Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
i kr., če se tiska lkrat, I" » n n n ^ »i
i	n n n n ^ n
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgn h. št. 16.
fIT fttfpif Wf|
V 1/pNHI
MilU ¥ UllUU«
Politični lisi n slovenski narod.
Po poŠti	prejeman velja:
Za ceie leto	■ . 10 gl. —
za pol leta	.	6 .. —
k h četrt leta	.	2 ,, 60
V administraciji velja:
Za celo leto . . H gl. za poi leta .	4 ,, 'iOV
za četrt leta .	2 „ 10 ,
V Ljubljani na dom poailjan velia 60 kr. več na leto.
VredniStvo je na Bregu nišna štev. 190.
Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek , četrtek in soboto.
llokodelstvo v srednjem veku.
v.
Te-le so bile glavne pravice pomočnikov:
Vsako cehovno prenočišče, na čegar čelu je stal gospodar, je moralo sprejeti zakonitega pomočnika istega ceha.
Tukaj je izvedel pomočnik po gospodarju, kje more dobiti dela.
Ako pa v onem kraji ni bilo dela najti, dali so mu „dar", ktera svotica denarjev je zadostovala, da si je mogel ž njo kupiti prenočišč in jestvin med vso potjo do prvega ceh mesta. „Dar" so zldgali mojstri in pomočniki vsakega mesta. Ako je bilo dela, a ga pomočnik ni hotel sprejeti, dali mu niso „daru", vendar pa je — kakor tudi v prvem slučaji — „dobro došel" ter je bil nasiten in napojen. Ce se je lotil dela, vžival je takoj vse iste pravice, kakor kedorkoli njegovih tovarišev v mestu.
Tako so se uredili pomočniki z mojstri, od srede 14. do 16. veka po premnogih in težkih bojih, v kterih so zmirom posredovale državne in mestne vlade sicer na korist mojstrov — kar je pa slednjič vendar ostalo vse brez vspeha. Ta uredba se je pričela, ko so pomočniki zahtevali tri reči, ki so prav tiste, kakor jih zahteva jo sedanji obrtniki, namreč: Odpravljenje ženskih pomagačev, krajši čas odmerjen za delo in večjo plačo.
Prvo svojo tirjatvev so dosegli. Pri neko-vih poslih smeli ste soproga mojstrova in hči pri delu pomagati, a ko sa je bilo vstanovilo pomočništvo, niso se več privzimali ženski pomočniki.
Za „delu odločeni čas" poganjali so se v sredujem veku ravno tako kakor dan današnji.
„Koliko časa naj se dela", določil je za krojače, zidarje itd., ki so hodili v štiro delat, zbor; za delovnice pa so to odredili cehmojstri. Nijeden pomočnik ni bil prisiljen dalje delati, nijeden mojster ni smel tudi — zaradi drugih mojstrov — dalje pustiti, da bi se delalo.
Po največ so delali poleti od 5. zjutraj, pozimi od 6. do 7. zvečer. Da bi bili izdelki tolikanj bolji, so nektera dela kar popolnem prepovedovali delati pri luči, ponoči niso delali nikjer. Koder je bilo dovoljeno delati pri luči,določili so natanko čas po pratiki kedaj se to sme: navadno počenši s 14. oktobrom do zadnjega februarija. Mnoga taka dela, pri luči plačevala so se pesebej.
Najvažneje pa je to, da je cerkev omejila delovni čas, in to je storila na korist delalcem še prej, kakor so sami bili do volj krepki, da bi bili o tem kaj sklenili. Za „kratek deloven čas" skrbela je cerkev takö, da je — ne le delo vsakega dneva skrajšala — temveč zapovedala v letu mnogo dni, na ktere se delati ne sme. Cerkev ni uredila normalnega delovnega dneva, uredila pak je normalno delavno leto.
Delati je bilo prepovedano ob nedeljah, o veliki noči, o binkoštih, o božiči, o praznikih sv. apostolov, o dnevih posvečenih naši ljubi gospej, na dan varuha ceha, Često tudi mesta. Tudi v predvečer praznikov, kadar je ob 3. 4. ali 5 uri delopust, zvonilo. O tej uredbi se niso več prepirali, toliko več pa o „lenem ponedeljku".
Ker se pomočniki ob nedeljah niso smeli zbirati v svojih „zadrugah", navadili so se to prenesti na ponedeljek, in navadno so raztegnili svojo prostost na ves dan. Naposled so jim prepustili vsaki ponedeljek po pol dneva, a vsakih 14 dni so imeli ves dan prosto, da so uredovali skupčinska opravila; poleg tega se pa tudi ni manjkalo pijače, da so si krepili ude za bodoče dni trpenja. Mnogo je izdala vlada državna in mestna proti temu ukazov — toda vse ni nič pomagalo. '
Če tedaj soštejemo proste ure ob sobotnih večerih, polovico ponedeljkov in vse prazuike, dobimo najmanje 108 prostih dni; naši obrtniki pa samo 57 dni v letu ne delajo. Ako bi torej sedanji delavci ostalih 308 dni delali le po 8 ur na dan, zneslo bi letno število delovnega časa ravno toliko, kolikor je znašalo pomočniku v 15. veku do reformacije. Ker imamo pak sedaj, hvala Bogu, skoro povsod že parne stroje v rabi, mislili bi, da ne bi bilo preveč, ako normalni delovni dan delajo naši obrtniki po 10—11 ur. To tirjatev opravičuje po polnem historični napredek našega časa, ki ga ne more nijeden tajiti.
Po reformaciji spremenila se je večina onih prostih dni v delovne, in še prostih po-ludnevov ob sobotah nimamo več. Država ni tako materinski kakor cerkev skrbela za uboge trpine delavce. Hrepenenje po krajšem delovnem času, kteri daje človeku prilike, da se v prostih urah ogleda po svetu, da hvali in moli stvarnika, da živi svoji rodbini itd., je — kakor mislimo — opravičeno v naukih naše vere in ustnih poročilih. Mi smo toraj za normalni delovni dan, katerega more le nevednost imeti za socijalno-demokratično tirjatev.
