TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava •plinske instalacije •kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA tel DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
RADIOPTUJ
89,8-98,£-l04;3
oddajamo že
45 let
Šport
Nogomet • Po končanem jesenskem delu prvenstva v 1. SNL
O Stran 15
Politika
Kidričevo •
Namesto Topleka zdaj na udaru Turk O Stran 2
Po naših občinah
Polenšak • 0
loteriji in zahtevah polenškega župnika O Stran 4
Od tod in tam Ptuj • Sindikati predlagajo novi socializem
O Stran 5
Ptuj, petek, 12. decembra 2008
letnik LXI • št. 98 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski Tlffl
Ptuj • Predpraznično vzdušje je tu
idilično tudi v trgovskih centrih
Da se letošnje leto vse bolj bliža koncu, je že čutiti skoraj na vsakem koraku, predprazničnega nakupovalnega obiska pa se veselijo tudi v lepo okrašenih prodajalnah in trgovskih centrih, saj si kljub grozečim kriznim časom obetajo dobro kupčijo.
Poleg lepo okrašenega mesta in vasi, ki se bleščijo v soju tisočerih lučk in najrazličnejših prazničnih okraskov kot že dolgo ne, so prava paša za oči tudi najrazličnejše prodajalne, ki poskušajo privabiti čimveč obiskovalcev - vsaj na obisk, če že ne na nakup. Tudi v trgovskem centru Super mesto je, kot priča posnetek, lepo in pravljično, še posebej zato, ker bodo v soboto proslavili 10-le-tnico poslovanja, pa tudi prvo obletnico po lanski temeljiti prenovi. V prazničnih dneh bo najmlajše vsak dan obiskal dedek Mraz, pripravljajo pa tudi najrazličnejše druge prireditve za prijetno praznično vzdušje.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Hajdina • Petnajsta seja občinskega sveta
Ali mediji o Megalaxii lažejo?
Hajdinski svetniki so se 9. decembra sestali na 15. seji - zadnji v letu 2008. Na dnevnem redu so imeli petnajst točk dnevnega reda, na sami seji pa dodali dve novi: odlok o spremembah družbenega plana za območje občine Hajdina in predstavitev projekta Megalaxie - predstavila sta ga predstavnika investitorja iztok Smaka in France Filipič.
Projekt je še vedno aktualen, investitorji ga bodo izvedli, januarja pa se bo že tudi več vedelo, kako bo z nepovratnimi evropskimi sredstvi; računajo, da bodo dobili 19 milijonov evrov. Mediji o pro-
jektu lažejo, sta zatrjevala oba predstavnika podjetja, češ da je zanje samo slaba novica dobra novica.
Nova cena projekta je zaradi dodanih atrakcij sedaj višja in znaša 120 milijonov
evrov. Iztok Smaka, direktor projekta, je povedal, da niso nikoli trosili laži, pač pa da mediji pišejo laži o pro-
jektu, oni so vedno govorili resnico in niso z nikomer manipulirali. Resnica pa je, da je prišlo do zamud pri pridobivanju soglasij in sredstev; zdaj se to spravlja v red. Tudi za zemljišči se stvari urejajo, trenutno sta še v lasti Reiffeisen Leasinga, je povedal, plačali so jih že v v 80 odstotkih. Birokratski zapleti naj bi jim doslej onemogočali začetek investicije. Tako tudi ni res, da jim je Upravna enota Ptuj zavrnila izdajo delnih gradbenih dovoljenj; oni so jih umaknili, ker še niso imeli
zemljišč. Te pa so jim želeli prevzeti tudi nekateri iz MO Ptuj, predvsem Gradbeno podjetje Ptuj.
Januarja 2009 bo šla naprej njihova vloga za evropska sredstva, v tem trenutku pa bi težko povedali, kdaj jih bodo dobili. Tudi zemljišči želijo čimprej pridobiti, da bodo lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje. Po vsej verjetnosti bodo morali celoten projekt izvajati kot javno naročilo, to pa lahko prinese nove zamude pri začetku investicije.
O Stran 3
MAGER
• "trgovine
MESTNA OBČINA PTUJ
PARADA 2008
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
Slovenija • Ob robu Elesove zgodbe
Namesto Topleka zdaj na udaru Turk
Prav zanimivo je bilo zadnje mesece vsa dogajanja okoli Elesa in Taluma. In čeprav je že vse kazalo, da si bo Vitoslav TUrk izpolnil veliko željo po zamenjavi ali odstavitvi Talumovega direktorja Danila Topleka, se je zadeva v zadnjih dneh obrnila popolnoma drugače.
se je zgodilo prepozno.
Lahovnik: TUrka lahko razrešijo (novi) nadzorniki
Zato pa se po zadnji, četrtkovi seji vlade, zdaj očitno bolj kot Topleku trese stolček samemu Vitoslavu Turku. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je namreč na seji za nove Elesove nadzornike predlagal Vita Kocutarja, Andreja Ribiča, Iva Novaka, Draga Dolinarja in Igorja Plestenjaka. Izbor sicer ni bil najbolj po meri finančnemu ministru Francu Križaniču, vendar je moral popustiti La-hovniku. Ta je po seji indirek-tno povedal, da se je vladi z menjavami na vrhu Elesa precej mudilo, predvsem zaradi napovedane reorganizacije družbe Eles, ki morda niti ne bi bila toliko sporna, če se ne bi v tem okviru napovedovalo kar 120 novih zaposlitev! Res pa je tudi, da se je mandat nadzornemu odboru že tako zaključeval.«Eles je tik pred načrtom za 2009, pa
Prve spremembe Türko-vega „obnašanja" oz. bolj konkretno odnosa do njemu očitno hudo nepriljubljenega Danila Topleka (sicer je res, da tudi Danilo nikakor ne ljubi Vito-slava), je bilo javno opaziti že konec novembra, ko je Türk javno povedal, da prav nihče v tem času ne vidi razlogov za zamenjavo Topleka in da o njegovi zamenjavi lahko odloča le država kot večinski lastnik Elesa. Ta izjava je takrat nemalo presenetila tudi Topleka, ki se je odzval z besedami: »Kar naenkrat so se pojavili novi prijatelji. Le zakaj?!«
Dejstvo je sicer, da je Turku po dolgih in težkih bitkah oktobra uspela zamenjava dveh članov nadzornega odbora; namesto Darinke Fakin in Stanka Simoniča sta bila med nadzornike imenovana Robert Rožič in Stane Eršte iz vrst Elesa, vendar mu to, kot kaže, ni več pomagalo pri pripravljenih načrtih za zamenjavo ali odstavitev vodilnega moža Taluma. Ali pa
Uvodnik
Predpraznično ...
Ne vem, kako bomo kaj letos praznovali, kajti čeprav že pridno odštevamo zadnje dneve letošnjega leta, ko bi se morali umiriti in se pripravljati na najlepše vsakoletno obdobje- na, pa nas vsak dan znova kaj spelje od čarobne zasanjanosti v kruto resničnost.
Seveda je naša največja skrb kriza. Za katero še vedno ne vemo, ali jo imamo ali se ji šele bližamo. Ali pa nas z njo strašijo v smislu: če ne boste pridni, vas bomo odpustili, kajti kriza prihaja. Če bi pogledal tako malo naokoli, na prvi pogled ni videti ne vem kakšne krize. Trgovine so polne, izložbe se bleščijo, tudi s hišnega okrasja smo že pobrisali prah in ga razobesili po balkonih in ograjah... Seveda smo si letos omislili še kaj novega, da ne bomo iz leta v leto enaki. In da bomo bolj praznični kot pri sosedovih. Na prvi pogled torej še ni hudo, ni še krize. Pravzaprav tudi drugi pogled ne kaže ne vem kaj pretresljivega. Dokler so garažne nadstrešnice pred hišami polne, me res ne bo nihče prepričal o težkem stanju. Ko bo res hudo, bodo nadstrešnice samevale in nam bo dovolj tisti avto, ki je v garaži v kleti.
Imam občutek, da živimo v krizi, ker nam je to nekdo povedal. Če nam ne bi povedali, da je kriza, bi pač rekli, da smo prisiljeni v skromnejše življenje. Da smo si primo-rani kupiti poceni moko in si sami pečemo kruh. In da se znajdemo še na veliko drugih načinov.
Če je že ekonomska kriza prišla od drugod, pa smo si svojo drugo "vsakdanjo skrb" izbrali sami. Kaj pa smo si izvolili Pahorja za vladarja, da nas sedaj iz dneva v dan preseneča s svojimi nenavadnimi potezami. In nas osrečuje z novimi in novimi posebnimi odposlanci. (Saj bi še človek kaj več napisal o predsedniku, ampak pravijo, da se spodobi, če mu prvih 100 dni vladanja damo mir. Da se privadi na novi stolček. Potem pa - ne bi rad bil v njegovi koži.)
Sicer pa sem zadnjič prebral posrečeno misel: "Na koncu bo vse dobro. Če ni dobro, še ni konec."
Jože Šmigoc
naj načrt reorganizacije, ki je predlagana, obravnavajo že novi nadzorniki,« je pojasnil minister Lahovnik in ob tem tudi priznal, da je slišal marsikaj na račun poslovanja Elesa, kjer naj bi bilo veliko nepravilnosti, ki naj bi jih zdaj pregledal novi nadzorni odbor, morebitna zamenjava Vito-slava Turka pa je v rokah prav tega nadzornega odbora.
Koga so nameravali zaposliti v Elesu?
V Elesu so sicer informacijo o novih 120 predvidenih zaposlitvah zanikali, toda uredništvo ljubljanskega Dnevnika trdi, da imajo dokumente, ki to informacijo potrjujejo. Bolj kot novo zaposlovanje naj bi bilo sporno dejstvo, da naj bi šlo za zaposlitev izključno družboslovnih kadrov, namesto z elektrotehnično ali naravoslovno. Prav tako, po poročanju Dnevnika, naj bi bila znižana merila za za nekatera obstoječa delovna mesta, čemur pa v sindikatu Elesa nasprotujejo. Poročanje
Foto: Martin Ozmec
Vlada je na četrtkovi seji zamenjala dosedanje Elesove nadzornike; slednji naj bi po besedah ministra Lahovnika podrobno pregledali poslovanje družbe in na osnovi rezultatov odločali tudi o morebitni razrešitvi sedanjega prvega moža Elesa Vitoslava Turka.
o dogajanju v in okoli Elesa Dnevnik zaključuje tako: »Dokumenti, ki jih imamo v uredništvu, bi lahko potrjevali neuradne informacije, da je želelo vodstvo Elesa prav s spremembo izobrazbenih
pogojev za nekatera delovna mesta po parlamentarnih volitvah na hitro zaposliti kadre dveh največjih strank zdaj že nekdanje vladne koalicije. Omenjena reorganizacija bi sicer povečala število zapo-
slenih v Elesu; samo konec lanskega leta je bilo teh 513, kar je skoraj pet odstotkov več kot leto poprej. Po neuradnih informacijah naj bi v Elesu načrtovali tudi ustanovitev novega podjetja, v okviru katerega bi kot zunanji izvajalec delovala dosedanji sektor za komunikacijske in informacijske tehnologije, ki jo vodi Gregor Novak, domnevno dober znanec nekdanjega predsednika N.Si Andreja Bajuka.«
Vprašanje je sicer, koliko gre pri vseh teh javnih informacijah za načrtovano rušenje sedanjega Elesovega vodstva (s podporo nove vlade), vendar tudi morebitno ali verjetno namensko pripravljen scenarij odstavitve Vitoslava Turka ne zmanjšuje dejstva, da je bilo v poslovanju elektro giganta res precej nepravilnosti. Po drugi strani pa se v ta koncept zamenjave Elesovega vodstva kar nekam zanimivo vklapljajo čisto neuradne govorice, da naj bi Turkov stolček v prihodnosti grel kar sam Toplek ...
SM (vir: Dnevnik)
Sedem (ne)pomembnih dni
Kam gremo?
ÉXÉ
Ta ponedeljek zvečer so na slovenski televiziji približno toliko časa, kot so ga namenili vsebinski predstavitvi obiska predsednika države dr. Danila Turka na Češkem, posvetili "seciranju" stroškov njegovega letalskega prevoza na ta obisk v Prago. Nenavadno in hkrati razumljivo glede na ustvarjeno ozračje, v katerem je (očitno) nenadoma najbolj pomembno in problematično (propagandno pa najbolj konjukturno), razglabljanje, s kakšnim sredstvom (in s kakšnimi stroški) kdo od državnih voditeljev potuje na posamezne dogodke - in veliko manj, kaj na njih počne in s kakšnimi rezultati se vrača z njih.
Da ne bo pomote: seveda je za funkcioniranje vsake normalne urejene države še kako pomemben tudi jasen razvid stroškov, ki jih ima z življenjem in delom (tudi s potovanji) svojih najvišjih predstavnikov. Tako kot bi moralo biti nesporno, da vsaka država potrebuje denar in vso potrebno opremo (med katero so tudi prevozna sredstva) za nemoteno funkcioniranje njenih reprezentantov, tako bi moralo biti tudi nekako samoumevno, da se morajo ti stroški gibati v skladu s siceršnjimi možnostmi in razmerami (tudi s splošnimi navadami in principi,
s kulturo) v vsaki normalni in urejeni državi. Vsekakor bi to moralo biti posledica nekakšne splošne konvencije, skupnega dogovora in pravil vseh relevantnih akterjev v državi, ki naj bi jih spoštovali vsi, ne glede na takšne ali drugačne barve trenutno vladajočih. Zagotovo pa to ne bi smelo biti predmet nekakšnega stalnega manipuliranja, samovoljnega določanja "kriterijev" ali celo pripomoček za najrazličnejša politična spotikanja in za demagoško nabiranje političnih točk. V Sloveniji glede tega po vsem sodeč že nekaj časa še zdaleč nimamo jasnih predstav - in prepoznavnih skupnih dogovorov.
Vsekakor ni najpomembnejša naloga vsakokratnih predsednikov države in predsednikov vlad, da se medsebojno "prepričujejo" (in neposredno ali posredno obtožujejo), kdo je na svojih potovanjih bolj in kdo manj razsipniški, kdo uporablja racionalna in kdo potratna prevozna sredstva, v kako dragih hotelskih sobah kdo spi in tako dalje in tako naprej. S takšnimi očitki so se obmetavali v času Ropove vlade, med mandatom predsednika Drnovška in premiera Janše, to se očitno ponavlja zdaj med predsednikom Turkom in premierom Pahorjem, ko nam "dobro poučeni" nenadoma sporočajo, kako je bil nek Turkov polet na obisk v Bosno in Hercegovino kar nekajkrat dražji
od Pahorjevega leta iz Ljubljane v Bruselj in ko Pahor pred televizijskimi kamerami to dejstvo komentira, da se moramo "v danih razmerah" vsi obnašati racionalno. Seveda je težko predvideti, kam bomo prišli in kakšni odnosi med vrhovi in nami vsemi bodo zavladali, če se bomo začeli sistematično ukvarjati predvsem (z bolj ali manj subjektivnim - in površnim) ugotavljanjem, kdo je bolj "priden", kdo manj troši ali pa celo, kdo ne potuje z letali, da bi v očeh volivcev izgledal čim bolj skromen, četudi bi to šlo na škodo njegove siceršnje učinkovitosti.
Seveda ne mislim, da bi bilo treba kar tako spregledati prevelike in preveč očitne razlike v stroških posameznih (primerljivih) potovanj naših državnikov (in drugih funkcionarjev). Vendar pa to ne bi smela biti predvsem domena površnih in dvoumnih javnih izjav predsednika vlade ali države, ki jih je moč tolmačiti na različne, tudi tendenciozne načine. Predsednik države Türk zagotovo ni prepričljiv, ko stroške svojih letošnjih potovanj primerja z višino stroškov, ki jih je v istem obdobju pred nekaj leti ustvaril tedanji predsednik Janez Drnovšek. Prav tako ni posebej okusno, če premier Pahor kar tako namiguje, kako naj "varčuje" predsednik Türk. Seveda pa imata tako predsednik države kot predsednik vlade dovolj vzvodov (ali tudi volje?) za takojšnje vzpostavljanje takšnih splošnih meril, ki bi na vseh državnih oblastnih ravneh (tudi, ko gre zanju) prepoznavno določala, kakšni (in kako dragi) letalski (in
drugi) prevozi so normalni in še sprejemljivi, kakšne protokolarne in druge usluge so potrebne (in dopustne) za normalno opravljanje vseh državnih funkcij. Glede tega se pač ne bi smeli sprenevedati in zganjati kakršnihkoli skrajnosti, ne v eno, ne v drugo smer, četudi bi kdaj morda komu izgledalo, da se na račun (ne) uporabe ustreznega letala lahko (na hitro) pridobiva ali pa izgublja popularnost.
Slovenija vsekakor nima nikakršne potrebe, da bi si izmišljala kakšen poseben luksuz za svoje najvišje funkcionarje, hkrati pa tudi ni razlogov za kakršnakoli pretiravanja v "skromnosti", ki lahko marsikdaj hromi učinkovitost in tudi sicer meče slabo luč na splošni ugled države. Tako je vsekakor veliko vprašanje, če je prav, da Slovenija nima niti enega (zares racionalnega) državnega letala, pa rezidence predsednika države ali vlade, saj so tudi to atributi državnosti. Seveda pa tudi z vsem tem ne bi smeli pretiravati in ustvarjati razmer, ki so med drugim tudi tuje naši mentaliteti. Vsekakor pa nikomur ne koristi "izmenično" javno obtoževanje o zadevah, ki so rešljive tudi brez tega - z resnično voljo in resnično pripravljenostjo po skupnem dogovarjanju in iskanju najboljših rešitev, brez (pre)številnih velikih javnih izjav, prepirov in škandalov, seveda, če res vsi hočejo, da bi bilo v resnici bolje in čim manj ekscesov, čim manj vsakršnega rahlega razkazovanja in resničnega (ali namišljenega) zapravljanja.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Hajdina • Petnajsta seja občinskega sveta
Ali mediji o Megalaxii res lažejo?
Hajdinski svetniki so se 9. decembra sestali na 15. seji - zadnji v letu 2008. Na dnevnem redu so imeli petnajst točk dnevnega reda, na sami seji pa dodali dve novi: odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Hajdina - spremembe in dopolnitve 2007, predstavnika investitorja v družinski zabaviščni park Megalaxia Iztok Smaka in France Filipič pa sta podala informacijo o poteku projekta.
Foto: Črtomir Goznik
Žalostno in nedopustno je, da so se prodaje koledarjev lotili tudi v šolskem skladu OŠ Hajdina, ugotavljajo hajdinski svetniki. Na problematiko prodaje koledarjev je prvi opozoril Franc Mlakar.
Projekt je še vedno aktualen, investitorji ga bodo izvedli, januarja pa se bo že tudi več vedelo, kako bo z nepovratnimi evropskimi sredstvi; računajo, da bodo dobili 19 milijonov evrov. Mediji o projektu lažejo, sta zatrjevala oba predstavnika podjetja, češ da je zanje samo slaba novica dobra novica.
Nova cena projekta je tudi zaradi dodanih atrakcij sedaj višja in znaša 120 milijonov evrov. Iztok Smaka, direktor projekta, je povedal, da niso nikoli trosili laži, pač pa da mediji pišejo laži o projektu, oni so vedno govorili resnico in niso z nikomer manipulirali. Resnica pa je, da je prišlo do zamud pri pridobivanju soglasij in sredstev; zdaj se to spravlja v red. Tudi za zemljišči se stvari urejajo, trenutno sta še v lasti Reiffeisen Leasinga, je povedal, plačali so jih že v že v 80 odstotkih. Birokratski zapleti naj bi jim doslej onemogočali začetek investicije. Tako tudi ni res, da jim je Upravna enota Ptuj zavrnila izdajo delnih gradbenih dovoljenj; oni so jih umaknili, ker še niso imeli zemljišč. Te pa so jim želeli prevzeti tudi nekateri iz MO Ptuj, predvsem Gradbeno podjetje Ptuj. Januarja 2009 bo šla naprej njihova vloga za evropska sredstva, v tem trenutku pa bi težko povedali, kdaj jih bodo dobili. Tudi zemljišči želijo čimprej pridobiti, da bodo lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje. Po vsej verjetnosti bodo morali celoten projekt izvajati kot javno naročilo, to pa lahko prinese nove zamude pri začetku investicije.
Na prihodnji seji se bodo hajdinski svetniki, ki projekt še vedno podpirajo, seznanili tudi s poročilom o delu občinske komisije za Megalaxio, ki jo vodi Janko Merc, za kar
se je še posebej zavzel mag. Stanko Glažar, svetnik SDS. Investitorji v Megalaxio so pohvalili vzorno sodelovanje z občino Hajdina, kakršno si je samo želeti, dobro sodelujejo tudi z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za okolje in prostor.
Predsednik komisije za ocenitev škode Ivan Brodnjak (SLS) je še dodatno pojasnil porabo sredstev vlade RS za sanacijo škode po neurju s točo 15. in 16. avgusta letos. Franc Krajnc, svetnik SDS, je na oktobrski seji predlagal, da naj se do naslednje seje občinskega sveta pripravi podrobnejše poročilo, vključno s podatki o tem, kdo so bili člani komisije za oceno škode, kakšna je bila nastala škoda, kolikšna je ocena škode, kdo so izvajalci, ki prekrivajo vaške domove, in s kakšnimi ponudbami. V zvezi z neurjem so v občini Hajdina podali občanom deset obvestil z obrazložitvijo ukrepov. Ob neurju so aktivirali stalno komisijo za oceno škode na tekoči kmetijski proizvodnji in elementarnih nesrečah, imenovali pa so tudi komisijo za oceno škode javnih objektov s strokovnjaki s področja gradbeništva, ki je popisala vse objekte v občini. Obnovo domov in zamenjavo salonitne kritine so v občini načrtovali že dlje časa, neurje je sanacijo pospešilo. Svetniki so se seznanili z višino vlaganj in izvajalci del za osem javnih objektov: Dom krajanov Skorba, Dom vaščanov Skorba, Gasilski dom Hajdo-še, Gasilski dom Gerečja vas, Lovski dom Hajdina, Gasilski dom Hajdina, objekt ŠD Slovenja vas in občinska stavba na Spodnji Hajdini 29.
Porabili več kot prejeli
Skupaj so v občini Hajdi-
na prejeli 436.645 evrov namenskih sredstev za odpravo posledic neurja s točo, ocena porabe sredstev pa ta sredstva presega, znaša 493-333 evrov. Razliko bodo pokrili iz proračuna za leto 2009 in iz sredstev, ki jih bo občina pridobila na podlagi zahtevka za povračilo stroškov odlaganja odpadnih azbestnih kritin od Ministrstva za okolje in prostor. V občini Hajdina naj bi bilo že za blizu 300 ton te kritine, ki jo bo potrebno še odpeljati na deponijo.
Znana je tudi delitev ostanka sredstev za odpravo posledic neurja s točo, ki ji bodo prejeli občani. 278 oškodovancem, ki imajo ocenjeno škodo od 500 do 2999 evrov, bo prejelo sto evrov, 281 oškodovancev s škodo nad 3000 evrov pa 150 evrov. Vseh oškodovancev je v občini Hajdina 765, pri delitvi ostanka sredstev pa niso upoštevali tistih, ki so prejeli humanitarno pomoč, in gospodarskih objektov - teh je bilo 154. 52 oškodovancev, ki so utrpeli škodo do 500 evrov, po sklepu komisije ni upravičenih do te pomoči.
Sklepe o dodelitvi pomoči so občani že prejeli; tisti, ki so podpisane že vrnili, lahko pričakujejo nakazila že v začetku prihodnjega tedna.
V zvezi s poročilom o namenski rabi sredstev po toči je razpravljalo več svetnikov, največ o problemih pri odvozu salonitk, kjer pa dileme ni: občina bo morala poskrbeti za odvoz in ga tudi plačati, potem pa po zelo zapletenem postopku terjati vračilo dela sredstev, ne pa v celoti. Odloženi kupi salonitk na nekaterih mestih ogrožajo kolesarje in pešce, ker segajo na pločnike, kot je to primer v Hajdošah, je opozoril Slavko Burjan, svetnik LDS. Franc Mlakar, svetnik SD, pa je predlagal izdelavo neke vrste
elaborata, v katerem bi popisali vse izkušnje v zvezi z letošnjo točo in jih analizirali, da bi bilo v podobnih primerih v prihodnje ukrepanje lažje in kvalitetnejše. Nezadovoljen pa je, da so osrednji slovenski mediji pozabili na ta del Slovenije, ki ga je neurje prav tako močno prizadelo kot druga območja, poročajo pa o drugih, še vedno pa o Železnikih.
Zadolževanje nujno zaradi velikih investicij
Hajdinski svetniki so se v letošnjem letu srečali že s tretjim rebalansom proračuna za leto 2008. »Glavni razlog so finančni tokovi konzorcija podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, ki ponovno potekajo preko nosilca projekta, MO Ptuj, zato se prihodkovna in odhodkovna stran proračuna zmanjšata za 920 tisoč evrov,« je proračunske spremembe pojasnil župan Radoslav Simonič in ob tem povedal, da so v okviru tretjega rebalansa uredili tudi nekatere druge postavke oziroma čim bolj prilagodili zaključnemu računu za leto 2008. O rebalansu so stališča pripravili tudi v posameznih telesih občinskega sveta.
Ivo Rajh, svetnik SLS, je predlagal, da se opremi traktor s posipalnikom za sol, saj so z izgradnjo avtoceste v občini Hajdina pridobili nekaj nadvozov, ki so zelo strmi, po njegovi oceni neprimerni, bodo pa zaradi varnosti zahtevali dodatno skrbno
vzdrževanje. Jožica Šijanec,
predsednica odbora za družbene dejavnosti, je povedala, da so podprli povišanje za interni kabelski kanal v višini 3 tisoč evrov. Svetnik SDS mag. Stanko Glažar je imel pri rebalansu največ vprašanj, med drugim tudi o zadolževanju, ki se iz rebalansa v rebalans povišuje. Po tretjem rebalansu znaša nekaj več kot 966 tisoč evrov. Župan Radoslav Simonič je obrazložil, da je zadolževanje nujno, če želijo izpeljati vse velike investicije, ki jih imajo. Tudi postavka za majska drevesa se je zelo povečala. Župan je pojasnil, da so pred prvim majem v vseh vaseh postavili betonske jame za postavitev teh dreves, kar je pomembno predvsem iz varnostnega vidika. V proračun občine pa naj bi v bodoče zajeli tudi prihodke od občinskih domov v Skorbi in Dražencih, sklep o tem je predhodno že sprejel odbor za družbene dejavnosti.
Ker proračuna za leto 2009 v občini Hajdina še niso sprejeli, so za prve tri mesece leta 2009 sprejeli sklep o začasnem financiranju, razpravo o njem pa naj bi pričeli v začetku novega leta.
Razvoj zahteva spremembe družbenega plana
Zaradi načrtovanih investicij v prihodnjih letih so svetniki sprejeli tudi stališče do odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega
plana za območje občine Haj-dina, na katerega niso imeli pripomb, sprejeli pa naj bi ga na dopisni seji, saj za potrditev potrebujejo sklep Ministrstva za okolje in prostor. V tem trenutku namreč še ne razpolagajo z medresorsko uskladitvijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namreč zahteva, da se najboljša kmetijska zemljišča nadomestijo v območju nekmetijskih resursov (gozd, stavbna zemljišča, gramoznica, cesta in podobno), teh pa v občini Hajdina ni. Tega se zavedajo tudi na Ministrstvu za okolje in prostor.
V točki pobude in vprašanja pa so hajdinski svetniki na 15. seji največ razpravljali o prodaji koledarjev. Te so se namreč lotili tudi v šolskem skladu OŠ Hajdina, ki je ta sklad ustanovila med zadnjimi v Sloveniji. Na problematiko prodaje koledarjev, ki bi jo morali urediti tudi v občini Hajdina, podobno naj bi to uredili tudi že v občini Maribor, je opozoril svetnik SD Franc Mlakar, pritrdili pa so mu tudi nekateri drugi. Žalostno in nedopustno je, da se šolski sklad polni tudi z denarjem od prodaje koledarjev. Če šola potrebuje denar, naj se osebno obrne na podjetnike, z veseljem bodo pomagali, ne pa da nalaga prodajo koledarjev otrokom, ki se pri tem po nepotrebnem izpostavljajo nevarnostnim, na drugi strani pa naj bi zanje veljala stroga pravila glede varne šolske poti.
Dornava • Z decembrske občinske seje
O loteriji in zahtevah polenškega župnika
Dornavski svetniki so zadnjo letošnjo sejo, upoštevajoč dosedanjo tradicijo pet- in večurnih zasedanj, oddelali v rekordnem času treh ur. Še največ pripomb je bil deležen osnutek proračuna za naslednje leto, sicer so pa sklepe sprejemali brez posebnih razprav.
Tako so složno sprejeli predlog odloka o kanalščini, po katerem se bo mesečno plačilo uravnavalo po povprečni porabi vode v gospodinjstvu, nadalje so nekoliko zvišali vrednost točke za nadomestilo stavbnega zemljišča, ki bo poslej znašala (namesto dosedanjih 0,0026 evra) 0,0035 evra, potrdili pa so tudi predlog odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in komunalnem prispevku.
Dalj časa pa so se zadržali pri predlogu proračuna za naslednje leto, ki tako na odhodkovni kot na prihodkovni strani znaša dobrih 2,6 milijona evrov. Po predstavitvi župana Rajka Janžekoviča bo približno 19 % proračuna namenjenih za povračila minulih naložb (največ za plačilo dolga za občinsko stavbo), okoli 18 % ga bo šlo za letos izvedene naložbe, ki jih je še treba plačati, 14 % pa je predvidenih za nove naložbe v prihodnjem letu. Okoli visokih postavk, ki se nanašajo na odplačilo izgradnje kanalizacije in občinske stavbe, ni bilo slišati posebnih vprašanj, sta se pa 'polenška' svetnika Janko Slana in Franc Kukovec zaustavila pri postavki za gradnjo vaško-gasilskega doma na Polenšaku, kjer je predviden del občine za sofinanciranje gradnje 3000 evrov nižji od prvotno obljubljenega. Vztrajanje obeh svetnikov bi se lahko razvilo v hudo debato, če je ne bi župan Janžekovič presekal z besedami, da gre za osnutek proračuna in da bo možno v prihodnjih dnevih pripraviti vse pobude in amandmaje za spremembe, pri čemer pa bo moral vsak predlagatelj natanč-
no navesti tudi postavko, na kateri naj bi se delež denarja znižal v dobro drugi postavki.
Potem se je malo zakuhalo še okoli denarja, ki naj bi ga imela na razpolago občinska uprava; na postavki za materialne stroške je predvidenih namreč 70.000 evrov, na postavki za plače in druge izdatke zaposlenih (brez župana) pa 95.000 evrov. Kar nekaj svetnikov je bilo mnenja, da imajo drago občinsko upravo. Župan je na te pripombe predlagal, da se srečajo izven uradne seje in primerjajo te stroške s stroški Dornavi podobnih občin. Kukovec pa je k temu navrgel, da se strinja, ampak da naj potem primerjajo še pridobljena evropska sredstva za projekte, kar je takoj zbodlo župana, ki je ponovil znano dejstvo, da je občina pač veliko preveč v dolgovih in ni imela dovolj lastnega denarja za prijave na razpise. V nadaljnji debati je bilo nato spet slišati kritike okoli obrtne cone, ki je občina nima, da jo sosednje občine prehitevajo in da Dornava vedno bolj zaostaja v razvoju ipd. Res je sicer, da so v prostorskem planu občine opredelili dve območji za cono, vendar sta obe precej sporni oz. vprašljivi: morebitna cona ob ribiški koči je namreč sredi kmetijskega zemljišča, zaraščeno trikotniško zemljišče v Mezgovcih pa je v lasti Slovenskih železnic, in če bo ta del zemljišča dejansko potrjen kot obrtna cona, potem bo cena zemljišča najverjetneje tako visoka, da se je občini ne bo splačalo odkupiti, opremiti in ponuditi v prodajo obrtnikom, ker bo cena kvadratnega metra previsoka.
Ob županovem (neresnem) predlogu, da lahko sledijo vzoru neke nemške občine, ki je poskušala svoj proračun in dolgove rešiti tako, da je igrala loto, so se svetniki sicer nasmejali; ob informaciji, da hoče polenški župnik 500 evrov mesečne najemnine za postavitev mobitelove antene v zvoniku, pa jih je do smeha minilo ...
Recept za višji proračun: občina naj igra loto!
Rešitev za dolgove in preskromen občinski proračun za vse želje bi sicer lahko poskušali rešiti po receptu neke nemške občine, ki ga je opisal župan Janžekovič: »Ne vem, ali je to res, ampak menda naj bi se v neki nemški občini, ki je bila v finančnih škripcih, odločili za to, da kupijo ogromno srečk in z zadetkom rešijo vse svoje težave. Predlagam, da tudi mi zberemo denar in kupimo srečke, pa da vidimo ...«
Ideja je sprožila kar nekaj smeha, čeprav niti ni tako neumna, kot je slišati - po naši zakonodaji namreč tudi davek od loto dobitka, ki ga zadene
posameznik, pripade matični občini, kar pomeni, da bi Dornava kot občina, če bi zadela glavno nagrado, dobila celoten znesek dobitka. Seveda pa je treba za nakup srečk ali loto lističev umestiti v proračun ustrezno postavko ...
V zaključnem delu seje je župan Janžekovič seznanil svetnike o dogovoru s ptujsko občino glede skupnega šolskega okoliša. Povedal je, da je že prejšnji župan sklenil sporazum o tem, da je skupni šolski okoliš dogovorjen le za določen čas, ki je zdaj mimo, in da se mora zdaj vrniti ptujski občini. Dolžnost občine Dornava je, da sproži postopek za izločitev nekaterih naselij iz skupnega šolskega okoliša, do začetka naslednjega šolskega leta pa si bosta obe občini še sorazmer-
no razdelili stroške prevozov otrok v šole: »Ta dogovor, za katerega sicer doslej nismo vedeli, za nas ni nobena izguba, saj imamo v naši šoli največ 20 otrok, ki bi sicer spadali pod ptujski šolski okoliš. Dejstvo pa je tudi, da starši lahko vpišejo svoje otroke v katerokoli šolo in osnovnošolci iz nekaterih naselij, ki bodo v prihodnje spadala pod ptujski šolski okoliš, imajo do naše šole bližje kot do OŠ Ljudski vrt, kar pomeni, da bodo zanje tudi prevozi do naše šole zastonj!«
Župnik hoče 500 evrov mesečne najemnine!
Čisto ob zaključku seje pa se je razpočila še ena zanimi-
va petarda, ki jo je spustil kar župan sam. Znano je namreč, da so krajani Polenšaka in bližnjih naselij brez mobitelove-ga signala ali pa je ta izredno slab. Podjetje Mobitel si sicer prizadeva za postavitev bazne postaje, vendar je naletelo na trdo pogajalsko stališče polen-ške župnije; anteno bi podjetje namreč želelo postaviti v cerkvenem zvoniku, kjer ne bi motila nič in nikogar, s signalom pa bi bilo pokrito celotno območje. Za postavitev v zvoniku je podjetje pripravljeno plačati okoli 100 evrov mesečne najemnine župniku, vendar naj bi ta vztrajal pri 500 evrih, kar je za ponudnika storitev nesprejemljivo. Vsa zadeva je stala kar nekaj časa na mrtvi točki, nezadovoljstvo krajanov se je večalo, za stanje pa so krivili občino. In Rajku Janžekovi-ču je očitno prekipelo, zato je tamkajšnjemu župniku poslal dopis, ki ga je prebral tudi svetnikom in v katerem pravi, da naj župnik vendarle nekoliko popusti pri nerazumljivo visoki ceni najemnine ter se izpo-gaja za 150 evrov najemnine, saj antena ne bi ovirala nikogar in ničesar, njegovi farani, ki so tudi občani, pa bi končno lahko imeli tako želeni signal za mobilno telefonijo: »Menim, da je 1800 evrov dohodka iz najemnine letno lepa cifra, sploh, ker cerkev in župnišče zaradi tega ne izgubita popolnoma nič!«
Zbor svetnikov je ob tej informaciji ostal brez besed, ali bo župnik popustil in bodo njegovi farani lahko začeli uporabljati mobilne telefone ali ne, pa bomo še videli.
SM
Kidričevo • Počastili Trubarjevo ieto
Spomnili so se očeta slovenske besede
V občini Kidričevo so se 500. obletnice rojstva velikega Slovenca Primoža Trubarja in njegovega razgibanega življenja spomnili v torek, 9. decembra, na slovesnosti v veliki dvorani restavracije Pan, ki so jo pripravili učenci in učitelji OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in Cirkovce ter podružnične šole v Lovrencu.
Podžupan občine Kidričevo Jože Medved je v slavnostnem nagovoru številno občinstvo v veliki dvorani restavracije spomnil na pomen praznovanja svetovnega dneva reformacije, ki ga 31. oktobra praznujemo tudi kot slovenski državni praznik, saj je povezan z velikim Slovencem Primožem Trubarjem, utemeljiteljem slovenske besede, slovenskega knjižnega jezika in očetom prvih dveh knjig v slovenskem jeziku. Prav zaradi tega, je menil Medved, lahko kraj Raščica pri Velikih Laščah upravičeno imenujemo zibelka slovenskega knjižnega jezika, Primožu Trubarju pa upravičeno pripišemo vlogo očeta slovenskega naroda, njegove pa so tudi velike zasluge za obstoj slovenskega življa na sedanjem slovenskem ozemlju.
