Mn r»nmeiu ttvr, K l*Ct Ob nedeljah K **— .TABOB* ista*)* Tasta d*n, :___ n*delj* in pnvJtan, it 11. ni i tU.umora naiUdnjega in t«r stssa nmino po poiti k SO*—, s* lao. un*tT0 K 40-—, d*»kavlje* u dom KM— ,pr«jem»oT opr»Tl ta. SO*—. lmmti po dogvrvra. H*toi* s« pri opnri .TABOSA*, MAKUIOB, JuUinr* uii*» iWr, 4. o*o i?oŠTNmA p^saxiba.na o- o o Leto: III. Fioinni Mar. K HI S Ob nedeljah £*•- | CBBDNI&TV O s* uta*jt T Ibti. J km, AvHiom MA«, 1. sad* S •tropi*. Tsloion iaterszta. št. Sla ! UPBAVA M mk^a t Jaiilieri m oliai it. a pritličje, dano. T*ls- S laa it. 24, BBS poštno&*konii Ur • toa itor. 11.787. X* aw*iU* km d*a*ria aa a* J' «*inu — Bctao-ul m aa milj«. J •I Maribor, sobota 28. januarja 1922. Številka: 23. Nikola Pašič o naši zunanji politiki. Maribor, 26. januarja 1922. Po dolgem času smo slišali ekspozp ftašega ministrskega prodsednika — g* Nikola Pašič jo govoril o zunanji politiki našo ylade, zlasti o njenih glavnih točkah: razmejitev s sosednimi državami, razvoj albanskega vprašanja, razmerje z Italijo, Bolgarijo in Rusijo. Paši če v okspozo je sicer dokument treznega in izkušenega politika, n« moremo pa se otresti vtisa, da jo mestoma pomanjkljiv in da zamolči-marsikatero vprašanje, o katerem hi bili radi slišali iz ust šefa naše vlade. Morda je ta radovednost naivna- A že uvažimo, da je naš zunanji položaj •vzlic previdnim političnim metodam C* Pašiča precej neugoden in da mora sam g. ministrski predsednik tožiti zdaj o angleški vladi, ki nas jo kljub zavezništvu postavila na zatožno klop Zveze narodov, zdaj o zaveznici Italiji, ki ne mara izpolniti vseh določb rapalske pogodbe ter evakuirati o-zemlja, ki pripade naši državi, če so zamislimo v to in še druge momente, smo upravičeni vprašati, na kakšni bazi stoji in kako daleč sega naše zavezništvo z zapadnimi velesilami? Mi si gotovo ne bomo zamišljali možnosti, da bi 60 mogla naša država postaviti Proti, .stanju, ki so ga ustvarile razno [Pogodbo, bodisi naše, bodisi pogodbe Velesil. Eksistenčni pogoj našega naroda je, da se ohrani stanje, ki so ga u-stva-rile te pogodbe. Ravno iz tega vidika pa nam je treba kolikor 1^ mogočo precizirati razmerje med našo državo in zavezniki, in ppvdariti stališče našo državo nasproti vprašanjem, ki so akutna ravno v tem času, ko so nahaja v krizi ves sistem zapadno-ovropske mednarodne politike. G. Pa-Šič ni niti omonil Cannesa in Genove. G. Pašič je označil politiko zaveznikov kot smernico našo zunanje politike* Pravilno je povdaril, da bo masa država šelo tedaj sigurna, ko so [Prepriča, da premagani narodi ne mi-sh.30 na. — revanžo«. Pred par dnevi je g(?voril o zuna-Japolitičnem odseku češkega senta o Politiki^ Češkoslovaško ministrski predhodnik in zunanji minister dr. Bene?, v,G Primerjamo Pašičev ckspoze z Bene-k&vim, nam pade v oči preciznost, ja-nost in načelnost. BenešoviK izvajanj, ozdova so naim, da je Boneš povedal točk Pa 3o izpustil več važnih' Češkoslovaški premier ni podČrta-,Mitike. zaveznikov kot smernice Leškoslovaško politike, ker se mlada . publika danes že v polni meri zavela da 3o vežo z zavezniki solidarnost nteresov, z vsemi drugimi \aarodi pa Politika prostih rok. Samo po sebi so •izume, da so nasledstvene državo ne 101-030 oddaljiti od mirovnih' pogodb; zelo dvomljivo je pa a.li so bo dala tei.sel na rovanzo« potlačiti samo s cm, da so bo intenzivno gojil duh mi-tevnm pogodb? Dr. BeneŠ je v tem o-*\ru sel dabo. Njegova politična smernica no obstoja v komplimentu zavojčkom, marveč v povdarjanju kon-truktivne srednjeevropske politike, z 'a « ^.ubii 30 bila sklenjena pogodba ' v.,rijo, ki ne .pomeni nezvestobo Kužnikom, marveč resno težnjo, da so tir.nu' Vi* razva|PrLali prejšnjih' poli-itnAU * • ^ ,s. Pomočjo mirovnih po- ru; in ^bližanjcm vseh demokra-srcdv^-SiS*em l^PGčnega življenja v i v*.3ug.0V2h°dni Evropi. W lahko namesto Konven- li tike nn ”aRlašn|n.ia *»vezniŠKo po- vdani samostojno na mirovnih Sklep graške prometne konference. Podpis protokola ugovorov, — Pogoji za izdajanje potnih listov. — Važne olajšave* DKIJ Gradec, 27. jan. Na prometni konferenci sklenjeni sklepi radi potnih listov so bili včeraj podpisani. Dogovor so podpisale: Avstrija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, 'Jugoslavija in Češkoslovaška, torej vse pasle ds t vene države. Sklepi pa so izvzam-ši možnosti malih izprememb pri ratifikaciji v celoti obvezni le za Avstrijo, Madžarsko, Italijo in Češkoslovaško. Poljska se je pridružila le nekaterim resolucijam, delegati Jugoslavije in Romunijo pa so vzeli sklepe konferenca le ud referendum, ter si pridržali pravico, da se njihove vlade pridružijo sklepom lahko naknadno. Za one države, ki so sprejele sklepe brez pridržka, torej za Avstrijo, Madžarsko, Italijo in Češkoslovaško, stopijo njihove določbe v veljavo takoj po ratifikaciji, ki so mora izvršiti v teku dveh mesecev po podpisu. Pogodba temelji na osnovali pariške prometne konference z okt. 1, 1020.. jo pa z nekaterimi točkami izpopolnjena, razširjena in specificirana* Najvažnejšo njene točke so: Uvedba dvoletnih, oziroma enoletnih' enotnih Potnih' listov. Potni listi za samo enkratno^ potovanje se hodb’izdajali le v izjemnih slučajih. Vizum za vpofova-nje so lx> dajal za celo leto. ali pa samo za enkratno vpotovunjo. Vizum za pr e* potovanje (iz ene preko druge V tretjo državo) so bo dajal pod enakimi pogoj! kakor za upotovanjo, bo pa veljaven tudi za povratek. Pristojbina bo znašala za vpotovalni vizum za dobo enega leta 10 zlatih frankov, za enkratno vpotovanje h zlatih frankov, za prepo-tovanje pa 1 zlat frank. Osebe, ki dokažejo svojo nbožmost, pa morajo potovati, dobe vizum brezplačno. Dokazila u-božnosti se ne bodo zahtevala od javnih nameščencev inkluzivno vojaških osob, obrtnih' pomočnikov, delavcev, služabnikov, ladijskih uslužbencev in dninarjev, kakor tudi od vseh' onih, ki se podajo v inozemstvo, da se tam prežive z deiom* Isiotako so oproščene pristojbine za vizum osebe družin omenjenih kategorij, kakor tudi vdove in sirote ?’niniR nameščencev. Dovoljen! sp tudi skupni potni listi za družine, Sadar potujejo s poglavarjem družine, žena in otresi Ivrrefi 15 leta starosti* Vi upoštevanja vrednih slučajih se na bo veiS zahtevalo, d? pridejo osebe, Ki zaprosijo za *1m a, osebno t>ouj k oblasti, ki jih izdaja, Istotako smejo organi delegacij ali konzulatov izdati vizum tudi osebam, ki ne stanujejo stalno v njihovem uradnem območju. Izkaz o potrobi potovanja ee v večini slučajev no bo več zalitem!, enako pa se bo