Marko Bočar.
(Po hrvatskem priredil J. Steklasa.)
Da me vprašaš, ktero zemljo slovansko je mati priroda najobilneje uresila; da me vprašaš, kje najrajše vile slovanske prebivajo: odgovoril bi, da v Bolgarskej. Da, Bolgarsko s svojim v nebo štrlečim, večnim snegom pokritim Balkanom in zelenimi plodnimi ravnicami; z veličanstveno Donavo in nevredjeno Marico je najkrasneja slovanska zemlja. Ako motriš blagost podnebja ali plodnost zemlje, različnost pojedinih predelov ali položaj vse pokrajine, milino ravnic s srebernimi rekami napajanih ali veličanstvo gorostavnili planiu s plodovitimi dolinami prekrižanih, obilnost narave, ktero na ogled postavlja, ali bogastvo, ktero v notranjosti — na vsak način moraš priznati, da Bolgarska je raj slovanski. Kajti vse ima, karkoli človek poželeti more: sneg in vročino, led in toplice, zlato iu žito, gore in doline, ravnine in gorice reke in potoke, morje in kopuotamno smrečje in zelene pomaranče, večno zimo in večno leto — vse, vse ima Bolgarska.
Ali vendar ne moremo reči o njenih pre-bivavcih, da so srečni. Kaj namreč koristi človeku plodna njiva, bogastvo prirode, vres in kinč zemlje, ako on seje, a drugi žanje, ako on dela, pa drugi uživa, ako je on gospodar zemlje, a sluga ptujčev? Pa vendar vsa ova zla stiskajo Bolgarsko, in nehote moramo vzdahniti in pomilovati te naše nesrečne brate; pomilovati jih moramo, da jiui še dozdaj ni posijalo ono žarko solnce, kterega žarki ogrevajo vse (?) druge evropejske narode. Ali naj nobeden ne misli, da so oni pozabili vsled robstva tolikih vekov na svojo slobodo. Kajti čeravno je resnica, da so blagi, skromni Bolgari bolj poljedelci kakor vojaki, da so veči prijatelji miru nego vojske: vendar tudi oni znajo vse eno z junaško sabljo mahati, domovino iu slobodo braniti, kri iu življenje za njo žrtvovati.
Pa da nimamo dtuzih izgledov bolgarske hrabrosti, zadostuje jedini Marko Bočar s svojo bojno slavo ter priča, da v Bolgarskem narodu živi še pravi duh slobode. Ni si on sicer v svojej domovini slave pridobil, ali ravno to je najbolji dokaz njegovega junaštva,
Ida si je zaslužil v ptuji zemlji toliko spoštovanja, toliko slavo, da je njegova smrt vse prebivavce grške zemlje, za ktero je poginil, močno ganila in z žalostjo napolnila. Kdo ne bi želel soznaniti se s tako slavnim možem, svoje slovansko srce opojiti z njegovimi plemenitimi deli vrednimi, da jih Homer opeva, z njegovim od vsake oholosti vzvišenim duhom, z njegovim poštenim in bogoljubnim, iskrenim nepokvarjenim srcem, z možem, ki bi se bil gotovo preslavljal kot polbog, da je živel v starem veku. Ne pričakuj sicer obširnega ži-votopisa tega našega enoplemcnika, ker bolgarski njegovi zemljaki, ki so ga poznali niso o njem pisali , drugi pisatelji pa , ki o njem poročajo, ga niso dobro poznali. Posebno o njegovej mladosti nič ue vemo; zgodovinarji so nam popisali samo njegova junaška dela, ktera je izvršil v možkem veku za tri leta. Ali tudi teh je toliko, da jih je težko vsa natanko našteti. Ali tudi to malo, kar bodemo o njem pripovedali, bode dovolj, da opravičimo ono slavo, kojo so mu podelili. Gotovo bodo čitatelji našemu junaku prostorček v svojem srcu odločili.
Jugoslovansko bojišče.
Od 21. t. m. naprej se neprenehoma vrše bitke med Srbi in Turki; za 23. t. m. pričakovali so odločilno bitvo, dozdaj š« ui nobenega < poročila, se je li vršila ali ne. Nekteri malo-upneži iz tega sklepajo, da so bdi morda Srbi tepeni, ker tako trdovratno molče. Zmaga bi .Türke storila vse pijane in pred svetom zlasti pred njihovimi prijatelji pridobila jim še večo veljavo. Že zdaj namreč ponosno naznanjajo, da bolni mož še krepko okoli sebe maha. Turčija se je res nekterim dozdevala bolj slaba kakor pa je, in prehitro so si obetali, da se bode ua prvi mah razrušila. Tega bi ne smeli prezreti, da bode napela vse žile, in podkurila verski fanatizem, preden se bo dala zadušiti. Vendar pa se pri vsej sili, ki jo razodeva Turčija, kaže njena onemoglost. Muhamedovci so prepričani, da v tej vojski gre za obstanek ali pa za pogin države turške. Ilercegovinei in Bošnjaki, kterih ni dva milijone, so se vzdignili, Srbija in Črnogora, ki imate komaj poldrugi milijon duš, ste pričeli vojsko, in Turčija, ki gospoduje v treh delih sveta in ima čez 40 milijonov prebivalcev, pravi, da v tem boju gre za življenje in smrt!