V imenu Občine Kidričevo
se je podžupan Medved zahvalil vsem učencem in učiteljem iz kidričevske, cirkovške in lovrenške šole, ki so proslavo ob Trubarjevem letu pripravili skrbno in kvalitetno, vsem občanom v dvorani pa je sporočil, da se moramo sedaj, ko smo v Evropi, še bolj zavedati svojih korenin in tega, da smo Slovenci.
Učenci vseh treh šol na območju občine Kidričevo so v sodelovanju s svojimi učitelji in mentorji Sonjo Lenarčič, Majdo Vodušek, Liljano Krošl, Ireno Tušek, Jasno Medved in Lidijo Horvat iz Kidričevega, Sonjo Stepanov iz Lovrenca ter Marjanom Krajncem, Kristino Bauman, Tatjano Novak in Ivanom Kojcem iz Cirkovc številne obiskovalce v besedi, sliki, glasbi in petju na zanimiv in obenem prijeten način popeljali petsto let nazaj, v zgo-
Foto: M. Ozmec
Ucenci iz kidricevske, cirkovske in lovrenske sole so obiskovalce v besedi, glasbi, petju in igranju popeljali 500 let nazaj.
dovino srednjega veka, ki je tako pomembno in odločilno zaznamovala slovenski narod.
V predstavi, ki je plod skrbno pripravljenega in celoletnega projekta ob obeležitvi Trubarjevega leta, so se ustavili na vseh 13 pomembnih postajah Trubarjevega življenja, opozorili na še dva pomembna Slovenca tistega časa, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča. V kratkem pa so se sprehodili še skozi življenje slovenskega naroda in slovenske besede vse do današnjih dni. Sicer pa so ob Trubarjevem letu učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, OŠ Cirkovce in OŠ Lovrenc pripravili tudi priložnostno razstavo likovnih del pod naslovom Trubar med nami, ki so jo na panojih razstavili v veliki dvorani restavracije, kjer je potekala slovesnost.
M. Ozmec
Foto: SM
Slovenija • Sindikalni izziv recesiji in krizi
Sindikati predlagajo novi socializem
V Neodvisnih sindikatih Slovenije so kot zagon novega gospodarskega ciklusa in izziv recesiji ter krizi pripravili primerjalno analizo in programska izhodišča za memorandum. Po besedah predsednika Rastka Plohla je bistvo vsega Novo delo ali New deal, ki bi z oživitvijo gospodarske rasti lahko pomenilo izhod iz krize.
Kot pravi predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, so do takih zaključkov prišli zaradi ugotovitev dejanskega stanja pri nas: "Pretekle recesije, padec gospodarske rasti in napovedi vpliva nove svetovne krize v letu 2009 so posledica nepo-srečenih strukturno-ekonom-skih in lastniških sprememb po osamosvojitvi Slovenije in slabe državne strategije glede ohranitve in vzdrževanja gospodarstva s kmetijstvom, saj je to bilo pretežno prepuščeno samo sebi in lažni ideologiji, da tržno gospodarstvo uravnava samo sebe. Socialistična Republika Slovenija je bila leta 1985 po razvitosti na desetem mestu v svetu in je imela neprimerno večjo kupno moč na prebivalca, kot je ta danes, nezaposlenosti pa sploh ni poznala. Posledica tranzicije je bil nepotreben propad velikih poslovnih sistemov, stagnacija v kmetijstvu, prehod dobršnega dela vitalnih delov gospodarstva v lastništvo tujcev in posledično s tem se je zmanjšala ali sploh prenehala proizvodnja življenjsko pomembnih proizvodov in prehrane, ki zago-
tavlja samooskrbo države in presežke, ki so čisti zaslužek iz mednarodne menjave blaga in dela, pojavila pa se je še velika zadolženost sedanjih generacij.
Poleg tega se je celotna Slovenija znašla v situaciji padca kupne moči zaposlenih in upokojencev, masovne brezposelnosti, drastičnega znižanja starostne dobe, zmanjšanje rodnosti, ki ne dosega več obnavljanja skupnosti, obdobju kriz, ki si sledijo ena drugi, in na pragu revščine."
V čem vidite izhod iz te situacije Neodvisni sindikati?
"Iz obstoječega kaosa je potrebno vzpostaviti nov zagonski ciklus in začeti zraven obstoječih državnih investicij, to je že zaključujočega se avtocestnega programa, še pospešeno prenovo in izgradnjo elektrogospodarstva, ekoloških gospodarskih objektov, vzpodbujati izgradnjo podjetij za osnovne izdelke ter pridelavo prehrane za lastne potrebe. Na ta način bomo odpirali nova delovna mesta v kmetijstvu, prehrambeni industriji in ostalem gospodarstvu, ljudje bodo
Foto: M. Ozmec
Rastko Ploh: »Nujno potrebno je korenito spremeniti družbenoekonomsko ureditev v smislu vračanja socializma s kombinacijo večinskega lastništva domačega izvora!"
polno zaposleni, proizvajali bomo izdelke in hrano, ki jo sedaj uvažamo, celo za izvoz je bo dovolj, in imeli bomo od tega dobiček. Tako bo zmanjšan odliv denarja v tujino, zmanjšano bo najemanje kreditov iz tujine in dosežena osnovna samooskrba, suverenost in neodvisnost, kar je bil cilj osamosvojitve in bistvo vsega, kar omogoča sedanjost in prihodnost rodov."
Gre tudi za novo strategijo razvoja gospodarstva?
"Gospodarstvo mora biti
načrtovano tako, da nudi preživetje skupnosti, tudi če se
-	poenostavljeno povedano
-	cel svet okrog nas podre. V skladu s tem mora biti zagotovljen obstoj vsega življenjsko pomembnega gospodarstva, in to v domačih rokah. Kaj če jutri na svetovnem trgu ne bo več možno dobiti nafte in druge energije? Kaj bo, če ne bo moč kupiti hrane za noben denar? To so življenjska vprašanja in temeljni ekonomski programi vsake kolikor toliko vredne države, a jih Slovenija nima razdela-
nih in predvidenih."
Kaj predlagate Neodvisni sindikati?
"Ta pozitivni krog v duhu dobrega gospodarjenja v korist najširše skupnosti je potrebno skleniti čimprej. Za uresničitev tega je nujno potrebno koreniteje spremeniti družbenoekonomsko ureditev v smislu vračanja socializma s kombinacijo večinskega lastništva domačega izvora, zasebništva, z večjim poudarkom na socialističnih vrednotah, dogovorni ekonomiji, s pluralizmom lastnine, vse to pa se mora izraziti v polni zaposlenosti, dvigu kupne moči z minimalno plačo 1000 evrov, povečanju pravic ter materialnih ugodnosti celotne družbe, kot je to zapisano v Rožniški deklaraciji 2008. Brez sistemskih sprememb ne bo šlo."
Podobnega mnenja so bili tudi razpravljavci na okrogli mizi o socialnem položaju mladih v Sloveniji, ki je bila v sredo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič kritično ocenil vladno napoved, da bodo v času gospo-
darske krize pomagali le dobrim podjetjem, ne pa tudi tistim, ki so bila v težavah že prej. Obenem je predstavil idejo, ki bi po njegovem pomagala preseči krizo in obenem lajšati težave mladim iskalcem stanovanj. Tudi ZSS predlagajo New Deal: "Že v veliki krizi leta 1935 je Roosevelt poskušal premostiti depresijo z načrtom, imenovanim New Deal. Gre za množična javna dela in mi predlagamo, da bi se koncentracija vsega najprej usmerila v stanovanjsko izgradnjo. To bi poleg gradbene operative za seboj potegnilo tudi vso drugo industrijo in bi zagotovo povzročilo gospodarsko rast, poleg tega pa bi dosegli še en pozitiven učinek: glede na dejstvo, da je v Sloveniji 90 odstotkov stanovanjskega fonda v zasebni lasti, bi z gradnjo najemnih stanovanj omogočili mladim in mladim družinam, da bi lažje prišli do stanovanj. Danes si s povprečno plačo okoli 900 evrov lahko kupijo v Ljubljani le pol kvadratnega metra stanovanja, kar je absurd!"
M. Ozmec
Sveti Andraž • Vandalizem ali politično obračunavanje?
Zupanu namerno uničili 12 ton jabolk
Pred 14 dnevi je županu Svetega Andraža Franciju Krepši, ki skupaj z bratom Slavkom v Rjavcih obdeluje velik sadovnjak, nekdo vdrl v skladišče ter s tekočino, podobno nafti, polil in uničil okrog 12 ton jabolk. Župan je prepričan, da ima dogodek politično ozadje.
Brat andraškega župana Slavko Krepša se preživlja izključno s sadjarstvom. Pri obdelovanju sadovnjaka mu pomaga tudi brat, andraški župan. Pridelek Krepševih je bil letos zaradi toče in vremenskih vplivov zdesetkan, pred dnevi pa je nekdo uničil še tisto, kar je ostalo. Približno 12 ton jabolk je neznani storilec polil s tekočino, podobno nafti, ter s tem uničil ne le pridelek, temveč tudi zaboje, ki so zaradi prisotnosti omenjene tekočine neuporabni.
Krepševe, ki imajo skla-
dišče na precej samotnem koncu Vitomarcev, so o vlomu obvestili sosedje. »Brata so takoj zjutraj klicali sosedje in mimoidoči, češ da je skladišče odprto. Tudi sam sem to opazil, ko sem se peljal v službo. Ko sem poklical brata, mi je dejal, da so ga sosedje o tem že obvestili in da naj po-
gledam, kaj se dogaja. Takoj sem opazil, da vrata niso odklenjena, temveč je ključavnica popolnoma uničena. To je bilo delo profesionalca, tudi policisti so rekli, da je točno vedel, kaj dela,« se spominja Franci Krepša.
O vlomu je župan nemudoma obvestil tudi policiste, ki
so prišli na kraj dogodka ter poslikali uničena jabolka in prevrtano ključavnico. »Prvo se nam je zdelo nesmiselno, zakaj bi kdo vdrl v skladišče. Konec koncev, kaj bi lahko odnesel? Le nekaj zabojev jabolk. Ko pa je šel brat podrobneje gledat, je videl, da so jabolka mokra. Analiza bo
Ključavnico so vlomilci prevrtali in tako vdrli v skladišče.
Franci Krepša je prepričan, da ima dejanje politično ozadje.
Uničenih je 12 ton jabolk.
pokazala, s čim natančno so jih polili, po vsej verjetnosti pa gre za nafto, ki je uničila okrog 12 ton pridelka,« pojasnjuje andraški župan.
Škoda znaša nekaj več kot pet tisoč evrov, saj niso uničena le jabolka, temveč tudi leseni zaboji. Policija na primeru še dela, tako da še ni znano, kdo bi lahko stal za omenjenim dejanjem. »Prepričan pa sem, da ima politično ozadje. Moj brat in jaz nisva zasebno z nikomer v konfliktu. To je zastraševanja, ki ima politično noto. A tokrat niso naleteli na pravega, saj ostajam pri svojih odločitvah
neomajen. Takih bolnih izpadov se ne bojim. Upam pa, da bodo storilca našli in da ga bo doletela ustrezna kazen,« je dejal Krepša, ki pojasnjuje, da preiskava napreduje in da policija nekaj prič že ima.
Da je žalost še toliko večja, pridelek Krepševih ni bil zavarovan. »Zavarovano smo imeli le skladišče. Kdo bi si mislil, da se lahko zgodi kaj takega,« ogorčeno pojasnjuje župan, ki je prepričan, da je omenjeni dogodek posredno ali neposredno posledica dopisov, v katerih mu svetniki očitajo kopico nepravilnosti.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Podvinci • Zbor krajanov
Zupan krajanom zavezal jezik!
Po skoraj petih letih je v Podvincih 8. decembra potekal novi zbor krajanov. Pred tem ga je ptujski župan sklical 20. januarja 2004, potekal pa je na isti lokaciji, v gasilskem domu, kot letošnji. Takrat se ga je udeležilo 108 občanov, decembrskega 120. Za sklic zbora krajanov so se po besedah takratnega vodje iniciativnega odbora Janka Čeha odločili, ker so »veliki in nezadovoljni«.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Celan se je na zbor krajanov zelo dobro pripravil, s tem pa dejansko tudi razorožil krajane, da so bili bolj ali manj tiho, oglasili so se le redki.
Za mizo zbora krajanov so ob županu dr. Čelanu sedeli (od leve) mag. Janko Širec, Mirko Kekec, mag. Stanko Glažar, Mitja Lah in Ivan Šenkiš.
Ker so Podvinčani, kot sami zatrjujejo, ostali drugorazredni občani MO Ptuj, se je zgodil tudi drugi zbor krajanov, ker še vedno nimajo kanalizacije, pločnika ob glavni cesti skozi naselje in ker v vseh letih tudi niso uspeli ničesar iztržiti na račun CERO Gajke, ki ima izredno negativen vpliv na okolje, v katerem živijo. Na čelu novega iniciativnega odbora je Aleksander Voda.
Že razprava na zboru krajanov v letu 2004 je pokazala, da je naselje Podvinci v okviru primestne četrti Rogoznica infrastrukturno v izredno slabem položaju. Čeprav so od središča mestne občine oddaljeni dobrih 2,5 km, ostajajo na robu mestnega razvoja. Ptujski župan jim je že takrat povedal, da možnosti za vlaganja na njihovo območje ni veliko, razen da se povečajo prihodki proračuna, tudi na račun Gajk, če jih bodo znali unovčiti, ali pa da se opravijo prerazporeditve znotraj vsakoletnih vlaganj v PČ Rogozni-ca. Podvinčani so pred skoraj petimi leti in pol zahtevali ureditev kanalizacije, izgradnjo pločnika in postavitev javne razsvetljave ob glavni cesti, saj gre za izredno nevarno cesto, ki ogroža zlasti otroke na njihovi vsakodnevni poti v šolo. Takrat so zahtevali tudi, naj se jih zaradi negativnih vplivov z nove deponije odpadkov obravnava enakovredno kot občane MČ Jezero. Stanislav Napast iz Skupne občinske uprave jim je takrat dokazoval, da je po opravljeni presoji vplivov na okolje ugotovljeno, da ti ne dosegajo Podvincev! Ob selitvi 22 tisoč bal se je sicer širil nezaželen in nepričakovan smrad, a po izgradnji kompostarne in kanalizacije na novem odlagališču več ne bi smelo biti. Da se kanalizacija ni razvijala v pričakovani smeri, pa naj pripišejo tudi sebi: 27 milijonov tolarjev, ki so bili v letu 2002 namenjeni
za kanalizacijo, je bilo zaradi tega, ker se trije od dvanajstih lastnikov zemljišč niso strinjali s traso kanalizacijskega omrežja, preusmerjenih drugam. Osnovni problem Podvincev naj bi bil odvodnjavanje meteornih voda in fekalne kanalizacije, to pa je potrebno zgraditi pred pločniki. Izgradnja pločnika ob regionalni cesti je vključena v razvojne programe v naslednjih letih, vendar gre za projekt, ki ga mora sprejeti tudi država.
Na zboru krajanov v Podvincih leta 2004 so Podvinčani tudi ugotavljali, da se v MO Ptuj ne zavzemajo dovolj zanje in da je bilo to, o čemer razpravljajo, že enkrat sprejeto, a so bili izigrani. Ob menjavi oblasti se je na dogovore pozabilo.
Po skoraj petih letih ponovno o že znanih zahtevah
Razprava na tokratnem podvinškem zboru krajanov, ki je bil prav tako klic v sili,
ker so Podvinčani prepričani, da so še vedno drugorazredni državljani na robu mesta, je imela podobno, če ne identično vsebino kot januarja 2004. Tudi tokrat so se pogovarjali o izgradnji komunalne in cestne infrastrukture, pločnika in kolesarske steze ob glavni cesti v Podvincih in problematiki odlagališča CERO Gajke. Ptujski župan dr. Štefan Čelan se je na zbor izredno pripravil in postregel s podrobnimi podatki o vseh vlaganjih na tem območju v zadnjih letih. Ob tem je podrobno predstavil sprejeta načela poslovanja v MO Ptuj; eno od teh je uravnotežen razvoj vseh območij v MO Ptuj in s tem mislijo zelo resno. Zaradi izredno omejenih proračunskih sredstev je v tem času mogoče uresničiti le projekte, ki so podprti z državnimi in evropskimi sredstvi.
Kanalizacijo naj bi prinesel projekt druge faze podtalnice, čeprav naj bi jim bilo prvotno obljubljeno, da bodo na vrsti že v prvi fazi, skupaj s čistilno napravo. A ker je prišlo v
projektu zaradi tehničnih in tehnoloških razlogov do sprememb, se je to spremenilo oziroma se sedaj celo napoveduje, da bodo hkrati s cesto skozi Podvince poskrbeli tudi za kanalizacijo, zatrjuje ptujski župan. Marjan Kolarič, mestni svetnik s tega območja, pa rad spomni, da je v tistem času še kot predsednik sveta PČ Rogo-znica hodil po terenu in zbiral potrebna soglasja za gradnjo kanalizacije, a so za nekaj časa poniknila v občinskih predalih.
V proračunu MO Ptuj so za pridobitev potrebne projektne dokumentacije za ureditev pločnika za pešce ob ozki in dotrajani cesti skozi Podvince zagotovili 150 tisoč evrov. Ta cesta je državna in po njej vsak dan zapelje najmanj osem tisoč avtomobilov. Država je za cesto zagotovila 1,5 milijona evrov. V letu 2009 naj bi se začela tudi dela na Slovensko-goriški cesti, za katero so v mestnem proračunu zagotovili 400 tisoč evrov, država pa bo v tem projektu sodelovala z
Foto: Črtomir Goznik
Na zboru krajanov so ugotavljali zgolj prisotnost krajanov iz naselja Podvinci, skupaj naj bi jih bilo 120.
1,3 milijona evrov. V letu 2010 pa naj bi uredili tudi kulturno dvorano v Rogoznici, tudi pri projektu športnega igrišča v Kicarju so že zelo daleč. Pod-vinci so v tem času dobili tudi javno razsvetljavo, čeprav so ta projekt nekateri želeli prekiniti.
Kar pa zadeva Gajke, ki močno načenjajo kvaliteto življenja Podvinčanov, je že sam župan dejal, da bo prišlo do zaprtja odlagališča. Če ne bo novih površin, ga bo zaprla občina kar sama, ker takšne, kot so doslej, ne morejo več obratovati. Če zemljišč ne bo, bo že marca 2009 potrebno odpadke odvažati drugam. Potrebno se bo dogovoriti o povišanju odlagalnih polj, kar bo omogočilo navpično odplinje-vanje, prav tako bo potrebno pridobiti denar za sodobnejšo kompostarno in urediti pred-čiščenje izcednih vod, ki jih že sedaj odvajajo na centralno čistilno napravo.
Zahtev, ki kršijo pravice drugih, odgovorni nimajo pravice spoštovati
Na predlog predsednika iniciativnega odbora Podvinci Aleksandra Vode so Podvinča-ni oziroma Rogozničani izglasovali zaprtje CERO Gajke. Pa tudi sicer bodo Podvinčani po besedah predsednika iniciativnega odbora Aleksandra Voda in Janka Petroviča naredili vse, da se Gajke ne bodo širile, ker tudi vodovarstveno območje tovrstne obremenitve ne prenese. Če pa se bodo že širile, pa bo Podvinčanom treba nekaj dati v zameno. Predsednik iniciativnega odbora pozna poti, ki bodo pripeljale do tega, je povedal, vendar adu-tov še ni želelel razkriti.
Čeprav je vse vključeno v proračun, smo skeptični, je bilo slišati nekatere udeležen-
ce po končanem zboru. Enake obljube je bilo slišati tudi pred štirimi leti, pa iz vsega ni bilo nič. Od leta 2007 do 2010 naj bi vlaganja v ČS Rogoznica samo iz proračuna MO Ptuj znašala 4.135.000 evrov.
Ptujskega župana smo po zboru krajanu vprašali, kakšno težo ima sklep zbora krajanov o zaprtju deponije Gajke za mestno oblast. Povedal je, da je deponija namenjena skoraj 80.000 prebivalcem v Spodnjem Podravju in ne zgolj mestni oblasti. Glede sklepa lahko pove zgolj to, da so ga izglasovali na predlog predsednika iniciativnega odbora in ne na predlog predsedstva zbora. Mestna oblast bo v skladu z veljavno zakonodajo izpeljala vse postopke, ki so povezani s potrebami in željami vseh tistih, ki že leta in leta vlagajo v to deponijo. Preden bo prišlo do njenega zaprtja, bodo vsekakor temeljito proučili tako osebno kot kolektivno odgovornost vseh tistih, ki bodo povzročili takšno situacijo. V nobenem primeru ne bodo upoštevali zgolj pravice do rušenja brez odgovornosti za nastale posledice. V MO Ptuj imajo bogate izkušnje iz posameznih sodnih praks, ki so pokazale, da odgovorni nimajo pravice spoštovati zahtev civilne družbe, ko gre hkrati za kršenje pravic drugega dela civilne družbe, posebej poudarja ptujski župan. Zato bodo povzeli vse ukrepe za prenos odgovornosti na tiste, ki bodo povzročitelji tovrstnih napak. V tem trenutku v MO Ptuj iščejo zgolj tiste rešitve, ki bodo omilile neprijetne posledice obratovanja deponije. Ob tem je potrebno poudariti, da je deponija tako s tehnološkega kot ekonomskega vidika pod velikim vprašajem. V tem trenutku so pri dogovorih potrebni zgolj krajani četrtne skupnosti Spuhlja, saj je z njimi podpisana pogodba.
Gornja Radgona • Okrogla miza in delavnica o podjetništvu
Podjetništvo jutri na dobri poti
Podjetje SUN iz Gornje Radgone je v obdobju od leta 1994 do 2005 izjemno uspešno izvajalo projekt podjetniškega krožka za osnovnošolce, v katerega je bilo skozi 11-letno obdobje vključenih več kot 6500 učencev. Vloga in pomen krožkov sta bila v celoti uresničena, saj je bil ob ustvarjanju pozitivne podjetniške klime v zadnjih razredih osnovnih šol in mentorjih krožkov projekt predstavljen številnim tujim delegacijam, s tega področja pa je bilo opravljenih tudi nekaj diplomskih nalog.
Udeleženci okrogle mize in delavnice (z leve): Zlatko Erlih, Nataša Lorber (oba podjetje SUN), Jože P. Damijan, Valentina Lozar, Dušan Zagorc (ravnatelj OŠ G. Radgona) in Danijel Lamperger
Žal se je izvajanje projekta zaradi premajhnega interesa države in pomanjkanja finančnih sredstev zaključilo, udeleženci nedavne okrogle mize in delavnice o razvoju podjetništva pa so ugotavljali, da bi bilo podobne dobro zasnovane aktivnosti potrebno nadaljevati, in upajo, da bo v sedanji slovenski vladi dovolj posluha. Na zelo dobri poti je novo nastali pridobljeni projekt podjetja SUN Podjetništvo jutri, ki se z okoli 200 učenci v 12 osnovnih šolah po Sloveniji že izvaja.
Ob predstavnikih občine Gornja Radgona, območno obrtno-podjetniških zbornic, ravnateljev osnovnih šol, raz-
vojnih agencij in zavodov za zaposlovanja pomursko-po-dravske regije so se okrogle mize in delavnice udeležili tudi Jože P. Damijan (Ekonomska fakulteta Ljubljana), Danijel Lamperger (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija) in Valentina Lozar (Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije). Damijan je udeležencem govoril o aktualnih gospodarskih dogajanjih doma in v svetu, s poudarkom na finančni krizi, ki bo (je) zajela tudi našo državo. Povedal je, da napovedi niso rožnate, saj so splošna predvidevanja, da bo recesija trajala dve do tri leta. Na vprašanje, kako iz krize, je izposta-
vil akcijski načrt za reševanje gospodarskih težav, ki bi ohranjala delovna mesta. » V osnovi je potrebno pripraviti rebalans proračuna za prihodnje leto in pri tem upoštevati največ restrikcij na področju usklajevanja plač. Za spodbujanje povpraševanja na trgu se mora čim več denarnega toka ohraniti v gospodarstvu, to pa je možno le z znižanjem davčnih bremen podjetjem. Reševanje likvidnosti firm vidim v zagotavljanju finančnih garancijskih paketov, kar seveda ne zagotavlja učinkov na kratki rok,« je povedal Jože P. Damijan.
Svetovalec na Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije Da-
nijel Lamperger je izpostavil pomen temeljnih načel Akta za mala podjetja, ki jih je sprejela Evropska unija, ob njihovi uresničitvi pa bo zagotovljeno enostavnejše poslovanje mikro in malih podjetjih, kar bo vodilo k hitrejšemu razvoju malega podjetništva in pospešitvi gospodarske rasti. »Za novonastala podjetja in registracijo mladih podjetnikov je značilno, žal napačno, da mnogi vstopajo v podjetništvo brez poslovnega načrta, s pomanjkanjem znanja s področja zakonodaje in slabo izkoriščenimi podpornimi institucijami,« je poudaril Danijel Lamperger.
Niko Šoštarič
Gornja Radgona • Tuš ob zaključku poslovnega leta
Zastavljeni cilji uresničeni
Aleksander Svetelšek, generalni direktor holdinga Tuš, je na novinarski konferenci v Gornji Radgoni razodel letošnje poslovne rezultate drugega največjega trgovskega podjetja v Sloveniji.
Letošnji razvoj holdinga Tuš je na vseh področjih potekal po napovedih, kar se izkazuje v odličnem dosežku - s skoraj 810 milijoni evrov prihodkov, kar je za 24 odstotkov več kot lani. Za uresničitev množično zastavljenih širitvenih zmogljivosti so v Tušu namenili več kot 100 milijonov evrov in ob tem odprli kar dvajset poslovnih
objektov na tujih trgih. Letos so sočasno vstopili na bosanski, srbski in makedonski trg s skupaj 20 supermarketi. Z odprtjem Planeta Tuš v Kranju meseca oktobra pa so zaključili svoj največji letošnji projekt.
Na tujih trgih je Holding Tuš ustvaril 51 milijonov evrov, po Svetelškovih napovedih pa se bo promet v BiH
prihodnje leto povečal za okoli 500 odstotkov.
Tušev kolektiv naj bi ob koncu leta štel že več kot 4.500 članov, zgolj na tujih trgih pa je skupno zaposlenih okoli 700 delavcev. Podjetje se z uspešnim poslovanjem lahko pohvali tudi na področju uveljavitve bencinskih servisov, saj je z enajstimi enotami po vsej dr-
žavi že tretja največja veriga bencinskih črpalk v Sloveniji. Prihodnje leto bo Tušev bencinski servis zgrajen tudi v Ljutomeru.
V zvezi s finančno krizo je Svetelšek poudaril, da je v poslovanju še ne občutijo, pričakovati pa je, da bo promet v prvih treh mesecih prihodnjega leta zagotovo upadel.
NŠ
Aleksander Svetelšek, generalni direktor holdinga Tuš
Prejeli smo • Pojasnilo k sestavku
Tokrat vendarle odgovori iz prve roke
V Štajerskem tedniku je bil v petek, 5. decembra 2008, v rubriki Po naših občinah objavljen članek z naslovom "Tokrat vendarle odgovori iz prve roke".
V članku so zapisane neresnice, s katerimi Aleksander Voda, predsednik iniciativnega odbora Podvinci, diskreditira tako Mestno občino Ptuj kot dr.
Štefana Čelana, župana Mestne občine Ptuj, in posledično zavaja javnosti.
V članku Aleksander Voda navaja, da se ptujskemu župa-
nu ni zdelo vredno, da bi ga o sklicu zbora krajanov pisno obvestil. Iz Mestne hiše smo 28. novembra 2008 poslali vabilo za Zbor občanov naselja Pod-
vinci in Četrtne skupnosti Ro-goznica vabljenim: g. Miroslavu Luciju, g. Herbertu Glaviču, g. Stanislavu Napastu, g. Aleksandru Vodi, g. Milanu Čučku,
[ojppŠTA SLOVENIJE
oraeiorpoKiBu f 1 . C-O ' Sprejemna poiis //V\\	VA		ss» j/¡f¡ cff-f
Addnuceortheltcm A L t ¿. Ç A £ —/ &jl™ikpoiilikt * 1 r vi V C 1 2,7 ïG		105 C V	
I Tjt&litered LeK« L^Pri^roieno pismo I I Priority 1_1 Prednostno Noofitem/Stevilka poiiljfc« ^	I—I Injured Letter I IPar«l 1_1 Vrednostno pismo L_JPak« ■—r 07fhčj tse	
j I Post») money order 1_1 Poštna nakaznica		Amount Znesek
of receipt/of delivery/of p ient/of entry
1CA-obvestilo o vročitvi plačilu/vpisu
(umi) CN 07
On rservice
S'.nr, nf the offle« retnraLtig the advlct
Jig pOjlG, V. .i,.''I [,.'. , .i î
Tu bï c-j-„pk [,u al rtt point ordeitbi.tieo/lzpolnl nulovun poil*
n ratntioaed above bu btrn d'j.y'Iî ptâdjka je t-iiu p.u":li.'. "j Delili red	I j PiW
I-1 i '.l| n'„11	_
.d ligneture*
u„,n pôdpis
{\, Ai


*Thls fjvlci may b« ilgned by the address« Or, if the regulation; of the country of destitution se provide, by another tuthorlzed person or by the official of rhe office of destination.
•To obvestilo lahko podpiše naslovnik ali v skladu s predpisi nailovae države cmga poobUfeena «eba ali delavec _naslovne MiSie_!_
<7hC _
KE	TtL6 À
7	~?-tl>J
Fotokopija povratnice, ki jo je podpisal g. Voda
svetnikom ČS Rogoznica, mestnim svetnikom iz območja ČS Rogoznica, predstavnikom občinske uprave in medijem. Vabila so bila poslana s povratnico, katero je prejel tudi g. Aleksander Voda in jo dne 1. decembra tudi podpisal, kar pomeni, da je osebno, v svoje roke, prevzel vabilo.
V nadaljevanju dodaja, da do sklica zbora občanov vendarle ni prišlo v zakonitem 30-dnev-nem roku po prejemu zahteve. Glede na navedbe g. Vode o kršenju zakonodaje s strani župana se je dne 8. decembra sestala Komisija za statut in poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, ki jo vodi Helena Neudauer, univ. dipl. prav., in ugotovila:
-	da je bila zahteva Iniciativnega odbora za sklic občanov za naselje Podvinci pravilno vložena 29. oktobra 2008,
-	da je župan podpisal sklep o sklicu zbora občanov 19. no-
vembra. Sklic zbora občanov je bil objavljen 28. novembra 2008 v 12. številki Uradnega vestnika Mestne občine Ptuj, kar pomeni, da je bil zbor občanov sklican najkasneje v 30. dneh po prejemu pravilno vložene zahteve, kot to določa zadnji odstavek 38. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) in - da Statut Mestne občine Ptuj in zakonodaja s področja lokalne samouprave ne določata posebnega roka za izvedbo zbora občanov.
V članku g. Voda navaja tudi, da je bil s strani župana dr. Štefana Čelana deležen ustrahovanj in groženj z ovadbami. Žal nam je, da g. Voda kot grožnje označuje vsa pojasnila in dopise, ki jih je s strani župana prejel kot odgovor na širjenje neresnic o nezakonitosti in aro-ganci, čeprav se občinska uprava na čelu z županom vseskozi z argumentiranimi podatki in pojasnili trudi za ustrezen nivo sodelovanja.
K temu odgovoru kot dokazilo prilagamo poročilo Komisije za statut in poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj in kopijo povratnice, na kateri je prejem vabila g. Voda osebno potrdil.
Brigita Tetičkovič, Odnosi z javnostmi MoP
Foto: NS
Foto: NS
Foto: Arhiv
Cirkulane, Majšperk • Otvoritev dveh točk vseživljenjskega učenja
Za čimbolj samostojno učenje
V torek dopoldne, potem ko se je to že zgodilo na Ptuju, so v prostorih podjetja Halo v Cirkulanah uradno odprli še dve novi točki vseživljenjskega učenja (VŽU); ena je v omenjenem podjetju, druga pa je začela delovati v občinskih prostorih občine Majšperk.
"V PRJ Halo že več let izvajamo svetovanja in različne izobraževalne programe za brezposelne, za mlade, starejše, ženske ... Z vključitvijo v ta projekt bomo tako nadgradili naše storitve z možnostjo samostojnega učenja uporabnikov, ki pa jim bodo pri delu pomagali tudi mentorji. Mentor na naši točki je
Nataša Erlač, ki bo pomagala predvsem pri spoznavanju dela z računalnikom, pri iskanju informacij in podobno. Mentorji iz Ljudske univerze (LU) Ptuj, ki je nosilec projekta Centra vseživljenjskega učenja, pa bodo uporabnikom pomagali pri strokovnih vprašanjih. Na naši točki bo mentor iz Ptuja prisoten
vsak drugi petek dopoldne, sicer pa je točka odprta vse delovne dni," je uvodoma povedala Sonja Golc ter poudarila, da je pomoč pri začetnih korakih dela z računalnikom nujno potrebna, kar se je izkazalo v praksi že doslej pri vzpostavljeni E-točki.
Prvi program samostojnega učenja, ki je že na voljo, je
Ptuj • Tabor Zveze društev generala Maistra
Maistru mesto, ki mu pripada v zgodovini
V Narodnem domu na Ptuju je 22. novembra, na dan, ko je v najstarejšem slovenskem mestu potekala osrednja slovenska proslava ob dnevu generala Maistra, potekal tudi tabor Zveze društev generala Maistra. V tem trenutku v Sloveniji deluje že trinajst društev generala Maistra.
Ob funkcionarjih Zveze društev generala Maistra Ljubljana, ki ji predseduje mag. Milan Lov-renčič, in obeh podpredsednikih, dr. Ludviku Toplaku in Jožetu Tišlerju, so se ga udeležili predstavniki vseh trinajstih društev (predsedniki in člani upravnih odborov), Slovenske vojske, sorodnih veteranskih organizacij, drugih organizacij in društev (tudi Tigr). V imenu MO Ptuj se je tabora udeležila Lidija Majnik.
Po nagovorih predsednika zveze mag. Milana Lovrenči-ča, predsednika Društva generala Maistra Ptuj Stanislava Brodnjaka in Lidije Majnik je o sporočilnosti Maistrovih dogodkov govoril Lojze Penič. Knjigo Zgodovinske okoliščine delovanja generala Rudolfa Maistra na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, je predstavil založnik Tone Koščak. Izšla je v pet tisoč izvodih. Podelili so jo vsem udeležencem tabora, kot tudi zbornik ob 10-letnici delovanja društev generala Maistra, katerega avtor je Franci Svetel, in zgoščenko uglasbenih del Maistrovih pesmi, ki sta jih zbrala in uredila Mitja Gobec in mag. Franci Okorn. Predsednik zveze mag. Milna Lovrenčič je Društvu generala Maistra Mari-
bor podelil društveni prapor, ki ga je sprejel prof. dr. Ludvik Toplak. Za kulturni program so poskrbeli člani Komornega moškega pevskega zbora Ptuj, ki so odlično odpeli himno Zveze društev generala Maistra Slovenec sem, domoljubne in Maistrove pesmi. Udeleženci tabora so se udeležili tudi državne slovesnosti ob dnevu generala Maistra, ki je bila v dvorani Center na Ptuju. Po proslavi je predsednika zveze društev in predsednike društev generala Maistra na krajši pogovor sprejel tudi predsednik države dr. Danilo Türk.
Mag. Milan Lovrenčič je za Štajerski tednik povedal, da niso vsa dejanja generala Maistra korektno zgodovinsko opredeljena, predvsem kar zadeva Prekmurje, jih zelo moti, da se Maistra sploh ne omenja. On je bil ta, ki si je prizadeval za priključitev Prekmurja. Ta zgodovinska krivica se mora popraviti. Tudi kar zadeva Koroško, so dogodki opredeljeni enoznačno, narodni svet v Ljubljani je naredil odločilno napako, da Koroške nismo dobili, poudarja Lovrenčič, ki smo ga tudi vprašali, zakaj smo bili Slovenci tako dolgo tiho in nismo govorili na glas o zgo-
učenje strojepisja, po novem letu bosta na voljo še programa učenja angleškega ter nemškega jezika, v prihodnosti pa nameravajo pripraviti še programe za samostojno učenje tudi drugih tujih jezikov ter različne delavnice.
Dušan Šilak z Ljudske univerze Ptuj je ob otvoritvi povedal, da so se v LU ob uspešni prijavi projekta, ki je delno sofinanciran s strani EU, od-
ločili za konzorcijski pristop sodelovanja s čim širšim okoljem: "Naši partnerji so tako ob PRJ še Območna obrtno-podjetniška zbornica, zavod Bistra in Knjižnica Franca Ksavra Meška iz Ormoža, kjer bomo točko VŽU odprli naslednji teden. Skupno je sicer vključenih v naš projekt kar 10 točk VŽU, in sicer v občinah Destrnik, Markovci, Videm, Ormož, Kidričevo, Cir-
dovinskih dejanjih generala Rudolfa Maistra. „Vsak zmagovalec želi pozornost in zahvalo za zmago pritegniti nase. Tako so po I. svetovni vojni delali Srbi, ki so popolnoma omalovaževali generala Maistra in ga že leta 1923 upokojili. Pravega priznanja Maistrovim borcem niso dali, sledila je II. svetovna vojna, partizanstvo. Prišli so novi zmagovalci, ki so slavili sebe. Ne glede na to, da jim pripada zahvala in priznanje, bi morali imeti spoštljiv odnos do generala Maistra," je odgovoril Lovrenčič, ki ima tudi specifičen pogled do zgodovinske stroke, ki pa bi morala opraviti svoje poslanstvo. Po njegovem se ta v (pre)veliki meri prilagaja politiki. Z zgodovinarji ima kar naprej dialog, neke vrste konflikt, ko jih opozarja na to, da morajo biti vendarle korektni do svoje stroke. Niso pa vsi zgodovinarji taki, obstajajo tudi izjeme, pove. Mag. Milan Lovrenčič je tudi povedal, da je dolgo Ptujčane opozarjal na to, da moški rod Maistrov izvira iz Ptuja in da je potrebno zaščititi Maistrovo hišo na Ptuju. Ker ga niso jemalo resno, je izgubljen še en zgodovinski pomnik.