pode3" 1 jevalo vizum tudi brez poprejšnje tozadevne prošnje za vpotovalno rlovO-ljenje pri centralni vladi. V posebnem protokolu je Konferenca zaznamovala še druge manj pomembne želje glede vprašanja tičočih' se potnih listov. •-> Včerajšnja seja narodne skupščine. TETT*. "B e o g r a d, 27. jan. Na včerajšnji seji narodne skupščine, Ki je pri-čefR ob 11. dopoldan jo vprašal poslanca Brnmdner, zakaj ministri ne odgovarjajo na interpelacijo. Voja Lazič je interveniral Pasica radi šiheniških dogodkov* Pašič je odgovoril, da se je uvedla preiskava, ki je dognala, da so bili incidenta krivi Italijani. Ko bo protokol ratificiran, se bo incident rešil po mednarodnem običaju. Ker so tiče italijanskih' Indij v naših vodah jo vlada storila vse korake, da se odstranijo. O vladni deklaraciji jo na to go- voril demokrat Andrija RadoŠiČ, Črnogorec. Zavzel se je osobito za moje v Albaniji ter radi izgubo Skodra. Njegovim izvajanjem je odgovoril Pašič, ki je pojasnil in obrazloži! nekatera nočeta vprašanja. S tem je bila Končana debata o vladni deklaraciji. — Predsednik je odredil glsovanje za zaupnico vladi. Vlada je dobila zaupnico z ogromno večino vladnih strank proti klerikalcem, eocijalistom narodnim so-cijalistom, zemljoradniKom in 'dr. Ivaniču. * ' 1 •' i Dogovor med Avstrijo in Češko ratificiran. LDU Dun a j, 2G. jan. Narodni evei jo po daljši debati sprejel v poimenskem glasovanju s 104 socialnodemo-Kratičnimi in krščansko-socijalistični-mi glasovi preiti 23 glasovom Velenom« cev politični dogovor s Češkoslovaško. Jiigoslovenska-rumunska.grška zveza. DKTT Pariz, 26. jan. Kakor poroča beograjski poročevalec »M&tina«, so se ob priliki zadnjega bivanja Kralja Aleksandra na gradu Sinaja vršili pogovori med mmunskim in. jugoslovanskim Kraljean ter grškim prestolonaslednikom Jurijem v prisotnosti Tako •Tonescu in šefa romunskega geperal-nega štal>a Kristesca* Oba Kralja sta baje prigovarjala grškemu prestolonasledniku^ naj doseže odstop Kralja Konstantina v njegovo Korist. V tem alučnju bi stopila Grška v malo entan-to ter sklenila med Rumunijo, ‘Jugoslavijo m Grčijo vojaška, konvencija. 1 restolonaslednik jo bajo na to pristal. Mala antanta in genovska konferenca. DKU 26. jan. Kakor poroča jMatiu«, bo mala antanta na genovski konferenci prvič nastopila kot ena državna akna pina. Zastopniki držav male antante bodo na posebni konferenci zavzeli skupno stališče, Ki ga bodo nato zastopali na_ genovski konferenci glede vprašanja obnove vzhodne in srednje Evrope, o Katerem se bo razpravljalo na genovski konferenci. Železničarska stavka v Gradcu* » DKU Gradec, 86. jan. Danes ob 51. url dopoldne so stopili delavci Kurilnice im premogarji na glavnem Kolodvoru v etavMo. Kot vzrok navaja,jo nedoetaitno podporo in aprevizacijo Premet' na daljših' Progah s tem še ni ogrožen, pač pa bo najbrže nemogoč na progi Graidec—BrueK in Gradec— Spil je, če bo stavka dalje časA trajala. DKU Gradec, 26. jan* Slavku joči železničarji po imeli danes zvečer shod, na katerem so sklenili, da se takoj zopet vrnejo na delo ter odpravijo vse zastale vlake. Delo se bo nadaljevalo do nedelje. Če med tem časom pogajanja ne bodo uspela, se bo stavka nadaljevala. —o— pogodbah in na principa mednarodne obnove temelječo jugoslovansko zunanjo politiko. G. Pašič je govoril zelo obširno o albanskem vprašanju, prikazal njegovo zgodovino in ves njogov križev pot. Kio 30 pa prišel na razmerje do Italije, nam m povedal, iz kakih vzrokov Italija zavlačuje izvršitev rapallske pogodbe in ■kaj bo storila naša država, da izsili re-spE&foanje onega pravnega stanja, ki 3e Italiji redno na ustih, kadar gre proti našim interesom. Ne zahtevama da i morala biti politika, naše vlade nasproti Italiji bojevita in kategorična* anašnja politika, in današnje rastne-r30 3e pa karikatura lastne neodkrito-arčnosti in bi bilo treba, da bi ravno tu pokazali ono samostojnost, ki o njej go-vora tudi g. Pašid. Zanimivo je, kokosi naša diplomacija predstavlja odnošaje z Bolgarijo in Rusije, 0 odnošajih je dejal g. Fašifi: J »Odnošaji z Bolgarijo so korektni Sporazum o formalni aliansi, je sicer Še daleč, vendar pa ni priporočljivo, da bi se gojilo naprem Bolgarski nepdja-teljsko razpoloženje. Bolgarska vlada 3e izjavila, da je izpremeofla svojo politiko, vendar pa, kskoar vidimo, pošilja še vedno čete v Staro Srbijo in M*. cedonljo in ubija ljudi, id sp za »vena z našo državo. AKo bo Bolgarska v 15 dt> 20 letah stala na naši strani. Kadar bi nas kdo napadel, tedaj bo naš na- mora Kmrcmeniti svode Stališče hapram Bolgarski«. Si™^čn® je, da g; Pa«« odklanja neprijateljsko razpoloženje M»f«w Bolgarski. Morda bi se delo ta Izjave sčasoma še bolj Konkretizirati ia tako vetvariti na obeh straneh zmosnejšo politično in nacijanaino atmosfero, It-gleda, da dajo režim Sta/mbulijsKega Šs najsigumejši teren za medsebojno tbli-z*anje.^Na.ša vlada in naša javnost mo-ratP Skt-bcti. aa se da temu režimu mp-i *noet konsolidacije in naravnega prehoda v one razmere, Ki so tudi v aa-šem^ intefresu. če je pa resnična ved »Politike« da se pripravlja politična zaroka bolgarskega Kralja z itajijan-_ek° prattreatojo, tedaj se nam utegne zgoditi, da tudi s te strani zaidemo v »coreokak«. *; Kar se tiče Velike Rusije, razumemo hvateznost, ki jo goji Brblja tto prejsipega ruskega režima, a Če ta hvaležnost sme biti edini moment v našem razmerju do Rusije, o tem resno dvornima Tudi v tem oziru bi bljo treba povesti vsestransko diskusijo, da se problem razčisti. Tradicionalno simpatije so lepa čednost, dokler ne ovira-jo važnejših političnih in gospodarsikh interesov. Mislimo, da je Češkoslovaška tudi tu zadela boljšo pot — in Vendar 30 ta država daleč od navdušenja Zb sovjete 1 O razgraničenju je g. Paši« povedal par splošno znanih' podatkov* Valič navedenim subjektivnim o-pazkam k ekspotzeju g. Pašiča, smo kot državljan! in načelni pristaši današnje unitaristično politike zadovolj-ni s poročilom o zunanji politiki, ki je prisl«? po dolgem času, a vendar v pravi čas. Izrekli bi željo, da se uvede v našo zunanjo poHtiko več novega duha, y diplomacijo modernejši in zmo-znejši ljudje, kot so mnogi izmed onili ki so doslej zaivemali vodilna mesta, zlasti pa, da postano jugoslovensKa mednarodna politika konstruktivna sl* la na ^ Balkanu In dosledna zaveznica srednjeevropskih demokracij, ne pa proobzirna dekla »velikih zaveznikov*. Treba je, da vemo, kako daleč gremo skupaj in lije imamo proste roke. Po-froj za te reforme pa je: več parlamentarne odgovornosti, več