Turška poročila pravijo, da v preteklih dneh so bili Srbi tepeni, in da vojska turška že oblega Aleksinac, kterega hoče bombardirati. To pa ni lahko mogoče, saj od severne strani je mesto še odprto, če so tudi Turki Srbom res vzeli šance, ki trdnjavo v polokrogu obdajajo od izhoda, juga in zahoda. Pa vkljub vsem tem za Turke ugodnim dogodkom Srbija še ni premagana in so Turki bolj potrebni miru kakor Srbi, ki se bodo zamogli dalje bojevati kakor Turki. Vlada turška je napela zadnje moči; poslala je v boj ljudi, kterih hu dodelstva ji več škodujejo kakor zgubljene bitve, kterih sama ne more krotiti in ki ute nejo za njo postati hujši sovražniki kakor Srbi. Glavno mesto je morala izročiti varstvu egipčanskih vojakov, ker lastnim ljudem dosti ne zaupa, blagajnice so prazne, in njenega papirnatega denarja nihče noče. Če tedaj v sedanji vojski tudi zmaga in Srbiji naloži silno odškodnino, svojega pomanjkanja ne bo odpravila, vnanjih držav ji pa skoro gotovo no bena ne bo nič več posodila. Tudi ji vnanje vlade ne bodo dovolile, da bi po dobljeni zmagi ravnala samosvojno, kakor se neodvisnim državam spodobi, in pogojev za sklenitev miru ne
bo zapovedovala Turčija, ampak vnanje vlade, in Turčija se bo morala vdati, če bo hotela, da bode še nekoliko časa životarila. Da bi bilo pa kakih 50.000 Rumuncev prestopilo mejo, in ravno toliko Grkov prijelo Turčijo od juga, bi ue bilo treba vnanjim vladam posredovati in Turčijo bi bili že pokopali njeni lastni podložniki.
O novejših dogodkih se telegrafuje 3. t. m izBelgrada: Včeraj je bil že četrti dan boj med Nišem in Aleksiucem, hujši in srditejši od prejšnjih. Boj je trajal pozno v noč in se je končal s tem, da ste vojni ostale vsaka na svojem mestu. Število Turkov se je narastlo na 50.000, vendar pa so se naši vojaki hrabro vojskovali. Danes se bitka še obširneje ponavlja. Armada naša je tudi došla do Zajčarja, ki ga imajo izmed vseh mest edinega še Turki v rokah.
K vojni črnogorski pri Podgorici dohaja čedalje več katoliških Miriditov, kteri se le zarad pomanjkanja potrebnega orožja splošno ne vzdignejo. Ker se na jugu in v Hercegovini pred Turki ni več dosti bati, se hoče knez Nikica s svojo vojno obrniti proti Sje-nici in se tam zediniti s Srbi. Premaganega Muktara so Turki odstavili in ga hočejo neki tožiti, tudi pred vojno sodnijo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. avgu9ta.
Avstrijske dežele.
Miiiisterski svet je bil te dni na
Dunaju. Pravijo, da se je zopet obravnavala pogodba med Cislo in Translo. Pa zadnje besede, zlasti gledč zadev bankinih, ne bodo imeli ministri, ampak vse drugi možje.
Avstrijski poročnik v Carigradu grof Zichy bode, kakor poročata „N. W. Tagbl." in „Osten", poklican domu, na njegovo mesto pa pride tisti jugoslovanski general (Mollinary), kterega Madjari jako zavidno gledajo. — Tudi drugod se kaže, da vpliv madjarski na politiko avstrijsko zdatno pojema.
Iflarijarskiin listom, ki so poročali, da so rodoljube srbske v Pakracu, Belovaru itd. zaprli, ker so hoteli nabirati prostovoljce za armado srbsko, odgovarja „Istok", da v armadi turški je mnogo Madjarov in Nemcev. Pri nekem vojaku, ki je padel 20. t. m. v boju pri Medžašici, našli so 3 avstrijske goldinarske
bankovce in 2 kr., pri nekem drugem pa začeto pismo madjarsko, ki se je pričelo z besedami: „Edes kedves golombom". Tudi je bilo v boju slišati „vorwärts" in „elyen"! — Uradni list naznanja odpoved kupčijskega ministra Simony-a, ki je stopil iz službe, ker ni bil zadovoljen z osnovo nove pogodbe med Cislo in Translo. Njegov namestnik bo boje komu-nicijski minister Pechi, začasno pa bo Si-monyi še posloval. Bivši saksonski komes Conrad je imenovan za sodnika pri kraljevi k ur i j i.
Vnanje države.
„ltuski Mir" razpravlja v nekem članku obnašanje Nemčije proti Turčiji in meni, da so se na Nemškem jeli prepričevati, da to leto je eno najsramotnejših za politično zgodovino evropsko in da velik del te krivde zadeva Nemčijo. „Golos" pa razpravlja vprašanje, je li Rusija za vojsko pripravljena ali ne, in konečno pravi, da Ruska želi mir, ker je preslaba. — Cara 30. t. m. pričakujejo v Varšavo. V imenu avstrijskega cesarja ga bode pozdravil general grof Neipperg.
(■r&ka vlada je Turčiji izročila pismo, v kterem podpira zahteve prebivalcev kreških. Vlada turška pa je odgovorila, da bode to pismo v pretres vzela še le po končani vojski. Če se vladam ne posreči pomiriti Turčije in Srbije, bodo najbrže tudi Grki prijeli za orožje.
Pruski zbornici je meseca aprila šlez-viški poslanec Lassen izročil od 400 volilcev podpisano prošnjo, da bi zbornica pripomogla k izvršitvi 5. točke praške pogodbe. Nedavno se je ta prošnja poslancu poslala nazaj, češ, da je s tem že rešena, ker v zbornici ni prišla v obravnavo. Ob enem je pa vlada vsem občinskim predstojnikom, ki so to prošnjo kot volilci podpisali, naložila denarno kazen 50 mark! Njihovim namestnikom pa je za zdaj prizanesla, zažugala pa jim je, da jih bode kaznovala še huje, če bi si še kedaj drznili podpisati tako prošnjo ! Kaznovani predstojniki se bodo pritožili pri višji gosposki, ki jim bo naloženo globo gotovo zopet odpustila. Tako se na Pruskem spoštuje svoboda!
