Štev. 173.
V Ljubljani, v torek, dne 2. avgusta 1910.
Leto XXXVIII
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . & 26'— za pol leta » . » 13— za četrt » » . » 6*50 za en meseo » . » 2-20 za Nemčijo oeloletno » 29*— za ostalo inozemstvo » 35*—
== V upravništvu: ==
Za celo leto naprel . & 22*40 za pol leta > . » 11*20 za četrt» • . » 5*60 za en meseo » . > 1*90
S po£U)an)em na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v.
mserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat.....po 15 v
za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 »
V roklamniii notioah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem obj.vlj juju primeren popust.
e Izhaja.:
vsak dan, izvzeinšl nedeljo la praznike, ob 5. ari popoldne.
iti* Uredništvo )e v Kopitarjevi uliot štev. 6/III. Rokopisi s-i ne vračajo; neirant'rana risma se ne = spreiemajo. — Uredniškega leletona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Dpravništvo je v Ko Utarjevi ulioi štev. 6. "fc-U = Sprejema naročeno, Inserate in reklainaoije. = == Upravniškoga teletona štev. 188. ==
Današnja številka obsega 4 strani. '•C
Beseda brez ovinkov.
Zadnji čas je, da kot glasilo našega katoliškega in svojemu domu ter av-strijski domovini udanega slovenskega ljudstva izpregovorimo jasno na adre-so nekaternikov v Ljubljani, ki uprizarjajo zadnje čase čedaljebolj predrzno in nesramno sistematično protika-loliško in protiavstrijsko gonjo.
Že okoli 20. septembra so je v Ljubljani čutilo, da so neki ljudje na delu, la hujskajo zlasti mladino zoper vsako božjo in posvetno oblast in jo okužijo
tistimi anarhistovskimi načeli, ki jih •azširja srbska mladina v Črni gori ter v Sarajevu po naukih visoke šole političnih umorov v Belgradu. Ko so se v Ljubljani javno razpostavljale podobe dedno obremenjenega princa Jurja, <1110 vedeli, pri čem smo. Srbska vlada je v Ljubljani organizirala plačano agenturo za provokacije v prid proti-avsfcrijski srbsko - iredentovski misli. Vsi protiavstrijski pojavi v izvestnem krogu v Ljubljani so plod dinarjev iz dispozicijskega fonda srbskega zunanjega ministrstva, ki plačuje golove deficite.
Odkar pa je par brezpomembnih ljudi iz tiste ljubljanske plasti, ki v našem narodu ničesar ne reprezentuje, do v Belgrad krokat in prebedet par noči v ondotnih kavarnah s srbskimi >ficirji, je nekaterim silno greben zra-stol in včeraj poživlja ljubljanska ire-dentovska klika svojo zlato niladož, na j urednike »Slovenca« kakor svojčas dejansko >z biči napade, ker jo »Slovenec« osvetlil puhloglavost različnih Nušičev in podobnih pristašev princa Jurija, ki so v Belgradu ob priliki ljubljanskega izleta pri rakiji klatili vno-bovpijoče neumnosti.
Kakor se vidi, je Belgrad na iz-' vestne ljudi popolnoma tako vplival, kakor smo si mislili. Prinesli so iz Bel-grada moralo pasjih bičev, pištol in tistih ostrog, s katerimi jo princ Jurij svojemu lakaju preparal trebuh! Ampak Ljubljana vendarle ni Belgrad in tudi nikoli ne bo. Plačanim agentom provokaterjem in izvestnemu izprije-nomu smvkolinstvu bomo jasno povedali, kar mu gre. Na Slovenskem se srbski iredentizem prav gotovo 110 bo uganjal. Naše ljudstvo je katoliško, domoljubno in patriotično, in bo vsakega, ki bo hotel podirati te njegovo najvišje
ideale, pognalo kot nadležnega tujca. Vsi dobro vemo, kdo v Avstriji odločuje. Vemo pa tudi, da, odkar je začela slovenska narodnonapredna stranka koketirati s srbsko iredento, trpi naše ljudstvo. Ves protislovanski sistem v Avstriji, odkar je padel Beck, izvira iz toga, ker so nekateri vročekrvneži v Pragi in Ljubljani uprizorili svojčas demonstracije z več ali manj jasno protidržavno tendenco. Nesmiselnosti par »inteligentnih« prismojencev plačuje zdaj celo avstrijsko slovansko ljudstvo.
Vsa ta iz tujine naročena in plačana gonja pa jo tudi očito protikato-liška. Srbskim dinarjem se imamo zahvaliti za prvenca slovenske pornografije in za sistematično demoralizacijo ženske in moške mladine. Dočim se je zadnje čase opažalo, da hočejo nekateri mladi pošteno misleči svobodomiselni inteligenti kulturni boj povzdigniti na višji nivo, so zdaj belgrajski agenti - provokaterji celo reč zasukali po belgrajsko, na tako temno plat, da se zdi, kaor hi se pri nas res porajala prava barcelonska klika, koje najvor-nejši učenec je bil dijak Žerajič.
Naše ljudstvo se po tej propagandi ne ho okužilo, za svojo mladino, pa naj skrbe liberalci sami. Vsi pošteni elementi bodo slejkoprej skrbeli za to, da ostane to norčavo gibanje omejeno na tisto, ki so za to plačani. Vse za vero, dom, cesarja! ostane kakor je bilo od pamtiveka tako tudi v bodoče geslo vseh treznih, vernih in razsodnih Slovencev — kar pa počenja par izgubljenih eksistenc, ho poginilo, kakor je pri nas poginilo vse, kar ni prišlo iz ljudstva!
Kar pa se tiče bratskega srbskega ljudstva, ki je tako visokonaclar-jeno in plemenito, le želimo, da so čim-preje znebi Jurjeve klike, ki tira srbsko ljudstvo v pogubo. Ti ljudje, ki jih niti Črnogorci ne marajo in so zastra-žili proti njim mejo, da ne vtihotapijo v deželo jugoslovanskega kneza Nikolaja bomb, 110 bodo terorizirali in do-moralizirali pametnega slovenskega ljudstva. Pri nas se no bo delala politika in kultura s handžarji in revolverji !
I lažjo proti Rimu.
M aribor, 1. avgusta. Preteklo soboto so imeli v Mariboru veliko komedijo. Mariborski los-vonromovci in odpadniki so hoteli pri-
LISTEK.
Dekli z biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalje.)
Po teh besedah se jo Kaleh s srdom v srcu in kletvijo na jeziku odstranil. Mark jo zmignil z ramami in so obrnil, da hi šol dalje, ko naenkrat opazi neko senco in ko se ozre, opazi Nehušto poleg sebe.
»Odkod pa ti prihajaš, moja libijska prijateljica?« jo vpraša.
»Izza onega plota, odkoder sem videla 111 slišala vse, kar se jo zgodilo.«
»Ali res! No, potem upam, da mi boš priznala, da znam dobro sukati meč.«
»Igra z mečem je bila prav lepa, vendar so z ozirom na pol blaznega nasprotnika ni treba ničesar domišljati radi tega. Vendar bi ga bil moral li usmrtiti, prodno 011 najde priliko, da usmrti tebe.«
»Morda,« je odgovoril Mark, »toda, luijatoljica Nehušta, zahajal sem v družbo kristjanov in nekaj njih naukov se me je prijelo. To je izvrstno orožje. Tudi tebi bi ne škodilo. Lahko noč!«
IX. POGLAVJE.
Pravični Flor.
Kakor po navadi so Esenci drugi dan klicali svoje učence, a Kaleh so ni oglasil in tudi tretji dan ne. Nikdo ni vedel, kaj se je zgodilo z njim. To uganko je rešilo pismo, v katerem Esencern Kaleh sporoča, da ne misli vstopiti med Esence, zato da je odpotoval in se 110 vrne več nazaj. Tako jo končala ta zadeva, kolikor se tiče Esen-cev. I11 ko so zvedeli, da se jo po pričah dognalo, da jo Kaleh res umoril onega judovskega vojaka, bilo je vsakomur jasno, zakaj je Kaleh tako nenadoma izginil.
Teden dni je minul in Mirijam in Mark se nista več videla. Ona je nadaljevala svoje delo po ilovnatem modelu in v kratkem času je bil kip dovršen. Ko je nekega jutra umetnica šo gladila dovršeno dolo, vstopil je nepričakovano Mark v prazniški vojaški opravi v njeno delavnico.
»Oprosti, gospica Mirijam,« jo rekel Mark in se svečano priklonil, »da I o motim pri delu; toda čas 1110 priganja tako, da nisom imel prilike naznaniti tvojim varuhom, da bi rad govoril s teboj.«
»Ali odhajaš?« ga vpraša Mirijam.
