Po pošti prejeman: za celo leto naprej 36 K — h pel lela t*Ut „ mesec "S: 2, 60, 20, V upravnlštvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pel leta ietrt „ M«SVC 10, „ 5 » - » 1,7«. Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnine in Inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulioe St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pi»ma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 41. V Ljubljani, v torek 20. februvarja 1900. Letnik XXVIII. Vzrok gospodarskega boja na Štajerskem. (Bessda ondotnim trgovcem). Štajersko, dne 15. febr. V zadnjih treh letih je naredila spodnja Štajerska velik korak v organizaciji. Ustanovilo so je veliko število raznih društev: bralnih in političnih društev, raznih zadrug in tudi nekaj konsumov. Taki konsumi so po moji vednosti le pri sv. Emi, v Šoštanju, na Frankolovem in v Grižah. Kmetijska društva s konsumno zalogo so se ustanovila v Laškem trgu, na Rečici in t Marenbergu z nekaterimi podružnicami na Pohorju. Drugih konsumnih zalog na Štajerskem ni ali vsaj v časopisih ni bilo čitati o njih. Zakaj li so se ta omenjena društva ustanovila? Večinoma radi Slovencem skrajno sovražnih nemških trgovcev. To se je zgodilo v Laškem trgu, v Šoštanju, v Marenbergu in pri sv. Emi itd. Vsa ta društva so delovala že lani, a med slovenskimi trgovci in njimi ni bilo čuti o kakem nesoglasju. In ga tudi v resnici ni bilo, ker niso napravljala slovenskim trgovcem nobene posebne škode. Malo bolj kislo so se držali prizadeti nemški trgovci, a vendar na boj med trgovci in omenjenimi društvi še nihče ni mislil. Drugače pa se je začela stvar sukati po znani celjski aferi meseca avgusta lanskega leta. V tej aferi se je do cela spoznalo, da so naši najhujši narodni nasprotniki nemški in nemčurski trgovci v Celju. Ti so hujskali nižje ljudstvo, ti so hujskali svoje uslužbence, da so tulili okrog po mestu ter napadali Cehe in Slovence. Cela stvar nam je še v dosti živem spominu. Vsled teh pojavov so Slovenci začeli resno misliti, kako bi se mogli otresti teh skrajno nam sovražnih nemških tvrdk. ln misel se je oživila in sklenilo se je ustanoviti trgovsko zadrugo »Merkur«. Zlasti imenitna ima biti železna trgovina te zadruge, ker železno trgovino v Celju imajo do zdaj v rokah izključno naj-besnejši narodni nasprotniki. Vsled tega nastane obupen krik nemških trgovcev v Celju, posebno Rakuscha, Radakoviia itd. Jeza se jim poraja v srcih, črne misli se jim pode po glavi ... ni miru ni po dnevi ni po noči . . . Kaj je storiti ? Obrnejo se na tvornice, da bi »Mer-kuriju« železa ne dajale. A tvornice jih niso potolažile, njih žalost se ni zmanjšala. Ta velika žalost celjskih Nemcev ni ostala brez upliva na nemške trgovce po deželi. A ker ti nimajo povoda bati se »Mer-kurija« zagnali so grozovit krik zoper za druge in konsumna društva. Sklicali so pretekli mesec shod v Maribor, kjer so sklepali imenitne sklepe, udrihali so sploh po slovenski narodni organizaciji, zraven pa so naredili za narodno duhovščino štajersko glasovit »šimpfieksikon«, da bi boljšega utegnil napraviti le še znani urednik »Slov. Naroda«. No pa to še ni zadosti, če se samo zabavlja, biti mora tudi dejanje. In bilo je. Na Prihovi doli blizu sv. Eme, kjer je konsumno društvo, prebiva bogat veletržec slovenskega imena, a nemškega duha, Sup-panz je njegovo ime. Ta velikan, ki ima velikanska skladišča, se zboji zaničevanega konsumnega društva pri sv. Emi ; se vsede, piše in pošlje zaznamek onih tvrdk, ki pošiljajo blago konsumnim društvom, vsem trgovcem po Sp. Štajerskem, nemškim in slovenskim, rekši, da naj od teh tvrdk noben trgovec več ne jemlje blaga. In več slovenskih trgovcev se je usedlo na limanice tega nemškega poglavarja. Sram jih bodi! Take so torej razmere na slovenskem Stajarakem. Celjski in drugi rodoljubi delajo na to, da bi slovenski narod ne bil odvisen od nemških trgovcev, a nekateri slovenski trgovci delajo z Nemci »gemeineame Sache!« To je neslišano! In to radi teh par konsumnih društev? Kdo pa jo osnoval tista konsumna društva ? Li slovenska stranka kot taka ? Nikoli! Snovale so jih le posamezne osebe iz dobrega namena in krajevne potrebe. Jeli torej opravičeno radi par konsumnih društev se bratiti z Nemci ? In saj štajerski Slovenci vendar ne odobrujejo kalna slepo konsumnih društev. Kjer konsumnega društva ni treba, naj vendar rodoljubi sklenejo, da se ondi ne ustanovi, kakor je sklenila delovati »Gospodarska zveza« v Ljubljani. Potem ne bodo imeli vzroka slovenski trgovci bratiti se z Nemci. Sploh pa bodi tu enkrat za vselej pribito: Na Štajerskem se ne gre za konsumna društva. To je le vada za slovenske trgovce. Na Štajerskem se gre za slovensko narodno organizacijo. Te in še posebno »Merkurija« v Celju so se Nemci ustrašili, za to silen vik in krik na vseh koncih in krajih 1 In da bi to našo organizacijo lažje uničili, hočejo ti nemški kričači z dr. Tavčarjem vred zanesti prepir med štajarske Slovence ! To je gola istina! Za-to, slovenski trgovci, ne poslušajte Birenskih glasov razburjene Ger-manije! Gorje vam, če ji boste sledili! Če hočete že ustanoviti kako trgovsko društvo, ustanovite je sami, ne pa pod komando Nemcev. Bodite pa tudi prepričani, pametni rodoljubi ne bodo pustili, da bi vam kje konsumna društva zgago delala. Sloga bodi i naprej med nami kakor je bila do slej ! Slovenski narodni ponos nas druži, druži nas vera naših očetov; druži nas 3krb za gospodarsko neodvisnost našega naroda ! Obrtniški shod. V nedeljo je »Konservativno obrtno društvo« v Ljubljani priredilo zopet shod v prostorih »Rokodelskega doma«. Poročevalec o točki prisilna delavnica in čevljarji je bil g. B r es k v a r, ki je priporočal skupno akcijo, ka-koršno so pred leti potom »Konservativnega obrtnega društva« uprizorili ljubljanski knjigovezi proti delu v prisilni delavnici. Načelnik čevljarske zadiuge g. T uma je poročal, da bo pri prihodnjem zasedanju dež. zbora potrkala dejiutacija zadruge na vrata deželnega zbora. Želel je, naj se zavodi za čevljarske potrebščine obračajo raje na čevljarsko zadrugo nego na prisilno delavnico. Državni poslanec dr. Krek je dejal, da preporna zadeva izvira od tod, ker dela pri silnih delavnic in sličnih naprav ne spadajo pod obrtniški zakon, ampak o njih posebej določa ministerstvo. Deputacija na dež. zbor v tem vprašanju bi bila le akademiškega značaja. Skrbi naj sc, da pride zadeva po kakem deželnem poslancu javno v razgovor v zbornici, in skrlii se naj, da dež. zbor izreče svoje mnenje. Izroči se naj drž. zboru peticija, da se kaznilni in jirisilni zavodi spravijo pod obrtni zakon. Na trgovinsko ministerstvo naj se izroči prošnja, da dokler se obrtni zakon v zgorajšnjem smislu ne prenaredi, naj izda ministerstvo dok čila, ki bodo zabranila nezdravo, uničujočo konkurenco takih zavodov napram obrtnikom. Določilo se je, da se prvo nedeljo v postu vrši velik shod ljubljanskih obrtnikov, na katerem se bode vse potrebno ukrenilo za boj proti konkurenci iz prisilne delavnice. Predvčeraj se je izvolila