Na južnem Italijanskem, zlasti v Siciliji, se klatijo roparske druhali okoli, o kterih se je že večkrat poročalo, da so zatrte. Te druhali so silno predrzne in ropajo podnevi in celo v glavnem mestu Palermu, ne da bi vlada kaj zoper nje opravila, ker je ljudje iz
Marko Bo čar se je rodil 1. 1790 v bol-j garskem mesticu Vodnici. V tem času je besnil Bolgarskej zloglasni poturica Osman Pasvan Oglu, divji vodja divjih krdžalijev, kterim so Bolgari rekli golači, kar Francoz pravi, Sans-culottes (brezhlačniki). Njihovo zatiranje in besnoča prebudi Bolgare iz tristoletnega spanja. Bolgarski hajduki v domorodnem smislu t. j. nasprotniki turški, vzdignili so se v četah, da osvete brate svoje in oslobode domovino. Ali niso imeli vešte glave, krepkega vodje: Marko Bočar je bil takrat slabo dete. Tako se je posrečilo imenovanemu Pasvan-Oglu, da je počasi premagal hajduke , ki so se preselili večidel v Macedonijo in Arbanaško, ko so videli, da ni mogoče zoperstati turškej sili v Bolgarskej. Tje se je preselila tudi rodovina Bo-čarjeva.
Ravno takrat je živel oni strahoviti krvolok, Ali-paša janinski, ki se je na vse žile trudil, da podvrže svojej oblasti Arbanaško, iu ker so se njegovim nameram najbolj ustavljali slavni Sulioti, sred kterih so se bili tudi Bo-čari naselili: odšel je nanje z vso vojsko, da si osvoji rodno mesto njihovo Suli, koje je branil
Markov oče Krsto. Izdajstvom, denarji in pre-jrodno mesto Suli. Od tega časa postane Bo-varo prisili Ali nazadnje Suliote, da mu mesto izroče pod pogodbo slobodnega izselenja. Krsto Bočar je dospel proti koncu 1. 1803 srečno s svojo rodovino v primorsko arbanaško mesto Pargo, odkoder se je prepeljal Marko na jonske otoke. Čeravno je še čisto mlad bil, vendar je bilo v njem možko srce ter je odločil ze-dinjen z drugimi Sulioti osvojiti mesto Suli, svojo domovino, toda Ali-paša je bil takrat prejak, da bi mu bila mogla škodovati pest ljudi. Ko je Marko videl, da svojega namena ne more izpeljati, dal se je vpisati v francoske vojake ter je postal podčastnik. V kratkem pa se odpre široko polje njegovemu junaštvu in slavi L. 1820 pokliče turški sultan vso rajo proti Ali-paši, kojega na noben način ni mogel ukrotiti. To priložnost porabi Marko Bočar ter se vrne v Arbanaško, kjer zbere po gorah razpršene Suliote, ki so ga enoglasno za na čelnika potrdili. S temi se vzdigne proti Ali-paši, poln osvetp za svojega očeta, kojega je bil ta krvolok ulovil in krutno umoril. Z Markom se povrne stari duh junaštva v Suliote, oni potolčejo Ali paševo vojsko in si osvoje
čar ljubimec Suliotov, ki so mu pridjali častno ime „orel Selejski" (Seleis se imenujejo gore v Arbaniji), in da je bil tega imena vreden, to je pokazal v sledečem grškem boju za slobodo.
Že 1. 1815 so bili sklenili Grči društvo zvano Heteria, z namero oslobojenja grškega naroda izpod turškega jarma. Tudi Bočar je postal član te družbe 1. 1818. Bil je vedno eden od najživejših borilcev za Grško. Tako se je zgodilo, da so ga mnogi imeli za rojenega Grka, tem bolj, ker so mu Grči njegovo slovansko ime čisto pogrščili, prozvavši ga Rocar (ker Grči nimajo glasa „č" in kasneje tudi Bocari, Bocaris, tako da je imel naš Marko sčasoma sledeča imena : Bočar, Botzarc, Bozzaris in Botzaris. — Drugi ga zopet drže za Arbanasa, ker je bil vodja arbanaških Suliotov. To se more tem laglje raztolmačiti, ker se je rodil na arbanaškej meji. In takemu jünaku na glasu, kakor je bil naš Marko, čuditi se mora vsaki, pa če je tudi tujec, tem bolj, ker mu je bil tudi oče Krsto vodja Suliotov.
(Dalje sledi.)
sovraštva do buzzurov (kakor imenujejo sedanje vladne može in njihove privržence) ne podpirajo.
I¥a Španjskem glede javne varnosti ni bolje, kakor na Italijanskem. Nedavno so tolovaji napadli in oropali pošto med Guelvo in Sevilo; sploh tam ni varno z denarjem po-potovati. Pa nevarno je tudi bankine bilete in menjice pošiljati po pošti, ker se celo med poštnimi uradniki nahajajo tatovi. Dan za dnevom se zgubi kako rekomandirano pismo in menjice, ki so bile v njem, se s ponarejenimi podpisi tako hitro zamenjajo, da policija dozdaj še ni mogla zaslediti krivičnikov.
Angleški poročnik v Carigradu je velikega vezirja, ki o državnih premembah ni hotel nič slišati, pripravil, da se je sostavila komisija 8 udov, peterih Turkov in treh kristijanov, ki se bode posvetovala o premembah državne uprave. — 22. t. m. so v Solunu javno degradirali (odstavili) policijskega načelnika, poveljnika turške ladije iu poveljnika trdnjave vpričo dveh pooblaščencev nemških in francoskih in častnikov brodovja nemškega in francoskega, kterima na čast so potem 21krat ustrelili s topovi.
