jugoslovansko vlade v Pragi. Po zlomu Jugoslavijo jo že hudo bolan živel svoje zadnje dni večinoma v Ljubljani, kjer ga jo tudi doletela smrt. S pokojnim dr. Kramerjeni lega v grob mož i/, generacije onih slovanskih politikov, ki so odločilno posegali v usodo Slovencev v čusu med prvo svetovno vojno ter zlasti v obdobju med prvo in drugo svetovno volno. Kot. politika ga je odlikovala izredna taktična sposobnost. Na tem področju najbrž ni imel enakovrednega tekmeca. Znal je velikokrat z majhnimi silami doseči pomembne uspehe, zahvaljujoč se svoji silni politični delavnosti ter taktični Iznajdljivosti. Ves čas po smrti A< 3. Na dodatno živilsko nakaznico SD I (za ročne delavce): dnevno 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne ^iolos!uvljn pod nadzorstvo Visokepa komisarja, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Nekvarno pristojnosti Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajine po naredbi z dne 30. aprilu 1942-XX št. 82 ima nadzorstveni odposlanec pravico predlagati, preklicati ali spreminjati ukrepe vodstva Doma, katero je treba torej vse predlagati njemu v odobritev. rasist I) e 11 t i n i Eranc se imenuje za nad-zorovulcu Učiteljskega doma, z. z o. j. v Ljubljani. Zaplemba imovine upornika čepeljnika Franceta Zaplenjeno je imetje komunista Čepeljnika Franceta, roj. dne 20. nov. 1883 v št. Vidu pri Ljubljani in biv. v Ljubljani, Smartinskn e. 43 Zaplemba ima vse običajne posledice ili okoliščine. * Predpise o pobijanju kužne malokrvnosti pri kopitarjih bomo objavili v jutrišnji številki našega listu. Italijansko nemški industrijski sestanek. Te ilni je bil v Firenzi sestanek zastopnikov italijansko in nemške industrije, na katerem so- razpravljali o vojnogospodarskih vprašanjih italijansko in nemške industrije. Zlasti so razpravljali o skušnjah, ki so jih imelo industrije v obeh državah, na torišču preskrbe surovin in blaga, ki je nujno potrebno z,u vojno gospodarstvo, Govorili so nadalje tudi o carinskih zadevah in cenah ter so sprejeli ve« tozadevnih sklepov. Ivan Kologrivo?: Duh in cilji komunizma Sam sem v držuvuem muzeju v Amsterdu-mu videl Hombranltove sliko iz pulrograjsko erc-inltaže. Čudovite zbirke ikon so raznesene po Ameriki, slavni Code* Siuaiticus iz 4. stoletja j« bil prodan v Anglijo. Najdragocenejši spomeniki eo razdejani, zgodovinske katedrale, kakor katedrala sv. Vladimlrja v Kijevu s slikami Vasuecova, porušene, katedrala Odrešenika v Moskvi, spomenik slovite vojske proti Nopoleonu, razstreljena; neprecenljive lesene cetkvc 14., 15., 10. stoletja v severni Itusiji so podrte. To so le posamezni primeri nezaslišanega ropanja zakladov, ki jih jo zbralo vse ljudstvo z dolgotrajnim delom In naporom, ln to ropanje ao vršili ljudje, ki so skoraj sami judje In zaradi tega tem ruskim narodnim zakladom popolnoma tuji. Boljševiki so v ta namcu ustanovili v Moskvi celo poseben »eksportnl oddelek«, ki so po njem za devize prodali v inozemstvo cele knjižnice in dragoceno zbirko, tako one, ki so bile državna, kukor tudi take, ki so bile zu6ebna I ust. V nujboljšem primeru imamo v Sovjetiji lo čisto tehnični napredek, ki pu nikakor ni zdrav gospodurski nupredek. Omogočila ga je razlastitev vsega zasebnega Imetja, ki so ga nato »družili v roki boljSeviške države. A tudi na tem področju najdemo večidel same varljive milne mehurčke. Boljševiki se ponaSaJc, da so osrečili iene in otroke. A pri tem vidimo tisoče in tisoče zanemarjenih »trok, ki kradejo in ropajo, da so bile oblasti same prisiljene, da eo 8. aprila 1935 uvedle smrtno kazen zu 12lelne otroke. In v sovjetski zakonodaji beremo, da je žena v šestem mesecu nosečnosti oproščena nočnega dela, iz česar sledi, da mora podnevi delati kukor drugI. Vse je le laž in varanje. Da se o tej resnici prepričamo, je treba le tu in tam brati boljševiške časopise in liste. Ono malo dobrega in trajnega, kar je še najti v Sovjetiji, je napravilo rusko ljudstvo, a ue po zaslugi boljševiških sil, ampak kljub njim. Mojstrsko znajo boljševiki zbuditi človeško zver, ki 6pi v notranjosti duše. Vedno 6kušajo zdramiti živalski nagon, da nato ugonobe vse človekovo nravno življenje. Sicer se 6 tem v človeku čustvo ne da zatrotl, vendar njegova čustva postanejo nato grozovita in surova. Duševno razpoloženje, ki tako nastane, je polno sovraštva, razpoloženje pa, ki zbuja čustva, deluje razkrajajoče. To je evangelij sovraštva! Dan za dnem, od ure do ure oznanjajo po časopisih, po radiu in po govorih la evangelij! »Naravnost zver postaneš,« mi je dejal neki mlad mož, ki je prišel iz Sovjetije. Boljševizem Je prava psihoza sovraštva, ki jo razširjenn po vsem svetu. Vsa njegova borba proti krščanstvu in sploh proti vsaki veri je le plod le psihoze. Vendar so boljševizem no zadovolji s čustvom. Zastruplja tudi domišljijo, voljo in pamet. Človekova doinišljiju se buvi ne le z otipljivimi in vidnimi stvarmi, ampak tudi s takimi, ki ne spadajo v področje naših čutov. Vsa rast duha, ki jo kaže kako ljudstvo, razvoj jezika, tvorbe njegovegu genija so odvisne od činiteljev, ki jih more zaznati lo notranjo gledanje. Ljudstvo, ki živi od sume tvari in se duhovnosti odpove, gre proti svojemu jrropadu in izumre. Namesto prave kulture ustvur-ja le nadomestke, to se pravi, uckaj čisto primitivnega, nazadnjaškega, duhovno brezpomembnega, sploh le kaj takega, s čimer mora višja kultura kratko malo pomesti. Zato »nekulturnost«, nosilec boljševiškega režima, ili nikako naključje, ampak rezultat načrtnega postopanja, ki gre lo za tem, da v narodu uniči razum in voljo; tako obemu zmožnostima iztrga vodilno vlogo, ju oslabi in nu ta način podvrže mednarodni volji. To pa se zgodi takrat, če boljševizem zastrupi človeško dušo. Kajti »brez duše ni vse drugo nič: ljudstvo, dežela. država, rod, kri, dediščina, svoboda, resnica, pravičnost, čast. Duša je prav duša, kakor jezik tako lepo pravi: ,duša celote'. Duša jo tista, ki dela, da so nam vse dobrine vrednote, kajti ona ostane edino, kar ima človek še neposredno od Bogn.< (Paul Schtltz, Das Evangelium den Men-schen unserer Zeit dargestellt. Rerlin, 1940, str. 243.) Človek je nagnjen k temu, da vse odklanja, česar ne more s svojimi čuti neposredno zaznati. Njegova roka mu črta krog njegovega obzorja. Vse, česar ne moro prijeti z roko in umeti s svojim malim razumom, zanj ne obstaja. To pa je ravno glavni smoter boljševizma: domišljiji vzeli vse, kar je nelvarno, vse to osmešiti, zatretl. Zanj biva le tvar, le telo, le sitost, le lakota, le telesna utrujenost, le stroj in izdelovanje, lo mož in žena s svojimi izključno spolnimi nagoni, vse drugo jp gola prevara in glupost. »Dušo,« pravi neki komunistični pisatelj, »moremo prav tako vreči čez. krov kakor marksizmu tuje junaštvo. S takimi stvarmi no vemo kaj početi.