deputacija, ki bode šla povprašat k vodstvom zavodov, pod kakimi pogoji bi zavodi več ne naročali v prisilni delavnici. V deputacijo so izvoljeni: načelnik čevljarske zadruge g. Tuma, načelnik krojaške zadruge g. Šturm, predsednik »Konservativnega obrtnega društva« "g. Kregar, podpredsednik g. Breskvar in g. Globelnik. V zadevi, ki razburja sedaj ljubljanske mesarje, poročal je g. Kregar: Priznati se mora, da so nekateri odjemalci kož nelepo delali z mesarji. Veliko so jim utr-gavali pri kožah. Proti takemu postopanju morajo biti vsi mali obrtniki združeni in naj se pritiska na katerokoli obrt. Mesarji ljubljanski so sklenili sedaj pogodbo z Židom Neuvvirthom, da bodo za jedno leto njemu oddajali kože, domači odjemalci kož pa snujejo sedaj nekak konsorcij, ki bo skrbel, da ljubljanski strojarji dobe dovolj kož. Treba je jasnosti v to zadevo. Načelnik mesarske zadruge g. Kozak Jož. je bil povabljen na shod, a je dejal, da bodo mesarji že potem priredili shod, ko bo konsorcij osnovan. To se pravi zvoniti po toči. Bukvovezi so se zgenili takoj, ko se je hotela v prisilni delavnici ustanoviti knjigoveznica, in danes je ni. V sedanjem spornem vprašanju pogrešamo jednotne akcije mesarjev. Vsak mesar je šel k svojemu odjemalcu in se sam dogovarjal ž njim. Iti bi morala jedna deputacija k vsem trem glavnim odjemalcem gg. Janeschu. Pollaku in Malliju. Navzočni g. Karol Pollak pravi, da je tudi on mnenja, da bi se doseglo drugačno sporazumljenje, ako bi načelstvo zadruge skrbelo, da se na shodu pogovori z odjemalci. On je bil takoj pripravljen plačati dražje kože, in uplival bi, da bi se mu tudi g. Mally in Janesch pridružila. G. Košenina je pojasnil položaj mesarjev glede kož sosebno pri Janeschu. Od-trgavalo se je 10 — 13 kil pri jedni koži. Kdor ni bil zadovoljen, mu je Janeschev Moro kože metal ven pri vratih. Tako je prišlo, da so se mesarji pogodili z ,Židom Neuvvirthom, ki plačuje 4 kr. dražje od kile, ker Janesch in Mally nista hotela ugoditi željam mesarjev. G. Seidcl je tudi opisoval postopanje Morovo pri Janeschu. Pri Neuvvirthu dobe mesarji znatno več pri koži. G. Tuma je izrekel mnenje, da se je usnje podražilo, zakaj bi se kožo ne. G. T ur k je bil mnenja, da bi bila pač tudi lahko Janesch in Mally tako ljudomila, da bi plačala dražje kože, kakor je bil takoj pripravljen napram svojim mesarjem gosp. Pollak, vsaj so Janeschu in Malliju mesarji hoteli dati celo 1 kr. ceneje. Slovenske mesarje pa je hotel zatirati Janeschev knjigovodja Moro, zato mesarji niso tu opravili nič. Apeliral je na g. Pollaka, naj upliva, da se stvar z lepo poravna brez konsoreija. (I. Pollak je dejal, da se mesarjev ne sme uničiti. Pravi, da je to tudi g. .Tane-schevo in Mallijevo mnenje. Za slučaj, ako s" konsorcij vstanovi, tii konsorcijev namen, kakor jo njemu znano, mesarjev uničiti, nasprotno, če so stvar z lepo uravna, da bo le njihova korist. G. S e i d e 1 je zahteval, naj se store koraki, da se kože oddajajo v Klavnici, kakor se godi to po drugih mestih. G. Pollak se strinja s tem in pravi, da naj korake zato stori mesarska zadruga. Predsednik jo na to protestiral proti pisavi »Slov. Naroda«, ki se spravlja radi konsoreija na g. Peterca starejšega, ki je bil proti konsorciju. Čudno je, da je kot bombo vrgel v stvar »Narod« g. Karola Pollaka, gg. Janescha in Mallyja pa prezrl. »Narodu« bimoralo biti pač znano, da je ideja o konsorciju zrastla na polju narodne stranke. Tako se je ta stvar kolikor toliko pojasnila. Jasno je sedaj tudi, da je bil »Narodov « napad na g. Pollaka le nesramen strankarski manever. (Konec prifa.) Politični pregled. V Ljubljani, 20. februvarija. Jezikovni zakon za, Moravsko. Mi- nisterski predsednik dr. Koerber je povabil, kakor poročajo včerajšnji dunajski listi, brzojavno zaupnike za Moravsko ter jim predložil jezikovni načrt za Moravsko, kakor-šnega je izdelala vlada bržkone prepričana, da se na podlagi načrtov čeških in nemških delegatov ne pride do zaželjene sprave. Načrt vsebuje mej drugim naslednja določila : Jezik pri ustnem in pismenem občevanju 8 strankami (izvzemši službeno občevanje) je oni, ki ga govore dotične stranke, oziroma v katerem so vložile vloge. Isto velja pri vsem sodnem postopanju, kakor tudi pri vseh rešitvah, ki morajo biti sostavljene v istem jeziku, v katerem se je vršila obravnava ali se je izvršil vpis. Pri zaslišavanju se sme posluževati vsak svojega maternega jezika. Uradne objave, tičoče se cele dežele, morajo biti dvojezične, ako so pa iste izdane za posamne okraje in občine, pa v onem jeziku, ki je v dotičnem kraju na- 1 vaden. Uradni napisi, pečati in dr. morajo * biti dvojezični. — To je v glavnih potezah vsebina novega vladnega jezikovnega načrta, o katerem 80 se posvetovali pozvani 1 zaupniki obeh morav*kih strank. Načrt ne ' ugaja popolno nobeni stranki, vendar pa je ^ dokaj nade, da pride na podlagi tega načrta ' do zaželjenega sporazumljenja. * I)r. Lueger in pariška razstava. Dunajska »N. Fr. Presse« objavlja v svojem " včerajšnjem izdanju brzojavko iz Pariza, v > kateri se ji poroča o nekem pogovoru mej * dunajskim županom dr. Luegerjem in so- * trudnikom lista »Libre Parole« pred vsem o ^ pariški svetovni razstavi. Po tem poročilu » je izjavil dr. Lueger, da no gre v Pariz ne s kot župan in ne kot zasebnik in sicer iz tega razloga, ker kot antisemit ne more obiskati naroda, ki je pomilostil ničvredno izdajico in ki preganja in zapira domol|ube. Seveda, pravi dr. Lueger, je velik razloček mej vlado in francoskim narodom. Francozi so dober, pošten narod, ki le prenaša sedanjo vlado. Kot oficijelen goht tega ministerstva ne maram biti, ker nečem prav nič občevati ti z ministerakim predsednikom Waldeck Rous- it seau. Pa tudi kot zasebnik ne morem iti i-v Pariz, ker bi na raznih zasebnih zboro- i-vanjih moral povedati svoje misli o vaši ,c vladi, kar hi pa dovedlo do kakih neprijet-nostij. — Tako omenjena brzojavka v dunajski Židinji. Koliko jo na tem istine, bc ^ seveda ne da še d<-gnati, pač pa jo gotovo, l' d i dr. Lueger ne moro dati ugodne sodbo o francoski vladi, katere organi v najnovejšem času kar tekmujejo mej seboj, kd > bo zasledil več »nevarnih« katol. duhovnikov, da jim vlada odtegne dohodek in jih eventuv. prežene. Jiazpor v ogerski liberalni stranki ? Budapeštanski list »Ilirlap« poroča baje iz najzanesljivejega vira, da se je pričelo v ogerski liberalni stranki nekaj krhati in da so se po posamnih okrajih že jele snovati neodvisne liberalne stranke, ki bodo imele posebno ta nemen in nalogo, da se v posamnih okrajih pri bodočih volitvah nastavijo samo taki kandidati, ki stalno bivajo v dotičnem kraju. Ta ost je menda naperjena v prvi vrsti proti dosedanji navadi, da so kandidovali zaporedoma vsi ministri in višji vladni uradniki v katerem koli si bodi okraju. Tem načinom bi se sicer nekaj doseglo, a prav malo je verjetno, da bi šli tem potom izvoljeni liberalni poslanci drugo pot, kakor pa pravi vladni marneluki. Dobri stvari bi s tem bržkone ne bilo prav nič pomagano, akoravno bi se res pojavil na-pominani razdor, o čemer pa dosedaj še ni nikakega pravega poročila. Angleške izgube r dosedanji vojski. Po uradnih izkazih o izgubah v raznih bitkah na južno-afriškem bojišču v času od 14. oktobra, ko se je bila prva bitka pri Male-kingu, pa do prask pri gori Koodoos od 2. do 12. februvarija. so izgubili Angleži skupno 10.327 mož in sicer 1883 ubitih, 5796 ranjenih in 2648 ujetih. Izmej ranjencev jih je dosedaj že umrlo 280. Največ so izgubili v naslednjih bitkah: pri Glencoe od 20. do 26. oktobra 477, pri Ladvsmithu od 28. okt. do 6 februv. 