V zveznih «Iržavali amerikan-skih ni vse tako čisto in gladko, kakor nekteri mislijo. Poročilo ljudske zbornice o preiskavi mornarstva pravi, da 1. 1869, ko je Robeson prevzel ministerstvo mornarsko, je država imela 203 vojne ladije; novih se je odtlej naredilo
10,	kupile so se 3, tedaj bi moralo vseh skupaj biti 216, pa jih je le 145. Kam je zginilo drugih 71, nihče ne ve, in tudi v knjigah ni zapisano. Le toliko vedo, da hišno orodje ministra Robesona je bilo iz najbolj drazega lesa narejeno in da o času kakih volitev je imel minister na tisuče ljudi, ki jih je plačeval iz državne blagajnice, češ, da so mornarski delavci, ki pa niso imeli nobenega dela, ampak so bili od ministra le najeti, da so pri volitvah glasovali. Odsek je preračunil, da se je na ta način izdalo kakih 20 milijonov gold.!
Izvirni dopisi.
Iz nemške Bdrijr, 23. avgusta. Čudovita beseda „nemška Idrija", ko v okolici njeni in v mestu Idriji večidel Slovenci bivajo! Pa se tudi Nemcev ali marveč nemčurjev v tem mestu dosti dobi, kakor se razvidi ravno iz volitve za novi občinski odbor, ki se je vršila
11.	in 12. avgusta.
Ko je bilo 6. avgusta oklicano, da bo volitev za novi občinski odbor za mesto Idrijo 11. in 12. avgusta, so se volilci o omenjenem času in ob odločeni uri sošli, in sicer 11. avg. dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 2. uri. Dopoldne se je volitev v redu vršila, popoldne je bilo pa vse navskriž, pa zakaj? G. J. On-derko pride popoldne ob 2. uri, kakor je bilo oklicano, v občinsko pisarnico in tudi volilci pogledajo njegov volilni zapisnik, in dobijo v njem na nemčursko stran le 12, na slovensko pa 48 glasov; potem zaprejo zapisnik in pravijo, da ta volitev ne gre po postavah. Potem gre gosp. O. iz pisarnice in vsi drugi volilci za njim pred kavarno, kjer se ustavijo in zarad daljne volitve pogovarjajo. Na to pravi c. k. sodnijski pomočnik g. Nikodem Ravnikar: „idimo nazaj v pisarnico, volitev se mora nadaljevati". Podamo se tedaj v pisarnico, tu popraša g. Val. Trevn, trgovec v Idriji, zakaj da je bila volitev ustavljena. Župan Perlizh odgovori: „zato, ker je g. Onderko ušel". Na to pristopi obč. odbornik g. Leopold Urbas, pa je bil zopet odpravljen z besedo, da on
(Perlizh) brez g. Onderke nima pravice nadaljevati volitve. Ravno tak odgovor dobi obč. svetovalec g. Jože Serjun. Zdaj vzame g. N. Ravnikar postave iz žepa, bere dotične paragrafe in pravi, da, ako se volitev ne bo naprej vršila, bode šlo vse na višo sodnijo, ker so volilci vsi mirni. Te besede storč, da župan da izvoliti g. Jož. Serjuna namesto g. Onderke za pričo ali zaupnega moža, in potem se je zopet v redu volilo. G. Onderko pa pride še le drugi dan 12. avgusta ob 2. uri popoldne v pisarnico poslušat, kako se volitev vrši; vsak je volil po svoji pameti in previdnosti tistega, kteri se mu je za pristop v novi obč. odbor prostojin zdel, in tako je vendar naša slovenska strauka zmagala.
Mi zarad tega vendar ne zaničujemo Nemcev, akoravno so nekteri zoper nas in tudi od vseh krajev tukaj v Idriji naseljeni, saj so tudi taki, čeravno po rodbini Nemci, ki spoznajo, da si tukaj kruh služijo in živijo, da se za našo slovensko stran potezajo, nasprotno pa domači nemčurji z Nemci drže; o kako čudo!
Naj še to naznanim, da nas Slovence nemčurji tožijo, da smo mi druge, rudarje in hišnike pregovarjali, da bi za našo slovensko stran volili, pa nam tega ne morejo dokazati; mi pa lahko dokažemo, da se je za nemčurje agitiralo; neko vdovo, hišuico v Idriji, ki ima dva fanta, kterih eden že za ključavničarja dela, eden pa še nima dela, je neki gospod na svoj dom poklical, ter ji rekel, da naj mu pooblastilo naredi, in ji obljubil, da fant, kteri že dela, bo bolji zaslužek imel, drugi pa k ces. delu vzet; na to prigovarjanje mu je vdova res dala pooblastilo. Ravno tako je bilo rudarskim čuvajem naročeno, rudarjem in hišnikom prigovarjati za nemčursko stranko voliti, sicer ne dobijo več lesa za stavljanje hiš in desk za strehe iz cesarskega gozda. Ali je to prav? Toda rudarji ne dajte se strašiti, ker se od cesarskega oskrbništva smete zanesti, da vam ne bode kratilo starodavnih pravic. Pa tudi rokodelci, obrtniki in trgovci bodimo združeni drug z drugim, kakor do zdaj, iu volimo le tacega župana, da bo v korist in blagor občini in pri poslovanji svojem ozir jemal na ubožne ljudi, ki včasih še toliko nimajo, da bi si soli ali za 5 kr. kruha kupili. G. župan ima od občine za vsa občinska dela svoj zaslužek pripoznan, pa ne da bi še po.-amezna plačila, posebno od revežev, tirjal.
Konečno še enkrat rečem vsim idrijskim hišnikom, pesebno pa takim hišnikom, ki že zazlužene penzije imate: zakaj se bojite, da ne pridete k voiitvi? Saj vam in nobenemu zarad pravičnega dejanja nemčurji nič škodovati ne morejo. Tedaj le vsi si podajmo roke in ostanimo zvesti Bogu in našemu cesarju, in volimo le Slovence za prihodnji idrijski mestni odbor.
Eden v imenu več druzih.
Domače novice.
V Ljubljani, 26. avgusta.