MG
Jernej Golc se je v imenu podjetja Halo zahvalil Dušanu Silaku za povabilo v projekt vseživljenjskega učenja.
kulane, Majšperk in tri točke v Ptuju. Pomembno je povedati, da so prav vsi programi v okviru teh točk popolnoma brezplačni za uporabnike, prinašajo pa veliko koristnega; samo v šoli pridobljeno znanje namreč danes nikakor ni dovolj za uspešno delo. Z odprtjem točk po občinah smo storitve in programe želeli približati lokalnemu, podeželskemu prebivalstvu. Sicer pa na točkah ne bodo na voljo le programi samostojnega življenja, ampak tudi številne druge informacije o dogajanjih, prireditvah, uporabniki se bodo lahko naučili tudi internetnega iskanja delovnih mest in elektronske prijave na prosta delovna mesta ipd."
Nad vzpostavitvijo točke VŽU so, kot je povedal direktor občinske uprave Gorazd Ladinek, navdušeni tudi v Majšperku: "Sicer se pri nas srečujemo s prostorsko stisko, saj je točka VŽU umeščena v prostore občinske uprave in je tako tudi urnik uporabe prilagojen delovnemu urniku slednje. Menim pa, da je ta storitev zelo pomembna za naše občane in verjamem, da bomo z izgradnjo nove občinske stavbe dobili tudi bolj primeren prostor za točko VŽU."
Kot so še povedali akterji točk VŽU, se bodo programi v prihodnje prilagajali tudi potrebam in željam uporabnikov v določenem okolju.
SM
Novi točki vseživljenjskega učenja v Cirkulanah in Majšperku so uradno odprli direktorica PRJ Halo Sonja Golc, Dušan Silak z LU kot nosilke projekta, direktor majšperške občinske uprave Gorazd Ladinek in mentorica Nataša Erlač.
Ljutomer • Jurša poslej nepoklicni župan
Občina dobila dva podžupana
Že po odstopu članice občinskega sveta Marije Gjerkeš Dugonik (DeSUS) na oktobrski seji so se v Ljutomeru razširile govorice, da bo Jože Klemenčič, predsednik ljutomerskega odbora DeSUS, izpopolnil izpraznjeno mesto, mnogi so ga videli celo kot
prvega kandidata za podžupana. Po izvolitvi za poslanca državnega zbora je župan občine Ljutomer Franca Jurša namreč prekinil redno delovno razmerje z Občino in bo funkcijo župana v prihodnje opravljal neprofesionalno.
Predvidevanja so se uresni-
Foto: Langerholc
Ob 10-letnici društev generala Maistra je v Narodnem domu na Ptuju potekal tabor Zveze društev generala Maistra Ljubljana s 150 udeleženci.
Ljutomerska podžupana Franc Slokan in Jože Klemenčič
čila, še več - poleg Klemenči-ča je Jurša točno na polovici svojega mandata imenoval še drugega podžupana - Franca Slokana (SD). Upokojeni 69-letni Jože Klemenčič, v osemdesetih prejšnjega stoletja direktor obrtne zadruge Prlekija in direktor podjetja Vitrina v Ljutomeru, bo županu med drugim pomagal na področju gospodarstva, pri pripravi prostorskih planov ter urejanju, upravljanju in skrbi za lokalne javne službe. Prav tako upokojeni 55-letni Franc Slokan, nekdanji komandir Policijske postaje Ljutomer in načelnik Operativno-komunikacijskega centra Murska Sobota pa bo županu v pomoč pri urejanju zadev na področju družbenih dejavnosti, usklajeval in koordiniral bo tudi delo z organi krajevnih skupnosti.
Niko Šoštarič
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Cirkulane • V znamenju Barbarnega
Zakaj grof in grofica nista jedla kisle zupe
Takšnega godu kot letos cirkulanska sv. Barbara prav gotovo ni videla vsaj zadnji dve stoletji in brez kančka dvoma si za odlično izvedeno prireditev tokrat zaslužijo vse pohvale tako organizatorji kot sodelujoči.
Nekaj je gotovo pripomoglo tudi vreme, ki tokrat ni cedilo iz oblakov, ampak je v zgodnjem nedeljskem jutru na pisano tržnico, kjer se je kmalu začela gneča, poslalo kar nekaj sončnih žarkov.
Središče občine, kjer se je odvijala osrednja prireditev, se je s slovesnim prihodom grofo-vskega para resnično prelevilo v pravcato sliko življenja na koncu 17. stoletja.
Njegovo blagorodje grof
Kuhar iz srednjega veka je imel veliko dela z razdeljevanjem znamenite kisle župe.
V vlogi grofa in grofice sta se odlično izkazala Miro Lesjak in Ana Černivec. Grofica si je radovedno ogledovala prav vse razstavljeno, grof pa jo je potrpežljivo spremljal in se za pisano kramo ni zmenil kaj dosti; da njune visokosti ni motila množica, pa je ves čas budno skrbela osebna garda.
V središču Cirkulan je bila na barbarino velika gneča; trlo se je radovednežev, kupcev in trgovcev.
Foto: SM
rokodelcev
Friderik Jurij Sauer je skupaj s svojo milostljivo gospo Marijo Barbaro v spremstvu budne garde najprej prisostvoval sveti maši, potem pa milostno naklonil nekaj časa svojim podložni-kom, da so mu izpovedali težave zadnjega leta življenja in seveda predali obvezno davščino v pridelku. Vendar s tem grofovske milosti na tako velik dan še ni bilo konec; grajska gospoda se je namreč namenila nekoli-
Krčevina pri Vurbergu • Odprli klet pri slovenski vinski kraljici
Uspešna vinogradniška zgodba
Kljub mrzlemu vetru, ki je zajedal do kosti, so pri Širčevih v Krčevini pri Vurbergu 76, od koder izhaja slovenska vinska kraljica Svetlana Širec, 22. novembra zbrali številni gostje. Odprli so namreč novo vinsko klet - klet pri vinski kraljici Slovenije 2008.
Svečanosti ob tej priložnosti so se udeležili ptujski župan dr. Štefan Čelan, slovenske vinske kraljice in kralj, Branko Brumen v imenu Evropske federacije karnevalskih mest za Slovenijo, princi karnevala, predstavniki ČS Grajena, Društva vinogradnikov in sadjarjev
Osrednje Slovenske gorice in drugi. Dogodek sta s petjem in igranjem obogatila Andrej Bre-mec in legendarni Viki Ašič s harmoniko.
V imenu družine Širec je kmetijo, ki ima posajenih 25.500 trsov šardoneja, sivega in modrega pinota, traminca in
muškata, predstavila Svetlana. Novo vinsko klet so odprli kot lep zaključek njenega kraljeva-nja; prvotno so sicer načrtovali trgatev, ki pa je letos zaradi toče ni bilo. V njej je prostora za 50 tisoč litrov vina. S spodbudnimi besedami so novo pridobitev v Krčevini pri Vurbergu po-
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski vinski kraljici Svetlani Širec so se ob otvoritvi kleti pridružile tudi druge slovenske vinske kraljice in kralj.
spremili številni gostje z željo, kot je dejal ptujski župan, da se slovenska vinska kraljica Svetla-na Širec ne bi »izpisala« iz teh logov, ker so ji očitno vino in z njim povezane zgodbe zelo blizu.
Svetlanina oče in mama, Marjan in Silva, sta odločnejši korak v vinogradništvo in vinarstvo naredila pred desetimi leti, ko sta začela obnavljati okrog 60 arov starega nasada, ki sta mu vsako leto dodala nove sadike, s čimer sta število trsov močno povečala. Vzorna kmetovalca sta k vsemu, kar sta počela in še počenjata. dodala malo trme, ker brez nje ne moreš uspeti, je prepričan predsednik sveta ČS Grajena in predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek. Vsi smo ponosni na Svetlano, na njeno delovanje ptujske in slovenske vinske kraljice. Pokazala se je v najboljši luči, naša želja je, da bi v te kraje pripeljali čim več gostov, da bi vrhunski pridelek našel pot do kupca, je še povedal Rebernišek.
Simbolično se je pri rezanju vrvice nove kleti Svetlani Širec in njenim staršem pridružil ptujski župan dr. Štefan Čelan.
MG
ko ogledati še tržno ponudbo rokodelcev; ta je, pač čisto po ženski navadi, veliko bolj pritegnila lepo grofico, ki ni mogla mimo nobene stojnice, ne da bi se detajlno posvetila kakšnemu izdelku in dodobra napasla radovednost, medtem ko je grof z vedno bolj zdolgočasenim obrazom pač spremljal svojo gospo, kot se pred plebejci spodobi. Zamikala ga je edino kakšna kupica rujnega, ki jo je tu in tam tudi poskusil in potem priznavalsko pokimal; češ, da bo kar dobra za v grajsko klet. Rokodelci in trgovci so bili seveda navdušeni, še bolj pa podložniki, ki so imeli le redko čast videti grajsko gospodo vsaj malo od bližje - posebej blizu pa zaradi budnih gardistov tako ni mogel nihče.
No, edina stvar, ki se ji je gro-fovski par skupno odpovedal, je bila vroča in slastna kisla župa iz kotla. Na vprašanje, zakaj ne poskusita te dobrote, pa smo dobili odličen diplomatski odgovor: da si slučajno ne po-mažeta čudovite oprave, saj ju čakajo še pomembne dolžnosti. Res sta po ogledu tržnice morala sprejeti še župana občine in se posvetiti nekaj nagovorom, ampak resnica, zakaj nista jedla dišeče kisle župce, se je kaj kmalu razkrila: namreč, grofje imajo pravico pojesti vse najboljše od svinje, ostanki pa se nato zme-
čejo v kotel in skuhajo za nižje sloje, zato se za njiju nikakor ne spodobi, da bi zajemala z ostalimi. Res pa je bila tokratna kisla župa narejena točno po srednjeveškem receptu; v kotlu se je namreč skuhala vsa občinska, pardon, svinjska drobovina od ušes do parkljev in to brez krompirja, ker ga takrat pač še niso poznali. Je pa bila vseeno odlična in plebejski narod jo je polizal do dna kotla!
Kakorkoli, prireditev je presegla vsa pričakovanja, grof in grofica sta se v svoji drži zelo dobro znašla in očitno uživala, za tiste, ki ste Barbarno zamudili, pa je tukaj nekaj fotografij za »pokušino« in hkrati opomin, da tega dogodka naslednje leto nikakor ne zamudite!
SM
Foto: SM
Grofovskemu paru morajo pod-ložniki izročiti obvezno davščino v pridelku, kamor spada tudi dobra kapljica ...
Vsak pomembnejši dogodek je najprej oznanil grajski bobnar.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Žetale • Z zadnje letošnje seje
Ko ti država daje v desni žep, se takoj primi za levega...
Tudi žetalski svetniki in svetnica so se, tako kot zadnje tedne povsod po občinah, seznanili in soočili z začetkom dela skupne redarske službe in tudi njihove pripombe ter ocene pričakovane učinkovitosti te službe so bile podobne kot drugod.
Brez posebnega pametova-nja so takoj ugotovili, da trije redarji v 16 občinah ne bodo mogli zares vzpostavljati reda in da gre pri vsem skupaj vsaj zaenkrat zgolj za izvrševanje državnega zakona, ki jim bo iz proračuna nepotrebno
odnesel 100 evrov. Kaj naj bi konkretno počeli redarji v njihovi občini, je bilo prav tako precej vprašljivo; nad morebitno postavitvijo radarja se namreč niso najbolj navduševali, velikih diskotek nimajo, kakšen prepirček ali
kazanje pesti na veselicah je itak tradicionalna kulturna folklora, kaznovanja zaradi napačnega parkiranja pa ne bodo dovolili: »Pri nas modrih con nimamo, ob večjih prireditvah ali pogrebih pa je jasno, da ljudje morajo nekje
Klub mladih Mestnega odbora Zares Aktivni Ptuj je bil ustanovljen aprila letos, akcija Podarimo veselje pa je prva odmevnejša. »Akcije ne izvajamo le na Ptuju, ampak jo lokalni klubi mladih Zares Aktivni iz-
vajajo v številnih krajih po vsej Sloveniji,« je pojasnil Matjaž Ver-šič, predsednik ptujskega kluba mladih Zares.
K sodelovanju v akciji vabijo vse, ki želijo prispevati kakršenkoli del zimske športne opreme
Članom žetalskega občinskega sveta je bilo jasno, da od nove redarske službe v njihovi občini kaj prida učinka ne bo; za smeh pa je poskrbel svetnik Janez Vodušek z retoričnim vprašanjem, kako naj bi se redarji znašli sredi njihovega Maclja, če bi bila potrebna intervencija ...
Za žetalski vrtec obstaja sedem različnih idejnih projektov (in maket); svetniki složno najbolj navijajo za tega, ki je fotografiji.
Ptuj • Humanitarna akcija Podarimo veselje
Prijetni prazniki za vse
V klubu mladih Mestnega odbora Zares Aktivni Ptuj bodo jutri in v nedeljo izpeljali humanitarno akcijo Podarimo veselje, v kateri bodo zbirali zimsko športno opremo in oblačila za socialno šibke družine. Vsi, ki imajo kakšen uporaben kos, ki ga ne potrebujejo več, lahko sodelujejo in s tem nesebičnim dejanjem polepšajo praznike tistim, ki so pomoči najbolj potrebni.
Klub mladih Zares Ptuj bo izpeljal humanitarno akcijo zbiranja zimskih oblačil in športne opreme.
ali toplih oblačil. »Z akcijo Podarimo veselje želimo opozoriti, da nimajo vsi možnosti kreativno preživljati prostega časa. Udejstvovanje v dejavnostih, ki jih imajo radi, je temelj, ki ne bi smel biti odvisen od socialnega položaja. Z akcijo bomo omogočili, da ljudje, ki jim socialni status tega ne omogoča, pridobijo zimsko športno opremo in oblačila, ki jim bodo pomagala, da se udejstvujejo v zimskih športih,« je dejal Veršič in dodal, da so decembrski veseli dnevi pravi čas za zbujanje humane note v ljudeh. Vso opremo in oblačila, ki jo bodo jutri in v nedeljo zbrali, bodo nemudoma razdelili, nerazdeljene stvari pa bodo predali Rdečemu križu. Vsi, ki bi želeli prispevati k uspešnosti akcije, lahko opremo in oblačila podarijo jutri od 9. do 15. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure v pisarni Zares na Osojnikovi 3 na Ptuju.
Dženana Becirovic
parkirati, in če je to ob cesti ali na travnikih, jih niti ne moremo kaznovati, saj občina ni poskrbela za parkirišča. Pa tudi nesmiselno bi bilo za nekaj takih prilik na leto zapravljati denar za parkirna mesta, ker ga preveč potrebujemo drugje,« je povedal župan Anton Butolen, ki je sicer samo pripravo projekta za občine Spodnjega Podrav-ja ocenil kot dobro, precej cinično in kritično pa je bilo njegovo stališče do zakonsko nujne redarske službe. S tem so se strinjali tudi vsi ostali, svetnik Janez Vodušek pa je jasno povedal: »Menim, da je ta služba primerna za urbana naselja, ne pa za takšne občine, kot je naša! Itak si ne znam predstavljati, kako bi se kakšen od teh redarjev sploh znašel, recimo na našem Ma-clju, če bi bila potrebna njegova intervencija?!«
Redarska služba -zametek občinske policije
Po še nekaj podobnih glasno izrečenih mislih je ves svetniški zbor ugotovil, da gre pri vsem skupaj za še eno obremenitev občine več, tokrat na račun ustanavljanja občinske policije, vse ugotovitve pa je nato brez dlake na jeziku povzel Butolen: »Veliko se govori o tem, koliko več država daje občinam, ampak saj se ve, da drži rek: ko ti država nekaj daje v desni žep, se hitro primi za levega, ker ti tam že jemlje več kot daje! Jasno je, da gre pri redarski službi za zametke občinske policije, vzrok za to pa je v tem, da so dane omejitve zaposlovanja v policiji, kar pač pomeni, da bo država v tem sektorju poskušala nekaj prihraniti tako, da bo obremenila občine na račun zaposlovanja policij-
skega kadra! Žalostno pa je, da bi v naši občini ta denar krvavo bolj potrebovali kje drugje; v občinski upravi si po veliko letih ne moremo kupiti niti novega računalnika!« Seveda pa kaj drugega kot potrditi t. i. Program občinske varnosti občinski svet itak ni mogel.
Pri sprejemanju rebalansa, kjer je šlo le za nekaj manjših popravkov, debate ni bilo, prav tako ne pri določitvi vrednosti točke NUSZ, ki v Žetalah znaša 0,0028 evra, svetniki so se strinjali tudi s sklepoma, ki sta se nanašala na modernizacijo lokalnih cest v Kočicah in Nadolah, saj sta bila oba sklepa le formalne narave.
Vrtcu se ne bodo odpovedali!
Bolj glasno pa je v sejni sobi postalo ponovno ob vprašanju izgradnje žetalskega vrtca. Župan Butolen je povedal, da so tudi na letošnjem razpisu izpadli iz prioritenih prvih štirih mest vrstnega reda občin, ki bodo lahko s finančno pomočjo šolskega ministrstva začele izgradnjo vrtcev v prihodnjem (ali že tem) letu. Občina Žetale se je sicer glede na število točk uvrstila na 12. mesto med 39 prijavljenimi (lani je bila na 24. mestu), vendar pa bi bilo stanje povsem enako, kot če bi bile Žetale na petem mestu: sofinanciranja zaenkrat pač še ne bo. Butolen je tudi tokrat, potem ko je svetnikom natančno obrazložil kriterije točkovanja, skritiziral predvsem določilo, da si več točk zasluži občina z višjim lastnim sofinancerskim deležem, kar Žetale postavlja v hudo degradiran položaj. Ne glede na to pa bodo v Že-talah projekt vrtca vztrajno
nadaljevali. »Neumno se mi zdi vnaprej pripravljati vse dokumente, kot je npr. PGD in gradbeno dovoljenje, če z ministrstvom še nismo natančno uskladili niti velikosti vrtca! To je metanje denarja stran, vendar pa smo zaradi tega izgubili tudi nekaj točk. Zdaj že imamo pripravljenih sedem idejnih projektov, vsi so v velikosti med 300 in 400 m2, ki so jih izdelali študentje arhitekture. Med temi projekti bomo v skladu z mnenjem ministrstva najprej izbrali najprimernejšega in šele potem bomo pripravili vso potrebno dokumentacijo ter se ponovno prijavili na razpis,« je nadaljnji potek pojasnil župan.
Pred koncem seje je padlo še nekaj kritike čez zmanjšanje parkirišča zaradi pločnika pred trgovino in barom KZ, za kar pa, kot je pojasnil Buto-len, niti malo ni kriva občina, ampak zahteve DRSC, ki jih je KZ pač morala upoštevati, bi pa po mnenju vseh članov občinskega sveta zadruga morala poskrbeti za parkirni prostor za objektom, saj občani zdaj večinoma puščajo svoje avtomobile kar ob nasprotni strani ceste.
Župan je svetnike še obvestil, da bo proračun za leto 2009 pripravljen po novem letu, zato bo do takrat sprejel sklep za začasno financiranje: »Gre za to, da smo za vodovod formalno kratkoročno zadolženi, vendar pa ta 'krat-koročnost' traja že dve leti in urediti si moramo dolgoročni kredit. Zdaj iščemo najugodnejšo varianto pri bankah in dokler ne bo jasno, kako visoke bodo anuitete ter za kako dolgo bo kredit najet, ni smiselno pripravljati proračuna. Od tega bo namreč tudi odvisno, kakšne in koliko investicij bomo lahko načrtovali.«
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: DB
Ptuj • Zaključen 7. festival Monodrama Ptuj 2008
Zmaga v roke Gledališča Koper
Pestro in zanimivo tridnevno dogajanje v sklopu 7. festivala Monodrama Ptuj 2008 se je zaključilo v soboto s podelitvijo nagrad. Čeprav je večina Ptujčanov pričakovala, da bo nagrada za najboljšo predstavo šla v roke Tadeja Toša, jo je strokovna žirija podelila igralcu Valterju Draganu za interpretacijo Vojca Pujška v monodrami Zorana Hočevarja in režiji Nicka Upperja Za znoret v produkciji koprskega gledališča.
Po izboru selektorja festivala Simona Šerbin-ka se je na odru ptujskega Gledališča od prijavljenih 15 zvrstilo pet izbranih monokomedij. Četrtkova otvoritev festivala je letos pripadla predsedniku Sveta zavoda Mestnega gledališča Ptuj Francu Mlakarju, ki je dejal, da je dejstvo, da je festival živ in da daje mestu poseben pečat, zelo pomembno.
Pet odličnih predstav
Prvi se je na letošnjem festivalu predstavil igralec Boris Kobal, ki je zaigral v simpatični monokomediji Marka Pokorna Kdo vam je pa to delu? Kobal, ki uprizarja Jo-ška Dušo, najboljšega filozofa med vodovodarji, ki popravlja tudi Ruplu, Kučanu, Pahorju, Žižku in predsedniku Turku, v politični satiri razlaga svoje vodovodarske dogodivščine.
Zgodbi o vodovodarju Jo-šku, ki veliko raje govori kot popravlja, je sledila povsem drugačna, a prav tako zanimiva monokomedija Poročena s seboj, ki jo je režiral in izvedel igralec Primož Ekart.
Tudi v petek sta bili na sporedu dve predstavi, in sicer Skopuh, ki ga je igral Andrej Rozman - Roza in monoko-medija Za znoret, v kateri je zablestel Valter Dragan.
Tridnevno dogajanje v ptujskem Gledališču je v soboto z neponovljivim in nevsakdanjim Hamletom zaključil igralec Tadej Toš, uro po končani predstavi pa je sledila še podelitev nagrad strokovne žirije.
Ta je letos delovala v sestavi: Maja Gal Štromar, Tone Partljič in Nenad Tokalic. Kako težko delo so imeli, priča dejstvo, da so odločali do zadnje minute, zaradi česar se je tudi sam program podelitve nagrad začel 15 minut
Utrinek s prve predstave letošnjega festivala Kdo vam je pa to delu?
kasneje, kot je bilo predvideno.
Kot je ob podelitvi dejala predsednica žirije Maja Gal Štromar, je žirija mnenja, da je izbor in nivo predstav visok ter hkrati izraža mnogovrstnost monodram, zlasti odlično kondicijo igralcev. »Ugotavljamo tudi, da je del tovrstnega snovanja usmerjen predvsem k všečnosti pri občinstvu, kar glede na nezahtevno zabavnost že meji na estradnost. Žirija ni mogla v celoti pritrditi všečnosti pri občinstvu, temveč je morala vztrajati pri strokovnosti besedila, režiji, interpretaciji ter ostalih gledaliških elementih, ki šele omogočajo pravo umetniško delo,« je še pojasnila predsednica žirije, ki se je tudi sama pred dvema letoma predstavila na ptujskem festivalu Monodrame.
Po tehtnem premisleku so nagrado podelili Valterju Draganu za interpretacijo Vojca Pujška v monodrami Zorana Hočevarja in režiji Nicka Upperja Za znoret v produkciji koprskega gledališča. »Igralec je z elementarno močjo odigral junaka, ki bi mu lahko rekli človek-žival, ki brez skrupolov in človeške kulture zaznava okolico, v kateri so ženske samo objekt spolne sle, stvaritve duha nepotrebna šara in medsebojni
odnosi rezultat moči. Te lastnosti dosledno pripeljejo do tragičnega konca, ki se ga akter niti ne zave. Kljub temu pa v občinstvu ne vzbuja odpora, ampak ponudi spoznanje, da ima svet v množici različnih krink tudi tak obraz. Gre za izvrstno fresko obešenjaškega humorja, ob katerem se kislo nasmejemo in zgrozimo,« je svojo odločitev podkrepila žirija.
Partljič kritičen do želje po všečnosti
Največ kritik s strani žirije je letos letelo na dejstvo, da je bil glavni namen večine predstav všečnost. »Kriterij mora biti še kaj drugega, ne samo všečnost,« je odločno dejal Partljič, ki je bil tudi sicer precej kritičen do vsebine izbranih predstav. »Nisem razočaran, grem naprej z vero v igralce in zaskrbljenostjo, da je bližnjica do uspeha, če se ti publika reži. A to ne sme biti edini kriterij,« je še pojasnil Partljič in dodal, da je obenem fasciniran nad odločnimi igralci.
Sodeč po izrečenem ob podelitvi nagrad pa je bil z letošnjim potekom in predstavami Nenad Tokalič Nešo veliko bolj zadovoljen kot Partljič. Kot je dejal, je sam festival gledal zelo športno,
Nagrado je v imenu koprskega Gledališča prevzel Dragan Klarica (v sredini).
sama vsebina pa mu niti ni bila najpomembnejši kriterij.
Zadovoljna tako z izbiro predstav kot z interpretacijo igralcev pa je bila tudi v.d. direktorice Mestnega gledališča Ptuj Ana Strelec Bom-bek. »Žirija je imela res težko delo. Če bi sama odločala, komu podeliti nagrado, bi se zelo težko odločila, saj so bile vse predstave odigrane odlično. Mislim, da je tudi selektor opravil dobro delo, saj so bile monokomedije zelo raznolike. Pri nagradi je najbrž presodila igra, ni lahko biti sam na odru in se spopadati s publiko ter reagirati na vsak zvok. Vsekakor si je Dragan nagrado zaslužil,« je dejala Strelec Bombekova in
dodala, da je tudi sama čutila nekoliko razočaranja med publiko, ki je bržkone pričakovala zmago Ptujčana Tadeja Toša. »A žirija je suverena in strokovna in njihova odločitev je povsem na mestu,« je še pojasnila.
Zmaga v Koper
Po oceni žirije letošnjega festivala Monodrama 2008 si je med petimi izbranimi monokomedijami zmago letos zaslužila predstava Zorana Hočevarja Za znoret, v kateri je igral Valter Dragan, v produkciji koprskega gledališča pa jo je režiral Nick Upper.
Gre za ironično izpoved
moškega zrelih let v spopadu s časom. »Predstava je nastajala junija letos na primorskem. Samo sklop naključij je pripeljal do tega, da smo jo sploh naredili, saj jih imamo ponavadi pet, ta je bila naša šesta in nam je očitno prinesla srečom Nastajala je v zelo zanimivih okoliščinah, vadili smo v eni vasi v lovski koči, kjer smo izpeljali tudi premiero. Za naše gledališče je zmaga na ptujskem festivalu vsekakor velik in pomemben uspeh ter potrditev tega, da se splača trdo delati,« je o nagradi povedal Dragan Kla-rica, ki jo je prevzel v imenu koprskega Gledališča.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Viktorinov adventni večer
Ob 150-letnici Lurda
V nedeljo, 14. decembra, bo ob 17. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju adventni večer, ki ga tradicionalno organizirajo v okviru Viktorinovih večerov. Letos so v Društvu izobražencev Viktorina Ptujskega adventni večer zasnovali na podlagi jubileja - 150-letnice prikazovanj v Lurdu.
Za glasbeni del programa na podelitvi nagrad je poskrbela skupina Kvinton.
Leta 1858 se je namreč Ber-nardki Soubirous v skalni votlini Massabiele prikazala devica Marija z rožnim vencem v rokah. Temu prikazanju je sledilo še 17 prikazovanj, ki so bila tudi uradno priznana. Božja milost je iz Lurda naredila kraj milosti, ki ga letno obišče okrog 6 milijonov ljudi, do zdaj pa je bilo tudi priznanih 67 čudežnih ozdravitev bolnikov, ki so bolehali za neozdravljivimi boleznimi.
Lurd ljudje obiskujejo, ker iščejo odgovore na bivanjska vprašanja, ki jim jih ne dajo znanost, tehnika, ekonomija ali izobilje dobrin. Tu razmišljajo o religioznosti, prese-žnosti in smislu življenja. Na tisoče romarjev se vrača iz Lurda potolaženih in duhovno ozdravljenih. Pokojni pa-
pež Janez Pavel II. je dejal, da se iz romarskih središč mnogi vračajo spreobrnjeni iz nevere v vero, od greha k milosti, od mlačnosti in površnosti k duhovni gorečnosti in zavzetosti za pričevanje.
V jubilejnem letu, ki se je izteklo 8. decembra, je tudi sedanji papež Benedikt 16. obiskal Lurd.
Slovenci radi romamo v Lurd v organiziranih skupinah ob različnih priložnostih in raznih stanovskih srečanjih. Posebej ponosni smo lahko, da je od decembra 2007 pročelje Bazilike rožnega venca okrašeno z mozaikom našega svetovno znanega umetnika p. Marka Ivana Rupnika. Umetnina prikazuje svetli del rožnega venca.
Zadnjih 15 let je svojo aktiv-
no vlogo organiziranja romanj v Lurd opravila Turistična agencija Aritours iz Maribora. V programu Adventnega večera bosta svoje izkušnje s številnih romanj v Lurd z nami delila Slavica in Ciril Arih iz te agencije. Za še globlje podo-živetje bo poskrbel Davorin Kelenc, ki bo v sliki predstavil utrinke z letošnjega romanja, ki so se ga udeležile družine iz Ptuja in okolice. V glasbenem delu bo nastopil MPZ iz župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju pod vodstvom Uroša Sagadina. Lepo vabljeni torej, da 3. adventno nedeljo preži-vimo skupaj v razmišljanju in pričevanju o znamenjih, ki so bila z Marijinimi napotki postavljena v Lurd, o znamenjih, ki ne morejo ostati prikrita.
Peter Pribožič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Koncert Konstantina Bogina
»Vsega ne bi mogel zaigrati, tudi če bi imel deset življenj«
Vrhunski pianist in klavirski pedagog Konstantin Bogino, ki velja za enega najbolj iskanih klasičnih glasbenih umetnikov, je prejšnji teden na ptujskem gradu izpeljal odličen koncert.
Foto: DB
Konstantin Bogino
Društvo za glasbeno umetnost Arsana je Bogina že lani pripeljalo na Ptuj. Odziv na oba njegova koncerta je bil neverjeten, visoko udeležbo na letošnjem pa je maestro upravičil z odličnim samostojnim nastopom in klavirskimi dueti s pianisti Mladenom Delinom, Ano Josimovsko, Antoni-em Cagnazzo in Lovorko Nemeš Dular.
Bogino, po rodu Rus, ki živi v Parizu, izhaja iz družine, ki ji je glasba že od nekdaj pomembna popotnica. Tudi njegova žena, priznana sopranistka, Srbkinja Miomira Vitas, in trije sinovi so tesno povezani z glasbeno umetnostjo. V prihodnosti se nam obeta nastop glasbene družine Bogino, ki mu bomo bržkone imeli možnost prisluhniti tudi na Ptuju.
Na Ptuju ste drugič. Kako ste zadovoljni z mestom in s publiko?
»»To, da sem prišel, je splet okoliščin. Mladi ljudje, ki so zelo aktivni na glasbenem področju in so veliko naredili tudi v svetovnem merilu, so me povabili, da obiščem vaše mesto. Moje sodelovanje s Ptujem se je začelo z Mlade-nom Delinom, ki je pri meni obiskoval nekaj tečajev. Arsa-na, ki je odlično društvo, in Mladen kot njen predsednik so mi ponudili, da gostujem
na Ptuju, in ker imam od tu kar nekaj učencev, sem se z veseljem odzval.
Mladen je imel idejo, da pripelje na Ptuj priznane svetovne glasbenike. Ko sem prvič slišal ime vašega mesta, se mi je zdelo zelo eksotično. Ko pa sem lani prišel, sem videl to lepoto, ki jo imate. Je eno redkih mest, ki ima toliko narave, ki jo obdaja, poseben čar pa ji daje zgodovina, katere pridih se čuti še danes. Res sem navdušen nad Ptujem in takoj mi je bilo jasno, zakaj želi Arsana tu narediti nekaj posebnega. Menim, da jim bo uspelo. Mene so prepričali, da pridem ponovno, delamo že plane za prihodnost.«
Kako se počutite kot eden najbolj iskanih klasičnih umetnikov sodobnosti?
»To je relativno. Sam sem bil zelo žalosten, ko sem se zadnjič pogovarjal z učenci in se nisem mogel spomniti imen nekaterih zelo slavnih pianistov preteklosti. Mladina pa tako in tako ne pozna njihovega dela. Čas mineva zelo hitro. Delo skladateljev je bolj hvaležno, saj njegova dela preživijo več generacij, izvajalci pa smo bolj minljivi. Za nami sicer ostanejo posnetki, a to nikoli ni enako originalu. Menim, da mora vsak posameznik vedeti, kdo je, tisto, kar drugi menijo, je nepomembno.«
Na kateri del svoje kariere ste najbolj ponosni?
»O tem nisem nikoli razmišljal. Nimam časa niti poslušati svojih plošč, ki sem jih posnel. Meni je najpomembnejši kontakt z glasbo, to me osrečuje. V procesu igranja pa je najpomembnejši stik s publiko. Tak sem tudi zasebno, saj sem zelo družaben in zelo rad navezujem in ohranjam stike z ljudmi po vsem svetu. V končni fazi je umetnost namenjena komuniciranju med ljudmi in generacijami. Po eni strani komuniciranje glasbenika z glasbo in po drugi s publiko.«
Vi ste iz Rusije, vaša žena iz Srbije. Kako to, da ste pristali v Parizu? Je bil to morda idiličen kraj za razvoj vašega dela ali se odgovor skriva kje drugje?
»Moje življenje je potovanje, tako da je moj dom povsod. Praktično sem nenehno na poti. Živim v Parizu, zgodi pa se, da po več mesecev sploh nisem tam niti dva dni skupaj. Največ časa preživim v mestih, kjer imam akademije in kjer so koncerti. Vrniti se v Pariz je zelo prijetno, saj je tam dejansko ogromno umetnikov, mislim pa, da bi lahko živel kjerkoli. Za mene so pomembni moj klavir, knjižnica in družina. Ostalo je nepomembno.«
Izhajate iz glasbene
družine, tudi vaša žena je glasbenica - pevka sopra-nistka. Ali so tudi sinovi nadaljevali vašo pot?
»Da, vsi so glasbeniki. Res so talentirani, kar so dokazali že večkrat. Najmlajši je violinist, srednji pianist, najstarejši je uspešno študiral klasično umetnost, a se je podal v druge vode. Igra namreč v bendu, ki izvaja rock glasbo. Poje in igra vse inštrumente, piše pa tudi tekste.«
Ko pridete do točke, da ste tako popularni, ali sploh še obstaja kaka nerealizirana želja na glasbenem področju? Morda koncert celotne družine Bogino?
»Z družino nastopamo veliko, ponavadi poleti. Mislim, da bo v kratkem prišlo do koncerta družine Bogino tudi na Ptuju, najbrž poleti, ko planiramo velik umetniški festival. Zelo verjetno je, da bo takrat nastopila tudi moja družina. Sicer pa menim, da ko umetnik ustvari vse, kar si želi, lahko umre. Morje klavirske literature ti enostavno ne dopušča, da vse osvojiš, in to je dobro. Vsega tega ne bi mogel zaigrati niti, če bi imel deset življenj. Vedno imaš še neke druge cilje, ki te ženejo naprej. Mnogo vsega si še želim in mislim, da je to povsem normalno.«
Dženana Becirovic
Tednikova knjigarnica
Pred božičem je prima!
Po navadi mi očka reče, daje Božiček zelo reven in mi zato ne more prinesti gromozanskega kupa vseh tistih reči, za katere prosim, ampak letos, letos bo res prima, saj je očka obljubil, da bom dobil vse, kar si bom zaželel
Danes je bil zadnji šolski dan pred počitnicami, in Bogomir ima zelo bogatega očeta, ki mu vse leto kupuje vse mogoče stvari, in nismo mu nevoščljivi, kje neki, saj je Bogomir v redu prijatelj, ampak krivica pa je, da dobiva ta bumbar kar naprej darila, mi pa jih samo takrat, ko imamo rojstni dan ali je božič ali smo najboljši pri šolski nalogi, kar pa se zgodi bolj poredko, saj je najboljši zmerom Nejc, kije učiteljičin srček.
»Jaz bom pisal Božičku,« je rekel Klavdij, »da mi prinese avto na baterije.«
»Komu boš pisal?« je vprašal Joahim.
»Božičku, ne?« je odgovoril Klavdij. »Komu pa naj, če hočem dobiti avto na baterije?«
»Ne bodi smešen,« je rekel Joahim. »Tudi jaz sem verjel vanj, ko sem bil majhen. Ampak zdaj vem, daje Božiček moj očka.«
Klavdij je pogledal Joahima in s prstom potrkal po čelu.
»Če ti rečem, da sem ga videl!« je zavpil Joahim. »Ko sem se lansko leto zbudil, so bila vrata moje sobe odprta in videl sem očka, kako daje darila pod smreki-co. In očka bi skoraj prekucnil smrekico in je rekel grdo besedo.«
»Hej, fantje!« je rekel Klavdij. »A slišite, kaj pravi? Da je njegov očka Božiček! Ne imej me za norca, hej! Mogoče si videl svojega očka, ampak jaz sem videl Božička v veliki trgovini in v rdečem plašču, in usedel sem se mu celo na kolena in grozno nerodno mi je bilo, ko me je vprašal, ali sem priden v šoli! In sploh ni bil tvoj očka!«
»Seveda ne!« je zavpil Joahim. »Moj očka ne bi vzel na kolena takšnega butca, kot si ti!«
»In jaz,« je rekel Klavdij, »se mu ne bi usedel na kolena, tudi če bi mi plačal! In sploh, če bo prišel v našo šolo in tam rogovil okrog smrekice, ga bo moj očka vrgel ven, tvojega, brez heca, in sploh! Kar pri vaši smrekici naj ostane, tvoj očka, in naj pazi, da je ne prekucne!«
»Veš, Nikec,« je rekel očka,« Božiček letos nima kaj dosti denarja.«
»Ampak,« sem rekel, »vsako leto isto! To je krivica! Sošolci zmeraj dobijo vse, za kar prosijo, jaz pa nikoli!«
»Nikec!«je zavpil očka.
