Stev. 192 TRST, sreda 13. julija 1910. Tečaj XXXV atUl I2HAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA Ml il Mdsljth In praznikih eb 5., ab p«r»e*alJkU» ah t. ijutrn|. I*f »rtf-r ItCT. t« prodajajo po 8 nv6. (6 sto t.) ▼ mnogik »•bakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Si. Petru, P»etojni, Sežani. Nabreiini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Dornbergu itd. Zantarele Itev. po 5 nvč. (10 stot.). • «LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI t iirokonti 1 tsioDt. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi p* • »t. mm, amartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« »9 rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-fttasj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek oprave ,Edinosti". — Plačuje s« izključno le upravi „Edinosti*. m I II = Piičljlvo In uto2ljive - Trstu. ===== ——' Glasilo politišnsg« drultva JUinost1' xa Primorsko. wb———a wm M Mle leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ■»-toćbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. PMlhll* M K«<*lj»k* IslftBj* „ZSIBOSTI" ftu* : X* Ml« Iste Kres 6'20, iu 9*1 Um Sroo 3 00. 7ei depisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke- rui pisma n na aprejsmaje !n rokaplal se ae vračaj« Haročnlno, oglase in reklamacge je pošiljat: na upravo list*. UREDNIŠTVO: uHoa Glargie Galatti 18 (Karednl d »ta) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih, konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti Stev. 18. __== Peltne-hranllaltnl račun !t 841 652. TELEFOM II. 11-57. BRZOJAUNE UESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 12. Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o adresi. Govoril je justhovec B a k o n y, ki je rekel, da je stranka neodvisnosti doprinesla največje žrtve, v svrho ohranitve harmonije med kraljem in narodom. Posl. grof Štefan Tisza je v več ko enournem govoru razpravljal posebno o rumunskem narodnostnem vprašanju. — Rekel je, da narodno vprašanje mora biti rese no j ker od istega od vis i obstanek ogrske države. Potrebno je, da zmernejši in inteli-gentneji rumunski sloji, ki so stali dosedaj na strani, dobe vodstvo v roke. Govornik je rekel, de je zasluga ogrske politike, da je vplivala na mednarodno politiko v smislu neodvisnosti balkanskih narodov, ter zaključuje z apelom na narodnosti, naj pri vsej gojitvi svojih narodnih interesov priznajo ogrsko državno idejo ter ne tirajo nacionalistično politiko. Potem ko je govoril še justhovec poslanec G y o r f f y, je bila razprava prekinjena. Finančni minister dr. Lukacz je predložil zakonski načrt o najetju posojila v znesku 560 milijonov Kron. Prihodnja seja jutri. Slovanski Sokoli v Sofiji. SOFIJA 12. (Bolg. brz. ag.) Včeraj je bila telovadna tekma za Bolgare in potem mej Bolgari in Rusi. Cehi in Hrvatje se niso udeležili tekme. Zvečer je bil v „Slav. Besedi" na čast Sokolom in Junakom banket, katerega se je udeležil tudi naučni minister Mušanov. Zvečer je bila v mest. parku tudi vrtna veselica, katere se je vdeležila velika množica ljudstva. Veselica je bila zelo animirana. Sokolov je: 750 Čehov, 640 Hrvatov, 200 Srbov, 30 Slovencev in 60 Rusov. Rojstni dan kralja Petra. - BELIGRAD 12. Povodom rojstnega dne kralja Petra je bila v stolnici slovesna služba božja, katere so se vdeležili kralj s kraljevo rodbino, diplomatični zbor, ministri i. t. d. SOFIJA 12. Povodom rojstnega dne in godu kralja Petra so se srbski Sokoli podali v srbsko odposlanstvo čestitat. Mesto pogorelo. HALIFAX 12. Mesto Campbelltovvn (Novi Brunšvik) je popolnoma pogorelo. 4000 oseb je brez strehe. En otrok je zgorel. Škode je okoli dva milijona dolarjev. Končna rešitev kretskega vprašanja. KANEJA 11. Venezelosu je popolnoma vspelo, da je za zahtevo zaščitnih vlasti pridobil tudi kretsko opozicijo v narodni skupščini in tako utegne biti kretsko vprašanje v kratkem rešeno mirnim potom. Mo-hamedanski poslanci bodo s protestom opozicije pripuščeni k sejam skupščine in ne bodo prisegli zvestobe grškemu kralju. KANEJA 11. Prva seja narodne skupščine je prošla povsem po Venenelosovi osnovi in brez vsacega incidenta. Najprej so bile prečitane zahteve zaščitnih vlasti in v njih stavljeni pogoji. Zatem je bilo sklenjeno z vsemi izvzemši glavne radikalne opozicije, PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. Bivatski spisal K s. Šandor-Gjalski. - Prevel Fr. Orel — V stran, bežite! Od mene proč, od mene proč! — je pohitela zopet k električnemu zvoncu ter pritisnila na gumb. — Vi torej nočete ? Dobro, sedaj dospe sem-le sluga — kaj si bo mislil ? Jaz spregovorim pred njim, kakor da se poslavljava kakor najboljša znanca. Jurkica se je ravno tako precizno okre-nila v drugo steno; a ko je vstopila sobarica, naročila jej je, da naj posveti gospodu podžupanu po stopnicah. — Gori svetiljka na hodniku. — Torej — pospremite gospoda brez nje. „Za-me je torej vsejedno : sem-li v resnici kriva, ali nisem kriva, — svet — ta modri — pravični svet — se ne uveri o nasprotnem nikoli več. Je-li resnično možno kaj tacega?" — govorila si je na pol glasno, ko se je oddaljil Žunić. V tem hipu ie opazila, da je na pisalni mizici pričakuje j da se v interesu miru vse te zahteve vsprej-mejo in izvedejo. Nato je bil vsprejet Veni-zelov predlog, da se izvrševalni odbor za upravo dežele, ki je doslej imel samo tri člene, podvoji. Vročina v Severni Ameriki. NEW-YORK 12. Vročina traja dalje. Včeraj je tukaj za solnčarico umrlo 12, v Filadelfiji 8 in v Harrisburgu 3 osebe. Aviatik ponesrečil. BORNEMONCH 12. Ko se je hotel danes aviatik Rolla s svojim aparatom pri veliki tribini okreniti, je padel na tla in ostal na mestu mrtev. Propaganda za izseljevanje v Brazilijo. RIO de JANEIRO 12. Mestna uprava iz Minos Geraes je poslala v Evropo izse-Ijeniškega agenta Samsona, da dela tamkaj propagando za izseljevanje v Brasilijo. Iz-lasti hoče Samson agitirati v to svrho v Avstriji. Neurje. NIREGYHAZA 12. (Ogr. biro) Po vsej kaboliški županiji je razsajal včeraj grozen vihar s točo. V okrajih Tarczal, Tokaj, Ra-kamaz, Balkany in Nagy Kalo so žetve popolnoma uničene. Nasadi kaloške poljedelske šole so tudi uničeni. TURČIJA. CARIGRAD 12. Siri se govorica, da je razkriti reakcijonarni tajni odbor sestavil listo na smrt obsojenih Mladoturkov. Včeraj so bile baje zopet aretirane tri osebe. CARIGRAD 12. Govori se, da noče bojkotni odbor vzlic novim opominom ministra za zunanje stvari opustiti bojkota, če tudi se mohamedance pripusti v krečansko skupščino. Dunaj 12. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Panter" včeraj dospela v Kuikiang, kjer ostane dva dni. Potem odpluje v Vuhu. — Vojna ladija „Fran Josip 1." je včeraj priplula v Villefranche, kjer ostane dva dni. Na ladjah vse zdravo. Zeli pri Luzerni 11. V nekem selu se je vsula zemlja in pokrila hišo nek. kmeta. Pri tem sta našli smrt dve ženski in dva otroka. Pariz 12. Belgijski kralj in kraljica sta danes zvečer dospela v Pariz. Na kolodvoru so ju vsprejeli predsednik Fallieres in ministri. Berolin 12. Posestnik Graatz v Lich-tensode pri Berolinu je bil s pretilnimi pismi pozvan, naj v škatljo za konserve, zakopano na nekem določenem mestu, položi 3000 mark. Ko se je Graatz dotaknil škatlje, je ista eksplodirala in ga težko ranila. Bataton - Fured 11. Včeraj je ob vsej obali Blatnega jezera razsajal silen vihar, ki je provzročil veliko škode izlasti v vrtih in vinogradih. Ker je vihar poškodoval tudi železniško progo, imeli so vlaki zamude. Okoličanom v premisleK. Napisal Ivo Sambo m. „Narod bez škola jest narod bez budućnosti III. Od vašega pametnega ravnanja bo imel otrok trajen dobiček, ali pa, da se bolje list od doma. Kakor blagi solnčni žarki po nevihti, tako je vplivalo na-njo to pismo. Z mrzličavo hitrostjo je je Jurkica odprla in poljubila papir od ganotja in radosti. A čim je pričela čitati, izvil se jej je iz prsi grozen krik, tak, da se je v nezavesti zgrudila na pod. Čim je prišla kolikor toliko k zavesti, vstala je in grozno zaječala. — Tako, tudi — oče! Tudi on veruje! Oh, ljudje, ljudje, ali ste res takšni! Pa, da živim dalje! — No — sedaj je odločeno. Takoj, takoj. Nu, tedaj še le bodo prepričani vsi. A — kako, kako, — da vsaj očeta prepričam, da sem nedolžna in da je vse to prosto obrekovanje! Da mu pišem ? — Ah, kdo bo verjel ? Kako naj jih prepričam ! — — Ha — tu je, — da — da ! — Oj, — sedaj imam dokaz v rokah, neovržen dokaz. O smrt, — smrt ti! — ti mi ga izročiš!" — zaklicala je se zanosom in se navdušila. Nekaj trenotkov zatem je sela za mizo in začela pisati: „Moja oporoka. (Pri tem je zaplakala grenko in bolestno.) Umreti moram. Svet me ne more več potolažiti, — jedino smrt more prepričati vse, ki me sodijo krivo, da sem nedolžna. Bog mi ta moj čin odpusti, — v svesti sem si." Dalje ni zmogla. Naje-denkrat so jo zalile solze in prvikrat jej je bilo tako težko, da jej je usoda tako kruta. — Umreti — tako mlada! Ah, — kaj1 izrazim, vaše začetno postopanje bo otroku v prid ali pa tudi v pogubo. Ko vpisujete otroka v šolo, tedaj imate pravzaprav njegovo srečo v roki. Če krenete na pravo, vas bo otrok vedno blagoslavljal in pride gotovo čas, ko boste z mirno vestjo mogli reči: naredili smo za svojega otroka, kar je bilo v naših močeh ! Vzemimo pa nasprotni slučaj. Vi ste poslali otroka v drugorodno šolo. Doma govorite ž njim slovenski; že mati ga je učila v nežnih letih izgovarjati prve besede v svoji govorici. Otrok misli torej in izraža vse svoje misli edino-le v svojem jeziku. Ko pa je prišel v šolo, mesto da čuje svoj jezik, mu doni na uho čisto tuja beseda. Na prvi hip se ustraši in nateza malce svoj posluh, da bi bolje slišal. Revček ne ume ničesar ; sam je v sobi, osamljen med takimi otroci, ki poznajo jezik, v katerem jim govori učitelj. V otrokovi glavi nastaja zmešnjava ; ničesar ne razume in ko prihaja iz šole, ve ravno toliko, kakor je znal pred prihodom vanjo. In to se ponavlja dan na dan, zjutraj in popoludne... Kaj dobiva otrok pravzaprav od takega pouka ? Ničesar ! Teden je prešel in zastonj se je revček mučil, zastonj je pazil. Vse besede, ki jih je govoril učitelj, so šle mimo njega in niti ena se ni ustavila ter ni padla v njegovo nedolžno dušo. Naravno je, da otrok v prvih mesecih grozno zaostaja in kar je zamujenega, se težko popravlja. Otrok, ki bi bil sicer vspel, tiči v šolski sobi brez vsakega dobička in v njem zamre počasi vsako dobro razpoloženje. In kako tudi ne ?! V šoli se dolgočasi in dolgčas je začetek vsega hudega. Postaja sčasoma raztresen, nemiren in tako zahaja kmalu na napačno pot. Izgubljen je ž njim morda biser, ki bi drugače gotovo koristil vam in narodu. Šola, ki mu ni mogla podati ničesar, mu postaja odurna in zastonj so vsi poizkusi, da bi popravili, kar ste zagrešili. Videl sem že mnogo takih slučajev, ki so mi potrdili to grenko historijo. In kdo je kriv vsemu ? Edino-le vi, ki ste v prvi vrsti dolžni, da skrbite za blagor svojega otroka; vi, ki ga — namesto, da bi ga res osrečili — spravljate s svojim nepremišljenim ravnanjem v nesrečo — v pogubo. In potem še upate na otrokovo hvaležnost! Kako pa vam more biti hvaležen, če tako slabo skrbite zanj! Ali se vam zdi tako ravnanje pametno ? Menim, da ne! In do tega zaključka so prišli naši politični nasprotniki, ki so že par let zaporedoma priporočali svojim somišljenikom, naj ne silijo svojih otrok v tuje šole. Lani je njih tržaško glasilo prineslo večkrat apel na stariše, da jih opozori na škodo, ki jo tako nepremišljeno — da ne rečem : neumno — ravnanje dela otrokom samim in tudi skupnemu narodu. Temu oklicu so sledili drugi, ki so jih izdala druga društva in med temi eno, kateremu se ne more očitati, da nima besede pri stvari, da je ne razume. To je laško učiteljsko društvo. — Menim, da imajo učitelji, ki se bavijo s šolo in ki poznajo otroško dušo bolj nego vsakdo izmed vas, vendar-Ie glavno besedo pri od-ločevanju in svetovanju v stfn. vjh, za narod jako važnih momentih. Uit* to! Izpolniti moram. Kadar oče tudi —! Saj menda ljudje sploh poosebljujejo le to nesrečo, da verujejo najprej zlu. Tako naj se izvrši, — jedino tako dokažem —Ni pa še bila izpolnila vsega na svoji oporoki, ko je vstala izza mize in poskočila k omari. Prav za prav ni niti vedela, česa sploh išče tam. Jedino tega si je bila v svesti, da končati se ne sme v prijateljičini hiši, ampak kje na planem. V omari jej je najprej vda-rila v oko plesna obleka. Ta pogled jo je zelo razburil. Z nekim zanosom je začela poljubljati to obleko, in iz očes jej je rosila solza za solzo. „Da bi bil tukaj — on," — si je pošepetala tiho in sramežljivo, — „ah, tedaj ne bi se drznili kaj tacega. A odslej ga ne bom videla nikoli več. Se-li še spominja na-me ? Oh, zakaj je odšel ?" — In zazibala se je čim dalje, dalje v sladke spomine in v njeni razburkani duši vrstili so se jej vsi doživljeni dogodki tako po vrsti in tako živo, da, ko bi jo bil kedo skrivoma opazoval, bi rekel, da je znorela. Tako so se jej menjavale poteze na licu, tako je iz-preminjala obraz vsakotoliko, sedaj v srečen usmev, zopet zatem v jezo, a vedno je govorila nekaj sama seboj! ♦ — Hvalz. bodi Vsevišnjemu! — se je nekdo prijavil na vratih. Jurkica se je stresla in se obrnila še na pol motnim pogledom. — Ah! — je vzkliknila ali bolje: zav-riskala Jurkica. Hanibal je bil. Ves potrt se In ti učitelji so svetovali ^svojim narodnim somišjenikom. naj ne pošiljajo otrok v drugorodne šole. Temu pozivu se je odzvalo mnogo pametnih roditeljev, ki so pokazali s tem, da jim je res mari otrokova in narodova usoda. Oglasila so se tudi taka društva, ki imajo v prvi vrsti namen skrbeti za narodov duševni razvoj, za njegov napredek. A tudi naši bratje v beli Ljubljani so izdali sličen poziv na slovenske'stariše, v katerem jih svarijo pred pošiljanjem otrok v tuje šole. Poziv je bil izdan od mestnega sveta in podpisan od samega g. župana Iv. Hribarja. Pač blag mož, ki je imel s tem blage namene! In z gotovostjo vem, da se je njegovemu pozivu odzvalo mnogo rodbin, ki so sledile zdravemu razumu in pa zahtevam, ki nam jih stavlja naša domovina. V enakem smislu se deluje tudi pri naših bratih na severu, pri Čehih. Tudi oni skrbe za to, da ima otrok prvi pouk v lastnem jeziku in vspehi tega ravnanja se kažejo povsodi. Ali naj mi zaostanemo za drugimi narodi ? Ali naj mi pošiljamo še naprej svoje otroke v