(Vabilo) na dobrodejno zabavo v korist pogorelcem v Logatcu, ktero v soboto 26. dne avgusta t. 1. napravi narodna čitalnica ljubljanska. — Program zabavni obsega 3 vrste. I. Oddelek pevski: l. Storch — „Lovska", moški zbor s spremljevanjem orkestra. 2. Osmospev. 3. Veit — „Praga", moški zbor. 4. čveterospev. 5. Tovačovskv — „Žene mrak se", moški zbor s spremljevanjem orkestra. — II. Oddelek godbini. Vrstno s pevskim oddelkom svira slavnoznana c. k. vojaška godba nadvojvode Leapolda sledeče muzikalne piese:
1. Suppč — „Fatiniza", popotnica. 2. Flotow — Ouvertura iz opere „Martha". 3, Strauss — „Myrthenkriinze", valjcar. 4. Rimek — „Klangföderationen", potpouri. 5. Strauss — ,,An der Moldau", polka. 6. Netzer — „Bleib bei mir", pesem za bariton. 7. Strauss — „Slovenska kadrilja". 8. Nesvvadba — Paraphrase iz „Loreley". 9. Komzak — „Narodni Listy", potpouri. 10. Strauss — „Popotnica", iz slovanskih melodij. Velečastiti gospod polkovnik je sodelovanje c. k. vojaške godbe z ozirom na dobrodejni namen brezplačno dovolil. — III. Loterija. Srečkanje dobitkov po novem krajšem načinu se bode vršilo ob 10. uri. — Srečki cena 10 kr. — Vstopnina 30 kr. Začetek ob 7. uri zvečer. (Ako bi vreme neugodno bilo, vrši se zabava v notranjih prostorijah čitalničnih.)
(Podoba sv. Martina) v redutni dvorani bo še jutri 27. t. m. videti. Podoba je res izvrstna in predstavlja sv. Martina, ko ravno hoče k življenju obuditi neko mrtvo deklico. Podoba sv. škofa, ki v pluvijalu stoji pred cerkvenimi vratmi, in z milim pogledom poln zaupanja križ dela čez mrliča, očeta, ki za rame drži umrlo hčerko in neprestano v njo zre, kakor da bi hotel videti, kdaj da bode oživela, matere, ki prisrčno gleda na sv. škofa Martina, kakor da bi mu hotela reči: usmili se me in oživi dete moje, diakona, čigar oči so nepremakljivo obrnjene na čudodelnika, kakor da bi se hotel od njega učiti, kako se mrliči obujajo, in drugih spremljevalcev škofovih in navzočih oseb so vsaka za-se tako izvrstno naslikane, da človek ne ve, ktero bi prej pogledal. Vse skupaj pa so vendar v tako lepi slogi, da se na prvi pogled vidi inojstersko delo. Komur je za umetnijo kaj mar in hoče poznati dela nade-polnega umetnika domačega, naj nikar ne opusti ogledati omenjeno podobo. Za vstopnino 10 kr. mu ue bo žal. Vidi se od 9. zjutraj do 5. popoldne.
(Strah pred Slovani) ima „turški list" tak, da v torečnem listu toži in tarna, naj bi Avstrija za božjo voljo gledala, da se Rusija ue utakne z orožjem med boreče se Turke in Srbe, ker če se to zgodi, je preočitno to, da bodo z Rusijo potegnili ne le neavstrijski Slovani, ampak tudi avstrijski vsaj prijazui se jej kazali; tako pa bi se Slovanstvo povzdignilo na višo stopinjo, na ktero se vsaj v Avstriji povzdigniti ne sme. — Tako priganja Avstrijo k zatiranju avstrijskih Slovanov „turški list", ki izhaja v sredi slovenske dežele, slovenskih prebivalcev. Ali ni to mnogo huje kaljenje javnega miru, nego če kak slovenski list prime kacega okrajnega glavarja ali poštarja, ker se ne obnašata tako, kakor bi se glede njunega poklica in postave — vsaj po naših mislih — obnašati imela?
(„Turški list'-) se huduje nad deželnim odborom, ker je za ude deželnega šolskega sveta, ki jih ima on imenovati, imenoval zgolj narodne može, češ, da v njegovih očeh več velja boj zoper ustavaštvo in šolske postave, kakor pa ozir za vredjeno in novim postavam priinerjeno šolstvo. In zakaj „turški list" narodnemu odboru to očita? Ali mar novo imenovani za posel svoj niso zmožni? G. Zamiku očita, da se dozdaj sej deželnega šolskega sveta nikdar ni vdeleževal in da mu je vsled tega z dr. Bleivveisom vred manjšina deželnega zbora izrekla svojo nezadovoljnost. G. Murnik, pravi „Tagblatt", ima v novejšem času, ko je predsedništvo kupčijske zbornice v rokah liberalnega ustavovernega moža, v zborničnih zadevah toliko opraviti, da dolžuostim deželnega šolskega sveta ne bode mogel zadostovati. G. Šuklje pa je vsled izreka svojega, daje cinična
predrznost, če šolski nadzorniki učenikom vsta-vaštvo kot jako važno reč priporočajo, in s svojo narodno gorečnostjo pri zadnjih mestnih volitvah zgubil pravico v deželnem šolskem svetu sedeti in glasovati. Če je „turškemu listu" toliko mar za postavnost, zakaj pa tega ne pove, da sta se gg. dr. Bleiweis in dr. Zarnik odtegovala deželnemu šolskemu svetu, ker po imenovanji dr. Mrhala imela sta vtemeljene pomisleke zoper legalnost deželnega šolskega sveta? Kakor hitro pa se to odstrani in se deželni šolski svet sostavi, kakor postava določuje, se bo dr. Zarnik sej njegovih gotovo vdeleževal. Dr. Murnik ima res veliko posla, pa g. Dežman ga ima gotovo še več, pa gotovo bi se „Tagblatt" ne bil hudoval, če bi bili njega izbrali za uda deželnega šolskega sveta. G. Šukljetu tudi ne more očitati, da bi v šolstvu ne bil izveden, in se spodtika le nad njegovo gorečnostjo za narodno reč, a ravno to priča, da „turškemu listu" ni za šolo, ampak le za straukarstvo nemčursko. če nasprotni stranki ni prav, da veČina odborova voli može svoje stranke, naj dejansko pokaže, da ona ne ravna tako, in prepričala se bo, da tudi mi za njo ne bomo zaostali.