« Tako nastane nov človeški rod. ki naj se plazi po trebuhu ln požira prah zemlje. Edino, kar se še dovoljuje to vrste ljudem, je, da tipalko svojo fantazijo iztezajo po onem bodočem blagostanju, ki naj zavlada na svetu, ko bo boljševizem osvojil ves svet. Kajti In sen trdno in stalno živi v boljšovikih. Niso ga opustili in tega nikoH no . bodo storili. Tudi ne morejo ne; vedo namreč čisto natanko, da slu jim dani lo dvo možnosti: ali zmaga boljševizma nli njegov končni in popolni polom, V leni pa imajo popolnoma prav: ves svet obsegajoča Ideja ne moro ostali krajevno vezana. Boljševizem jo svetoven problem, ali vlada povsod ali nikjer. (Dalje.) 32 Car ni imel kakih posebnih dohodkov; proračun je predvideval vse stroške, ni mu pa priznal nobenega osebnega dohodka. Kakršne koli svoje Izredne stroške jo mogel navesti v eni ali drugi postavki bilance. Za svoje osebne Izdatke Je imel na razpolago tudi ostanek kapitala, ki Je bil naložen v inozemstvu za časa Nikolaja I. Ostanek tega kapitala se je uporabljal skoraj izključno lo za dobrodelne namene In za razne podpore. (Državna bilanca je predvidevala vsako leto vsoto 10 milijonov rubljev, s katero jo car mogel razpolagati, vendar pa no za stroške na dvoru. Ta vsotn se jo uporabljala za stroške, ki jih ni bilo mogoče uradno navesti v bilanci, kakor n. pr. za razne lajne službe v inozemstvu.) Curica-mati kakor tudi mlada carica sta dobivali vsako leto vsaka po 200.000 rubljev, kar pu je zelo molo, če primerjamo z njihovimi obveznimi izdatki. Vsak carjov sin je dobival do svojo polnolotnosti 30.000 rubljev z.a stroške vzgoje, dejansko pa se je ta vsota kopičila in so dodala doti velikega kneza. Ob poroki jo vsaka velika kneginja dobila v doto en milijon. Veliki knezi pa so dobivali od dneva svoje polnoletnosti vsako leto 200.000 rubljev. Te vsole pa niso Izhajale iz državne blagajne, ampak iz. dohodkov posestev, ki £0 pripadala carski rodbini. Osebje takozvanega dvora pa so tvorili ljudje iz najožjega spremstva vladarjev in njihove družine. K Icniu spremstvu jo pripadalo predvsem carjevo vojaško spremstvo; bili so lo razni pribočniki, katerih število je bilo zelo veliko, a v stalni službi sta bila 6amo dva nli trije. Vsi ostali pa so bili v službi pri svojih polkih in so prihajali k carju le od časa do časa. Nekateri pa so prihajali v službo le ob izrednih slovesnostih. Veliki knezi so bili vsi carjevi pribočniki, kakor tudi častniki. Toda vsak izmed njih je imel kot veliki knez po enega ali dva osebna pribočnika. Poleg teh pa jo bilo civilno spremstvo. To spremstvo jo bilo so mnogo številnejše, loda po večini so ti ljudje nosili le časten naslov. Vršili so le službo navadnih uradnikov in njihov položaj je odgovarjal stopnji, ki so jo dosegli v civilni službi. Treba je pripomniti, da je bila od dobe Petra Velikega civilna služba urejena kakor vojaška po stopnjah, ki so omogočale dosego raznih funkcij. Tako je moral na primer častnik doseči stopnjo generala, da je mogel poveljevati brigadi. Prav tako je uradnik moral postati državni svetnik, dn Je mogel postati glavar kake pokrajine ali načelnik enega od ministrskih odsekov. Razpredelnica stopenj raznih funkcij, ki jo je uvedel Peter Veliki, je natančno določala odnose med civilnimi in vojaškimi stopnjami. Tem funkcijam je treba prišteti še razne častne naslove, predvsem dvorne. Ti dvorni naslovi so se dobivali uradno na predlog načelnikov kot plačilo. A zelo pogosto so sc podeljevali tudi po izrodili poti, s pomočjo pokroviteljstva. V tem oziru so prišli v poštev »mali dvori« velikih knozov. Rilo jc torej lin tn način več sto ljudi, ki so nosili veličastne naslove, kt državo niso stali nič, ker tem ljudem ni bilo treba dajati nikake nagrade ali plače, pač p« so vzbujali splošno zavisi. Med temi naslovi so bili nekateri, ki so nositoljem poverjali kako malenkostno vlogo na dvoru ob večjih slovesnostih, po večini pa so bili samo častni naslovi in je njih nositelj imel samo pravico, da je bil obenem s svojo družino povabljen k plesnim in drugim prireditvam. Izvzemši lo pravice, ti dostojanstveniki niso imeli nikakega stika s carsko dvojico in mnoge izmed njih car ni poznal niti po imenu. Žensko spremstvo jc bilo manj številno. Obsegalo je ducat častnih dam, ki so bile poročene, 111 nekaj ducalov takih, ki niso bile poročene. Neporočene dame so izgubile svoj naslov, kadar so se poročile. Čeprav jih jo bilo vsako leto imenovanih po 20 novih, jih je enako število vsako leto zginilo z dvornega seznama, zato njihovo število nikoli ni dosegalo števila sto. Od teh jih je carica osebno poznala komaj kakih dvajset in izmed njih so bile iz.brane dame, ki so se vrstile pri raznih prireditvah, sprejemih itd. Kar se tiče drugih, so bile lo povečini hčerko visokih dostojanstvenikov, katerim jc bil dan ta naslov le kot nekak znak naklonjenosti do njihovih staršev. Toda če ti niso pripadali carskemu spremstvu, jih naslov, podeljen hčerkam, nikakor ni približal temu; samo hčerka je bila povabljena k velikim dvornim sprejemom, pri katerih se je pridružila Častnemu spremstvu carice in mnogokrat dekleta na videz niti ni poznala. Mnogokrat se Je zgodilo, da marsikatera dvorna dama sploh ni prišla nikdar v osebni stik s carico, če za to ni ipiela kak drug poseben razlog. Poročene dvorne dame, ki pa »o bile, kakor Že rečeno, mnogo manj številne, pa je carica skoraj vse osebno poznala. Ta naslov je bil dan samo gospem iz najvišjih krogov, soprogam ali vdovam največjih dostojanstvenikov. Med temi damami, ki jih Jo dičll naslov, ki jo vzbujal vsepovsod zavist, jih Jo bilo nekaj, ki eo bilo stalno v spremstvu obeh caric. Gospo bl gospodične, k I *o vršile to službo, so dobivale mesečno plačo, poleg tega so Imole stanovanje v palači sami, smele so fe posluževati dvomili kočij ln so Imelo Se mnogo drugih ugodnosti. t&JiOJ&ne tundce Oglase zsC nedeljskega »Slovenca« sprejemamo le do danes — petka zvečer! Koledar Petek, 28. velikega travna: Avguštin, Škof; Viljem, opat; Senator, škof; Prlam, mučenec. Sobota, 29. velikega travna: Marija Magdalena Pazzi, devica; Maksim Emonski, škof in mučenec. Da""»OZNANJENJE MARIJINO« Frančiškansko gledališče. Zgodovinski paberki 28. velikega travna: L 1641 se jc rodil v Ljubljani baron Jaaez Vajkard Valvasor, raziskovalec krunjske zgodovine. Pisal jc v latinskem in nemškem jeziku. Najvažnejše njegovo delo je »Die Ehre des llerzogthums Crain«, ki je izšlo leta 1689 v štirih zvezkih. V njem je pisatelj opisal ta del slovenske zemlje z zgodovinskegu, zemljepisnega, etnološkega in etnografskega oziru. Umrl je v Krškem leta 1693 — 1. 