raznarodovalnice, v mučilnice ? Ali ne zagrešamo s tem najhujšega izdajstva nad lastno krvjo ? !! In sedaj naj bi kaj tacega zagrešili, sedaj, ko potrebuje naša domovina odločnih, koristnih mož !! Dolžnost naša, pravim, naša sveta dolžnost je, da pošiljamo svoje otroke v slovenske šole že z ozirom na otroka samega in tudi z ozirom na narod. Le slovenska šola bo podajala slovenskemu otroku to, česar mu nobena druga podati ne more in to je: kolikor možno popolno in vsestransko izobrazbo. Napisal sem teh par besed z zavestjo, da najdejo odmeva v vaših srcih ; in verjemite mi^ da sladka mi bo zavest, ako bom videl, da ste spoznali vsi resničnost mojih izvajanj in da ukrenete po mojem nasvetu. Vzdignimo vsi prapor na visoko in na njem naj stoji zapisano z velikimi zlatimi črkami : Slovenski otrok v slovensko šolo ! Storimo to z zavestjo, da smo poskrbeli kolikor je bilo v naših močeh za svojega otroka in za svoj narod. Lev Tolstoj in slovanski kongres v Sofiji. Lev '1 olstoj je poslal na slovanski kongres v Sofiji pismo, v katerem pravi, da je možen blagor človeštva le na verski edinosti. Kljubu temu — tako nadaljuje Tolstoj — pa so mi Slovani bližje, nego vsi drugi ljudje. Imam zaupanje v misijo Slovanstva za regeneracijo človeštva'1. Ne smemo pozabiti, da je Tolstoj internacionalen v pravem pomenu te besede. Zato bi njegove gori navedene besede priporočili v toplo uvaževanje našim interna-cijonalcem. Trgovinske pogodbe s Srbijo in Črnogoro. Avstroogrski odposlanec v Belemgradu grof Forgach je nazrrail srbski vladi, da je skrajna privolitev, ki jo more dovoliti Avstrija, kontingent zaklane živine, ki je bil dovoljen v'V^ovinski pogodbi leta 1908. je vstavil na vratlfr. Jurkica pa je, ali od silne radosti, da ga je zopet zagledala, ali od silne žalosti, da jo je zalotil v taki sramoti, zajokala grozno in si zakrila obraz v oblačila, ki so visela v omari. — Za Boga, Jurkica ! Menda nisem dospel prekasno. A vse dobro, — le da vas vidim tukaj. Takoj po brzojavki sem se predvčerajšnjim odpravil na pot. Jurkica, odgovorite mi, sem se-li zakasnil ? Pa tudi če, — ne jokajte vendar! — Ničesar se ne bojte! — In on, še vedno iznenađen in razdražen, se jej je spoštljivo približal ter jej čvrstvo stisnil roki. — Umirite se go-spica ! — Hvala, gospod ! — je izgovorila Jurkica jecljaje, ker solze in prebiti dogodki jej niso dovoljevali gladke in glasne govorice. Tako ni niti mogla izviti svoje roke iz njegove. V tem hipu je umela vse in spoznala je čut svojega srca. Jasno je spoznala, da ljubi moža, ki je pri njej. V tem hipu se ni zavedala svoje bede, niti čut hvaležnosti je ni navdajal, niti obljubovala si ni ničesar. Tako veliko je bilo to njeno veselje, ker ga je zopet zagledala in bila zopet v njegovi družbi. Spomnila se je, kako je nekaj trenotkov prej obžalovala, ker jej je umreti, a njega ne bo videla nikoli več; sedaj pa, — oh! — umreti mora ! (Pride še.) Stran II »EDINOST« št. 192. V Trstu, dne 13. julija 1910. Prevoz žive živine se ne dovoli niti v plombiranih vozovih. Ako pride torej do te pogodbe, bo imela Srbija uvažati 5 v monarhijo 35.000 glav goveje živine in 70.000 prešičev na leto. Vsa ta živina pa bo morala biti pregledana od avstrijskih državnih organov in pobita na meji, kjer se zgradi potrebno število klavnic. S Črnogoro se tudi približujejo pogajanja h kraju. Črnagora bo smela uvažati v Boko Kotorsko živo živino, a dovoli za to Avstriji minimalne tarife. SporazumJjenje med Rusijo, Japonsko in Anglijo ? Na skrajnem Vstoku se nahajajo stvari v velevažni evoluciji. Pripravljajo se stvari, ki bodo — ako se dotične vestj uresničijo—zgodovinskega pomena ne le za skrajni Vstok sam, ampak tudi za vso svetovno politiko. Pripravljajo se nove kombinacije, na kakoršnje še nedolgo temu ne bi bil nikdo računal. Prejšnji sovražniki se zbližujejo. Dogovor med Rusijo in Japonsko glede Mandžurije je že podpisan in je v to namenjeni ruski odposlanec že prijavil dotično noto kitajski vladi. Že dejstvo, da sta ti dve veliki državi, ki sta bili doslej najhujši tekmovalki na skrajnem Vstoku in ki sta se na bojnih poljanah krvavo borili za prvenstvo, prišli do spoznanja, da bo najbolje, ako se sporazumeta glede interesne sfere in vpliva — že to dejstvo je prineslo povsem nov element v račune svetovne diplomacije. Novo veliko presenečenje pa prinaša vest, da se je ta pogodba sklepala v sporazumljenju z Anglijo in sodelovanjem nje diplomacije. Vesti iz Petrograda zatrjajo celo, da je ravno Anglija — ta večna nasprotnica Rusije, ki je se svojimi bogatimi viri v prvi vrsti provzročila zmago Japoncev 1 nad Rusi najintenzivneje delala na to, da se Japonska in Rusija pomirita in spoprijateljita med seboj — Če te vesti odgovarjajo dejstvom, potem so vzroki, ki so bili odločilni za Anglijo na tem prizadevanju, precej jasno na dlani. Anglija hoče biti tretji udeležnik na tej zvezi. Ponavljamo, ako so te vesti resnične, potem bodo druge vlasti izključene od moči in vpliva na skrajnem Vztoku. V visoki meri pa morajo te vesti vznemirjati Združene države severoameriške. Kajti gospodarske in prebivalske razmere na Japonskem so take, da Japonska mora iskati od-duška in to mora privesti v doglednem času do krvavega spopada Japoncev ravno z Ameriko. A če pride do zveze ali sporazumljenja med Japonsko, Rusijo in Anglijo, se odpira za ameriške države perspektiva, ki ni ravno razveseljiva. Dnevne novice. Državni zbor ne bo razpuščen. Te dni je prinesla „Deutschsnationale Korres-pondenz" vest, da je baron Bienerth na neki konferenci z načelniki nemško-narodne zveze izrazil svoj namen, da eventualno razpusti drž. zbor. Sedaj pa isti vir preklicuje to svojo vest, češ, da parlamentarni položaj kaže, da bi bilo razpuščenje parlamenta absolutno nepotrebno. Baron Bienerth se torej vendar prav ne upa odločiti za ta skrajni korak. In njegovi pomisleki tudi niso brez vsacega temelja. Z razpustom zbornice bi pač spravil tega ali onega poslanca ob mandat. Splošna slika pa bi se bržkone ne spremenila mnogo in baron Bienerth bi bil v tem slučaju tudi volitvah tam, kjer je sedaj, ako bi ne prišlo še kaj hujšega za — Bienertha samega ! ! -L Poljaki in vlada. Minist!