kontrole nad zunanjim ministrstvom. Da pa ho ta kontrola usoešna. se *iuora razčistiti / Martbor, 2B. jaoaarja 192% oaša noiranja atEuaciiJa. Moramo dobl-ti pošten«} evropsko opozicijo, katere žal — po večini — še nimamo. Občinska seja. Maribor, 26. januarja 1921. ^ Ob 18. uri je župan otvoril sejo., Čičarijo zapisnika, bi se je v smislu predloga obč. sveit- Žebota natančno sestavil, vsebujoč posamezne debate, je trajalo skoro nad poldrugo uro. Radi tega je predlagal obč. svetnik dr. Sernec (JDS), da se sestavi zapisnik po_ prejšnjem vzorcu, da se s tem'ne trati časa, tako pri sejali, kakor pri sestavi zapisnika. Predlog je bij soglasno sprejet. Iz županovega poročila posnemamo, da je ob priliki zaroke kralja poslal kabinetni pisarni nastopno brzojavko:^ ■V imenu mestnega zastopstva in celokupnega prebivalstva mesta Maribora blagovolite sporočiti Nj. Vel. Kralju 'Aleksandru I- k njegovi zaroki naše najiskrenejše čestitke. (Zivio-kUei v dvorani.) Nadalje je poročal, da se je župan mesta Gradec obrnil nanj glede načrta »voječasno nameravane elektrarne na Felberjervem otoku. Mestna občina graška je voljna prepustiti Mariboru izdelani načrt za 500.000 K. Ker pa je Koncesija za to podjetje že ugasnila, in iima občina itak Klopijo načrta, se predlog zavrne ter naroči pravnemu _od-seku, da prosi za novo podelitev koncesije. Š; -V” iiV it "',r Posredovalni urad m posle, obstoječ iz 5 : 5 delodajalcev in delojemalcev še vedno ni sestavljen, ■ ker Klubi še niso nominirali članov, Kakor je bilo sklenjeno v zaidinji seji-Župan je nadalje poročal, da je fre* j5a,izvoliti nov , ;» • ■ - ‘ ubožni svet "••■""'S'- •’ ■ i tžr prečifal listo predlaganih članov, Ki' pa1 vsebuj1« razen župana in par duEovniKov same Nemce, Obč. svetnik dir. Sernec je temu odločno ugovarjal 'ter predlagal, da naj se pooblaste Klu-■1bŠ, da imenujejo nove člane. Temu-predlogu Be je pridružil tudi obč. svet. i£TarH mm, E!: ije izjavil, da niKak&fr ne gre, da bi v ubornem svetu bili s timi1 Nemci in bivši okrajni načelniki. Župan je sicer zatrjeval, da gre tu samo za Ijluidi, Ki poznajo tule. mzmere, vendar pa je predrl predlog dr. Serhe- P8-* .. J Falska elektrarna zahteva ' revizijo tarifov za 'dobavo toka fi smislu naredibe pokrajinske uprave, odnosno bivše deželne vlade za Slovenijo. Zadeva se je oclKazala pravnemu ddseku. ,, j,*..: , -TO zadevi glede ....................•• izvršitve kazni čevljarja Suliča bo dal g. župan pojasnilo, ko bo vsa zadeva, Oti se nahaja sedaj pred rednim sodiščem, rešena in tozadevni akti, ki se nahajajo sedaj pri sodišču, na raz-. polago. Dr,. 'Rihard Fanifiger: Odvetniki, ali doneski k življenjepisju g. dopisnika Jo-že-ki-sa. Dopisnik’ dnevnika »Ontaba« in par , drugih velikih dnevnikov kitajskega velemesta Bora-mari v provinci ji Jer-štaski ni imel že par meseeev miru. Njegovo težko opravilo je obstojalo v tem, da je moral šteti odvetnike in voditi evidenco o njih v celi proviticiji, To opravila je vodil že dolga leta v eplošno zadovoljnost svojih časopisov, saj ni bilo tudi prav težko. V celi pro-vinciji Jer-štaski jo bilo komaj 20 odvetnikov, število, ki se ni premaknilo že leta in leta in čim je kje v kakem mestu zatisnil oči odvetnik Ble-ble-ta, — je v kratkem .prevzel po njem ded-ščino nov odvetnik Ki-ka-si-ra; dopisnik je opravil svojo dopisniško dolžnost v Sasop-isili, jedel svoj rajž ih skrbno pazil, če. se tekom leta morda ne dogodi^ kaj novega, da informira sv. Publiko o važnem dogodku. Pozabi! sem povedati, da se ja imenoval ta. dopisnik, ki je imel važno nalogo, vodit: statistiko tega važnega stanu Jo:že-K.5s. — Marsikdo bi si mu-sl.'k da ,7« spadalo to njegovo iine K njegovemu opravilu, odnosno, da sl ga ie pridobil s svojim opravilom, ki mu Naito so prišle na vrsto interpelacije. Klub obč. sveta 'JDS je vložil interpelacijo, v kateri ugovarja proti postopanju stanovanjskega urada ter pravi: Ali vam je g. župan, znano, da se v Mariboru deložira jo osebe, ki so sem pristojne, izvršujejo tu svojo obrt in so že leta in leta tukaj stalno naseljene? Ali Vam je znano, g. župan, da se meče stranke na cesto, ne da bi se vpoštevalo zakoniti prizivni rok? Ali Vam je nadalje znano, da se priseli v Maribor, posebno v zadnjem času mnogo tujcev brez potrebe. Ali Hočete, g. župan, postopati Kot predsednik stanovanjske Komisije v smislu izdanih naredb in vršiti seje nele, kakor se dogaja, z dvema določenima članoma? 0bč.; svet. Weixl prosi župana za pojasnilo. ; ‘ Zupan odgovarja, rda ni naveden noben konkreten slučaj, torej tudi ne more dati Konkretnega odgovora. Sploh pa ingerence obč. sveta na stanovanjski urad ne priporam, češ, da je stanovanjska komisija sestavljena izven obč. sveta. Kritiziral je postopanje vlade, oiziitnna pokrajinske uprave, Ki ni Hotela potrditi' predlaganih članov. Stanotvanjdkl urad pozna samo eno višjo instanco, t. j- stanovanjski senat, par se tiče deložacije, se postopa v smislu stanovanjske uredbe. Prizivi, pri Kaferili se ugotovi, da bodo prodrii, sejvpošfeva jo, drugi pa ne, ker Končno laliko vsak odvetnik vsako zadevo ad Ebitum raztegne. Glede tu jcev pravi, tla so to navadilo le oni, Ki tukaj Kupijo H%, v katere se potem, če se prejšnji izseli, lahko vselijo. Drug slučaj mu ni znan. Kar se tiče sumničenja, da sl on sam zbira Člane Komisije, ni res in bi bilo tudi nemogoče, pri o-gromnem delu izbirati posamezne slučaje in člane. Nato je pdvzel besedo zopet obč. svet. Weixl, Ki je izjavil, da stane stanovan jski urM. mnogo denarja iz žepov davkoplačevalcev, K| morajo zato tudi i-mpti pri stanovanjskem uradu besedo in več ali manj ipravico vpogleda. Kritizirati pa mora to, da stanovanjski urad ktatkomalo odobri poročila svojih, organov, ne da bi se prej prepričal d stvarnem stanju. Tudi proti priseljevanju tujcev se mora nekaj ukreniti. K trgovskemu gremiju prihajajo dnevno tujci, čifnti, ki otvarjajo tu razne ^nepotrebne agenture. Če se jili vpraša, da 11 imajo že dovoljenje za priselitev, se pohvalijo, da imajo že celo stanovnaje. Nek čifut je izjavil, da je dobil baje celo vilo, a naši ljudje zmrzujejo po vagonih, naše obrtnike in ^trgovce se meče na cesto. Trgovec Jaš ima že 2 leti tukaj trgovino, plačuje visoke davke, a bil je že dvakrat vržen na cesto in še danes nima stanovanja. Čevljar Šenk ima 13 osel), imel je 3 sobo, adve so mu odvzeli. In takih' slučajev je v Mariboru več ato. Domačini trpe, a čifut i se brezskrbno šopirijo-^ Ne predbaciva županu ali stanovanjskemu uradu, toda. evidenca .je na je moralo