1741 se je rodil v Ljubljani Janez Filip Cobenzl iz stare koroške plemiške rodbine, študiral je na Dunaju in Salzburgu ter stopil v državno službo. Bil državni svetnik na Dunaju, spremljal leta 1777 cesarja Jožefa II. v^ Pariz, sodeloval na mirovnem kongresu v Tešinu in leta 1797 pri sklepanju miru v Campu Formi-du, nakar je postal avstrijski poslanik v Parizu do leta 1803, ko je stopil v pokoj. Cobenzl je posredoval našemu slikarju Kavčiču sprejem v dunajsko akademijo in ga pozneje priporočil cesarju, ki ga jc poslal v Italijo. A. Lavrinu je veljal že leta 1779 zu Slovenca; vsekakor je bil dober poznavalec Slovencev in slovenščine ter je informiral Napoleonu na Dunaju v noči na 16. oktober o narodnih razmerah v Iliriji. Umrl jo 30. avgusta 1810. leta na Dunaju kot poslednji svojega rodu — 1. 1884 je umrl v Korlah v obirski župniji pri Železni Kaplji na Koroškem pisatelj Janez Božič, rojen 15. oktobra 1829 v Novi vasi pri Lescah na Gorenjskem. Dovršil je kot eden najboljših učencev gimnazijo in bogoslovje v Ljubljani, nato kaplanoval v Krašnji, kjer je obolel in skoraj oglušil. Sprejel je vabilo ravnateljstva gimnazije v Eiumeu, došlo po Trdinovem posredovanju, in odšel tja kot suplent. Lela 1858 jc odšel na Dunaj študirat klasično in slovansko jezikoslovje. V poletju 1864 se je zatekel v Celovec, da bi stopil na Koroškem v dušno pastirstvo, a ko jc Einspieler ustanovil leta 1865 »Slovenca«, je prevzel uredništvo in zaprosil ordinnriut za pokojnino, ki mu jo je ta tudi dovolil. Ostal je v Celovcu tudi po prestanku »Slovenca« (1867 1.) in se udeleževa" narodnega dela, leta 1870 pa je šel kot upokojenec oskrbovat beneficij v Kortah, kjer je ostal fiato do smrli. Božič jc že kot gimnazijec sodeloval pri Slovenskem cerkvenem časopisu (I84S), kasnejši Zgodnji Danici in Vedežu, kot bogoslovec jc »svobodno za Slovence zdelal« povest »Stric Tomaž ali življenje zamorcev v „NAŠA KNJIGA", LETO IV., ZV. 3 Izšsl ie roman sodobnega srbskega pisatelja, avtorja Pokošenega polja BRANIMIRA C O S I C A Dva svetova (predgovor Milan V. Bogdanovič) Prevedel profesor France .lesenovec Opremil areh. V. Gajšek — 336 strani ZALOŽBA „NASA KNJIGA" LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 Ameriki od Henriete Stowe«. Kot kaplan je urejal »Koledar za Slovence«, na Dunaju pu poslovenil Platonovega Kritona in Apologijo, tz.išli v Janežičevem »Cvetju iz domačin in tujih logov« in pisal za »Novice«. Odločno jo sodeloval pri Einspielerjcvcm »Slovencu« in pozneje pri Besedniku. • — Velika akademija ljtihljanHkih srednjih šol. ki ho v nedeljo oh 11 dopoldne v veliki unionski dvorani pod pokroviteljstvom našega vladikc dr. Gregorija Rožmana, bo gotovo tudi velik umetniki dogodek. Skrbno izbran program, tako orkestralnih kakor pevskih točk, jo posebno lep. Vsi, ki bodo pri akademiji nastopili, se skrbno pripravljajo in dosedanje skušnjo kažejo naravnost presenetljivo izvežbanost v vsakem pogledu. Mogočen pevski zbor, ki šteje nad 300 pevcev, sestavljen iz dijakov ljubljanskih srednjih šol, bo za Ljubljano naravnost pravo odkritje iu bo dokazal, kaj vse premore mladeniška požrtvovalnost in navdušenost. Ljubljana naj izkaže hvaležnost svoji mladini s številnim obiskom. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska 1 ter eno uro pred začetkom akademije pri blagajni kina Union. Cene so od 12 lir navzdol, za dijaške skupine od 4 liro navzdol. Preskrbite si vstopnice, dokler jih je še kaj. uniformah. Te so sive barve. Poštarji imujo hlače dokolenke in se ločijo od vojuštva po visokih kapah in po nušivih. Poštarji so prejeli tudi nove čevlje, ki so soliden izdelek neke domače tvrdke in zelo trpežni, pač takšni, kakršne poštarji potrebujejo. O T H O S K I K O T I C E K Jutri začnemo priobčevatl novo otroško slikanico Dvojčici Da" »OZNANJENJE MARIJINO« Frančiškansko gledališče. — Ljudska tiskarna in knjigarna sporoča, da bodo v soboto, 29. maja, vsi njeni obrati: tiskarna, knjigarna, knjigoveznica in pupirnice ves dan zadrti. — Društvu slepih je daroval neimenovani dobrotnik 500 lir. Plemenitemu durovalcu se odbor najtopleje zahvaljuje. — Opozarjamo na poslednji dve predstavi »V času obiskanja«, ki bosta v teh dneh: v petek, 28, in ▼ nedeljo, HO. t. m., obakrat ob 3 popoldne. Cene so znižane od 15 lir navzdol. Ta drama o Jezusovem trpljenju je doživela nadvse velik uspeh. Tisoči so jo videli, mnogi celo po večkrat: pretresljiva je, a lepa; našemu času tako primerna! Zanimanje zanjo jc še vedno živo; zalo si preskrbite vstopnice v predprodaji v Operi. — Lepo vreme. Po torkovem nalivu, ko je godovnl sv. Urban, zaščitnik vseh vinogradov, jc počasi nastopilo lepo vreme, ko se je najprej začelo jusnili nu severovzhodu in severo-zapadu. V sredo jc bilo nasproti torku že nekoliko topleje. Dnevna temperatura se je dvignila na +20" C. V sredo so še mnogi nosili površnike in lažje zimske suknje. V četrtek zjutraj pa se je vreme že močno popravilo. — Poštarji v novih uniformah. Včeraj so se pojavili v Ljubljani prvič poštarji v novih o dobri in hudobni sestrici in njunih usodah Naročajte »Slovenca« že zaradi — otroškega kotička I BHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB — Labodji mladiči v ljubljanskem Tivoliju. Ljubitelji narave, sprehajalci po Tivoliju, nuj-bolj pu seveda ljubljanski drobiž, imajo sedaj v Tivoliju nenavadno veselje. Po tivolskem ribniku namreč po več ur na dan, zlasti ob sončnih urah, plava i>oleg ponosnega labodjega para še nekaj drobcenega sivega, namreč labodje pišče. l red nekaj časa smo poročali, du labodka v Tivoliju vali. V resnici je labodka znesla 6 jajc, toda izvolilo se je samo eno pišče. To je bilo preteklo soboto. Kmalu po svojem rojstvu pa je pišče za svojo labodjo materjo že pogumno zaplavalo po ribniku. Tudi labodji oče je s svojo kraljevsko gracioznostjo kazal mnogo ponosa na svoj naraščaj. Labodji par si je pred časom sam znesel gnezdo na južno obrežjo ribniku. To gnezdo je zelo preprosto in sestavljeno iz samega šibja. Na njem ie valila labodka v vsakem vremenu. Da je ne bi radovedneži motili, je dala mestna vrtnarija to gnezdo s suhe struni obdati s pravo žično ograjo. V labodjem gnezdu pn so — vsaj v četrtek so bila — še tri labodja jajca, na katere pa lubodka še vedno seda v upanju, da se bo izvalilo še kuko pišče. Kakor izgleda, pu bo iz tega težko kaj. Tudi kadar labodka vull, se pišče zateče pod njeno perje. Ako bo vreme v poletnih mesecih količkaj