/./ Gessmann je govoril te dni na nekem shodu na severnem Češkem, ter rekd! -Ja se nadeja zagotovo, da bodo Poljaki v jeseni zopet zavzeli svoje staro mesto v vladni večini. Morda, a lahko je tudi mogoče, da se eks-celenca Gessman moti. Afera Axmann—Hrabe. Minoli ponedeljek se je vršil v Wiednu na Dunaju shod nemško-dem. stranke. Na shodu je govoril med drugimi tudi drž. poslanec baron Hock, ki je zahteval, da mora poseči držav, pravdništvo v afero Axmann—Hrabe. Baron Hock je rekel, da je državno pravdništvo hitro pri roki, ako kdo ukrade eno žemljo, temveča dolžnost je, da poseže vmes tu, ko se gre za očitanja, da se je kradlo kar na debelo. Hrvatski ban dr. Tomašič se mudi te dni s sekcijskim načelnikom Chavrakom v Budimpešti. VVekerle — kandidat za državni zbor. Bivši ogrski ministerski predsednik VVekerle namerava baje kandidirati v okraju Pešta—Kobanv, kjer je bil izvoljen poljedelski minister Sereny, ki je pa mandat odložil, ker je bil voljen tudi v nekem drugem okraju. t Ako se VVekerle res odloči zato, da bo kandidiral, bržkone ne bo imel nikakega protikandidata. Iz ere Bienerth. Češki odvetnik dr. Bendl v Pragi je vložil na okrajno sodnijo v Falknovi neko češko vlogo, katero je sodnija rešila nemški. Proti tej rešitvi se je pritožil — dr. Bendel direktno na višje deželno sodišče v Pragi in ne na pristojno okrožno sodnijo v Hebu, ter rekel v pritožbi, da ne veruje v nepristranost okrožne sodnije v Hebu in se zato obrača direktno na višjo deželno sodnijo. Zato je bil kaznovan v globo 50 kron. Trgovinska pogodba s Črnogoro. Z Dunaja poročajo: V kratkem se sklene s Črnogoro trgovinska pogodba.. Po tej pogodbi dovoli Avstro-Ogrska Crnigori svoboden uvoz in prevoz v Boko Kotorsko, da se Dalmacija preskrbi z mesom, Crnogora pa dovoli monarhiji takoimenovani minimalni tarif. „ Italijanska kraljevska družina pojde v Črnogoro. Iz Rima poročajo, da pojdeta prihodnji mesec italijanski kralj in kraljica v Črnogoro, obiskat črnogorskega kneza, ki sprejme o petdesetletnici svojega vladanja naslov kralja. Ker ima ta obisk povsem intimen značaj, kraljevsko dvojico bržkone ne bo spremljal nikak minister. Novi katoliški škof za Kreto. „Gior-nale d' Italia" poroča, da je rimokatoliškim Škofom za Kreto imenovan italijanski kapucin mons. Luigi Seminara. Isti je rojen v Grandi, pokrajina Pa-lermo dne 23. februarja 1863. Od 2. aprila 1908 upravlja mons. Seminara kretsko škofijo kakor apostolski administrator. Hofrichter. Z Dunaja poročajo : Hofrichter je skušal iz kaznilnice v Mollersdorfu utihotapiti svojim sorodnikom pisma, v katerih navaja sredstva za svoj beg, in prosi, da ga osvobode. Pisma je pa zajel profos in vsled tega sedaj strogo čuvajo Hofrichterja. Knez Nikola obišče carja! Nekateri ruski listi prinašajo vest, da knez Nikola črnogorski po proglašenju Crnegore kraljevstvom obišče carja Nikolaja. Poroka ameriške miljardarke s španskim pretendentom. Iz Londona javljajo : Hči ameriškega miljardarja Pierponta Morgana se poroči s španskim pretendentom don Jaimom de Bourbon. Domače vesti. Iz poštne službe. Viši poštni oficijal Pavel Gostischa in poštni kontrolor Artur Marinschegg v Trstu sta bila imenovana višima poštnima kontrolorjema. Brez naslova. Kanonika-župnika Broža v Ogulinu je cesar odlikoval te dni z vitežkim križem Fr-Josipovega reda. Vse prebivalstvo se je radovalo na tem odlikovanju, ker je najbolje vedelo, da je tudi zasluženo. Da-si je blagi mož odklonil vsako šumno manifestacijo, vendar se je zbralo na njegovem dvorcu tem povodom veliko število gratulantov in čestilcev. Došli so ali v svojem osebnem imenu, ali v imenu svojega dostojanstva, ali v imenu raznih društev in korporacij. Tako je prišel v imenu srbske pravoslavne občine župnik Vukelič, ki je slavil s lavlje nčeve zasluge za zbliževanje obeh cerkev. Čestitali so tudi v imenu Izraelitov, ki jim je siavljenec pripomogel do molilnice. Nastopili so zast. raznih oblasti. V krogu čestilcev so bili tudi zastopniki gasilcev, pevskega društva in — Sokola, ki jih je dični siavljenec vse obdaril tem povodom. In obdaril je tudi družbo sv. „Cirila in Metoda". Najznačilneji moment na vsem tem izkazovanju v polni meri zaslužene ljubavi je bil govor kmeta Stipetiča, ki je v ime kmečkega ljudstva slavil in blagoslovljal delo slavljenčevo! Tej notici nismo dali nobenega naslova. Saj smo uverjeni, da je sleherni čitatelj vendar pogod«'\ zakaj omenjamo tega odlikovanja. ir it>lko pravimo: kanonik Brož ostaja uzoren siečenik, odlikovan z najvišjega mesta in od n a r o da-si je prijatelj Ciril-Metodove družbe in — „Sokola" ! Učiteljsko zborovanje. (Dopis). — Hrvatski učitelji Istre bodo imeli svoje zborovanje dne 20. julija v Trstu (Narodni dom). Znamenita bo ta skupščina posebno radi tega, ker se ima na njej odločiti, da-li se ima društvo držati svrhe in imena, ali pa se spusti v strankarstvo. Nadejamo se, da prevlada struja, ki jej je glavni namen koristiti narodu in svojemu stanu. To je jasno vsakemu treznemu in dobromislečemu patrijotu, ali tuji duh noče, da bi napredovali, marveč seje seme razdora in zmešnjave. — Prepričani smo, da se učitelji ne podajo na razdevanja še one male naše narodne organizacije. Tiste naše * rogovileže pa pošljemo na razstavo, da tam utihota-pijo svoje zlosrečno seme. Morda bi tam odprli oči tistim našim izdajicam, ki so kaj razstavili, posebno pa tistemu učitelju, ki je razstavil med. Vsi narodni učitelji na zborovanje v Trst! Stavbeni sklad slov. šole v Trst. Moška podružnica C.VID. v Trstu naznanja, da letos ne pobira običajnega Ciril-Metorjo-vega daru, zato pa prosi prijatelje naše mladine, da prispevajo k stavbenemu skladu slov. šole pri sv. Jakobu, v Trstu; denar vsprejema podružnica sama ali pa: „Jadranska banka", „Tržaška hranilnica" in „Tr-govsko-obrtna zadruga" v Trstu. Pri vseh teh denarnih zavodih ima moška podružnicu konta stavbenega sklada. Rojaki! Pomagajte graditi našo trdnjavo pri Sv. Jakobu! Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" s sedežem v Barkovljah. Gledališka družba Gavrilovič priredi v soboto dne 16. t. m. v gledališni dvorani „Nar. doma" še eno predstavo. Uprizori Frendenreichove „G r a n i č a r j ew, narodni igrokaz s transformacijo, ki se bo vršila z neverjetno hitrostjo. Transformacija obstoji v tem da igra ena oseba po več vlog. G. Gavrilovič na primjer nastopi v „Gra-ničarjih" v petih, g. Stojkovič v štirih različnih vlogah. Jubilejni darovi družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Družba sv. Cirila in Metoda » v Ljubljani je dobila na glavni skupščini dne 3. julija t. 1. izročene sledeče darove i. s. : A. DRUŽBEN A PISARNA JE PREJELA : a) v gotovini 1. podružnica Škofljica . . 200 K 2. delavke v tobačni tovarni tu -"> „ kegl jaški klub ..Ruši'", tu, za obr. sklad . ... 200 „ 4. neimenovan, tu 100 „ 5. železniški uradniki južne železnice, tu. za obr. sklad 200 r (i. dr. Josip Kolšek, Laški trg 200 „ 7. Ivanka Mikuž, tu. za obr. sklad ...... 200 „ 8. neimenovan. Dunaj . 10 „ !J. podružnica v Polzeli. za sklad, dru^i kamen . . 200 „ 10. Julij Zigan, Polzela . . 20 „ 11. podružnica Kropa. Kamna gorica itd. ..... ->2 „ 12. moška in ženska podružnica Vrhnika za obr. sklad 200 _ 13. župnik Kr. Škrjanc. tli . •"» 14. podružnica Trebnje . . . <>0 „ 15. moška in ženska podružnica Kranj, za obr. sklad . . 33G „ Ki. podružnica Unec, po gospej Sebenikar......01 „ 17. podružnica Dobru nje . . 100 „ 18. celjski gimna/.icij, za obr. sklad ....... 200 „ 19. Fran Treibar, Št. Jiupert 10 „ 20. kegljaška zveza ,,Edinost4-. tu, obr. sklad . . . . 200 n 21. Slovensko omizje v „Sladki luknjici" v Celovcu za obr. sklad.......20 „ 22. natakar Lipe v „Evropi", tu svojo napitnino dne 3. ATI. 0 „ 23. S. Treo. tu.....20 „ 24. Štele. Svetec. oba kršena pri istem kamnu a 1 K . 2 „ skupaj .... 2.60 ( K b) v h r a n i 1 n i č n i h knjižicah 1. Slovenski trgovski akademiki v Gradcu...... T>. BLAGAJNIK A. HUDOYER>TK PREJEL: 07 K 11. a) v gotovini podružnica v Planini . ženska podružnica Zagorje ženska podružnica Zagorje in pokrovitelj n ina . podr. Rajhenburg. <»brani. sklad....... narodni duhovnik, tu. za obr. sklad. 