»Ne, ne,« je rekla mami. »Ne bosta spet začela! Bi bilo prehudo, če bi vaju prosila, da sta malo tiho in se ne prepirata več? Strašno me boli glava.«
»Saj, saj,« je rekel očka, »vse bo v redu. Da res ne bo nobenega prepira več, Nikec, ti obljubim, da boš dobil vse, za kar si prosil. In za dobro mero ti bom podaril še jahto. Prav?«
Mami se je nasmejala, vstala, stopila do očka in ga poljubila in rekla:
»Oprosti, dragi... Občutek imam, da takle božič še ne bo prišel tako kmalu. Morali bomo biti potrpežljivi .«
»Ej, ja,ja!«je rekel očka.
Kaj mi je pred božičem najbolj všeč? Da sem nestrpen. Še posebej, ko pomislim, kako debelo bo potem gledal Bogomir, ko bo videl, kako dirjam s svojo jahto in s pilotskimi očali na obrazu!
Ravnokar ste prebrali odlomek »božične zgodbe« kultnega literarnega tandema Goscinny in Sempe iz ravnokar izdane pete knjige zbirke Neizdane zgodbe o Nikcu (Mali veliki Nikec. Prevedel Aleš Berger. Radovljica: Didakta, 2008.) Knjigo in celotno zbirko zelo priporočam ob zimskih večerih za družinska branja.
Pa strpne nestrpnosti vam želim!
Liljana Klemenčič
Ptuj • Dvorišča Stojana Kerblerja na koledarju
Projekt promocije umetnosti
V Domu KULTure - MuziKafe je bila 8. decembra tiskovna konferenca, na kateri so predstavili avtorski koledar Stojana Kerbelrja z naslovom Ptujska dvorišča, ki je izšel v nakladi 250 ročno oštevilčenih in avtorsko podpisanih izvodov.
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci so avtorski koledar Stojana Kerblerja predstavili (od leve) Primož Premzl, dr. Marjeta Ciglenečki in Stojan Kerbler.
Ob tej priložnosti so o izdaji, ki naj bi bila za slovenske razmere precej nenavadna, govorili izvajalec projekta Primož Premzl iz istoimenskega kabineta, s sedežem v Mariboru, avtorica uvodnega besedila dr. Marjeta Ciglenečki in avtor fotografij Stojan Kerbler. Koledar je založilo in izdalo podjetje DHD, ki je specializirano za modeliranje, projektiranje in meritve v hidrotehniki, d. o. o., Maribor, Tomaža Hojnika, velikega ljubitelja umetnosti, ki se ponaša tudi z izjemno zbirko
Mušičevih grafik. Sedaj pa zbirko nadgrajuje v fotografiji.
Ob svoji 70-letnici je Stojan Kerbler presenetil z novo serijo fotografij pod naslovom Dvorišča, gre za fotografije, ki govorijo o veličastni preteklosti Ptuja, v katerem so nekoč živeli bogataši, ki so tod gradili tudi mogočne stavbe. Bogastvo ptujskega vsakdana je v fotografski objektiv ujel tudi mojster fotografije Sto-jan Kerbler, ena od vodilnih osebnosti slovenske fotografije, kot je med drugim zapi-
sala dr. Marjeta Ciglenečki. Primož Premzl si želi, da bi zgledu mariborskega podjetnika sledili tudi drugi, ki bi na ta način poskušali podpreti pravo umetnost. Sam avtor fotografij je koledar ocenil kot izredno pozitivno delo, ki ga odlikuje izredno kvaliteten tisk. Ne gre samo za njegovo fotografijo, temveč za začetek nadaljnjega dela na področju fotografije, same fotografije so tople tudi zaradi sive podlage. Doslej so namreč črno-bele fotografije izgubljale vrednost tudi zaradi
slabega tiska. Stojan Kerbler si skozi svoje delo ves čas prizadeva za status fotografije v okviru umetnosti. Obenem pa si tudi želi, da je fotografija čim bolj univerzalna, da spominja na preteklost, ki je lahko čisto drugačna. Zato pri svojem ciklu fotografij Dvorišča vztraja na tem poimenovanju.
V letošnjem letu je potekala cela vrsta prireditev, vezanih na umetnikovo 70-letnico, ki so ob promociji umetnosti promovirale tudi Ptuj.
MG
Življenje ubira različna pota, vsak človek pa jih zase izbira in oblikuje. To velja tudi za Ivana Pučnika s Črešnjevca pri Slovenski Bistrici, ki je 5. decembra v dvainosemdesetem letu po kratki bolezni umrl na svojem domu.
Njegovo življenje je bilo vseskozi bogato ter ustvarjalno, kljub temu da v politiki - menil je, da je to nalezljiva reč, ki je zaznamovala njihovo družino, njega, še posebej pa brata Jožeta - že lep čas ni več aktivno sodeloval. Ustvarjalen je bil tudi na kulturnem področju, sodeloval je pri
razvoju kraja, odločno in pogumno se je zavzemal za pravice kmetov, saj je to življenje poznal z vseh plati in pri tem videl vizijo, kako preseči zapostavljenost in družbeno obrobnost tega pomembnega sloja ljudi za razvoj podeželja in slovenstva. Zavzemal se je tudi za ureditev social-
Ob devetem prazniku občine Slovenska Bistrica leta 2006 je Ivan Pučnik postal častni občan.
nega statusa kmečkega prebivalstva in njegovo boljšo medsebojno povezanost ter organiziranost. Kot poslanec Republiškega zbora slovenske skupščine konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, to obdobje je rad imenoval »čas politične odjuge«, se je zavzemal za uveljavljanje več demokratizacije v takratnem političnem sistemu. Bil je tudi aktivni udeleženec zadnjih političnih sprememb v Sloveniji, eden od ustanoviteljev Slovenske kmečke zveze, kasneje Slovenske ljudske stranke, tudi njen podpredsednik in s tem pomemben sooblikovalec strankinega programa.
V času prvega večstrankarskega sistema je bil poslanec Družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine in v obdobju med letoma 1991 in 1994 še župan občine Slovenska Bistrica. V času slovenske osamosvojitvene vojne je s svojo modrostjo in preudar-
nostjo v Slovenski Bistrici uspel preprečiti najhujše. Ob mnogih političnih pritiskih je vse do konca ostal zvest svojim načelom in stališčem. Poleg politike in drugega družbenega delovanja mu je bila nadvse pomembna tudi družina v ožjem in širšem pomenu te besede. V to je štel tudi brata Jožeta, ki pa ni bil samo brat, temveč prijatelj, zaupnik in navsezadnje tudi politični somišljenik. Ponosen je bil tudi na ženo, svoje tri hčere ter vnuke in vnukinje. Ob devetem občinskem prazniku leta 2006 je za zasluge pri snovanju slovenske države in uveljavljanju demokratičnega političnega sistema postal častni občan občine Slovenska Bistrica.
Njegovo življenjsko pot so počastili na ponedeljkovi žalni seji v viteški dvorani bistriškega gradu, od njega pa so se poslovili v sredo na črešnje-vskem pokopališču.
VT
Svet je majhen
Izgubili smo kompas ...
Mislim, da bi Borut Pahor zelo težko naredil tako genialno in hkrati tako samomorilno potezo, kot je bilo imenovanje Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca, če bi resneje premislil o morebitnih posledicah v javnosti. V trenutku, ko je predsednik vlade sprejel odločitev, je želel ubiti dve muhi na en mah. Po eni strani je poslal sporočilo o »neodvisnosti« predsedniku države, kije zadnje čase kazal znake prevelike aktivnost v zunanji politiki, ter si zagotoviti točno tako, kot je naredil Barack Hussein Obama z imenovanjem Clintonove za državno sekretarko, neposredno komunikacijo z vsemi pomembnejšimi telefonskimi številkami tega sveta.
Po drugi strani pa je ustavil Dimitrija Rupla in njegovo tožbo proti Republiki Sloveniji, kar bi lahko izpadlo zelo neprijetno in nič kaj konstruktivno za ugled naše države, in tako skušal v naslednjih letih nadzorovati njegovo početje znotraj »zlate kletke« urada predsednika vlade.
Vendar pa, čeprav verjamem, da je predsednik Pahor imel dobre namene, sem popolnoma prepričan, da se ni zavedal, kako globoko slovenski narod, blago rečeno, ostro nasprotuje človeku, ki mu pripisuje preveliko samovšečnost, vzvišeno obnašanje do kateregakoli sogovornika in nobene zvestobe svojim načelom.
Sedaj se bo moral premier izkazati pri reševanju politične škode, ki jo je naredil sam sebi in posredno tudi našim mednarodnim odnosom.
S Hrvaško smo takoj po volitvah začeli graditi nov stil komuniciranja. Želeli smo umiriti strasti in napetosti, ki jih je prejšnja vlada spodbujala z napačnimi pristopi. V državljanih je sprožila željo po odločnosti, kipa na tako občutljivem področju, kot je diplomacija, ni preveč zaželena in zlahka postane velika ovira. Psihološko doma oblikuje pričakovanja po borbenosti, medtem ko pa v tujini pripelje do nezaupanja v sogovornika.
Vse to sta želela predsednika Türk in Pahor izbrisati iz spomina Hrvatov in Slovencev in spremeniti način pogovora. Zato si izredno težko predstavljam, da bi pred dnevi v Banskih dvorih z navdušenjem sprejeli imenovanje dr. Rupla za osebnega odposlanca za mednarodne zadeve. Morda so na začetku pomislili na zelo »angleško« šalo iz Ljubljane, a so takoj potem ostali brez besed. Upam, resnično upam, da so bila našemu tamkajšnjemu veleposlaniku dana zelo jasna navodila za posredovanje obrazložitve naše vlade. Samo izredno dobro pretehtano sporočilo nas lahko reši težkih zamer in javnih napadov hrvaške politične elite.
Saga o Dimitriju Ruplu in njegovi karieri nas bo še nekaj časa kratkočasila. Prepričan sem, da bo še veliko zanimivih trenutkov in napetih dogodkov. Medijem in političnim analitikom v naslednjih mesecih ne bo zmanjkalo materiala.
Vseeno pa si raje obetam več pozornosti za kvalitetno diplomacijo, ki jo bo v naslednjih letih izvajala naša vlada tako preko svojega kabineta, v katerem sedijo izredno dobri poznavalci mednarodnih odnosov, kot preko ministrstva za zunanje zadeve pod vodstvom izkušenega veleposlanika Žbogarja.
Slovenska diplomacija ima od danes naprej možnost, da se ponovno izkaže znotraj nezavidljivega mednarodnega scenarija, ki nam, iskreno povedano, ni preveč naklonjen. Rim nam je poslalprve znake »protiukrepov« zaradi številnih napak, o katerih smo v tej rubriki vedno obširno poročali oziroma o katerih smo skušali glavne igralce opozoriti. Zadnje izjave o Sloveniji veleposlanika ZDA, naše najpomembnejše zaveznice, niso najbolj vzpodbudne. Nemčija ima tudi kakšen naš kamenček v čevljih, ki jo moti, Francija pa nas spretno obrača po svojih željah.
Nekje smo izgubili kompas. Potrebujemo trenutek premora, da se ponovno zberemo in reorganiziramo. Samo tako se lahko učinkovito repozicio-niramo na mednarodnem odru in si pripravimo pot za nove ekonomske in politične uspehe.
Dr. Laris Gaiser
Ptuj • Dan invalidov v VDC Sožitje
Invalide obiskal Miklavž
Letošnji dan invalidov, ki je potekal prejšnjo sredo, so v ptujskem VDC Sožitje obeležili na poseben način. V sodelovanju z učenci Osnovne šole Olge Meglic so pripravili zanimiv kulturni program. S pestrim glasbenim nastopom pa so se predstavili tudi v petek, ko so za starše in člane društva Sožitje Ptuj pripravili miklavževanje.
Slovenske kulturne ustanove se obeleževanju obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna že od leta 2000 pridružujejo z dnevom odprtih vrat. Tako so tudi letos številni muzeji, galerije, gledališča, koncertne dvorane, glasbeni, mladinski in drugi kulturni centri brezplačno odprli vrata za svoje obiskovalce. Na Ptuju je na ta dan potekal Žveglin sejem, ki sta ga organizirala Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Ptuj in Zveza kulturnih društev. Pester program pa so pripravili tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Med 11. in 13. uro so si obi-
skovalci ob strokovnem vodstvu kustosov ogledali Zbirko drobnega arheološkega gradiva, Antični lapidarij, Numizmatično zbirko in občasno razstavo Rimski vsakdan v Pe-tovioni. Z obiskom so bili letos še posebej zadovoljni, saj je bil ta najvišji v vseh devetih letih, kar ta dan obeležujemo na ta način. »To dokazuje, da je treba s podobnimi akcijami privabljanja obiskovalcev nadaljevati. Tudi sami bomo delali na tem. 20. decembra pripravljamo tudi božično-novoletni koncert, na katerega bi povabil vse prijatelje našega muzeja,« je dejal Aleš
Člane društva VDC Sožitje Ptuj je v petek obiskal Miklavž. Žiga mu je v znak hvaležnosti za darilo nekaj tudi zapel.
V sredo, ob dnevu invalidov, se je VDC Sožitje predstavilo na OS Olge Meglič.
Ptuj • Obeležili Ta veseli dan kulture
Zanimanje za kulturo raste
Obletnico Prešernovega rojstva, 3. december, slovenske kulturne ustanove že deveto leto zapored obeležujejo z dnevi odprtih vrat. Tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj so na ta dan pripravili poseben program, obisk pa je bil najvišji doslej.
Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Sicer pa so si v sklopu dneva odprtih vrat obiskovalci na ptujskem gradu lahko ogledali tudi film o Gospodih Ptujskih ter ob strokovnem vodstvu tudi razstavo o tej rodbini. Osrednji dogodek je bila popoldanska otvoritev razstave intarzij Voja Veličk-oviča Občinske značilnosti in grbi. Ta dan pa je bil tudi brezplačen ogled vseh ostalih muzejskih zbirk in razstav na ptujskem gradu, v Miheli-čevi galeriji in v Salonu umetnosti.
Dženana Bečirovič
VDC Sožitje Ptuj že vrsto let dan invalidov obeležuje z nastopi folklorne skupine. Temu so letos dodali še instrumentalni nastop glasbene skupine Žarek, ki je bila ustanovljena aprila letos, vodita pa jo varuha Simona Meznarič in Uroš Kmetec. Skupina igra na orffove inštrumente, sestavljajo pa jo uporabniki VDC Sožitje Ptuj: Anica Cafuta, Dragica Baklan, Srečko Trupkovič, Zoran Pod-lesnik, Jože Intihar, Vlasta Lorber, Marica Weissbacher, Natalija Rep, Nataša Vršič in Tona Zajc. »Na OŠ Olge Me-glič smo se s skupino Žarek predstavili prvič. Vadimo že devet mesecev, in sicer enkrat tedensko. Takšen način dela z uporabniki se je izka-
zal za zelo dobrega, saj se na ta način zelo hitro učijo. Čeprav jih večina ne pozna črk, še manj pa note, imajo zelo dober posluh in se skladbe naučijo na pamet. Doslej nam je uspelo skupaj pripraviti pet skladb. Začeli smo z lažjimi, nato pa smo repertoar nekoliko povečali in jih naučili nekaj precej zahtevnih pesmi,« je o delu skupine povedal Uroš Kmetec. Sicer pa se bo glasbena skupina VDC Sožitje Ptuj predstavljala tudi v prihodnosti, v načrtu imajo tudi dobrodelni koncert.
Celoletno pridnost članov društva Sožitje Ptuj pa so v petek nagradili na miklavževem koncertu, ki je potekal v Skorbi. »Ljudje, ki so usmerjeni k skupnim ciljem,
čutijo vsaj nekaj skupinske pripadnosti, si medsebojno zaupajo in delujejo usklajeno ter do cilja pridejo hitreje. V VDC Sožitje Ptuj se trudijo po svojih močeh napraviti dobro za vse, ki tega ne znajo in ne zmorejo. Mi vemo, kaj pomeni beseda drugačnost, se je zavedamo in jo poskušamo omiliti,« je na petkovem miklavževem koncertu povedal Janko Šuman, predsednik društva Sožitje Ptuj. O tem, koliko dobrega dela za našo skupnost naredi Sožitje, pa je spregovoril tudi župan občine Hajdina Radoslav Simo-nič, ki je dejal, da se župani humanosti in pomembnosti tega zavoda še kako zavedajo.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Prinčeva lipa na domačiji Matevža Zokija
Svet princev registriran
V prejšnjem tednu so na Ptuju (v Spuhlji in Budini) posadili dve prinčevi lipi. Tretjega decembra jo je pred večnamensko dvorano v Spuhlji posadil 7. princ ptujskega karnevala - hauptman Klinc Spuhljanski, šestega decembra pa so jo ob prisotnosti princev karnevala, ptujskega župana in predsednika FECC Slovenije Branka Brumna posadili na domačiji Matevža Zokija II.
Zaposleni v muzeju so obiskovalce sprejemali ves dan in jim brezplačno ponudili ogled vseh zbirk.
Drugi dogodek je imel še toliko večji pomen, saj se je odvijal na domačiji, kjer poteka tudi vsakoletni kurentov skok, v noči od drugega na tretji februar, ki kurentom tudi odpre vrata za njihov demonski pohod vse do pustnega torka. Potekal pa je tudi v sklopu Miklavževe konjenice, ki je že tudi tradicionalna. Svojevrstna atrakcija je tudi sama domačija drugega princa ptujskega karnevala, ki jo krasi etnografska zbirka, posvečena pustnim likom in maskam. Svet princev karnevala, z letošnjim ima že deset princev, se je pred letošnjim martinovanjem tudi uradno registriral kot društvo. V register društev na Ptujskem je vpisano kot društvo za razvoj kraja in ohranjanje običajev. Častni predsednik društva je Branko Brumen, po njegovi zaslugi ima ptujski karneval
tudi svojega princa. Prvi predsednik Sveta princev je postal Jože Gašperšič, ki je bil tudi prvi princ ptujskega karnevala. Imel bo dveletni mandat. Častna člana Sveta princev pa sta postala ptujski župan
dr. Štefan Čelan in dolgoletni predsednik Evropske federacije karnevalski mest Henry van den Kroon. Drugi se mu lahko pridružijo kot pridruženi ali kot častni člani.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na domačiji drugega princa ptujskega karnevala so 6. decembra posadili že tretjo prinčevo lipo.
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Rokomet
Ptujčanke do točke, Ormožani daleč od nje Stran 16
Šah
Ptujski šahisti vse bližje ponovitvi uspeha
Stran 16
Atletika
Nina Kolarič na pripravah v Budimpešti
Stran 17
Košarka
V ligi PARKL le še dve neporaženi ekipi
Stran 17
Strelstvo
Naj strelka med pionirkami Petra Vernik Strani 18
Šolski šport
Najboljši rokomet igrajo na OŠ Mladika
Strani 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Po končanem jesenskem delu prvenstva v 1. SNL
Maribor najbolje izkoristil slabosti tekmecev
Tik preden so klubi v evropskih tekmovanjih končali prvi del sezone, so slovenski prvo-ligaši zaključili z jesenskim delom sezone 2008/09. Razmere za igranje so bile v zadnjih krogih že blizu kritičnim, saj so dež, ledeni veter in zmrznjena igrišča onemogočala dobre predstave.
Najbolje so začeli državni prvaki ...
Prvenstvo so najbolje začeli nogometaši državnih prvakov iz Domžal, ki so v prvenstvo startali pod vodstvom Roberta Pevnika. Njegovi varovanci so na vrhu zdržali osem krogov, nato pa so po visokem porazu na Ptuju (3:0) padli v precej š-njo krizo, iz katere jih zaenkrat ni uspel potegniti niti Pevni-kov naslednik Vlado Badžim. Le-ta se je ubadal predvsem z motiviranjem nogometašev, saj so le-ti z mislimi že bili pri prestopnem roku, v katerem si obetajo prestope v tujino (Kirm) ali v bogati Interblock (Elsner, Žinko).
... nadaljevali pa Mariborčani
Zmagovalci jeseni so nogometaši Maribora (40), ki so si najvišjo prednost pred tekmeci priigrali v srednjem delu prvenstva. Nikakor ne moremo brez njihove fantastične serije »srečnih« zmag v zadnjih trenutkih tekem. Ravno v tem se je pokazala največja moč Maribora: močan ekipni duh, velika samozavest in nepopustljivost na krilih glasnih navijačev. Prav slednji velikokrat s svojim navijanjem »prisilijo« vijolice, da prav ob koncu iz sebe iztisnejo še zadnje atome moči, to pa je bilo velikokrat dovolj za gol in posledično zmagoslavje. Darko Milanič je s svojim »mentorjem«
Foto: Črtomir Goznik
Prelomno tekmo sezone je Labod Drava igrala 4. oktobra doma z Mariborom. Po porazu 0:4 je sledil prosti pad ... Na fotografiji sta Rene Mihelič (Maribor) in Ivan Filipovič (Labod Drava).
Zlatkom Zahovičem vse to znal vzdrževati in nadgrajevati, tako da je uspeh Mariborčanov povsem zaslužen. Veliko so k temu pripomogli sami tekmeci, ki svojih kriznih dni niso dovolj hitro prebrodili (Domžale, Celje, Interblock).
Z izkupičkom so lahko zadovoljni tudi v Celju (36) in Lendavi (33). Slednji so najuspešnejša ekipa na domačem terenu, saj so v desetih tekmah osvojili kar 26 točk. Le nekoliko manj uspešni so bili doma Celjani, ki na svoji Areni Petrol prav tako niso izgubili, za razliko od Nafte pa so precej točk zbrali tudi v gosteh. Slaviša
Stojanovič je Celjane uspešno pripeljal pod vrh, za naskok na sam vrh pa je po njegovem še težka pot. »V danih razmerah (številne poškodbe, zapleti z direktorjem in športnim direktorjem ..., op. a.) smo naredili veliko, a pravo delo se sedaj šele prične. Veliko bo še treba postoriti, da to mesto zadrži-mo, kaj šele, da napredujemo,« je po tekmi na Ptuju povedal »profesor«.
Za tremi omenjenimi klubi pride na vrsto druga skupina, ki jo tvorijo Hit Gorica (29), Interblock (27), Domžale (26) in Rudar Velenje (25). Goričani so pod vodstvom Primoža Gli-he slabo začeli in dobro zaključili jesenski del, podobno pa velja tudi za Ljubljančane, ki so s serijo petih zaporednih zmag (od 10. do 14. kroga) nekako le
ujeli priključek s sredino. Po Draganu Skočiču in Albertu Bigonu so trenerske vajeti In-terblocka sedaj v rokah Igorja Benedejčiča, po napovedih pa naj bi tako ostalo tudi v prihodnje. Velenjčani imajo v svojih vrstah najboljšega strelca 1. SNL - Edina Junuzoviča, ki se mu po učinkovitih igrah obeta prestop v tujino (Nemčija, Rusija). Če bo do tega v resnici prišlo, se bo Marijan Pušnik znašel pred precejšnjo težavo, saj je Junuzovič s svojo individualno kvaliteto dosegel skoraj polovico golov svoje ekipe.
Zadnji del prvenstvene lestvice zaključujejo Labod Drava, Primorje in Luka Koper. Slednji so na tem mestu dokaj presenetljivo, saj so lansko sezono končali celo na 2. mestu. Očitno je, da na obali niso mo-
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA -				JESENSKI DEL			Lestvica doma:				Lestvica v gosteh:					
1. MARIBOR	20	11	7	2	41:24	40	1. NAFTA LENDAVA 10 8 2	0	14:2	26	1. MARIBOR 10	4	4	2	15:11	16
2. MIK CM CELJE	20	10	6	4	32:20	36	2. MARIBOR 10 7 3	0	26:13	24	2. MIK CM CELJE 10	4	2	4	15:11	14
3. NAFTA	20	9	6	5	25:21	33	3. MIK CM CELJE 10 6 4	0	17:10	22	3. INTERBLOCK 11	3	4	4	14:19	13
4. HIT GORICA	20	9	2	9	32:34	29	4. HIT GORICA 10 6 2	2	15:10	20	4. HIT GORICA 10	3	0	7	17:24	9
5. INTERBLOCK	20	7	6	7	27:28	27	5. DOMŽALE 11 5 4	2	19:11	19	5. RUDAR VELENJE 10	2	2	6	10:15	8
6. DOMŽALE	20	6	8	6	25:23	26	6. RUDAR VELENJE 10 5 2	3	17:9	17	6. PRIMORJE 10	1	5	4	9:14	8
7. RUDAR	20	7	4	9	27:24	25	7. INTERBLOCK 9 4 2	3	13:9	14	7. DOMŽALE 9	1	4	4	6:12	7
8. LABOD DRAVA	20	5	4	11	17:27	19	8. LUKA KOPER 10 3 5	2	14:14	14	8. NAFTA LENDAVA 10	1	4	5	11:19	7
9. PRIMORJE	20	3	9	8	21:31	18	9. LABOD DRAVA 10 4 1	5	13:14	13	9. LABOD DRAVA 10	1	3	6	4:13	6
10. LUKA KOPER	20	4	6	10	22:36	18	10. PRIMORJE 10 2 4	4	12:17	10	10. LUKA KOPER 10	1	1	8	8:22	4
gli nadomestiti odhodov Juka-na, Volaša, Pluta in Mejača, ki so pred sezono odšli v Ljubljano in Maribor. Ajdovci so pred sezono s trenerjem Pinnijem optimistično napovedovali boj za vrh, vendar se njihove okrepitve (Serdarevič, Šaranovič) niso izkazale za ustrezno nadomestilo za Davida Bunderlo, zato so že prekinili sodelovanje z njima. Morda takšna usoda čaka tudi Pinnijevega naslednika Lokico.
Manj kot zadetek na tekmo
Za takšnimi ukrepi (menjava trenerja) pa letos niso posegli na Ptuju, čeprav so imeli za to dovolj razlogov (pičli 2 osvojeni točki v zadnjih 10 krogih). Očitno je, da je lanska izkušnja s številnimi menjavami pustila določene posledice, zato so se letos odločili drugače. Trener Ljubinko Drulovič, ki ga seveda najbolj poznamo po odličnih igrah v dresu Porta in jugoslovanske reprezentance, ni uspel zaustaviti prostega pada ekipe po porazu v 12. krogu doma proti Mariboru (0:4). Takrat smo se vsi spraševali, kako bi se tekma razpletla, če bi sodnik Matej Jug pri rezultatu 0:0 pokazal na enajstmetrovko po očitnem prekršku nad Semler-jem. A tega ni storil, obenem pa je mreža ptujskih tekmecev od tega kroga postala "začarana", saj so ptujski igralci do konca tega dela prvenstva (9 tekem) dosegli le še tri zadetke! Končno povprečje zadetkov na tekmo je za Labod Dravo porazno: manj kot zadetek na tekmo (Maribor je npr. dosegel več kot 2 na tekmo). Prav tukaj gre iskati vzrok za slabo uvrstitev ptujskih modrih, dodamo pa lahko tudi povsem porušeno harmonijo med igralci, ki je
bila prisotna v obdobju med 3. in 9. krogom, ko so osvojili kar 16 točk. Dovolj zgovorne so besede Ljubinka Druloviča po zadnji tekmi s Celjani: »Zdi se mi, da so se nekateri igralci bolj veselili porazov kot zmag.«
Ti porazi so bili posredno tudi vzrok za odstop predsednika Roberta Furjana, ki naj bi svojega naslednika dobil na skupščini kluba, ki bo 18. decembra. Ali bo to postal Franc Gajšek ali nekdo tretji, pa so zaenkrat samo še ugibanja.
Radetič, Jankovič, Grbec, Germič, Gavez in Palčič pred izhodnimi vrati
Svoje videnje trenutnega stanja je podal tudi športni direktor Mladen Dabanovič. »Pred skupščino kluba verjetno ne bo velikih sprememb, saj moramo počakati na imenovanje novega predsednika. Zagotovo ne moremo biti zadovoljni z doseženim, zato smo že pripravili okvirne spiske, ki bodo osnova za prestopni rok. Nekateri igralci bodo lahko klub zapustili brez odškodnine, saj nanje ne računamo več; v to skupino spadajo Radetič, Gr-bec, Germič, Jankovič, Gavez in Palčič. V drugo skupino bi uvrstil igralce, ki lahko klub zapustijo ob primerni odškodnini: Kronaveter, Horvat, Bošnjak, Zilič in Kelenc so najbolj izpostavljeni v njej, lahko pa se jim pridruži še kdo. Tem igralcem želimo omogočiti, da se morda v kakšnem drugem klubu znova dokažejo; morda bi sprememba sredine pozitivno vplivala na njihovo nadaljnjo igro,« je o aktualnih kadrovskih vprašanjih povedal nekdanji reprezentančni vratar.
Jože Mohorič
Najboljši strelci: 13 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar); 12 zadetkov:
Dario Zahora (Interblock); 11 zadetkov: Tavares (Maribor); 10 zadetkov: Etien Velikonja (HIT Gorica); 8 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Primorje); 7 zadetkov: Jože Benko (Domžale), Darijo Biščan (MIK CM Celje); 6 zadetkov: Dalibor Volaš (Maribor); 5 zadetkov: Sacripanti (MIK CM Celje), Ne-bojša Kovačevic (Hit Gorica); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Andraž Kirm, Mitja Zatkovič (oba Domžale), Elvedin Džinič, Dragan Jelič, Zoran Pavlovič (vsi Maribor), Mladen Kovačevič (Hit Gorica), Konstantin Vassiljev (Nafta Lendava), Uroš Korun (MIK CM Celje). 3 zadetki: Zoran Zeljkovic (Interblock), Tim Lo Duca, Siniša Jankovič, Aleš Čeh (vsi Nafta Lendava), Anej Lovrečič (MIK CM Celje), Ugochukwu Ogu John, Rok Kronaveter, Borut Semler (vsi Labod Drava Ptuj), Damjan Trifkovic, Alem Mujakovic (oba Rudar Velenje), Marko Popovič (Maribor), Rodrigues Jorge Ferreira, Milan Osterc (oba HIT Gorica), Igor Krstič (Primorje), Adewale Sunday Amusan, Aleš Mertelj, Patrik Ipavec, Saša Božičič (vsi Luka Koper), Admir Kršič (HIT Gorica).
Strelci za Labod Dravo (17 zadetkov): Marko Drevenšek (4), Rok Kronaveter, Ogu John, Borut Semler (3), Sead Zilič in Denis Halilovič (2).
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Ptujčanke do točke, Ormožani daleč od nje
Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 28:28 (13:18)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Ma-
teša 3, Majcen 4, Prapotnik 10 (2), Ciora 3 (2), Frešer 2, Raškovič 5, Levstik, Gregorec, Brumen, Erhatič, Pikl, Bolcar, Ozmec, Korotaj. Trener: Nikola Bistrovič.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 4 (5), Celeia Žalec 8 (9)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 4, Celeia Žalec 10 minut
V sredo zvečer sta se v športni dvorani Center na Ptuju v prvenstvenem srečanju pomerili ekipi domačega Merca-tojar Tenzorja Ptuja in Celeie iz Žalca. Na tekmi sta v gostujočem moštvu nastopili bivši igralki Mercatorja Tenzorja Ptuja Martina Strmšek in Sanja Potočnjak, pri domačih pa naj bi bilo to srečanje zadnje za Anjo Frešer in Vanjo Raškovič, s katerima je klub prekinil sodelovanje.
Na tem srečanju so gledalci lahko videli zanimiv rokomet. Domačinke niso najbolje pričele srečanja. Njihova igra ni bila tista prava, saj se je pogrešalo več agresivnosti v obrambi, brez katere ni uspeha. Žal-čanke so ves čas vodile, domačinke pa so jih lovile. V 21. minuti je bil rezultat nazadnje izenačen na 11:11, nato pa so gostje prišle do petih zadetkov
Foto: Črtomir Goznik
Sabina Majcen (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je k remiju svoje ekipe prispevala 4 zadetke.
1. A SRL - ženske				
REZULTATI 9.	KROGA:		Škofja	
Loka KSI - Zagorje Istrabenz Gore-				
nje 30:33 (14:16), Piran Vrtovi Istre				
- Kočevje E. Casino 26:41 (12:17).				
REZULTAT TEKME 10.			KROGA:	
Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec				
28:28 (13:18).				
1. OLIMPIJA 11	11	0	0	22
2. CELJSKE MESNINE 10	8	0	2	16
3. ZAGORJE ISTRAB. 10	8	0	2	16
4. CELEIA ŽALEC 11	7	1	3	15
5. M. TENZOR PTUJ 11	6	1	4	13
6. KRKA 11	6	0	5	12
7. KOČEVJE E. CASINO 10	5	0	5	10
8. SAVA KRANJ 11	4	0	7	8
9. BREŽICE 10	3	0	7	6
10. PIRAN VRT. ISTRE 11	2	0	9	4
11. VELENJE 11	2	0	9	4
12. ŠKOFJA LOKA KSI 11	1	0	1	2
prednosti in si naredile dobro osnovo za drugi polčas.
V nadaljevanju pa so Ptujčan-ke vendarle zaigrale bolje, plod takšne igre pa je bilo njihovo vodstvo v 46. minuti (23:22). Sledila je zanimiva končnica, v katero so gostje prišle z zadetkom prednosti (27:28) in imele ob tem še priložnost za povečanje vodstva, a se jim ni izšlo po načrtih. Na drugi strani je Prapotnikova s svojim desetim zadetkom na tekmi izenačila, gostje pa so znova neuspešno
Nikola Bistrovič, trener Mercator Tenzor Ptuj: »Na začetku smo dovolili, da so gostje prevzele iniciativo. Bili smo v podrejenem položaju, gostje pa so ob naši slabi obrambi lahko dosegale zadetke. V nadaljevanju smo postali agresivnejši, tako v obrambi kot v napadu, kar se je obrestovalo. Uspeli smo ujeti gostje, v zadnji minuti bi lahko celo popolnoma spremenili izid. Dokazali smo, da se lahko enakovredno merimo z vsemi ekipami z vrha razpredelnice.«
Ormožani odpotovali na turnir v Poreč
Mladi rokometaši Jeruzalema, letnik 1996 do 2000, so v petek zjutraj odpotovali na tridnevni turnir v Poreč. 22 mladih rokometašev bo nastopilo na 10. jubilejnem božično-novoletnem turnirju, ki poteka pod organizacijo Hrvaške rokometne zveze in Rokometnega kluba Poreč. Na turnirju nastopajo ekipe iz Hrvaške, Srbije ter Slovenije. Ormožani bodo bivali v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Maribor - VIRC. Ker bo čez dober mesec na Hrvaškem SP v rokometu in bo prav Poreč (tam bodo v predtekmovanju nastopale reprezentance Srbije, Egipta, Danske, Brazilije, Norveške in Savdske Arabije) eden od domačinov tega velikega dogodka, bo za organizatorje ta turnir generalka pred začetkom SP. Finalne tekme na turnirju bo v nedeljo, 14. 12., prenašala celo hrvaška televizija RTL.
Mlajši dečki, letnik 1996, bodo nastopili v konkurenci 21 ekip. Ker bo ekipa Jeruzalema nastopila v okrnjeni zasedbi, bo vsaka zmaga velikega pomena.
Tekme mlajši dečkov: petek, 12. 12., ob 16.30: Croatia osiguranje Zagreb - Jeruzalem Ormož, ob 17.30: Jeruzalem Ormož - Buzet; sobota, 13. 12., ob 9.30: Moslavac - Jeruzalem Ormož, ob 13.00: Jeruzalem Ormož - Karlovac; sobota, 13. 12., popoldne: razigravanje, nedelja, 14. 12., dopoldne: razigravanje
Veliko več si Ormožani obetajo od nastopa v konkurenci mini rokomet, kjer imajo pravico nastopa letniki 1998 in mlajši. Jeruzalem bo na turnirju nastopil z ekipo letnikov 1998 in ekipo letnikov 1999. V konkurenci mini rokomet bo nastopilo 20 ekip. Prav zanimivo bo videti, kam lahko poseže na turnirju ekipa letnikov 1998, ki velja za eno najboljših v Sloveniji.
Tekme mini rokomet: petek, 12. 12., ob 17.15: Jeruzalem Ormož 2 - Gorica, ob 17.45: Jeruzalem Ormož - Medveščak Zagreb, ob 18.15: Kvarner Reka - Jeruzalem Ormož, ob 18.30: Slatina - Jeruzalem Ormož 2; sobota, 13. 12., ob 10.00: Jeruzalem Ormož - Poreč, ob 11.15: 28. april - Jeruzalem, ob 11.45: Jeruzalem Ormož 2 - Poreč 4, 12.15: Med-všečak Zagreb 2 - Jeruzalem Ormož 2; sobota, 13. 12., popoldan: razigravanje; nedelja 14. 12., dopoldan: razigravanje
KU
poskušale doseči prednost. Domačinkam je ostalo slabih 30 sekund za zadnji napad in morebitno zmago, vendar so Žalčanke uspele zapreti vse poti do gola. Delitev točk je na koncu še najbolj pravična, saj je vsaki ekipi pripadel po en polčas.