ugodno, je upanje, du bo pišče res doraslo iu se spremenilo v pravega belega laboda, ki bo ponos Ljubljančanov, saj je to po dolgih letih prvič, du se jc v Ljubljani res izvalil labodji mladič. J"" »OZNANJENJE MARIJINO« Frančiškansko gledališče. — Nesreče na deželi. Na Rakeku bivajoči delavec, 51 letni Anton Tavčar, si je pri delu močno poškodoval desno nogo. — Posestnikov sin. 30 letni Janez. Skodlar nu Vrhniki, se je pri padcu hudo poškodoval na glavi. — Ključavničar, 30 letni Ivan Košir na Dobrovi, si jc poškodoval med delom levo oko. Iz dela in življenja - o J ha m i^m Iz Gorizije Utopljenec. Na bregu našega severnega prod- I mestja zaposleni delavci so opazili v vodnem to- ' ku Črno gmolo, podobne človeškemu teleeu. Obvestili so orožnike, ki so kmalu ugolovili, da gre za mrtvo človeško truplo. Ko so mrtveca spravili na breg, so spoznali v njem 34-letnega kmeta I. Korsiča iz Salcana. Mož jc šel prejšnji večer po opravkih z doma. Krenil je po stezi, ki teče ob visokem bregu. Najbrž ga je obšla slabost in je zdrknil v valove, kjer je utonil. Naj mu bo Bog milostljivl Konec šole. V četrtek, 20. maja je bil zaključen šolski pouk na vseh šolali v mestu in na deželi. S Spodnjega Štajerskega Razdelitev spričeval poljedelskim vajencem in vajenkatn. V ptujski okrožni hiši so 23. maja s prisrčno slovesnostjo razdelili spričevala absolventom poljedelskih poklicnih šol pri Sv. Trojici v Slov. goricah in v Podlehniku. Obe šoli vzgajata mladino ptujskega okrožja in je na zaključno slovesnost prispel tudi zastopnik štajerskih kmetov dr. Pastor, ki je imel nagovor na fante in deklela. Podobne slovesnosti so bile v Celju, Mariboru, Apačah in Brežicah. Vsega skupaj jc na vseh teli krajih dobilo 280 fantov in deklet izpričevala, da so dokončali vajensko dobo v kmetijstvu in da so obiskovali poljedelske poklicne šole tri mesece. Vaški večer v Laškem. Prosvetni odsek mariborskega učiteljišča je priredil 22. maja v Laškem vaški večer z. godbenimi točkami, petjem ljudskih pesmi, štajerskimi plosi in jodlarji. Tudi dvo veseli enodejanki sta bili na sporedu. Skupina liči-teljiščnikov in učilcljiščnic jo pokazala narodne plese tudi še v nedeljo dopoldne z namenom, da prebivalstvo spozna te lepo staro običaje. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 48letni čevljar .lanez BeberiČ iz. Teznega, 58 letni Žagar Kari Likavec, kovačeva hčerka Elz.a Mlhelač, voznikov sinček Adolf 'avornik. Pod roko bandiloV sta padla brambovec Konrad Kosovinc iz Petrove in brambovski četovodja Jakol) Hartman iz. Gornjega grada, celjski okrožni vodja jc v njun spomin priobčil lep parte. Na vzhodnem bojišču je padel edinec Anion Trafela, planinski desetnik, sin Marije I.imovšek iz. Stražgonjcev. V vojni bolnišnici na vzhod, bojišču je umrl Jožef Wagner, vojak v polku gorskih lovcev doma iz Zavrča. Iz Hrvaške Visok živlieiVjskl jubilej naše rojakinje. line 15. ntaja je praznovala v Zagrebu tiho in skromno pctinsedenidesetlelnico svojega življenja svoje-časno znana dramska umetnica Zofija Borštnik-Zvonarjeva. V Zagreb je bila odšla skupno s svojim možem pok. Ignacom Borštnikom, s katerim jo potem dolgo »rslo let bogatila hrvaško dramsko umetnost. Radi nesporazumov s I a mošnjo gledališko upravo, je poleni zapustila zagrebško tri< dališče ter jo pozneje zopet v glavnem nastopala v Ljubljani in Sofiji. Stara slovenska gledališka umetnica živi sedaj v Zagrebu ler še vedno vzdr žuje slike s slovenskimi, hrvaškimi, kakor tudi bolgarskimi gledališkimi krogi. Visoko odlikovanje admirala Jakčlna. Poglavnik NDH je sprejel pred dnevi bivšega hrvaškega vojaškega zastopnika v Berlinu admirala DJu-ra Jakčina ter ga je za zasluge, ki si jih je pridobil na svojem dosedanjem službenem mestu za NDII, odlikoval z redom Krone kralja. Zvonimirja I. stopnjo z zvezdo in meči. Upokojitve vseučiliških profesorjev. S Poglav-nikovo odredbo so upokojeni sledeči hrvaški vse-učiliški profesorji: dr. Krunoslav Babič na mo-droslovni fakulteti, dr. Stanko Frank, na pravni Dokončna navodila za rad pri spokorni procesiji Vritnl red t posanteinl procesiji: 1. Križ, kl ga noiil ».upnik, na vsaki »trnni je po en duhovnik. ru nJim ostali duhovniki dotlčne fare. ob njih un vnuki strani po 10 mož. 2. Moški rodovniki. H. Solo (ljudske, meščanske, srednje). 4. Ostali moški A. farni pevski zbori. H. Ženski rodovi, I. Ostal« ženske. Vrstni red v »tolnl procesiji: 1. Križ, kl ga nosi Pr»v*vl»cnl, na veaki »tranl je po en duhovnik, zn nJim ostali duhovniki »tolno tare. rutou u« kanonikov, kl *o v spremstvu mlloslu« podobo .Marije Pomagaj. oh strani Čelno skupino duhovnikov jo nu vnuki strani po 10 mož. 3. Moški rodovniki. 3. Ostali moški. 4 Htolnl pov«»l zbori. 5. Akademiki. tt. Gospodje profesorji univerze. 7. Milostuu podoba .Marije Pomagaj. ki jo nosijo bo-gostovci. Pred podobo Ju polovica bogoaloveev. tn podoho d mira polovica bogonlovcev, vsi v d v ost o plh in v korotljlb. V tem sestavu so tudi gg. stolni kanoniki. Vso to skupino obkrožutu dvo vrsti uka domikov. R. Akudemičurke, 8. Ženski rodovi. IU. Ostalo Jonsko. . , Ak.idemlčarko In akademiki so uvrste za »tolno procesijo po fakultetah. , Srednje, meščansko in ljudsko Solo nai »o udeleže! prooe«!jo kot Sole. /.(tovore naj se zaradi »biralISfa in uvrščanju z dotlčuim g. župuikoui. kjor »e mislijo procesijo udeležiti. Pri vseli župnlh eorkvnh so določena zbirališča ra moške, žensko in šole posebej. Na stadionu bo sledeč obred: Procesije, ki pridejo poproje na stadion pojo med čakanjem na zadnjo procesijo ljudske pesmi, kl lih bodo intonlrali pevski zbori. Sledi pesem zborov, nato škofov itovor nalo slovesna Izjava, ki io tiskana ti" podobica li Mari.o Pomagaj in katere bosto dobili pr supulh uradih, šolski mladini io hodo pa posredovali gg. katetietl. Nato prineso Najsvetejšo ta rakovnisko cerkve, medtem pojo bogoslovol Misorero, /atom sledi spravna molitev, nato blagoslov '/. Najsvetejšim, molitev >V spravo tn boirokletje. nato ljudsko petje. l'e\skt /bori hodo u»'i vmes več pi stol Stolna procesija ostane ve« čas na stadionu v prvotni formuiljI. to pa zaradi tega. ker bo po končanem obredu zopet Sla v prvotnem «ostnvii iz. studi ona iu nesla milostno podobo Marije 1'omairaJ nnz.u i v stolnico. l>a bi mogli, ».lasti Uudik.i-šolRki otroci čim prej priti nazaj v mesto, pa tuli drugo Stile, Jo najbolje, ako so priključijo stolni procesiji in ttreilo r. njo v mesto. Toda ludi drugi verniki se lahko priključijo procesiji nazaj, Toda Šolsko mladiuo morajo pustiti naprej. Vsi udeleženci procesij naj so mirno pokoravajo rediteljem. Mčd procesijo molijo verniki roJ.nl vence 1n pojo litanije. I'rvl in druiri rnzrod ljudskih Sol no ure v proee-slll v sestavu šol, pač pa * starši aH drugimi aoroil uikl. Procesija bo ob vsakem vremenu. Dobrohotno pripominjamo 6e sledeče: 7.i vse »doleleuce brci Izjeme p« velja, du se udeleže proreslle 1» lastnega nairlba. v spoštovanju pred tak., veliko versko prireditvijo, kl izraža tako močno "voljo vsega naSeira naroda, da se hoče tudi t bodočo oklepati tistih velikih vrednot, kl »o mu bite v pro trklostl vedno v reSItev! Kdor pu nI Toljnn, da »e udeleži procesije » tem duhu In mu stvar nI po volji, nnj se ne «111 z udeležbo! Škofijski pripravljalni odbor potili urvlli sobot I. j nli I J a n a ' n" »OZNANJENJE MARIJINO« Frančiškansko gledališče. ................................... Marijanska akademija I. ženske realne gimnazije v Ljubljani v dvorani Liehtentiirnovega zavoda 1. za nižjeiolkc (L—111. r.) v petek, 28. maja, ob pol 16: 2. za vitješolke (IV.