postati počasi vendar kislo, če ne že neumno, pa. kdor to misli, je v zmoti! Prvič se ne bere to ime tako, kakor bi se ga čitalo v slovenščini t. j. Jože Kis, ne, ampak, kdor je v grščini ka.j podkovan, ta bo Vedel, kaj jo cirkum fleks in temu bodi povodano, da naj dene na e cirkum flejrs in potem naj čita ime pravilno, kdor pa se ni učil v s v o jem 'ž i v ij c n i u še nič o cirkum flekših, ta naj bere ime tako: JožeKis! r- Drpgič pa- bodi on ten,le up/ da je svoj posel opravljal z direktno slastjo. --Kako pa ne bi? C-*!Ih drset let je ra-pisal komaj 20 imen: 10 jili je titrirlo in 10 novih je nastopilo! Zadnje čase pa ni več obstanka! Pomislite, ljudje božji, v malem me--slu Lju-ce-ju je pred kratkim brez obzira na to, da že dolgo ni nobeden odvetnik umrl, 7>rekoračeno normalno število odvetnikov za 8. Normalno bi jib moralo biti 5, pa jili je sedaj kar .13! Pa tudi v mestu Bora-mari se je kuga razpasla! Tam kjer je dopisnik' .počival kaT po 2 leti skupaj, nima miru od tedna do tedna ! Že dve leti je, odkar jo zadnji odvetnik' umrl, a od takrat so se pričeli nenormalni časi t- za ,To2e-Kisa namreč, Ker je moral začeti pisati notice! — Dvajseti odvetnik’ v Bo-rn-mari (Število je že prekoračeno za deset — dosti jo te koprive!) Eden ind vaj seti odvetnik v Bora- vsak načiin slaba. Potom policije naj se ugotove vsi tujci in gotovo Ho na mah mnogo stanovanj da razpolago. Isto je v hotelih. Domač trgovec, ki pride mogoče iz Ljubljane, ne more dobiti v hotelu sobe niti za eno noč, ker jih zasedejo razni čifuti in tujci, tako, da imamo danes v Mariboru več Nemcev, kakor začasa Avstrije. Obč. svet. Baliun (JSDS) predlaga perlustracijo stanovanj. Končno je bil storien sklep, da se stanovanjske zadeve obravnavajo po zastopnikih" v plenarnih’ sejah stanovanjskega urada. Slično interpelacijo je vložil tudi klub NSS, v Kateri pravi, da stanovanjski urad postopa proti zavednim Slovencem pristransko, čemur je župan u-govarjal ter se je debata o tem zaključila. Nato je iznesel podžupan g. Roglič predlog glede obdačenja prevelikih' stanovanj, s katerim pa se bomo bavili v jutrišnji številki. Klub NSS je svojčas vložil interpelacijo glede razdelitve za prodajo določenih’ jajc med uslužbence magistrata in dTŽavno policije. Zadeva se je izročila spravizacijskemu oidseKu v preiskavo. Klub’ SLS je vložil interpelacijo glede aprovlzacije mesta z mesom. ~ 7 Ker mesarji Kljub’ povišanju cen vztrajajo v neki pasivni rezistenci in preplačil jejo živino za izvoz, da tudi voljnim mesarjem onemogočijo prodajo mesa po določeni ceni, naj se uvede mestna aprovizaCija, ki bo oskrbovala trg z mesom, dočim naj se mesarjem odvzamejo koncesije. Rredlog je bil predan tozadevnemu odseku- Na drugo interpelacijo kluba SLS glede zakasnelega pošiljanja plačilnIK nalogov "T5 za porabljeno vodo ja pojasnil župan, da paČ ni drugače mogoče, ker se morajo šele na Koncu meseca pregledati vodomeri in potem šele sestaviti |n odposlati plačilni halogi. i^r’sje 'nato' predla-pl ker se prvi čas po-’ trati z razhinu interpelacijami, dočim na Koncu seje, Ko pridejo v obravnavo važpe zadeve, večina odbornikov že odhaja. Seja je bila nato po Kratkem poročilu gospodarskega odseka ob 10.15 zaključena ter sč bo nadaljevala v pon-doljok, i3n© 30, t. m. ob .18. uri zvenor. Amerika In genovska konferenca. 25- 33*1- »Baily Mail« poroča iz Wasbinfirtona, 3a se ameriška vlada udeleži konference v Genovi le tedaj, če se sovjetska Rusija obveže, da razoroži in odpusti večji del rdeče armade ter poda resne garancije za štabi! iteto vlade, kakor tudi, če Francija zniža stališče svoje vojske na mirodob-nistalež ter spravi svoj budže v ravnotežje- ' - mar! (stvar postaja interesantna, zdi se, da tu nekaj ni prav)! Dvaindvajseti odvetnik v Boia-ma-ri (no, no. čemu pa, saj imamo vendar zadosti odvetnikov, če prištejemo k Kitajcem še doseljene Javajce)!. Triindvajseti odvetnik v Bora-mari (stvar postaja, neumna)! — Štiriindvajseti odvetnik v Bora-mari (že zopet se bo doselil ^nov odvetnik, nov »duševni« delaveč)! . Petindvajseti odvetnik v Bora-mari (draginja raste od dne do dne, Kljub* temu je odvetnikov dan na dan več, kakor da bi bilo bolj poceni). Šestindvajseti odvetnik v Bora-mari (kljub draginji 6e je upal tu nasoliti nov odvetnik, ki je zelo nesramen, lier jo tudi oženjen in ima tudi otroke •Dala sc mu je seveda s umovanje SMrili sob: v eni spi, v drugi je, v tre-fji spijo otroci,, v . d?rrti pa si je se-'. 'J h p napravil kar t«’o pisarno — In 'čtnffi pisarno, ko di!» že 25 odvetnikov. čemu kar šlir/sobe? Ali uo bi za-doslovalo za vso skupaj, za stanovanje in drugo ena soba? Če se Kak podurad-nik zadovolji s štirimi sobami, čemu poletu odvetnik, štiri sobe? Sorhunindvajvseti odvetnik v Bova-rnari (odvetniki, so začeli zastopati ve-rivnike in tihotapce; se vidi, da jim primanjkuje družega dela! To umazano zalego, ki so di?i na zunaj z jgnepcaa Politične vesti, •Potovanje Masaryk'a v London J Prage poročajo, da preidsednik Mast' ryk odpotuje poloficijelno v London Masaryka bodete univerzi v Osford« in Cambridgeu imenovali za častnega doktorja, a' gotovo bo postal tudi olaa' kraljevega kolegija. — Masarjka 1°; spremljal na potovanju kot minister z® zunanje zadeve dr. Beueš. • Romunski parlament razpuščen V sredo je izdal romunski kralj delcret o razpustitvi parlamenta in razpis novih volitev, ki se bodo vršile v zr Četku marca. Ob tej priliki je Brati«' nova vlada izdala manifest, v katere® obširno razvija svoj program in stnei" nice v notranji in zunanji politiki, ob ljubi ja reforme v vseh panogah dr/a?; nega_ življenja, gospodarsko in ''j čuo konsolidacijo države, znižani 'a'' čniH bremen itd. Proti koncu pravi, d* bo vlada delovala v pravem narodne® in demokratskem duhu ter da bo 'stavi' la vse za osiguranje obstoja Rumunh Volilno gibanje se je že započelo. Vs; stranke se pripravljajo pa borbo, J1 bo zelo ostra. Parlamenta raka. opozijl® v znamenje protesta proti novi vladi ® hotela prisostvovati krstnim obredo® princa Mihaela- * Revizija mirovnih pogodb? Kake* javljajo iz Londona, se opaža v t«' mošnjih oficijelnih in neofieijelfl® krogih vedno večje nezadovo ljstvo j Poincareovim kurzom v Franciji-angleški javnosti so često povdarjfl; stališče, da je potrebna revizija niire^' nili pogodb, zlasti glede finančnih P°; gojev. Pogajanja o fraticosko-anglešP garancijski pogodbi so zadela v Lo®' donu na močno opozicijo. Pri tein el pojavljata dva dijametralno naspv^' na stališča glede dveh načelnih vpi®' šanj. Poincare želi, da bi 6e vsa vpr® šanja reševala, diplomatičnim potorn,8 Lloyd George Hoče, .da bi se to vpraša' nje reševalo na medzavezniški kWc' renči. V angleških krogih se opaža rezervirano stališče nasproti franc o®' kim predlogom- V Franciji so to vpr® Sanje presoja z manje skepse, a zlas'-1 serjpojavlja izvestno nezaupahjeMuev® dajnih" krogov nasproti Lloyd Georg®11, V Angliji se pa boje intransigentne^ stališča Peincarea. Zavezniške zve?8 tedaj temelje na samem nezaupanja Zanimivosti. Oporoka zakonskega entuzijasta. ^ Ples lepih’ čevljev. — Štiristoletni P®1’ cos .