»Da, odhajam.«
Mirijam nekako v zadregi reče:
»No, delo je gotovo, ali vsaj bo v
dobiti nekaj kalinov in tesnejše združiti nekaj propalih duš, pa so priredili protiverski shod proti boromojski 011-cikliki .Naročili so si vsenemškega hujskača tir. t ršimi z Dunaja in pa pastorja Hegomana iz Ljubljane. Na shodu ob 8. uri zvečer v Gotzovi restavraciji so je zbralo okoli 1000 ljudi, med njimi mnogo fantičev in deklet, katerim so so šo svetili rokavi od vodnega drgnenja nosov. Naenkrat se začuje mod njimi prestrašen klic: »Črni gro-do!« Prikorakalo jo v zborovalno prostore nad 500 krščanskosocialnih mož in žena pod vodstvom profesorja dr. Medveda, mestnega župnika Moravca, barona INvickela in nekega frančiškanskega patra. Nemškonacionalni srednješolci (!) in visokošolci so ob njihovem prihodu skočili na mize ter vihteli debele gprjačc proti došlecem.
Končno je otvoril med neprestanim hajlanjem pastor Mahnert zborovanje ter predstavil vladnega zastopnika tir. Wallentina, ki so ga mariborski odpadniki pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem. Dr. Wallentin je apostat, zato jo tembolj obsojanja vredno, da ga je vlada poslala na shod, ki je imel namen blatiti katoliško cerkev. Mahnert jo pozdravil tudi došle katoliške duhovnike, ker pa so nemški mladiči neprestano rjuli »Heill«, jih jo posvaril, da ho pozval reditelje, naj skrbe za red.
Pastor Mahnert je v svojem govoru uporabljal agitatorične fraze, pogrete zgodovinske laži iz »Alldeutsches Tagblatta«, da jo bilo celo neprijetno zrelejšim svobodomiselnim možakarjem in ženskam. Norčeval so je iz katoliških dogem ter trdil, da jo v knjigi pisano, da so bili svetniki tako goreči za svojo vero, da jo začela vreti voda, ko so vtaknili vanjo nogo. Tomu so Nemci grozovito hajlali. Nadaljeval jo, kako so so pretakali potoki rdeče krvi, ki jo je prelila katoliška cerkev, ko je trpinčila ljudi, ki niso hoteli verovati v »farje«. Končal je govor popolnoma v smislu nekdanje slovensko far-ške gonje, ter je dejal, da shod ne protestira samo proti papeževi encikliki, ampak tudi proti papeštvu samemu, ki temelji na podlagi sleparstva in pravljic.
Do sem so poslušali krščanski so-cialci mirno izzivanja luteranskega pastorja. Ko pa so čuli te besede, je za-gromelo po dvorani protestnih klicev, da so se porazgubili otroški glasovi nemških mladičev. Nemški tumorji,
prav kratkem času; ako se ti zdi vredno truda, vzemi ga.«
»To jo tudi moj namen. O ceni se dogovorim z varhi.«
Ona je pritrdila. »Da, da, ako mi dovoliš, ga sama zavijem in pripravim za pot, da se ne poškoduje.«
»Kodaj pa odideš?«
»Oh treh popoldne. Moja naloga je končana, poročilo jo spisano, da so Esenci vse časti vredni in neškodljivi ljudje, ki zaslužijo, da se jih podpira in ne nadleguje. Pred dobro uro je dospel sel iz Jeruzalema, ki mi jo prinesel poziv, da naj takoj odidem. Mislim, da sem li že pravil o svojem stricu Ivaju, ki jo bil pod pokojnim cesarjem prokonzul v bogati provinciji na Španskem.«
»I)a.«
»Stari mož je nevarno bolan. Morda je celo že mrtev. Na smrtni postelj i se je sprijaznil s sorodniki ali pravzaprav s sorodnikom, kajti jaz sem edini, in izrekel željo, da bi 1110 rad videl. Izjavil je celo, da mo določi za svojega dediča, ako me spozna vrednega. Poslal mi je tudi denarja, da nemudoma odpotujem. Saj tudi ti misliš, da je pametno tako?«
»Da,« odgovori Mirijam. »Ne vem sicer mnogo o takih stvareh, mislim pa, da je pametno. V dveh urah bo kip dogotovljen. Zdrav, stotnik Mark!«
srednješolci in vajenci so zopet skočili na mizo ter mahali s palicami. Vso se je dvignilo in nastal je hrup, ki so jo polegel šolo čez daljo Časa.
Mahnert je nadaljeval svoj govor ter priznal, da protestantovski reformatorji niso bili ravno svetniki. Trdil jo, da jo šolo reformacija prinesla moralo mod katoliške duhovnike. Med ponovnim razsajali jem je dejal pastor Mahnert, da puste katolike radi v miru tor so veseli, ako jih puste katoliki pri miru. Končal je z besedami: »Več stotin som že oprostil duhovskoga gospod-stva, od praznoverja in oboževanja ljudi!«
Schdnorjanec dr. 1'rsin jo govoril tudi zolo frazasto ter slavil Mariborčane zaradi »velikega« njihovega čina, ko so imenovali neko ulico za Luter-jevo. Jezil so jo, ker krščanski socialci nastavljajo za okrajne zdravnike (.oho, kljub temu, da imajo na razpolago Nemce. Dejal je, da so pojem »avstrijsko« krije s pojmom »proti Nemcem«. Končal je: Ako ne dobimo pravice v tej državi, nam ne preostane drugo, kot reči: »Mi hočemo iti tja, kjer so naši sorojaki.« (Medklic: »Srečno pot!«) Ako bi bil danes med nami cesar Jožef, ki je svoječasno vodil boj proti Rimu. bi dejal: »Dragi rojaki, prav sto naredili v Mariboru. S ponosom so imenujem Nemca, borimo so za našo skupno domovino.« (lleil-klici.) Mi hočemo imeti nemškega cesarja!
Pastor llogemann iz Ljubljane jo tožil, da so ga sodno zasleduje vsled prestopka § 303. k. z., ker jo reke'i na nekem zborovanju: »V katoliški cerkvi se zatira vsaka duševna svoboda, dogmo in oltarski zakrament pa so v nasprotju s pametjo.« (Lep mož!) Jezil se jo na »Slovenca«, češ da pod zaščito kanonikov razširja laži proti protestantom. Reformacija se mora izvesti do konca in zato jo najboljše sredstvo »Los von Rom«! To jo tudi najboljše sredstvo v boju proti slovanskemu vladnemu sistemu. »Zato hočemo«, je končal pastor llogemann, »stati v boju proti klerikalizmu na strani nemškega ljudstva, svobodo duha, napredka in kulture.
Nato so jo sprejela resolucija, v kateri se protestuje proti papeževi encikliki in ki so konča: Ne jezuitski, temveč germanski duh naj vlada v nemških deželah.
Profesor dr. Medved jo vsenemška luteranska izvajanja predgovornikov zavrnil prav krepko. Dejal je, da 11111 ni noben katoliški nauk tako razumljiv
»Težko se ločim od tebe,« reče stotnik in ji poljubi roko v slovo.
»Kaj hočeš? Sešla sva se za kratek čas, a sedaj se ločiva za vselej —«
»To vendar ni, da bi moralo biti!«
»Vendar je tako. Izpusti mojo roko, kip moram še dovršiti in ga pripraviti za pot.«
»Mirijam, oh slovesu ti moram še nekaj povedati: Jaz te ljubim in želim, da te svoj čas popeljem kakor mož svojo ženo na dom.«
»Stotnik Mark, to ni mogoče! Izbi j si torej to misel iz glave; med menoj in teboj jo globok prepad.«
»Ali se ta prepad morda imenuje Kaleh?« vpraša Mark.
»Ne bodi ljubosumen! — Stvar je čisto jasna. Ti si Rimljan, ki častiš rimske bogove, jaz pa sem kristjana, ki molim Boga kristjanov. Radi tega sva za vedno ločena.«
»Zakaj? Jaz tega 110 razumem. Ako hi bila poročena, bi morda začela misliti kakor jaz, ali bi so pa morebiti jaz oprijel tvojih verskih naukov. Vsak dan so poročajo kristjani s takimi, ki niso kristjani, in pogosto jih celo iz-preobrnejo.«
»Da, vem; toda pri meni to ne more hiti, tudi ko hi jaz sama to želela.«
»Zakaj ne?«
kot nauk o papeževi nezmotljivosti. Kdor pozna cerkveno zgodovino, bo vedel, kdo jo bil takrat nezmotljiv, ko so bili trije papeži. Katoliška cerkev ni prelila po svojih predstojnikih niti kapljice krivoverske krvi. Leta 383. je bil obsojen nek heretik na smrt zaradi svoje vere. Sv. Martin in Ambrož pa sta proti temu protestovala, češ da so krivoverec ne bo poboljšal, ako se ga usmrti. Tega mnenja je bila cerkev vedno. Boromejska enciklika ni bila naperjena proti nemškemu ljudstvu. Mahnert je napadel ostro Rim, toda če bo Rimu to škodovalo, je drugo vprašanje. 2000 let stoji in peklenska vrata ga niso zmagala. Ako gibanje proti katoliški cerkvi napreduje tukaj, se ne sme pozabiti, da se bo našlo nadomestila stokratnega v Ameriki in Rusiji, kjer se množe prestopi v katoliško cerkev naravnost izredno. Govoru dr. Medveda so njegovi pristaši navdušeno pritrjevali.