Milan Zupanc
Dvajset golov premalo za uspeh: Merkur - Jeruzalem 26:20 (13:13)
Merkur: Misovski, Vrbinc; Cinge-sar 4, Dolinar 3 (1), Muhovec, Erčulj 8, Repar 1, Jamnik, Sokolov, Dole-nec 6, Pogačnik, Bajram 3, Šibanc, Mikanovič 1, Galof, Tomšič. Trener: Urban Šilc
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko; Kor-par 1, Krabonja, Melnjak 2, Bogadi 1, Bezjak 1, Radujkovic 1, B. Čudič 7 (4), Ivanuša, Sok 2, Hebar, Žuran 4, Jovanovič 1. Trener: Saša Prapotnik Sedemmetrovke: Merkur 2 (1), Jeruzalem 4 (4).
Izključitve: Merkur 10, Jeruzalem 8 minut.
Rdeči karton: Prapotnik (56.) Ormožani žal niso uspeli premagati škofjeloškega ranjenega leva, ki je letos eno izmed večjih razočaranj sezone. V 1.
Rokomet
1. A SRL - moški
REZULTATI 12. KROGA: Cimos Koper - Gorenje 26:26 (14:14), Merkur
-	Jeruzalem Ormož 26:29 (13:13), Celje Pivovarna Laško - Rudar EVJ Trbovlje 39:26 (19:8), Trimo Trebnje
-	Ribnica Riko hiše 27:25 (16:13), Slovan - Krka 29:26 (16:16).
1.	CIMOS KOPER 11	9	2	0	20
2.	GORENJE 11	9	1 1	19
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 11	8	0 3	16
4.	PREVENT 10	5	2	3	12
5.	TRIMO TREBNJE 11	6	0 5	12
6.	SLOVAN 11	4	3	4	11
7.	JERUZALEM ORMOŽ11	3	3	5	9
8.	RIBNICA RIKO HIŠE 11	4	1 6	9
9.	MERKUR 11	2	2	7	6
10.	RUDAR EVJ 11 2 0 9 4
11.	KRKA	11 1 0 10 2
polčasu je še kazalo na uspeh Jeruzalema, saj je bil ob polčasu izid neodločen, 13:13. V nadaljevanju smo videli slabo predstavo Ormožanov v napadu, saj so v 30 minutah dosegli le sedem zadetkov! S tako slabim napadom je bilo nerealno pričakovati ugoden izid v Škof-ji Loki, tako da so domačini na koncu slavili s šestimi goli prednosti, 26:20.
V soboto, 13. decembra, na Hardek ob 19. uri prihaja Rudar, ki je velik ormoški dolžnik iz prvega dela prvenstva.
UK
Drava in Ormož v vrhu
Mlajši dečki B: Jeruzalem - Gorišnica 24:16 (10:8)
Jeruzalem: Caf, Plavec, Korpič Lesjak; G. Hebar, Žganec, G. Horvat 4, Ozmec 1, M. Hebar, Ulaga, Štum-berger, Kolmančič 13 (9), Kociper 1 (1), V. Lukman 2, Kozel, Grabovac, Kosi 3, Niedorfer.
Gorišnica: Bračič, Mendaš, Šan-dor 6 (4), Zagoršek 2, T. Sok 2, Arnej-čič, Vesenjak, Geč 4, Kolarič, Ozmec, Zebec, Tement 2, Vidovič.
Ormožani so naleteli na močan odpor Gorišnice, ki je celo vodila z 8:7. V nadaljevanju so Ormožani naredili serijo 4:0 in prevzeli vodstvo 11:8. V 31. minuti so gostitelji vodili le za dva zadetka, 16:14, pet minut kasneje pa že za 7 zadetkov, 21:14. Pri zmagovalcih je Kolmančič, sicer prvi strelec lige, zadel 13-krat. Po dvomesečni odsotnosti se je s tremi
Šah • DP v Murski Soboti
Ptujski sahisti vse bližje ponovitvi uspeha
S petim krogom ekipnega DP, ki poteka v hotelu Diana Murska Sobota, se je tekmovanje prevesilo v drugo polovico. Ekipa Šahovskega društva Tehcenter Ptuj ne pozna poraza in je vse bližje uresničitvi napovedi o ponovitvi uspeha iz lanskega leta, ko jim je prvič uspela velika poteza in s tem nastop na evropskem klubskem prvenstvu.
Ptujčani so v dosedanjem poteku državnega prvenstva trikrat zmagali z rezultatom 4:2, pri čemer so se takšne zmage še posebej veselili v drugem krogu proti najresnej-šemu tekmecu za prvo mesto, ekipi LANcom iz Maribora. Še prepričljivejšo zmago s 5:1 so dosegli v tretjem krogu proti ekipi dr. Milana Vidmarja ter v petem proti Krki iz Novega mesta. Tako so po petih krogih zbrali maksimalno število zmag, tekmecem pa od 30 možnih točk oddali le osem.
V včerajšnjem 6. krogu so se pomerili z ekipo Nove Gorice, za katero na prvi šahovnici nastopa zmagovalec letošnjega mednarodnega turnirja Ptuj Open 2008 VM Robert Markuš, na drugi pa mladi, novopečeni slovenski VM Jure Borišek. Ta je še oktobra letos zelo uspešno nastopal za ptujsko ekipo na evropskem pokalu. Za to srečanje je kapetan, MM Danilo Polajžer, nekoliko odpočil VM Andrea Volokitina na prvi
šahovnici. Srečanje je zaupal Beljavskemu, Pavasoviču, Mi-halčišinu in Maksimenku, štirim velemojstrom, na zadnjih dveh šahovnicah pa se bo skupaj z Gregorjem Podkrižnikom spopadel sam, nasproti jima bosta sedeli slovenski velemoj-strici, olimpijki Jana Krivec in Ana Srebrnič. Upamo, da sta tokrat naša dva MM pozabila na kavalirstvo.
V današnjem, 7. krogu se bodo Ptujčanom zoperstavili domačini, šahisti Radenske Pomgrad iz Murske Sobote. Jutri jih ob 15. uri čaka ekipa drugega mariborskega kluba, ekipa Branika. Za konec pa še v nedeljo s pričetkom ob 10. uri najresnejši kandidat za izpad v nižji rang tekmovanja, ekipa ŠK Milan Majcen iz Sevnice.
Dvaindvajsetim zbranim točkam v petih krogih so posamezni člani ŠD Tehcenter Ptuj dodali: velemojstra Maksi-menko in Pavasovič po 4,5, VM Mihalčišin 4, VM Volokitin 3,5, VM Beljavski 2,5 (vsi iz petih nastopov), MM Podkrižnik 2,5 (3), MM Polajžer 0,5 (1).
Vrstni red ekip po 5. krogu: 1. ŠD Tehcenter Ptuj 22 točk (10 meč točk), 2. LAN-com MB 19,5 (8), 3. Branik MB 17 (6), 4. Radenska 17 (5), 5. N.Gorica 15 (4), 6. M. Vidmar 14,5 (5), 7. N. mesto 14,5 (4), 8. Metalka 13 (4), 9. Krško 4 (12,5) in 10. Sevnica 0 točk (5).
Silva Razlag
Utrinek z državnega ekipnega prvenstva v Murski Soboti
doseženimi goli v dresu mladih Vinarjev vrnil Kosi. Pri gostih sta več od ostalih pokazala Šandor in Geč.
Velika Nedelja - Jeruzalem 16:28 (6:15)
Velika Nedelja: Hržič, Primužič, Šprah 1, Cvetko, Munda, Kralj 2, Jaušovec, Šerod 6, Ozmec 6 (1), M. Kosi 1.
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Plavec, Rizman, Caf; Niedorfer 1 (1), V. Lukman 1, Kosi 6, Lukner, Voljč 1, Grabovac 1, G. Hebar, Žganec, Horvat 1, M. Hebar, Ulaga 2, Štumberger 1, Kolmančič 8, Kociper 6.
Jeruzalem je tekmo pričel z najmočnejšo zasedbo, ki si je do 9. minute priigrala kar enajst golov prednosti, 11:0. Takoj zatem so priložnost dobili igralci letnikov 1998 in 1999. Svoj premierni gol v prvenstvu je za Ormožane v 34. minuti zadel Voljč (letnik 1999). Najvišja pred-
nost ormoških upov je že znašala 15 zadetkov, 26:11. V zaključku je borbenim Nedeljčanom uspelo znižati zaostanek.
Pri Veliki Nedelji sta bila solidna Šerod in Ozmec, pri "jeruzalemčkih" pa Kolmančič, Kosi in Kociper. To je bila deveta zaporedna zmaga mlajših dečkov B Jeruzalema (18 točk), ki v svoji skupini Vzhod suvereno vodijo s štirimi točkami prednosti pred celjskim Zlatorogom (14 točk). Zadnji prvenstveni obračun Ormožanov v letu 2008 je na sporedu 20. decembra, ko v športni dvorani na Hardeku gostujejo velenjske "ose".
KU
Starejši dečki B: Drava - Prevent 31:29 (14:13)
RK Drava: Valentin Zupanič (7 obramb), Blaž Kuhar, Luka Reisman 3, Aljaž Mori, Marko Žuran 3, Martin Vrbančič 10 (2), Nejc Korošec 4, Davorin Levanič 8, Filip Jerenec 1, Rok Šalamun 1, Martin Ovčar (2 obrambi). Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Tokrat je na Ptuju gostoval »prvo-ligaški« Prevent iz Slovenj Gradca.
Tekma je bila po pričakovanju zelo napeta, zmago si je bilo potrebno dobesedno priboriti. Bolje so začeli gostje, ki so poved l i za največ dva gola (7:9). Kljub temu da so gostje pričeli s tesnim pokrivanjem najboljšega strelca Drave Davorina Levani-ča, so dravaši ujeli goste pri rezultatu 10:10 in povedli 13:10. Vendar je bilo ob polčasu le en zadetek razlike. Tudi v drugem polčasu se je rezultat gibal največ za dva zadetka razlike, tokrat vedno v korist igralcev Drave. Malo pred koncem tekme je Ptujčanom uspelo pobegniti za štiri gole (29:25). V razburljivi končnici so gostje znižali rezultat na 30:29. Nejc Korošec je zadel še zadnji gol v zadnji minuti in zmaga je ostala na Ptuju. Slovenjgradčani so takoj po začetku tekme tesno pokrivali Davorina Levaniča, ki je kljub temu dosegel 8 golov.
Ekipa starejših dečkov B se je tako dve koli pred koncem rednega dela prvenstva že uvrstila v polfi-nalno skupino, kot druga v svoji ligi, kjer zaostaja eno točko za vodečim Celjem.
Danilo Klajnšek
Atletika • Atleti tudi v decembru ne počivajo
Olimpijka Nina Kolaric na pripravah v Budimpešti
V	predprazničnih dneh, ko večina ljudi razmišlja o krajšem zimskem oddihu, atleti kluba Cestno podjetje Ptuj ne mirujejo. Naša olimpijka Nina Kolarič se je prvo nedeljo v decembru odpravila v Budimpešto na zimske priprave, ki so del njenega zastavljenega letnega načrta. Tokrat na priprave ni odšla samo v družbi svojega trenerja Gorazda Rajherja, temveč sta se jima pridružili še klubski kolegici Lucija Hameršak in Nast-ja Klanjšek, prav tako odlični in perspektivni mladi atletinji. Bili smo malce radovedni in jo prosili, naj nam zaupa, kako potekajo zimske priprave. Sodobna komunikacija s pomočjo elektronskega dopisovanja, nam je omogočila, da pokukamo v njen športni ritem še pred njenim povratkom, ki je predviden za 20. december.
Ptujski atleti večino treningov opravite kar na atletskem stadionu na Ptuju. Kako to, da ste se glede zimskih priprav odločili za drugo državo? Zakaj prav Budimpešta?
V	zimskem času sva se s trenerjem že večkrat odločila za priprave v Budimpešti, zato ta destinacija zame ni nova in dvorane sem že precej navajena. Na Ptuju sicer imamo manj-
šo pokrito dvorano, vendar so v Budimpešti mnogo boljši pogoji za trening. V času priprav je zame zelo pomembno, da si pridobim hitrostno vzdržljivost. To vzdržljivost si lahko pridobim samo s tekom, ki je daljši kot dovoljuje naša dvorana. V Sloveniji žal nimamo pokrite dvorane, ki bi mi omogočila kvaliteten trening, zato je Budimpešta zame najbližja in najkakovostnejša izbira. Morda se sprašujete, zakaj ne tečem na zunanjih tekališčih. Optimalni pogoji za trening so nad 5 stopinj C. Zunanji treningi torej zame ne pridejo v poštev, pa še možnost prehlada bi izzivala. V dvorani na Ptuju imam tudi malce težav zaradi znižanega stropa. Med skokom se sicer ne bi mogla poškodovati, saj je dovolj visok, a gre bolj za podzavestno reakcijo. Pri samem skoku se namreč podzavestno nekoliko znižam, saj imam občutek, da je strop prenizek in se tega neprijetnega občutka nikakor ne morem znebiti. Na Ptuju prav zaradi tega dejstva skačem s skrajšanim zaletom in s tem ne dosegam želene višine. Stadion v Budimpešti pa mi nudi optimalne pogoje za trening in temu primerni so tudi rezultati mojega dela.
Nam lahko malce opišeš
Namizni tenis • 3. SNTL
Prvi točki za Cirkovce
V 4. krogu 3. SNTL so igralci druge ekipe Ptuja odigrali dve tekmi. Najprej so s 5:0 premagali zadnjeu-vrščeno ekipo iz Ljutomera, v drugi tekmi pa so se merili z Mariborčani. To tekmo so pričakovali z majhno mero strahu, saj za ekipo Branika igra verjetno najboljši igralec III. lige Urban Bahčič. Z odlično postavitvijo ekipe so Ptujčani slavili visoko zmago 5:1. Veteran in vodja v sicer mladi ekipi Ptujčanov Darko Drčic je prevzel vlogo, da prvi odigra pomembno tekmo z Bahčičem in ga uspešno zaustavil z zmago 3:2. Ostali soigralci so rutinsko opravili preostali del tekme in zasluženo zmagali.
Prvo zmago v tem prvenstvu pa so dosegli igralci iz Cirkovc, ki so bili v razburljivem dvoboju uspešnejši od igralcev iz Ljutomera. Za veselje gostov je poskrbel Darko Hergan, ki je v zadnjem, odločilnem dvoboju, gladko ugnal domačega igralca Kustera.
REZULTATI 4. KROGA: Branik Markizet - Ptuj II. 1:5, Ljutomer -Ptuj II. 0:5, Ljutomer - Cirkovce 4:5, Branik Markizet - Cirkovce 5:0, Križe - Škofja Loka 2:5, Kajuh Slovan - Žogica 2:5, Melamin II. - Logatec
5:2, Kajuh Slovan - Logatec 3:5, Melamin II. Žogica 1:5.
1.	PTUJ I I.	7	7	0	14
2.	ŽOGICA	8	6	2	12
3.	MELAMIN II.	7	5	2	10
4.	ŠKOFJA LOKA	7	5	2	10
5.	LOGATEC	8	4	4	8
6.	KAJUH SLOVAN	7	3	4	6
7.	KRIŽE	7	3	4	6
8.	BRANIK MARKIZET	7	2	5	4
9.	CIRKOVCE	7	16	2
10.	LJUTOMER	7 0 7 0 LJUTOMER - PTUJ II. 0:5 Senčar - Ovčar 1:3, Kuster - Kru-
šič 0:3, Fijavž - Janžekovič 0:3, Senčar - Krušič 0:3, Kuster - Ber 0:3 BRANIK MARKIZET - PTUJ 1:5 Heričko - Janžekovič 0.3, Bahčič
-	Drčič 2:3, Podgornik - Krušič 2:3, Bahčič - Janžekovič 3:0, Heričko
-	Krušič 0:3, Podgornik - Ber 1:3 LJUTOMER - CIRKOVCE 4:5 Senčar - Hergan 2:3, Fijavž - Sla-
ček 3:1, Kuster - Napast 0:3, Kuster
-	Slaček 0:3, Fijavž - Hergan 3:0, Senčar - Napast 3:2, Fijavž - Napast 3:0, Senčar - Slaček 1:3, Ku-ster - Hergan 0:3.
Danilo Klajnšek
Nina Kolarič: »Budimpešta je zame najbližja in najkakovostnejša izbira.«
NTK Cirkovce
samo dvorano, kjer potekajo vaše priprave in način treninga?
Treniramo v krožni dvorani v Budimpešti, ki ima 200-me-trsko krožno stezo, visok strop
in je prijetno topla. Pogoji za trening so optimalni, zato so tudi treningi učinkoviti. Način treninga težko opišem, saj so vsebine zelo raznolike. Treniram dvakrat na dan, kar je pre-
cej naporno. Doma so bili moji treningi osredotočeni na pridobivanje moči, v Budimpešti pa je trening že namenjen skokom in pridobivanju hitrosti, kar pomeni, da je poudarek na hitrem teku (sprint). Moj trening zajema veliko vaj za moč, npr. teki z utežmi (z vrvjo imaš pripete kot nekakšne sanke z utežjo), vaje z utežnim jopičem in proste uteži. Trening zajema tudi daljše teke (od 100 do 200 m), s katerimi pridobivam vzdržljivost.
Kako je s prehrano, kakšen je način sproščanja po treningu in kaj počnete v prostih »uricah«?
Posebne prehrane nimamo. Prehranjujemo se v hotelu. Hrana ni ravno po mojem okusu, saj je veliko ocvrtega mesa. Zavedam se, da ta hrana ni primerna za športnike, a žal na to nimam vpliva. Je, kakršna je, jesti je treba. Za sprostitev in počitek si med napornimi treningi privoščimo popoldanski spanec, da se telo spočije in nabere novih moči. V času pred pomembnimi tekmami je zelo pomembna tudi psihična pripravljenost, zato enkrat na teden delam psiho-trening. Po treningu je potrebno sprostiti mišice. Moj trener Gorazd Raj-her ima veliko znanja, kar pomeni, da zraven trenerskega dela obvlada tudi masažo, kar mi telesno zelo koristi. Ritem na pripravah je neusmiljen. Med ukradenimi »uricami«, ki so samo moje, se posvetim učenju, saj želim čim prej opraviti študijske obveznosti.
V Pekingu si bila precej bolna, kakšno je tvoje počutje na pripravah?
Dobro se počutim in polna sem elana. Pridno treniram, in če bo vse teklo po načrtih,
Košarka • Liga PARKL
Le še dve neporaženi ekipi
Po treh odigranih krogih sta ostali v ligi Parkl le še dve ne-poraženi ekipi: KK Pragersko v prvi in ŠD Nova vas Maribor v drugi ligi.
Sosedski derbi je potekal v Račah, kjer so gostovali prvaki s Pragerskega, ki so še enkrat več potrdili svojo letošnjo dobro pripravljenost in dokaj zanesljivo premagali KK Rače. Derbi teh dveh ekip je vedno znova zanimiv, saj njihova tradicija sega še pred dvoboje v ligi Parkl, ekipi pa sta pred letošnjo sezono naredili tudi zanimivo mini izmenjavo igralcev.
Kidričevo je še tretjič zapored moralo priznati premoč
nasprotnikom. Tokrat so jih z minimalno razliko ene sama točke ugnali igralci ekipe Go-odGuys. Kljub trem porazom in zadnjemu mestu na lestvici je ekipa Kidričevega pokazala, da se lahko enakopravno bori z vsemi ekipami in v prihodnje lahko pričakujemo tudi njihove zmage.
Starše so gostovale v Vidmu pri ekipi ŠD Slam Avtoefekt in zanesljivo premagale na trenutke neučakane in manj izkušene nasprotnike. V naslednjem krogu bomo priča zanimivi tekmi v telovadnici OŠ Starše, kamor prihaja ekipa KK Rače.
Na Ptuju se je končala letošnja nepremagljivost Cirkov-
čanov, le-ti so v dvorani Gimnazije Ptuj klonili proti tokrat popolnejši zasedbi domačinov. To je prva letošnja zmaga za mlade igralce KK Ptuj, ki so tako le potrdili naslov lani najboljše ekipe v 2. ligi.
Naziv derbija 2. lige je upravičila tekma v Majšperku, kjer so gostovali igralci ŠD Nova vas. Gostje so odlično začeli in si do polčasa nabrali solidnih 14 točk prednosti. Tretje četrtina je pripadla Majšperčanom, ki so z boljšo igro v obrambi izid hitro izenačili in v zadnjih 10 minutah smo videli napeto končnico, v kateri so imeli več sreče igralci Nove vasi in iz Majšperka odnesli pomembno
ne bi smelo biti ovir za dobre rezultate. Treningi so zelo naporni in po njih sem utrujena, a to je normalno. Zavedam se, da samo trdo delo lahko da vrhunske rezultate, ki sem si jih zastavila. Trening pred pripravami in same priprave bodo veliko doprinesle k vrhunski pripravljenosti, ki jo bom kasneje med tekmovanji samo vzdrževala na tem nivoju. Prav zaradi tega je obdobje priprav zelo pomembno, saj je to osnova za tekmovanja.
Ko smo že pri tekmovanjih, zaupaj nam prvi izziv, s katerim se boš spopadla po pripravah.
Moj prvi cilj je Evropsko člansko prvenstvo v dvorani - Torino 2009. Letos sem se pričela bolj intenzivno pripravljati na dvoransko sezono. To je zame velika sprememba, saj sem bila do sedaj osredotočena na tekmovanja, ki so potekala na prostem. Pričakovanja so velika, a trenutno težko govorim o tem, kakšne so moje realne možnosti. Šele po pripravah in po prvih tekmah bom lahko ocenila svojo pripravljenost. Zavedam se, da so dvoranski skoki nekoliko krajši od skokov, ki jih skakalci izvajajo na prostem, zato nimam pravega občutka. V dvoranskih skokih je »problem«, da si popolnoma odvisen sam od sebe. Ne moreš se namreč zanašati na veter, ki ti lahko pomaga na prostem. Prav zaradi tega dejstva sem pripravljena v teh dneh še posebej marljivo trenirati.
Bralcem Štajerskega tednika pošiljam zimske pozdrave iz Budimpešte in jim sporočam, da se bom z njimi veselila novega leta.
Aleksandra Jelušič
zmago v boju za napredovanje. Na dveh drugih tekmah sta si prvi letošnji zmagi priigrali ekipi ŠD Ptujska Gora in Pra-gersko veterani.
Najboljši strelci:
1. Dean Gomboc (KK Starše) 76, 2. Mitja Blažič (ŠD Nova vas) 73, 3. Sebastjan Hole (TED ŠD Cirkovce) 70.
DK
1. liga
Rezultati 3. kroga: Good Guys
-	ŠD Kidričevo 65:64 (20:16, 17:10, 11:21, 17:17), KK Rače
-	KK Pragersko 56:64 (11:28, 15:14, 17:12, 13:10), KK Ptuj - ŠD Cirkovce 83:75 (27:28, 14:12, 20 :14, 22:21), ŠD Slam Avtoefekt - KK Starše 65:84 (10:27, 15:18, 13:17, 27:22).
1.	KK PRAGERSKO 3 3 0 6
2.	TED ŠD CIRKOVCE 3 2 15
3.	KK STARŠE	3 2 15
4.	GOOD GUYS	3 2 15
5.	KK RAČE	3 12 4
6.	KK KPŠ PTUJ	3 12 4
7.	SLAM AVTOEFEKT 3 12 4
8.	ŠD KIDRIČEVO	3 0 3 3
2. liga
Rezultati 3. kroga: ŠD Ptujska Gora - ŠD Podlože 50:43 (3:18, 10:7, 17:12, 20:6), Pragersko veterani - KMO Dornava 93:83 (29:18, 16:20, 21:16, 27:29), ŠD Majšperk - ŠD Nova vas MB 79:82 (18:31, 16:17, 25:11, 20:23). Prosta je bila ekipa KK Starše mladi
Ekipa ŠD Nova vas Maribor
1.	ŠD NOVA VAS MB
2.	ŠD MAJŠPERK
3.	KMO DORNAVA
4.	ŠD PTUJSKA GORA
5.	PRAGERSKO VETER.
6.	KK STARŠE MLADI
7.	ŠD PODLOŽE
3 3 0 6 3 2 15
1 2 1 2
2 1 1 3 2 1 1 2 2 0 2 2
Strelstvo • Strelec leta 2008
Naj strelka med pionirkami Petra Vernik
V sredo je v Ljubljani pod okriljem Strelske zveze Slovenije potekala 28. slavnostna razglasitev najboljšega strelca in strelke za leto 2008. Laskavi naslov naj strelca sta osvojila pri ženskah Renata Vršič Oražem, SD Grosuplje, in pri moških še 28. zapored naš zlati olimpijec z novo medaljo iz OI, Rajmond Debevec, SD Olim-pija Ljubljana. V nadaljevanju je predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije g. Janez Kocijančič podelil še lente za naslove najboljših strelcev v mlajših kategorijah, med katerimi si je zveneči naziv najboljše pionirke za preteklo sezono priborila ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik. Petra je čez celotno sezono dosegala številne posamične in ekipne zmage, s katerimi pa še bolj suvereno nadaljuje v letošnji sezoni, ko je v svoji kategoriji enostavno nepremagljiva in ponovno stopa po najboljši poti za ubranitev laskave lovorike. Ekipa pionirk SD Kovinar iz Ormoža, v postavi Petra Vernik, Melanie
Foto: Simeon Gönc
Foto: Simeon Gönc
Ormoška strelka Petra Vernik se je s svojim mentorjem, očetom Darkom Vernikom veselila naziva najboljše pionirke SZS v letu 2008
Habjanič in Melisa Kosi, si je priborila tudi bronasto plaketo za ekipni državni rekord pionirk s serijsko zračno puško s 549 krogi, ki so ga postavile 30. marca 2008, na zadnjem sedmem turnirju mladinske državne lige v Leskovcu pri Krškem. Bronasto plaketo za dva državna rekorda si je priborila tudi dornavska strelka
Staša Simonič, ki je najprej v mesecu juniju postala državna prvakinja med kadetinjami z MK športno pištolo s 525 krogi, nato pa še v novembru na MT v Hotinji vasi izboljšala državni rekord kadetinj z zračno pištolo s 372 krogi. Zlato plaketo za športne dosežke v pretekli sezoni si je zraven Debevca, Vršičeve, Roberta Markoje in
Dobitnik zlate plakete Franc Pinter Ančo s predsednikom SZS Gorazdom Maloičem
Izidorja Hreščaka priboril tudi Franc Pinter (Ančo) iz SD Impol iz Slovenske Bistrice za odlične dosežke iz paraolim-pijskih iger v Pekingu, kjer je z zračno puško v kategoriji SH1 osvojil bronasto medaljo ter z MK puško trojni položaj 3 x 40 zasedel 4. mesto.
Simeon Gonc
Bodybuilding - fitnes • Peter Lovenjak
Svetovni prvak iz Dražencev pri županu
V sredo, 10. 12., je hajdinski župan Radoslav Simonič
priredil sprejem za svetovnega mladinskega prvaka v bodybu-ildingu Petra Lovenjaka. Le-ta je pred dobrim mesecem dni v Nemčiji ubranil naslov iz lanskega leta in še enkrat več potrdil nadarjenost in odlično pripravljenost. Mladi Draženčan je najboljši mladi slovenski tekmovalec v tej disciplini, ki zaenkrat še nima veliko podpornikov.
Hajdinski župan se je v uvodu zahvalil vsem, ki so Petru pomagali do tega uspeha. "Vem, da je za takšen uspeh potrebno veliko garanja in odpovedovanja, zato ti iskreno čestitam, obenem pa ti želim še veliko uspehov v nadaljnji karieri," je povedal Simonič, ki je na sprejem povabil tudi Petrove starše in trenerja Boštjana Renka ter mojstra karateja Ljuba Javorška, ki ima za mlade športnike vedno veliko razumevanja. "V primeru Boštjana gre očitno za načrtno delo, saj se njegovi rezultati stopnjujejo, kar je še posebej pohvalno," je strnil Javoršek.
Peter in njegov trener Boštjan sta nam po uradnem delu
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski župan Radoslav Simonič (tretji z leve) je na sprejem poleg Petra Lovenjaka (v sredini) povabil še njegovega trenerja Boštjana Renka (drugi z leve), njegove starše in Ljuba Javorška. Desno je direktorica občinske uprave Valerija Šamprl.
pojasnila še nekatere zanimivosti iz sveta bodybuildinga in fitnesa ter s samega svetovnega prvenstva v Nemčiji. "Bodybuilding ni samo šport, ampak kar način življenja. Konkurenca v Sloveniji v tej kategoriji ni velika, zato pa je na svetovnih prvenstvih različnih verzij (po vzoru boksa) že precej drugače. V Nemčiji je nastopilo v mladinski konkurenci 15 tekmovalcev, na celotnem tekmo-
vanju pa okoli 200."
Kako potekajo same priprave na takšno tekmovanje? "Najprej narediva načrt, katerih tekem se bova udeležila. Časovno traja priprava na tekmovanje približno 4 mesece. V začetni fazi je potrebno pridobiti mišično maso, nato pa se približno dva do tri mesece pred tekmovanjem treningi in tudi prehrana bistveno spremenita. Trenira se tudi trikrat na dan,
Največji letošnji uspehi Petra Lovenjaka
-	1. mesto v kategoriji juni-orji Superbody na tekmovanju Universe 2008 (v Nemčiji) po verziji WFF
-	1. mesto na svetovnem prvenstvu verzije WFF v Nemčiji v kategoriji Extremebody
-	1. mesto med juniorji na svetovnem prvenstvu verzije NABBA v Grčiji
pri prehrani pa velja stroga dieta. Tukaj nastopi težki čas, ki se proti koncu še stopnjuje z beljakovinsko dieto (meso in jajca). To je izključno hrana za mišice, s treningi pa se pokuri-jo še zadnje maščobe v telesu. Samo s tem in trdim delom lahko na velikih tekmovanjih računaš na uspeh," skrivnosti uspeha razkrivata Peter Lovenjak, Boštjan Renko pa dodaja: "Peter ima odlično gensko zasnovo za bodybuilding, obenem pa je izredno delaven. To sta odločilna pogoja za napredek, zato je z njim veselje delati."
Jože Mohorič
Mali nogomet • Turnir KOS
Prleki osvojili Ormož
Klub ormoških študentov (KOŠ) je uspešno izpeljal tretjo izdajo malonogometnega turnirja KOŠ Ormož 2008. Na turnirju nagradnega sklada 1000 EUR je sodelovalo 18 ekip, naslov so branili igralci Meteorplasta iz Ljutomera. Že po tradiciji je turnir postregel s številnimi presenečenji in že v predtekmovanju so izpadle ekipe RTV Kupčič, Šport bar Riki Ormož in Bar Saš Ptuj. Četrtfinale je postregel s pričakovanimi izidi, zato pa se je presenečenje zgodilo znova na polfinalnih tekmah. Prlek
Forever je presenetil zasedbo Altafina, Argentina ekipo iz Cerkvenjaka in na koncu še šok za branilce naslova, ki so jo po izvajanju šestmetrovk izločili igralci Bara pri križu Mihovci. V velikem finalu so največ prikazali igralci iz Križevcev pri Ljutomeru, ki so povsem zasluženo osvojili prvo mesto. Argentini je pripadlo drugo in Baru pri križu tretje mesto. Organizatorji so za naj igralca razglasili Davida Goričana (Bar pri križu Mihov-ci), za naj vratarja Alena Mor-deja (Argentina Rogatec) in za
Četrfinale: Prlek Forever Križevci - Režonja avto & Miran Cigot 4:3 (po 6m), Slamnata firma & Bubi bar Cerkvenjak - Mladost 8:7 (po 6 m), Bar pri Križu Mihovci - Vikingi 4:2, Altafin - ŠIT 1:0, Argentina Rogatec - Zidarstvo Čurin 1:0, Meteorplast Ljutomer - ŠD Cvetkovci 5:1
Polfinale: Prlek Forever Križevci - Altafin 3:1, Slamnata firma & Bubi bar Cerkvenjak - Argentina Rogatec 0:4, Bar pri Križu Mihovci - Meteorplast 4:2 Ljutomer (po 6 m).
Finale: Prlek Forever Križevci - Argentina Rogatec 2:0, Argentina Rogatec - Bar pri Križu Mihovci 2:1, Bar pri Križu Mihovci - Prlek Forever Križevci 1:1.
Naj strelec: Boštjan Hernavs (Argentina Rogatec) Naj vratar: Alen Mordej (Argentina Rogatec) Naj igralec: David Goričan (Bar pri križu Mihovci)
naj strelca Boštjana Hernavsa (Argentina Rogatec). Letošnji turnir je bil po kvaliteti slabši od prvih dveh, a zato precej bolj izenačen. Zaradi zadnjega kroga v Prvi ligi Telekom so bili ljubitelji okroglega usnja prikrajšani za nastope prvo-
ligaških igralcev nogometa. Sodniško nalogo so z odliko opravili sodniki iz MNZ Ptuj: Silvester Kornik, Peter Mari-nič, Stanko Kolenko, Aleš Sa-kelšek, Iztok Milošič, Damijan Breznik.
Uroš Krstič
V soboto in nedeljo na Ptuju sejem rabljene smučarske opreme
Smučarski klub Ptuj ta konec tedna, 13. in 14. decembra, od 9. do 15. ure pred trgovskim centrom Qlandia organizira smučarski sejem ZIMA - ŠPORT 2008. Na njem bo potekala prodaja izključno rabljene opreme. Sprejem rabljene opreme bo v sejni sobi dvorane Mladika potekal že v petek, 12. decembra, od 19. do 21. ure.
UG
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA: Jeruzalem Ormož - Rudar EVJ Trbovlje (sobota ob 19.00), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško, Ribnica Riko hiše - Slovan, Krka - Cimos Koper, Prevent - Merkur.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA: Ajdovščina - Moškanjci Gorišnica, Radeče MIK Celje - Sviš Pekarna Grosuplje, Mitol Sežana - Grča Kočevje, Istrabenz plini Izola - Šmartno 99, Grosuplje - Alples Železniki.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 10. KROGA: Drava - Pomurje (petek ob 19.00 v športni dvorani Center), Zlatorog Celje - Arcont Radgona.
Odbojka
1.	DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 10. KROGA: Aliansa - AC Prstec Ptuj, Calcit Kamnik - Sloving Vital, TPV Novo Mesto - Luka Koper, MZG Grosuplje - Benedikt.
3.	DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
10. KROG: Nova KBM Branik II. - Kurent SK Company
Mali nogomet
LIGE MNZ PTUJ
RAZPORED TEKEM - SOBOTA ob 9.00: Mark 69 - Jure MTS Hajdina; 9.40: KMN Majolka - Poetovio; 10.20: Bar Korže - Mitmau Remos, 11.00: Bukovci Bar Gloria - Vitomarci; 11.40: Rim - Oki Team; 12.20: Hobit Pub Apače - Bar Saš; 13.00: Club 13 - ŠD As; 13.40 Eleaplanet&-Co MSM International - Draženci; 14.20: ŠD Destrnik Virtuozi - Mogg; 15.00: O Sole Mio - Polenšak; NEDELJA ob 9.30: Inox ograje Majcen - Apolon 11; 10.20 Klub ptujskih študentov - ŠD Ptujska Gora.
Tenis
2.	ZIMSKA LIGA 2008/2009
SOBOTA ob 9.00: TK Gorišnica - TK Štraf, Kovinarstvo Špurej - TK Skorba gad; 11.30: TK Šumari - TK Enigma.
Danilo Klajnšek
Tajski boks / Muay Thai Gym Ptuj
V Markovcih finalna tekma državnega prvenstva in gala večer profesionalcev
Klub tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj organizira v soboto, 20. 12., četrto tekmo državnega prvenstva, mednarodno srečanje Slovenija - Hrvaška in in gala večer profesionalnih borcev. Zaradi zasedenosti športne dvorane Center bo tekmovanje v Markovcih, pričetek borb bo ob 18. uri, profesionalci pa bodo v ring stopili okoli 20. ure.
Ptujski klub deluje šele dve leti, iz začetnih treh članov pa se je njihovo število do sedaj povečalo že na 15. "Tekmujemo pod okriljem Slovenske zveze tajskega boksa in svetovno znanega združenja I.F.M.A. Letos je naš klub nanizal že nekaj lepih uspehov, med najboljšimi tekmovalci pa so Mitja Jerenko, Tadej Toplak in Aleš Janžel. Slednji ima celo možnost za osvojitev naslova državnega prvaka," je povedal predsednik kluba Matjaž Tomažin. V soboto bodo v markovski dvorani zanesljivo nastopili tudi tekmovalci iz Hrvaške, morda pa tudi iz Madžarske in Srbije. Gost večera bo slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec.
Organizatorji so že pričeli predprodajo vstopnic, ki jih lahko dobite v Runda baru v Budini ter v Chers baru in Alibi baru na Ptuju.
JM
Foto: Štefan Hozyan
Ekipa Bar pri križu Mihovci je osvojila 3. mesto; najboljši igralec turnirja David Goričan stoji desno zgoraj.
Športni napovednik
Mali nogomet
2. SFL - vzhod
Pari 10. kroga: petek, 12. 12., ob 19.00: FC Branik Maribor - Du-plek TBS Team24; ob 20.00: Cerkvenjak - Ptuj ABA Saš, Slovenske Gorice - Tomaž; ob 20.30: Teleing Marinci - Nazarje Glin; nedelja, 14. 12., ob 18.00: FSK Kebelj - Bioterme Mala Nedelja.
Ta konec tedna bo v drugi slovenski ligi malega nogometa odigran prvi krog spomladanskega dela in s tem zadnji krog v tem letu. Malo-nogometaši so imeli dva tedna časa za kratek predah, ki so ga izkoristili tako ali drugače. V mariborski Lukni se bosta pomerila Branik iz Maribora ter Duplek, ki kot domačina zelo dobro poznata parket mariborske lepotice.