1476, pri Stormbergu od 10. dec. do 12 lebruv. 822, pri Maggera fonteinu 11 dec. 949, pri C-jlenso od 15 dec. do 15. jan. 1157, pri Modder-Riveru 2S. novembra 492 in v bitkah ob Tugeli 2363 mož. Pripomniti seveda treba, da so to samo angleški viri in da je število ujet-nikuv v resnici mnogo večje. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. februvarija. Javno predavanje. Jutri ob '/»8. uri zvečer bode v veliki dvorani »Katoliškega Doma« javno predavanje o stavkah premogarjev. »Narodovo« obrekovanje. »Narod« je objavil dne 15. febr. nastopno notico: Na Prevojah žele, da bi g. Kraje, župni upravitelj na Bidu, kmalu premeščen bil zaradi neolikanega vedenja proti svojim ovčicam. On je zgrešil svoj poklic kot dušni pastir, bil bi pa izvrsten faktotum v kaki gostilni, da bi pijance izganjal. — Na ta nečuveno surov napad nam je županstvo v Prevojah poslalo nastopen odgovor: Notica v »Slovenskem Narodu« z dne 15. februvarja 1900 št. 37 proti gospodu Andreju Krajcu z Brda je do cela izmišljena in se čutim v imenu občine Prevoje vsled tega poklicanega k izjavi, da je nastop imenovanega gospoda pri kateri koli si bodi priliki vselej takten in da smo ž njim v vseh rečeh popolnoma zadovoljni. Županstvo Prevoje dne 18. febr. 1900 Gašpar Kotnik, župan. Šolski odsek strokovnih šol za u- metno vezen je in obdelovanje lesa v Ljubljani je od naučnega ministerstva za tri leta imenovan. V tem odboru so: Gen. vikarij J. F1 i s, trgovca Simon Benedikt in A. Persche, profesor Ivan Gnjezda, dež. poslanec Jos. Lenarčič in tovarnar G. T o n n i e s. Osebne vesti. Poleg že imenovanih so bili še premeščeni sodni pristavi: Fr. Jantsch iz Beljaka v Celovec, K. Rei-m o s e r iz Volšperga v Celovec, dr. F. B r a -čič iz Brežic v Ptuj, A. Matzl iz Šmarija v Ptuj, dr. Fr. Selliers iz Ptuja v Gradec, dr. L U r š i č v Volšperg, dr. Fr. T h u i 11 e v Beljak, dr. Jos. Dijak v Šmarije, dr. M. Reiser v Laško, dr. Ros to k v St. Lenart, dr. I. J a r i c v Arnež. — Na Dunaju je v soboto umrl znani prelat Stoger, v Požunu pa prosluli inodroslovec in soc. politik Gosta Rosetti. Predavanja na deželi. Kršč. soc. organizacija pri Devici Mariji v Polju, je imela 18. t. m. v društvenem domu predavanje, katerega sc je udeležilo okolu 300 ljudi. Predaval je 1'/» uro tovariš Moškerc o židovskem vprašanju s posebnim ozirom na vpliv židovstva. G. Rihar je priporočal društveno organizacijo in krščansko časopisje. Ljudstvo je bilo izvenredno zadovoljno. Želeli bi, da se tudi po drugih društvih na deželi prično poučna predavanja. Kdor bi želel govornikov, naj se obrne na »Slov. kršč. soc. zvezo«. Izlet ljubljanskih kršč. soc. v Zagorje ee je v nedeljo dobro obnese!. Po-poludanski poštni vlak jih je pripeljal v prijazno Zagorje, kjer jih je na kolodvoru pozdravil predsednik ondotnega kat. delav. društva. Skupno so odkorakali v društveni dom. Pod slavno hruško je bilo zbranih precej mokračev, ki so goste vsprejeli 8 prirojeno surovostjo. Toliko prLrčnejši je bil pozdrav somišljenikov v domu. Ob 5. uri se je pričela veselica. »Zvezini« tamburaši so zaigrali, burno pozdravljeni, par komadov. Potem so igrali zagorski igralci igro : »Pravica se je skazala«. Igrali so vkljub vsem težkočam igre prav dobro Na to so se vrstile nekatere deklamacije »Zvezinega« dramatičnega odseka in za njimi igra : »Čarovnica«, katera je vzbudila splošno zanimanje in veliko smeha Zagorski tamburaši so tudi pokazali svoje popolno znanje s tamburico. Zvezini igralci so programu dodali še nekaj šaljivih točk, ob katerih so se vsi navzoči najbolje zabavali. »Slov. kršč. soc. zveza« si bode pridobila velikih zaslug, ako bode take poučne veselice prirejala našemu ljudstvu po deželi. Z Gorenjskega. 19. februvarija. (Romanje v Rim.) Nedavno ste glede tega romanja objavili praktične nasvete, ki so vredni vsega uvaževanja. Sprožil bi rad še eno stvar, ki bi se tudi zdaj dala izpeljati. Znano je, da so v zadnjih desetletjih blovani že večkrat skupno romali v večno mesto. Mej njimi je bilo vselej znatno število Slovencev. A pri vseh avdijencah v Vatikanu so bili Slovenci le pritiklina drugih. Sami za-se kot narod pred svetim očetom še doslej niso nastopili. Vsekako bi bilo zdaj umestno, da se romarji poklonijo Nj. Svetosti kot zastopniki slovenskega naroda. Vodi jih naj kak višji dostojanstvenik, in ker je ljubljanski knez-vladika že izjavil, da spremlja romarje, lahko bi on peljal Slovence pred papeža. Vendar bi za ta slučaj bilo neogibno potrebno, da se iz vseh dežel zglasi vsaj nekoliko romarjev, ki bi v resnici zastopali dotične pokrajine, koder bivajo Slovenci, akopram bi glavni kontingent poslala osrednja dežela Kranjska. Rodoljubi sosedje naj bi se za to misel ogreli ter pridobili ob vsej periferiji po nekoliko rojakov, čas je že, da tudi v Vatikanu izvedo za nas. Slavni odbor za romanje naj bi posebno to uvaževal. Primerno bi tudi bilo. da se vlak ustavi v Padovi in v Florenci, bodisi tje ali nazaj grede. Iz Konjic, 18. febr. Danešnja obletnica našega »Katol. polit, društva« se je vrlo dobro obnesla. Z velikim navdušenjem se je vsprejela častitka, poslana Svetemu Očetu papežu Leonu XIII. povodom XXII. oblet niče izvolitve. — Slovenskim poslancem se je izreklo popolno zaupanje, da se popri-mejo pravočasno opozicije, ako druga sredstva Slovencem ne pomagajo do jim zajamčenih pravic. Od bratov Čehov se trdno pričakuje, da svojih zvestih zaveznikov — Slovencev — pri spravnih pogajanjih ne bodo pozabili. Slovensko diletantsko gledališče v Celju je priredilo v nedeljo zopet predstavo. Igrala se je »Bisernica«, ki ni sicer Bog ve kaj duhovita igra, ki je pa vendar zbok dobrega predavanja igralcev zabavala jako mnogoštevilno občinstvo Režiser je bil zopet za naš oder prezasluženi g. Perdan, ki si je pa izbral čisto neznatno ulogo črnega sluge. Med igralci bi omenjali posebno marljive in ljubke gospice Mete Baševe, ki je imela v spretnih rokah glavno damsko ulogo; od gospodov sta bila duša igro gg. dr. Vladimir Ravnihar in li.alael Salmič, prvi kot lovec Karol, drugi kot Anžo Jurcz. — Želimo ccljskim diletantom mnogo vspeha ter pripomnimo, da bi za predpust pričakovali in gledali raje kako burko nego tak — igrokaz. Iz štajerskega dež. šol- sveta. Troški za šolstvo vi. 1900 se proračunavaj na 4,449.000 kron. Nadučileljcm v Zibiki je imenovan učitelj Fr. Brin ar, v Libojah v celjski okolici Jos. Košenina, v Zusmu K. Pertl, v Šmihelu nad Mozirjem I. Bur-dian, učiteljem na ljudski šoli za