— Umri iz strahu pred smrtjo, > Električno čiščenje zob-Nedavno je umrl v Londonu mes^! prokurator Sir IVilliam Bedford, vv“ letu starosti. Glavni dedič je njego^ žena, vendar pa je. določil znaten & njegovega premoženja kot ustanovo ■* pospeševanje zakonskega stanu«. Of>®j zil je, da se mnogi ne žonijo samo r®?* tega, ker ne najdejo primerne nevest' trgovec, so vzeli v svojo,zaščito! ko bi se lepo videlo, če bi visel Glavnem trgu znani ko-Ko-daj-sek j” bi se ga smelo še po smrt j obrcati ^ koliko drugih še zraven!) Osemindvajseti odvetnik v Boi®' mori (včeraj so bile tu demonstracij radi draginje. Vsem odvetnikom ® razbili table. Tako je prav! Ven ž mi!) — Devetindvajseti odvetnik v Boi®' rnari (človeku že prihaja slabo! Zdi *, da je ta stan iznašel skrivnosten drijan, Kajti vedno več jih’ je in J?! beden ne more umreti! — Človek bi ,:i vse prenesel, ampak" pri tej stanova®^ ski bedi, da si še vedno upajo! Pa vno ta stan! Če bi že Kak čevljar J, pri svojo delavnico, če bi kak mesar °\ pri svojo klavnico, magari nova. bi"1?, jevka pričela prodajati pomaranče dateljne, da, to je stan, temu naj ^ gre na roko, ampak pomislite: do'®' indvajset odvetnikov!) — 0 Trideseti odvetnik v Bora-mari '}L statistiki ^mestnega prebivalstva na vsakih’ 1000 ljudi po 1 odvotnik-bogi reveži, kako bodo živeli! nojši med njimi še ne bodo umrli, »L eden si bo izbral v zastopstvo 1 mestnih' ■ trgovcev, drugi 1000 obrbL kov, tretji 1000 gostilničarjev itd- ( ti tisoči stanov namreč smejo žive'fl^ slAbo l>o im; tistega, ki bo dobi' , (V’ svoji oporoki pravi sam: »Do svojega 45. leta sem bil samec in izrecen sovražnik žensk- Ko pa sem slavil '40 letnico svoje poroke z Miss Anny, sem so čutil najsrečnejšega. Zakon me je bodril k delu ter napolnil moje življenje z veseljem«. Njegova, še živeča žena, je čisto priprosta, suhljata ženica, ki se bavi samo s svojimi kokošmi in piščeti. O svojem pokojnem možu pravi: »Bil je dobeT Človek, toda nepoboljšljiv fantast. V 80. letu je pel navdušene ljubavne pesmi. Bil je 20 let starejši od mene, a vendar se je napram meni obnašal kakor dete«. # V Berlinu priredi te dni neka znana plesna umetnica poseben plesni večer, ki so bo imenoval »ples lepih čevljev«. Naravno, da igra pri plesu čevelj veliko ulogo. Dozdeva se, da se bodo,tega plesa udeležile samo plesalke, ki imajo lepe nožiče in posebno lepe čeveljčke. Govori se. da bodo "čeveljčki večinoma lakasti, ali pa svileni in sicer iste barve, kakor obleka. Posebno senzacijo pa bodo vzbujali raznovrstni okraski na čevljih, ki bodo gotovo zopet prav »modemi«. O tem bomo naše radovedne čitalce še obvestili. rn # Te dni jG bila pred neapeljskim kavcijskim sodiščem rešena- pravda, ki ne trajala, nič več in nič manj, kakor Polnih štiristo let- Cesar Karel V. je PO porazu Francozov pri Barettu V začetku šestnajstega, stoletja daroval svojemu vrhovnemu konjušarn Hekto-pu Firamoseju, branitelju mesta, koncesije na železne rudnike ter velikanske gozdove v Kalabriji. Firamoseje-vnn naslednikom pa so bile pozneje to pravice zopet odvzete, radi česar so ti vložili tožbo. Po štirih stoletjih je bila dolgoletna pravda pred neapeljskim ka.sacijskim sodiščem končno rešena, ki je konfiskacijo omenjenih pravic po-, trdilo. Smola je že to, če se vodi pravda celih štiristo let. še večja smola pa. če človek po štiristoletnem pravdanju Pravdo — izgubi. Ob dna stvar se je zgodila na -Šved-kom. Pijani visokošolci so si dovolili ? ttPkim slugom precej neumestno ša--Jo. Zvezali so ga ter mu potegnili čez Yrat moker robec. Ko so to svojo šalo dovršili, so ga zooet razvezali, toda u-bogi sluga ni več vstal. Ko so ga natančneje pogledali, so videli da je mrtev. Umrl je strahu pred emrjtjo'. Mislil je, namreč, da je mokra cunja oster »ož, ki mu prereže vrat. Sličen slučaj «0 je dogodil pred sodiščem v Berlinu, kjer se je vodil proces proti 'trgovcema Freimund in Koppen. ki sta baje ubila neko gospo Krell. Obtoženca sta s strahom pričakovala obsodbo. Poppen Jje bil prepričan, da bo obsojen na smrt. . 60 pozvali pred 6odnik"a, ki mu 36 imel razglasiti obsodbo, ga je zadela iflp’ cun je prestopil prag svojč celice. • Nek' ameriški zdravnik' je baje iz-2, 1 el®ktrični stroj za čiščenje zob. a aparat baje bolje očisti zobe, kot pa navajdne zobno ščetke; razen toga pa dobe zobje po čiščenju s tem aparatom posebno lepo polituro. Strog je urejen tako, da ga lahko rabi cela družina, treba je samo izmenjati posebne strojne ščetke. , Vsem naprednim županom, podžupanom, odbornikom in občinskim tajnikom1 Dobra občinska uprava je predpogoj dobre In močne države. Prav posebno velja to za našo državo, v kateri pomeni občina temelj Vse državne zgradbe, in v kateri ima mnogo večji pomen, večje pravice in večje naloge, kakor jih je imela preje. Ta položaj treba samo izkoristiti. Ni naloga občine samo izvrševanje ukazov, marveč glavno je ddelo v lastnem delo-krogu, smotreno delovanje za gospodarsko povzdigo naroda, pospeševanje vseh panog gospodarstva, zlasti kmetijske produkcije, obrti, industrije, reševanje velikih nalog, ki čakajo občine na soci-jalnem in kulturnem polju. Dobra in poštena uprava mora vstvariti jak in silen narod, mora vstvariti jako in silno državo. ’ Dolžnost je vseh tistih, ki sodelujejo pri občinski upravi, da delujejo v tej smeri. Da pa pojdemo po isti poti in olajšamo naloge, ki nas čakajo, osnovali smo društvo »Samouprava«, ki naj združi v sebi vse one, ki hočejo bodisi s svetom, bodisi z dejanjem sodelovati v občinskih upravah. »Samouprava« bo organizacijo, v kateri so bomo medsebojno poučevali in kropili, pri kateri bomo iskali nasveta, katera bo zastopala v slučajih potrebe celokupne naše interese. Namen »Samouprave« v smislu pravil je: 1- Da poučuje člane o zakonih in predpisih' glede samoupravnih tel« sploh’, zlasti pa glede občinske uprave in o posebnih potrebah občin in o pospeševanju kultur p i h, ip ..gospodarskih koristi