2. kamen podružnica Vransko Ant. Kalister, Trst. 2a obr. sklad....... podružnica Vuzenica. za obr. sklad..... ženska podružnica Trst . podružnica Vuhred i. s. od podružnice . . 100 K od g. Pahernik M. 100 „ 30 K 104 „ 200 „ 100 „ 120 P 100 „ 200 „ 100 „ 2500 „ skupaj . z a obr. s k 1 a d ženska podružnica gornjesa-vinska v Mozirju i. s. po mali Stanki . . . 100 K po T, Ježovnik. brzojavno .... 100 „ 200 „ 18. 10. 20. 21. skupaj . . 200 „ za obr. sklad „Malčki*4 v Mozirju, po Stanki......20 „ mariborska ženska podr. za obr. sklad..... 200 „ ženska podružnica v Pevmi, /a obr. sklad..... 200 „ odposlanci koroških Slovencev. za obr. sklad . . . 200 K rodoljubi v moški podružnici v Radovljici . . . ~»o „ Iv. Murnik. tu. za obram. sklad.....100 K Iv. Murnik, tu. mesto pozdrava . . 20 - skupaj . . 120 r učenci šentjakobske šole v Trstu . .....100 r podr. Kranjska gora. za obr. sklad......100 „ „Rdeča marela" v Pulju. za obrtni sklad .... 200 „ dr. E. Dereani. Gorica . 1001» „ Slovenci v Ameriki . . 1000 „ skupaj ... b ) v h r a n. k n j i ž i c a h preferancarji v Škof j i loki. obr. sklad..... 200 Iv celjske podružnice . . . 1000 „ 7.104 K skupaj 1.200 K Svota vseh prejemkov na skupščini _ . _ znaša torej........ 10.978 K Družba je še prejela po poštno čekovnem prometu veliko prispevkov za jubilej. Ti zneski se radi pomanjkanja prostora sedaj ne objavljajo, ampak v mesečnem izkazu za julij, t. j. začetkom meseca avgusta t. 1. V LJUBLJANI 9. julija 1910. Vodstvo „Družbe sv. Cirila in jtfetofta". Tržaška mala kronika* Iz veleizdajniške afere. — Med 23 aretiranimi mladeniči radi veleizdajniške afere je v zadnjem času izbruhnil gladni Štrajk z namenom, da bi se pospešila preiskava. Gladni štrajk pa je kmalu prenehal. Predvčerajšnjem pa se je iz preiskovalnega zapora na predlog državnega pravdništva kakor smo že včeraj poročali, izpustilo 10 obdolžencev. Originalen kavelj. Včeraj zjutraj ob 5.30 uri se je vslužbenec pri državni delež-nici Ivan Velik podal v slavno kavarno „Alle Nazioni" v ul. Beccherie in naročil štamperl brinjevca. Kmalu potem je prisedel k isti mizi težak Anton Depase, star 26 let, iz Izole, stanujoč v ul. Ponziana, št. 29. ki je pozval neznanega mu Velika, naj mu plača „eno črno". Ko je ta odgovoril s krepkim „ne", ga je vprašal neustrašeni Depase, da-li mu dovolj, da izpije, kar se je brinjevca razlilo na krožnik. Zopet „ne"! Depase pa ne bodi len. je porabil trenotek, ko je Velik gledal stran, zgrabil brž še nedotaknjeni štamperl in ga v enem požirku izpil. Velik je bil kar izven sebe radi tolike nesramnosti in je pošteno oštel neprijetnega kumpana. A ta se je sedaj delal razžaljenega in je na zadnje kar potegnil nož. Velik je ves prestrašen zbežal na ulico, a drugi vedno z nožem v roki pa za njim. Slednjič je interveniral redar, ki je aretiral Depaseta in ga po dolgem naporu pritiral v zapor. Na škodo sobnega tovariša. Predvčerajšnjem zvečer je bil aretiran 28-letni mizar Osvald Manzon iz Pordenona, ki je bil že I. 1905 izgnan iz Avstrije, ker je svojemu sobnemu tovarišu Albertu Monto-vani vkradel zlato verežico, srebrno uro in srebrno verižico v vrednosti K 136 in K 55 v gotovini. Kavalir! Feliks Zucchelli, 33-letni delavec iz Vrhnike, stanujoč v ul. Gelsi št. 4. se je včeraj skregal z neko Ivanko Hrusic in jo napadel kar z bokserjem. Bil je aretiran, ko jo je hotel ratfno zopet udariti. Prebol mu lice. — 18-Ietnega ogljarja Petra Perico, stanujočega v ljudskem prenočišču v ul. Gaspare Gozzi je sinoči ob 9. uri v ulici Crosada neki regnikolo z nožem zabol v levo lice ter mu isto popolnoma prebol. Treves je ranjenca spravil v mestno bolnišnico. Perico ni hotel povedati ime regnikola, ki ga je ranil.' Nezgoda na delu. Ferdinand Schuffer, star 52 let, težak-vodja v LIoydovern arze-nalu, je včeraj popoludne na delu tako nesrečno padel, da si je pretresel možgane. Spravili so ga v mestno bolnišnico. Zlomil si roko in ramo. Marij Brata-ševič, star 12 let iz Barkovelj št. 230, se je včeraj popoludne blizu železniškega viadukta v Barkovljah zvalil z nekega grička in se pri tem močno poškodoval. Dobil je veliko rano na glavi in zlomil si je levo roko in levo ramo. Nesrečnega dečka so prepeljali v mestno bolnišnico in bržkone mu bodo morali odrezati roko. Dva poskusa samomora. Angelika Papadopulo stara 22 let likarica stanujoča v Kjadinu št. 99, se je hotela včeraj popoludne na pokopališču pri sv. Ani na grobu svoje pok. matere zastrupiti izpivši neko strupeno tekočino. Neki municipalni redar, ki je to opazil, jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ji nudili potrebno pomoč ter jo potem spravili v opazovalnico. Tako si je tudi Tereza Mreke, 21 letna dekla v službi pri neki rodbini v ulici Mi-ramar št. 9 hotela včeraj popoludne vzeti življenje s tem, da je izpila večo množino vinskega špirita. Tudi njo je zdravniška postaja spravila v bolnišnico. Koledar in vreme. — Danes: Marjeta dev. muč. — Jutri: Bonaventura šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 24° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, popol. dež. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. — Tendenca za nevihte. _ Društvene vesti. 25-letnico svojega obstanka slavi letos dne 7 avgusta pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju. Na slavnosti bo tudi razvitje društvene zastave. Ker to društvo sodeluje in je pripravljeno sodelovati ob vsaki priliki bratskim društvom, nadeja se, da se slavno občinstvo radevolje odzove ter se udeleži te slavnosti. Naprošena so tudi bratska društva, da upoštevajo to naznanilo ob določanju svojih prireditev. Pogrebno društvo pri Sv. Jakobu naznanja svojim članom in prijateljem društva, da se vrši občni zbor za leto 1909. dne 16. julija t. I. v prostoru „Konsumnega društva" pri Sv. Jakobu ob 8 in pol zvečer. . Odbor. Nova društva. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih podružnic (moških in ženskih), društva „Slovenske Straže" v Ljubljani in sicer: v Batujah-Selu, V Trstu, dne 13. julija 1910 »EDINOST« št. 192. Stran III. Černici, Dorbergu, Biljah, Števerjanu, Gorici, Kronbergu, Podgori, Mirnem, Dobri, Bovcu, Cirknem, Sv. Ivanu pri Trstu, Kati-nari, Predloki in Biljani. Tržaška gledališča. MINERVA. Danes Verdijeva opera „Maskiran ples" (Ballo in ma-schera). _ Nar. del. organizacija. Skupina N. D. O. — „plinarna". — Jutri v četrtek, dne 14. t. m. se vrši v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu točno ob 6. uri in in pol zelo važna seja odbora skupine N. D. O. „plinarna". Poživljamo tovariše odbornike skupine mestne plinarne, da se v polnem številu udeleže te velevažne seje. Javen shod v Ricmanjih. V nedeljo, dne 17. t. m. se vrši v Ricmanjih javen shod N. D. O. Na dnevnem redu je poročilo delovanja N. D. O. Natančnejše poročamo pravočasno. _ DAROVL — Za podružnico CMD. pri Sv. Jakobu je nabrala gospa Pina Babič med gosti gostilne Babič. ker se niso udeležili jubilejne slavnosti v Ljubljani. Darovali so po 1 krono: P. B., G. B., A. S., L R., F. K., T. Š. F. N., P. G., T. G., I. U., D. K.; po 60 stot.: T. K., I. R.; po 40 st.: A. B., A. H., T. G. in T. K. 20 stot. Skupaj K 13 60. Srčna hvala! Za obrambni sklad so darovali isti podružnici : Ujčič 2 kroni, Fran Tomažič 2 kroni, Marica Bezek 2 kroni; po 1 K: Gulj Josip, Verčon V., Persič Evgen, Pau-letič Fr., Segulin Vinko, Segulin Alojz. Gospića Marica Bezek nabrala K 15*54. — Želimo obilo posnemovalcev. — Za primorski paviljom se je nabralo na Prošeku (vsled odsotnosti odbornice za-kasnjeno): Viktorija Luxa 5 kron 50 st., „Gospodarsko društvo" 15 kron, „Delavsko kon-sumno društvo 5 kron ; po 1 krono : Marija Lukša, Starec, Kante, Ban Ivan, Ćuk Dominik, Ivanka Nabergoj, Cibic F., Marija Pertot, Jakob Cjak (Kontovelj), Alojzij Bu-kavec, Franc Martelanc; po 2 kroni: Valentin Cibic, Fani Dolenc, Dar. Furlan, N. N., Ferdo Kenda, Alojzij Goriup, deželni poslanec, M. Luxa, pravnik; Nekerman 5 kron, Henrik Leban 3 krone, Covček 20 stQt., Karlina Adamič 50 .stot.; po 40 stot.: Verša Rudolf in Ivanka Škabar. Rodoljubnim darovateljem srčna hvala ! — V odgovor na dopis „Gorice" št. 54 dava 10 K za Ciril-Metodovo družbo z izjavo, da se na „Goričine" druge dopise ne ozirava več. Da pa prihraniva „Gorici" papir za drugo snov, ker jo ima toliko, prihajava sami z imeni na dan. Goričanka: Krebelj. Tržačanka: Požar. Denar hrani uprava našega lista za žensko podr. CMD. družbe. — Za šked. podr. CM. so darovali sledeči: G. Benussi kavarnar 10 stot. globe, ker ni imel na mizi družbinih žigic, g. Tonic Matija 2 K, g. Žibert Anton 1 K, g. Plečnik Ivan 1 K ; med drugimi pivci se je nabralo 1 K 20 st., skupaj 5 K 30 stot. — Mala učenka otr. vrtca Klementina Oblak je nabrala v Vipavi 2 K, ki so ja darovale ženske, ki so bile tam na božji poti, navdušene po njenih deklamacijah. Bog živi vrlo deklico, ki naj bo vzgled in vspod-bujo svojim mladim vrstnicam. G. Ivan Sancin-Drejač je daroval 115 stotink, katere je nabral v teku enega leta. Mnogo jih je, ki zametujejo posamične vinarje; posnemajo naj raje vrlega rodoljuba, vržejo naj vinarje v kak kotiček in konec vsakega leta bo imela družba lep dohodek. Ob koncu šolskega leta so darovali sledeči stariši: Gospa Zupane Frančiška 4 K, gospa Ana 2 K; po eno K gg : Mikeli, Purič Ana, Ukmar Vincenc, Fran Plesnar, Jakob Sancin-Vido, Šuman Fran. V gostilni „Gospodarskega društva" so i nabrali 6 K 40 st. Po eno K. gg. : Nesman 1 (Nemec), Slokovič Nikola Tomič Matija, Trošt Anton in Sobučan Miha. Po 40 stot. gg.: Bratoš Henrik, Sabjin, Sosič Josip; povrhu vsi skupaj še 20 stot. Vsem cenjenim darovalcem prisrčna hvala, živeli! _ Vesti iz Goriške* Iz Krepelj. V teku zadnjega stoletja je doživelo kmetijstvo velike spremembe. Do-cim je kmet poprej tudi z malo ali srednjo letino prilično dobro izhajal, zahtevajo sedaj na eni strani draginja delavnih sil, na drugi pa razmeroma nizke cene za kmetijske pridelke najboljših letin, ako naj kmet izhaja. Dalje prihaja v poštev, da prebivalstvo od leta do leta narašča ; kulturno ozemlje, ki je kmetijstvu na razpolago, se pa ne more poljubno povečati. — Zato je kmetijstvo si- Ijeno kolikor možno veliko producirati, ako naj donaša, kolikor je potrebno za preživljanje. Kmečko blagostanje se bo boljšalo, ako preustrojimo naše kmetije. Na prvem mestu je potrebno, da zboljšamo in povzdignemo našo živinorejo. To pa dosežemo z boljša-njem travnikov, oziroma z gnojenjem z umetnimi gnojili, ki imajo v sebi redilne snovi: fosforove kisline, kalija, dušika. Ako ne, bomo vedno čuli pritožbe, da umetno gonjenje ni. učinkovalo. Naroča pa naj se potom kmetijske družbe, ker le tako je na-ročevalec zavarovan pred goljufijo. — Po-samičnik sicer lahko da gnojila preiskati po kemiku, ali to stane denarja; tako, da je najboljše potrpeti v slučaju, da je bil kdo ogoljufan od kakega trgovca. Kajti izkušnje uče, da se taki trgovci znajo dobro skrivati. — Vso dru-gačo moč ima družba, ki sklepa zakonite pogodbe, ki se jih trgovec mora držati. Omika in napredek sta se sicer povzdignila v današnjih dneh tud* med kmetijskim ljudstvom, ali vendar je še nespametno, da gleda bolj na množino nego na kakovost, in da je prelahkoverno, češ: jaz ne goljufam nikogar, tudi drugi no bodo mene. Posebno pa pri naročanju takega blaga ne bi smeli zaupati nikomur, nego analizi k e-m i k a. In ravna ta je dokazala že marsikatero goljufijo v trgovini z umetnimi gnojili, ko le-ta niso vsebovala zahtevanih snovi v potrebnem razmerju. — Cesto vsebujejo snovij, ki so naravnost škodljive. Dolgo vrsto let obiskujejo že naš Kras slabe letine. Koliko škode so že letos prov-zročile toče in druge elementarne sile! Ubogi kmet gleda obupno v bodočnost. Pomoč je skrajno nujna. Ali kako ? S povzdigo živinoreje, Kmetom naj bi se podeljevala brezobrestna posojila (kakor za vinogradništvo) v svrho nakupovanja umetnih gnojil. Kajti, kaj pomaga, da uvajamo v deželo dobro pasmo živine, če pa je nimamo s čem krmiti! Opozarjamo naše gospode poslance. Pevsko bralno društvo „Tomaj" v Tomaju priredi dne 7. avgusta t. 1. vse-kraško veselico, katere dohodek je določen za pomnoženje javne ljudske knjižnice in sploh v dobrodelne namene. — Program bo mnogovrsten in bo objavljen pravočasno. Naprošena so vsa si. društva, ki bi hotela sodelovati na tej veselici, da prijavijo svoje sodelovanje, oziroma ime 1 pesmi v teku 8. dnij pripravljavnemu odboru veselice pev. bralnega društva ..Tomaj" v Tomaju. Iz Repentabra. Pevsko društvo „Dom" iz Vel. Repna bo imelo v nedeljo svojo veselico na okrašenem, in senčnatem vrtu g. Štefana Ozbiča. — Na veselici sodeluje iz prijaznosti tudi tamburaški zbor društva „Tabor" iz Dola. — Sežanski, dramatični odsek društva „Zorislave" nam je obljubil, da uprizori lepo igro „Bratranec" ki je polna dovtipov, tako, da spravi vse gledalce v dobro voljo. — Po bogatem vspo-redu bo ples v že znani dolinici pod gostilno. Vesti iz Sstro. Razpisana služba. — V moški kaznilnici v Kopru je spopolniti mesto nad-paznika. Iz Trušk. Dne 29. minolega mes. je imelo tuk. pevsko-bralno društvo „Straža" svojo prvo veselico. Neumorni naši „Stražarji" so kaj pridno pripravljali za ta prvi nastop. Tu naj pri- lis sil Potni kovčeki. - Torbice in listnice. - Lastna tovarna. jjj Ivan Racker, Trst, via Nciova 29 jjj S Velika trgovina vsakovrstnih predmetov iz kože za =! potnike, turiste in planince V lastni tovarni se izdelujejo kovčeki, klobufinlce, platnena, ametni izdelana pokrivala za kovčeke ter se izvrinjejo vsakovrstni popravki. — ZMERNE CENE. TRGOVINA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH. DSE „Kdor izbira, dobi izbirek", pravi pregovor; zato slovenska gospodinja pri nakupu cikorije ne bo veliko izbirala, ampak bo brez pomislekov takoj zahtevala v trgovini pristno „Kolinsko kavino primes", ki je boljša od vseh konkurenčnih izdelkov. DVORANA ZA SOD>E DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. . Dražba, ki se bo vršila danes v sredo od 9—12 predp. Chiffonier, umivalnik z ogledalom in mramorjem za 2 osebi, nočne omarice, re-gulatorična ura, medalijoni, slike, preproga, škarje za lase, noži, brivne britve, nožiči, čepoderci, brusiini kameni, več kilogramov testenin, žveplenke, tehtnice z mostičem z uteži, sveče, čokolada, čaj, slanina, buteljke, mazilo za čevlje Globin, papir, moka. A Prodajaln, ur in dragocenosti BUOHEE (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst S35M3S5 Corso fteo. 36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tndi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. iz indijske trstike in iz vrbovlja Radi preselitve jako znižane cene. HENRIK PEE01 Trst Ul. lova 22 XXXXXXXXX5COC\ M Prva Primorska Tvornica za lesne T* M izdelke z vodno silo ob kolodvoru K ===== PODMELEC == X ^ sprejme v trajno delo več dobrih g 8 stavben, mizarjev g i mw in strugarjev j S«2 M H Mizarji z družino dobe tudi stanovanje. M g Pismene ponudbe na gornji naslov, o CXXXXX*XXXXX»OOC»' TRST, ul. L Cavana 2 a PEKARNA IN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna h na dom. Pohištvo svetlo in temno, posamezni kosi, cele Hpalne in jedilne Bobe, ogledala, slike itd. itd. vao po nizki ceni. Izgotovlj. moške obleke ..... in šivalni stroji ..... na obroka ln ceno — Proda IVANKA DOREGHINi, Trst Zaloga pohištva) ul. Madonnina 8. •••sv.v :•:••.. v,, Vsg? ™ D Spritzer wein se imenuie belo Štajersko vino, ki je edino pripravna pijača z mineralnimi vodami in sifonom. Prodajani tudi v buteljkah pristno vino Opollo iz Visa, Relo sladko iz Visa, istrsko in teran Priporočam tudi svoj izbor dezertnih iu zdravilnih vin, rezoljo, likerje, žganje in sirupe. Zaloga ,,Aati spumanti' po Kron 3 in 4. Sladki refoSk po K a. Izborno žganje po K 2-40 buteljka od C-TcTm'pTpusu-E. Jurcev, Acquedotto9 ferdinand fiirst Trst, Via Mirainar štev. 19 Ali S8 hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, niica Giosue Cardncci št. 40 (ure] Torrente) Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga »rajo, hlač ln dragih predmetov za delavca. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA CITTA' D1 TRIESTE Trst, ulica Giosue CarduccL štev. 40 (ore] Torrente) TELEFON 17-03 Zastopstvo in zaloga parnega mlina BernhaFd Back sinovi Szegedm. PRODAJA NA DEBELO RogašHn iiiselica TEMPEL, RADINSKIGIZELIN VRELEC. Najboljši min. vadi ---ZASTOPNIK:---\t LACKO KRIZ, PULfc Adolf: Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON štev. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju —B—HB MBMM gn ranrTBR asnra.1 ra* npi ran tar tsr; rsr! jtbtc rr/; na* ** z^i&ii na i mm liiiauBiauiei ^isJiz^uim * II Dr. Fran Korsano II Specijalist za slHlitlii,/ in kožne bolezni it || imaASvoj ambuiatonj §| g?i v Trsta y ulici, San Nicoio štev. 9 >- t.--i (n»d jAdr^usko banko) SsriULa a 12.53!, In »i 5. !e dpi EDINOSTc št 192. V Trstu, 13 julij a 1910 pomnim, da se je učilo narodno, kakor tudi cerkveno petje že pred 18. teti. Premnogo težko zasluženih kronic so žrtvovali društve-niki pevskega zbora za razne učitelje petja, kajti svojih domačih učiteljev niso imeli; so prihajali drugi gg. seve, ne zastonj. Vsa čast takim -vrlim možem, mladeničem in mladenkam ! Iz vsega tega se daja sklepati, da imajo naši „Stražarji" krepko voljo do napredka, da goje živo željo do lepega narodnega petja, ter da nosijo v srcih pravi narodni čut. — Kličem jim : Le tako naprej! Zamolčati pa ne smemo tu, da je na vse društveno delovanje mnogo vplival prezgodaj umrli društvenik Ivan Kocijančič, svak našega g. župana. Isti je vodil društvo kakor predsednik oziroma odbornik 4 leta, a kruta roka mu je s strelnim orodjem vzela nit življenja ravno zaradi njegovega narodnega mišljenja. To se je dogodilo v onem času, ko so še imeli slavni Bartolich et comp. naj-večo oblast nad tužnim našim kmetom. To sicer ne sodi k stvari, a omenil sem tega dogodka, ker služi v karakteristiko slavnega regenta. Kmalu po 4. uri so dospela društva : ..Samo" iz Bertokov, ..Ilirija" iz Pobegov, „Volarič" iz Cezarjev, „Svoboda" iz sv. Antona, „Neodvisnost" iz Marezig ter pevski zbor iz Gažona. Društva so bila vspre-jeta od društvenikov z godbo in pozdravom predsednika. Ljudstva je privrelo iz bližnjih in daljnih krajev obilo. Ne morem staviti nobenega društva na prvo mesto glede petja, ampak pravim le: vse pevske točke so se ptoizva-jale prev dobro, a najlepše je zadonela „Slovenac i Hrvat14. To pesem in pa „Jadransko morje" so zapeli pevci vseh društev skupno. Veliko smeha je povzročil nastop C i c-marjev (istrska narodna godba, obstoječa iz 4 muzikantov). Na občo željo poslušalcev so morali „Cicmarji" nastopiti trikrat. Vsakokrat so zaigrali drugi komad. Vse priznanje „godcem" Ceratu, Šucu, Lovrečiču in Jermanu. Da pa je veselica tako lepo vspela, na tem gre v prvi vrsti največja zahvala našemu g. Cerut-u. Vstrajno njegovo delovanje je spravilo društvenike na pravi tir. Veliko je pripomogel k prireditvi tudi g. Šuc. Bodi jima na tem mestu izrečna najsrčnejša zahvala. Občinski italijanski gimnazij v Puli podržavljen. To naznanilo je dobil te dni z Dunaja puljski župan. Tako bo imelo 100000 istrskih Italijanov dve državni gimnaziji in eno deželno realno gimnazijo. Potem bodo še kričali, da so zatirani in da se jim godi krivica. „Polaer Tagblatt" pa poroča, da je bil občinski gimnazij podržavljen le pod pogojem, da preide hrvatska šola v Puli v deželno oskrb. Ta pogoj sta sprejela toli deželni glavar dr. Rizzi, kolikor puljski župan dr. Vareton. Seveda molče italijanski listi o tem. Druge slovenske defele Električna železnica na Sv. Višarje. Železniško ministerstvo je podelilo bankirju Hyrenbachu v Beljaku in mestnemu stavbin-skemu mojstru Al. Poltniku v Beljaku, dovoljenje za tehnična preddela za železnico niže vrste z električnim obratom od vasi Žabnice na Sv. Višarje. Pogled po svetu. Povodnji v Nemčiji. V Vogtlandu so velike povodnji, kakor tudi v Planencki okolici. Rena je na več krajih poplavila polja. Osobito veliko škodo je povzročila povodenj v Speilgau. Skalovje zasulo tri hiše. Iz Heidel-berga 12. julija: V bližnjem Mi^hlhausnu se je včeraj popoludne vsled fvsčdnevnega dežja utrgala 150 metrov dolga skalnata stena in pokopala potf seboj tri hiše s hlevi in vsemi gospodarskimi poslopji. Štiri druge hiše so v nevarnosti, da se podro. Stanovalci zasutih hiš so bili pravočasno opozorjeni na nevarnost. Odvetnik defravdant. Iz Budimpešte: V Ostrogonu so aretirali budimpeštanskega advokata dr. Josip Košiča, ki je bil zastopnik stolnega kapitelja in je tekom let poneveril 150.000 K. Nemške marke v Avstriji. — Mesto Bremen je dalo 2000 mark za Roseggerjev fond. Živinski umor. Iz Gradca. Brezposelni delavec Jožef Fugger je v ned eljo vlomil v stanovanje upokojenega gozdarja Ig. Haindla v Neudau-u, da bi izvršil tatvino. V stanovanju je napadel Haindla ter ga vrgel po stopnicah, "potem pa je toliko časa tolkel po njem s kopitom puške, da je razbil vso puško. — Končno je žrtev začel suvati z nogami, da je Haindl vsled poškodb kmalu izdihnil. Haindl ima prebito čre-pinjo, štiri rebra zlomljena in številne druge težke poškodbe. Morilca so zaprli. Nemške kolonije v Rusiji. — Ruska vlada je nedavno izročila državni durfii v pretres zelo važen zakonski načrt o omejitvi tujega zemljiščnega posestva v jugozapadni Rusiji. Znano je, da se iz Nemčije iz strategičnih ozirov izdatno podpira nem- ška kolonizacija v jugozapadnem delu Rusije. — Naseljevanje Nemcev v Rusije je pričelo za časa ruske carice Katarine II., a v 60-letih minolega stoletja se je silno ojačalo. Ko se je leta 1882 vršilo popisovanje inozemskih naseljencev, se je pokazalo, da je v treh zapadnih gubernijah. in sicer