ptujsko okolico K. Zupančič. Boj za šole na Sp. Štajarskem. V nedeljo so je toiej vršil shod nemško-nacijonalnih poslancev in županov v Gradcu, da za večno čase preprečijo imenovanje posebnega dež. šol. nadzornika za slovenske ljudske šole na Spodnjem Štajarskem. Izmej državnih poslancev so bili navzoči : Girst-mayr, dr. pl. I lochenburger, dr. llolmann-Wellenhof. dr. Pommer, Poseli, dr. VVolff-hard ; deželno poslance so zastopali dr. l)er-schatta, pl. Feyrer, Fiirst. dr. Kokoschinegg, Lenko, dr. Link, Mayr, Ornig, dr. Reicher, reetor magnificus dr. Richter, Rokitansky, dr. Schmiderer, Stallner, Sutter, Walz. Zupanov oziroma občinskih svetnikov je bilo na shodu 15. Bil je navzočen Falescbini iz Brežic, dr. Gottschling iz Radgone, Kauts-hammer iz Ormoža, Langer iz Marnberga, Pistor iz Št. Ilja, Schvvarz iz Ljutomera, Ulz iz Cmureka, Rakusch iz Celja, Nagy iz Maribora, Ferschnig iz Rogatca, Erber iz Mute, Goli iz Slov. Bistrice. Predsedoval je Nagy iz Maribora. Dr. Kokoschinegg, šolski referent v štajerskem dež. odboru, je bil poročevalec. Vsprejela se je resolucija, ki pravi, da bi imenovanje dež. šol. nadzornika za slovenske šole na Spod. Štajarskem bil prvi korak k razdelitvi dežele. Že 1. 1899. so dobili Slovenci svojega moža za dež. šol. nadzornika srednjih šol in svojega pristaša kot veščaka v dež. šol. svetu. In sedaj hoče vlada — čujte! — zopet Slovenca imenovati za četrtega dež. šol. nadzornika. Zbrani zato odločno proteatujejo proti nameravanemu imenovanju in so pripravljeni z vsemi sredstvi odbijati ta napad na nemško posest. Razjarjeni zastopniki nemštva bodo ta svoj sklep primerno naznanili ministerskemu predsedniku Korberju in naučnemu ministru dr. pl. Ilartlu. Ormoški župan je dalje predlagal, da naj še osebno državni poslanci stopijo pred vlado. In če vlada takoj ne prekliče svojega sklepa, potem naj jej napovedo boj brez pardona. Baron llokitansky je še zahteval, da Nemci na posebnem shodu v Gradcu napovedo boj vladi, ako ne ustreže njihovim zahtevam. Tako torej, Nemci potrebujejo zopet »casus belli !« In vsa stvar je jako nedolžna. Nemški listi sami so že opetovano naglašali, da je treba druzega dež. šol. nadzornika za ljudske šole, ker eden sam ne more nadzorovati vseh šol. Zato je državna uprava iz službenih o z i r o v odločila potrebno svoto v proračunu za druzega, oziroma četrtega dež. šol. nadzornika počenši s 1. aprilom t. 1. O kaki delitvi dežele torej ni nobenega govora, in »Tagespost« satr.a ne more stvarno ugovarjati imenovanju novega dež. šol. nadzornika. Jezi jih le to, da bi utegnil biti imenovan Slovenec za to mesto, dasi je povprek 90 % slovenskega prebivalstva na Sp. Štajarskem. In če smo prav poučeni, določen je za to mesto pač mož slovenskega imena in slovenske krvi, ki pa rad trobi v nemški rog. Tako si Nemci mislijo ravnopravnost! Porotne obravnave v Mariboru se prično 12. marca. Pred porotnike pridejo: Elizabeta Žimič radi uboja, Martin Deutscher radi posilstva, Neža Ploj radi detomora, Roman Kustič radi goljufije, France Brunčič radi požiga, Jožef Žnideršič radi uboja, Pavel Wudler radi nasilstva, Jožef Lasič in Fran Leopernig radi roparskega uboja in tatvine, Henrik Irgolitsch radi težke telesno poškodbe, 23. marca Alojzij Sorko radi uboja. Poduk za vinogradnike priredi novomeška kmetijska podružnica ob nedeljah dne 4. in 11. marca. Podučeval bode popotni učitelj g. Gombač. Z Dobrovo. Imeli smo občinske volitve. Udeležilo se je volitve izvanredno obilo voliloev. Županom je izvoljen občespošto-vani posestnik v Kožarjih Franc Černe. Odborniki oziroma svetovalci pa so: Franc Birtič z Dobrove, Jožef Dolinar iz Kozarij, Peter Dolinar z Dobrove, Janez Kane iz Podsmreke, Peter Kermelj iz Kozarij, Franc Košir iz Ilruševa, Jožef Lampret iz Podsmreke, Anton Laznik iz Podsmreke, Anton Lovšin, župnik, Janez Pleško iz Kozari j, Matija Plev-nik iz Podsmreke, Anton Rotar št. 7, Anton Rotar št. 10 iz Podsmreke, Franc Sa motorčan iz Vrhovcev, Franc Velikovrh iz. Švice, Jožef Zore z Dobrove in Fr. Žigar iz Brezja. ! »Evangelischer Familienabend«. Pod tem naslovom vabijo koroški luterani »verne« katoličane na svoje shode. Na Zg. Koroškem napravlja take shode pastor Trei-chel iz Oraov a na Nemškem (!!), v Celovcu. St. Vidu itd. pa celovški pastor Johne! Namen teh shodov je očividno : delati vse-nemško propagando za »Los von Rom«. Ooriške novice. Dvotretjinska večina slovenskega prebivalstva na Goriškem v trgovski zbornici nima nobenega zastopnika. Predsednik je baron Ilitter, podpredsednik i L. Mighetti. odborniki so Ilolzer, Mullitsch, Paternolli, blagajnik je žid Samuel Jona. — Vapehi na goriški gimnaziji so v prvem poluletju jako slabi; dvojke je dobilo do 40 odstotkov, v petem razredu celo polovica dijakov. Največ so jih vrgli zaradi slabih redov iz nemščine. Na realki ima od 350 dijakov okoli 160 dvojke. To je pač žalostno. — V Skriljah in v občini Kamenje pod Čavnom snujejo posojilnici. V Opatijo sta prispela veliki knez in velika kneginja luksenburška. Opatija je bila ob niunem dohodu okrašena z zastavami. Iredenta mej avstrijskimi Lahi. Zadnjič smo poročali o prelepi demonstraciji tržaških iredentovcev na plesu »Lege nazionale«. Danes smo dobili slično poročilo iz Zadra. Pretekli petek so imeli v Zadru ples, na katerega je prišel tudi laški konzul. Pri njegovem prihodu je godba zasvirala »marcia reale« kraljevine Italije, lahončki so pa ploskali in kričali: »Viva Zara ita-liana !« Občinske volitve v Trstu. Agitacija od slovenske strani za občinske volitve v Trstu sc krepko nadaljuje. Lahoni so spustili iz volilnega imenika ogromno število Slovencev. Samo na Opčinah in pri sv. Ivanu je izpuščenih okolu 100 oseb. Približno tako razmerje bode skoro gotovo po vsej tržaški okolici V nedeljo je imelo politično društvo »Edinost« javen ljudski shod pri svetem Križu v prostorih »Konsumncga društva«. Iz Istre. V oprtaljski občini so se volitve izvršile že v sušcu 1898 in dne 17. junija 1899 je povodom pritožbe upravno sodišče volitve potrdilo. Od tedaj je minulo že osem mesecev, a občinske posle vodi še vedno odbor petorice. Več oprtaljskih obči-narjev je v zadnji »Naši Slogi« v odprtem pismu opozorilo okr. glavarja v Poreču na dež. zakon z dne 7. feb. 1885. Spominsko slavnost za Giordano Bruna so priredili tudi v Trstu. Slavili ste tega sovražnika »klerikalizma« »Associazione demokratica« insocijalno demokratska stranka. Slavnost pa je bila bolj iredentovskega značaja, nego demokratičnega. Do znatnih nemirov je prišlo pri Brunovi spominski s!av-nosti v Rimu. Slavila je Bruna tudi univerza-Profesor Labriola je imel slavnostni govor. Dijaki so hoteli v sprevodu k Brunovemu • spomeniku, da bi ga ovenčali, a policija je to zabranila. Vsled nemirov jo rektor odločil, da ostane univerza zaprta do 1. marca. Važno slovensko posestvo na prodaj ! »Naša straža« naznanja: V prijetnem kraju Spodnje Štajarske je na prodaj večje posestvo z novim mlinom in dobro obiskano gostilno. V kraju je pošta. Posestvo bi ob najmanjšem trudu dajalo lepe