Pastor Hegemann je skušal zavračati dr. Medveda, pa se mu ni posrečilo.
Govoril je tudi neki Schauer, ki je dejal, da temelji papeževa enciklika na zgodovinskih podatkih. Ako se noče verjeti zgodovini, potem se mora uničiti vse knjižnice. Ako govori pri krščanskih socialcih kak duhovnik, se takoj vpije o »klerikalizmu«, na tem shodu pa sta nastopila dva pastorja, torej mora biti na nasprotni strani še večji klerikalizem. — Ta govor je celo neprijetno dirnil nemške nacionalce.
Nato je dr. Medved zavračal še nekatere nasprotne trditve. Ves čas so ga motili s surovimi medklici nemški po-biči, tako da jih je celo nek nemški liberalec pozval, naj puste svobodo govora.
Ob pol 12. uri ponoči se je shod zaključil. Katoliki so mirno odšli, medtem ko so nacionalci prepevali »Die Wacht am Rhein«.
Konflikt med Vatikanom in špansko vlado.
(Izvirno poročilo.)
M a d v i d, 27. julija 1910.
Framazonsko - socialistična in anarhistična sodrga litijska naprej. Ministrski predsednik Canalejas ne zamudi dneva, niti ure, ko bi ne trdil, da ga je izzival Vatikan in da hočeta kardinala Merry del Val in Yvesgy Tuto na vsak način prekiniti zveze med Madridom in Vatikanom, da uživa popolno zaupanje kralja itd.
Madridsko liberalno časopisje prinaša dan za dnevom grozne vesti, ki si nasprotujejo druga drugi in ki jih tukajšnji dopisniki razpošljajo raznim inozemskim časnikom. Ako prebiramo tukaj inozemske časopise, ki so večinoma liberalni razen redkih izjem, potem vidi človek na prvi pogled, s kako per-fidno tendenco in velikansko nevednostjo pišejo drugod o tukajšnjih razmerah. Brezdvomno je sicer, da bo morala Španska prestati težko krizo vsled načina, s katerim hoče izvesti Canalejas svoj reformni program, toda do kulturnega boja po francoskem vzorcu težko da bi prišlo.
Včeraj zjutraj se je naenkrat razširila vest, da je Canalejas odpoklical španskega poslanika z Vatikana. (Kar se je tudi zgodilo. Opomba uredit.) Obiskal sem nekega diplomata ter ga pro-
rala, da ne smem vzeti nikogar za moža, ki ni naše vere.«
»In ti se držiš tega naročila?«
»Gotovo, brez dvoma do smrti!«
»In če bi tudi ljubila moža, ki ni kristjan?«
»In tudi ako bi ga še tako ljubila.«
Mark je izpustil njeno roko.
»Mirijam, povej mi, kaj čuti ob slovesu tvoje srce?«
»Moje srce čuti, da ljubi rimskega stotnika, kolikor more žensko srce ljubiti moža.«
»In vendar,« vzklikne bridko, »mi veliš oditi, ker nisem kristjan.«
»Zato, ker mi je moja vera več nego moja ljubezen. Žrtvovati moram svojo ljubezen na oltarju svoje vere, in to tembolj, ker mi je beseda umirajoče matere sveta. Ko bi ravnala drugače, zadelo bi me prokletstvo, ki je zasluži otrok, ki se izneveri besedi svoje umirajoče matere.«
»In a.ko sprejmem tvojo vero?«
Žarek'upanja se je prikazal na njenem obrazu, vendar je naenkrat zopet ugasnil.
»To se ne more zgoditi v trenotku in ne iz lakih namenov. Zato treba časa in premišljevanja in molitve.«
»In ali bi ti hotela čakati?« vpraša Mark. »Mlada si in lepa in nadlegovali te bodo razni snubači.«
sil, naj mi pove o tem kaj natančnega. Ta pa se je izjavil napram meni: »O od-poklicanju poslanika Ojeda še ne vem ničesar, ako pa je la vest resnična, potem je lo začetek popolnega konflikta. Sicer pa bi ne bilo to ničesar nepriča-, kovanega z ozirom na dosedanje neprimerno občevanje ministrskega predsednika z Vatikanom.«
Govorila sva tudi o sedanjem položaju na Španskem. Moj informator je ekscelenca, ki so mu razmere v Madridu dobro znane, ker biva že najmanj 8 let na Španskem. - Radevolje mi je pojasnil stvar, španska vlada želi spremeniti status quo, ki je sankcijoniran od konkordata s sveto stolico. To pa pravzaprav ni nobena nova želja. Že za časa prešnjih kabinetov, zlasti pa pod Mauro so se vršila tozadevna pogajanja med Vatikanom in Madridom. Vatikan, ki je ostal zvest prejšnjim svojim ukrepom, je sklenil, da se pogaja tudi « novim ministrskim predsednikom Canalejas. Vatikan je bil celo pripravljen, veliko več popustiti Canalejasu kot pa njegovim prednikom, kakor mi je zagotavljal moj informator.
Kmalu pa, ko so se začela pogajanja, je Vatikan zadel na nepričakovane ovire. Medtem, ko se je španska vlada pogajala z Vatikanom, je objavljala istočasno razne odredbe, odloke in zakonske načrte in kraljeve dekrete ravno o stvareh, ki so bile predmet pogajanjem med Madridom in Vatikanom. Sveta stolica je zahtevala, kar samo-obsebi umevno, da se opuste začasno reforme, dokler ne bodo končana pogajanja. Španska vlada pa se je branila, ustreči tej zahtevi, ter se je pripravljala, da preskrbi priobčenim odlokom in načrtom popolno pravno moč.
Cela množina pisem je romala med Vatikanom in Madridom. Vsebine zadnjega diplomatskega pisma Vatikana na španskb"vlado, ni objavil ne drž. tajnik, ne zun. minister. Četudi morebiti v tem pismu izjavlja Vatikan, da ne more nadaljevati pogajanj, dokler se ne upošteva »status quo«, ne zadeva Vatikana nobena krivda. Vatikan je moral odposlati ta ultimatum, ker je storil to, kar bi vsakdo, ki vidi, da njegov nasprotnik nalašč krši pogodbo. Ta izjava oil strani svete stolice, je ono, kar označuje Canalejas za izzivanje, klerikalno mogočnjaštvo, pred katerim se on in nihče ne upogne. Ako se je španskega poslanika odpoklicalo z Vatikana, bi to pravzaprav še ne pomenjalo popolno prekinjenje medsebojnih zvez. Zveze se šele tedaj prekinejo, ako so od dotičnih ministrov zahtevajo nazaj kreditna pisma.
Upanje pa je še vedno, da se bo našel modus vivendi, ki naj bi končal mučni položaj med obema vladama.
Katoliško-narodno diiaštvo.
Brežic e, 1. avgusta 1910.
Katoliško-narodne ideje se vedno bolj uglabljajo med slovensko dijaštvo. Iz ljudstva samega je izšla zavest katoliške misli. Srednješolsko dijaštvo se vrača med ljudstvo, iz katerega je že iz-cvelo mnogo katoliške inteligence. Edina pot za rešitev našega dijaštva: delovati v demokratičnem duhu med svojim ljudstvom po že neštetokrat odobrenih krščanskih načelih.
Nočemo peti slavospeva našemu dijaštvu. Uspehi na. vseh poljih ljudske okrepitve bodo pričali o požrtvovalnem delovanju. O formalitetah in o raznih
»Jaz bom čakala na-te. Zvesta ti ostanem v ljubezni.«
»Ti daš vse in ne vzameš ničesar; to ni pravično.«
»To je tako, kakor Bog hoče. Ako je Njemu prav, da gane tvoje srce in naju ohrani živa in zdrava, tedaj se združiva v zakonu, sicer pa v — večnem jutru!«
»Oh, Mirijam! Uči me, kaj naj storim!«
»Ne, Mark, pojdi in uči se sam! Mar sem kakor vada, da pridobim tvojo dušo? Ta pot ni tako lahka, kakor sedaj misliš. Bodi zdrav!«
»Ali ti smem pisati iz Rima?«
»Vselej bom vesela, kadar mi prijatelj iz Rima kaj sporoči.«
»Pisal bom in se vrnil in potem bova dalje govorila o tej stvari. Sedaj pa, draga, ostani zdrava!«
»Bodi zdrav, Mank, in ljubezen božja naj bo s teboj!«
»In tvoja?«
»In tudi moja.«
»Potem, Mirijam, nisem živel zastonj. Pomni vedno, dasi te iskreno ljubim, te še mnogo bolj spoštujem, ker v tvoji bližini se mi zdi, da se čutim bolj plemenitega in vnetega za vse dobro.	(Dalje.)
pozdravih poročali ni moj namen. Okrog osme ure v soboto zvečer se je zbralo na vrtu Narodnega doma v Brežicah precejšnje število abiturijentov in drugega dijaštva. Zastopana so bila naša akademična društva po svojih članih; in tu se je vršil tudi pozdravni večer.