Ptujski legionarji se odpravljajo v Benedikt, kjer se bodo pomerili s Cerkvenjakom. Cerkvenjak ima priložnost oddolžit se Ptujčanom za visok poraz na Ptuju. Slednji bodo naslednjo soboto, 20. 12., ob 19. uri v dvorani Center gostili reprezentanco Slovenije.
Slovenske Gorice v Voličini igrajo s Tomažem. Igralci Tomaža so bili v 1. krogu tekmovanja na parketu Hardeka uspešnejši s 3:1, tokrat bo v Voličini vse prej kot lahko. Nazarje potuje na dolgo potovanje k Marin-cem v Ljutomer. Če želijo Nazarčani držati stik z vodilnima, si ne bi smeli privoščiti spodrsljaja. Zadnja tekma bo na sporedu v nedeljo ob 18. uri v Slovenski Bistrici, ko se bo domači Kebelj pomeril z ekipo Bioterme iz Male Nedelje. V tej tekmi Kebeljčani ne bi smeli imeti težav, vendar je v malem nogometu vse mogoče, saj Bioterme potujejo v Slovensko Bistrico povsem neobremenjeno.
Peter Golob
5. zimski mednarodni turnir U-10 na Ptuju
Nogometna šola Poli Drava Ptuj prireja v nedeljo, 12. decembra, v športni dvorani Center na Ptuju 5. zimski mednarodni turnir za selekcije U-10. Nastopilo bo 12 ekip iz Slovenije in Hrvaške, ki bodo razdeljene v tri predtekmovalne skupine. Pričetek turnirja bo ob 10. uri.
Skupina A: Aluminij, MIK CM Celje, Maribor, Poli Drava 1
Skupina B: Dravinja, Simer šampion, Fotex, Poli Drava 2
Skupina C: Mura 05, Varteks, Triglav, Poli Drava 3
Najboljši dve ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v zaključne boje, ki se bodo pričeli ob 15. uri.
Pikado liga St. tednik
Ring premagal doslej vodilno Žago
V	7. krogu A-lige so pomembno zmago dosegle ekipe Ringa, Zelenega gaja in Šterntala. Prvi so v gosteh tesno premagali vodilno ekipo Žage, drugi pa ekipo Sharky. V derbiju za-čelja so igralci Šterntala ugnali Luno, ki še naprej ostaja brez točk.
V	B-ligi so v derbiju kroga igralci ekipe Haložan tesno premagali drugo ekipo Ringa, s čimer so na vrhu zadržali korak z ekipo Sharky II.
Lestvica posamezno: 1. Bojan Čerček (Žaga) 19 (+18) točk, 2. Denis Krajnc (Ring) 19 (+14) točk, 3. Gorazd Ku kovica (Zeleni gaj) 18 (+12) točk ...
A-liga
Rezultati 7. kroga: Zeleni gaj
-	Sharky 10:6 (22:15), Stolp - Winston 5:11 (12:24), Žaga - Ring 7:9 (19:20), Šterntal - Luna 9:7 (21:17). Prosta je bila ekipa Saška.
1.	ZELENI GAJ	6	63:33	15
2.	WINSTON	6	70:42	15
3.	RING	7	58:54	13
4.	ŽAGA	6	70:26	12
5.	SHARKY	6	58:38	12
6.	STOLP	6	49:47	10
7.	ŠTERNTAL	6	31:65	4
8.	SAŠKA	6	26:70	1
9.	LUNA	6	23:73	0
Pari naslednjega kroga (12. 12. ob 20.00): Saška - Luna, Zeleni gaj - Šterntal, Sharky - Žaga, Ring
-	Stolp. Prosta je ekipa Winston.
B-liga
Rezultati 6. kroga: Haložan -Ring II 9:7 (22:20), Mark 69 - Capri II 9:7 (18:18), Ptujskih 5 - Pika 11:5 (24:16), Zeleni gaj II - Sharky II 5:11 (13:24). Prosta je bila ekipa Capri I.
1.	SHARKY II	6 60:36 15
2.	HALOŽAN	6 50:46 15
3.	RING II	6 46:50 9
4.	PTUJSKIH 5	5 48:32 8
5.	ZELENI GAJ II	5 37:43 7
6.	MARK 69	5 34:46 6
7.	CAPRI I	5 38:42 4
8.	CAPRI II	5 37:43 3
9.	PIKA	5 34:46 3 Pari naslednjega kroga (13. 12.
ob 20.00): Capri II - Ptujskih 5, Pika - Zeleni gaj II, Sharky II - Capri I, Haložan - Mark 69. Prosta je ekipa Ring II.
Haukotov memorial
V soboto se je v Grlavi v gostilni Grantaša igral 7. tradicionalni pikado turnir za Haukotov memorial. Med 26 igralci je turnir tretjič osvojil Andrej Gorjak (Top Gun), ki je v finalu strl odpor Igorja Čerčka (Žaga) z 2:1 ter 2:1, s čimer mu je z isto mero vrnil za poraz s prejšnjega rang turnirja. Tretji je bil Bojan Čerček (Žaga), ki je spet dokazal, da se lahko kosa z najboljšimi (po vrsti je premagal Habjana, Jamška, Gorjaka ter Slaniča).
Na turnirju žrebanih dvojic sta slavila Jernej Magerl in Adi Kolarič (Zeleni Gaj), druga sta bila Branko Čerček in Dragan Martič, tretja pa Mirko Pauman in Jani Čeh.
JM
Iz leve: Bojan Cerček, Andrej Gorjak, Igor Cerček in Leopold Slanič
Šolski šport • Medobčinska tekmovanja
Najboljši rokomet igrajo na OS Mladika
V novembru in decembru so se v našem šolskem okolišu odvijala medobčinska šolska tekmovanja za starejše učence in učenke (letnik 1994 in mlajše) v kolektivnih športih, in sicer v rokometu, nogometu in košarki. Najprej so se tekmovanja začela v rokometu, na katerega se je prijavilo sedem šol pri kategoriji starejših učencev in pet šol pri kategoriji starejših učenk. Največ rokometnega
znanja je pokazala OŠ Mladika, ki je tako postala medobčinski prvak v obeh kategorijah. Drugo mesto pri učencih in tako nastop na področnem tekmovanju PC Podravje pa je osvojila OŠ Ljudski vrt. Pri učenkah pa si je to mesto zaslužila OŠ Destrnik-Trnov-ska vas.
Tekmovanja smo nadaljevali tudi v košarki, na katero se je prijavilo šest šol v kategoriji
starejših učencev ter štiri šole v kategoriji starejših učenk. Na tekmovanju so se najboljše odrezali učenci OŠ Majšperk ki skupaj z OŠ Ljudski vrt napredujejo na področno tekmovanje. Pri učenkah pa je to uspelo OŠ Olga Meglic (1. mesto) in OŠ Ljudski vrt (2. mesto).
V naslednjih dneh se bodo učenci pomerili v igri odbojke, vendar bomo finalni del odboj-
karskega tekmovanja zaključili šele v naslednjem letu.
Naj omenim, da so naši učenci zaključili tudi medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško na strelišču v ŠD Mladika in področno tekmovanje v šahu (posamezno), ki se je odvijalo v OŠ Poljčanah, v teku pa so že omenjena področna tekmovanja v kolektivnih športih.
Boštjan Zemljarič
Medobčinske prvakinje v rokometu: OŠ Mladika
Medobčinske prvakinje v košarki: OŠ Olge Meglič
Medobčinski prvaki v rokometu: OŠ Mladika
Medobčinski prvaki v košarki: OŠ Majšperk
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
Aluminij skupno 5., Poli Drava 10.
V	prvi slovenski mladinski in kadetski ligi so končali tekmovanje za jesen 2008. Z izkupičkom ekip iz MNZ Ptuj, ki nastopajo v tem tekmovanju, Aluminija iz Kidričevega in NŠ Poli Drave iz Ptuja, smo lahko zadovoljni, saj je opazno dobro delo v teh dveh nogometnih centrih.
Mladinci Aluminija so v zadnjih dveh krogih doživeli dva poraza in nekoliko pokvarili odlični vtis, vendar je njihovo drugo mesto na prvenstveni razpredelnici vsekakor odličen dosežek. Mladinci NŠ Poli Drava iz Ptuja so novinci v ligi in so iz tega vidika dobro prestali prvi del sezone. Dosegli so štiri zmage, nekajkrat pa jim je tudi zmanjkal kanček sreče za boljši rezultat.
V	kadetski konkurenci je Aluminij osmi, NŠ Poli Drava pa deseta, obe ekipi pa imata v skupnem seštevku veliko prednost pred zadnjeuvrščeni-mi ekipami, ki se bodo borile za obstanek. Po igrah sodeč se v bodočnosti ni potrebno bati za kvaliteten, predvsem doma vzgojen igralski potencial, le svojo priložnost morajo dobiti tudi v članski konkurenci. Ko se bo to zgodilo, ne bo potrebno veliko igralcev iz drugih krajev. Za takšne cilje pa morajo biti v teh klubih preudarni in obenem hrabri, saj se na klopi in na tribuni ti fantje ne morejo enakovredno vključiti med najboljše.
1.	INTERBLOCK 17 12 5 0 39:12 41
2.	ALUMINIJ 17 12 1 4 45:27 37
3.	DOMŽALE 17 11 3 3 50:19 36
4.	HIT GORICA 17 9 5 3 29:17 32
5.	NK MARIBOR 17 9 4 4 36:24 31
6.	MURA 05 17 9 3 5 34:32 30
7.	LUKA KOPER 16 7 6 3 38:23 27
8.	TRIGLAV 17 8 3 6 36:24 27
9.	MIK CM CELJE 16 6 3 7 37:32 21
10.	BILJE-PRIM. 17 5 3 9 31:36 18
11.	SIMER ŠAMP. 16 4 5 7 27:28 17
12.	DRAVOGRAD 16 4 5 7 21:27 17
13.	ND SLOVAN 16 4 2 10 14:28 14
14.	POLI DRAVA 17 4 2 11 20:38 14
15.	KRKA 17 1 3 13 17:62 6
16.	RUDAR (V) 16 0 3 13 10:55 3 NŠ POLI DRAVA - HIT GORICA
1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Martinovič (66), 1:1 Sahiti (83)
NŠ POLI DRAVA: Klevže, Vinkovič, Pečnik, Dirnbek, Roškar, Fekonja, Krajnc, Sahiti, Kurež, Šoštarič, Vido-
vič. Trener: Franc Fridl.
GOODYEAR EP TRIGLAV - ALUMINIJ 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Jelar (29), 2:0 Lon-čarič (55. avtogol), 3:0 Jelar (61)
ALUMINIJ: Zupanič (Duh), Dra-škovič, Mlakar, Babšek (Lončarič), Meznarič, Rešek, Krajnc, Tominc, Šešo (Koren), Črnčič, Milec. Trener: Bojan Flis.
1. SKL
PARI 17. KROGA: Krka - NŠ Dravograd 2:1, MIK CM Celja - FC Luka Koper 1:2, NŠ Poli Drava - HIT Gorica 2:0, Mura 05 - Interblock 2:1, Goodyear EP Triglav - Aluminij 2:1, NŠ NK Maribor - ND Slovan 6:0, Rudar Velenje - Bilje Primorje 1:0, Domžale - Simer šampion 2:0.
1.	NK MARIBOR 17 14 2 1 48:8 44
2.	DOMŽALE 17 10 2 5 28:20 32
3.	HIT GORICA 17 10 2 5 25:17 32
4.	FC LUKA KOPER 17 9 3 5 29:16 30
1. SML
PARI 17. KROGA: Krka - NŠ Dravograd 0:2, Domžale - Simer šampion 1:1, Mura 05 - Interblock 0:1, Triglav - Aluminij 3:0, NŠ Poli Drava - HIT Gorica 1:1, NŠ NK Maribor -ND Slovan 2:1, Rudar Velenje - Bilje Primorje 0:3.
5.	SIMER SAMP.	16	9	2	5	33:19	29
6.	INTERBLOCK	17	7	6	4	31:24	27
7.	MURA 05	17	8 3	6	23:23	27
8.	ALUMINIJ	17	8 2	7	30:18 26
9.	MIK CM CELJE	17	8 2	7	27:19	26
10.	POLI DRAVA	17	7	4	6	24:16 25
11.	RUDAR (V)	16	6 4	6	25:26 22
12.	ND SLOVAN	16	5	4	7	19:23	19
13.	KRKA	17	5	3	9	17:36 18
14.	G. TRIGLAV	17	3	3	1	16:40 12
15.	DRAVOGRAD	16	1 4	1	13:36 7
16.	BILJE-PRIMOR. 17	0 2	15	9:56 2
NŠ POLI DRAVA - HIT GORICA 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Pauko (42), 2:0 Matjašič (73)
NŠ POLI NDRAVA: Topič, Simo-nič, Perger, Serdinšek, Roškar, Strel, Pukšič (Pernek), Ljubec, Hauptman (Topolnik), Matjašič (Goričan), Pauko. Trener: Damjan Vogrinec.
GOODYEAR EP TRIGLAV - ALUMINIJ 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Romič (34), 2:0 Šu-šteršič (47), 2:1 Galič (81. avtogol)
ALUMINIJ: Peršuh, Čeh, Ostroško, Vindiš, Medved, Žurej, Pučko (Ornik), Perger (Pulko), Cesar, Petek, Rumež (Leskovar). Trener: Simon Vidovič.
SKUPNA LESTVICA
Foto: Črtomir Goznik
Kadete Aluminija in Poli Drave na lestvici loči le točka.
1. NK MARIBOR	34	23	6	5	84:32	75
2. DOMŽALE	34	21	5	8	78:39	68
3. INTERBLOCK	34	19 11		4	70:36	68
4. HIT GORICA	34	19	7	8	54:34	64
5. ALUMINIJ	34	20	3	11	75:45	63
6. LUKA KOPER	33	16	9	8	67:39	57
7. MURA 05	34	17	6	11	57:55	57
8. MIK CM CELJE	33	14	5	14	64:51	47
9. SIMER ŠAMP.	32	13	7	12	60:47	46
10. POLI DRAVA	34	11	6	17	44:54	39
11. G. TRIGLAV	34	11	6	17	52:64	39
12. ND SLOVAN	32	9	6	17	33:51	33
13. RUDAR (V)	32	6	7	19	35:81	25
14. DRAVOGRAD	32	5	9	18	34:63	24
15. KRKA	34	6	6	22	34:98	24
16. BILJE-PRIM.	34	5	5	24	40:92	20
	Danilo Klajnšek					
Ivanjkovci • Srečali so se gasilci veterani GZ Ormož
Morali se bodo vec družiti
Minulo nedeljo so se v domu kulture v Ivanjkovcih srečali veterani 15 gasilskih društev, ki so še združena v Gasilsko zvezo Ormož.
Gasilec postane veteran pri 63, gasilka pri 55 letih. Koliko jih je dejansko v 15 društvih Gasilske zveze Ormož, ni znano, saj statistike ni, številke pa se nenehno spreminjajo. Kljub temu ocenjujejo, da je na Ormoškem okrog 400 gasilcev veteranov. V vsakem gasilskem društvu imajo veterani svojega predstavnika in so preko njega zastopani v različnih organih. Veterane v Gasilski zvezi Ormož zadnje leto zastopa Franc Škorjanec, prav tako pa je iz vsakega operativnega območja zastopan še po en veteran. Zaenkrat je le letno srečanje za veterane pred novim letom njihova edina aktivnost, razmišljajo pa o tem, da bi veterane bolj zaposlili s športnimi ali drugimi aktivnostmi, ki bi bile za njih sprejemljive. Predsednik GZ Ormož Jože Šterman vidi nepogrešljivo vlogo veteranov predvsem pri spodbujanju mladega kadra, pri svetovanju ter moralni podpori, da mladi začutijo potrebo po vključitvi v gasilske vrste. Po njegovem mnenju gasilstvo ni le odgovorna in naporna dejavnost, hkrati pomeni
Franc Škorjanec od letošnjega leta zastopa veterane 15 gasilskih društev v organih Gasilske zveze Ormož.
starejša navzoča veterana - to sta bila 87-letni Stanko Štuhec in 84-letna Frančiška Marin.
Za prijetno vzdušje so veteranom pripravili krajši kulturni program, v katerem je zapel Pevski zbor DU
Prejeli smo
Ivanjkovci, zaigrali so mladi glasbeniki, nasmejal pa jih je življenjski skeč o odnosih med ženskami in moškimi. Veterani so se zadržali še na pogostitvi in klepetu.
Viki Klemenčič Ivanuša
Gasilci veterani so se v nedeljo družili v domu kulture v Ivanjkovcih. Srečanja se je udeležilo lepo število veterank in veteranov.
Natalijin rojstni dan in razstava malih živali
Vsako leto učenci in učiteljice osnovne šole dr. Ljudevita Pivka z veseljem obiščemo razstavo malih živali in sobnih ptic v dvorani Mladika.
tudi druženje in povezovanje v širšem krogu, le tako pa se lahko mladi afirmirajo v svoji lokalni skupnosti. Danes, ko se vse gleda skozi denar, je toliko pomembnejši zdrav
duh v gasilstvu. Mladi se morajo zavedati, da ni mogoče takoj dobiti vseh materialnih dobrin. Poudaril je, da so v zadnjih letih na območju GZ Ormož veliko naredili
Na deževno soboto, 6. decembra 2008, smo se poslovili od Katice Bračko, nekdanje ravnateljice OŠ Ljudski vrt Ptuj, učiteljice, kije popeljala v življenje več sto in sto otrok.
Katica (Katarina) Bračko se je rodila 14. novembra 1919 v Srebrenici kot drugi otrok v šestčlanski družini slovenskega uradnika Karla Požlepa. Po vrnitvi družine na Ptuj je obiskovala dekliško šolo, nato pa še učiteljišče. Prve pedagoške izkušnje v Prekmurju je ob nemški okupaciji prekinilo pregnanstvo na Madžarsko, nato pa v Bosno. Aprila 1942 je Katica odšla v Srbijo in kot aktivistka po vaseh okrog Lazarevca organizirala revolucionarne odbore. Proti koncu vojne jo je partizanska oblast poslala v Bolgarijo, kjer je kot vzgojiteljica v domu jugoslovanskih otrok leto in pol skrbela za 165 begunskih otrok srbske narodnosti. Od tam se je vrnila na Ptuj, kjer je v prvih letih po osvoboditvi primanjkovalo učiteljev. Po opravljenem strokovnem izpitu je dve leti učila učence 1. in 4. razreda, nato pa kot terenska referentka oživljala vaška kulturno-pro-svetna društva na Ptujskem. Po opravljeni nalogi se je spet zaposlila v šoli: najprej na Mladiki in nato nižji gimnaziji na Ptuju. Ko se je leta 1958ptujska osemletna gimnazija preoblikovala v štiriletno, je kot učiteljica
prirodoslovja ostala v novoustanovljeni Osnovni šoli Ptuj III, pozneje preimenovani v Osnovno šolo Franca Osojnika. 25. avgusta 1959 je bila izbrana za njeno ravnateljico.
V času njenega ravnatelje-vanja seje šola iz najmanjše ptujske osnovne šole razvila v najmočnejšo v ptujski občini in eno od dvajsetih največjih v Sloveniji. Bila je prva ravnateljica na Ptujskem, ki je šolo odpirala navzven že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, pri tem pa nenehno opozarjala na izboljšavo gmotnega položaja šole kot ustanove in učitelja. S pomočjo sveta staršev se je zavzemala za načrtno delo s starši, hkrati pa nadaljevala aktivno družbeno-politično življenje kot članica in tudi predsednica ptujskega občinskega sveta za šolstvo ter poslanka republiške skupščine. Po dolgoletnem prizadevanju je dosegla, da je šola v sedemdesetih letih dobila pedagoginjo, nato pa še socialno delavko, učenci vozači pa avtobusne prevoze in zajtrke. Le malo ljudi ve, da je 21 let prej, kot se je v resnici zgodilo, opozarjala tudi na potrebo po šolski knjižnici s samostojnim šolskim knjižničarjem.
Njen učiteljski kolektiv je bil poznan po kritičnih zahtevah in svoji povezanosti. V težavah, ki jih v tedanjih reformnih časih za šolstvo ni bilo malo, je za učence in tudi učitelje prepoznala priložnosti za prebujanje in odkrivanje najlepših človeških vrlin. Spodbujala je izobraževanje učiteljev, šolo pa kot vzorčno vključevala v republiške projekte uvajanja vsebinskih in metodičnih novitet. S svojim zgledom je na prvo mesto v vzgoji otrok postavljala zahtevo, da je potrebno mlade vzeti takšne, kot so in kjer so, ter z njimi hoditi proti cilju, ki bi ga radi dosegli. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena. Po sedemnajstih letih vodenja šole se je leta 1976 upokojila, toda njeno zanimanje in spremljanje razvoja šole je ostalo živo. Na šolo, ki je letos praznovala 50 let obstoja, je bila izjemno ponosna.
Veličino njene osebnosti pa potrjuje ena stvar, ki zahteva občudovanje in se zgodi le maloštevilnim vodilnim delavcem: uspelo ji je, da je še 30 let in več po svoji upokojitvi obdržala spoštovanje in privrženost tako upokojenega kot sedanjega kolektiva.
Učitelji OŠ Ljudski vrt Ptuj
na področju tehnike, vzgoje in izobraževanja. Še posebej pa smo lahko ponosni na urejenost svojih objektov, saj gasilski domovi dobivajo priznanja v slovenskem merilu. Veteranom je v krajšem nagovoru zaželel zdravja, povezovanja in dela.
Franc Škorjanec je prav tako prepričan, da gasilci veterani lahko pomagajo s svojimi izkušnjami in znanji. Seveda veljajo danes drugi zakoni in predpisi, ampak srčen mora biti gasilec pa še po starem. Povedal je, da se veterani v bodoče morajo večkrat srečati. Predstavil je tudi naj-
Prireditelji, člani društva go-jiteljev malih živali Ptuj, nam ne zaračunavajo vstopnic, vodijo nas po razstavi in nam razložijo vse, kar nas zanima.
Ob zaključku nas pogostijo s praženo koruzo.
14. novembra 2008 so se učenci OVI 5 STOPNJE udeležili razstave. Učenka Natalija je velika ljubiteljica živali.Ta dan je pobožala veliko zajčkov, opazila je jajce v kletki golobice, navdušile so jo velike kokoši, petelini, goske in race. Le pri kletkah s ptiči se je razjokala. Spomnila se je na svojega poginulega kanarčka. Natalija je pritegnila pozornost prijaznih
gostiteljic. Razložila sem jima, zakaj učenka joka, in to ravno na svoj 18. rojstni dan.
Pri izhodu sta gostiteljici učenko obdarovali. Natalija je vso pot v šolo stiskala darilno vrečko, v kateri je bila lična škatlica z zapestnico.Vesela je darilo pokazala še drugim učiteljicam in učiteljem v šoli.
Članom društva gojiteljev malih živali Ptuj se zahvaljujemo za izkazano pozornost in želimo še veliko uspehov pri delu.
V imenu učencev in obdarovane učenke učiteljica Bojka in Natalijina mama
Janku Repiču v slovo
Na svoji dolgi, delavni in pošteni poti je omagal Janko Repič. V soboto, 29. novembra, so ga na ptujskem pokopališču pospremili k večnemu počitku njegovi najdražji in mnogi drugi, ki so ga poznali in spoštovali. Naj na kratko opišem njegovo življenjsko pot.
Rojenje bil28.11.1925 na Ptuju v obrtniški družini. Tu je ob skrbnih starših in sestri preživel lepo mladost, končal meščansko šolo in se kot vajenec usposabljal za trgovski poklic. Prišla je vojna in nemška okupacija. Januarja 1943 je moral v 3-meseč-no nemško državno delovno službo, od tam pa takoj v nemško vojsko. Večinoma je služil na območju Francije in od tam prišel v angleško vojaško ujetništvo. V taborišču so z drugimi slovenskimi fanti organizirali pevski zbor in želi priznanja angleških vojakov in civilistov. V domovino so jih poslali v angleških uniformah, zato so tudi v domovini želi lep sprejem. Nadaljeval je delo kot trgovski pomočnik in v prostem času izživljal mladostno energijo v športni
dejavnosti. Predvsem se je odlikoval kot nogometaš.
Napredoval je tudi v poklicu, delal v Kidričevem, ustvaril si je družino in z nadvse skrbno ženo vzgojil tri sinove. Ko je postal komercialist v takratnem trgovskem podjetju Izbira, sta si z ženo zgradila lep dom na Ptuju ob novi ulici, ki je dobila naslov Peršonova 5. Po združitvi Izbire in Mer-catorja je še naprej deloval v komercialni službi do upokojitve.
Po slovenski osamosvojitvi je bil med prvimi Ptuj-čani pobudnik ustanovitve društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko. Na dan 1. 4. 1991 je bil na masovnem zboru prisilnih mo-bilizirancev v nemško vojsko izvoljen za predsednika območnega odbora za Ptuj
in Ormož, s predlogom, da naj bo enotno društvo za celotno območje slovenske Štajerske s sedežem v Celju. To se je tudi uresničilo in veliko prizadevanj je bilo, da so prisilni mobiliziranci dobili položaj žrtve vojnega nasilja, veliko prizadevanj društva pa je ostalo še neuresničenih. V letu 2007 je prišlo do organizacijske preureditve društva, ukinjeni so bili območni odbori in ustanovljeno več društev.
Skrivnostna pot usode je tudi določila, da so prav v tem letu začele zahrbtne bolezni krhati voljo in moč Janka Repiča. Omagal je in se vse bolj bližal mejniku tuzemskega življenja. Hvala mu za vse, kar je dobrega in koristnega naredil za ljudi. Naj počiva v miru!
Franc Fideršek
Foto: vki
Foto: vki
Nagradno turistično vprašanje .
Pod lupo poslovni in kongresni turizem
V grand hotelu Bernardin v Portorožu se je včeraj pričel Slovenski turistični forum 2008, ki bo potekal še danes.
Rdeča nit letošnjega foruma sta poslovni in kongresni turizem. Sodelujejo številni domači in tuji strokovnjaki, ki bodo na konkretnih primerih pojasnili, kako pridobiti najprestižnejši dogodek sveta, predstavili možnosti za promocijo države preko večjih mednarodnih športnih dogodkov, osvetlili destinacijski marketing in izzive pri osvajanju kitajskega trga. Udeleženci letošnjega slovenskega turističnega fo-
Pot nas je vodila preko Ormoža, Miklavža pri Ormožu v Malo Polano, kjer smo obiskali Zadrugo za razvoj podeželja Pomelaj. Prijazni oblikovalci pletenja z ličjem so nam razkazali skrivnosti svojega dela in nas pogostili z zelo okusno »zlejvanko«. Polni čudovitih vtisov smo se poslovili in se odpravili v Lendavo na ogled term in hotela Lipa. Pot nas je nato vodila v Mostje na tipično prekmursko kosilo, nato pa v Lipovce na ogled izdelkov ljudske umetnosti. Opazovali smo nastajanje preprostih izdelkov, spletenih
ruma pa se bodo seznanili tudi z osnutkom turistične politike Slovenije v letu 2009 in usmeritvami za leto 2010. Nosilna turistična tema 2009 naj bi bila od okušanja do zaljubljenosti. Na okrogli mizi pa bodo skušali pridobiti odgovore na vprašanje, ali bodo mednarodne hotelske verige (marketinške zveze) vplivale na povečanje števila hotelskih gostov v Sloveniji. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili primere
iz slame, in občudovali umetelno izdelane uporabne in okrasne predmete. Mnogi smo poskušali plesti, a se je slama kar hitro »zapletla« in smo raje opazovali spretne roke mlade gostiteljice, ki nam je nazorno prikazovala in razlagala osnove te ljudske umetnosti.
Ogledali smo si tudi Babičev mlin v Veržeju, v katerem smo nakupili ajdovo in proseno kašo, koruzno in ajdovo moko ter uživali ob vrtenju velikega lesenega mlinskega kolesa, ki so ga neutrudno premikali valovi Mure.
Na poti proti domu smo se ustavili
dobre prakse, profile gostov iz trgov Avstrije, Nemčije in Italije, zglede letošnjih Sejalcev in odlično druženje ter prav poseben slavnostni predpraznič-ni večer. V okviru novinarske konference letošnjega turističnega foruma, ki bo potekal pod naslovom Slovenski turizem bo fit, v okviru katerega bo poudarek na soočenju slovenskega turističnega trga z izzivi krize, ki naj bi tudi v krizi ostal v kondiciji in kako bo slovensko turistično gospodarstvo v skupnem partnerstvu še naprej ohranilo turizem kot eno pomembnejših gospodarskih panog v Sloveniji. Z odprtjem grand hotela Primus na Ptuju pa se tudi najstarejše slovensko mesto vse bolj uveljavlja na trgu poslovnega in kongresnega turizma, v skupnih prihodkih Term Ptuj je udeležen že z dvajsetimi odstotki. V okviru tega so v dobrem letu delovanja izvedli kar dvesto tovrstnih dogodkov.
V Cerknici je v torek potekalo delovno srečanje članov Evropske federacije karnevalskih mest za Slovenijo, ki jo vodi Branko Brumen. Dogovorili so ga na novembrskem srečanju na Ptuju, ko so se tudi uradno pričele priprave na Kurentovanje 2009, obenem pa so simbolično zaključili tudi karnevale tekoče leta. V Cerknici so se v glavnem pogovarjali o sodelovanju značilnih pustnih likov in mask na karnevalih v letu 2009, o konceptih posameznih
še na Gomili in ob razglednem stolpu dočakali sončni zahod. Nekateri so pohiteli na stolp, drugi do bližnje kapelice, od koder se je ponujal čudovit razgled.
Jesensko popotovanje smo zaključili v zidanici gospoda Holca ob kozarčku rujnega. Opazovali smo žareče nebo v večerni zarji, griče in stolp na Gomili ter se poslovili od dne, ki je bil poln lepih doživetij. Kadar se bomo vračali v ta biser naše domovine, bodo spomini oživeli.
Naše društvo Optimisti deluje na
karnevalov in tudi terminih, vključno s sodelovanjem na otvoritveni povor-ki 49. kurentovanja, 14. februarja, kot osrednjem dogodku ptujske prireditve glede na bogastvo slovenskega etnografskega izročila, in na nedeljski osrednji povorki, 22. februarja. Ptujske pustne prireditve se bodo pričele 14. februarja in bodo trajale do 24. februarja. Branko Brumen, ki je tudi koordinator mednarodnega dela nedeljske pustne povorke, je povedal, da na Kurentovanju 2009 pričakujejo med osem in deset tujih skupin. V teku pa so tudi že priprave na 50. ptujsko kurentovanje. V ta namen je ptujski župan dr. Štefan Čelan že imenoval posebno delovno skupino. Pričakovati je neki nov koncept prireditve. 50-letnica
Rimski pl. 24 v prostorih Četrtne skupnosti Ljudski vrt, kjer nas najdete vsak dan med 9. in 13. uro. Družimo se pri krožku ročnih del, v likovnem in ustvarjalnem krožku, pri telovadbi in v skupini, ki prepeva ljudske pesmi. Vsako sredo od 9. do 10. ure imamo brezplačno meritev krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola. Te meritve izvaja upokojena višja medicinska sestra - prostovoljka.
Člani društva Optimisti si želimo,
največje slovenske pustne prireditve je prelomnica, ki zahteva še posebno skrben pristop v vsebinskem in organizacijskem pogledu.
Pravilen odgovor na nagradno vprašanje iz 96. številke Štajerskega tednika se glasi: Prešernova ulica na Ptuju se je nekoč imenovala Gosposka ulica, še pred tem pa je bila današnja Prešernova ulica Žitna ulica. Nagrado bo prejela Jerica Fistravec iz Muretincev 11, 2272 Gorišnica. Danes vprašujemo, katerega leta bo ptujsko kurentova-nje praznovalo 50-letnico. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 19. decembra. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj.
da bi nas spoznali ljudje iz bližnjih blokov in mnogi drugi, ki hodijo mimo naših prostorov na Rimski ploščadi. Z objavo članka in skupinske slike izleta v Prekmurje želimo bralcem Štajerskega tednika sporočiti, kako prijetno in tudi koristno preživljamo prosti čas. Mnogi nas že poznajo; mnogi pa so prišli med nas, nas redno obiskujejo ali pa se občasno družijo z nami. Veliko ljudi iz naše četrtne skupnosti pa nas še ne pozna. Mnogi so osamljeni in ne vedo, s kom naj delijo dragocene življenjske izkušnje, ali pa ne vedo, kje se lahko kaj novega naučijo ... Predvsem pa ne vedo, kam naj gredo, da bodo pregnali osamljenost. Naše društvo je pravi naslov tudi za njih.
Hvala Boži Ribič za organizacijo izleta. Vsem udeležencem in tudi drugim članom pa prijetne predpraznič-ne dni in veliko zdravja v prihodnjem letu.
Animatorka društva: Majda Primc Švikart
Udeleženci izleta v Prekmurje - bilo nam je lepo.
Foto: arhiv društva Optimisti
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Plesna glasba s skupino Coda Express
Petek, 12.12., ob 21.00
Metulj after parly
Srečanje generacij priljubljene ptujske diskoteke Metulj Sobota, 13.12., ob 21.00
Tadej Toš, Zapufan pika sn
Stand up komedija 21.12., 28.12., 11.1. ob 19.00
Rimske saturnalije v Grand Hotelu Primus
17.-24.12.
Silvestrovanje v restavraciji Grand Hotela Primus in Klubu Gemina XIII.
Rimsko silvestrovanje v Termalnem parku. 31.12. ob 20.00
Hovoletni ples v Klubu Gemina XIII.
1.1.2009 ob 20.00
Dodatne informacije in rezervacije: Tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA
<è>
GEMINA
<è>
GEMINA
t-L- V-B
Grand hotel Primus
®
GEMINA GEMINA
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski hotel Primus se vse bolj uveljavlja v poslovnem in kongresnem turizmu. Temu segmentu slovenskega turizma je posvečen tudi Slovenski turistični forum 2008, ki te dni poteka v Portorožu.
Ptuj • Optimisti v Prekmurju
Optimisti vas vabijo v svoje vrste
V ponedeljek, 17. novembra, je društvo Optimisti Ptuj organiziralo za svoje člane izlet v Prekmurje. Niti jutranji dež niti mrzlo vreme nam nista pokvarila razpoloženja, ko smo se zbirali na železniški postaji, od koder smo krenili na celodnevno avanturo.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj bo ptujsko kurentovanje praznovalo 50-letnieo?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Kuharski nasveti
Dušeno rdeče zelje z rižem
Sestavine (za 5 oseb): 1 mala glava rdečega zelja
1	čebula
2	žlici poljubne maščobe
1	pest riža 1-2 jabolki
sol, mleti klinčki, kumina
2	žlici moke limonin sok muškatni oreh
Potek priprave:
Zelje očistimo in tanko narežemo ali naribamo. Posebej v večji kozici segrejemo maščobo, dodamo sesekljano čebulo, ko porjavi, dodamo zelje, limonin sok in previdno dušimo v lastnem soku. Začinimo s soljo, kumino, klinčki in muškatom. Po zelju nato posipamo prebran in opran riž in grobo naribana jabolka. Počasi dušimo pol ure. Po potrebi pred koncem dušenja jed zgostimo z moko.
Mlinci s kislo smetano
Sestavine (za 4 osebe): 25 dag moke 1 jajce
2 žlici kisle smetane sol
po potrebi par kapljic vode
Potek priprave:
Moki dodamo jajce, sol in kislo smetano ter iz vseh sestavin zgnetemo gladko vlečeno testo. Testo po vrhu premažemo z oljem in damo na hladno počivat vsaj pol ure. Spočito testo razvaljamo ali razvlečemo in pustimo, da se rahlo osuši. Med sušenjem ga lahko tudi obrnemo. Testo nato spečemo v krušni peči ali na štedilnikovi plošči. Testo lahko spečemo tudi tako, da ga razrežemo in z obeh strani spečemo v večji ponvi. Spečeno testo po potrebi prelomimo in poparimo s slanim kropom. Preden ponudimo, mlince zabelimo s spraženimi ocvirki ali pogreto kislo smetano in peteršiljem.
Skutno-masleni zavitki z dušenim zeljem
Sestavine (za 5 oseb): 25 dag gladke moke 25 dag skute 25 dag masla
sol
Nadev:
50 dag svežega zelja 10 dag slanine 2 žlici zaseke 2 žlici moke
1 žlica paradižnikove mezge ali 2 paradižnika sol, kumina 1 jajce
Potek priprave:
Moko in maslo dobro pregne-temo, dodamo skuto in sol ter sladkor po želji. Pripravljamo kar se da hitro, da testo ostane čim bolj hladno. Nato testo valjamo in zlagamo najmanj trikrat. Pri valjanju odstranimo moko, ki se nabere na testo, da se testo pri peki lepše lista. Po zadnjem valjanju naj testo počiva vsaj pol ure v hladilniku.
Nadev pripravimo tako, da zelje očistimo in ga tanko narežemo. Posebej v kozici stopimo zaseko, dodamo sveže zelje in med mešanjem pražimo, da se zelje zmehča. Nato dodamo na kocke narezano slanino, paradižnikovo mezgo ali sveži paradižnik. Začinimo in dušimo, da se zelje do tri četrt zmehča. Testo tanko razvaljamo, po testu enakomerno porazdelimo pripravljeni nadev in zavijemo. Zavitek damo na pomaščen pe-
kač, ga nekajkrat prebodemo in premažemo z jajcem. Pečemo pri 200 stopinjah Celzija pol ure. Zavitek ponudimo kot prilogo k mesnim jedem.
Meden sadni kruh
Sestavine:
25 dag cvetličnega medu 30 dag gladke moke 10 dag orehov 10 dag rozin 2 žlički jedilne sode cimet 1 beljak sok pol limone sladkor v prahu Potek priprave: Med segrejemo, da se utekočini, in ga do mlačnega ohladimo. Moki dodamo sodo, rozine, grobo sesekljane orehe in cimet. Prilijemo med in zgnetemo testo. Testo sipamo na pomaščen pekač. Debelina testa naj bo vsaj 1 centimeter. Testo pa lahko oblikujemo tudi v podolgovato, ne preveč debelo štruco. Testo prebodemo z vilicami in pečemo pri 180 stopinjah celzija. Pečen meden kruh prelijemo z belim ledom in počakamo, da se zgosti. Poljubno narežemo in ponudimo zraven čaja ali kave.
Nada in Vlado Pignar
Tačke in repki
Kako zaščititi svojega kužka pred stresom zaradi pokanja petard?
Več lastnikov kužkov zanima, kaj lahko storijo, da zaščitijo svojega kosmatinčka pred stresom zaradi pokanja petard in žvižganja raket v prednovoletnem času?
Novo leto je pred nami, čas praznikov, obdarovanja, veselja, evforične-ga razpoloženja. To velja predvsem za ljudi, za večino naših malih hišnih živali pa ne, saj ne vedo, kaj se dogaja in so ob tem bolj ali manj nesrečne. To velja predvsem za pse, saj le-ti najslabše prenašajo hrupno prednovoletno vzdušje.
Kužki različno odreagira-jo na strah, ki ga izzove npr. pok petarde. Eni postanejo nenormalno nervozni, sicer se ne bojijo pretirano, vendar so lahko zelo moteči zaradi neprestanega lajanja, cvilje-
nja. Če je mogoče, se zapodijo za odvrženo petardo in jo poizkušajo ugrizniti. Pogosto prihaja do hudih poškodb ust in ustne votline, ko petardo raznese med zobmi živali. Tudi prižgane rakete so večkrat, tik preden poletijo v zrak, plen psa in jasno je, da so posledice lahko zelo hude. Nerodno je, ker se pokanje v decembru stopnjuje, bližje smo novemu letu, huje je. Psi postajajo vedno bolj nervozni in razdražljivi, težko jih vodimo na sprehod, težko puščamo same. V drugo kategorijo sodijo kužki, ki se odzivajo na pok z močnim strahom, napadi panike in podobnim. Take živali zapadejo v stres, ki se prav tako proti novemu letu stopnjuje. Pojavi se lahko driska, bruhanje, neješčnost, žival se nam umika, skriva. Neredko se pojavijo tudi epi-leptični napadi. Najsrečnejši so lastniki psov, ki ne reagirajo na pok, so stabilni in mirno prenašajo prednovoletno glasno vzdušje.
Lastnikom psov, ki so problematični, svetujem da pravočasno poskrbijo za ustrezno zaščito svojih ljubljenčkov in ne čakajo do samega silvestrskega večera in takrat
panično iščejo ustrezno rešitev. Vsekakor odsvetujem nepooblaščeno uporabo pomirjevalnih tablet, ki so v uporabi pri ljudeh in jih najdemo v marsikateri domači lekarni. Take pomirjevalne tablete lahko strah pri živali še poslabšajo, žival naredijo negotovo in še bolj panično. Hudo je, ko imamo doma popolnoma prestrašenega in paničnega psa, ki še hoditi ne more, ki pada in opleta po stanovanju, ker je dobil človeško pomirjevalo v preveliki dozi ali neustrezno izbrano. V veterinarski medicini sicer uporabljamo določena pomirjevala za ljudi tudi pri pomirjanju živali, vendar le izjemoma in v strogo določenih odmerkih, ki jih predpiše le izkušen veterinar na tem področju. Za preprečevanje panike, stresa in posledic uporabljamo v veterinarski medicini dve vrsti pomirjeval za živali. Ena služijo za pomiritev tik pred stresnimi situacijami. Tako pomirjevalo uporabimo nekaj ur pred nastankom stresne situacije. Po navadi so v obliki tabletk ali paste. Lastnik dobi natančna navodila, kako pomirjevalo uporabiti. Druga vrsta pa so pomirjevala na naravni osnovi, kot npr.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
persen pri ljudeh. Preparat je na osnovi baldrijana in je zelo učinkovit in popolnoma nenevaren. Pomembno je, da ta pomirjevala živali začnejo uživati vsaj 14 dni pred nastopom stresnih situacij.
Če je le mogoče, ne puščajmo svojih kužkov samih na sil-vestrovo. Če pa že, jim prostor primerno zatemnimo, pustimo prižgan radio, pripravimo jim mesto, kje se bodo počutili varne. Posebna pozornost velja tudi za pse, ki živijo v boksih in na prostem. Vsako leto jih precej pobegne na novoletno noč in ker je hrup povsod, je prav neverjetno, kako daleč lahko zbežijo.
Sedaj je pravi čas, da obiščemo svojega veterinarja in se pogovorimo o možni zaščiti svojega kužka pred stresom v teh prednovoletnih dneh. Le tako bomo sebi in našim malim kosmatinčkom omogočili miren in čim manj stresen prehod v novo leto. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
V jesenski sivini
IP^^HH Kot je na kraju meseca listopada vreme kazalo, da se bo Miklavž sprehodil že po zasneženih poteh, je snega padlo le za vzorec. Mesec gruden pa se je začel v jesenski sivini. Narava se je že odpravila k zimskemu počitku, prezimne poljščine in vrtnine ter počivajoča zemlja pa so v pričakovanju, da se odenejo v snežno odejo. Kdaj in kolikšne bodo snežne padavine, ne vemo, vemo le to, da zagotovo bodo.
Sneg ima poleg vseh radosti in zimskega veselja ter tegob, ki jih prinašajo preobilne ter neenakomerno razporejene snežne padavine v naravnem krogotoku, še posebej za zeleno naravo, kmetijstvo in vrtnarstvo poseben pomen. Snežna odeja je slab prevodnik toplote, prav zaradi tega pa dober izolator, ki zemljo varuje pred globokim zmrzovanjem, rastlinje pa pred golomraznico in zimsko pozebo. Sneg se počasi topi od toplote, ki jo oddaja zemlja, ter tako za daljše obdobje s snežnico natopi zemljo; 30 cm snega pršiča da 1 cm3 vode, ki pronica v obdelano ter rahljano zemljo. Ko na prehodu iz jesenskega v zimski čas pričakujemo snežne padavine, s snegom ravnamo v vrtu ter negovanih zelenicah kot s koristno naravno danostjo. Navlake in raznih odpadkov na negovanih vrtnin površinah ne puščamo, da bi jih prekrila snežna odeja, marveč jih sproti ob nastajanju odstranjujemo. Pod snežno odejo so drugačne toplotne razmere kot na njeni površine, kjer vsak tujek ali navlaka lahko na prezi-movajoči vrtni naravi povzroči poškodbe. Po zasneženih vrtnih gredicah, trati ter negovanih površinah ne teptamo, ne vzpostavljamo novih gazi in ne odlagamo večjih snežnih deponij, ker skozi strnjeni ledeni sneg ni zračnosti, živa narava pa se prične v takšnih razmerah dušiti in odmirati. Pozorni smo pri uporabi raznih posipov kemikalij pred poledico, da ne zaidejo na negovane vrtne površine. Pri obilnejši snežni odeji, ko prihaja do sesedanja plasti snega, zaledenitve in za-skorjenosti nad gredicami s prezimnimi vrtninami ter vrtno trato, sneg s kovinsko palico prebadamo, da vzpostavimo zračnost v zemljo.
V SADNEM VRTU se pogosteje sprehodimo ter nadzorujemo stanje dreves med zimovanjem. V ograjenih vrtovih pregledamo ograjo, da se v njej ne nahajajo odprtine ali odprta vrata, skozi katere bi si divjad pri iskanju hrane našla poti k sadnemu drevju, pri drevesih izven ograj pa pregledamo stanje debelnih varoval ter jih po potrebi popravimo. Izpod krošenj odmečemo ali steptamo visok sneg, s katerega bi divjad dosegla nižje veje.
Voluhar za iskanjem hrane ne miruje tudi pozimi. Če opazimo zrahljano zemljo pod drevesnimi krošnjami ter odkrijemo žive rove, ga sledimo in uničimo na že ustaljene načine.
Sadne sadike, ki jih nismo uspeli posaditi ob jesenskem času sajenja, sedaj v drugi polovici grudna pa je že nekoliko pozno, ker je zemlja prerazmočena, zmrzla ali pa zasnežena, hranimo zasipane v vrtni zemlji ali izkopani sadilni jami. Korenine zavarujemo - z žičnim pletivom, da bodo nedosegljive voluharju ali poljskim mišim, debla in vejice pa zavarujemo pred glodalci.
V	zimski hrambi sproti pregledujemo stanje hranjenemu sadju, plodove, ki kažejo znake kvarjenja, pa izločamo.
V	OKRASNEM VRTU zimzelenim grmovnicam in trajnicam, ko niso v zmrzlem stanju, nameščamo, dopolnjujemo ter popravimo varovala pred zmrzaljo. Pri grmih vrtnic in drugih žlahtnih grmovnic je pomembno, da je pred zmrza-ljo zavarovano cepilno mesto in nekaj centimetrov spodnjih ogrodnih vej. Rastline, ki smo jih prenesli v zimovnik, so prvi šok sprememb glede na svetlobo, toploto in vlago že prenesle. Sproti odstranjujemo odpadlo in bolno listje, skrbimo za varstvo pred boleznimi in škodljivci, zalivamo pa med tem, ko rastline počivajo, le toliko, da ostane zemlja vlažna.
V	ZELENJAVNEM VRTU z gredic nabiramo za sprotno porabo v svežem stanju: solatnice, radič, kapusnice ter motovi-lec, le če niso v zmrzlem stanju, za pobiranjem izpod snega pa jih pred sneženjem prekrijemo z vlaknasto folijo.
Miran Glušič, ing. agr.
moKomar: 12, decembra -18, decembra
12 -petek	13-sobota m	14-nedelja	15 - ponedeljek
16-torek	17-sreda #	18-četrtek #	
Krvodajalci
Astrolog Tadej svetuje
25. september - Simon Meško, Vi-čanci 5; Ivan Lukman, Obrež 117; Olga Plohl, Rucmanci 48; Tatjana Keres, Borovci 9; Mateja Rajh, Spodnji Klju-čarovci 2; Tadej Lukman, Obrež 117; Vesna Vuk, Breg 30; Branko Selinšek, Majšperk 38; Zoran Bilic, Rabelčja vas 28/b; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Boštjan Bedenik, Doklece 7/a; Aleš Ozvaldič, Dravci 2; Janko Muhič, Prvenci 19; Slavica Bezjak, Markovci 12; Biserka Lubej, Trniče 43; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Milica Markotic, Kajuhova 1, Ptuj; Mirko Tikvič, Zg. Haj-dina 94; Jožef Jančec, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Danica Gonza, Podvinci 42; Ivan Kukovič, Suha veja 7; Jožef Širec, Nadole 33; Robert Perko, Krčevina pri Vurbergu; Boris Železnik, Žetale 46; Ivan Mikša, Nova vas pri Markovcih; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Milan Plo-hl, Rucmanci 48; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Branko Matjašič, Stojnci 51; Davorin Lubej, Trniče 43; Branko Mohorko, Apače 284; Evgen Muhič, Go-rišnica 46; Janko Murko, Rabelčja vas 17; Janko Zamuda, Tibolci 55; Primož Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Boštjan Plohl, Gabrnik 30; Mira Golob, Dornava 17; Janez Tašner, Mestni Vrh 89; Maks Kostanjevec, Po-brežje 98/b; Ivan Šegula, Juršinci 48; Vlasta Krajnc, Ločič 1/a; Radovan Me-sarič, Slape 17; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 35, Cerkvenjak; Srečko Fekonja, Strejaci 1; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo.
- Brigita Novak, Obrež 121/b; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Samo Martinčevic, Dolga lesa 9, Ormož; Anica Cigula, Citomarci 80; Ludvik Kokol, Za-mušani 87/a; Frančiška Čeh, Vitomarci 2; Angela Forštnerič, Hvaletinci 2; Roman Šoštarič, Kukava 7; Ivan Bedenik, Žetale 56; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj; Franc Vindiš, Soviče 18; Darinka Pihler, Hvaletinci 10; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Silva Mlakar Rojs, Tr-žec 31/a; Rajko Jaklin, Cesta ob ribniku 39, Miklavž na Dravskem polju; Janja Herega, Grajnščak 97/a; Janez Petrovič, Hvaletinci 9; Janja Bombek, Ulica Nikole Tesle 21, Kidričevo; Ivan Kolenič, Sakušak 15/a; Marjan Muršec, Medrib-nik 12; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj.
28.	september - Aleksandra Plohl, Dolga lesa 3, Ormož; Stanko Potočnik, Stanovno 17; Neža Plajnšek, Zabovci 6/b; Milan Frank, Bukovci 30; Natalija Frajnkovič, Strmec pri Polenšaku; Marjeta Kaisersberger, Gorišnica 56/b; Mirko Čuš, Bukovci 24/a; Terezija Horvat, Nova vas pri Markovcih; Jasmin Alic, Formin 38; Martin Čuš, Ul 5. pre-komorske, Ptuj; Brigita Bolcar, Spuhlja 53; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Branko Frangež, Podlože 49/a; Marija Prelog, Markovci 52; Daniel Petrovič, Podvin-ci 124/a; Branko Sitar, Kungota 158; Branko Rojko, Grajenščak 28; Janez Fijan, Zabovci 11/a; Tina Potokar, Dolenja vas 88; Aleš Petrovič, Podvinci 124/a; Stanko Rodošek, Cirkovce 30; Irena Širec, Peršonova 24, Ptuj; Alojz Emeršič, Lancova vas 56.
29.	september - Boris Dimitrovski, Senik 4; Darja Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Igor Podplatnik, Obrež 1; Bojan Cimerlajt, Sveti Tomaž 16; Je-rena Pučko, Juršinci 78/a; Marjan Ser-dinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Majda Pulko, Žetale 93; Jožefa Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Marinka Petek, Mezgovci ob Pesnici 3; Branko Lah, Podvinci 123/b; Janko Levanič, Kajuhova 11, Kidričevo; Irenka, Kodele Lužnik, Rabelčja vas 18, Ptuj; Marjeta Butolen, Žetale 80; Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Viktorija Frlež, Nadole 46; Ivan Skok, Žetale 49; Srečko Toplak, Vičanci 98; Marija Voda Kajzer, Podvinci 137/a; Manja Kokol, Lasigovci 10/a; Amadeja Živko, Ul. B. Kraigherja 23, Kidričevo; Irena Nemec, Mezgovci 17; Andrej Štaj-nberger, Žetale 94; Branko Korez, Sto-govci 22; Izidor Štajnberger, Žetale 94; Kristina Štajnberger, Žetale 94; Greta Galun, Nadole 11; Milena Kočevar, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Anton Butolen, Žetale 42; Valerija Cep Bele, Majšperk 60/b; Karmen Strelec, Stojnci 122.
Šifra: Recesija
Vprašanje: V sedanji službi, v kateri sem zaposlena že 25 let, imamo velike organizacijske, eksistenčne in finančne probleme. Do upokojitve mi manjka še 10 let, zato imam kar nekaj pomislekov, kako naprej. Ali naj se poskušam obdržati v sedanji službi, ali naj poskusim odpreti svojo firmo, čeprav mi ni jasno, kaj naj bi bila osnovna dejavnost, bila pa bi sama odgovorna za uspeh ali neuspeh?
Odgovor: Vsaka težka situacija v življenju je simbolizirana s človekom, ki se je tik pred temo zgubil v gozdu pravice. Če se ozrete po sledeh ezote-ričnih zakonitosti, boste našli celo paleto pravilnosti, zakaj se nekomu dogajajo takšne stvari. Prišli boste tudi do pomembnega zaključka v življenju, da je za vse nekaj dobro. In spoznali, da je upanje tisti mali smerokaz, ki vam je vedno v pomoč. Ko ste bili še majhna punčka, ste verjeli v pravljice, prepričani ste bili v določene mite in resničnost povezovali z magičnostjo. Z leti se je to razblinilo, kot se razbli-
Kot sem že večkrat pisala, si moramo določiti smisel - zakaj kaj želim in cilje - do kam želim priti, kaj želim narediti. Vsak si sam kreira svojo usodo, sami si določamo, kaj bomo naredili v svojem življenju in kaj ne. Če npr. iščemo službo - bomo gledali in poslušali tiste, ki službe nimajo, ali pa si bomo vzgled poiskali v nekom, ki je uspešen v svoji službi? Ko iščemo službo, moramo zaupati sebi, da bomo dobili takšno službo, ki bo dobra za nas in nam bo dajala to, kar potrebujemo. Če se spominjate kakšnega razgovora za službo, ste tam morali dati vse do sebe, se izkazati po svojih najboljših močeh. Od vašega zaupanja je bilo odvisno, kako ste se pogovarjali in kako je vaše telo reagiralo na besede sogovornika. Če ste bili na razgovoru z izkušenim delodajalcem ali kadrovikom, je kaj hitro opazil vaše šibke in močne točke. S tem ste pokazali svoje sa-mozaupanje in na podlagi tega se je delodajalec odločil, ali vas bo sprejel v službo ali ne. Marsikdo govori, da so tako težki časi in da je težko najti službo; če o tem tako razmišljate, potem je res tako. Govorili smo o tem, da je vse v naših mislih. Kakšne misli si ustvarjamo dan za dnem, takšno življenje imamo. Naše misli pa so odvisne od nas, od tega, koliko si dovolimo, da nam jih drugi sugerira-jo, koliko smo dovzetni za tuje misli in koliko si dovolimo, da sami kreiramo svoje misli, ki so morda drugačne od drugih - vendar so naše! Če imamo npr. prijatelja, ki ne more najti službe in se dosti družimo z
nijo milni mehurčki, čeprav so nekaj najlepšega. Realnost pa je tisti del vsakdana, kjer tlakujete svojo usodo. Na drugi strani naj vam bo v oporo dejstvo, da je življenje na Zemlji kot neko potovanje in da nekoč gre sleherni med zvezde. Pomembno je, da najdete v sebi upanje in da greste naprej po svoji poti. Resnica se lesketa v tem, da morate sami pri sebi razmisliti, kaj vas veseli v življenju in kaj morate narediti, da boste prejeli lastno srečo. Deset let je lahko zelo veliko, toda na drugi strani zelo malo. Mnenje planetov se lesketa v tem, da je spodbudno, da ostanete v tem podjetju in obdržite zavest, da dokler bo šlo, bo šlo. Pri tem se ne smete pretirano obremenjevati, ampak morate zaupati v to, da je vse za nekaj dobro. Lastne firme vam ne sve-
njim, se tudi nam dozdeva, da je ne more dobiti. Pa ste vprašali tega prijatelja, kaj je naredil za to, da bi službo dobil? Ko sem bila sama brez službe, mi je nekdo rekel, da naj 8 ur intenzivno iščem službo, da naj se sama zaposlim kot služ-boiskalka, naj vložim v iskanje dnevno toliko časa, kot da bi že imela službo. Tedaj tega nisem najbolj razumela in tudi nisem upoštevala nasveta. S tedanjim razmišljanjem sem bila tam, kjer sem bila, brez službe, v krizi. To je trajalo kar nekaj časa in sama pri sebi nisem vedela, kaj storiti, da bi dobila takšno službo, kot sem jo želela. Razmišljala sem in primerjala različne službe, med tem časom sem že tudi dobila ponujeno službo, vendar sem hotela nekaj več in sem jo zavrnila. Tako sem tedaj razmišljala. Ko je poteklo še nekaj časa, sem bila v finančni krizi in tedaj sem se odločila, da moram nujno dobiti službo in v roku enega tedna sem jo imela. Ko sem se odpravljala na razgovor za službo, sem uporabila vso znanje in samozavest, ki sem jo pridobila v času mojega spoznavanja, učenja. Na razgovoru sem delovala tako samozavestna in polna zaupanja vase in v vse dobro, da me je direktor od vseh, ki jih je povabil na razgovor, takoj izbral in se dogovoril z menoj o zaposlitvi. Tedaj to ni bila moja sanjska služba in malo sem razmišljala, da bi lahko dobila boljšo. Ker pa sem bila v krizi in živela sama s hčerko, za katero sem morala poskrbeti, nisem upala več odlašati in sem se zaposlila. Tedaj nisem razmišljala o tem,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
tujem odpreti, kajti čas temu ni namenjen. Prepričan sem, da nekoč uživate v vsem tistem, kar vam je dano. Imejte se radi in uživajte v tem, da se vsak dan prebudite v novo jutro. In tako se bo sreča lesketala v majhnih stvareh, tudi v tistih, ki so navidez nepomembne. Srečno!
Šifra: Otrok
Vprašanje: Z možem sva v ločitvenem postopku in oba se potegujeva za skrbništvo nad otrokom. Zanima me, ali bo otrok dodeljen meni? Se bo to zgodilo kaj kmalu ali pa moram pričakovati še kakšne zaplete?
Odgovor: Popolnoma vam
da se bo kaj spremenilo, vendar se je. S tem, ko sem spoznavala nove ljudi, so se mi odpirale nove možnosti. Še naprej delam na sebi, na tem, da vsak dan osebnostno rastem, se izpopolnjujem - moja samozavest in samozaupanje se vsak dan veča, raste ... Tudi moja služba se v skladu z menoj spreminja, oz. situacije, ki jih doživljam v svojem življenju, se izboljšujejo. Danes imam takšno službo, ki sem jo želela že od malih let, imam pa tudi svoje podjetje, v katerem zaposlujem ljudi, ki želijo opravljati svoj poklic in to, kar počnejo, delajo z veseljem in samozaupanjem, zato delamo skupaj dobro.
Zaupanje vase je vredno več, kot da ti nekdo podari vrečo zlata ali da zadeneš na loteriji.
Ko zaupaš vase, zaupaš, da delaš to, kar je prav in se ne bojiš prihodnosti. Ko počneš to, kar počneš s poštenim namenom in delaš tisto, kar lahko tedaj, v tistem trenutku narediš, tedaj si gospodar svoje usode, tedaj si ti kreator svojega življenja. Tedaj se zavedaš, da niso zunanje okoliščine tiste, ki so te pripeljale do službe ali do tega, da ne moreš dobiti službe.
Naša samozavest in naše sa-mozaupanje je tisto, ki nam kroji marsikaj v našem življenju. Opisala sem primer iskanja službe, ker danes skoraj vsi razpravljajo o tem, kakšna kriza je in da ne moreš dobiti službe. Odvisno je od našega gledanja, od tega, kaj in kako razmišljamo. Tudi kriza je odvisna od tega, kako jo bomo mi sprejeli in ne od tega, kakšna kriza je. Kaj je to kriza? Mi jo lahko kdo pokaže, nariše?
verjamem, da vam ni lahko in da se obremenjujete, kajti znašli ste se v težki situaciji. Še ne toliko nazaj v preteklosti je veljajo, da mora biti ženska potrpežljiva in da ne more narediti nič po svoje. Časi se spreminjajo in prihaja določena osvoboditev. Ločitev je v vsakem primeru boleča in reže rane v srce. Toda v tem primeru je nadvse pomembno naslednje, da verjamete v svojo modrost in da res ničesar ne počnete iz nekega maščevanja. Kajti v preteklosti so se dogajala takšne in drugačne stvari.
Toda ravno iz napak se učimo in čas je, da vajeti usode vzamete v svoje roke. Najti morate svojo notranjo moč in zaupanje, da se sreča lesketa v tistih majhnih trenutkih, ki so lahko zelo pomembni in vam nenazadnje vlivajo upanje. Skrbništvo nad otrokom bo dodeljeno vam, vendarle boste
Za nekoga je kriza to, da bo govoril, da ne more kupiti kruha za otroke, imel pa bo denar za cigarete in kavo. Za nekoga je kriza to, da si ne bo mogel kupiti novega avta. Za nekoga je kriza to, da ne bo šel na dopust ... Za vsakogar je kriza drugačnega pomena - odvisna od njegove življenjske situacije, v kateri se nahaja. Če je nekdo pred letom dni imel na voljo 10 , da jih je lahko dnevno porabil, danes pa ima 5 in mu je to velikega pomena, bo tožil, kakšna kriza je. Če pa je bil navajen imeti 5 , danes pa jih ima 10, se mu kriza ne bo zdela tako huda . Kaj pa je kdo počel v tem času, v tem letu dni - je bilo odvisno od njega. Tisti, ki je imel pred letom dni 10 in je vse porabil, se mu je zdelo, da ne potrebuje več, je danes v osebni krizi - ker nič ni naredil za to, da bi napredoval, se mu zdi, da je situacija slabša kot pred letom dni. Tisti, ki pa
morali pri tem poskrbeti, da bo imel pozitivne kontakte z očetom. Pomembno je naslednje, da se bo z njim zelo rad družil, kar je odvisno od vas. Zakaj? Iz čisto preprostega razloga, ki pa se skriva v tem, da mu podarite svetel lik očeta. Včasih je to zelo težko in predvsem zahtevno, toda tam, kjer je pot, tam je tudi upanje in tako lahko greste pogumno naprej. In nikoli ne pozabite, da so otroci lahko tudi učitelji in da vprašanja, ki vam jih postavlja, niso iz trte izvita, ampak se v njih lesketa marsikatera modrost. Prepričan sem, da bo v vaše življenje še posijalo sonce in tedaj se bo slišala harmonična pesem o upanju. Najti pa morate v sebi moč, da se bodo stvari razrešile tako, da imate od vsega tudi sami določene koristi.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
je imel pred letom dni 5 , pa ni bil s tem zadovoljen in se je začel zavedati, da če želi več, mora tudi sam več narediti, si je svoje življenje usmeril tako, da ima danes 10 in ne rabi skrbeti.
Tukaj je naše samozaupanje, da pridobimo večje zaupanje vase, v vse to, kar počnemo, moramo narediti nekaj več -preseči moramo svoje okvirje, ki smo jih imeli do sedaj. Če želite, da se bo vaše zaupanje povečalo, delajte na tem, da boste bolj samostojni in ne boste odvisni od tega, kar drugi rečejo, da je prav. Začnite se ozirati nase in na to, kar vi želite, nato pa vse misli, vsa vaša dejanja usmerite v to, kar želite, da postanete. Postali boste samozavestni in s tem se bo povečalo vaše samozaupanje, s tem se bo izboljšalo vaše življenje.
Milena de Viktory, s. p. - poslovno in osebno svetovanje, 051413 354
Duševno zdravje
Varuh starejših
V Sloveniji je vse več starejših ljudi, nekateri živijo v zelo kritičnih razmerah in trpijo zaradi nasilja svojcev. Tega se vse bolj zavedajo tudi drugi, zato je skrajni čas, da Slovenija dobi tudi varuha starejših. Kam se v teh primerih lahko po pomoč zatečejo starostniki?
Starostniki s svojimi težavami in problemi bodo vedno bolj v ospredju tudi pri nas, saj se prebivalstvo stara in medgeneracijski odnosi se spreminjajo prej v škodo kot v korist starejših. Nasilje v družinah je po mojem mnenju v porastu in žrtve niso zgolj otroci in ženske, temveč tudi starejši, nemočni člani družin, nad katerimi se marsikdo znaša in jih trpinči in nekateri se celo želijo starejših čimprej znebiti. Medgeneracijska solidarnost je premalo v ospredju javnosti in tu se še da marsikaj storiti. Nič ni narobe, če se v Sloveniji ustanovi institut varuha starejših, saj se na ta način tudi pravna varnost starejših okrepi.
Starostniki pa lahko dobijo pomoč oziroma se lahko zatečejo na centre za socialno delo kot vladne ustanove ter tudi na Urad varuhinje človekovih pravic in na različne nevladne organizacije, ki pomagajo ljudem v stiski. Pri starejših, ki živijo v kritičnih razmerah in so ogroženi zaradi nasilja svojcev, namreč ni dovolj psihosocialna in/ali zdravstvena pomoč, ampak potrebujejo predvsem pravno pomoč in konkretno pomoč v smislu ureditve bivanja, denarnih in drugih materialnih pomoči.
Mag. Bojan Šinko
Svetovanje za vas, za vse nas...
Samozaupanje
Kaj razumemo pod besedo samozaupanje? Že same besede nam povedo, da je to posebne vrste zaupanje, ki ga gojimo do sebe. Kaj želim, da se dogaja z menoj, kaj želim, da se dogaja v naši okolici, kaj želim, da se dogaja mojim otrokom? Opredeliti se moramo, kaj sploh želimo v svojem življenju. Kakšno službo si želim, v kakšnem mestu si želim živeti?
V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in odgovor bomo poiskali skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odloči. Pismu ne pozabite priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Industria - novi singel skupine ZEUS je po skladbah Noč pred tabo in Tvoja senca že tretji singel, ki napoveduje četrto ploščo skupine. Avtor glasbe in besedila je Marko Zupanc, bobnar skupine Zeus.
■k-k-k
Rock shock so po letih koncertiranja in preigravanja posneli svoj drugi singel Čakam te, ki je hkrati tiha napoved prve plošče. Snemali so ga pri odličnemu slovenskem producentu Toniju Juriju, gre pa za rockerski pump-up komad spevnega refrena. Čakam te so Rock Shock sicer že preigravali v živo, zato bo mogoče marsikomu znan...
■k-k-k
Po približno 350 koncertih od ponovne združitve bo leto 2009 za Šank Rock koncertno bolj mirno. V prihajajočem letu se bodo namreč osredotočili na izdelavo novega materiala za studijski album, naslednik izvrstnega Senca sebe, zato bodo njihovi koncerti nekoliko manj pogosti. Na radijske postaje pa so fantje že poslali tudi novo skladbo Čez rob neba. -k-k-k
Odlično sprejeta skladba Yugo skupine Rock Partyzani, ki je bila na marsikateri radijski postaji hit in popevka tedna, je dobila tudi svojo vizualno podobo. Skupina seje tega projekta lotila nekoliko drugače. Med svojimi oboževalci je namreč objavila natečaj za originalno idejo. Spot so premi-erno predstavili v dneh pred bivšim dnevom republike, 29. novembrom.
Skladba Yugo pripoveduje o športni zgodovini, kulturni, glasbeni in filmski ustvarjalnosti ter o znanih in uspešnih blagovnih znamkah tistega časa z željo, da ne bi nostalgično objokovali preteklosti, temveč jo priznavali kot kreativno in uspešno obdobje naše pretekle zgodovine in tistih, ki so kot mi sami, živeli v tistem prostoru in času.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MANCA ŠPIK: LE DA JE OB TEBI 9. marKOIOIELJ: ZDAJ MOJ SVET 8. KRISTINA: REKLA SEM KONEC
7. ANAVRIN: GOLA 6. MAJA KAMPL: UJETA V SANJE 5. ANŽEJ DEŽAN: ŠOPEK MAKA 4. ADI SMOLAR: BREZ DLAKE NA JEZIKU 3. ALYA: ABSOLUTELY MOJ 2. ICE: KJE SI ZDAJ 1. NEISHA: OBČUTEK
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
So najlepše pesmi ze napisane
V teh dneh je na prodajne police prišel novi album Alenke Godec, ki prinaša 13 skladb, velikih uspešnic slovenske glasbene tradicije. Album nosi naslov So najlepše pesmi Ze napisane.
Alenka nas z odličnim vo-kalom in izvajalskim občutkom zapelje po časovnem traku slovenske popevke z neizmerno milino in vsem potrebnim spoštovanjem do prvotnih ustvarjalcev posamezne skladbe na edinstven način, saj albumu ne gre pripisati, da je samo zbirka glasbenih uspešnic. Prinaša veliko več, saj je vsaka skladba preoblikovana v sodobno preobleko, ki ob poslušanju nariše nasmeh na ustnice, nas zapelje in navduši.
Ob jutranji kavici nas Tvoje jutro zapelje v nov dan, ki ob naslednji skladbi, Danes bo srečen dan postane resnično veselo. Na poti v službo si lahko prepevamo Pojem blues, resnično očarljivo dekle na avtobusni postaji pa nas spomni na Majo z biseri ali na Stoj Marija. V naglici delovnega popoldneva se nam resnično zazdi, da je skladba Vsak
je sam več kot primerna. Nasmeh na ustnice nam nariše Julija, ko Vsi ljudje hitijo okoli nas in si zaželimo samo nekaj ljubezni, Kot nekdo, ki imel me bo rad. Popoldne se s prijatelji dobimo v centru, Dekle iz Zlate ladjice pa nas iskreno razveseli. Dan mineva in vse, kar si želimo, je Pogum in zaslužen odmor na Zlati obali. Ko se spusti tema in se zazremo v nebo, se poslovimo, ko Zvezde padajo v noč.
Gre za skladbe našega vsakdana, preteklega, sedanjega in prihodnjega, ker album ni sestavljen s skladb, ki bi jih bilo potrebno potegniti s podstrešja, saj so še danes več kot priljubljene, jim je pa Alenka zagotovo podaljšala rok trajanja za kakšno desetletje ali dve.
Obkrožena z izvrstno ekipo, na čelu katere je ustvarjalno nit vodil Jani Hace, je na albumu sodelovalo tudi
zavidljivo število odličnih glasbenikov. Za različne inštrumente so med drugim poprijeli Dado Marinkovič,
Blaž Celarec, Lovro Ravbar, Davor Klarič, Ivo Rimc, Matej Mršnik in drugi.
MZ
Filmski kotiček
Preberi in zažgi
Vsebina: Osbourne Cox je zapiti ostareli analitik, izgubljen v neskončnem črevu hodnikov in pisarn v glavnem štabu CIE. Nadrejeni se ga znebijo tako, da ga prestavijo na še bolj nepomembno mesto na nekem ministrstvu. Zagrenjeni Osbourne prične pisati spomine, s katerimi se bo maščeval bivšemu delodajalcu, a kaj ko zaradi nepomembnosti svojega položaja nima nikakršnih skrivnosti, ki bi jih izdal. Po spletu naključij pa CD z napisano knjigo pristane v rokah dveh uslužbencev lokalnega fitnes studia, ki takoj zavohata denar. Najprej se odločila izsiljevati Osbour-na, a se jima slednji ne pusti.
Nato poskušata na ruski ambasadi, a tam kmalu ugotovijo resnično vrednost ponujenih informacij: nič. Vmes med junaki paradira velik ljubimec Harry, ki sproži plaz, ki vodi do neizogibnega konca ...
Brata Coen sta oznaka za svoj lasten žanr. Coenovski film obljublja mešanico črne, morbidne komedije ali drame (kar pa je pri njiju bolj ali manj isto), katerih sporočilo je, da sveta kljub drugačnemu videzu ne vodijo razumni ljudje, niti ga ne vodijo neumni ljudje. Resnica je neprimerno bolj grozna: sveta ne vodi nihče. Vsi, ki mislijo, da imajo niti
v rokah, živijo v iluzijah oz. so brez moči, saj v resnici ne vedo, za kaj gre. Nihče ne vidi širše slike, temveč sledijo le lastnim ozkogledim in nedosegljivim sebičnim interesom. Lovilci sanj, ki svojih sanj nikoli ne uspejo uloviti, čeprav se zdijo na dosegu roke. Na takšnih premisah temeljijo skorajda vsi njuni filmi in ker ob takšnem spoznanju človeku ne preostane drugega kot se od groze in občutka nemoči smejati, sta se brata Coen odločila navdih za svoje filme črpati ravno iz tega depresivnega črnega žrela človeške majhnosti in slepote. Zato redno ter pridno izpostavljata kaos medčloveških odnosov, kjer vsakdo živi v svojem filmu. Čeprav se sprva zdi, da bičata odtujenost sodobne družbe, je sporočilo veliko bolj strašlji-
Burn After Reading
Igrajo: George Clooney, Brad Pitt, John Malkovich, Frances McDormand Režija: brata Coen Scenarij: brata Coen Žanr: črna komedija Dolžina: 96 minut Leto: 2009 Država: ZDA
vo: vsa zgodovina je zaporedje naključij, kajti vse usodne odločitve so sprejeli slepci, ki niso vedeli, da so slepi. Zato so njuni filmi (vključno s Preberi in zažgi) pravzaprav prikrite grozljivke.
Skozi desetletja snemanja takšnih filmov sta se brata tako izurila, da je film Preberi in zažgi videti kot rutinirana vaja iz sloga, ki jo zvezdniški igralci naravnost odlično nadgradijo - celo Brad Pitt je videti, kot da zna igrati, kar je za vsakega režiserja precej impresiven dosežek. Brata Coen sta v kompoziciji filmov že tako dobra, da tovrstne filme pišeta in snemata takorekoč z levo roko, mimogrede in mojstrsko: videti je, da sta trenutno v svojem ustvarjalnem zenitu. Preberi in zažgi tako ne predstavlja kakršnegakoli avtorskega premika v katerokoli smer, temveč je »le« skoraj do popolnosti izpiljena pripovedna formula, zaradi katere sta zaslovela. Kljub temu užitek ob gledanju ni nič manjši, čeprav se na obzorju zbirajo črni oblaki nad vprašanjem, kaj bosta brata Coen naredila v prihodnosti. Oponaševalcev je namreč vedno dovolj in kmalu se bodo njuni filmi od njih razlikovali zgolj po tem, da sta ju podpisala onadva.