—VIII. r.) v petek, 28. maju, ob 18; 3. /u starše v nedeljo. 30. maja, ob 16. SPORED: 1. Gregor Ribar: Srce Marijino (pojo vsi). 2. Moti molči (deklamiru Kopriva Tunja, VIII. b). 3. Matija Tome: Lučke gorijo 4. Anton Foerster: Kraljica angelov (pojo nižješolke). 5. Cli. Gonnod: Ave Maria (poje Vrezec Na-du. VII. b). 6. O. Župančič: No Bledu (deklamira Lavren-čič Murijnno. VIII. a). 7. S. Mihelič: Zdrava Kraljica, V. Vodopivec: Imaculata, A. Schvvah: Ave Maria (pojo višješolke). 8. Filip Terčelj: Bili so trije otroci. Tri slike iz življenja Eutimskih vidcev. Dijaški predstavi sta vstopnine prosti. Pri nedeljski prireditvi se bodo pobirali prostovoljni prispevki zn kritje prireditvenih stroškov. fakulteti, dr. Ernest Maverhofer in dr.. Sergij Saltikov na medicinski fakulteti, inž. Viktv., !?«-tinski in dr. Sljepan Poštič na kuietijsko-goz.dar-ski fakulteti iti inž. Alfred Albini na tehnični fakulteti. Drobna Ifufoljanska kronika Z» otroke 7. Barja, Ceste dveh cesarjev In Hrda bo cepljenje zoper davlco v petek, 28. t .ni. Starši t. Barja naj pripeljejo otroke k cepljenju ob 17 v ljudsko šolo v Črni vasi, a starši s Cesto dveh cesarjev ter okolico in Brdu naj pripeljejo olroko k cepljenju ob 11 dopoldno v salon Karo. K cepljenju morajo starši pripeljati vso nad IS mesecev stare, šo no cepljene otroke, ki bodo lotos v presledku 11 dni dobili dvo injekciji. Polog teli otrok hodo pa cepljeni tudi vsi oni, ki so bili lani že dvakrat ecpljonl, lotos 5e a tretjo injekcijo. Starši otrok, ki bodo lotos dobili tretjo injekcijo, nuj s so-hoj prinesejo potrdilo o dvakratnem lanskem cepljenju, da bo na tem potrdilu zabeležena še. tretja injekcija. Zadnje cepljen lo zoper davico bo v ponedeljek, 31. t. m„ ob 16 v Mestnem domu. V soboto nc bo cepljenja. Zaradi vor-skih svečanosti v soboto 110 ho cepljenja v Mestnem domu, zato nuj pu starši otroke pripeljejo v ponedeljek, al. t. tn., ob 10 k cepljenju v Mostni dom. Pevke In pevci akademskega zbora! — Spokortle procesije na Rakovnik so hotno udeležili skupno /. 00. frančiškani. Zbirališče je v cerkvi pri oltarju sv. kriza ob 3 popoldne, Udeležite se polnoštevilno. Za stare onemogle Ljubljančane v mest netil zavetišču v Japljevi ulici je podarilo Kvungeljsko gospejino društvo v Ljubljani ,'ino lir. Županstvo Izreku stalnim dobrotui-cnm najtoplejšo zalivalo tudi v imenu pod pirauih. t ozlrnnt na ponovitev TomF.eve kantato Križev pot bomo priobčili v teli dneh kratko trlasbsmo analizo posameznih odstavkov tonu dela. Uvod: Po kratkem temnohnrvnem uvodu nn 01'glah povzame zbor isto misel, ki je pa ne razvija dalje. Glavni motiv, kl obvladuje ves uvod, prinese !>!!■>, »bor l»ti motiv razpleta in dosožo z njim prvi višek v Sredini uvoda. Po krajšem mirnem vmes- nem delu povzame bas ponovno »lavno misel, toda v obrnjeni obliki ia do?c/.o v. njo drugi zelo poudarjeni višek (na vsuki postaji so blesti mogočen križ). Miren, pre-inlSljevalnl odstavek zaključi uvod. Odločen motiv prvo postajo rahlo ilustrira divjan.io množino, ki zahteva Kristusovo smrt, Pilat so vda, njegova sodba jo v zboru jasno akordlčno izružonn. še proprostojši Je na slednji odstavek, ki zlasti k prvemu delu močno kontrastirn: Kristus brez besede strmi na nehvaležno ljudstvo. Kratek instrumentalni odstavek povzaino prvo ifitsel, nakar slodi zu zaključek kratek premisljevatni del. Drogu postaja jo oblikovno trodolnn: dva počasna odstavka okvlrjata srednjega živahnega, katerogu glavni tema, oziroma njen nadaljnji razvoj, skuša biti pravičen tekstu »... nr.j nam srce nad njim gorko z.aplaka«. Nadaljevanje sledi Opozarjamo, du bo ponovitev v sredo, 2. junija, ob 7 zvečer v ljubljanski stolnici. Vstopnico v knjigami Glasbene Matice. 1'laulst Anton Trost bo Izvajul na XV. simfoničnem koncertu v ponedeljek, 81. t. ni. v veliki unionski dvorani solistični pnrt v Cnjkovskecn Koncertu zu klavir iu orkester v b-molu. Znane so vse odlično umetniške kvalitete našega prvega klnvirskegu mojstra, žo tolikokrat izpričane in sijajno uveljavljene, lako dn Jo Vsak njegov nastop v koncertni dvornni tak umetniški užitek, za katerega nas zavidajo lahko tudi drmtl narodi in večja kulturna središča, 7.a svoj nnslop v ponedeljek st jo izbral Onjkovskegu klavirski koncert v b-molu, kl jo eno nnjsl-jnjncjšlh del vso tovrstno klavirsko literature. Orkestralni part odnosno spremljavo bo odigral naš simfonični orkester pod vodstvom dirigentu Nlkn Strltota, kl nastopi nu toni koncertu po daljšem presledku kot simfonični dirigent v koncertni dvorani. — Polesr falkovskogn bomo slišali še Novakovo Slovaško suilo ln Zandonaievo Trotitin-sko rapsodijo. Opozarjamo, du bo začetek točno ob pol 7 zvečer. Tredprodaja v knjigarni Glasbeno Matice. Duhovnega preporoda našega narodu hočemo. V tu namen služIjo ko nalašč predstavo največje svetovno drnmatsko umolni-| 110 Paul Claudelovtga tnlsterija »Marijino oznanjen te«, ki so te dni v Frančiškanskem gledališču. Žrtev, pokora, rešitev družino iu domovine so silnice, ki vodijo hodno Vtolu-110, da sprejema na svojo mlade, slabotne nuno od liogu ji poslano trpljenje. Izbrana io po milosti božji zu daritve.nl oltar najvišjega v zadoščenje zu žalitvo In grelio svolegu tava.ločega naroda. — Ljubljančani! . Pohitite i obiskom leh predstav. Danes, v pelek 28. maja. hodo »Oznonjenje« ponovno i uprizorili ob 19.15 v Frančiškanskem gledališču. Vstopnico so v predprodaji pri Sfiligoju in en o uro pred začetkom pri dnevni blagajni. Mestni flzlkot zarndl snnžen.la prostorov v petek, 28., In v soboto, 21). t. 111.. ne bo urudoval tor bo posloval samo v najnujnejših primerih. Naše dljaštvo ln zavode toplo vabimo k obisku nocojšnje