občanov; 2. da čuva samoupravo občin in drugih samoupravnih tel« v okvirju veljavnih zakonov in zaslgu-ra pravilno izvrševanje vseli samoupravnih pravic. Društvo prireja redne in izredne društvene shode, strokovna predavanja o samoupravi, sklepa in odpošilja prošnje, spomenice in resolucije oblastvom im zakonodajnim odborom. Vabimo Vas. da pristopite! Javite svoj pristop na naslov: »Samouprava«, Ljubljana, tajništvo JDS, Narodni dom. Dr. Juro Hrašovec, župan v Golju. Dr. Rikard Karba, župan v Kamni Im. Ciril Pirc, župan v Kranju. Karel Rozman, župan v Novemmestu.. -nstopstvo: tisoč mestnih revežev! — asa dolžnost je, da temu stanu pove-o v obraz, da imamo za enkrat v mestu dovolj draginje, zadosti pomanjkanja stanovanj, zadosti lumpov, da se lih začne enkrat brez zastopstva obe-' odLlfu “do8ti nmerije! — Novih odvetnikov nič več! - Oh! blaženi Ča-JH Kje je t,sta predsednik stanovanjce komisije, ki je pošiljal odvetnike * « ' V »Ortabu« od 28. jan. i922. Pa je Riala potem se naslednja notica; Naš dopisnik, ki je vodil statistiko za celo Provmcijo o odvetnikih, je včeraj ra-napornega duševnega dela, ki so ga Povzročile neprestane spremembe v stanu -- umrl! — Ker ne želimo, Še KlV\ .™dl .odvetniškega stanu dl k0T smo tudi slišali, mn r/ *• številke V neskončnost', bo-bamP^1130' te statistike (vsaj z oporn-&E? kor * nasprotna duTn *w»« *• r«*i vTm- tmlnibn pri naSem eo* > ki je bil zelo konzervativen 11 -»-A- -* • Dnevna kronika. — Dar. Mesto četrt vina je daroval g. A. T.fv gostilni Smonik na Pesnici 20 K za Jugoslov. Matico. Posnemajte. — Sestanek vojnih invalidov. Pokrajinski odbor ndruženja vojnih’ invalidov v Mariboru priredi dne 20. t. m. ob 9. uri shod tamkajšnjih invalidov v Rušah v gostilni g. Novaka, popoldan istega, dne ob 14.• uri pa pri gostilničarju Hernachu v Selnici ob Dravi. Dne 5. februarja se vrši shod invalidov pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in sicer ob 9. uri dopoldan v gostilni Aubl, popoldan istega dne pa pri Sv. Benediktu v gostilni Kormtik ob 13- uri popoldan. Ker bodb ti shodi važni, naj se jih invalidi vdeleže kolikor mogoče polnoštevilno. Pobrežje. Preteklo nedeljo je u-mrl v Pobrežju posestnik' Jakob JRiedl. Mož je bil jako podjeten voznilč in vedno vesel. Pogreb je pričal, da g«, je poznal ves Maribor in vsa okolica. Iz okolice Maribora. (Dopis.) 'Za prve dni februarja napovedujejo sko-' ro vsa društva po okolici veselice. Ker ravim sedaj razdajajo nalezljive bolezni in *e ljudje prav malo briga jo za policijsko uro in druge tako predpise, bi bilo^ umestno te prireditve prepovedati ah pa nadzirati po varnostnih or-gaijili. Posebno nelča požarna hramba prireja v zadnjem čami veselico za vo-iselioo, baje y dobrodelne svrbe- Te ve- selice pa so čisto originalne: ples, pijančevanje in pretep, to je njihov spored do belega dne. Bivšim nemčurjem je menda vse dovoljeno. — Dolgoše. V. pondeljok so v Dolgo-šah1 pokopali posestnika Fr. Horvata. Doživel je visoko starost, bil je dobrodušen in delaven, ter je zapustil svoji družini lepo premoženje, oziroma posestvo. — Kamnica. Za 22. t. m. ob 9. uri je sklical naš župan Wogrinetz občinsko sejo, na katere sporedu je bil letni obračun občine ter — najhrže — preganjanje Slovencev- Ker eo občinske soje javne in imajo k njim dostop tudi ob-čani-voliloi, je prišel na sejo tudi tuje. tajnik krajevne organizacije JDS. Ko ga je pa župan zapazil, so se mu začeli kar lasje ježiti; stopil je k njemu ter zahteval, naj se takoj odstrani, ker se pa tajnik ni hotel odstraniti, je oble-tal vse občinske očake in tajnike ter jih1 vprašal za svet, ali ima kdo drugi razen odbornikov pravico prisostvovati seji ali ne, česar pa vsi modrijani skupaj niso mogli presoditi. Nato se je g. župan zopet približal tajniku ter znova zahteval, da se odstrani, ker sicer ga bo dal s silo vreči skozi vrata. Tajnik pa se tudi za to grožnjo ni zmenil in tako je g. župan — odpovedal raje sejo, kakor pa, da bi dovolil prisostvovati razpravi tajniku JDS. S tem je g. Wogrinetz jasno pokazal, da ni sposoben za župana, ker niti tega ne ve, da so občinske seje brez dragega naznanila javne ter se jim sme udeležiti vsak občan-volilec. Radi tega prosimo okrajno glavarstvo, da pouči tega g. župana, da so občinske seje javne in da se jih zaradi tega smejo udeležiti kot poslušalci zastopniki občanov; da se morajo sklicati potom vabila, katero vsebuje natančen spored seje in katera se morajo dostaviti občinskim odbornikom' lastnoročno in proti potrdilu sprejema z lastnoročnim podpisom vsaj 24 ur prej, predno se soja vrši in ne le par ur, ali celo eno samo uro poprej; da mora, če ob določenem času, ko bi se imela seja pričeti, ni zadostno število odbornikov navzočih”, župan počakati vsaj še eno uro, da pride eventuelno še zadostno število in jn?, sme pisarno zapreti, če jo seja določena na 9. uro, že ob pol deseti uri. Ker živi naš župan v domišljiji, da je neomejen gospodar v občini, bi ga bilo tudi dobro poučiti, da ni občina tu -adi njega, ampak on radi občine in občanov, da je le služabnik svojih' občanov. Naši kmetje in delavci se doslej niso zanimali za gospodarstvo in počenjanje g. župana in njegovih privržencev, so-dftj se pa bodo in ker nimajo časa, da bi se sej udeleževali ob delavnikih, zahtevamo, da. se seje odslej naprej skličejo samo ob nedeljah’ in praznikih, ko ima.jo občani čas. — S Ptujskega polja. (Dopis) Pid nas nastopa »španska« z novo besnostjo. Skoro v vsaki hiši je kdo bolan, v nekaterih pa kar cele rodbine. Večinoma se ji pa. pridružuje tudi vnetje pljuč, ledvic itd. in zato so tudi smrtni slučaji na dnevnem redu. Močno je razširjena pa »tudi neka očesna bolezen; bolnikom okrvave oči, kar traja po en ali celo dva tedna; nekateri izgube za nekaj časa celo vid. Oh tej splošni obolelosti se že občutno čuti pomanjkanje zdravnikov. Starejših znanih zdravnikov iz Maribora ni mogoče niti z vozom dobiti, mladi pa ljudem niso še tako dobro znani, zato bi bilo. dobro, če bi se primerno priporočali v časopisih’ potom oglasov. Isto tako pa bi bilo tudi dobro, da, bi podal kak zdravnik’ v »Taboru« pbimerao pojasnilo in navodilo o zdravljenju te nove epidemične očesne bolezni, kakor je to storil vrli g. docent dr. Matko o španski bolezni. Mnogi se namreč bojijo, da bo ta bolezen pustila posebno pri mladini slabe posledice. Za tak’ opis bi bili mi na deželi zelo hvaležni. — Iz Ljutomera. Zdaj se kaže vedno bolj. da uradnik' hranilnice v Ljutomeru Mihael Čeh ni poneveril samo 296 tisoč kron, temveč približno pol milijona. Seveda je škoda krita deloma z njegovim premoženjem, deloma pa menda jamčijo člani ravnateljstva, o-ziroma odbora. “ Iz Murske Sobote. Tukajšnja evangeljska ljudska šola sc glasom sklepa višjega šolskega sveta v Ljubljani združi z državno ljudsko šolo* Za voditelja združene šole je imenovan, nadučitelj Alojzij Cvetko iz Vučje vasi. .— Učitelj Gustav Čižek, ki je pride-Ijen tukajšnjemu šolskemu nadzorniku namerava izdati slovensko vadnico za ljudske šole z madžarskim učnim jezikom. — Tukajšnji trgovec g. Ljudevit Brumen izjavlja v »Prekmurskem glasniku«, da je bilo njegovo ime podpisano na vabilu »Jugoslov. kreditnega zavoda« za podpisovanje delnic »Jugoslovanske kreditne banke« v Ljubljani brez njegove vednosti, ker je že 28. aprila lanskega leta v priporočenem pismu sporočil imenovanemu zavodu svoj odstop ter . preklical svoj podpis, ki ga je dal svoječasno na vabilo za podpis delnic »Jugoslovanske kreditne banke«. G. Brumen torej noče biti delničar Peekove banke. — Pregnani tatovi. V stanovanju nadučitelja v Zrečah so hoteli v noči od 22. na 23. L m. vlomiti neznani tatovi, bili pa so pravočasno opaženi ter so zbežali, ne da bi kaj odnesli. _ — Epidemija španske influence. Češkoslovaško ministrstvo za narodno zdravje je izdalo stroge odredbe, da 6e zabrani širenje španske influence. Vsak slučaj obolenja je treba naznaniti. 0-blasti imajo nalog, da omeje, eventu-°kio. tudi prepovejo javno zbiranje ljudi, zlasti na zborovanjih, koncertih in gledališčih. V bioskopih se bo pred vsako predstavo pojavil napis: »Nevarnost gripe. Osebe, ki imajo to bolezen«, ali V3aj kašelj, nahod itd.; naj ne zaha-jajo_ na javna mesta. Pri kašlju in kihanju držite pred ustmi žepni robec«, Enake napise bodo razobesili po sveh' javnih lokalih. Posebno stroge odredbo so izdane za šole. Na ta način češkoslovaška vlada skrbi za zdravje svojih dr-ravljanov. _ — Koliko dolarjev se izvaža iz Amerike. Urad za izseljence v Washingto-nn je ugotovil, da izvozijo samo tujci na leto oez 100 milijonov dolarjev v zlatu in papirju iz Amerike. Okoli 70 milijonov dolarjev izvozijo v domovino se vračajoči izseljenci, čez 30 milijonov pa pošljejo svojim sorodnikom v stari domovini priseljenci. To so le neznatne številke, v resnici pa se izvoz! iz Amerike še mnogo več denarja. — Posledica gladu v Rusiji. V gu-berniji Samara je umrlo več tisoč ljudi od gladu. Glad jih je tiral tako daleč, da so, ko ni bilo več ne Konj ne druge živine, snedli vse mačk’e in pse. Mariborske vesti. Maribor. 27. janaarja 1923.’ m Nevarne čenče. Ob priliki občnega zbora mariborske organizacije demokratske stranke niso vedeli nasprotni listi drugega^ pisati o demokratski stranki kot otročje čenče o zborovanju »pri zaprtih' vratih’«. Ker se hočemo od svojih nasprotnikov tudi kaj naučiti, bomo sledili njihovi »svobodi zborovanja« in bomo torej te dni obiskali na pr. občni zbor NSS, vsako zaupno zborovanje v Flosarski ulici in tudi Delavski dom na Ruški cesti si bomo od časa do časa ob raznih urah bližje o-gledali. Torej na prijetno presenečenje svobodoljubni nasprotniki! m Za zlato poroko ubožnega para Žižek nam je poslal g. trgovec Mihelič 50 K. Srčna hvala! Ob tej priliki opozarjamo ponovno naše občinsvto, da p« možnosti daruje za stara reveža. m Zlobni jeziki trosijo po mestu in okolici lažnjivo vest, da se je preložil, oziroma odpovedal Planinski ples. Ta vest ne odgovarja istiai ter je nastala menda iz tega, ker sta se Planinski ples in Pohorski sejm spojila na en dan, in to na 1. febr. Zate vse kar leze in gre, na ta lep ples pride, podkovane črevlje in frak, za ta večer naj vzame vrag. -Planinski Kozel. m Nabavijalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, r, z. z o. *• ima svoj redni občni zbor v sredo dne 15. febr. 1922. ob 18. uri v porotni dvorani okrožnega sodišča s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika, tajni' ka.,‘blagajnika, poročilo nadzorstvenega odboija glede delovanja upravnega odbora in bilance in razdelitve čistege dobička; 2. zadolžitev zadruge; 3- slučajnosti. Ako ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, zboruje pol ure po zuoje pri vsakem številu članov. Biten ps. te Ste* <'*■', f-9- >4 V teh«- »■ " 1 1 * —” . # -- 1922. najprej v zaHrnžn} prodajalni, Stolna ul. 5. . m Ljudska knjižnica bo imela v soboto obenem s Čitalnico 6Voj občni 'zbor, na katerem bo knjižničar podal poročilo o njenem poslovanju v preteklem letu. Pri prosti zabavi bo lahko vsakdo, ki se zanima za to vazno kulturno institucijo, povedal svoje mnenje o njenem nadaljnem ustroja m delovanju. Na dnevnem reda je tudi pogovor o eventuelni združitvi s študijsko knjižnico. m Draginja in inteligenca. Pred kratkim smo obširneje razmotrivali, ka ko izigravajo številni^ psevdointeligen-ti težave današnjega časa: kričijo nad draginjo, pri tem pa se potapljajo v alkoholu, elegantni plesi, ki stanejo rodbine več stotakov en večer, so nabito polni itd. Hirajo pa pri tem kulturno institucije. Vemo pa, da si želi večina naše prave inteligence, ki jo tiščijo materljelne skrbi, plemenitejše zabave, kjer bi našli tudi dušovho hrano in bi pri tem v krogu duševno sorodnih znancev in prijateljev z rodbino prebili po dnevnem delu prijetni večer. Tem duševnim delavcem in njih rodbinam je narapnjen sobotni družabni večer Čitalnice v Narod nomadoma, kjer bo predaval urednik Božidar BorkO o problemu, ki mora zanimati danes ne samo .Tu gosi oven a, ampak vsakega inteligenta. Predavanje ne bo suhoparno in po predolgo, tako, da bo Še dovolj časa za prijateljske pogovore-TTpamo, da se mariborska inteligenca ?6st.no odzove našemu, plemenitemu vabilu- Ako se bo ta večer posrečil, bomo Uft tej posti nadaljevali. m Kavarita v parku. Gospod Valjale namerava zgraditi v mestnem parku ‘V bližini ribnika ob promenadnem drevoredu moderno kavarno, ki bo posebno v vročih poletnih dneh vsem dobrodošla. Občinski svet je že izdal tozadevno dovoljenje. Mestna občina dobi «a to 2O.00O K najemnine za dotlčni proetor. Od te najemnine dobi polovico olepševalno društvo. Po 20 letih preide kavarna v last mestno občine. m Stavbeno gibanje v Mariboru. — Tvrdka »Kovina« je prosila za nakup občinskega zemljtSČa v Betnavsld ulic1 na prostoru med vojašnicama, kjer namerava zgraditi stanovanjsko hišo za svoje uslužbence. Občinski svet je privolil, da so ji prepusti potrebno zemljišče za 50 K im kv, če se zavež9, da prične takoj graditi. m Elektrifikacija mesta. S časoma bodo tudi mariborska predmestja tako srečna, da