(O južni železnici.) Kakor čujemo, je več vasi ob Savi na Štajarskem in Kranjskem, kterim je sedanji vožni red na južni železnici jako nepripraven za potovanje po opravkih v Celje, Ljubljano itd., obrnilo se s skupno, tudi po kranjski kupčijski zbornici toplo podpirano prošnjo do železničnega vodstva, da bi se med sedanje vlake vvrstil še en osebni vlak, da bi bilo ljudem tako mogoče v enem dnevu opraviti posla v bližnjih mestih. Zdaj se pelje po savski dolini proti Dunaju zjutraj zgodaj mešani, potem pa popoldne ob eni poštni vlak; za tema ni 14 ur nobenega druzega in tudi nazaj se vrne le zvečer mešani vlak. Se bolj neugoden je pa red proti Trstu za tiste, ki imajo ob postajah na Notranjskem kak opravek. Zjutraj ob treh gre vlak z Ljubljane, potem pa še le zopet čez 12 ur, tako da, kdor bi n. pr. v Borovnici ali Logatcu imel kaj opraviti, mora potratiti 12 ur in se vrh tega ali odpeljati ali pa pripeljati ponoči. To je jako neprijetno in dobro bi bilo, da bi se napravil vmes sem in tje še kak osebni vlak, pa ne le med Ljubljano in Celjem ali Zidanim mostom, ampak moral bi iti vsaj do Postojne. Toraj treba, da se tudi trgi in vasi ob železnici med Ljubljano in Postojno obrnejo z enako prošnjo do vodstva južne železnice ali do ministerstva kupčijstva.
(Požar.) V četrtek dopoldne je nastal v Iški Loki na mahu požar, ki je vpepelil neki 16 hiš. Ljubljanske požarne straže se je nekaj podalo tje z dvema brizgljama, pa je že menda prepozno prišla.
(Novo strelišče) se bo 27. t. m. odprlo. Strelci se zbero v novem strelišču, kjer bo ob '/„9. uri pod milim nebom sv. maša, ob 9. uri pa se prične strelanje.
Razne reči.
— Duhovske spremembe. V lavant. škofiji: č. g. Jožef Probst je imenovan za župnika v Št. Primonu na Pohorji. Prestavljeni, oziroma na novo vmeščeni so čč. gg.: Avgust Hecl k sv. Ilemi, Pavel Ilrovat v Prihovo, Andr. Podhostnik v št. Rupert nad Laškim, Šim. Ducman v Vitanje I., Jož. Mlasko v Gor-njigrad, Jurij Rubin v št. Tomaž, Fr. Nendlv Šmarje II., Fr. Leber v Sulcbah, Ant. Fišer ml. v št. Martin v Rožni dolini, Lor. Obran v št. Jakob v Dolu.
—	Spomin stoletnice ranjega škofa Ravnikarja se bo na Vačah obhajal 20. septembra s slovesno sv. mašo, k kteri so vljudno povabljeni duhovniki dekanije Moravške in tudi iz drugih bližnjih in daljnih krajev vsi, ki se slovesnosti hočejo vdeležiti.
čveterorazredna šola v črnomlji je 23. t. m. sklenila šolsko leto in razposlala letno sporočilo, iz kterega posnamemo, da je šola imela z g. katehetom 5 učiteljev in 1 učiteljico, (Bergant Valentin, Jeršinovic Anton, Hočevar Jarnej, Stetina Franjo, Rupnik Janez, Perše Karolina. V vseh štirih razredih je bilo 472 učencev, (270 dečkov in 200 deklic). Po narodnosti so vsi Slovenci razuu 8 Hrvatov 4 Nemcev in 1 Ogra. Po veri so vsi katoličani razun 1 protestanta.
—	V Središču so zboleli ljudje in živina. Otroci imajo gine, da vsak dan po 2 otroka umrjeta. Živina pa je nalezla kužno bolezen na gobcu in parkljih.
—	Urad za cementiranje sodov v Slov. Bistrici začne svoje poslovanje 1. septembra
—	Od Koroške meje se piše „Slov. Gosp.". Letina pri nas nič kaj dobrega ne obeta. Les, ki je tukaj poglavitna kupčijska reč, nima nikahe cene, toraj je za denarje huda. Zimska setev se je zelo slabo obnesla; razve semena, še nekteri uiti toliko niso dobili, da bi jim zadostovalo v domačih potrebah. Stavili smo do sedaj zaupanje na kuruzo ali tur-šico, ajdo in krompir, pa tudi iz tega ne bode kaj posebnega, zvlasti iz turšice ne, čeravno se je do sedaj še lepa kazala. Nenavadna bolezen se na njej pokazuje. Kakih par let sem se brž potem ko se je cvet izcimil, vgnezdi se v njem črv, ki ga nagloma vsuši. Ta mali, belkasti, na rilcu črni črv rije potem zmiraj globljeje in globljeje v steblo, da betvo celo zveni. Letos se je ta nadloga tako močno vgnezdila, da človek po s turšico nasajeni njivi grede ne vidi niti vsakega petega betva več zdravega. To je huda kuga. — Kako bi se dalo temu v okom priti.
—	Razpis učiteljskih služeb. Na Štajarskem: Učiteljska služba pri sv. Janžu na dravskem polji (1 r., okr. ptujski) s 550 gld., stanovanjem, do konca avg. na kr. šl. sv.
Na Goriškem: Podučiteljske službe v Kobaridu in Tolminu s 500 gld. in odškodovanjem stanovanja, do 31. avg. na kr. šol. svet.