predstave Paul Claudc-lovegu »Marijinega oznUnJenjn«. Poliltito z nakupom vstopnio pri Sfiligoju 1 Ne pozabilo obiskati razstavo v Jakopičevem paviljonu, kl vam nudi lep vpogled v snovanje moderne »lovensko likovne umetnosti. ltazstnvu jo odprta dnevno od 9.J0—19. Dljakl-lnje gimnazij In meSfnnsklh Sol! Prijavilo so zn posebne lnstrukcije v prod-1 metih za malo maturo. Vpisovanje do JI. jn-nllu. Ločeni oddelki po šolali iu razredi it i lični honorar nizek. Poučujejo nrofesorji-strokovnjuki. Prijave dnevno dopoldne od 9 ! do 12. popoldne od 4 do 0: Specialno stro-' kovne lnstrukcije z» gimnazijo Iu meščanske šole, Mussolini jev (Kongresni) trg 2, II. nadstropje, Središče mestu! Težko delo tramvajskih sprevodnikov. Te 1 dni lo bilu v nekaterih listih objavljena statistika o naraščajočem tramvajskem prometu v Ljubljani. Dodali hi šo s svojo strani, da Jo vsega »poslovanja vredno delo tramvajskih sprevodnikov in voznikov, kl imalo mnogo težje delo, kakor na videz Izgleda. Samo nu dolenjski progi, ki je najkrajša ln volja med tramvajskim osebjem zn najlažjo v mestu, prevozi vsako dopoldne v osmih urah delavnika vsak prevoznik oziroma voznik 110 .TJ- do tokrat v eno smer in tolikokrat seveda tudi obratno. To .ie v resnici pravi delovni napor in tudi Izraba živoev. Popoldne pa ju delo za sprevodnika šo težje, ker jc večji naval občinstvu. Na drugih progah jo število voženj manjše, ker so progo daljše, loda napor jo prav tnko velik, če 110 večji kukor na dolenjski progi. Zato priporočamo občinstvu, naj bo do trnnfVajskega sprevodnika in tudi do vozniku obzirno in nuj mu skuša z disciplino olajšali njegovo težko delot Niso samo nn trgu akacije. Odkar je večina akacij nu živilskem trgu usahnila, jo morda najlepši nasad nkueij v Ljubljani nn Cesti 3. maju od Opero do Tivolija tor so nekoliko razširi tudi nn cesto Viktorja lCma-nuela. To nkaelje so sedaj v najhujucjšein cvetju in prijetno diši nalefl naokrog. Cvet akacij vsebuje namreč mnogo medu In znto jo to drevo v tem čnsu 01I čehol zelo obiskovano Sedaj po dežju linajo čehulk-e še vedno dovolj priliko, da jo obiskujejo ln oplode. Akacija spada v vrsto metuljčnlo, sodeč po ovetju. Po sadu pa prav tako v Isto vrsto, ker rodi stroko in je tudi stročnica. Akacija ne potrebuje nobenega gnojenja, zadovoljna je lo z malo votlo. Ponesrečenci v Lllihljnnl. Hud pes io napadel 511 letno »nscbnlco Katarino Jurčevo iu jo ugriznil v levo nogo. — 14 letni dijak Drago Hlfeli je po stopnicah spodrsnil tn si zlomil d"Stio nogo. — 85 letnega zasebnika j Aniona .loruea jo konj breuil v trobuli 111 KU hudo puškOdovul. Gledališče O p • r a t Potek. »">. maja. oh 18: »Vucbovzctje U. D. M« Oratorlj. Bed B. Sobula, 2S. maja: Zaprto. Nedelja. 30. mitja, oh 17: »Vnebovzetje B. D. M.< Oratorij. lzvcu. Cene od 2U lir navzdol, D r a m a t Petek, il. maja. ob 15: »V fasn obiskanja«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota. 29. majal Zaprto. Nedelja, 3(1. maja, ob 15.: »V času obiskanja«. Izven. Znižane cene od 15 lir. Ponedeljek, 31. ninjn, ob Iti.: »Princeska In pastirček«. Zaključen« prodstava za GlLL. Naznanila FKANCISKANSKO GLEDALIŠKE Petek, SU. ninla, oh 18.45: Pnul Claudel — •Oznanjenje Marijino«. Sobota, 29. mala. Zaprto. Nedelja. 3». maj«, ob 18.45: Paul Claudel — »Oznanjenje Marlllno«. ItADIO. Petek, 2S. maja: 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa, poroči In v italijanščini — 12.211 Plošč« — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa. poročilu v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 111.25 Itndijske pesmi, orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročilu v Italijanščini - 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sljanec, orkestralna glasbu — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. poročila v ilaliJunSč.iui — 17.15 Pesnil In napevi — 17.35 Koncert trla DesazensGodnrd — 19 Govorimo llalijuusko. poučuje prof. dr. St. Loboil - 19.30 Poročilu v slovenščini — 19.45 Polltčnl komentar v slovenščini — 20 Napoved čusa, poročilu v italijanščini — 20.20 Herenade zu vse — 20.45 Simfonična prireditev družbe E1AH: Simfonični koncert vodi dirigent Carlo Zeeclil, v odmoru predavanje v slovenščini — 22.45 Poročilu v itutijunSčini, LEKARNE. Nočno službo linijo lekarne: mr. Leuslek. Itesljova cesta 1: mr. Bnbovee, Knngrern! t.rr 12. m mr. Koinctsr, Vič — Tržaška ccttu 48. CflSn EBIPII3U5KEBfl PI3DKRR[i3fl U. Mi o ni ■•10. »Tebe? Mojega tolstega velikega dvorjuni-ka? To je pu že nekaj izrednega,« tolmači Jožef. »Tudi juz imurn srce,« se bruni tu. »Nisem se vdul, pa sumo zuto, da tebe ubogam. Tako so se mi smilili. Zato so se vrnili vsi z osli in žitom in te prosijo, du jih poslušaš.« »Odpelji jih v dvorano.« j Vse.« Veliki dvorjanik odide. Jožef sc nekoliko zbere v ponižni molitvi. Prišel je odločilni trenutek. Bratje so se dobro popravili. Luhko je upal, tla so prestoli preskušnjo. Vstopi v prestolno dvoruno in gre po sfop-nicuh na prestol. Njegov pogled premeri prostorno okolje. Vidi vojuke, ki imajo zvezunega Benjumina in občuti neizrekljivo sočutje do bratu, ki gu je imel v tako poniževalnem in mučnem položaju; vidi ostalih deset klečečih nu tleh pred seboj, jokajočih iu v ponižnem spoštovanju. Njegove sanje so se uresničile dobesedno. Hvaležen je Gospodu. Nobeden bratov si ne upa govoriti. Vsemogočni podkralj vzbuja spoštovanje. Niti Ju- da, sicer tuko zgovoren, ne najde besede. Jožef napravi dolg odmor, strašen zu brute, končno pu vprušu s strogim glasom: »Zukui ste tuko storili 'i Zukuj ste poplučuli s tako nenvaležnostjo usmiljenje, ki sem vum gu izkuzuli' Zakaj ste me okrudli in skrili mojo vedeževulno čušoP Ali niste vedeli, du mi nihče ni kos v vedeževanju?« Sele zduj si upu Judu spregovoriti. Tresoč se reče: »Kuj nuj odgovorimo našemu gospodu ali kuj nuj rečemo uli kuko nuj se primerno opravičimo? Bog je razkril krivičnost tvojih slu-žubnikov; glej vsi smo sužnji mojega gospoda, mi in tu, pri katerem se je nušlu čuša.« Jožef je zelo ginjen nud dejstvom vzajemnosti med bruti, toda du hi vzdržal v svoji vlogi, še vedno trdo odgovori: »Bog me varuj, du bi tuko storil: tu, ki mi je ukradel čašo, bo moj suženj: vi pa se svobodno vrnite k svojemu očetu.