Drugi dan se je oh 9. uri zjutraj vršilo prvo zborovanje kat. nar. učiteljskih abiturijentin in abiturijentov. Vrlo, zavedno in neustrašeno naše bodoče učiteljstvo se je zbralo na poziv sklicatelja pravnika Kodreta v dvorani Narodnega doma, da se pomeni o spo-polnjenju naše notranje organizacije. Zborovanje je bilo zaupno, zato mi je nemogoče poročati kaj več. Predlogi in nasveti se bodo realizirali, naše ljudstvo hode uvidelo, da mu kat. nar. učiteljstvo ni tuje, pač pa da stremi po reformaciji, ki bode ljudstvu zopet prinesla, kar mu je odtujilo svobodomiselno učiteljstvo.
Nato se je pričelo glavno zborovanje naših abiturijentov. Udeležili so se ga tudi državni in deželni poslanec dr. Korošec in deželni odbornik Kranjske g. dr. Pegan, dr. Benkovič, poslanec Ravnikar in veliko občinstva, zlasti iz Brežic.
Abiturijent Gosar pozdravi navzoče. Mladi smo. Delo je naše sredstvo v dosego naših ciljev. Za vsako javno delo pa je treba idej, energije in financ. Prvo dvoje je v naravi naše mladine, sloga pa nam bo prinesla tudi poslednjega. V zgodovinskem kraju, kjer zborujemo, najdemo ves naš program. Katoliška in narodna zavest, dvoje moralnih sil je vodilo naše očete v boj proti našim nekdanjim sovražnikom. Iste sile probujajo naše dijaštvo, iste nas dovedejo zmagonosno do boljše bodočnosti. Delajmo sistematično, točko za točko našega programa izvedimo kon-sekventno brez skokov.
Nato se soglasno izvoli istega tovariša za predsednika zborovanja.
Slede po nekaterih pozdravih referati. Abiturijent Strižič (Maribor) poroča o idejnem razvoju slovenskega dijaštva od leta 1900 do leta 1910. Jako temeljito in vseskozi objetivno predavanje bi bilo potrebno, da se priobči bodisi v »Koledarčku« Slov. Dij. Zv. ali pa v »Zori«. To mora pač odpreti oči vsakemu, ki tava po poti slepomišja za absolutno narodnim radikalizmom in vse omahljivce privesti na edino pravo pot, katero koraka kat. nar. dijaštvo.
Drugo predavanje abiturijenta Butkoviča (Gorica) nam je jasno pokazalo pot Cankarijanstva. Naše slovstvo se pač ne sme razvijati v tem smislu, ako hočemo, da rešimo narod pred pro-palostjo: moralno in narodno. Cankarjeva struja nam je tuja. Človek mora skozi blato, da postane sposoben za življenje. kakor pravi dr. Šorli in pa Cankarjevo: Treba je grešiti, odločno obsojamo.
Živahna debata se je razvila k referatu abiturijenta Murija (Kranj), ki obdeluje temo »Narodni kapital in raznarodovanje«. Debate se udeleže pravnik Kodre, dr. Korošec, dr. Pegan in tehnik Rueli. Treba je z izobražev. in gospodarsko organizacijo paralizirati mate-rijelni kapital naših narodnih nasprotnikov. Med ljudstvo zanesti ljubezen do domače grude, vkoreniniti jo, da bo vzrasla v mogočno drevo zlasti ob naših mejah. Ekspanzivno moč moramo razviti in v to naj nam bo vzgled bratski narod poljski. Med ljudstvom mora prodreti delo v smislu Rafaelove družbe. Narodne atome moramo držati in zbirati, da se ne razgube. Ljudstvu vrnimo vsaj to, kolikor nam je dalo ono.
Ob dveh popoldne je zaključil predsednik abiturijent Gosar lepo, nad vse pričakovanje uspelo zborovanje.
Nato se je igrala jako precizno igra »Deseti brat«, katero je posetilo mnogo občinstva, da je bila dvorana nabito polna.
Ob končani igri sledi na vrtu ko-merz; v ponedeljek pa se dijaštvo ob obilnem številu udeleži izleta v Zagreb. Na shod je došlo več brzojavnih pozdravov, ter se odposlala udanostna brzojavka prevzv. ljubljanskemu knezo-škofu.
Dnevne novice.
-(- Enciklika »Editae saepe« je izšla danes v ljubljanskem »Škofijskem Listu«, št. Vili. Prekrasno okrožnico je »Slovenec« po zmislu že objavil, tisto mesto pa, ki razburja iz rajha importi-rane pastorje hujskače in podobna bitja, slove tako-le: »Tak čudežen vpliv božje previdnosti na oil Cerkve pospeševano reformno delo se je jasno in razločno pokazal v tistem stoletju, v katerem se je v okrepljenje vsega dobrega porodil sveti Karol Boromejski. Takrat so divjale strasti, spoznanje
resnice je bilo otemnjeno, bil je neprestan boj zoper zmoto, človeška družba je hitela proti poginu in zdelo se je, da je že popolnoma pogubljena. Tedaj so nastopili ošabni in uporni možje, »sovražniki Kristusovega križa«, ljudje »posvetnega mišljenja, kojih bog je bil trebuh«. Tem seveda ni bilo mar izboljšanja nravi, temuč tajenje dogem; povečali so nered in pustili tako sebi kakor drugim v prid svobodo razbrzda-nosti ali so saj, zaničujoč merodajno vodstvo Cerkve in v spremstvu strasti propalih knezov in ljudstev, s svojo tiranijo izpodkopavali nauk, ustavo in disciplino Cerkve. Potem pa so posnemali tiste brezbožnike, katerim velja grožnja: Gorje vam, ki dobro imenujete zlo, zlo pa dobro! in so uporno zmedenost ter izprevrženo vero ter nravi označili za reformo, sebe pa za reformatorje. V resnici pa so bili zapeljivci, so s prepiri in hoji izčrpali moči Evropo ter pripravili upornost ter odpad moderne dobe s tem, da so tiste tri vrste boja, ki so bile preje vedno ločene in ki jih je Cerkev vsikdar premagala, združili skupaj: krvave vojske prve dobe, notranjo kugo herezij in po.i pretvezo evangeljske svobode tisto pokvarjenost nravi ter razrvanost, ki ji' srednji vek ni poznal.« — Mi smo pre-vzvišenemu knezoškofu iz srca hvaležni, da je papeževo okrožnico objavil in je tako zlasti naši duhovščini dana prilika ljudstvo seznaniti z visokimi mis limi in nauki boromejske enciklike, to tembolj, ker živi v naši deželi protes-tantovski, iz Berolina poslani predi-kant, ki ga pravkar sodna oblast preganja, ker je javno sramotil Presveto Rešuje Telo. Protestantom treba pokazati, da v Avstriji ne bodo komandi-rali !