v kijev-ski, podolski in voiinski 93.108 naseljencev, ki so zavzemali 552.707 desetin zemljišča, a v sami volinski guberniji, da je 87.730 naseljencev z 330.953 desetinami. To naglo in silno naraščanje tujih kolonistov v obmejnih gubernijah je obrnilo nase pozornost ruskih oblastnij in ruska vlada je pričela zaježevati luji naval. Leta 1887 je bil izdan zakon, s katerim se tujcem zabranjuje kupovati zemljišča v 21 gubernijah zapadne Rusije. Nu. ta zakon je naperjen proti ino-zemcem v obče, a ne posebej proti opasnim nemškim kolonistom. Ti so mimoišli zakon s tem, da so vsprejeli rusko državljanstvo in kakor taki so se svobodno širili v zapadni Rusiji. Na ta način je njihovo število naraslo do leta 1890 na 200.000, to je za 128 odstotkov. Nemški naseljenci so poplavili iz-lasti volinsko gubernijo. — To naraščanje tujega prebivalstva je vznemirilo rusko vlado, ki je izdala leta 1892 stroge odredbe proti naseljevanju v tej guberniji. Nu, te odredbe so bile v veljavi samo 3 leta, a potem so Nemci mogli zopet kupovati v onem kraju zemljišča ali le dovoljenjem gubernijske oblasti. Nu, tudi to dovoljenje je bilo 1. 1905 odpravljeno in takoj je začelo rasti število nemških naseljencev. — V treh letih so nakupili Nemci v tej guberniji 36.000 desetin, in samo v minolem letu že 21.598 desetin, tako, da imajo sedaj Nemci v volinski guberniji 700.000 desetin, to je vse izvenmestno zemljišče razun 12 odstotkov. To je v resnici žalostna slika za ruske razmere! Ruskim kmetom preti resna nevarnost, da jih nemški kolonisti potisnejo iz evropske Rusije v Sibirijo, kakor priznava tudi samo vladno raztolmačenje zakonskega načrta. Ti kolonisti so ostali čisti Nemci, prezirajo Ruse in so pijonirji germanskega pohoda na iztok. Zato dobivajo izdatne pomoči iz Nemčije. Znano je, da dajajo nemške banke tem Nemcem posojila z 2°/0 za nakupovanje zemljišča v Rusijo. Nemške naselbine se raztezajo ob meji Pruske in ob vseh važnejih strategičnih točkah obkrožujejo ruske trdnjave, n. pr. Dubno in Kovno. Novi zakon jemlje nemškim naseljencem v kijevski, podolski in volinski guberniji pravico, da kupujejo zemljišča ali jih jemljejo v nakup. S tem se bržkone zaustavi nevarno prodiranje Nemcev v zapadno Rusijo. ■■■■■■< ■■■■■■ HALI 0GLA7I MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane be-sede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj !ns. oddelku. llp0nPQ zmožnega deželnih jezikov, bivajočega UbUlIOCf v mestu, išče A n t. JerkiC, foto-graf, Tret. via delle Foste 10. 1171 Ppftfflo C O Hotel po nizki ceni. Naslov |f UUd. OO pove Ins. odd. Edinosti. 1172 Izredna prilika! prav dobro idoča gostilna z vso opravo na prometnem kraju in brez konkurence. Ptgrji jako ugodni in zaslužek zajamčen. Naslov po^e In-eratni odd. Edirosti pod Št. 1170 Velika množina %^Kk^-to! s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000 ; plošč od K 1—4 ; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-u. Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke. 11 Pito I i 6tar let' na Goriškem ee želi poro-Ulsl l"IJ čiti z gospodično lične zunanjosti, krotko in pohlevno. Na posebno izobrazbo in premoženje se ne czira. Pismene ponudbe pod „Učitelj štv. 1151" na In1 ejuttri oddelek „Edinosti". 1151 -- f-- Žgan jar na na dobri poziciji v mestu se proda. Naslov Edinost".. 1166 Mq Hnoinah Je na ProdaJ prodajalna ms-l^d UptrlllCall nufakturnega blaga z vso pri- pravo. — Z o r k o. 116S OrkKo 8 posteljo ali prazna se odda v ulici delle OUlia poste 10, III. n. 1180 Vsi oni iz nakelske županije, ki prebivajo nad 10 let v Trstu in bi radi dosegli domovinsko pravico za se in svojce v TrBtu, naj se zglaSajo vsak dan v „Narodni gostilni'' pri t v. Jakobu od 6. zvečer dalje. Tam ima nakelska občina Bvojega uradnika v oBebi g. Gombača, ki jim svetuje in preakrbi, kar je potrebno. 1025 Velika zaloga koles RUDOLF RČTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238 Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad. Stan* dar d od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščin;. Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cene zmerne. Fontarae & Konold, Trst. Otvoritev subskripcije. TOMAŽEVE ŽLINDRE, zajamčeno pristne >>0° 0 topljivosti, 7.r)° 0 finosti 16 18° n fosforičnih snovij..................K <»'— KAJNIT ZAJAMČEN 12.40%..................... 5 75 KALIJEVA SOL zajamčena 40°/0.................... 115'— 100 kg, plačljivo v 30tih dneh brez diskonta, v novih vrečah za 100 kg, brutto per netto, pošiljatev avgU3t-september. Ako se hoče imeti blago prosto do Železnikih postaj in do istrskih luk, se mora naročiti najmanje 100 kv ; za luke zadostuje vsaka množina Naša gnojila prodajamo z jamstvom analize, za k:ir se lahko da naše blago analizirati v Poreču ali Ljufojani, ako se to gg. odjemalcem poljubi. Fontaine & Korsold, Tz&i. Trgovina Jakob Bombic u trstu ulica Giiilia štev. 11 poznana, od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga trsakovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BlMBIt Svpeptična ar«"»c« stalda MARCO F MARTINOLICH, Mali Lošinj Ta tekočina je bila od vseh takozvanih tonićnih tekočin, povspešu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražilno, kakor drugi slični izdelki. Je izboren pripomočekjjv vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd. iVarco F.MartiiioIich Zastopnik za Trst in Avstro-Ogrsko : ttia Boschetto 2 Simone jtscoli Oia 3oschetto 2 _ Tržnšlm posojil, in hranilnica V lastni hlfii. registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom :: Telefon št. | Trst, Piazzn Cnsermn Z, I. n. - (Uhod po siaunlh stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vsakega, Če tudi ni ud in J9 11 01 jih obrestuje fp®^ ^ |4 |0 Rentnl davek od hranilnih vlo^ plačuje zavod sam. Vla£a 96 lahko po eno krono. Ponovila daja na vknjižbo po dogovoru 5J/0—6°/0, na ^enjice po 6°/0. na zastave po 5V,7> in nft amortizacijo za daljšo dobo po dogovora o o o Uradre ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje aa vsaki dau ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. Ima najmoderneje urejeno varnostno oelioo za shrambo vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hrani.ne pušice. a katerimi se najuspešneje navajaštediti svojo deco. Poskusite FI- Co1«i+?n" ki ie naJ" GOVO KAVO ffOcUUUII finejši in najzdravejŠi kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo Na Opčinah nasproti električne nnatsifp v na)*eP5i >e£i proda se hiša nova, z |JUvLdJu obširnim vrtom ter gcstilna z dekretom in z vso gostilniško p ipravo. Lastnik Z o r k o Pavel, Opčine. 1167 Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst, ul. Glosue Carduccl 31. F11J J alka nI. S. Bebaatlano 8. Velika izbera moških 'n ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in Bolidno po zmernih cenah Zdravljenje: krvi Čaj „Tlaočernl cvet" (Milleftori) Cisti kri ter je izvrstno ered«tvo proti onim slučajim će peče v ielodcu, kakor proU alarmu prebi vijanju lo hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva t odlikovani lekarni DUE MOR! ' Telefon 377 PRAXMARER - „Al Trst (mestna hiša) Poitne poiiljatve se livršujejo takoj in franko, ako »e UopoAlje Kron 1*10.