dohodke. Na posestvu se lahko redi 18—20 glav goveje živino in toliko svinj. Zemlja je rodovitna. Posestvo se proda tudi na kose. Odda se tudi v zakup. Ako se ne oglasi noben slovenski kupec, je velika nevarnost, da kupi posestvo »Sudmarcka«. Posestvo je v narodnem oziru ondotnega kraja velike važnosti. Ponudbe sprejema »Naša straža« v Ljubljani. Biserna poroka. Iz Nove Oselice dne 14. febr. Redko veselje sta dočakala tukajsna farana: Janez Pagon in njegova zakonska družica Marija iz Hobovš h. št. 1- Praznovala sta šcstdesetletnico zakona ali bisrno poroko. On je star 82, ona 81 let, torej skupno 163 let. Za to starost sta oba še dosti trdna, le sluh ju je mrvo zapustil. Razumi se, da je bila cerkev polna, kakor ob nedeljah. Hudnikov eksekutor v nevarnosti. Včeraj je Hudnikov uradnik Verčič prišel v Zagorje v spremstvu sodnega sluge, da iz-tirja pri steklarjih svote, katere so bili dolžni bivši branjevki Hafner. Pri prvem steklarju Jržefu Pichlerju je srečno zarubil, drugi Jaklič mu je dal obrok 10 gld , pri tretjem Ernestu GOtzu pa je naletel. Ko je Gotz prišel in videl, da brskata po njegovih predalih dva tuja moža, zavrela mu je kri in pričel je kričati, da ne da 60 gl., ki so v predalih. Nakrat se je usula na Verčiča kopa delavcev, Verčič je potegnil revolver in se le šiloma oprostil. Tekel je po orožnike. Mej tem so zginili napadalci, pa tudi iz predalov — 60 gld. Nemci so na čistem glede nekaterih prvakov narodne stranke. »Drutsche Stim-men aus Krain und Kiistenland« pišejo v soboto: »Ne dvomimo, da so v tej stranki pametni možje, ki so že davno uvideli, kam pripelje narod izhacnenje nemške kulture.« »Deutsche »timmen« namigavajo, da te prvake samo bojazen, da popolnoma ne zgube zaupanja mej narodom, zadržuje, da ne pokažejo odločno svoje »bessere Erkenntnis«. Komi poveljnik 8uccovaty je prišel danes opoludne v Ljubljano in se nastanil pri Slonu. Važna razsodba glede osebne do-hodarine. Neki C. P. v Pragi je naznanil 3500 gld. letnih dohodkov. Cenilna komisija pa mu je osebno dohodarino odmerila od 6000 gld. C. P. se je pritožil na deželno komisijo, ki mu je pritožbo odbila. Pritožil se je na upravno sodišče ter naglašal, da mora prva instanca davkoplačevalcem preje naznaniti pomisleke, predno mu odmeri, oziroma zviša osebno dohodarino. Upravno sodišče je v tem smislu tudi razsoddo. Toraj mora prva instanca davkoplačevalcu preje naznaniti svoje pomisleke glede njegove napo-vedbe in razloge, predno mu odmeri ali zviša osebni dohodninski davek. To pa se navadno ne vrši, temuč odmerijo davek brez vsakega pojasnila. »Proč od Rima«. »Evangelische Kir-chenzeilung« priobčuje uradno naznanilo, da jo k protestantizmu prestopilo v »Ueber-trittsbewegungi« v Celovcu 55, v Beljaku 40, v Radgoni pa 11. t. m. 11 heilovcev. Poslanec Resel je govoril dne 11. in 12. t. m. na socijaldemokratičnih shodih v Beljaku in Celovcu o razmerah pri južni železnici. Prežvekoval pa je, in sicer jako plitvo, samo to, kar so pisali prej že razni časniki. Statističnih podatkov, ki bi bili najbolj zanimali, ni podal. Tem več je bilo navadnih psovk in s shodi niti »sodrugi« niso biii zadovoljni ! Na Reko prideta prihodnje dni zopet «lva angleška parmka, da ukrcata ogcrskih konj za angleško vojsko. V smrtni nevarnosti je bil nedavno plavičar Anton Žeroka iz Dovskega, ki je plavil les po Savi v Trbovlje. Blizo Zagorja zadene plav ob skalo in se razbije. Žeroka se oklene tramov ter drvi dalje v deroči vodi. Blizo Trbovelj ga zapazi Jakob Drepak, ki s svojo ženo skoči v čoln in v veliki nevarnosti reši Žeroko gotove smrti. Napad na cesti v Mestni log. V sobotu zvečer je šla precej pozno dekla g. Počivnika na pristavo domov. Šla je po cesti v mestni log, kjer jo napade nek mož. Ker se mu je dekle v bran postavilo, )i je napadalec vzel ruto in zbežal. Dekle si ga je dobro zapomnilo, zato ne uide kazni. Napa dalcu je ime Burger. Vlom v Schwammerl klub. V Praunseissovi trgovini na Mestnem trgu je Schvvammerl klub, v katerem pristni Nemci žrtvujejo svoj denar na čast materi Germa-niji in na korist Praunseissu. Člani Sch\vam-merl kluba so bili včeraj zelo razburjeni, ko so izvedeli, da je tat vlomil v prodajalnico in v kaso, kjer imajo tudi oni svoj denar. No, tat je bil usmiljen. Ko je videl, da je v blagajni samo 200 kron, usmilil se je g. Praunseissa in Scbvvammerlov ter jim pustil teh par krajcarjev. Sedaj iščejo usmiljenega tatu. Na sumu je Praunseissov učenec, nekateri hudomušni Ljubljančani pa so mnenja, da jo g. Praunseiss v svoji navdušenosti do Sclnvammerlov pozabil zvečer vrata proda-jalnice zapreti, ker so dobili včeraj zjutraj vrata iz prodajalnice v vežo in na dvorišče odprta, ne da bi se na njih poznalo sledi vloma, in se je torej lahko mimogrede po-mudil kak pijanček pri Praunseissovih konjakih. Prvo gromenje smo čuli letos danes ob četrt na 1. uro popoludne. Kaj takega v februvariju pač ni vsako leto. V Ameriko sta hotela včeraj neki Strajnar in Zupančič z Dolenjskega. Policija ju pa ni pustila, ker morata prej zadostiti vojaški dolžnosti. — Danes sta pa hotela pobegniti v Ameriko mladoletna Dolenjca Pucelj in Armič. Tudi njima je pokvaril potovanje sitni policaj. Konje za afriško bojišče je kupoval sinoči po Kravji dolini neki Monakovec. Ker je imel samo verižico brez ure, se mu ni dosti zaupalo. V Kravji dolini so veliki prijatelji Burov, zato je mož moral obljubiti, da bode dal konje Burom in ne Angležem, predno je smel konjem gledati na zobe. n '"' <> Prezgodnja poroka. Dunajsko vojaško kazensko sodišče se peča sedaj z naslednjo zelo romantiško afero. Neki aktivni podčastnik, ki bi moral še jedno leto nositi vojaško suknjo, se je zaročil z bogato deklico dunajskega meščana. V novembru 1. 1. si je izprosil 14 dnij dopusta ter ta čas porabil za poroko. Izposloval si je pri svojem župniku vse potrebno ter na vprašanje povedal, da je že na dopustu. Poroka se je v redu izvršila in po preteku 14 dnij se je vrnil novi mož, vojaško opravljen, nazaj v vojašnico. Njegova soproga ga je potem večkrat obiskala in tovariši so mislili, da je njegova znanka. Ker se je pa to le prepogosto dogajalo, jo je nekega dne opozoril predstojnik dotične stotnije, da se za žensko ne spodobijo tako pogostni obiski v vojašnici. „K svojemu možu bom pi vendar smela hoditi", se odreže začudeno žena, še bolj začuden je bil pa predstojnik, ko mu je prestrašeni mož pojasnil zadevo. Sedaj mu preti zapor od jednega do treh mesecev in pa izguba zvezd. Zvesta mačka. Stara vdova Bertholet je imela mačko, ki je bila baje vzor prijazne mačke. Oni dan je začutila vdova Bertholet željo po smrti ter je sklenila, zadušiti se v svoji sobi s plinom. Zaprla se je v svojo sobo, mucika pa je toliko časa praskala po vratih in mijavkala, da ji je gospa morala odpreti. Zaprla jo je mej okna in potem odprla plin. Ko so končno vlomili nje znanci vrata, oprostili so tudi muciko, ki pa k truplu svoje gospodarice ni pustila nikogar. Vsakemu se je spustila v obraz. Zvesto muciko so morali ubiti. Milijone za Hilsnerja! Židovski