+ »Naš Dom«, lepo glasilo štajei ske mladeniške organizacije, objavlja iz peresa svojega urednika sledeč uva-zevanja vreden članček: »Bilo je hladno in megleno zimsko jutro. Noč je še pokrivala zemljo, le tu in tam je iz ok na zabrlela luč ali je stopil čez preg kak človek, znak, da se začne probujati jutranje življenje. Stal sem sred nekega trga in čakal na poštni voz, ki je imel tam mimo iti. Na nasprotni strani je stala velika, močno razsvetljena gostilna. Sinoči je bila tam veselica bralnega društva z gledališko predstavo. Kar se vsuje iz gostilne čopor deklet in z njimi nekaj fantov. Na trgu so še postali in se glasno pogovarjali, potem pa se razšli v manjših oddelkih vsak proti svojemu domu. Ne morem reči, da hi bilo kaj nedostojnega, a vendar sem zmajal z glavo, češ, to nikakor ne gre, da dekleta celo noč prekrokajo. Če bi jaz bil oče, bi v tako društvo nikoli ne pustil otrok, če bi tudi bilo društvu stokrat napredno in narodno ali pa bolj katoliško kakor sam rimski papež! — Drug slučaj. Bilo je v poletnem času, ko je najdaljši dan. Liberalci so pri redili neko sokolsko veselico na deželi. Mladeniče naše organizacije je to spe-klo in priredili so na drugem koncu vasi protiveselico. Sokoli so seveda po svoji navadi kričali in popivali pozno v noč, žal, da so tudi mladeniči naše organizacije mislili, da morajo z njimi tekmovati. Pozno v noč so se oboji razhajali. Med potom so začeli liberalci zabavljati, pretiti s koli in noži, naših je bilo več in so smatrali za nečastno, bežati pred pijanimi liberalci. Prišlo je do hudega tepeža, v katerem je bilo več ranjenih. Tretji dan seveda je že bilo brati v liberalnih listih »o klerikalnih tolovajstvili«, iz liberalnih listov so mastno kost hitro zgrabili nemški lisi i in po vsem tevtonskem gozdu je završalo o — posurovelosti slovenskega ljudstva. — Podajemo v resen premislek to vsem, ki kakorkoli sodelujejo pri naši organizaciji. Disciplina, red, poštenost, vzgoja mladine mora prevevati našo organizacijo. Liberalec, ki ne pozna ne Boga ne vesti, lahko popiva in razbija, nazadnje itak ostane nedolžna ovca, ker liberalcu nič ni greh, ampak za našo organizacijo velja v polnem obsegu opomin, ki ga je nekdaj dal apostol Pavel prvim kristjanom in njih predstojnikom. Nikomur ne dajajte ni-kakšnega pohujšanja, da se ne bo grajala vaša služba, mi lahko rečemo: naša organizacija. — Vse prireditve se naj pravočasno začnejo in končajo. Če nasprotniki kje priredijo kako veseli co, pustite jih pri miru, na njihova izzivanja in surovosti se ne ozirajte. Duhovi se vedno bolj ločujejo, hodite previdni, naše življenje in ravnanje naj kaže, da ste visoko vzvišeni nad liberalne surovine. Seveda kjer so ljudje, so povsod tudi človeške slabosti, vendar načelo bodi naši organizaciji odvračati mladino od hudega.«
■» Družba sv. Cirila in Metoda je, kakor razvidimo iz današnjega »Škofijskega Lista«, poslala glede na poročilo o shodu gg. dekanov v 6. številki »Škofijskega Lista«, stran 82. V., sledeči po-
pruvek: »Ni res, da je zadnje čase družba sv. Cirila in Metoda prišla v roke naših verskih in cerkvenih nasprotnikov; ni res, da se zdi, da hočemo to družbo vporabiti v politične namene, po njej ljudstvo nase navezati in ga po tem potu odtrgati od nasprotnih organizacij, pa tudi od Cerkve; res je marveč, da družba sv. Cirila in Metoda ni prišla v roke verskih in cerkvenih nasprotnikov; res, da je glasom § 2. naših pravil namen družbe edino ta, da vsestransko podpira in pospešuje slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi ter da v ta namen ustanavlja in vzdržuje za slovenske otroke šole in otroške vrtce, ali jih pomaga ustanavljati in vzdrževati, nastavlja učitelje, dovoljuje nagrade ter izdaja primerne spise in knjige; res je, da družba sv. Cirila in Metoda s politiko nima prav nobenega opravka in zveze, ker je družba skoziinskozi nepolitično društvo, ki ima v njem prostora vsak pošten Slovenec, bodisi te ali one politične strujc.« V Ljubljani, dne 22. rožnika 1910. Za vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda: Andr. Senekovič, t. č. prvo-mestnik, Anton Berce, tajnik.« — »Škofijski List« pristavlja: »Ta popravek seveda priobčujemo, ker je zakonito sestavljen. Odgovornost za to, se li to, kar trdi Družba v tem popravku, vjema tudi z dejanskimi razmerami, nosi Družba sama, drugi pa so lahko svojega mnenja in prepričanja.« — Mi mislimo, da ima zdaj slavna Družba zadosti!
-f Sestanek Kmečke Zveze v Kranju. Včeraj se je vršil v Kranju v Ljudskem domu razgovor o povzdigi živinoreje v kranjskem okraju. Razgovor je vodil nadzornik Legvart. Na povabilo je prišel tudi dež. odbornik dr. Lampe, ki je pojasnil zadevo vodnih sil in povedal razloge, ki so privedli deželni odbor do sklepa, da si je nujno zagotovil važne vodne sile ob Savi. Kmečki zaupniki so z zanimanjem poslušali in soglasno izrekli, da odobrujejo nastop deželnega odbora in žele, da bi se čimprej namen deželnega odbora izvedel.
+ V izobraževalnem društvu v Št. Janžu je v nedeljo predaval dr. Lampe o gospodarskih zadevah. Na predlog g. Nemanjiča so sklenili zborovalci, da ustanove v Št. Janžu živinorejsko zadrugo. ki ho delala po načrtu in s podporo deželnega odbora.
+ Cerkniško okrožje Orlov priredi v nedeljo dne 21. avgusta t. 1. javno okrožno telovadbo v Cerknici. Prosimo bratska notranjska društva, da to vpoštevajo in za 21. avgust ne naprav-ljajo kakih prireditev. — Okrožno predsedstvo.
-I- Odlikovanje. Komturni križec Franc Jožefovega reda je podeljen namestniku kranjskega deželnega glavarja Leopoldu baronu Liechtenbergu.
+ Osebne vesti. Poštni asistenti so postali praktikanti: Trst I. Viktor Ke-nich, Ivan Svetina in Konštantin So-lari; Gorica I. Edvard Schonta; Pulj I. Jurij Sergovič; Ljubljana I. Henrik Mislej; praktikant je postal abiturient Friderik Baccarcich. Premeščeni so: oficijal Dušan Hadivovič iz ravnatelj-ske pisarne Trst I., asistent Beno Urban iz Trsta I. k ravnateljski blagajni. Umaknila sta svoji prošnji orožniški stražmojster Fran Jecel, da postane asistent in abiturient Matevž Grzevič, da postane praktikant. Vpokojen je bil višji poštni oficijal Ivan Farožič. Poštni mojstri so postali: Jurij Martissa, Jurij Zanolla, Franc Kavčič, Emanuel Kaftan, Franc Mareglia, Franc Deklc-va, Albert Cesko, Ivan Spanjol, Ludo-vik Bonač, Mihael Kirac, odnosno poštne ekspedijentinje Marija Vrhovec, Alojzija Pertot, Marija Govckar, Klementina Trusnovic, Lujiza Masotti, Marija Bizjak, Ema Lederer, Antonija Arko, Julijana Richter, Emilija Vui-čich, Ivana Smerdu, Marija Stepič, Ka-rolina Berlan, Adelheid Koutny, Sko-laslika Mattiassich, Amalija Gortan, Marija Lenardich, Marija Kaftanič, Amalija Pontoni, Ernestina Miheljak, Elvira Schlunder. Oficijanti, oziroma oficijantinje so postali aspiranti: Orestes Mareglia, Lošinj Mali; Julij Hel-mich, Divača; Ciril Havliček, Zagorje; Josipina Perger, Rovinj; Gema Cer-necca, Červinjan; Marija Debeljak, Ribnica; Adela Dekleva, Trst I.; Leopoldina Felber, Sv. Ivan pri Trstu; Marija Illincich, Zagrad; Olga Komarek, Trst I.; Lujiza Kraigher, Volosko; Pavla Mlaker, Skedenj; Korina Muchiutti, Din j an; Ana Novak, Domžale. Premeščeni so oficijanti, oziroma oficijantinje: Konrad Klinar iz Zagorja v Idri-Oglej; Hedviga Enzi iz Rovinja v Trst !•; Jožef Lugnani iz Malega Lošinja v Oglej; Hedviga Enzi iz Rovigna v Trst !•; Brigita Berlan iz Idrije v Opatijo; rprezija Fiumich iz Dinjana v Piran; Antonija Kuhelj iz Domžal v Ljubljano (J; Regina Beifuss iz Ribnice v Ljub-
ljano 6 in Valerija Tullio iz Červinjana v Trst. Službo je pustila oficijantinja Lea Ditrich.
+ C. kr. obrtno pospeševalni urad na Dunaju razpisuje mesto inženirja voditelja novo ustanovljenega obrtno pospeševalnega urada za Kranjsko v Ljubljani za sedaj proti pogodbi. Prošnje do 31. t. m. predsedstvu c. kr. obrtno pospeševalnega urada na Dunaju, XII/2, Severingasse 9.
H V zadevi jeruzalemskega roma-nja. Ponavljamo prošnjo, da bi hoteli boljše situirani priglašenci iz III. razreda prestopiti v II., oziroma I. razred. Tretji razred je poln in se zanj še vedno mnogi oglašajo, v II. pa je praznih še 54 in v I. 19 mest. Gospod, ki je bil nedavno na tem potovanju, duhovnikom nujno priporoča II. razred (oziroma I.), kot edino primeren njihovemu dostojanstvu. To treba pa storiti nemudoma, ker je skrajni čas, urediti priglašence po skupinah in imenik dati tiskati. — Odbor.
—	Lep dar »Slovenski Straži« ob novi maši. Lepo novo mašo je imel v Komendi dne 24. julija č. g. Janez Dre-šar. Kot vnet prijatelj krščanske mladine je povabil vse Orle v fari, ki so ga v kroju med svati spremili k oltarju. Pri svatovščini se je razvila kaj prijetno zabava, ki je pa služila »Slovenski Straži«. V lepem govoru je pojasnil bo-goslovec g. Gabršček pomen »Slovenske Straže«, nato se je otvorila »šaljiva pošta«. Prodajo kolekov in pisem so prevzele vrle gospodične Mejačeva, Za-vršanova i. dr., pošto pa so vzorno oskrbeli bratje Orli. To so imeli opraviti urni seli! Mnogo veselosti so napravile številne kazni za priporočena in eks-presna pisma, kar so svatje rade volje žrtvovali »Slovenski Straži«. Izšel je tudi časopis »Ivlepetec« s prilogo »Klepetuljo«, šaljivi inserati so zopet koristili »Slovenski Straži«. Končno so prišle na vrsto še dražbe in uspeh je bil: 107 kron čistih za »Slovensko Stražo«, brez prodanih kolekov za obmejne Slovence. Pač lep dar č. g. novomašniku v čast, ki se podaja med slovensko ljudstvo branit svetinje njegove: sveto vero in materno besedo!