dobe električno razsvetljavo. Na zadnji seji občinskega sveta se je sklenilo, da se izvrši elektrifikacija Laijteršperka do opekarne Dervušek. Podaljšanje kablja do opekarne bo stalo 1,161.000 K ter je potreben materijal že naročen- Ob enem se je naročil tudi materijal za razsvetljavo koroškega predmestja; in Melja. Cez Dravo se bo napeljal rezervni kabel, ki bo obenem oddajal luč magdalenskemu predmestju. Tako se bo izvedla za enkrat vsaj najnujnejše razsvetljava predmestij. m Regulacija mesta. Tvrdki Ilimm-ler se je dovolilo na zadnji občinski seji zgraditi v Cvetlični ulici pred svojimi poslopji na dosedaj neizrabljenem občinskem svetu predvrt. Tvrdka pa se mora obvezati, da pusti brezplačno izvršiti event. potrebne popravke na vodovodu, električni in plinski napeljavi, ki vodi preko tega mesta. m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub-baru«. m V soboto »večer ob 20. uri v Narodni doml »Slovanska Čitalnica«, ca* stitljiva matica mariborskega Slovenstva, ki slavi letošnje leto svojo 80-let* nico, priredi mariborski inteligenci družinski večer pri mizah’ v dvorani Nerodnega doma. To bo obenem občni zbor Opozarjam«, da bo na tem večeru predaval urednik g. Božidar Borko o ruskem problemu in sicer z drugega vidika, kot so običajno pri nas proma-tra ta pereči problem Slovanstva in človeštva. m Napad n® cesti« Danes lerog 13. ure popoldne jo šel skladiščni delavec južne železnice Fran Ivančič, kakor navadno s svojega doma na Cesti na Pobrežja It. 25 na delo. Na Pobrežlci cesti v bližini gostilne Vogl, mu pride nasproti mlin. pom. Kocbek, ki je nesel v roki košaro. Ko se mu je Ivančič približal, hoteč iti mimo njega, ga ja Kocbek sunil s košaro od sebe. Ivančič ga je opozoril na nedostojnost takega vedenja- To pa je Kocbeka tako razdražilo, da je potegnil nož ter večkrgt zabodel Ivančiča v levo roko. Zadal mu je več globokih ran ter mu presekal tudi glavno žilo. Težko ranjenega jo prepeljal Tešilni oddelek v javno bolnico. Kocbek je med tem odšel proti mestu, kjer ga zasleduje policija. Ptujske vesti. • Družabni večer krajevne org. -TDS v Ptuju. Družabni večer priredi kra-jovna organizacija JDS v Ptuju dne 4, febr. -922. v vseh prostorih Društvenega doma. Sodeluje pevsko društvo z odličnim sporedom. Celokupna mestna godba ovira na plesu. Ker je ptujska organizacija preložila prireditev od 1. na 4- febr. radi mariborskega planinskega plesa, se udeleži ptujske prireditve tudi mnogo Mariborčanov. kultura in umetnost x Dediči velikega časa. V torek, dne 31. jan. vprizori Narodno gledališče v Mariboru, izvirno slovensko noviteto »Dediči velikega časa« Stanka Majce- ■■ ■ —.. ,m*.* ’ w na, Čigar ime je znano izza »Kasije* »Dediči velikega časa« je predelan#1 o- de roko delo, ki je izhajalo predlansko leto v »Dom in Sv.etu« pod naslovom »Dediči nebeškega kraljestva«. x Uprava Narodnega gledališča * Mariboru si je nabavila za operot« »Ptičar«, katere premijera se vrši 1 soboto dne 28. t. m., popolnoma no ve kostume. - - -- - , —1 Borza 25. janušrja. Zagreb, devize: Berlin 158—-161» Milan 1340—1349, London 1300—lM Newyork kabel 308—309.50, ček 303^ 307, Pariz 2515-2530, Praga 575—»SO, Švica 5900—6050, Dunaj 3.37—3.45, B«; | . dimpešta 44—44-25, valute: dolarji! 303—304.25, rublji 32—42, napoleori 1070—1090, marko 155-162, leji 208' 215, souvereign 1120, lire 1320, tuTŠk« 1 zlate lite 1100. Curih, devize: Berlin 2.60, york 5.14, London 21.72, Pariz 42, ^a' greb 1-70, Varšava 0.16, Dunaj 0,14, sirijske žigosane krone 0.08- t Nagrada za zdravilo zoper raka. DKU London, 25. jan. Lord Tliol* stan, lastnik časopisja, je razpis^ 100.000 dolarjev nagrade za iznajdi3 sredstva zoper raka- —« Glavni urednik: Radlvoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ožini. Proda se več vagonov pristnega lalmatiisktii vini deloma belo in £rno, garantirano 12°, franko kolodvor .Maribor, po hi ^ Din. 625-— ali po stopinji & Din. 0*55- Josip Povod ni k, Maribor Vojašniška ulica št 4. ia Mala oznanila. 15 letni, zdrav, čvrst dečko, se da kot učenec V kako tr-fcoVino, ako ntOpofte n celo ožkrbo. Naslov. MijiC, Samostanska ul. 13, Maribor. 138 Prlstojbenlk za taksno, sddno lli postno tarifo, na novo iziti, cena 12 Din., ter se dobi pri oglasnem zavodu l.fktstllk, Maribor, SHlvenska ulica 16. 189 Žepne ure, precizijske in sten’ 8 ke popravila najsolidnejc tvid’ ka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica 16. 64 Pristopajte k Jugoslovenski Matici. Glavno zastopstvo banke,Slavijo1 nattianja, da s* nahaja njena pisarna v Mariboru od 1. februarja »del je v Slovenski ulici iti 30, L nadstropje (preko dvo-rilSk, stranka Siranko). Uradne ure za stranke so vsako sredo in soboto od 8.—12. ure. Občinstvu se priporoča, da se zavaruje proti požaru, vlomom, tatvinam, razbitju Sip in na življenje samo pri zanesljivem domačem slovanskem zavodu. 136 Ivan Veras, glavni zastopnik banke „SlavI)e“. Pristno svinjski masi kakor tudi MF* »oljeno slanino oddgja same trgovcem po naj nižji dnevni ceni vsako količino Franc Vidovič, Maribor Cvetlična ulica št. 15. -tsa 8 -8 Agitirajte povsod za naš list! „Tabor“ stane mesečno le 5 dinarjev. | , m --‘- VOZNI RED ~ lužne železnico v kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev. Vel|aven od 2«. oktobra 1921. Maribor gl. kol.—Lšubljana gl. kol.—Trst. O«. O*. Meš. Brzvl. Brzvl. ,7 Os. Os. Me5. BrzvL Brzvl. Os. Os. Čs. 48 46 801 8 7 49» 43 802 8 4 44 48 60» 6-80 10-16 12-49 18-58 1414 16 50 23-80 u Maribur lTkol.K . a 9-59 14-05 14 87 14-46 16 66 22 17 4 03 8-02 10-47 13*43 , . 17-22 001 II Pragersko X .. . 9 25 1302 . . 16-22 2143 8-82 I 7-80 12-12 16-17 15-12 15-28 18-61 121 Celje 2 . 7-58 10-45 18.03 18-27 14-55 20-17 2-11 8-18 12-65 17-16 . . 19-34 1-69 Zidanimost X . . . 7-09 9-40 . . 14-03 19 27 1-38 10-41 14-55 20-80 17-01 . 21-40 3-47 Ljubljana gl. koL X 518 6-40 . 11-35 19 06 17 85 23-62 23-40 . 21-65 . . 12-23 TtstX .... . . . 6*85 600 . 1520 11-18 •. . . 18-01 . . i Zagreb juž. koL .. H . . 10-30 , n 16-13 - . Maribor gl. kol.—Qraa-Wien. . . 1 H .? * ,v | Kotoriba ..... R 1-32 7-00 18*20 . • T'.- ^ < ________________________Zidanimost—Zagreb. , 0». Brzvl. 0». 0». Brzvl. Brivl. 0». 0«. Brzvl' 0*. Bttyl. 0». Brzvl. 0». Brzvl. 4-13 7-47 8-39 14-20 . 17-25] 19-50| J Zidanimost X . . 1 1 8-82 1-41 |l2‘0l| . 18'52 22-51 | o-M 14-18 8-16 . 10-40 16-18 . . 22-02 . ZapreSlč. 6-21 . 6-67 . 1646 . 22-26 « 8-46 0-64 11-18 16-46 18-01 19*12 22-26 , . Zagreb jnž. koLX . j 6-60 0-09 »-86 10-80 16-1B 811» 21*56 12 *7