pravni bureau avstrijskih Židov na Dunaju je izdal tajni oklic, v katerem pravi, da je dosedaj za židovskega morilca Hilsnerja izdal več tisoč goldinarjev. Poziva avstrijske Žide, naj bodo požrtovalnejši za Hilsnerja, katerega se dolži rituelnega umora, ker pride do revizije procesa. Oklic kaže na vzvišeni vzgled Židov v »reichu«, ki so za proces o rituelnem umoru v Xantenu nabrali dva milijona. Židje taje, da bi bil ta oklic istinit, a dunajski antisemitje so dokazali, da je narejen z istim pomnoževalmm strojem, na istem papirju in ima isti pečatnik, kakeršnega imajo v židovski pravni pisarni. Ob tem židovskem oklicu za morilca Hilsnerja se vsiljuje dvojo vprašanj : Zakaj so pri umoru krščanskega dečka v Xantenu rabili židje dva milijona? Znano je, da je bil v tej pravdi židovski mesar Butschoff oproščen. Zakaj sedaj, pred morebitno r e -vizijo Hilsnerjeve pravde rabijo dva milijona, ko je vender Hiisner umor priznal ? Na plesu ustreljena. V Kielu je priredilo nemško pevsko društvo ples. Sredi plesa je počil skozi okno strel in zadeta se je zgrudila na tla hči ondotnega ječarja. Ustrelil jo je nekdo, za katerega dekle ni maralo. V beli plesni obleki jc sredi plesišča izdihnila ustreljena gospica. Nova moda v Londonu. V Londonu ni več modern, kdor no hodi peš. Najodlič-nejši ljudje tekmujejo na cesti mej seboj v — hitri hoji. Zdravniki so te nove mode zelo veseli, kočijaži in prodajalci se pa jeze. Sedaj še le vemo, zakaj Angleži tako hvalijo svojo vojake. Ti so najbolj pristopni novi modi, ker pred Buri vedno — beže. Društva. (Občni zbor I. 1 j u b 1 j. d e 1 a v. k o n s u m n e g a društva) se je vršil minulo nedeljo dopoldne v društvenih pro-I štorih ob obilni udeležbi. Zborovanje je otvoril in vodil načelnika namestnik g. V$l. 3 a h a r. Poročili tajnika g. Jos. Zajca in }lag g. Ant. S k o I a ste bili soglasno odo areni in se je izrekla odboru soglasna za ivala za njega trudaljubno delovanje. V od bor so bili na novo izvoljeni gg. : Anton Te x ter, Iv. Jakopič, Fr. Zor in A. Jezer še k. Odbor se je v sinočnji seji tako-le konstituiral: g. B a h a r načelnik, g. Zor njega namestnik, g. Texter tajnik in g. Zaje blagainik; Tomažič,Au-bel, G o 1 m a j e r , Jakopič, Jezer-še k odborniki. V nadziralni odbor so iz voljeni gg. : Jos. G o s t i n č a r , A. Škof in Iv. V e r b i č. (Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana«) ima v sredo dne 7. marca t. 1. ob H. uri zvečer v »Narodnem domu« svoj redni občni zbor. Dnevni red : Poročilo tajnikovo, poročilo blagajnikovo, volitev odbora, slučajnosti. (Slovensko katoliško akade-mično društvo »Danica«) ima v četrtek, 22. febr. t 1. redno^ zborovo sejo s sledečim vnporedom: 1. Citanje zapisnika 2- Poročilo odborovo. 3. Raznoterosti. Začetek ob 7. zvečer. Prostor: »Zum Magistrat«, I. Lichtentelsgasse 3. Odbor. Telefonska m brzojavna poračils. Dunaj, 20. februvarija. Korber ae je dalje časa posvetoval s predsednikom Fuchsom in načelnikom desnice Javor-skim: mej drugim je opozarjal na nevarnost , ki bi nastala, ako bi se nadaljevala obstrukcija, ter ju prosil posredovati, da Cehi prenehajo z obstrukcijo. Dunaj, 20. februvarija. Dež. odbor je dovršil predlogo v smislu vladnih zahtev spremenjenega volilnega reda za Dunaj ter ga danes predložil deželnemu zboru. Krakovo, 20. febr. „Czas" piše nasproti češkim listom, da bi Cehi, ako nadaljujejo z obstrukcijo, s tem razbili desnico. Rim, 20. februvarija. V odgovoru na neko interpelacijo je odgovoril minister Bonasi, da vlada neprestano opazuje gibanje »klerikalne" stranke, da je izdala državnim pravdnikorn stroge na-redbe in da pred „klerikalci" ne bo kapitulirala. Vojska v Južni Afriki. Z bojišča severno od reke Modder je došlo včeraj in danes celo vrsto poročil iz angleškega vira, ki so pa tako nejasno so-stavljena ali pa po strogi cenzuri tako pristrižena, da o resničnem položaju na tem bojišču danes ni mogoče izreči nobene sodbe, sodi se pa, da so londonski vojaški kritiki pogodili primeroma še najbolj pravo. Raz videti jo do sedaj samo to, da Angleži se niso dal: č prodirali od Modder Rivera oziroma od južno oranjske meje proti Bloem-lonteinu. General Buller je, kakor pravi, pričel s četrto akcijo za osvobojenje Ladysmitha. V resnici pa imajo njegovi napadi samo ta namen, da pridrže čim največ Burov v Natalu Poslednji so to nakano že uvideli in se neki ne brigajo preveč za njegove poskuse. London, 20. februvarija. Keuter. urad poroča iz Sterkstroma 18. t. 111. zvečer, da se Buri umikajo proti severu in da prihaja v Dortrecht divizija generala Brabanta. London, 20. febr. Buller br/ojavlja iz Chieveleya 19. t. 111., da je pregnal sovražnika z utrjenih mest onostran Tugele. Napadel jih je objedneni od treh stranij ter ugrabil več voz streliva. Nekaj Burov je vjel. Vročina je izredno velika, teren neizmerno težaven. London, 20. februv. „Standardu" poročajo iz Jakobsdala IG. t. m.: Včeraj je 1400 Burov napadlo zadnji del naše glavne armade. V naglici so prišli od Oolesberga sem in so nam vzeli nekaj vozov. Na naši strani je padlo nekaj mož. London, 20. febr. Večerni listi poročajo iz Modder-Rivera 18. t. m: Po zadnjih poročilih zasleduje Kelly-Kenny še vedno umikajoče se Bure. Skupno so jim dosedaj Angleži ugrabili 150 vozov. Več zabojev z raznimi živili, ki so bili naslovljeni v Pretorijo, via De-lagoabai, so vzeli Angleži. London, 20. februvarija. „Times" piše: Dokler nam ni znana usoda ar- made generala Cronje, tako dolgo ne moremo izreči nikake sodbe o Roberts-ovem vspeku; konjeniki pod vodstvom Cronjevim so gotovo večinoma vsi ušli, vozove, na živila in strelivo so pa Angleži bržkone ugrabili. — »Standard" meni. da je že vidljiv konec vojske, akoravno še ni tako blizu. London, 20. februv. .,DaiIy Mail" poroča iz Chieveleya 18. t. m. zvečer: Angleži so v nedeljo celi dan prodirali. Zvečer so se polastili liolma Ceingola ter deloma dospeli na Monte Christo. Prvi strel burske artilerije je vrgel danes stofuntno granato v skupino desetih angleških topničarjev; štirje so bili ubiti, jeden ranjen. Skupno so izgubili Angleži v zadnjih treh dneh 81 mož. London, 20. februv. Brzojavka iz Modder-Rivera 18. t. m. poroča: Cronje je dovedel svoj transport v p-tek do Koffvfonteina severno od reke Modder. Tam je angleška infanterija na konjih napadla train. Toda akoravno je prišla na pomoč še generala Knoxa 12. brigada, in se bojevala skoro ves dan z Buri, so ti vendar ušli in provzročili Angležem škodo. London, 20. febr. Vojaški kritiki se ujemajo v tem, da je bilo osvobojenje Kimberleya sicer uspešno in se je položaj spremenil gotovo v korist Angležem, vendar je jasno, da seje vojska prav za prav še le resno pričela in da bo treba premagati še mnoge težkoče, pred vsem pa nevarno prodiranje skozi sovražnikovo dežeio, kjer bodo angleške zveze morale neprestano odbijati sovražne napade. London, 20. febr. „Daily News" objavlja brzojavko iz Modder-Rivera 8. t. m.: Generalu Cronje se je po mnogih naporih posrečilo uiti, pri čemer so mu dobro služili ovinki reke, Modder. Vendar