« Judu se približu nu kolenih k prestolu in govori navdušeno: »Dovoli milostno, gospod moj, svojemu služabniku, da spregovorim besede in se ne jezi nu svojega sužnja: ker za Euruonom si ti moj gospodnr in kukor kaznuješ, tako si luhko tudi milosti j i v. Ti si vprašal svoje služabnike: .Imate še očetu in bratu?' ln mi smo ti odgovorili, se spominjaš, gospod moj: .Imamo očeta že priletnega; in on ga nežno ljubi." Ti si tedaj rekel svojim služabnikom: .Pripeljite ga k meni in moje oko bo počivulo nu njem. Mi smo odgovorili našemu gospodu: .Mladenič se ne more odduljiti od svojega očeta, ker uko gu bo pustil, bo oče umrl. Ti pu si rekel svojim služabnikom: .Ako ne pride vaš najmlajši bral z vami, ne boste več videli mojega obličja Ko smo prišli domov k tvojemu služabniku našemu očetu, smo mu v*e povedali, kur je moj gospod naročil. Naš oče nam je rekel: .Vrnite se in kupite malo >iiu Mi smo mu pa odgovorili: ,Ne monvno iti: ako pojde naš najmlajši brat z nami. bomo šli skupaj; kajli brez njega si ne smemo drzniti občudovati obličja tegu moža.' Nuto je on odgovoril: ,Vi veste, du mi je moja žena, dobru Bahela, podarila dva sina Eden je odšel iz hiše in vi ste mi rekli: .Divja zver ga je požrla in zdaj gu ni več. Ako mi vzamete še tegu in uko se mu na potu kuj primeri, boste mojo starost z žalostjo spruvili v grob.'« >Ubogi starec!« mrmra nehote Jožef in tolsti dvorjanik se zelo premaguje, du skrije svojo ginjenost. Juda je slišal ta vzklik in to mu da pogumu, dn nadaljuje. Podkralj torej ni neobčutljiv z.a človeška čustvu. Nuduljuje: »Ako se torej vrnem k našemu očetu, tvo- jemu služabniku, brez mladeniča — duša našega očeta visi nu duši sina — in bo videl, da gu ii i z nami, bo umrl, in tvoji služabniki bodo pokopali sturo^t z bolestjo v podzemlje. Nuj buin jaz tvoj suženj, jaz, ki sem gu dobil na tvojo vero, ko sem zanj porokovnl, rekoč: Ako ga ne pripeljem, bom vedno kriv greha proti svojemu očetu Jaz bom torej ostal tvoj suženj nu uslugo mojemu gospodu mesto mladeniča, on naj «e pa vrne s svojimi brati, ker jaz so ne morem vrniti k svojemu očetu brez mladeniča, ker se bojim, da bi bil priča žalosti, ki bo stiskala mojega očeta « »Mi vsi smo pripravljeni ostati pri tebi kot tvoji sužnji, du se le vrne Benjamin in ne umrje naš oče od žalosti, ako bi se on ne vrnil,« govore bratje. Le Benjamin ugovarja: »Nedolžen sem. Jaz nisem ukradel čaše mojemu gospodu.« Preizkušnja je premagana; bratje so dokazali Jožefu, da so se spremenili; niso bili več taki kot prejšnja leta: ljubili so svojega priletnega očeta, ljubili Benjamina, medtem ko se pred več kot dvajsetimi leti hiso pomišljali prodati mlajšega bruto in raztrgati srca roditelju Zdaj so bili pripravljeni na večjo žrtev; žrtvovati' celo svojo prostost ter na ločitev od žene in otrok, da le ne užulostč priletnega očeta. IEL. 22-21 KINO UNION Odličen Ceškl film po znamenitem Ii. Cupkovem romanu ^ »Turbina« V glavnih vlogah: Llda Baarova tn Fruntlšck Smollk Predstave: delavnik ob 16 80, 17.80 tn 19 30 ; ob nedeljab ob 10.80. 16 30, 17.80 Id 1U SO I ,Et KINO SLOGA u" Sentimentalna ljubezenska komedija Jf »Zadnja iluzija« r^c V glavni vloel: llarry Baur, Bcttl Stockfelu, Jeannc Provost Zaradi dolžine filma pričetek predstav ob 14. 16.15 ln ob 18 30 1 iel KINO MATICA 22-41 Film najglobljo eoclalne tn ljubezenske vsebine... Nepozaben obraz graclozne CORINNE LUClIAlUE v rezijski umetnini »Ječa brez rešetk« Soigralci: Roger Duchesne, Annle Duccaux. PREDSTAVE ob 15. 17 ln 19 15 1 Železničarji : Tobakarji V nedeljo bo na vrsti zanimiva tekma med železničarsko enajstorico Hermesa in med predstavništvom tobačne tovarne. Otvorili bodo serijo [»vratnih tekem, pri katerih bo postajal položaj vedno bolj jasen. Nobenega dvoma ni o tein, da si bo Ljubljana priborila prvo mesto v L razredu, za ostala mosta pa bo huda borba. Tobačna tovarna je šo brez točke in se nahaja trenutno nn zadnjem mestu. Upoštevati pa je treba, da je prvo tekmo proti Hermesu dobila z 1:0, vendar so tekmo poz.nejo razveljavili, ker so tobakarii nastopili z igralcem, ki ni imel pravice nastopa. Ne vemo torej, katero moštvo je močnejše; pred- »DOLINA MOLKA« naš novi podlistek, bomo začeli objavljati s 1. junijem 1.1. »Dolina molka« jc krasno delo kunndskega pisatelja Ciinvooda, mojstra v opisovanju lepote kanadskih pragozdov, iz katerih poganja čudovito življenje Curvvoodo-vih junakov in sc zopet preliva v sklndje z božjo naravo. nost Hermesa je v boljšem znanju v ravnanju z žogo. prednost Dopolavora t. t. pa v borbenosti, ki jc že nekajkrat prekrižala račune onim, ki so jih podcenjevali. V II. razredu bo nastopila Mladika proti Žab-jaku. Mladika vodi v svojem razredu s 6 točkami, in velja za favorita; Žabjak pa najbrž ne bo igral preveč podrejene vloge, saj je preteklo nedeljo pokazal, da je trenutno v prav dobri formi. Obe tekmi bosta na igrišču Ljubljane. • Nizozemska gimnastična zveza slavi letos 75-letnico svojega obstoja. V zvezi je včlanjenih 90.236 aktivnih telovadcev. Novinarsko društvo in Stavbna zadruga ^Novinarski dom« naznanjata žalostno vest, da je dne 27. maju umrl njun člun in podpornik, gospod dr. Albert Kramer direktor »Jutrai, bivši minister, poslanec in senator Pokojnik jc bil od vseli začetkov zvest član novinarske stanovske organizacije in podpiral društvo gmotno in moralno. Zato mu bodi ohranjen časten spomini Ljubljana, dne 27. maju 1943, Novinarsko društvo, Stavbna in gospodarska zadruga »Novinarski dom« Vendita all&sfa Drafbena razprodata Venerdi 4 Giugno p. v., alleore dieci, PEnte con-tisca betli rivoltosi nella sede in Lubiana, Piuzza Napoleone No7/p2°, ven-dera alPasla sulla base di oerizia in Lit83,G69.— tutto il contenuto della nlegatoria Škerl Gabn-ele ed uunesso magaz-z no, in L u bi a na, Via 1 drisk a No 20. Condizioni di vendita visibili presso Ente. V petek, dne 4. junija 1943/XXl ob 10 se bo vršila pri Uradu za u-pra^ljanje zasežene imovine upornikov dražba vseli v skladišču Škerla Uabriela, Idrijska, st.20, Ljubljana zaplenjenih predmetov v skupnem znesku Lir 83.669-—. Prodajni pogoii «o razvidni pri gornji upravi. Napoleonov trg štev. 7/11 v Ljubljani. II Proiidente — Predsednik Avv. Luigi Pilo 7 AH V Al A Vspm. ki stn n.im stali tolnSIlno In s sočutjem na ' strani v trpljenju in smrti naše nepozabne, edine DANICE In vsem. ki ste jo v tako velikem Številu spremili na njeni poslednji noti. ter jo zasuli s šonki in venci — naša iskrena zalivala ! Posebno pa so zahvaljujemo častili duhovščini, šolskemu vod-iitvu iri n.icnlin sošolkam ter sošolcem za prisrčno slovo od lije. \ Novlli Jaršah pri Ljubljani, 27. maja 1913. Jože Grad, Ivanka roj. More, siar5i Da bi bil bliže tebi... (Konec) * Cisto običajna družinica je bila to: oče, mati in hčerka. Živeli so pošteno in mirni so bili. Jožica sa jo usedla poleg mene in me nežno gledala. Oče se mi je nasmihal in ponujal nalašč zame kupljene cigarete; mati se mi je dobrikala. »Pijte, pijte!