—	»Društveni dom« se slovesno blagoslovi v nedeljo v Loškem potoku. Mnogovrstni spored je kaj vabljiv: Soboto (zvečer): Razsvetljava »Društvenega doma«, petje in godba v dvorani, umetalni ogenj. Nedeljo: ob 9. uri: Sprejem gostov. Skupni obhod. Ob 10. uri: Sveta maša na prostem. Po sveti maši: Blagoslovljenje »Društvenega doma« in slavnostni govor. Po obedu ob pol treh: Pete litanije na Taboru; ob 3. uri: Govor, petje in godba v dvorani, nato pa javna telovadba Orlov z moreško (nastopi več odsekov), končno ljudska veselica na prostem. Sodeluje orlovska godba iz Škocijana in domači pevski zbor. Vstop prost. Prostovoljni darovi se obrnejo v prid »Društvenega doma«. V slučaju slabega vremena po litanijah igra v »Domu«. Če kateri Dom je pač ta stavba ljudsko delo. Edina in vsa zasluga, da stoji ta Dom, je zasluga požrtvovalnega potoškega ljudstva. Gotovo, da zasluži tako ljudstvo priznanje in čast. Mala svota le še bremeni na stavbi. Začelo se je .zidati brez kakega fonda, z malo svoto 200 K, prihranek iger iz društva »Tabora«. In dovršilo se je vse, Dom ni obremenjen z dolgovi, skoro prost in neodvisen. Zavednemu požrtvovalnemu ljudstvu priznanje. Obila udeležba pri blagoslov-ljenju iz bližnjih sosednjih krajev kot tudi drugih bi bila ljudstvu dokaz, da se njega delo ceni, njegovo zavednost upošteva in spoštuje.
—	Žrtev poklica. V Pakracu je umrl sekundarni zdravnik deželne bolnišnice dr. Milenko Gjurič, ki se je pri seciranju mrliča ranil in zastrupil kri.
—	Bogat lov na tune se obeča tudi letos našim ribičem. Iz Bakra se poroča, da so zadnje dni nalovili po 7000 do 13.000 kilogramov na dan. Ribo so takoj poslali v Benetke. Tudi od drugod prihajajo vesela ribiška poročila.
—	Iz škofje Loke. Te dni je praznoval g. Iv. Kaj ha svojo 401etnico, odkar orglja pri oo. kapucinih. Kar je pa posebno hvalevredno, ie to, da je opravljal vso dolgo dobo svojo službo brezplačno in da niti enkrat ni zamudil ali službo opustil. Kapucinski samostan mu je podelil duhovno odlikovanje, Bog pa mu naj bode obilen plačnik!
Nakup mladih bikov. Deželni odbor kranjski nakupuje za deželno pristavo mlade bike vseli treh v deželi priznanih pasem, to je pinegavske, si-modolske in sive. Biki ne smejo biti mlajši o;l pol leta in ne starejši nad poldrugo leto. Ponudbe naj se takoj pošljejo deželnemu odboru v Ljubljani. Ponudijo naj se samo lepe živali brez hib, da se ne bodo deželni veščaki pri ogledu zastonj trudili.
— Plemenske bike po znižani ceni i
bo razdeljeval deželni odbor kranjski tudi letošnjo jesen. Prošnje naj se vložijo pri deželnem odboru v Ljubljani do 20. avgusta t. 1. Živinorejskim zadrugam bo deželni odbor prispeval polovico, občinam in zasebnikom pa tretjino kupnine.
C. kr. finančna direkcija je že pred precej časom imenovala upravitelja g. E. Vcncajza iz Mokronoga v Trebnje. Akoprav je baje pritisk zelo velik, da bi Vencajz le ostal v Mokronogu, bode po našem skromnem mnenju le obveljal ukrep direkcije. Upajmo, da se potem ublaže razmere in gotovo preneha nadvlada tako nad urad-ništvom, kakor nad nekaterimi tržani. S tem se bodemo našli k skupnemu delu za trg in okolico.
Novi ravnatelj kastavskega učiteljišča. Glavni učitelj na učiteljišču v Kastvi Vladimir Nazor je imenovan ravnateljem tega zavoda.
Za ljudsko šolstvo v Dalmaciji je vlada za tekoče leto dovolila 300.000 kron
Punt v liberalni stranki.
Grozne razmere vladajo v liberalnem časopisju in stranki. Včeraj je, kot se nam poroča, deželni odbor sklenil, da v »Narodu« ne bo več inseriral, tudi mu vstavil vse notice ter sploh pretrgal vsako zvezo s tem listom. O zgodovini tega sklepa smo poizvedeli sledeče:
V »Narodu« so prihajali zadnji čas na dan vedno bolj divji napadi na deželni odbor, polni laži in sirovosti. Višek je dosegel »Narod«, ko je pozival deželno uradništvo, da naj odpove pokorščino deželnemu odboru. To je bilo vendar že preveč, in dr. Pegan je inter-peliral dr. Tavčarja, kako more on pustiti, da njegov list tako gorostasne neresnice piše o deželnem odboru. Dr. Tavčar je priznal nedopustnost »Narodove« pisave in je izjavil, da do prošle srede objavi z lastnim podpisom članek v »Narodu«, v katerem bo to popravil. Celi teden je prešel, a »Narod« dr. Tavčarjevega članka ni prinesel. Izvedeli smo, da so se mladini uprli in ne puste objaviti dr. Tavčarjevega članka. Oni hočejo dalje lagati. Posledica tega je bila, da je deželni odbor ustavil »Narodu«, vse inserate in da zanj ta list sploh več ne eksistira.
Mladini so torej že začeli s svojim delom. Belgrajska šola jim je le koristila: v znamenju laži se je »Skala« začela gibati in hoče zadušiti še tisto malo poštenosti, ki je starini niso hoteli v svojem političnem delovanju docela zatajiti. Od laži so začeli mladini živeti in od laži bodo poginili!
Ljubljanske novice.
lj Premilostni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je odšel danes na graščino Goričane, kjer ostane na počitnicah do konca avgusta.
lj Porciunkula se je obhajala včeraj in danes nad vse slovesno v frančiškanski cerkvi. Kljub temu, da se obhaja porciunkpula tudi v frančiškanski cerkvi na Viču-Glince in je podeljen porciunkulski odpustek pod običajnimi pogoji vsem farnim cerkvam, je došlo v ljubljansko frančiškansko cerkev zelo veliko število pobožnih romarjev, ki dajo včeraj in danes našemu mestu romarsko podobo. Okolu frančiškanske cerkve so se vtaborili številni prodajalci »odpustkov«, a ni jih več toliko, kolikor jih je bilo pred leti, ko so bili porciunkulski odpustki omejeni zgolj na samostanske cerkve družine Sv. Frančiška Asiškcga. Svobodomiselno ljubljansko barabonstvo se je osobito sinoči zvečer odlikovalo z — barabonstvom in je izzivalo in hrulilo pobožne romarje in osobito romarice. Naše pobožno slovensko ljudstvo naj si zapomni, kako surovo nesramne so ljubljanske svobodomiselne barabe, med katerimi smo opazili tudi več lepše oblečenih ljudi. Ali hoče res izvestna barabska ljubljanska svobodomiselna svojat našemu poštenemu, vernemu ljudstvu umazano, prašno Ljubljano še bolj pristuditi? Ali hoče v škodo ljubljanskega trgovca in obrtnika nas res prisiliti, da pričnemo svariti naše ljudstvo pred tisto ljubljansko svobodomiselno svojatjo, ki niti na cesti niti v cerkvi ne da miru pobožnemu ljudstvu?
lj Za »Bokodelski dom« v Ljubljani je daroval gosp. Josip O k o r n , vlakovodja, 10 K. — Bog plačaj iskrenemu in zvestemu prijatelju Kat. društva rokodelskih pomočnikov!
lj Aretovaca goljufica. Pretekli teden je 39-letna delavka Terezija Mar-tinčiŠ iz Mlak popustila delo v predilnici v Litiji ter hotela oditi v Ljubljano. Ker je bila pa brez denarja, je izvabila od neke dekle 100 kron poti pre-
tvezo, da bode kupila pri Devici Mariji v Polju posestvo, potem pa da jo vzame k sebi v službo. Ko je denar dobila, se je odpeljala res v Ljubljano in tukaj prav dobro živela. Ker je pa dekli začela zadeva le sumljiva postajati, se je tudi ta pripeljala v Ljubljano in goljufijo ovadila policiji, ki je Martinčičevo nato aretovala. Pri zaslišanju se je izgovarjala, da je bila neko noč, ko je prenočevala na Ambroževem trgu, napadena in oropana. Policija je pa dognala, da ni tam niti prenočevala, še manj bila pa oropana. Oddali so jo sodišču.
lj V Ljubljanico skočila je danes zjutraj pri sv. Jakoba mostu slaboumna zasebnica A. K. ter plavala kakih 300 korakov dalje. Tam službujoči policijski stražnik jo je potegnil iz vode, potem pa odvedel na njeno stanovanje.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v lAmeriko 50 Macedoncev in 60 Hrvatov. V lieb je šlo 25 Hrvatov in 10 Macedoncev, v Buchs je šlo 18, v Inomost pa 35 Hrvatov.
lj Umrli so v Ljubljani: Leopoldina Kinkel, krojačeva vdova, 08 let. Prule 6. — Anton Lelirmau, zasebni uradnik, 34 let. — Marija Prejel, delavka, 31 let. — Fran Logar, mizarski vajenec, 17 let. — Matilda Sojer, gostil-ničarka, 45 let. — Viljem Boris Požgaj, šiviljin sin, 11 dni. Neža Otavnik, užitkarica, 74 let.
lj Tujski promet v Ljubljani. Meseca julija je prišlo v Ljubljano 5874 tujcev. Od teh se je nastanilo v hotelih: Union 1265, Slon 1163, Lloyd 624, Ilirija 330, Cesar avstrijski 276, Južni kolodvor 253, Malič 215, Tivoli 198, Štrukelj 161, Tratnik 157, Bavarski dvor 83 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1149 tujcev.
lj Umrli so v deželni bolnici Jahn Oto, Rajh Anton in Blas Terezija.
lj Žensko povozil. Danes predpol-dne krog 9. ure je povozil nek voznik z vozom gramoza pred frančiškansko cerkvijo Kozjak Marijo iz Polhovega gradca. Voznik je sicer dal znamenje, ker pa je ženska menda malo gluha, tega ni slišala in tako prišla pod voz, ki jo je poškodoval na nogah. Prvo pomoč je podelil g. dr. Rus, nakar so jo z rešilnim vozom odpeljali v bolnico.
lj Nesreča. K tozadevni včerajšnji notici se nam poroča, da oni berač, ki mu je na Viču vlak odtrgal obe nogi in ga usmrtil, ni prišel pod kolesa po nesreči, marveč j«^ namenoma skočil pod vlak.
lj Zaradi prepovedanega povratka
je policija aretovala 50-letnega vtilio-tapca Ivana Pleškota iz Loga ter ga oddala sodišču.
lj Nasilen gost. V nedeljo zvečer je v neki gostilni na Dolenjski cesti nek kurjač tako razgrajal, da ga je moral gostilničar postaviti pod kap. Tudi zunaj je toliko časa razgrajal in grozil, da je bil po stražniku odveden v zapor.
lj čuvaja zmerjal. Včeraj je brez povoda začel zmerjati na Cesti na Loko iz svojega stanovanja neki slikarski pomočnik z barabo čuvaja iz Mestnega loga, naposled pa še vrgel za njim neko posodo, s katero ga pa ni zadel.
lj Pod voz prišla. Ko je danes dopoldne peljal .Tosip Ponikvar, posestnik na Karolinški zemlji št. 50, čez Marijin trg s peskom naložen voz, je šla proti vozu Marija Ivozjakova, 80 let stara po-sestnica iz Korene vasi pri Ilorjulju. Voznik jo je z glasnim krikom opozarjal na nevarnost. Kozjakovo je konj podrl na tla in ji je šlo sprednje kolo čez desno nogo ter jo ji je zlomilo. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Aretoval je včeraj na južnem kolodvoru policijski nadstražnik Nikolaj Večerin posestnikovega sina Antona Zitkota, rojenega leta 1887. v Sinji gorici in Mihalja Staudoharja, delavca, rojenega leta 1887. v Suhorju, ker sta hotela odpotovali v Ameriko in se odtegniti vojaški dolžnosti.
lj Strela je udarila včeraj popoldne v Zgornji Šiški v hišo Ivana Piša, čevljarja. Druge škode ni bilo, kot da je razbila nekoliko opeke.
lj Ivan Stuhec, ki je svojčas po Ljubljani izvrševal več goljufivih dejanj in različne ljudi oškodoval za precej visoke vsote, je bil danes obsojen na štiri mesece ječe. 32-letni fant ni ničesar tajil. Svoje goljufije je jako rafi-nirano izvajal in so na njegovem stanovanju našli vse polno pisem, kjer se je vadil ponarejanja podpisov.
Štajerske novice.
š Vrazova stoletnica. Slovensko občinstvo najvljudneje prosimo, da blagovoli prispevati k skladu za Vrazovo slavnost v pokritje prireditvenih stroškov. Posebno se obračamo do slovenskih denarnih zavodov. Morebitni
čisti dobiček jo namenjen hrvatski in slovenski »Matici» ter mariborskemu »Zgodovinskemu društvu«. Darovi so bodo objavili v časopisju. Pošiljati jih je na naslov: g. Fr. Vraz, županv Cerov-cu, pošta Ivanjkovci pri Ormožu.
š Vrazova stoletnica. lMod slavnostnim zborovanjem bo v posebni uti skupni banket za 400 oseb. Istega so morejo udeležiti le oni, ki se vsaj do 18. avgusta prijavijo in vpošljejo znesek 5 kron z a osebo. Pripravljavni odbor.
š V sklati za Vrazovo stoletnico so
darovali: Slav. posojilnica pri Svetinjah 15 K; vir. g. F i'. Bratušek, župnik pri Svetinjah, 10 K.
Književnost.
* Šole za razne glasbene instrumente. V Katoliški bukvami so dobijo po nizki ceni vezane šole raznih inštrumentov, kakor: za vijolino, vijolo, vi-jolon čelo, kontrabas, flavto, kornet, pikolo, obov, evfonij, mali boben, trobento, valdhorn helikon, klarinet, tam-burico, kitaro, citre itd. Vsaka taka šola obsega kratek popis inštrumenta, dalje nauk v teoriji v nemškem in angleškem jeziku. Priporočamo torej te šolo vsem društvom, kateri gojijo godbo, bodisi na pihala ali na lok.
Telefonska in brzojavna poročila.
HRVAŠKA KRIZA.
Budimpešta, 2. avgusta. »Pester Llovd« javlja, da se ban posvetuje s člani hrvaške koalicije, da se položaj razjasni. Nekateri člani koalicije so hudo ogorčeni na bana, ker skuša ustanoviti novo stranko v zmislu Kimona. Zmerni člani koalicije pa se zelo prizadevajo, da se sklene sporazum z banom, da no pride do razpustitve sabora.
SPOR MED AVSTRIJSKO SOCIALNO DEMOKRACIJO.
Mlada Boleslava, 2. avgusta. Tu jo češki socialno-demokraški državni poslanec 11 tulec poročal o političnem položaju. Sklenila so je ostra resolucija zoper nemško socialno-demokraške so-druge, ki so glasovali zoper češke šole na Dunaju.
SPOR MED ŠPANIJO IN VATIKANOM.
Rim, 2. avgusta. »Osservatore Ro-mano« javlja, da jo vest, da hoče Vatikan odpoklicati svojega nuncija v Madridu, neosnovana. Odpoklicanje španskega poslanika v Rimu no pomeni ustavljenja vseh diplomaških zvez, ker se gre do zdaj le za ono samo točko, glede katere se ui dosegel sporazum.
ŽELEZNIŠKE NESREČE.
Stanislav, 2. avgusta. V nedeljo zvečer je skočil pri postaji Lojovva s tira zabavni vlak, ki je prihajal iz Ja-renieze. Štirje potniki so bili težko, 35 pa lahko ranjenih.
IZKLJUČITEV POSLANCA DR. GERMANA IZ VSEPOLJSKE STRANKE.
Lvov; 2. avgusta. Predsedstvo izvr-ševalnega odbora vsepoljske stranke priobčuje pismo, v katerem naznanja, da so jo v seji 27. julija izključilo iz vsepoljske stranko poslanca dr. Germana, načelnika parlamentarne skupine vsepoljske stranke. Dr. German jo skušal po končanem državnozborskem zasedanju povzročiti razdor v vsepolj- \ ski stranki. Jeseni je nameraval sklicati konferenco nekaterih poslancev vsepoljske in demokratične stranke za ustanovitev novo delovne skupine. Dolži so ga, da jo kršil strankino disciplino ter je deloval proti koristim stranke.
NAD STO TISOČ KRON UKRADENIH.
Lvov, 2. avgusta. V oni najbolj živahnih ulic se jo zgodila drzna tatvina. Tatovi so se utihotapili v stanovanje eskompterja Edvarda Recherja, kjer so sc poskrili. Ko se je vrnil Recher domov ob 2. uri ponoči ter šol spat, so tatovi ukradli menico za 113.000 kron, 16.000 kron v novcih ter dragocenosti za 10.000 kron. Izginili so brez sledu.
SPOPADI MED NEMCI IN ČEHI.
Iglava, 2. avgusta. V nedeljo jo prišlo na kolodvoru do krvavih spopadov med češkimi sokoli, ki so odhajali z neko slavnosti, in nemškimi demonstranti. Šest sokolov iz Nemškega Proda in dva sokola iz Pardubic so 1 >i 1 i težko ranjeni. Sokoli so vložili pri državnem pravdništvu več ovadb proti iglavskim Nemcem zaradi težkih teles-
nih poškodb, lulon izmed sokolov je baje umrl. Ime ni znano.
MORILEC DR. CRIPPEN ARETOVAN.
Še nikdar ni svet sledil s tolikim zanimanjem lovu zločinca, ki je hotel pobegniti v Ameriko, kakor v slučaju Ameriškega zobozdravnika dr. Crippena. V kleti hiše dr. Crippena v Londonu je policija našla dva umorjena ženska trupla. Policija sumi, da je dr. Crippen umoril obe svoji prvi ženi. Crippen je pobegnil s svojo ljubimko iz Londona in lov za njim jo l>il eden izmed najbolj modernih. Velikansko vlogo jo igral brzojav, zlasti brezžični. Ves svet je bil poučen, kako zasleduje policija dr. Crippena, samo morilec, ki se je vozil čez morje, ni vedel ničesar. Kapitan parnika, na katerem se je peljal morilec, je potom brezžičnega brzo-java obveščal sproti angleško policijo, kako se morilec obnaša na ladji.
O aretaciji dr. Crippena so došle sledeče vesti:
Kvebek, 2. avgusta. Na krovu parnika »Montrose« aretovana dr. Crippen in njegova ljubimka le Nevé sta dospela semkaj ter so ju prepeljali v iz-seljeniški urad, kjer so ju zaprli. Istočasno je tudi zaplenil vso prtljago arc-tovanega para londonski detektiv Dew. Lo Nevé je zopet oblečena v žensko obleko. Dr. Crippen se jako slabo zagovarja. Odločno pa taji, da bi umoril svojo ženo in jo zakopal v kleti. Trdi, da jo njegova žena umrla na nekem potovanju po inozemstvu. Njegov zagovor pa je tak, da je vsak dvom nad njegovo krivdo izključen. Mogoče je le, da le Nevé ni bila poučena o njegovem zločinu.
London, 2. avgusta. Iz Kveboka se poroča, da je velikanska množica pričakovala parnika »Montrose« tor gledala, kako so izkrcali dr. Crippena in njegovo ljubimko. Dr. Crippen je imel z verigami zvezane roke, ko jo korakal s parnika. Pri dr. Crippenu niso našli nobenega orožja. Oba bodo odpeljali nazaj v London prihodnji četrtek in si-ccr s parnikom »Royal George«. — Potniki »Montrose« so bili zelo presenečeni, ko so aretovali na krovu dr. Crippena in njegovo ljubimko. Nihče niti slutil ni, da je dr. Crippen, ki se je vozil pod tujim imenom Robinzon, morilec. Sicer se jim jo zdela izredna podobnost potnika Robinzona s podobami dr. Crippena, ki so jih prinesli angleški listi pred odhodom iz Angleške, vendar ni nihče sumil ničesar.
London, 2. avgusta. Razburljivi lov za ubeglim parom, ki se je končal v nedeljo ob izlivu reke Sv. Lovrenca v Ameriki, jo dal mnogo snovi angleškim listom, ki priobčujejo cele strani o tem slučaju. Angleško časopisje pripisuje zaslugo posrečene aretacije kapitanu parnika »Montrose«, Kendallu, ki jo povzročil s svojo previdnostjo, da jo prišel morilec v roke pravici. Nagrado za izsleditev morilca, ki jo je razpisala londonska policija, bo tudi dobil Kendall, ki je poročal o Crippenu policiji z brezžičnim brzojavom.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI
priporoča sledeče novosti: Mladeničem. Prvi zvezek: Obramba vere. Spisal Anton B o n a v e n t-tura, škof ljubljanski. Cena 1 K. — Krasna apologija, ki naj si jo omisli vsak mladenič, da bo dobro oborožen proti modernim zmotam in predsodkom in da jih bo vedel ovreči z jasnimi dokazi. Jules Verne, Pet tednov v zrakoplovu.
Trije Angleži raziskujejo Afriko. 3 K. šaljivec iz Potlravlja. Spisal Janko Osojnik. Zbirka pripovedk iz Štajerskega Podravlja. 1 K. Romantika. Spesnil Ivan Pregelj. Cena 1 K 50 h.
Slovenska stenografija. Priredil Fr. Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo. Cona 3 K. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Zbral in uredil A. Kalan. Cena 80 h, vezano 1 K 20 h. Vstaja škenderbegova. Zgodovinska
povest. Cona G0 h, vezano 80 h. Skrivnosti srca. Novele. Vsebina: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. Cena 1 K 20 h, vezano 1 K 40 h.
Vse te knjige se dobi v knjigarni »Ilirija«, prej Karol Florian v Kranju.
Kompetenčna m/preglednica za
častilo duhovščino jo tiskovina, ki jo
fotogra-
je ravnokar izdala »Katoliška Bukvar-na«. Cona lege 00 vin.
Slike pesnika Antona Medveda
krasno izvršeno v več barvah, jo založila »Katoliška Hukvarna« v Ljubljani. Sliko so izvršeno po najzad ijfi in se dobe v treh velikostih.
Lintelo, »Staršem in vzgojiteljem«. Navajajte otroke, da bodo hodili pogo-stoma k sv. obhajilu. Ta knjižica, ki naj bi se v velikih množinah razširila, so dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in velja 25 vin., deset izvodov in več po 20 vinarjev.
Zahvala. 2187
Ob smrti in pogrebu nepozabne, ljubljene matere, tašče in tete, gospe
izraženo nam je bilo od vseh strani toliko sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti.
Iskreno se zahvaljujemo prečasti-titn domačim duhovnikom za tolažbo v bolezni in vodstvo pogreba.
Srčna hvala vsem, ki so v tako častnem številu spremili nepozabno pokojnico k zadnjemu počitku.
Vsem, ki so nam na katerikoli način v teh britkik urah lajšali gorje in počastili spomin ranjce kličemo prisrčni Bog plačaj!
V Loškem potoku, 1. avg. 1910.
Žalujoči ostali.
Razpisuje se služba
cerKuenika in orsnnistn
na Prežganjem pri Litiji.
Dohodki: v denarju blizu 500 K, drva, gostilna in '/4 grunta. Nastop 1. oktobra. 2172

nüpotujß do 10. septembra 1310.
i
—1-.1 — ki že zna na stroj šivati
Ilir H IP ''' so ni('a še nadalje iz-Ir yll|w urila, želi priti k šivilji za perilo. Ponudbe pod »Dekle« na upravo 2180	„Slovenca".	2—1
Stanovanja
Za novemberski termin, se oddasta v novo zgrajeni vili ob Kunovi cesti št. 2 solnčno ležeča stanovanja po 2 sobi in pri-tiklinami. - Poizve se ulica Stara pravda št. 3, od 2 do 6 ure popoldne. 2181 3—1
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 3U(v2//i, sred. zračni tlak 736-0 mm
C w a	Ca« opazovanji)	Slame baio-inetra v mm	Temperatura pu Celziju	Velrovi	Nebo	Padavin;! v 24 urah v mm
1	9. z več.	7320	220	sl szah.	del. jasno'	
2	7. zjutr.	342	177	si. svzli.	jasno	15
	2. pop.	33.3	278	sl. jvzh.	del. obl.	
Srednia včerajšn|a temp. 23 0°. norm. 19'7J
• v
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda iz proste roke v Rožni dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1934 Balija na Glincah preje Traun 5—1
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 28 vinarjev liter m sega more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
Ktobičkanosno, majhno
posestvo =
15	minut k Vrbskem jezeru, krasno, solidno izdelana kompl. mebl. stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, blizu 70 oralov prvovrst v visoki kulturi obstoječega zemljišča, deloma stavbišča za vile, lep gozd, bog. gospodarske potrebščine, 4 konji, 22 krav.
16	prašičev itd. Cena 70.000 kron. Pojasnila daje samo resnim, samostojnim re-flektantom Albert Wiener, Gradec I., Stempfergasse 6.	2155 3-1
N. F. Schaffer	
*	nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih 3281
	
	Saliijakoi pustil (kačnli laičamnih eln7 r^kniainnihl
w	mm idiadin, ¡m idGiiididiuuiii lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega
*	dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-:
Glasouir
kratek, še skoraj popolnoma nov, se proda po nizki ceni, pri Nikolaju Loboda, organistu v Mekinjah, p. Kamnik. ¿2163
Vaclav Talich
Vicia Talichova rojena Prelesnikova
—^ poročena. Ljubljana, 30. julija 1910.
Zahvala.
Vsem neimenovanim notranjskim gg. duhovnikom, ki so mi te dni izrazili prijateljsko zaupanje s pomenljivim in dragocenim darom, tem potom izrekam iskreno zalivalo. Znak daru naj nas veže v bratski ljubezni tudi pri nadaljnem delu za ljudski blagor. Z Bogom za narod!
Ljubljana, 2. vel. srpana 1910.
2183
Žitnik
kanonik in poslanec.
w
7
ÍKO 70?
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SIITTNER, LJubljana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
7 I 7 IKO