ga morda Angleži še dojdejo, ker so dobili pomoč. London, 20. febr. „Times" objavlja brzojavko iz Modder-Rivera 18. t. 111.: Zadnji oddelek Cronjeve armade, ki ima seboj 1000 vozov, je napadel Klipdrift in Drietput. To je bržkone pri-četek cele vrste bojev, ki se bodo bili na potu v Bloemfontein. Iz Kiinberleja je došla infanterija in kavalerija, ki pritiska na Bure od zadaj. V Kimberlev se marljivo dovaža živež. Berolin, 20. februvarija. „Deutsche Zeitung" poroča iz Londona: V nedeljo po noči je bil Roberts prisiljen ustaviti nadaljno prodiranje severno od reke Modder, deloma zato, ker mu ni znano gibanje sovražnika, najbolj pa radi deževja, vsled katerega je voda narasla in preplavila ceste. Artilerija ne more naprej, ljudje in živali so utrujeni. Poskušalo se bo zasesti holm, na katerem so sedaj Buri, da bo mogoče obvladati cesto v Bloemfontein in zadržavati Kelly-Kenuyja. Berolin, 20. februvarija. Tukajšnji vojaški krogi menijo, da je položaj na bojišču za Bure precej nevaren vsled velike angleške premoči, kateri ni lahko pretrgati zvez, tem manj, ker so burske čete preveč razdeljene. Bruselj, 20. febr. Predsednik Ki tiger brzojavlja transvalskemu poslancu, da se 111 bati, da bi Angleži kaj vspešno mogli prodirati v Oranje državo. Krii-ger tudi omenja, da so Buri Kitnberley popustili vsled novega vojnega načrta, o katerem se nadeja, da ga Cronje srečno izvede. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanski povest iz sedemnajstega veka. — I.aški spit»al Alessandro Manzoni, prcvel I. B—£. (Dalje). „Pravico bom vršil jaz, jaz jo bom vršil £ Cas je! Stvar ni lahka; tudi jaz to vem-Varuje sc dobro, ta pes roparski; a nič nc de. Odločnost in potrpljenje! Pravi trenotek uže pride. Da, jaz bodem vršil pravico, osvobodil bom deželo, ljudstvo me hode blagoslavljalo .. .! Potem pa v treh skokih . . .!" l.ucia sc zgrozi radi teh jasnih besed, neha plakati in sc zopet opogumi k besedi- Tzdigne solzni obraz iz rok ter reče bolestno, a odločno: »Torej me Teč ne maraš za ženo? Zaročila sem se z mladeničem, ki je imel strah pred Bogom. Človek pa, ki ima... Četudi bi bil varen pred pravico in kaznijo, četudi bi bil kraljevi sin ..." „Dobro!" kriči Renzo z divjimi potezami na obrazu, „jaz te ne bodem imel, a tudi on te ne bode imel. Jaz bodem tu brez tebe, on pa pri.. „Ne! Za Boga! Ne govori in ne glej tak(3. Jaz te ne morem tacega videti!" kriči Lucia, plakajoč, proseč, vijoč roke. Agnese pa pokliče večkrat Renza po imenu ter ga boža po ramenih, rokah, plečih, da bi ga umirila. On stoji nekaj časa zamišljeno, nepremično ter sem ter tja pogleda proseči obraz Lucijin. Namah pa se temno ozre v njo, stopi nazaj, stegne roko in kazalec proti nji ter pravi: „To, da to hoče on! Umrje naj!" „Kaj sem ti storila, da moram umreti?" reče Lucia ter se vrže na kolena predenj. „Ti!" odgovori z glasom, ki je izražal še vedno jezo, a drugačno, „ti! Kaj dobrega mi ti želiš? Kakšen dokaz si mi dala? ali te nisem prosil, prosil in prosil? In ti: ne, pa ne!" „Di\, da!" odgovori hlastno Lucia, „saj pojdem k župniku, jutri, sedaj, če hočeš; pojdem. Samo te besede preklici! Pojdem!" „Ali mi obljubiš?" vpraša Renzo, čegar glas in obličje se namah ublaži. „Obljubim." „Ti si mi obljubila!" „Bog, jaz se ti zahvalim!" vsklikne Agnese dvakrat zadovoljna. Ali je Renzo sredi svoje velike togote mislil na to, kako mu bo lahko koristil Lucijin strah? Ali ga ni z zvijačo še povečal, da bi ga za-se izkoristil ? Naš vir nas zagotavlja, da o tem ničesar ne ve; in jaz menim, da tega Renzo še sam ni vedel. Bil je v resnici zelo razjarjen na don Ro-driga, imel pa je tudi gorečo željo, da bi Lucija privolila v njegove nakane. Ako pa se dve močni strasti borita v človeškem srcu, niti potrpežljiv človek ne more obeh jasno ločiti in z gotovostjo reči, katera je močnejša. ^Obljubila sem", reče Lucija, bojazljivo in ljubeznivo očitajoč, „a tudi ti si obljubil, storiti nič hudega in prepustiti vse očetu Cristoforu .. ." „Ah! za božjo voljo! radi česa sem se vendar raztogotil? Ali hočeš snesti besedo? Ali pa hočeš, da učinim kako neumnost?" „Ne, ne", reče Lucija bojazljivo. rJaz sem obljubila in držim besedo. Toda ti glej, kako si me do tega pripravil. Bog obvaruj ..." .Zakaj hočeš slabo prorokovati, Lucija? Bog ve, da nikomur ne delamo krivice." „Obljubi mi, da bode to zadnja zvijačah" „]az ti obljubim tako za trdno, kakor gotovo sem ubog siromak." ,.A bodita to pot oba mož-beseda", reče Agnese. Tu prizna naš vir, da ne ve, ali je bila Lucija res huda, ker je prisiljena privolila. Tudi mi preidimo to vprašanje kakor on. Renzo bi rad še nadaljeval razgovor in natanko določil, kaj ima vsakdo drugi dan storiti. Toda napočila je uže noč in ženski ga odslovita, ker se jima ni zdelo spodobno, da bi se ob tako pozni uri še dalje zadr-žaval... Noč je bila za vse tri taka, kakoršna more biti po dnevu, polnem vznemirjenja in nadlog, in pred dnevom, določenim za važno in negotovo zadevo. Renzo se uže za rana prikaže, posvetuje se z ženskama, prav za prav z Agneso o velikem poslu, ki jih čaka zvečer. Jeden si izmisli kako težkočo, drugi jo zopet odstrani, oba vidita pred sabo sitnosti, drug za drugim začenjata znova opisovati celo stvar kakor bi bilo uže vse gotovo. Lucija ju posluša, toda ne da bi odobrila z besedami, česar ni mogla odobriti v srcu; vendar pa obljublja, da bode storila, kar bode mogla. (Dalje sledi) Umrli no: 16. februvarija. Anton Čuk, sprevodnika sin, 23 dni, Ravnikarjeve alice 11. slabost. 17. fehruvanju. Marija Čuden, kuharica, 65 le , Ulice na Grad 2, jetika. 18. febm»arija. Anton Gerfiar, dacar, !$ let, Cesta v Mestni loj 13, sprijenje krvi. — Anton Kras, zasebnik, 62 let, Turjaški trg Štev. 1, ibflaenca in bronebitis. 19. februvarija. Marijana Marolt, gostija, 82 let, Cerkvene ulice 21, ostarelost. V hiralnici: 17. februvarija. Marijana Osolnik, delavca žena, 62 let, ostarelost. 18. februranja. Terezija Pajer, gostija, 86 let, ostarelost. Cena žitn na dunajski borzi dne 19. februvarija 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl- 7-80 do gl. 7-81 » » maj-juni » — » » — » » jesen . . » 8 03 »» » 8-03 Rž za pomlad . . » ti-71 » 0 6 72 » » maj junij n 6 78 „ » 6 80 <> » jesen . . . » 6'80 » a 6-81 Tur.šica za maj-junij B 5-41 »> » 5-4 ž Gves za pomlad . . i) 5 36 » m 5-37 » » maj-junij . » 5 47 » » 5 48 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. a \ Cas opa-a j lOTanja h tanje barometra t mm. Temperatura po Celzija VetroTi Nebo S « o -O a s 19j 9. zveč. | ^8 4 | 60 | si. jzah. ( dež 20 ,7' ZJUlr | 2-7 /2101 80 j »1. jug | otdačno |2. popol.| 717-5 | 10 0 j sr jzab. j del. jasno | Srednja včerajšnja temperatura 4 3 normale: —02 Danes opoldne vihar in nevihta. Tržne cene v Ljubljani. od Tedensko poročilo dne II. do dne 17. lebruvarija h K h Goveje meso 1. v. k? 1 28 Pšenična moka 100 kg 27 40 » 11. » » 1 12 Koruzna > » > 17 — » » III. » > — 96 Ajdova » > — Telečje meso > 1 20 Fižol, liter . . - 16 Prašičje » sveže > 1 •20 Grah, » . . • • — 2«) » » prek. > 1 tO Leča, > . . — 24 Koštrunovo meso > — 80 Kaša, > . . 