« Morda je že slišala o mojem skromnem z.ivijenju in še skromnejši moji osebi. »Značajnost: odlična, zaslužek: dva ti6oč lir; živi preprosto, brez žensk, zabav... Za zakon brez nadaljnjega sposoben in sprejemljiv.« Ko sem se opolnoči poslavljal, me je Jožica spremila do vrat. Dejala mi je: »Saj nas boste še prišli obiskat?« Obrnil sem se in dejal, da morda čez nekaj dni... Zelo blizu m1 je bila; miren in ravnodušen pa tako blizu osemnajstletnega dekleta nikakor ne moreš ostati, posebno še, če je lepa. Drugo jutro sem sklenil, da 6e preselim. Odšel bi ponoči, ne da bi komu kaj povedal. Tako pu... Ko sem se po končani službi vrnil domov, jo ležalo na mizi pismo od Mariuccie. Odprl sem ga; pošteno so se mi tresle roke. Bral 6em in čelo se mi je pooblačilo. »Vedno sem bila odkritosrčna do Tebe,« je pisalo v pismu, »in ne morem Ti zamolčali, kar so jc pred enim mesecem zgodilo v naši hiši. Popolnoma prepadena 6em; prosim Te, poslušaj me čisto mirno. Pred enim mesecem je prišel iz Švice moj bratranec. Petnajst let se nismo videli. Nekega večera...« Zakaj naj bi še bral? Kratek sklep sem naredil: Mariuccia mi je priznala, da se je zaljubila v bratranca, in lo brezupno, in da z menoj ne bi bila srečna. Kaj naj bi morala storiti? Ko je nihala med njim in menoj, bi me morala takoj poklicati k sebi. Tako bi se morda v moji navzočnosti... Nenadna besnost me je popadla. Zdaj sein svoboden! Jaz, ki sem v Milanu živel kot puščavnik, sem bil lak zgolj iz 6ame ljubezni do Mariuccie Bedak! In zdaj mi še ta deklina piše tako mirno, da je prišel nekak bratranec iz Švice, da ni vedela ne kaj in kako in da naj na vsak način pridem! Ta je pa malo prehuda! Na noben način ne greui k Mariucci! »Pridi takoj!« Samo zato naj pridem, da bi slišal in videl, da... Ne, vse je bilo treba izruvati! Treba je bilo imeti pogum in reči. da med nama ni bilo nikdar prave ljubezni: prav za prav me ni nikdar ljubila, kljub svojim vzdihom in občutju asturske princese Zdaj. ko mislim na vse to, imam občutek, da je res aslurska princesa, ki zaničuje vse okrog sebe, se smehlja s konci ustnic iu zadovoljuje z umirjenimi gibi rok. Dovolj, vse skupaj naj vrag vzame! ln kot sem tukaj, tako gotovo se jutri... Nekdo je potrkal na vrata. Kdo neki bi bil? Sit sem že ljudi, moških in ženski Odprem: pred vrati stoji Jožica, vsa trepetajoča in razburjena Zdaj vidim samo njo in v njenih očeh berem: »Tako rada te imam.« Draga moja tnala Jožica! Primem jo za roke. ona se mi najprej- nasmehne, potem začne jokati. Le te solze so prave in le to je prava Ijubezenl Res je edino lo, da se bova danes — dvajset dni je preteklo že od tedaj — poročila Jožica in jaz In preteklost? Mariuccia? Ta zloglasna ljubezen? Vse je šlo v nič. Danes 6e bova poročila. Njeaa mati je pripravila vse s čudovito naglico. Zdaj smo pripravljeni na slavnostni dogodek. Stavil sem svoje pogoje: nobenih vlečk, nobenih črnih oblek in nič povabljencev. V cerkev bomo šli s tramvajem, za priči naj bosta kdor koli; samo dva šopka in nič več. Po odločilnih »da« na kolodvor: na kratko poročno potovanje v Varese. Tako mi ugaja. »Si pripravljen?« »Da, draga Jožica.« Mili de«et minut 6e nisva peljala s tramvajem. Bila sva ko dva zaročenca, ki gresta na daljši izlet \ še izven predmestja. Priče in starši 60 naju čakali v cerkvi. Jaz sam sem tako želel. Proč z brezkončnimi ceremonijami. Cez pol urice bova Jožica in jaz mož in žena, združena za vedno. Končno smo prišli. Kako čuden občutek se me je polotil: »mož in žena«. Zdaj srno spet doma. Mati pripravlja neko mrzlo pijačo, ki naj bi jo spila prej. preden se odpeljeva v Varese. Jaz sem se zazrl v Jožico in jo motrim: je malo bleda in velike oči 6e ji bleščijo Nasmehnem se ji. Ona me po gladi po laseh in zašepeta: »Greva, dragec.« »Da. takoj. Se trenutek počakaj.« Stečem doi v moje nekdanje samsko stanovanje. Poiskati moram denarnico, ki jo imam v kakem suknjiču. Takoj 6e vrnem. Reci mami, naj pripravi pijačo; pa zelo mrzla naj bo, prosim « Skačem preko stopnic in priletim pred vrata — priprta so. Vstopim in dobesedno okainenim. Ma riuccia me gteda in se mi smehlja. Zaprem oči. jih odprem, jih spet zaprem in spet pogledam. Kaj se je zgodilo? Mariuccia se mi vrže v naročje in vpraša: »Kako ti gre? Si prejel moje pismo? ALi si res verjel...? Zakaj nisi prišel k meni? Veš. izmislila sem si zgodbo o bratrancu, da bi ti prišel takoj k meni. Nisi nič ljubosumen? 'l ako silno sem te želela videtil Vem. da si se poboljšal, ln prav zato...« Okleva in zardi; potem zašepeta: »Pra« zato sem mislila, da je eno leto preizkušnje predolgo in tudi prehudo. Ce hočeš, se lahko takoj poročiva...« Zgrudil sem se na stol. Vse okrog mene se je vrtelo Jočem. Žalostno je videti joka-jočega moža. Moški ne bi 6inel nikdar jokati, zlasti še ne zaradi ženske. Pa vendar jočem.,, » I Silen udarec me preseneti pri pisanju tako. ' da ml pado pero iz roko. Za vraga, kako dežujo. Pravi potop! Dvignem se in gledam liste, ki sem jih popisal: de6et jifi je. Nekdo stopa po stopnicah. Slišim glas vralarice, ki nekomu nekaj dopoveduje. Koraki se ustavijo pred mojimi vrati. Zazvoni. Kaj se je zgodilo? Brzojavka? Odprem ln vstopi Mariuccia. Odloži plašč in se nasmehne. Vedno je tako lepo kot sedaj: visoka, črnolasa, resna. pra» taka ko astureka princesa. Ozira se naokrog. »Kako se imaš?« ln kot dosledna nezaupljivka dostavi: »Si vedno sam?« Približa se mizici. Opazi moje popisane papirje. »Komu si pisal?« Ne odgovorim; pogrezuem 6e sam vase. In Mariuccia bere: »Tisti večer sva bila z Ma-ruiccio v parku. Bila je tema. Čutil sem samo njen rahli dih in videl belino njenih zob Ljubil sem jo. Tudi ona me je ljubila. loda njena ljubezen je bila — kako bi rekel — oprezna Ni mi-verjela...« Brala je vse, kar sem napisal v teb dolgih urah, da bi si pregnal dolg čas, da bi ostal doma, da bi bil bliže nje. Ko je prebrala zadnji list, je vstala in stopila bliže k meni. »Da st lažnivec in ne-zvestež, sem že davno vedela Da si pa tudi fantast, tega pa še nel Tega si ne bi nikdar mislila! Kako morem zaupati Človeku, ki si izmisli tako zgodbo... Zelo dobro si opisal najino ljubezen. Toda od kod in zakaj si privlekel tega švicarskega bratranca in tvojo poroko z Jožico?« »Vse. kar sem napisal.« sem ji dejal, »bi se lahko zgodilo. Mariuccia. Ce bom moral ostati še devet mesecev sain, potem bom res najbrž srečal kakšno Jožico...« Mariuccia ni rekla ničesar. 'Potem je spregovorila. a niti sam ne vem kaj. Veni samo, da je mojega samolarslva zares konec. (Paolo E. D'Emilio.) 7a i iiirtskn tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarji Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenili