PnitlOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA fcetp IV „ Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din Tov. D’Este sodnikom: »ŽE MNOGO LET SE BORIM ZA IDEALE SVOBODE IN PRAVICE, ZA KATERE SE BORIJO NEŠTETI MILIJONI, KI SE BODO ZANJE TUDI V BODOČNOSTI BORILI; IN OB NJIHOVI STRANI SE BOM BORIL TUDI JAZ. SODNIKI TO DOBRO VEDO, ŠE BOLJE PA BODO TO DEJSTVO SPOZNALI V PRIHODNOSTI«. TRST četrtek, 5. februarja 1948 Poštnina plačana v gotovini Sp^dizione in abbon. postale Ste v. 815 HOTELI BI PO USEJ SILI DOKAZATI. DA SO BILE ARETACIJE FAŠISTIČNIH KRIMINALGEU ZLOGIH , Blatenje in poskusi diskreditiranja partizanskega gibanja w ljudske oblasti se ponavljajo z vsemi mogočimi inscenacijami in preštudirano režijo, odkar so Anglo-američani okupirali naše ozemlje. Po vpitju in kričanju o «deportirancih» in fojbah je letos vsa ta ogabna kampanja dosegla svoj največji vzpon v znanem procesu «partizanskih uniform* po openskih dogodkih, s čemer Pu niso spričo odločnega nastopa vsega tržaškega ljudstva mogli resničiti svojih namer. Zato so takoj po znanem neuspelem procesu proti partizanom izsilili proces proti tov. D’Esteju, JPrav je državni tožilec mnogokrat vrnil spise departmanu pravne zadeve okupacijske vojaške uprave z motivacijo, da * nobenega razloga za livedbo kazenskega postopanja proti cov. I)’Esteju. , In proces se je zato moral vršiti, tov. D’Este je bil obsojen ®p s tvm proglasili za zločin vse tiste aretacije fašir tunih kriminalcev, ki jih je izvršila ljudska oblast. Zaradi ega so, čeprav ni bilo za obsodbo nobene pravne osnove, ob-**»«• tov. D’E st e ja na leto in pol ječe, pri čemer se ne bomo pot niti sklicevali na amnestijo, ki velja za te primere v in ne na delno amnestijo, ki v tem pogledu določajo °uredbe okupacijske vojaške uprave pri nas. » ® tem so hoteli doseči naslednje: spremeniti v zločin, kar I' bila dolžnost vsakega protifašističnega borca; spraviti ob S'led voditelje partizanskega gibanja in jih na ta način od-od ljudstva; zastrašiti demokrate, ki so izvršili svojo nosf, da bi živeli pod stalno grožnjo aretacij in obsodbe. Vse to spada v okvir poizkusov anglo-ameriškega impe-TOftznia, ustvariti na tej občutljivi točki strateško oporišče, mesto pa spremeniti v kolonijo. Zadržanje ljudskih množic, ki ® ve* čas budno sledile procesu, in prvi ogorčeni komentarji, srno jih slišali po obsodbi, pa govore, da se tudi to pot in nikoli ne bo posrečilo reakcionarnim silam doseči svojih oaab-ciljev. &Jr5er'aj se je pred porotnim sodl-nadaljeval in zaključil pro. ”a.Pčoti toy. DTSsteju. Prvi je go-VQrd dr. Tončič. V svojem govoru je odvetnik dr. ončic, ki brani tov. D’Esteja, brez ^foedijantskih in teatralnih poz ^govoril državnemu tožilcu in od-tniku Morgeri, ki sta v torek n; v*® trdila, da tu v naših krajih Wlo prave revolucionarne borbe. je pravdno poudaril, da baš ustanovitev nemškega Ja. nskega operacijskega področja hot .^^revolucionarna sila, ki je bAvt"a zavreti ves revolucionarni v Julijski krajini, ki se je rca.i že mnogo pred prihodom ®®cev- Tu n: bila samo borba pti Nemcem, bila je tudi borba * • fašističnemu državnemu u- n ki se je nadaljeval z ustar -tvijo Jadranskega operacijske-ea Področja. !«de Jugoslovanske armade, o Pa i Je to--ko govora na s6d šču, v0.°dvetnik orisal tudi vso raz-^Jbo pot tu nastanek te nove IJudt-revolucionarne armade. Nasta-. 80 Partizanski odredi, iz S° nastale brigade divizije, vari^ :n artnflde redne Jugcslo-vojske. Ta vojska je bila .ra revolucionarna vojska, naj-je povezaaa z ljudstvom, ki jo Sam 150 materialno podpiralo. ,a ^ ljudska armada je najte-ri k f°cielov’a-a z ljudskimi odbo-jti karaj je vojska osvobo- dila ozemlje, je predala upravo v roke narodno osvobodilnim odborom. PTav ti pojavi, ki so se zgodili na ozemlju Jugoslavije, so se zgodili tudi trd v naši zemlji po Krasu, na Vipavskem in v Istri. Po 8. septembru 1943 se je narodni upor spremenil tudi v revolu-cionarno gibanje. Narodnemu značaju upora se je pridružil tudi socialni značaj. Prav zaradi tega so se temu gibanju pridružili budi mnogi Italijani tukajšnjih krajev. Nobene razlike ni med partizanskimi oddelki in vojaškimi oddelki, ki so v bistvu eno m isto. Prav zaradi tega so maja meseoa, ko je JA izganjala Nemce iz tukaj, šnjih ‘krajev, postavljala kot posadke po vaseh in mestih oborožene partizane iz tukajšnjih krajev, ki so jih za to mobilizirali. Za. kcn. ki je tedaj vlada: v teh pogoj-h v naših krajih, je bil zakon revolucije, nikakor pa ne določba kazenskega zakonika. Zaradi tega ne moremo soditi ta dejanja s civilnim zakonikom v rokah, ki s6 ga v miru napravili Juristi. Z juridične strani je odvetnik opozoril, da so bile vse aretacijo, ki so jih izvršili tovariši 1945 leta popolnoma zakonite, in to na podlagi moskovskih dogovorov in mirovne pogodbe z Italijo in tako imenovanega «Jus gentium«, ki se je uveljavil po obeh vojnah. Običaj je nam- Tovaris Brano D* Esie obsojen na eno leto in pol ječe, čeprav ni bilo nikakršnega pravnega temelja niti za proces, še manj pa za obsodbo reč, da se po vojnah aretirajo vsi kriminalci. Sicer pa, če bi D’Este res ukazal aretirati omenjene fašiste, ne bi bilo nič čudnega, saj je bil predsednik odbora, torej zakonitega organa; če bi pa tudi dal ta ukaz, bi bil zakonit tudi zaradi tega, ker je ves narod zahteval aretacijo teh fašistov in ljudska oblast je bila najvišji izraz ljudske suverenosti. Sicer pa, če bi — recimo — moral aretirati, in da bi tega ukaza ne hotel izdati, bi izdal načela, za katera se je boril- Vendar pa je dokazano, da D’Este nikakor ni tega ukaza izdal. Zato ni niti najmanjšega dokaza. Poleg tega pa so bili nekateri fašisti, ki so jih baje na D’Estejev ukaz odpeljali v Izolo, še itak zaprti pri Jezuitih. Trditev, da je D’Este izdal nalog o aretaciji, je popolnoma neutemeljena. Odvetnik se je dotaknil tudi vprašanja, 6 katerem je hotelo fašistično Časopisje in nekateri krogi na sodišču dokazati, da je KOun povedal, da je D'Este podpisal ukaz, da sta se zaradi tega stepla v zaporih im so jima zaradi tega postavili tudi policaja med njiju. Tudi če bi bilo res, kar naj bi Klun pcr vedal, je stvar pač taka, da je p*, ročnik Cito hotel imeti podpis s stfani ljudskega odbora za to aretacijo. Morda, da ga je res podpisal D’Este, toda v tem primeru ga je podpisal le za to, da bi dokazal, da s strani mestnega odbora hm a nihče nič proti aretaciji. Dejstvo pa Je pri vsem tem, kar tudi Klun potrjuje, da je ukaz podpisal poročnik Cito. Vendar pa se kljub te. mu vsi zaganjajo le v D Tiste j a. DTEste ni ničesar zakrivil, tudi če je samo pedpsal dokument, na katerem je bil že izdan in podpisan nalog za aretacijo. Dokaz, da je D’Este postopal s fašisti zakonito, je tudi to, da jih je branil, ko jih je v IžoU hotelo ljudstvo linčati. Glede «plagia-», katerega je obtožen D Ust e, je odvethk kratko in malo povedal, da je bila ta vrsta zločina skorajda praktično neznana. Prišla je šele danes na dan in to pri nas kljub temu da suženjstva ne poznamo več. Obtožba namreč o «plagiw je aktualna tam, kjer obstoja še suženjstvo. Da bi pa o suženjstvu govorili v našem primeru, je naravnost smešno, ker ni za to nobene stvarne podlage. Zaradi tega je odvetnik predlagal, >(Claytonova sola“ ivela poraz na Srednjem vzhodu naj sodišče oprosti DTsteja, ker dejanje, ki mu ga očita obtožnica, ni kaznivo. Po kratkem odmoru sta govorila še odvetnik Morgera in državni tožilec, ki se je kot običajno iagubil v neka čudna «dokazovanja*, češ da je odvetnik Moro prosil za Kluna amnestijo. Ta trditev državnega tožilca je izzvala S strani odvetnika Mora upravičeno in ogorčeno reakcijo. Popoldne, preden se je sodišče umaknilo, da izreče sodbo, je tov. DTste dejal: «2e mnogo let se borim za ideal svobode in pravice, za katerega se borijo milijoni in milijoni ljudi, ki se bodo še naprej borili za to in ob njihovi strani pa se bom*boril tudi jaz. Sodniki to dobro vedo, še bolj pa bodo to spoznali v bodoče.z Klun pa je dodal da je povelja, li so jih dale višje oblasti, izvrševan kot vojak. Po peturnem zasedanju je sodišče izreklo popolnoma nesmiselno sodbo. Tovariša DTsteja je spozna lo za krivega odvzema osebne svobode z vsemi olajševalnimi okoliščinami in ga obsodilo na 1 leta in pol ječe ter na plačilo 50 tisoč lir odškodnine družinam aretiranih fašističnih kriminalcev. Kluna je sodišče popolnoma oprostilo, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Sodba sama na sebi je navadno skrpucalo, ki je dokazalo, da je sodišče na vsak način hotelo DTsteja obsoditi. Predvsem sploh ni podelilo amnestije za dejanje proti fašizmu, čeprav je tovariš DTste kot partizan imel pravico do tega. Drugič pa bi mu za dejanje, za katerega ga je sodišče spoznalo za. krivega, morali brisati kazen, ker je dejanje kaznivo s kaznijo, ki sega največ do pet let ječe; nerazumljivo je torej, zakaj so mu dali leto in poL Admiral Siierman v Madrida NEW YORK, 4. — Poročajo, da je prispel v Madrid admiral Starman, ki je bdi nedavno imenovan za poveljnika ameriške mornarice v Sredozemlju. Na letališču so ga sprejeli predstavniki Francove Španije. Novinarski krogi smatrajo, da ee bo Sherman razgovarjal s Francom o vojaških oporiščih, ki jih nameravajo ZDA napraviti na španskem ozemlju. Na Reki ustanovili odbor ra pomoč grškemu ljudstvu REKA, 4. — Ne pobudo sindikalne organizacije so na Reki ustanovili odbor za pomoč grškemu ljudstvu. 2e prvi dan je veliko število ljudi pristalo na program tega odbora. Razstava v Ljubljani, v spomin N. Pirnata LJUBLJANA, 4. — V nov! galeriji umetnosti V Ljubljani so odprli največjo povojno kolektivno razstavo slovenskih umetnikov. Razstava je posvečena spominu slovenskega slikarja Nikolaja Pirnata. Razstave se je udeležilo 77 slikar-jev, katerih dela so razstavljena v 12 dvoranah moderne galerije. MOSKVA —■ LCtos bodo V Sovjetski zvezi proslavili 400. obletnico rojstva velikega italijanskega filozofa, iz dobe preporoda Giordana Bruna. De Gasperi išče pretvezo za nastop proti 17 TISOČ MOŽ POKLICANIH POD OROŽJE ZA »ČUVANJE JAVNE VARNOSTI« — SPLETKE PROTI PARTIZANOM — FAŠISTI, NACISTI, ČETNIKI IN USTAŠI ZBIRAJO OROŽJE — VATIKAN SE PRIPRAVLJA NA NOVE AKCIJE l*ta>t^ — Britanski diplo- *araV 24 Srednii vzhod skušajo &edn1 Paraza Bevinovega načrta br.fn po8°dbe z Irakom in Egip-tpab„?10Va ustvariti vojaški blok toftsVv*'1 držav pred odhodom bri-iZ PaleStin-K° zunanje ministrstvo se Ame, neposredno udeležilo Kakor izjavljajo na ime-poslaništvu v Kairu, je ga v_, 0 min strstvo glede Bližnje-iftlenovn Prepričano, da je tako de brit a «Claytonova šola» gle-®rfd anske zunanje politike na Getier ^kodu doživela polom, kairu Cla5rt°n. ki je minister v <>d kor,24 ara'-’ske zadeve, Je vodil ^ko j08, V0Jue tradicionalno polirava*1 8ku^a' navezati arahske 6tr-a.ni V V0r*6<> pogodb, ki z ene Odvis imensko Jamčijo ne- VelJkj n *er daJej° z druge strani pravico dobavlja-Jlikov .Zja' P°šiljanja vojaških svetle« M ^I^tne zasedbe vojaških Upor Ir‘eru izrednega stanja*. Jo je v Iraku proti pogodbi, ki tik Sal^h l3al mlnistr"ki predsed-8ov sram Jabr z Bevinom, in nje-ftiatičen °tnl '•* države na dra-Hover,a “•*» uničujeta osnutek b»nu, . 'oka, začrtanega po Clay-Jabra < . minuto pred ostavko earno .5A?" Bev!nu, da je upor ki ^ Peščena nflvihta v puščavi, ®*lne t J3 ,traj&la več ko tradicio- ^Tunv-^------- >iiuiS5i4lt^l,ka*11 kr*“ l'°Ča, (!a ' • Dunajski tisk po-^baivh, _ skupina dijakov pri tur8u 0hali prl Kloater Neu- £ •eatav-°i!*l8 na peaSk tako’ da ki je kJ.Jukaat* križ. Policaj, ®odi$£a dijake aretiral. *po*naioJ® “odllo, jih ni 1,0 v stan kHvp' kljub temu da 6ašli om^Vat'Ju npkat(,.rih od njih °kiskmP , j®-k' zavoda, ki Ra eoAhf skupina, pa niso pH-?r°t*ati j6 ^d šča in so s svojilni u •kupint®*?,!'1 Vključitev iz šole ®tpga križa»ak°V *ilve4efi!a klju- ameriški pristanek za novo pogodbo z Veliko Britanijo v zameno za izključno formalno prijateljsko pogodbo, sklenjeno leta 1927. Razgovori so se že pričeli. Glavni namen nove pegodbe Je, izkoristiti veliki prestiž, ki ga ima Ibn Saud med arabskimi narodi, da bi tako odpravil spor? v vodstvu arahske lige, ki so se do sedaj preprečili, da bi liga služila interesom tujega imperializma. Domnevajo, da. bo skupščina a-rabake lige, ki bo 7. februarja, razpravljala o sklenitvi regionalne pogodbe za obrambo arabske lige na- mesto ločenih pogodb med Veliko Britanijo in arabskimi državami posebej. Hkrati bedo tudi znova pregledali «pog'cdbo o neodvisnosti*, ki sta Jo v novembru 1945 sklenili Velika Britanija in Trans-jordanija, V zameno za pogodbo nudi Fo-reign Office državam arabske lige večji izvoz orožja in jamstvo proti «sicnističnčmu ekspanzionizmu*. Iz Londona poročajo, da so bila pogajanja med angleško in trans-jordansko vlado za revizijo pogod-1 ski krogi, vedno tesnejše stike, da be iz leta 1947 prekinjena, in da se izdelajo načrt ideološke borbe' in ne ve, kedaj se bodo nadaljevala. | še bolj koordinirajo delovanje Ka- RIM, 4. — Lz zanesljivih virov se je nocoj izvedelo, da je ministrstvo za obrambo te dni odredilo vpoklic pod orožje častnikov, ki naj bi bili dodeljeni službi za «javno varnost« pri prihodnjih volitvah. Izključeni pa so vsi bivši partizani in simpatizerji levičarskih strank. Sicer pa objavlja že sam uradni list- danes odlok, ki določa izreden vpoklic Častnikov, podčastnikov in agentov javne varnosti. Gre za blizu 17 tisoč mož. Hkrati pa nekateri večerni listi jasno označujejo AMPI kot orgar nizacijo, giede katere bi morali uveljaviti 18. člen ustave, ki ne dovoljuje vojaških ali polvojaških ar. ganizaolj, tisk pripominja, naj se ANFI pretvori v «d6brodelno ustanovo«, če hoče živeti v miru. Iz Ancone in Ravene poročajo o velikih policijskih operacijah, k; so jih tam podvzeli, da bi »preprečil*. prevčz orožja z nasprotne oba. le«. Namen teh vesti — tako poudarjajo nocoj v demokratičnih političnih krogih — je jasen: z napovedjo neobstoječih In fantastičnih gibanj »oboroženih mož« In »partizanov v uniformi« hoče vlada najti pretvezo, da bi opravičila povečanje policijskih sil % izzivalne ukfepe, ki jih misli podvzeti proti demokratičnim organizmom. Kar se tiče prenašanja orožja — tako poudarjajo isti krogi — se to v resnici izvaja na jadranski obali. Gre za orožje, ki ga v Italiji zbirajo fašisti, nacisti, četniki, ustaši, itd., ki so jih pred kratkim premestili iz enega taborišča v drugo, da bi jim dali večjo možnost gibanja. TO orožje pošiljajo nato grškim fašistom (Evo tu prometa z nasprotno obalo!) ali pa ga razdeljujejo, da bi ga uporabili za teroriziranje ljudstva med volivno kampanjo. Medtem pa imajo visoki vattkan. Mukden pred padcem Demokratična vojska je pretrgala vse zveze kuomintan-gove vojske z mestom — Razvoj kulture v notranji Mongoliji — Proglas kitajske demokratične lige odoh,-uIj,*u očitka, da je bil on pobudnik za ukrep glede teh bankovcev. Vso krivdo zyrača na Schumann tn Mayerja. Po poročilu agencije Telepress , . so londonski finančni kfogi zaradi sionski zbornici poročal o vsebini razvrednotenja franka še vedno v IRANSKO LJUDSTVO ogorčeno nad naklepi ZDA Veliko nezadovoljstvo med ljudstvom zaradi vedno večjega ameriškega vmešavanja v Iranu ter zaradi oviranja iranske industrije in trgovine KAIRO, 4. — Kakor poročajo iz Teherana, je zavladalo med tamkajšnjim ljudstvom veliko razburjenje, ko se ije izvedelo za vsebino sovjetske note, ki cazkrinkuje ameriške poizkuse, da bi iz Irana napravili vojaško oporišče Včeraj so aretirali dva iranska demokratična voditelja na podlagi obtožb ameriškega poslaništva, ki jih je označilo kot «nezaželene elemente«. Egiptski tisk poroča, da so na zračni progi Teheran-Tabriz in na drugih zaposlili ameriške vojaške pilote v civilnih uniformah. Ti piloti govorijo zelo dobro iranski jezik, k-i so se ga naučili v posebnih tečajih ameriške vojske Ministrski, predsednik Parhoodi je včeraj izjavil, da vlada «preučuje* sovjetsko noto. Medtem je predstavnik ameriške vojske izjavil, da ameriška vojaška misija daje samo nasvete. Skušal je ovreči sovjetske obtožbe, da Američani skušajo reorganizirati iransko vojsko po ameriškem vzorcu in opremiti vojne tovarne z ameriškimi tehničnimi sredstvi ter napraviti letališča primerna za težke bombnike, kakor tudi zgradit; podzemska skladišča za petrolej ter vriniti njihove agente v vse iranske državne ustanove-Iranski vojni minister je predložil parlamentu zakon, s katerim predlaga dogovor ZDA za posojilo 10 milijonov dolarjev za nakup orožja. List «Atushi» piše, da so govor zunanjega ministra na privatni seji parlamenta sprejeli z molkom in brez diskusije. List «Hijameiman» piše, da krožijo v Teheranu vesti, da vlada pripravlja seznam vseh «oseb», ki ljubijo svobodo in ki so zagovorniki reform«. Te osebe bi v primeru izrednega stanja izgnali iz Teherana Zamenjanje ameriškega slabega blaga z domačim blagom je povzročilo med prebivalstvom veliko ogorčenje. List «Tabriz» piše, da mora vlada upoštevati zahteve ljudstva, ki hoče razvoj domače industrije in notranje trgovine, ter se odpovedati trgovini ZDA, ki dezorgam-zira domači trg in veča brezposelnost v Iranu. MOSKVA, 4. — Zunanji minister Molotov je danes priredi svečan sprejem na čast romunski vladni delegaciji. Sprejema so se udeležili tudi trgovinska delegacije Jugoslavije, Bolgarije, Švice in Mongolije, ki go sedaj v Moskvi, V ZDA se pripravljajo na izpraznitev Grčije? ATENE, 4. — List; poročajo o povečanem delovanju partizanov na področjih okoli Parnasa, dn sicer v Beociji, Parnasidu, Dorjdl in Naupictiji. Zapadno od Tebe je večja skupina partizanov prema, gala posadko v Mavrommati. V noči 2. februarja Je skupina partizanov napadla vas Galllkon v Makedoniji ter zažgala policijsko postajo m se nato umaknila. V pristojnih krogih poročajo, da bo v Grčijo prišlo drug h 20 ame. riških čas nikov, tako da bo skupno število teh znašalo 70. Vodja a-meriške vojake misije za »pomoč« Turčiji general Horace McBrlde in polkovnik Marshall vodja letalske misije sta prispela v Washington na posvetovanje. Posvetovala se bosta z ministrom Marshallom in z vojnim ministrom ter bosta poro. cala pred kongresom. Poziv v Washtngton sta dobila zaradi odločitve, da se uredijo vojaške baze v Turčiji, preden bodo Američani zapustili Grčijo spričo zmag demokratične vojske. Turčijo smatrajo sedaj za tako važno postojanko, da bodo poslali letalske sile iz Nemčije, da tako ojačijo turško letalsko armado. Bele knjige v zvezi s politiko mezd in oen ter izjavil, da bi morali o tej knjigi razpravljati v tovarnah tn podjetjih, da angleško ljudstvo spozna sedanji gospodarski položaj. Izjavil je dalje, da je vlada pri. pravljena razpravljati o tem v zbornici. Ministrstvo dela je objavilo poročilo o zvišanju oen v letu 1947 ih zvišanju plač. Med junijem in decembrom so se življenjske potrebščine podražile za 4%. Živila so se podražila za 3%, oblačila za 2%, gorivo im električni tok za 7%, alkoholne pijače in tobak za 4%, delavcem pa so mezde zvišali le v majhni meri. Dočim so leta 1946 povišali mezde 8 milijonom delavcem, so leta 1947 povišali samo 5 milijonom. Na podlagi stati, stike nista dve tretjini delavcev dobili nobenega poviška. Cene v Franciji se stalno dvigalo PARIZ, 4. — Po uradnih podatkih so se cene na debelo y januarju povišale za 19.5%. List «Franc Ti-reur*. objavlja razpravo o sedanjih cenah in jih primerja z onimi pred dvema letoma. S tem v zvezi zaključuje, da se je povečala draginja v zadnjih dveh letih za 300%. Omejitev prodaje in zmanjšanje zafiog bencina je med francoskim; potrošniki sprožila velike proteste. Tako je združenje zdravnikov sen-skega okrožja, ki prejema sedaj po zadnjih vladnih ukrepih samo 50% goriva, sporočilo Javnosti, da odklanja vsako odgovornost za posledice, ki bodo zaradi te omejitve lahko nastale. Glede na to obtožuje pariški tisk vlado, da vodi nespametno politika «Franc Tireuc* piše, da mora- skrbeh. Določitev tečaja 312 frankov za dolar in 964 frankov za šter-Jing je dovedlo do tega, da je šter-iing vreden samo 3 dolarje, čeprav je bil med ZDA in Veliko Britanijo določen uradni tečaj 4.03 dolarjev šterl.ng. Iz tega razloga se bojijo anghški finančni krogi ve-likih špekulacij na škodo šterlinga. List «Daily Mail* piše s tem v zvezi, da je razvrednotenje francoskega franka odložilo vprašanje zapadnega bloka, čeprav se je Be-vln malo prej zavzel za politično enotnost zapadne Evrope. na, da ogromna večina švedskega naroda ne želi sodelovati v tem ali on:m bloku držav. Glede odnosov Švedske do drugih držav je Unden še pripomnil, da Be ne sme delati nobena razlika med državami, in da stoji Švedska na stališču, da država z različnimi političnimi, verskimi, gospodarskimi in. socialnimi pogledi lahko živijo druga ob drugi v miru. Politični krogi v Stokholmu menijo, da bo dala norvčška vlada podobno izjavo. S tem hočeta Švedska in Norveška odgovoriti na morebitno vabilo zapadnih velesil, da pristopita k Marshallovemu načrtu. Električna industrija v Jugoslaviji ZAGREB, 4. — V največjem, jugoslovanskem podjetju za električno industrijo «Rads Konca* v Zagrebu so lansko leto začeli izdelovati električne motorje, transformatorje, telefone in izolaoijskl material. Ta tovarna gradi največji generator v državi, ki je namenjen hidroelektrlčn; centrali v Mariboru Lansko leto je ta tovarna izdelala prvi jugoslovanski mod? 1 transformatorja. Letos bodo začeli c njihovo serijsko proizvodnjo. Začeli so tudi s serijsko proizvodnjo novih posebnih elektromotorjev za tekstilne tovarne in za rudnike. Telefonske aparate izdžlujejo z jugoslovanskimi surovinami. Ta tovarna izdeluje prvikrat v Jugoslaviji kotle in umetne inkubatorje. Program nove vlade v Indoneziji DJAKARTA 4. — Predsednik indonezijske vlade Mohamed Hata je izjavil na tiskovni konferenci, da program nove vlade ni načelno drugačen od programa prejšnje vlade. Izjavil je tudi, da sta bila znam predstavnika demokratičnih krogov Amir Sarifudin in Abdul Magid povabljena v novo vlado, da pa sta to odklonila. Švedski minister Unden o zunanji politiki STOCKHOLM, 4. — Sv=dski zunanji minister Unden je v svojem poročilu o zunanji politiki v parlamentu izjavil, da je vlada prepriča- Proglas brazilske KP v parlamenta NEW YORK, 4. — V brazilski poslanski zbornici Je poslanec Petro Pomar čital proglasi, ki ga Je podpisal tajnik komunistične stranke Prčstes in v katerem se poudarja, da se mora brazilsko ljudstvo boriti proti fašistični diktaturi predsednika Dutre in proti ameriškemu imperializmu. Proglas poudarja, da se brazilski komunisti borijo za svobodo in demokracijo proti barbarstvu, fevdalizmu ter izkoriščavalnemu kapitalu ameriških imperialistov. Proglas poziva vse delavce, naj nadaljujejo borbo za svoje politične pravice in za izboljšanje življenjskih pogojev. Odgovor ZDA glede Mellahe WASHINGTON, 4. — ZDA so odgovorile na sovjetsko noto glede letalske baze v Mellahi pri Tripolisu. V noti izjavljajo, da smatrajo sporazum o uporabi te baze za veljaven, samo dokler traja sedanja britanska vojaška uprava. ZAGREB. — Proizvodnja fotografskega materiala je v preteklem letu zelo napredovala, tako da bo prihodnje leto zadostila domačim potrebam. Clay govori o Nemčiji PARIZ, 4. — Poveljnik ameriških zasedbenih čet v Nemčiji general CLay, k; je prišel danes v Pariz, je novinarjem izjavil, da je bila ameriška politika glede Nemčije vselej naklonjena njeni obnovi, zato da bi mogla zadoščati sama sebi. Zato so ameriškj in angleški predstavniki ustanovili na frankfurtski konferenci nepolitičen organizem, ki naj bo dovolj sposoben, da izvede gospodarsko obnovo Nemčije, ki je hkrati po njegovem mnenju potrebna za gospodarsko obnovo Evrope. Cla(y je poudaril da so dobave porurskega premoga potrebne za evropsko gospodarsko obnovo :n da bo ameriška zasedba trajala toliko časa, dokler ne bo onemogočena vsaka nevarnost novega napada Demoralizacija Francove civilne garde PARIZ, 4. — «Mundo Obrero« piše, da se v vrstah Francove civilne garde opaža vedno večja demo-rallzacija. Številni člani te garde prehajajo v vrste španskih partizanov. NOVI DELHI. — V Delhiju se nadaljujejo man!festac'je proti čla nam organizacije Mahasabba. Dane« ao armirali 70 oseb, Šesti dan v St. Moritzu Šved Lindh novi prvak n peteroboju, Francoz OreiUer pa v alpski kombinaciji — Avstrijka Beiser prva v ženski alpski kombinaciji ST. MORITZ. 4. Končna klasifikacija v modernem peteroboju: 1. Lindh (Švedska) 14 točk; 2. Grut (Švedska) 15 točk; 3, Haase (Švedska) 17 točk. Končna klasifikacija v kombinaciji za ženske: l. Be.ser (Avstrija) 6.58 točk: 2. Fraser (ZDA) 6 95 točk; 3. Mahringer (Avstrija) 7.04 točk; 4. Celina Seghi (Italija) 7.46 točk. Končna flasifikacija alpske kombinacije: 1. Orejller (Francija) 3.27 tečk; 2. Mol tor (Švica) 6.44 točk; 3. Couttet (Francija) 6.95 1 točk. Hokej: Češkoslovaška je premagala Avstrijo s 17:3; Poljska je premagala Italijo s 13.7; Švica je pre. magala Anglijo s 13:3. Vlada ZDA se opravičuje poljski vladi VARŠAVA, 4. — Vlada ZDA se j. opravičila poljski vladi v zvezi z dvema protestnima notama poljske vlade, od katerih ee prva nanaša na pristanek ameriškega vojaškega letala v Varšavi brez dovoljenja, droga pa na arčtacijo di-plomatične kurirke Borkowicz r,a ameriškem okupacijskem področju, ZDA NAJ NAPRAVIJO RED NAJPREJ V LASTNI HIŠI TRUMAN SKUŠA PRIDOBITI GLASOVE ČRNCEV — ZAKONI O ENAKOPRAVNOSTI ČRNCEV ŽE OBSTOJAJO, TODA VLADA VODI NAJHUJŠO POLITIKO RASIZMA NEW YORK, 4. — Predsednik Truman j? naslovil na kongres poslanico, v kateri predlaga, naj kongres sprejme zakon o «enakosti pravic črtncev* z bJf.ml ljudmi. Vsakdo ve, tako piše ameriški napredni tisk, da obstojijo v ZDA že davno zakoni o enakopravnosti črncev, teda kljub temu vodi ameriška vlada proti črncem politiko najhujšega rasizma. Urednik lista «Daily Wcrker» iz New Yorka Gates je poslal Trumanu pismo, v katerem ga poziva, naj izda samo ukaz, da je prepovedano vsako rasistično razlikovanje glede črncev od strani ameriške vojske; da naj se razveljavijo vse določbe o deportaciji vseh onih, ki so se zavzemali za pravice črnih žena in končno, da pozove vseučilišče v Oklahomi, naj spoštuje sklčp ameriškega vrhovnega sodišča o pravic! črnskih dijakov, da sl smejo vpisati tudi na vseučilišča. Gates pperoča Trumanu, da bo s tem onemogočil številna zločinstva proti črncem, razen če mu ne gre zato, da samo pridobi za predsedniške volitve glasove črncev, zanje pa ne stori nič. Senatna komisija, ki proučuje zakonski predlog o vprašanju linčanja je zaslišala razne osebnosti. Demokratični senator Stennis jo kritiziral tozadevni zakonski načrt in je izjavil, da je bil presenečen, ko je čital predviden? kazni za linčanje in za kraje, kjer so se dogodil! dogodki »tako malega pomena*. Za Stennleom je pristopil pred senatno komisijo voditelj največje organizacije črncev Whltč, ki je poudaril, da morajo napraviti ZDA red najprej v lastni hiši, preden učijo druge ljudi na svetu, kako r.aj upravljajo svoje zadev«. Ko je White ša pripomnil, da so razni , voljkasi kot Bankin, Bubo, itd naj- večji sovražniki demokracije, so ga člani senatne komisije seveda ostro grajali, k?r je napadel član? kongresa. Marshall ni povedal nič novega WASHINGTON, 4. — Zunanji minister Marshall je na tiskovni konferenci odklenil vsak komentar glede protestnih not, ki jih je Sovjetske zveza izročila ZDA o vpra-šaaju ustanovitve letalskega oporišča v Mellahi pri Tripolisu, prisotnosti ameriških vojnih ladij V Sredozemlju In zaradi kroženja ameriških letal v Rumenem morju. Nadalje je Marshall omenil, da amefiška vlada proučuje vprašanje morebitnih potreb Grčije in Turčije in da preudarja grški položaj v toliko, če je potrebna dodatna pomoč Grčiji. Podobno se je izjavil tudi glede Turčije. O Danski je Marshall dejal, da so med to državo in ZDA v teku pogajanja o ureditvi vprašanja a. mc-fiških oporišč na Groenlandij!. Marshall je tudi odklonil odgovor o pcinenu nedavne sovjetske note, ki se nanaša na dejavnost ameriške vojaške misije v Iranu. Marshall je še izjavil, da mu ni znano, če bodo namestniki zuna-nih ministrov razpravljali y Londonu tudi o ustanovitvi «tricone», ki naj združi ameriško, angleško in francosko zasedbeno cono v Nemčiji v eno samo ozemlje. O mo. rebitnem sodelovanju Španije pri Marshallovem načrtu je ameriški zunanji minister odgovoril, da zavist od 16 evropskih držav, če bodo smatrale za umestno, da povabijo Španijo k sodelovanju ali ne, da pa bo v škddo amer-ške vlade, če ZDA ne bodo do 1. aprila odobrila gospodarske »pomoči« Evropi, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 5. februarja 1948 DNEVNIK Jubilel prosvetnega društva .V. Vodnik" v Dolini Letos avgusta bo 70 letnica ustanovitve prosvetnega druitva «V. Vodnik* v Dolini. Tačas Je bil v Dolini tudi mogočni tabor, ki se ga je udelelilo 20.000 Slovencev. Krivico, ki se nam gode danes so se nam od strani vladajočih Nemcev, godile tudi takrat. Zaradi te. ga so naSi pradedje na mogočnih, taborih (Dolini, Kubedu., Podgradu, Vitmarjih na GoriSkem. itd.) zahtevali svoje narodnostne, politične in gospodarske pravice. NaS narod je v tej borbi prekaljen in tte bo odnehal, dokler ne bo zmagal/ Dokazal je, da se ne plaSi internacij in ječe, bomb in granat. Pr omagali smo naciste in faSiste, a mi smo ostali in bomo vedno o-stali na naii zemlji! NaSi predniki so dobro vedeli, da je treba za tako borbo organizacij. Zaradi tega so le pred sto leti ustanovili v Trstu prvo tSlovensko čitalnico». Delela je temu marljivo sledila in tako vidimo med prvimi Dolino, kjer je bila prav za prav že pred 90 leti ustanovljena «Čitalnica», a se Je leta 1878 preosnovala v bralno-pevsko društvo tV. Vodnik». Dolina hoče na dostojen način počastiti ta jubilej in se je nanj le sedaj pričela marljivo pripravljati. Vse naše organizacije od blizu in daleč opozarjamo, da Je dan 29. avgust t. l določen za proslavo 70 letnice prosvetnega druitva tV. Vodnikv v Dolini. delovanju in razne zanimivosti druitva «V. Vodnik* bomo priobčili v posebnem članku. Siilc v delavske okraje! Za Kolonkovec, Dolnje Rovte, Spodnjo M. Magda-leno-ena sama slovenska šola - Otroci se poti* halo po cestah, ker jih fiola dovoljno ne zaposli ZAH za zimsko pomoč brezposelnim Tudi ZAM je hotela prispevati svoj delež ob priliki nabiralne akcije za zimsko pomoč brezposelnim. Skupno z drugimi organizacijami je Zveza antifašistične mladine eklen la, da pomaga po svojih možeh ogromnemu številu brezposelnih, lu živijo v težkih življenjskih razmerah. Mladinke so s manj kot tednu dni Izdelale ia blaga približno 10.000 Štiriperesnih deteljic, s katerimi so potem v soboto in nedeljo nabirale prostovoljne prispevke. Prav posebno so se izkazali harmonikarji ladjedelnice Sv. Marka, ki so sodelovali na nedeljskem koncertu v Politeama Rossetti, katerega čisti dobiček je btl namenjen pomoči brezposelnim, kler 50 s svojim igranjem navdušili prisotne poslušalce. ZAM je dokazala, da je p!*avilno razumela pomen t« akcije, dobro namreč ve, da je dolžnost vsakega mladega antifašista, da pomaga brezposeln m, k; zaman čakajo zaposlitve. Zato pa je nudila vso svojo pomoč odboru za zimsko pomoč brezposelnim. Slava tovarišem, ki so žrtvovali •voje mlado življenje Zveza borcev za idrijski okraj je organizirala 27. januarja v Cerknem talno svečanost v spomin 47 tovarilev, udeležencev partijske We, ki so padli na ta dan pred Štirimi leti v Cerknem. Kljub slabemu vremenu se je zbralo veliko Število ljudi iz blitnje in daljne okolice. Svečanost, ki se je zaradi slabega vremena morala vrSiti v dvorani, je otvorila tov. Cvetka. Rudniška sindikalna godba iz Idrije je zaigrala tlntemacionalo», na to pa je spregovoril tov. France Bevk, ki se Je udeležil kot zastopnik izvr-tilnega odbora OF. Sledilo je več re. citacij, za zaključek pa je pevski zbor zapel žalostinko. Po svečanosti v dvorani so udeleženci v sprevodu krenili na blitnji hrib, kjer je spominska ploSča na mestu, kjer jih je takrat največ padlo, od tam pa na pokopališče, kjer so polotili na grobove padlih tovarišev vence. Ze mnogokrat smo poudarjali, da se sedanja okupacijska oblast briga le za interese centra, medtem ko se za delavske okraje in pa za uso tržaško okolico skoraj da ne briga in kaže, da zanjo sploh ne obstajajo. Doiim se v vseh naprednih državah vodi stanovanjska politika po določenem načrtu in je merilo za postavljanje novih stanovanjskih okrajev predvsem potreba in industrijalizacija dotične-ga okoliša, ter se postavijo najprej javna poslopja, šole, domovi kulture m šele pozneje rastejo stanovanjska poslopja, pa V V v Trstu gradi nove stanovanjske hiše brez načrta. Tako je sedaj pri Sv. Ani v novem stanovanjskem bloku tes stanovanj, v katera so se že delno naselili ljudje. Pristojna oblast seveda ni vodila računa o tem, da bi se v tem delu mesta razvijalo tudi kulturno življenje tamkajšnjih prebivalcev niti da bi se tudi v drugih predelih zgradila šolska poslopja, ki bi bila tako silno po-trebn a. Za ves okraj, obsegajoč Kolonkovec, žaveljsko mitnico, Sv. Soboto, Spodnjo M. Magdaleno in del Zgornje skoraj do Rovt, je ena sama šola in sicer pod pokopališčem pri Sv. Ani. Otroci morajo hoditi v vsakem vremenu celo po tri četrt ure daleč v šolo. Ze i tak majhno šolsko poslopje pa sedaj nikakor ne bo zadoščalo, ko števi-ko prebivalcev stalno narašča. Ze doslej so bile v isti učilnici v slovenski šoli tri izmene, dočim so bile v italijanski celo štiri. Vse kaže, da pristojne oblasti 1» Trstu zavestno zanemarjajo delavske predele tržaškega mesta in se še prav posebej ne zanimajo za tiste kraje, kjer je v večini slovensko prebivalstvo. Vojaške oblasti bi se morale držati vsaj ukazov, ki so jih same izdale, in sicer, da se morajo ustanoviti slovenske šole v vseh onih okoliših, kjer je vsaj pet in dvajset šoloobveznih otrok in kjer so bile slovenske šole leta 19H. Vsi starši dobro vedo, da je bila slovenska šola že leta I9ji na Kolonkovcu, katero je ustanovila Osvobodilna fronta. Prav tako bi morale oblasti poskrbeti tudi za italijanske šoloobvezne otroke, ker se dogaja, da se otroci potikajo po cestah, prav zaradi tega, ker Jih iola dovoljno ne zaposli. Nu.no je, da šolske oblasti v Trstu rešijo to pereče vprašanje, ki ni le vprašanje za Sv. Ano in vso zgornjo okolico do Rovt, marveč je istočasno vprašanje šol v predmestjih, sploh. Na nasvet policijskega inšpektorja Ricata se je Fajdiga ..žrtvoval", da bi s lem rešil gnezdo Oberdan Pisun ;2 gnezda Oberdan se je včeraj zopet pokazal na zatožni klopi pred glavnim zavezniškim vojaškim sodiščem. Takoj ob začetku razprave so ga zaželi zasl.Sevati. Obtoženi pisar Fajdiga je zatrjeval, da je na policijskem zasliševanju rekel, da je on Venlerju izročil bombe zato, ker je na ta način hotel razbremeniti teroristično gnezdo «Obendan». Predsednik Mc Col m je vprašal obtoženca, kdo mu je svetoval, naj tako naprav:. Ta ie odgovoril, da mu je to svetoval dr. Salvati, namestnik supecintendenta civilne policije. Seveda, krožek je bilo treba odpreti na vsak način, zato je njegova osebna svoboda bila v tem primeru postranskega pomena. Inšpektor Ricato mu Je baje na policiji dejal, naj se vede junaško, naj ne bo izdajalec, naj ne dopusti, da b; zaradi njega zaprli tak «kulturn< krožek*. Tacit Fajdiga se je zjokal, zavedal se Je odgovornosti ji se Je samega sebe obtožil, da je dal bombe, čeprav to ni res, kakor je včeraj zatrjeval Zanimivo Je, da je ta nadebudni pisar 24. decembra zginil v Trento, kjer je .mei neke važne pogovore s tamkajšnjo Lego Nazionale. V Benetkah, kjer se Je tudi potikaj, je zvedel, da so v Trstu zaprli DELLA SANTA PR EP LJUDSKIM SODIŠČEM Prvak fašistov v Škofijah noče priznati svojega fašističnega delovanj a Posledica njegovih ovajanj je bilo preganjanje, pretepanje« premestitve in konfinacije narodno zavednih ljudi Včeraj se je pričel pred okrožnim ljudskimi sodiščem v Kopru proces proti Della Santa Ivanu iz Škofij, fašistu že iz Ista 1924, tajniku fašističnega «Dopolavoro» v Škofijah, ki je skupaj z Brevillirijem Hcn rikom. Veljakom Domjom, Zupi r.om Andrejem, svojim bratrancem in z nekim Glavino zvesto in natančno izvrševal ukaze svojih »višjih* in preganjal narodno zaved ne ljudi. V letu 1946 jj bil 10 mesecev v zaporu In nato izpuščen na začasno svobodo. Javni tožilec je prečital obtožnico, v kateri navaja vrsto dejanj, k’ jih je Della Santa zakrivil kot zagrizen fašist. V svoji vnemi js šel tako dateč, da je »prijateljsko svetoval* materi priče Skorja Aniona, naj odstrani' iz konjske opreme — rdeče okrask\ Obtoženec je zanikal vsa očitana dejanja in priznal le nekatera, ki nimajo skoraj nobenega pomena. Pri zasliševanju prič J; utihnil in od časa do časa je iskal pomoči pri svojem branilcu. O točnosti in resničnosti dejanj govorijo dejstva, ki so jih potrdile nekatere, izmed številnih prič. Priča Apollonio Karel je op'sal prizor z nskega plesa, ko ga je Della Santa poklical v posebno sobe in ga tam oklofutal ln mu strgal idečo kravato. Ko Je obtoženec ponovno zanikal Izvršeno dejanje, ga je zavrnil priča z naslednjimi be-sedaimi: »Nam Je služil tisti prostor ze garderobo, vam fašistom pa za pretepanje ljudi. Po zaslugi fašistov v Škofijah sem bil poslan k vojakom in nato v »Battagllone speciale*, kjer sem bil vsega osem let*. Priča Cergolj Boleslav iz Skofj je omenil, kako Je obtoženec v letu 3927 v neki gostilni nagovarjal navzoče, naj se vpišJjo v fašistično •KjuHtuha. KNJIGE - GLEDALIŠKE - KONCERTI KAZSTAVE-FtLMl KRITlKE-DROBTINE Dve Cankarjevi deli v Češkoslovaški Na Češkoslovaškem sta izšli za božič dve novi knjigi Ivana Cankarja in sicer prevod «Mojega življenja» v češčino in tNa klan. eu» v slovaSčino. Nekatere stvari iz tMojega življenja:» so bile pri Cehih že prevedene toda izdane v drugačnem okvirju. Prevedel Jih je dr. Mo. hui VybfroJ v zbirkah» Svate pri• Jimani a jine pribehyr> in wrtfaZnosf, katere glasba še preveč nudi. thor /m dobro pripravi R. Benagllo, režijsko pa opero dovolj razgibal D. Meseina. stranko. Bratranec priče se je temu prolivil in zato ga je začelo vodstvo stranke preganjati. Da si izogne sitnostim, se je preselil v Ameriko, kjer biva še danes. Pričo Kuret Peter je obtoženec Uta 1924 ovadil karabinerjem zaradi majhne rdeče zastave. Kara-binerski marešalo ga je pri tem tako neusmiljeno pretepel, da še danes čuti bolečine v glavi. Obtoženec je zanikal pričevanje Literarni večer v Trstu Slovensko-hrvatska prosvetna zveza je priredila sinoči ob to v dvorani grafikov v Trstu svoj tretji literarni večer. Dr. Vladimir Bartol je čital svojo črtico *Dva stavka», ki nam prikazuje delo v ilegali. Za njim je či tal dr. A. Budal črtico *Se kap-Ijicon, ki obravnava aktualne probleme nove meje. Zora Košutova-Jugova je prečitala svojo črtico iz delavskega mestnega življenja *Glad*. Ivo Marinčič je či tal odlomek iz syoje novele «Nlno», ki slika življenje v koprski kaznilnici Zdravko Ocvirk je recitiral sedem svojih najnovejših pesmi. Mara Samsa je čitala drugi del črtice «Hajka», ki nam slika enega izmed toliko prizorov partizanske borbe na Primorskem, ,n kot zadnji Je nastopil dr. Boris Pahor s črtico iz življenja deportirancev v Nemčiji *Sto trupel in še eno*. Tega literarnega večera bi se morala udeležiti še pesnik Igo Gruden in pisatelj Jože Pahor, ki živita v Ljubljani. Ker pa jim zastopniki zapadne niso dali dovoljenja, da bi mogla priti pravočasno v Trst, sta morala recitirat i iz njihovih del člana SNG Zlata Rodoškova, ki je čitala GrudnOve pesmi: *Cellca št. 5», *Talci*, in »Ob materini smrtin in Rado Nakerst, ki je čital zadnje poglavje iz romana Jožeta Pahorja t M ati ja Gorjan*. Literarni večer je prav dobro uspel. Številno občinstvo Je pazno sledilo avtorskim podajanjem in Je vse pisatelje nagradilo s ploskanjem. Zapadna demokracija pa je v svojim odrekanjem dovoljenja tržaškim pisateljem, ki živijo v Ljubljani, zopet pokazala, koliko ji je pri srcu slovenska kulvura, katero bi najrajši utopila v žlici vode. Kakor pa je ta večer kljub njihovim oviram dobro uspel, bomo šli tudi preko vseh drugih ovir, ki jih bodo še postavili na naši poti. Naše ljudstvo ve, kaj hoče, in zato ker ve, bo tudi doseglo svoj cilj. Danes bo literarni večer v Kopru, kjer bodo poleg pisateljev in pesnikoii, ki so nastopili včeraj v Trstu, nastopili tudi gostje iz Ljubljane Igo Gruden ter Jože Pahor in Ludvika Kalanova ter Tone Batagelj, ki živita v Kopru. Furlanlča Bernarda, bivšega partizana, da bi v letu 1937 oklofutal pet mladincev zaradi tega, ker so peli slovenske- pesmi. Ponovil je ob-toženčivo izjavo: »Vse se lahko spremeni, toda moja ideja ne. Fašist sem. bil, fašist ostanem*. Tudi priča Skorja Artur je navedel nekaj dejstev, ki jih obtoženec ni mogel zanikati. Na podlagi ovadb j« bil večkrat klican na karab ner-sko postajo v Miljah, kjer so ga nekajkrat tako pretepli, da je mora! včasih ostati po 10 dni v postelji. Ko so fašisti sami sneli s svojega sedeža napisno desko, so ovadili kot storilca njegovega brata. Branilec dr. Stoka je nato predlagal. da se zasliši tudi mati te priče Skorja Marija, da bd gq točno ugotovilo dejanje, ker je preteklo že tol'ko let. Tako si sledijo priča za pričo, vsi žrtve ovadb obtoženca, ki so morali prenesti vsj šlkane, pretepanja in mučenja, ker n;so hoteli b tl fašisti. Vsaka nedolžna beseda je bila tem izrodkom izzivanje ln dejanje proti državnemu redu, a za plačilo in kazen so bila pretepanje s puškinimi kopit', klofute, konfinacije itd. Mnogi preganjani tovariši so se morali, da se izognejo hujš'm represalijam. Izseliti v Ameriko ali v Jugoslavijo. Vel'ko o tem so povedale priče Božič Valerij, Zupin Ettore, Božič Anton, Skorja Jože, Cunja Homan in Bertok Rafael. Obramba je predlagala nato, da se zaslišita šs priči Mirko Zupin In Furlan Salvatore, kar je državni tož lec sprejel. Zaradi primera Bertoka Rafaela, ki ga je obtoženec udaril po glavi, da je padel v n‘zavest, je predlagal tožilec poseben proces. Zaradi zaslišanja novih prič je bila razprava odložena. F/ZKULTURA Kratka seja občinskega sveta Sinoči se je sestal občinski svet pod predsedstvom odvetnika Fortl-ja na svojo redno tedensko sejo, ki ja trajala samo 8 minut. Po odobritvi zapisnka zadnje seje so odobrili tudi razlastitev majhnega koščka zemljišča v Rooolu, ki ga bodo združili z drugim! zemlj'šči v bližini in tako ustvarili novo stav-bišče. Vnesli so tudi n*kaj sprememb v pravilnik za ribji trg na debelo ln določili pogoje za vpis v seznam revlžev. Ko so tako izčrpali vse »vele-vežne* problem:, so nadaljevali seje pri zaprtih vratih. Amerikance so presenetili V torek popoldne je pristaniška polici Ja nenadoma napravila ponovno preiskavo na ameriški ladji »Put. Joe E. Mann*. Ka za i>sa raetonirana živila za mareo-juniji. Do 17 t. m. morajo biti dokončana vp sovanja za vsa racionirana živila po potroš-iiikih mesta in podeželja na navadne in dodatna živilske nakaznice vstevši AVISS. Za vpisovanje prednostnih živil-skih nakaznic bomo objavili v naslednjih dneh. Trgovci, ki še niso dvgnili registra potrošnikov so vabljeni, da to store tekom dneva. Milo ea tovarniške menze in kuhinje. Vpisanim v tovarniške menze in kuhinje je na razpolago majhna količina mila. Naročila sprejema Sepral začenši s 6. t. m. Cena: 60 lir za komad <300 gr). Delitev drv za brezposelne potrebna in upokojence, v tržaški ob-č.ni bodo dodelili brezposelnim; potrebnim in upokojencem ter onim, ki Imajo dodatne živilske nakaznice AVISS po sto kg drv za kurjavo po nižji ceni. Dolga, nerffzana bodo po 600 lir etot, kratko rezana pa po 700 lir. Drva se lahko kupijo pri trgovcih na drobno v ulicah, Cologna, Pari ni, Madonna del Mare in Istrski uL Četrtek 5. februarja Agata, Dobmna Sonce vzhaja ob 7.21, zahaja ob 17.14. Dolžina dneva 9.53. Luna vzhaja ob 4.28, zahaja ob 12.41. Jutri 6. februarja Dora, Stazika pilllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllMIIf 1 SLU V GIV S KO NARODNO GLEDALIŠČE ENOTNI SINDIKATI Enotni sindikati priredijo danes 5. t. m. ob 20 strokovno kmetijsko predavanje za Bo-ljunec in okoliške vasi. Predava dr. Oblak. Vabljeni vsi v čim-večjem številu. Zveza kina in gledališče. V petek 6. t. m. ob 19.30 seja upravnega odbora na sedežu. Zveza bančnih nameščencev. V soboto 7. t. m. ob 18.30 seja upravnega odbora na sedežu. Zveza stavbinoev. Danes ob 18 sestanek upravnega odbora ln zaupnikov na sedežu. Prosimo pol-noštsvline udeležbe. Zveoa zavarovalne stroke. Danes ob 18.30 v ul. Zonta seja upravnega odbora. Zveza kemikov. Danes ob 20 v ul. Zonta seja upravnega odbora. Prevozniška »'roka. V petek ob 19 v ul. Zonta 2 seja upravnega odbora. Tiskovni urad. Danes v ul. Im-brianl 5 ob 17.30 seja upravnega odbora. SKUPŠČINA USLUŽBENCEV ACEGATA. Vsi uslužbenci ACEGATA so vabljeni, da se udeleže skupščine, ki bo danes ob 17 v ul. Conti 11. Na dnevnem redu je vprašanje podjetniške živilske zadruge in drugi sindikalni problemi. ŠOLSTVO R -niTELJSKI SESTANEK IN PREŠERNOVA PROSLAr VA v Dijaškem domu, ki sta bila napovedana za 8. t. ra. sta preložena na nedeljo 15. t. m. ob 9- Prvemu porazu bodo sledili drugi? Bnajstorica F. D. Skednja Je v r.edtljo prvič v tem prvc-nstvu okusila grenkobo poraza. Kljub temu neuspehu pa se J« tej eruijstorici posrečilo ob koncu prvega a «a i-ttem mestuf Bo prvemu porazu sledil drugit tretji Itd.t PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo v Nabrržbii priredi v petek 6. t. m. 1'terarni v;-čer sodobnih primorskih književnikov, na katerem bodo brali Iz svojih del dr. Vladimir Bartol, dr. Andrej Budal, dr. Boris Pahor in Zdravko Ocvirk. V nedeljo 8. t. m. bo v dvorani Delavske športne zveze v ul. Conti 11 gledališka predstava, pri kateri fco delavska gledališka skupina iz IŽole podala dve krajši komed'ji, in s'cfr Selvatlcija «1 orecini de festa* in Pittanlja «E1 prlmo d- tadin>. | ZA TRŽAŠKO OZEMLJE I iHIIIIIMIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlH11^ Četrtek y februarja ob SO: O■ Neill: Ana Christie. Gostovanje pri Sv. Ivanu (Škamperle). V vlogi Christa gostuje Kovič Pavle, član SNG v Ljubljani. Petek 6. februarja ob tO: Prišernova proslava v KinU ob morju. Na sporedu je poleg govora in recitacije tudi upri" zoritev drame Ivana Cankarj* c Kralj na Betajnovi*. V vlogi Kantorja gostuje Pavle Kovič, član SNG v Ljubljani. V četrtek 5. februarja ob 1* bo v prostorih uprave SNG (S. Vito 17) informativni sestanek gojencev igralske šole, na kat£-rega vabi uprava tudi tiste, k> se žele vpisati v šolo, a se 56 niso prijavili za sprejemni izpit- KONCERTI Tovarniški koncerti za sk’ad ske pomoči. Center Italijan®^ j kulturnih krožkov organizira deče koncerte po tovarnah v skis zimske pomoči: V Tovarni stroj«'' petek 6. t. m. ob 15.30; v Tržaške® arzenalu, sobota 7. t. m. ob H-3,' v tovarni piva Dreher, sobota • j t. m. ob 12; v Telve, sobota m. ob 20. Mladinski ples v Joligrtf Kt noče zaostajati za drugi^ I i> nabiranju prostovoljnih prtsp®1’I kov za nakup mladinskega tisk&\ skega stroja, je tržaška mladi« | sklenila, da prirčdi v soboto m. v krožku itPoligrafici* mladi* ski ples. Da bi ta ples čim lep** uspel, so mladinke sektorja okraja sklenile, da okrasijo sa,n' di~orano in poskrbijo tudi za dolt delovanje bufeta. Zabave | Ija torej ne bo primanjkovalo. | je geslo mladine tVse za ski linotyp*, pričakuje mladina, i se bodo tega plesa udeležili & tržaški mladlnoi in mladinke. DAROVI IN PRISPEVK1 Za tov. Kočjančiča darujejo: rfj. pina tovarišev menze v Docnu F1, staniških delavcev 1790, tov. 1 in Godina Valerio po 100 lir, movič Anton in Kaluža Rudolf P; j 50 lir. Rigutti Ivan 30 lir, God'®? Siivestir 35 lir, prebivalstva Tr^J* 2842, nekaj tovarišev vas'. Bri#J 570, pioniri iz Ban 200 Ur, Pre. „i valstvo Prosika 3220, prebiva!®*'!, j Kontovela 2720, prebivalstvo Pai11 1540 lir. Radiiski spored TRST II (m 236, Kc U"4) v četrtek 5. februarja 11.30. Reproducirana glasba. Sodobna Anglija. 12.10. Slovenj pesmi. 12.45. Napoved časa ln Fj ročila, 13.00. Lahka glasba. 13-" Ruske pesmi. 14.00. P"si ra j 14.15. Pregled tiska. 14.29. Cita#f sporeda, 14.30. Zaključek Pl'sna glasba. 18.00. Pravljic« Jj otroke. 18.15. Razni štrum«11' 18.30. Zenska oddaja. 19.00. K® e«rt za Mio: Gašperini Nereo. 1®", Vaški kvintet. 19.45. Napoved In poročila. 20.00. Slovanska _*». dOvina v glasbi. 20.45. Slovenšc"' za Slovence. 21.00. Simfonična g]®*, ba. 21.45. Biseri slovenske knji* nesti. 22.00. Lahka večerna g'a9“» 22.30. Plesna glasba. 23.15. NaPl ved časa in poročila. 23.30. Cita?£ sporeda. 23.35. Polnočna g'85 24.00, Zaključek. RAZNO V četrtek S. t. m. ob 11 uri naj se zberejo vsi dijaki ZAM la šol «Da Vinci*, «Volta», «Nautlco» ln slovenske trgovske šole na sedežu mestnejja mladinskega odbora na trgu Ponterosso ft-II, kjer bodo Izvolili delegata, ki bo odpotoval z delegacijo ZAM v Genovo na kongres italijanske delovne mladin«. Planinsko društvo — Trst priredi v nedeljo 8, t. m. smučarski Izlet v Sappado. Vpisovanje, v trgovini Pirc ln Višin. Rojstva, smrti In poroke Dne 4. februarja 1948 se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 6 ljudi, porok pa je bilo 6. CERKVEN® POROKE: uradnik Stellio Rovattt in zasebnica Leonarda Castrlotta, mornar Peter Luslna zasebnica Gu:nina Genzo, uradnik Ivan Čopič in zas bnlca An-nunziata Bassl, šofer Vinic-o Le-narduzzi in delavka Amalija Gie-gorl, uradnik Aldo Loverre ln za-ncbnlca Elsi Seraflnd, radiotehnik Ferrucclo Pellizzonl In zasebnica Lilijana Clari, natakar Peter Markovič in zasebnica Antonija Poz-zetto, eletromehanlk Humbert Pe-rat in zasebnica Ardemia Sbaizero, sošer Laurence Bond ln zasabnlca Valerija Cebron. UMRLI: 65-IM ni XJgo Marcovlgl, 1 leto »tari Livij Venutti, 58-letm Karel CrlvUlie, 81-letna Marija Majcen, 51-letna Ana Lazzarini, 65-letni Jože Zigliotto. KINO, KINO OB MORJU. 15.30: lovščin$ majorja Bulockina»- 1 vjetoki film. ROSSETTI. 15.45: tZene», J. Cr« ford, N. Shearer in R. Russe'-l FILODRAMMATICO. 16: na od/poved», R. Millerand. Brltton. 4 PENICE. 16.00: »Južno od Paga», Vicktcr Mc Laglen, ce* Farmer. ^ ALABARDA. 15.30: «M lredoV r man» J. Crawford J. Gar*o®V GARIBALDI. 15.30: »Krinke [ dala», G. Coopfr. ^ ITALIA. 15.30; »Pomladanska r rada», Deana'Durbln. ,vll MA8SIMO. 15.30: »Veliki m«"1 Loretta Young, Alan Lodd. « ARMONIA. 14.30: »Šejkov sin>’ Valentino, W. Banky. ODEON. 15.30: »Vrag se spr«0^ ne», J. Artur, R. Cumim^ng«-IDEALE. 15.30: »Moja žena j vedno prav>, Ana Scrldan. Odg. urednik DUŠAN HKESC^ Tisk Stablllmento Tip. Tri