Na Koroškem: Učiteljska služba v Št. Pavlu v spodnji ziljski dolini s 430 gld. in stanovanjem in učit. služba v Borovljah s 400 gld. do 31. avg. na okr. šl. sv. v Št. Mohoru.
—	Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem: G. M. Ivanetič (iz Kranja) učitelj v Robu.
Na Štajarskem. G. Kosi, učitelj v pok. v Št. Janžu na dravskem polji, je umrl. G. J. Klopčič (iz Konjic) imenovan za učitelja v Šk. Loko (naKranjsko); gdč. Ana Schwentner (iz Hrastnika) podučiteljica vŠmarji; g. J. Dobnik (učit. kand.) podučitelj v Št. Jur na juž. žel.; g. Konrad Mejovšek (učit. kand.) podučitelj v Kamnici pri Mariboru; g. Fr. Pavelšek, podučitelj k sv. Egidu; g. Ilrabroslav Golob zač. učitelj v Framu; g. Franjo Šijanec (iz Svetinj) učitelj pri sv. Duhu pri Lučah (v arvežkem okr.); g. Močnik (iz Rogatca) učitelj v Svetinjah.
Na Koroškem. G. Matevž Tonejec (Slovenec), učitelj meščanske šole v Celovcu, gre na Dunaj za meščanskega učitelja.
—	Pameten čuvaj. Župan (ponočnemu čuvaju): „Ti, Nace, kaj pa bi storil, ko bi te ponoči ob 11. srečal sumljiv človek z veliko culo obleke?" Čuvaj: „No potem — potem bi zatrobil 11. uro."
Umrli so:
23. in 24. avg. Franc Komar, mizarja otrok, 1 m., za slabostjo. Alojzij Košir, pismonoše otrok, za vnetjem vratu. Jakob Fliess, gostač, za oslabenjem.
Eksekutivne dražbe.
29.	avgusta. 3. Jože Hönigsmann-ovo iz Gradnika (115 gl.) v Metliki. — 3. Jan. Grl ovo iz Toininja v Bistrici. — 3. Fr. Praprotnik-ovo iz Oštarije (3785 gl.) v Trebnjem. — 3. Tono Kalister-ovo in Slavine (1280 gl.) v Postojni. — 3. Miha Tomšič-evo iz Bač. — 3. Jan. Mršuik-ovo iz Smerja, obe v Bistrici.
30.	avgusta. 3. Mih. Bizjak-ovo iz Spodnje Košane (993 gl.) v Postojni. — 3. Fr. Zorc-evo z Srednje vasi (5630 gl.) na Vrhniki. — 3. Marko Slobodnik-ovo iz Bojanje vasi v Metliki. — 3. Fr. Zorc-evo iz Slavine (1235 gl.) v Postojni. — 3. Matija Brlan-ovo iz Plešivc (100 gl.) v Ljubljani.
—	1. Tone Skrajnar-jevo iz Ambrusa (1350 gl.).
—	1. Matija Zaje evo iz Mal. Korena (1247 gl.).
—	1. Jak. Hočevar jevo iz Ambrusa (525 gl.).
—	1. Ane Tekalčič-eve iz Brezovega dola (1520 gl.) vse v Žužemberku.
Štajarsko.
28. avg. Miha Stupan 3080 gl. v Konjicah. 30. avg. Marija Dobršck 1825 gl. v Oplotuici in Anton Bobek 340 gl. v Kozjem.
Telettralične denarne cene 26. avgusta.
Papirna renta 66-35 — Srebrna renta 69 75 — 1860letno državno posojilo 11125— Banktnn akcije 856 — Kreditne akcije 140-70 — London 121-80 — Srebro 102 50 — Ces. kr. cekini 5 86 — 20frankov 9'71.
Denartttvene cene. 24. avgusta.
Državni fondi.	Denar. Blago.
6°/0 avstrijska papirna renta ....	66.35	66.50
5°/o renta v srebru..............69 90	70.—
Srečke (loži) 1854. 1..............107.50	108.—
„ „ 1860. 1.. celi.....111 25	112.—
„ „ 1860. 1., petinke . . .	116.50	117.—
Premijski listi 1864. 1.,............133.50	133.75
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 6°/, ....... ,	96.50	96.50
Kranjske, koroške in primorske po 50 0	95.—	—.—
Ogerske po 5%................74.—	74.50
Hrvaške in slavonske po 5% ....	85.—	85.50
Sedmograške po 5% ............74.50	75.—
Delnice (akcije).
Nacijonaine banke..............856,—	858.—
Unionske banke ... ....	58.	58.50
Kreditne akcije.........140.70	140 90
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	670.—	j080.—
Auglo-avstr. banke..............275,— I 73._
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	159.75	160.25
Tržaške „ 100 ., k. d. .	118.—	119,—
„ 50 „ „ ., .	56.—	; 56 50
Budenske „ 40 gld. a. v. .	27.50	! 28,—
Salmove „ 40 „ „ „ .	39,—	39.50
Palffi-jeve „ 40 „ „ „ .	31.—	31.50
Clary-jeve „ 40 ,, „ ,, .	28.—	28 50
St. Genois „ 40 „ „ „ .	36.—	32.—
Windiscbgrätz-ove „ 20 „ ., „ ,	24.25	24.75
Waldsteiu-ove „ 40 „ „ „ .	21 75	22.25 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •............5.86	5.88
Napoleonsd'or.........U.71'/,	9.72
Srebro....................102.40	102.70
Nova cerkvena ura,
prav dobro izdelana, je po nizki ceni naprodaj. Kdor jo želi kupiti, naj se obrne do č. g. Mateja Jereba, fajmoštra vJavorjah pri Poljanah nad Loko.	(50—1)
Kapljice (duh)
za gožo (krof)
izvrsten pripomoček za gožo (krof) pošilja po 1 gold.
V. Franz
v lloloiifoknu (1'esko).
Pri njem se dobivajo tudi kapljice (duh) za putko (zoper putko in trganje po udih) 1 gold. 20 kr.	(33-8)