22 Maslo . . . . > 2 — Ričet, » . . 22 Surovo maslo . . > 1 90 Pšenica . . 100 kg 17 60 Mast prašičja . . > 1 40 Rž ... » » 15 — Slanina sveža > 1 20 Ječmen . . » > 14 — » prekajena » 1 44 Oves ... » » 13 — Salo..... » 1 20 Ajda ... » » 19 — Jajce, jedno . . — 6 Proso, belo, » > /0 — Mleko, liter . — 16 navadno » > 14 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 13 lfa > kisla . « — 80 Krompir » > — — Med..... kg 1 40 Drva, trda , seženj - — Piščanec . . 1 20 > mehka, Seno, 100 kg > — — Golob . , . — 40 — — 1 40 Slama, » » — — Zajec . . . — Stelja, > > — — Poslano p. n. g ljubljanskemu županu Iv. Hribarju. Vaše opravičevanje v zadiji seji občinskega svčta je piškavo. Najemnine od Deke jame v Šiški, ki meri le 400 sežnjev, jaz res Se nisem plačal, ker je treba, da se nje vrednost da poprej ceniti. 20 gld. pa jaz za to jamo ne moreni plačati, ko ima precej zrav-B nekdo od mesta v najem fi oralov najlepšega sveta in plačuje le po 80 gld. Sicer pa jaz te jame nisem nikdar vzel v najem in če je voznik po zmoti vanjo navozil nekaj kamenja, naj se zahteva odškodnina, a primerna, ne pa računati za mesece naprej, ko je kamenje že odstranjeno, visoko najemnino. — Za mestai hlev sem pa jaz najemnino točno plačeval, ker ga za skladišče premoga nujno potrebujem, in zato je neusmiljeno, da ste »eni, ubogemu obrtniku očelu osmerih otrok, odvzeli Se mestai hlev in ga dali Jožefu Turku, ki itak že pri mestu služi lepe tisočake. Avgust Erzin, prodajalce premoga in rasgislratni uradnik 153 1 — 1 r pokoju, peto leto brez penzije. V L j u b 1 j a ■ i, dn) novitna tudi proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mo strom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL v Ljnbljaal, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju 228 10 11—10 Dvoje lepih, solnČnih stanovanj eno v II, nadstropji: dve sobi; — drugo t pritličju, tudi dve sobi s pritiklinami in s pravico do vrta, je oddati za m a J n 1 k o v termin. Več se izvž v hiši na Poljanskem nasipu Stev. 12, I. nadstropje. 149 1—1 VABILO na III. redni občni zbor ..Hranilnice in posojilnice v />«or. Tuhinju, ragistr. zadrugi z letmejenim poroštvom", kateri se vrši v nedeljo dn6 4. maroa 190® •b 4 nri popoldne v Zgor. Tuhinju Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2. Potrjenje letnega računa. 3. Volitev načelstva, računskega pregleda-valca in njega namestnika. 4. Slučajni nasveti. NB Pri nezadostnem številu članov, vsled česar bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši nov občni zbor pol ure kasneje na istem kraji in z istim dnevnim redom. 154 i_i Načelstvo. St. 4241. Razpis. 127 2-2 Duuajska fi 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4*/»• Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n^ vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 24 razvinkuliranje obligacij. Zivnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. D n n a J s k a l> o i* z a,. Dno 20. februvarija. Skopni državni dolg v notah .... Bfcupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4 "/„..... Avstrijska kronska renta 4"/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4u/0...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Krsditne delnice, 160 gld...... London vista ........ Nemški drž. bankovci za 100 ro. nem. drž veh M 80 99-70 98 80 9960 98 60 94-20 126-40 236-80 242 50 118-22 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne 19. februvarija 3-2°/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . b°l„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . , . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/n, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke b"i„ 23-62 19-28 89-80 11-38 163 -160-20 2U0-50 97-— 141 — 256-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/„ Frijoritetne obveznico državne železnice > > južne železnice 3°/0 » » južne železnice 5°/0 > » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/„ srečke dunav. parobr. družbo. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » » » 5 > liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. 107-25 96-10 88.25 69 60 101 — 99 25 39575 340' — 42 70 22-.13-50 59 - Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld....... \Valdsteinove srečke, 20 gld. ..... Ljubljanske srečke......... Akcije angloavstrijske banke, 20(1 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • • Splošna avstrijska stavbinska družba . • Montanska družba avstr. plan. • • • • Trboveljska premogarska družba, 70 gld Papirnih rubliev 100 m Ovseno pšeno, ovsena moka in ovsoni puh (kakor Quiker Quats) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, priznano najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo. 5 klg. postni zavojček .- kaša in puh K 4 40, ovseno pšeno in moka K 4-20, vse štiri vrste odbrane K 4 30. Po železnici od 25 klg. više (tudi odbrano) dosta ceneje in sicer od 62 do in 68 h za klg. po daljavi. 110 26-11 Glavna zaloga Smrsčine gtrske pradajalne družbe za Avstro Ogersko: LEOPOLD HEISS, Dunaj.IV/l, WledncrHauptstrasse56. Yožnjekarte in tovorni listi AlIEKlkO. Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade-Pojasnila daje : ■C«-«I Dit»v JE4 fi m fi «- Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 17 25—6 ANTON REBEK y Ljubljani, Kolodvorske ulice U, Radi oddaje zidarskih, kleaarsklh, tesarskih, krovsklh in kleparskih del, kakor t««li za dobavo železnlne za zgradbo novega šolskega poslopja mestne dekliške osemrazredmee pri sv. Jakobu vršila se bode dne 1. marca lOOO l. ob 10. uri dopoldne javna pismena ponudbena razprava pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbenega urada, kjer so tudi vsi načrti, proračuni,, pogoji in drugi zadevni pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na upogled razgrnjeni. V ponudbah, katere je do določenega časa vložiti zapečatene ter opremljene s pravilno kolekovaninn prilogami in s b% - na podlagi skupnih ponudenih zneskov določenim — vadijem. navedi ponudnik jednotne-cene in na njih p odstavi preračunjene skupne zneske s številkami in besedami. Pripomin|a se, da se na jso -nudbe, katere se bodo pogojno glasile, ali na take, katere bodo prekasno vložene, ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. februvarija 1900. Glavnice v akcijah 20,000 000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. 172-5® 177— 178— 49 -124-— 299' -78 'M 2740-78— 27360 324 -255*59 jVai Nakup ln prodaja TfcU. vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih. pri lzžrebanju na)manjšega dobitka. - Promose za vsako žrebanje. K u I a a I n a izvršitev naroftll na borzi. Menjarnicna delniška družba M IS t* I., Ullollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih m Itaančnih stvar«*, potem o kursiuh vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vBOceg* obrestovanja pri popolui varnosti jgJT ualoJienlh I. n v n i «. lu.n Innp7lč. SJdaovorni vreunik ivau nakuveC, Tisk ^Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.