Matej Frece
Štajerski TEDNIK
SKLEŠČENA
VEJA, SKLESTEK
UBOGA KRAVA
FRANCOSKI SLIKAR (CHARLES)
REKA V FRANCOSKI BRETANIJI
13. CRKA ARABSKE ABECEDE
MESTO V ZAHODNI SRBIJI
TANKA, LAHKO PROSOJNA TKANINA
NEMŠKI POLITIK (WILHELM)
VELIK ELIPSAST KROŽNIK
GEOLOŠKA DOBA
MODEL CITROENA
RIMSKI CESAR
ZIVCNOST
PRIPADNIK SKITOV
TATJANA ALIZAR
POLJSKI POLITIK
NADA ZRIMŠEK
NEMŠKI EGIPTOLOG (HERMANN)
AZIJSKA BARVILNA TEHNIKA TKANIN
INDIJANCI V GVAJANI, ARAVAKI
SIMON GREGORCIC
RAZVPITI PREFEKT PRETORI-JANCEV
AV. NOVINAR (KURT)
NAŠ BOKSAR (ALEŠ)
IGRALKA LONG
SMUCARKA DABIC
PRAKTICEN CLOVEK
RIPSOVA TKANINA
HOJA BREZ
CILJA, BLODENJE
DENARNI BON IZ ČASOV FR. REVOLUCIJE
POMIRJEVALO
PESNICA ZNIDARCIC
MESTO V
KAMERUNU
NAČIN HITREGA KONJSKEGA TEKA
NAŠ PEVEC NIPIČ
TV SPIKERICA KOROŠEC
ČEŠKI IGRALEC IN OP. PEVEC (FRANTIŠEK)
IZ
BESEDE RELI
PRIPADNIK ANTON
ALEŠ
GULIČ
KRATICA NA KRIŽU
VSE V REDU
IGRALKA MARGRET
PRITOK SAVE NA HRVAŠKEM
SKUPINA OSMIH PEVCEV
Ugankarski slovačrek: ELOM = mesto v Kamerunu; GRAIN = polsvilena ripsova tkanina; IKAT = azijska barvilna tehnika tkanin; JABLONSKI = poljski politik in zgodovinar (Henryk, 1909 - 2002); KEES = nemški egiptolog (Hermann, 1886 - 1964); ŠIN = 13. črka arabske abesede; TIGELLINUS = razvpiti perfekt pretorijancev pod Neronom; VORHOFER = avstrijski novinar (Kurt, 1929 - 1995); VRBEK = slovenski boksar (Aleš).	'leugise 'q.e>)! 'zi|ue>| 'siueAei
'S99>| 'ujujeis 'iuv '!>jsuo|qer '>|VOVO '>10 'e!N ,jnl!s 'u!§ 'o|U|Uj 'szoajsu '|9A3 'js^olijoa 'vi '|eAe"| 'snumagu 'eoeAej^ 'isnesj 'os 'isogojis 'on 'eouisjq '9|eusd '|9isa 'smo 'issed :ouAejopoA le^uezu^ a) As^say
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI Predavanje
Petek, 12. decembra, ob 19. uri: potopis: Jugovzhodna Turčija. Ivana Viher in Mitja Krempl sta junija letos obiskala del Turčije, kjer se meša turško, kurdsko in arabsko prebivalstvo in kjer lokalnih navad še ni odpravil množični turizem. Gori Ararat in Nemrut, mirujoči vulkan Nemrut, Kapadokija, kraji ob meji s Sirijo in ob reki Tigris, podzemno mesto Derinkuyu in še veliko drugih zanimivosti, na koncu pa tudi degustacija turškega čaja in turške sladice! Razstava
Od 15. decembra bo na ogled razstava Utrinki 2008. Na ogled postavljamo izbor vsega, kar se je v tem letu dogajalo v CID Ptuj in naokrog, kjer smo izvajali svoje programe, pa tudi pomagali društvom in organizacijam pri izvedbi projektov za otroke in mlade. Razstavo je pripravila ekipa CID skupaj s prostovoljko iz Francije. SKUPNOSTNI PROGRAMI VESELI DECEMBER
Organizatorji: Društvo prijateljev mladine Ptuj v sodelovanju s CID Ptuj in Mestnim gledališčem Ptuj.
V sobota, 13. decembra, ob 17. uri na Mestnem trgu: prihod dedka Mraza s spremstvom. PREDSTAVE:
petek, 19. decembra, ob 16.30 in 18.00 v MG Ptuj: lutkovna predstava Kroki praznuje
sobota, 20. decembra, ob 16.30 in 18.00: lutkovna predstava Mišje zgodbe
nedelja, 21. decembra, ob 16.30 in 18.00: lutkovna predstava Tobija
torek, 23. decembra, ob 17. uri v Mestnem parku pri Dravi: poslovilno rajanje z dedkom Mrazom in njegovim spremstvom
Predprodaja vstopnic: Mestno gledališče Ptuj od 8. decembra dalje vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure in pol ure pred vsako predstavo v gledališču. NEFORMALNO UČENJE Še vedno je mogoče sodelovati v naslednjih tečajih in delavnicah: tečaj bas kitare - mentor Herman Gaiser tečaj igranja na afriške djembe - mentor Boris Magdalenc literarna skupina - mentorica Kristina Kočan novinarska skupina - mentorica Polona Ambrožič elektro delavnica - mentor Daniel Krapša tečaj znakovnega jezika gluhih- mentorica Marija Koser, tol-mačka znakovnega jezika. Naše stalno povabilo
Mlade vabimo, da nam sporočite svoje interese glede preživljanja svojega prostega časa - potrudili se bomo omogočiti vse, ki so uresničljivi glede na naše zmožnosti.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure. Sprememba odpiralnega časa zaradi praznikov!
CID Ptuj bo v sredo, 24. decembra, odprt do 15. ure, v prazničnih dneh bo zaprt, odprt pa bo od 29. do 31. decembra od 9. do 13. ure.
RADIOPTUJ
89,8°98,2°ICH3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 13. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
NEDELJA, 14. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
PONEDELJEK, 15. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15
Mali oglasi (še 10.45, 17.15 In 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice).
TOREK, 16 december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske Gorice).
SREDA, 17. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija
in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
ČETRTEK, 18. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
PETEK, 19. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Vse okoli vas se bo bleščalo In pesem o ljubezni bo odmevala na vsakem koraku. Globoko v sebi boste nekoliko potrti in najti morate notranjo moč ter modrost, da zaživite s tistimi, kar zagovarjate. Na delovnem mestu vas bo vila sreče posula s čarobnim prahom.
iN BIK
Prijatelji vam bodo v tem tednu pokazali pravo pot In z njimi se veselite v dneh, ki prihajajo. Tretja svečka na adventnem vencu vam bo podarila v roke delo ter blesteli boste tudi v kuhinji. Delu in delovnim obveznostim ni videti konca. Ugodne iztočnice čakajo v ljubezni.
DVOJČKA
Vrata sreče si boste sami odprli na stežaj. Povabljeni boste na neko zabavo, kjer lahko blestite. Pomembno je, da najdete svoj smisel in pri tem vam bodo v pomoč skrita znanja iz sveta duhovnosti. V finančnem smislu se vam odpira nova pot, v ljubezni bo v ospredju strast.
RAK
Na delovnem mestu boste prišli v ospredje in ne boste se smeli pritoževati. Zvezde vam bodo v pomoč in tako se vam bo dvignila raven samozavesti. V ljubezni boste našli dehteči cvet sreče in partnerjeva podpora vam bo koristila. Ženske bodo uporabljale prirojeno intuicijo.
LEV
Finančno boste morali biti nekoliko bolj previdni. December je čas za darila, toda zdrava mera ravnovesja ne škodi. Več časa namenite delu in delovnim obveznostim. Seveda se bodo opravila pojavljala sama po sebi. Ne pozabite pa na tiste drobne reči osrečevanja.
DEVICA
Vonj domačega ognjišča vam bo podaril upanje in po majhnih korakih lahko sledite svojim sanjam. Daleč v ospredju bodo prijetne besede, topel objem in zaupanje v moč partnerjeve ljubezni. Na drugi strani bo priložnost, da se sprostite in da negujete notranjega otroka v sebi.
TEHTNICA
V svoje življenje boste znali vnesti svetle barve in boste simpatično blesteli, kjer se boste pojavili. Svojo okolico znate nasmejati, toda globoko v vaši duši se odvija nek nemir. Misli vam bodo švigale sem in tja. Naredite urnik in se držite zakonitosti. Srečen dan: torek.
ŠKORPIJON
Čeprav boste dolgo časa premišljevali, se vam bo rešitev pokazala zelo bliskovito. Pomembno je, da si zaupate in da najdete v sebi hrepenenje. Partnerjeva roka vam bo pomagala in v dvoje boste blesteli kot jablana vsako pomlad. V službi boste našli rešitev.
STRELEC
Odločili se boste in naredili neko poslovno potezo. Napredek je razbrati v pogledu denarja in jasno je videti, da je ravno sreča na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Veliko bo smeha in radosti. Našli boste mir globoko v svoji duši. V ljubezni boste našli navdih in hrepenenje.
KOZOROG
Iz vas bo sijala neka posebna energija in tako se zdi, da se cedita med in mleko. Harmonija časa bo tista, ki vam prinaša hrepenenje in vliva zaupanje v tiste drobne trenutke sreče. Ljudi, ki jih imate radi, boste v tem tednu zelo osrečili. Prisluhniti pa velja tudi srčnemu izvoljencu.
VODNAR
Hrepenenje o lepotah življenja vam bo podarilo upanje in pokazalo pravo pot. Našli boste tisoč načinov, kako se veseliti vsega tistega, kar vas čaka. Mnogi se boste odpravili po prazničnih nakupih v tujino in pri tem našli marsikaj izvirnega. Dobro se z dobrim vrača.
RIBI
Spomini bodo takšni, kot je cvet modre vrtnice, ki simbolizira čudež življenja, harmonijo radosti In pravljico upanja. Občutili boste, da vas imajo ljudje zelo radi in da jim s svojim znanjem lahko pomagate. Napredek bo v pogledu službe. Novosti bodo šle z roko v roki.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
NIKELJ
Stoperce	.
V€linn BOŽIČNO-NOVOL€TNn PRIR€DIT€V
Miklavž na obisku
5. december. Miklavžev večer. Dež lije kot iz škafa. Kljub vsem vremenskim neprijetnostim je treba na pot. Tokrat odhajamo na pot v organizaciji dramske skupine KPD Stoperce Miklavž in parkeljčki, fotograf in šofer. V teh vlogah svojo dobro voljo kažejo Matjaž, Lea, Marinka, Peter in Ana.
Pripravljenih je 124 paketov, v katerih so sladke dobrote in sadje, ki jih je s svojo vztrajnostjo za vse pridne pridobila od sponzorjev Lea Gregurec. Zgodnji večer se je po drvenju od hiše do hiše kaj hitro prevesil v zgodnje jutranje sobotne ure, ko je utrujeni Miklavž zaključil delo. Žal pa ni mogel obiskati vseh. Nekateri so nas opazovali skozi okna, drugi so nam odprli in obstali presenečeni, tu in tam smo darilo nastavili na kljuko ali na okno. Najbolj pa smo bili veseli škornjev, ki so le tu in tam čakali na hišnem pragu, da bo Miklavž vanje nastavil darila kot v starih dobrih časih. Takrat niso pisali pisem, temveč so nastavljali škornje ali pa »slamjače«. Kdor je bil priden skozi leto, je dobil darilo, kdor pa je bil poreden, ga je v škornjih čakalo blato. Danes so časi drugačni. Otroci so Miklavžu podarjali risbe, izročali pisma, nekateri pa so se zahvaljevali z nežnim ihtenjem, ki smo ga
Foto: arhiv KPD Stoperce
Miklavž je vso noč obiskoval otroke in odrasle.
še kako dobro razumeli. Mi-	pila pogum, srečni obrazi pa
klavž pa ni obiskoval le otrok,	so bili dota, da tega običaja
ampak tudi odrasle.	ne bo mogoče kar tako opu-
Tema te noči je prinašala	stiti. svojo moč, dobra volja je kre- Anica Rejec
ZA MAIC IN VCUKf
v soboto, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center
SPIDI z MINI SUPER ZVEZDAMI in DEDEK MRAZ
Nastopili bodo Se:
-	plesna skupina OŠ Gorišnica
-	skupina Skovik
-	Melita Golob
-	čarovnik Augustino
Ustvarjalne delavnice:
-	DPM Videm
-	Pikapolonica	^
-	Perutnina Ptuj	ef3
Voditeljica: Natalija Škrlec Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
Pokrovltel|a
Gorišnica / Na obisku pri Tamari Škrinjar
Vivere - ustvarjalnica dobrega počutja
Foto: SM
»Veliko ljudi se sploh še ne zaveda, kako zelo pozitivno vpliva masaža na njihovo splošno fizično in psihično počutje!«
Ne, nikakor niste prebrali narobe: nov zasebni ma-sažni salon v Gorišnici, za zdravstvenim domom, kjer maserka Tamara Škrinjar, ki mimogrede opravi tudi pedikuro ali poskrbi za lep izgled vaših nohtov, lastnica res imenuje kar ustvarjalni-co dobrega počutja: „Svoje delo opravljam z užitkom in moje vodilo je, da je stranka resnično zadovoljna!" Tamara Škrinjar je sicer v zasebnih poslovnih vodah začetnica, a je izkušnje pri-
dobivala že prej; potem ko je opravila vsa potrebna izobraževanja in tečaje, pa se je lotila posla tudi »uradno«. Sama pravi, da jo je to delo veselilo že od nekdaj, čeprav je bila dolgo zaposlena v čisto drugačni dejavnosti. Pred časom pa je vendarle zbrala pogum in s pomočjo moža Emila, ki se mu zahvaljuje za vso podporo, uresničila svoje sanje ter uredila sodoben ma-sažni salon z infrardečo savno, zraven pa še kozmetične prostore za dejavnost pediku-
re in urejanja nohtov. Stranke sprejema v svojem salonu, prav tako pa je pripravljena priti tudi na dom: »Jasno je, da se, recimo, ljudje po operacijah ali poškodbah ne morejo kar prosto gibati, zato me lahko pokličejo in bom masažo opravila pri njih doma,« pojasnjuje Tamara, ki obvlada tako terapevtsko kot športno in klasično masažo: »Nasploh ljudje premalo vedo, kako pomembna je masaža telesa; vpliva tako na mišice kot na živce in ustvarja občutek
vsesplošne sproščenosti. Z masažo vzpodbujamo ravnovesje, pomaga lahko pri umirjanju ali poživljanju. Veliko, da ne rečem večina, ljudi danes trpi zaradi stresa, čutijo telesno napetost, ki se kaže v napetih, vozlastih mišicah. Z masažo ublažimo stres in utrujenost, vračamo življenjsko energijo, pospešimo presnovo, s čimer se zmanjšuje tudi telesna teža, pomaga pa tudi pri kožnih težavah, bolečinah v hrbtu in ramah, pri menstruacijskih težavah, ka-šlju, glavobolu itd.« Tamara pravi, da prava klasična masaža traja eno uro, še bolje, če se stranka odloči za dve uri: »Pri klasični masaži gre za masiranje praktično celotnega telesa s ciljem ublažiti napetost in doseči ugodno počutje in sproščenost celega telesa. Pri terapevtski masaži, ki traja 20 minut, pa je delo maserja usmerjeno na hrbtenico z ramenskim obročem; prijemi so precej močnejši, lahko tudi deloma boleči, uporablja pa se po poškodbah, operacijah ali v primerih, ko zdravstveno ni odkrit vzrok nenehnih hudih bolečin v hrbtenici. Zavedati pa se je treba, da enkratna terapevtska masaža prinaša le kratkotrajen učinek, za dosego izboljšanja stanja je potrebnih vsaj 15 do 20 masaž!
Športna masaža je dokaj podobna terapevtski, traja prav tako 20 minut, zahteva pa veliko fizično kondicijo in moč maserja, kar na srečo imam.« Tamara Škrinjar priporoča kombinacijo infrardeče savne z masažo: »Takšna kombinacija je idealna, saj ta savna omogoča globinsko pregrevanje telesa, ki je nato bolj 'mehko' in učinek masaže je nato še večji! Poleg tega je ta savna primerna tudi za starejše in tiste, ki težko prenašajo visoke temperature, žarki ugodno vplivajo na poškodovane mišice, lajšajo težave pri artritisu, menopavzi, vnetjih ušes in nespečnosti ter pri ko-
žnih obolenjih.« Ob masiranju si v studiu Vi-vere lahko privoščite tudi ureditev nohtov in pedikuro, h kateri prav tako spada temeljita masaža nog. Za katerokoli storitev se morate le predhodno obvezno najaviti na tel. številki: 041 396 330. Cena za enourno klasično masažo je 25 evrov, za terapevtsko pa 15 evrov med delovnikom, ob vikendih in praznikih pa je cena za 50 odstotkov višja. In morda še ideja za praznične dni: pri Tamari lahko naročite tudi darilne bone za katerokoli storitev, če boste želeli koga obdarovati.
PR
Foto: SM
V salonu Vivere Tamara Škrinjar opravlja klasično, športno in terapevtsko masažo, pedikuro in poskrbi za lep izgled vaših rok in nohtov; po želji pa pride tudi na dom.
SESTAVIL
EDI KLASINC
PLOD STROČNIC
ZELENA KRMA
DOLŽINSKA MERA ZA TKANINE
RIMSKI POZDRAV
OLEG VIDOV
PREDMET, REČ
ie
AMERIŠKI IGRALEC (JOHN)
VAS V ZGORNJ SAVINJSKI DOLINI
NORVEŠKI SMUČARSKI TEKAČ AUNLI
BRST, CIMA
SOBNI LESTENEC
Center vzmetnic Slovenska postelja (Melje, TC Jager I. nadstropje)
SLOVENSKA POSTELJA
BODALO S KRATKIM REZILOM
TV APARAT
HRVAŠKA IGRALKA KISIC
IN
OLIO
2l
POLOPICA
HOTEL V PRAGI
OKAMENINA, FOSIL
OLGA TKAVC
MUŠKA-TELEC
IRENA NOVOTNA
MOČVIRSKA PTICA
GERMANSKI BOGOVI
VTIKALO, VTIČ
ll
ŠPANSKA OMLETA
20
GREGOR ILC
GL. MESTO ANGOLE
KAREL SLOKAN
IGRALKA DAVIS
2. MESTO V
SIRIJI
PERZIJSKA KRALJICA
SMUČARKA CAMASTRAL
ANGLEŠKI FILMSKI REŽISER (DAVID)
AVSTRIJSKI ARHITEKT (MATTHIAS)
ig
HRVAŠKA IGRALKA
ELDA VILER
OTEKLE DLESNI
VAS NAD KANAL. DOLINO
ROMAN JOSIPA JURČIČA
GOJILNICA TRSNIH SADIK
GOBA MAVRAH
(NAR.)
MESTO V SRBIJI, ZNANO PO SIRU
ZOBAR, ZOBOTEHNIK
REVNI GRŠKI KMET
POVELJNIK LADJE
POŽELENJE
SVITANJE
VOHALNI ORGAN
ELI
LIKAR
RAJKO RANFL
SPANSKA PRINCESA
REKA V BOSNI
22
DECEMBRIST
TONE TOMŠIČ
DRUŽINA SESALCEV
l2
DALMATINSKI ŠALJIVEC
POD
UNESEK, UPADEK
GOROVJE V ČRNI GORI
25
REKA SKOZI MOSTAR
ROKOMETAŠ MASIP
SLOVENSKA POSTELJA
HITER KONJSKI TEK
TITAN
NINO ROBIC
MODEL CITROENA
ONDREJ NEPELA
VABLJENJE, MAMLJENJE
ERBIJ
PEVEC SMOLAR
MESTO
V INDIJI
EDVARD KOCBEK
lo
OLGA CVETEK
RUSKA PISATELJICA
SONČNI
SIJ
TONE SVETINA
HRVAŠKI SLIKAR JOB
PLETENA KOŠARA
MAJDA ARH

MESTO V ITALIJI
ALBERT CAMUS
POKRAJINA V ITALIJI
GORA PRI LJUBLJANI
Skupaj s strokovnjakom do pravega ležišča
ZDENKA VUČKOVIC
MATEMATIK
(JURIJ)
ls
IZDELEK RISARJA
100
ILIRSKA KRALJICA
TANKA KOŽICA, MEMBRANA
23
ŠTEFAN NEMANJA
NOGOMETAŠ GULLIT
MESTO V FRANCIJI
TAJVANSKI FILMSKI REŽISER LEE
METALKA KOPJA (DUNJA)
ZMIKAVT
LADO AMBROŽIČ
PLASTOVITI VULKAN
nbolnj
Postelje iz masive in letvena dna www.postelja.com
LESENA KOČA
NOMADSKI BERBER
IGRALKA RINA
IZ
BESEDE ATOSA
ALENKA DOVŽAN
ČESEN NADA
IZ
BESEDE NAG
VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA -SLOVENSKA POSTELJA
1.	nagrada: vzglavnik Dremavček latex v vrednosti 60,30 EUR
2.	nagrada: vzglavnik Smrčavko v vrednosti 50,40 EUR
3.	nagrada: vzglavnik Metuljček latex v vrednosti 40,50 EUR
Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk, označenih na poljih (številke od 1 do 25). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, do četrtka, 18. 12. 2008. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v petek, 19. 12. 2008. Nagrajenci prejmejo nagrade na naslovu Slovenska postelja, Jager center Melje, Ulica Kraljeviča Marka 19, Maribor.
l	2	3	4	LOI	6	7
8	9	l	ll	l2	l3	l
l5	iß	l7	l8	l9	20	2l
22	23	24	25			
						
Ime
priimek: Naslov:
Davčna št.:
Tel.:
l7
NAZIV
le
ERBIJ
RAZNAŠANJE
SOBICA
5
24
l4
l3
s
e
l5
4
OČKA
Fotoreportaža • Potepanje po srbski prestolnici
Obisk Titovega groba proti plačilu
Od mojega prejšnjega obiska prestolnice nekdanje Jugoslavije, sedaj pa Srbije, so minila tri leta. Takrat sem bil med številnimi ljubitelji košarke, ki smo masovno potovali v Beograd na prvenstvo Stare celine. Od tedaj pa do pred kratkim, ko sem dvemilijonsko prestolnico obiskal skupaj z organizatorji ljutomerskega Grossmannovega festivala filma in vina, se ni veliko spremenilo.
Tamkajšnji prebivalci še vedno tarnajo o majhnih plačah. »Zaslužim borih 200 evrov,« je odgovor večine, ko beseda nanese na osebni dohodek. Pa kljub temu so lokali in ulice polni skozi cel dan in tudi del večera, pa še vsi kadijo in pijejo povrh. »Živimo od prvega do petega v mesecu, nato pa čakamo na novo plačo,« mi s ciničnim smehom razlaga taksist, ki ob pogovoru s Slovenci najde same lepe besede. »Škoda, da smo se morali raziti. Takrat ko smo bili skupaj, nam je bilo lepo,« se vračajo spomini v preteklost. Marsikdo si upa tudi povedati, da so takrat v Srbiji dobro živeli tudi na račun ustvarjenega v Sloveniji.
Ljudje v Srbiji životarijo, v zadnjih treh letih pa je tudi vrednost njihovega dinarja v primerjavi z evrom znova padla. V tem mesecu dobiš za en
evro 88 dinarjev, v preteklosti si dobil kar nekaj dinarjev manj. »V poletnih mesecih, ko je pri nas več turistov, je menjalni tečaj manj ugoden za vas,« nam obrazložijo v menjalnici, kjer povedo, da vsako leto zamenjajo več evrov, predvsem tistih, ki prihajajo iz Slovenije. »Zlasti v času prestopa iz starega v novo leto je v Beogradu veliko Slovencev. Več deset tisoč jih 'žurira' na številnih trgih naše prestolnice. Ponudniki hrane in pijače vedo pozneje povedati, da ste dobri potrošniki. Torej, dobrodošli tudi letos,« nam pove moški na znamenitih Terazijah, ko ga sprašujemo po specialitetah z žara. »Poznam najboljši roštilj v mestu,« te v bližnji restavracijo napoti večina. »Če boste jedli na ulicah, je veliko ceneje in nič kaj slabše, kot v restavracijah, kjer so v zadnjem času
cene nekoliko narasle,« nas pouči Beograjčan, ki se preživlja s prodajo časopisov in cigaret. Prav tobačni izdelki so v glavnem mestu Srbije veliko cenejši kot v Sloveniji. Pa tudi pijača je cenejša, le da ne smeš piti buteljčnih vin. Te prodajajo tudi po 50 evrov za liter - za nas Slovence, ki smo poznani pivci vina ne preveč kvalitetne bele kapljice.
Slovenci grob Tita množično obiskujejo
Slovencev se razveselijo tudi v Hiši cvetja - grobnici predsednika nekdanje Jugoslavije Josipa Broza Tita v elitni beograjski četrti Dedinje. »Predvsem 25. maja in prvi dan novega leta, ko se prebudite od beograjskega silvestrskega rajanja, Slovenci množično zahajate na Titov
Hiša cvetja - cilj obiska mnogih Slovencev
Razstavljene štafetne palice
grob. Več deset tisoč vas pride,« nam pripoveduje osiveli možakar, ki ob Hiši cvetja razkazuje tudi muzej dobrin, ki sta jih od raznih narodnosti in narodov prejel Tito in njegova soproga Jovanka. »Drugače beležimo kakih 800 dnevnih obiskovalcev,« nam še pove ter prične sam od sebe razpredati o možeh preteklosti. »Tito in Hitler sta bila inteligentna voditelja, kot zadnjega pa sem se lotil raziskovanja dela in življenja Mussolinija. On je pravi tepček v primerjavi s Titom in Hitlerjem.« V času skupne države je bila ob Titovem grobu častna straža, med pravo »angleško travo« ni bilo mogoče najti plevela, številne stopnice, ki so vodile do groba, so bile zloščene. Danes ostajajo le še spomini ... »Hišo cvetja vzdržuje država, vendar so
stroški tako visoki, da bomo s 17. decembrom obisk zaračunavali. Odrasli 200 dinarjev, otroci pa 100,« še doda ter po-tarna, da ima sam okrog 250 evrov plače, stroški v lastnem stanovanju brez hrane pa dosežejo 260 evrov. Odgovoru na vprašanje, kako preživi mesec, se izogne.
Hram svetega Sava gradijo tudi Slovenci
Med cenejšimi storitvami v Beogradu je prevoz s taksijem. Kljub temu da te velikokrat peljejo po daljši poti do cilja, vas ne bodo odrli. Tako vožnja s stoenko ali jugom kot tudi luksuznim audijem ali mercedesom stane za prevoz po večjem delu srbske prestolnice okrog 20 evrov za štiri osebe. Imate pa kaj videti. Po znameniti ulici Kneza Mihailova prispete do Kalemegdana, kjer na turiste željno in z odprtimi rokami čakajo klošarji, z veseljem ti razkažejo še vedno razdejano Nemanjino ulico, znano po bombnem napadu NATA, ob Savi in Donavi se razprostira kar 250 splavov, na katerih so nameščene restavracije, ne gre pa zamuditi tudi ogleda hrama svetega Sava, ki je največji pravoslavni hram na svetu. Gradnja se je pričela leta 1935, a so jo prekinili 6. aprila 1941, ko so Jugoslavijo napadli Nemci. Dela so se nadaljevala
leta 1985 in še potekajo. »Med izvajalci so bila tudi številna slovenska podjetja, uporabljali so se materiali iz Slovenije,« izvemo od ženske, ki že vrsto let v hramu prodaja svete podobice in razglednice. Kljub temu da so po celotnem prostoru postavljeni delovni odri, ga obiskujejo tako verniki, kot tudi turisti.
S prijaznimi taksisti beseda ali dve nanese tudi na dogodke povezane z najbolj prepoznavnima srbskima športnima kluboma - Crvena zvezda in Partizan. »Tudi dvoboji teh rivalov niso več to, kar so bili. Sicer si nogometne kot košarkarske dvoboje Partizana in Crvene zvezde ogleda veliko gledalcev, vendar ni več »no-renja« dva dni pred tekmo in po njej. Nekoliko smo se teh tekem zasitili, poleg tega pa gre preveč denarja za šport. Prebral sem v časopisu, da nogometni klub Partizan porabi 700 tisoč evrov mesečno. »Preveč za razmere, v kakršnih živimo,« doda taksist ter nam zaželi, da dobro ime Srbije prenesemo tudi drugim v Sloveniji. »Le vstop v Evropsko unijo pomeni za nas rešitev in vi, Slovenci, imate lahko pri tem pomembno besedo,« nam je ob slovesu povedal eden izmed številnih domačinov, ki si kruh služi z vožnjo po glavnem mestu nekdanje skupne države.
Niko Šoštarič
Hram sv. Sava bo največja pravoslavna cerkev na svetu. Gradnja se je pričela leta 1935, a so jo prekinili 6. aprila 1941, ko so Jugoslavijo napadli Nemci. Dela so se nadaljevala leta 1985.
Titova grobnica
Foto: NS
Foto: NS
Foto: NS
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
AKCIJSKE CENE V NOVEM LETU! Izdelava vseh vrst izolacijskih fasad različnih debelin po akcijskih cenah. Če sklenete pogodbo do 31. 12. 2008, si zagotovite še dodatni NOVOLETNI POPUST IN MOŽNOST KREDITIRANJA! SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02/788 59 60, gsm 041 834 860, 041 678 803, www.sc-lars.si.
EKSPRES POPRAVILA OBLAČIL. Milena De Viktory, s. p., Mariborska cesta 15, Ptuj. Telefon 051 413 354.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/D, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
KUPIM večjo količino akacije. Plačilo ob prevzemu. Telefon 041 767 760.
PRODAM traktor Torpedo 55 TX s čelnim nakladalcem, obračalnik SIP Šempeter. Telefon 031 696 447.
PRODAM sod za gnojnico, 6000-litr-ski, znamke Kihner, dve osi, vzmeten in pocinkan, samonakladalno prikolico s trakom za krmljenje, plug IMT, 12 col. Telefon 040 584 629.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544 270.
PRODAM burske koze z mladiči ali breje. Tel. 769 2871.
PRODAM brejo telico simentalko. Tel. 031 713 160.
PRODAMO 130-kg svinjo domače reje in 1000 kg suhe luščene koruze. Tel. 041 502 138.
PRODAM dva boksa za prašiče s koritoma. Tel. 041 855 063.
TELICO, brejo 9 mesecev, prodam ali menjam za nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878.
SPREJMEMO žensko srednjih let ali mamico z enim otrokom, ki bi bila pripravljena delno skrbeti za ostarelo in sladkorno bolnico v Njivercah. Tel. 031 726 401.
NEPREMIČNINE
VIR PRI ZADRU, parcelo z začeto gradnjo, s hišno številko, prva vrsta od morja v lepem urejenem naselju, prodam. Tel. 041 245 054.
ZAMUŠANI, vinograd na parceli, 1460 m2, z možnostjo gradnje vinske kleti ali vikenda na lepo razgledni točki, prodamo, cena 5.300 €. Tel. 041 245 054.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Mariboriki niti), M.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
QIMililiM jikJifHIfi
C 02/22 80110
SoliS d.
Razlagova 24, Maribor
or I
RAZNO
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In ieaslngl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
V VARSTVO vzamem otroke. Maja Štampar, Osluševci 41 a. Tel. 041 705 056.
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare pez figurice, lahko tudi poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
PRODAM gostinsko hladilno komoro, 500 l, jeklenke CO2, pivske sode, nerjaveče, zelo ugodno. Tel. 041 245 054.
Bvinski in hipotekarni |
snu
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 2458 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.a.o, Zagrebška 20, Maribor
RADIOPTUJ
89.8-98.2HCH3
O
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Obiščite naš spletni portal
www.tednik.si
MOTORNA VOZILA ■ cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog, nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddamo neopremljeno garsonjero na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Inf. na tel. 041 764 395.
Fizične osebe	do 100 znakov
samo besedilo	4,20 €
z okvirjem	6,90 €
z okvirjem in simbolom	9,50 €
Pravno osebo in s.p.	do 100 znakov
samo besedilo	5,60 €
z okvirjem	8,10 €
z okvirjem in simbolom	11,20 €
z okvirjem in logotipom	14,20 €
vsak znak nad 100 znakov
_0,05 €
0,05 €
0,05 €
vsak znak nad 100 znakov
0,06 €
0,06 €
0,06 €
0,06 €
Prireditvenik
Petek, 12. december
17.00 17.00 18.00
19.00
19.30
Gorišnica, zbiranje pred občinsko tržnico, pohod ob polni luni Cirkulane, zbiranje pred lovskim domom, pohod ob polni luni Maribor, razstavišče Rotovž na Rotovškem trgu 1, odprtje drugega dela slikarske razstave do sedaj še nerazstavljenih tabelnih slik dipl. ing. arhitekture Marjana Amaliettija
Ptuj, CID, potopisno predavanje Jugovzhodna Turčija, Ivana Viher
in Mitja Krempl sta junija letos obiskala del Turčije, kjer se meša
turško, kurdsko in arabsko prebivalstvo
Maribor, balet, Madame Butterfly, VelDvo, za izven
Ptuj, galerija Magistrat, na ogled je razstava Hermana Čatra Portret
fotografa
Ormož, vabilo na ogled predbožične Ljubljane ter na pohod na Šmarno goro, prijave na telefon 041 698 741
Sobota, 13. december
8.00 do 13.00 Ptuj, Novi trg, tradicionalna božično-novoletna stojnica
Lions kluba Ptuj, na voljo bodo izdelki varovancev društev Sonček in Ozara ter Zavoda dr. Marijana Borštnerja iz Dornave 9.00 do 16.00 Ptuj, Qlandia, tradicionalni božično-novoletni bazar kluba
Soroptimist, za dobrodelne namene 10.00 do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Muzejski vikend za otroke,
Krasimo grajsko jelko 10.00 in 11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Čebelica Maja, za otroški abonma Zvezdica in Kresnička
Majšperk, dvorana AP-TVI, prireditev ob 60-letnici društva DPD Svoboda Majšperk
Ptuj, Mestni trg, prihod dedka Mraza s spremstvom Videm, dvorana, prireditev Spet je leto naokoli Hajdoše, dvorana gasilskega doma, kulturni večer posvečen spominu na prvega zborovodja Valentina Žumra
Ormož, zelena dvorana glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož
Ptuj, Park hotel, družabni večer z mislecem, kulturnikom in podjetnikom Francem Mlakarjem, glasbeni gosti večera Ptujski nonet, trio Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla, vokal Ula Šegula in vinar večera mag. Anton Skaza
Maribor, SNG, balet, Madame Butterfly, VelDvo, za izven Ptuj, Mestno gledališče, Bog Masakra, abonma Tespis in Orfej ter izven
Ptuj, Klub Gemina XIII, After Party
15.00
17.00 18.00 18.00
18.00
19.00
19.30 19.30
21.00
Nedelja, 14. december
10.00 do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Muzejski vikend za otroke,
Krasimo grajsko jelko 10.00 Spuhlja, športna dvorana, velika razstava velikih plazilcev 16.00 Razkrižje, dom kulture, Humanitarna čezmejna prireditev Brez meja - za sočloveka
17.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, Adventni večer - Slike in pričevanja ob 150-letnici Lurda z vami bosta Slavica in Ciril Arih
18.00 Skorba, dom krajanov, komedija Niti tat ne more pošteno krasti, v
izvedbi KD Skorba 19.30 Maribor, SNG, balet, koncert Toti Big Band, VelDvo, za izven
Ponedeljek, 15. december
10.00 Spuhlja, športna dvorana, velika razstava velikih plazilcev 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Smeti na luni, za izven -	Ptuj, CID, na ogled je razstava Utrinki 2008, na ogled postavljajo
izbor vsega, kar se je v tem letu dogajalo v CID
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: sv. Miklavž
obdaril otroke. Slovesnost ob 40. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe Republike Slovenije. Prostovoljci na sprejemu pri ptujskem županu. Predstavljena Pulus, knjiga o vinu. Viteška slovesnost vitezov vina v hotelu Primus. Ljudska univerza Ptuj odpira Center vseživljenjskega učenja Podravje. Srečanje kadrovskih menedžerjev Slovenije. Občinski grbi v intarzijah Voja Veličkoviča. Posaditev lipe na domačiji princa Matevža Zokija II. Gost četrtkovih večerov okulist Josip Čačkovič z zdravo prehrano do zdravja. Žveglin sejem. Dan Osnovne šole Olge Meglič. Letni koncert Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj.
Kino Ptuj
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglate. Vse cene so brez D D V.
12., 13. in 14. december, ob 17.30 Na muhi - akcijski film. Ob 19.30 Pokrajina št. 2 - triler. Ob 21.10 Art program: Persepolis - animirana drama.
www. rad i o-ted nik.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________Se®_________
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do». Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
v ^
DARU prej • • • • •
Marta Šamperl, Hlaponci 54/b, 2257 Polenšak
Anton Vodušek, Pleterje 43,2324 Lovrenc na Dr. polju
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
SP
TV
Tfeissiaiipj i'imps&h ločil®fjtinifo pjsifpaisrasi»
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka	Letnik Cena Oprema Barva
CITROEN XSASA PICASSO 1.6 HDI AUDI A41.9 IDI KARAVAN FORD MONDEO KARAVAN 2.0TDCI CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI MERCEDES C 200 CDI LIMUZINA OPEVECTRA 1.9 CDTI KARAVAN EORDEOCUSC-MAX PEUGEOT 307SW1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC 1.5 DCI RENAULT SCENIC 1.9 DCI RENAULT LAGUNA1.6 LIMUZINA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI VWPOLOU VWTOURAN2,OTDI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN RENAULT TRAEIC 1.9 DCI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D CITROEN O U HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 525 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1.9 TDI VW TOURAN 1.9 AUDI A6 3.0 TDI QUATR0 OPEL ZAJRA 1,9 TDCI AUDI A31.9 TDI VWP0L01.2
2005
2003 2005 2001 2001
2005
2004 2002
2006
2004 2001 1998
2005 2004 2001
2006 2001 2006
M^ ■rcoos
_
2 HDI
1.9 TDI
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000 2002
9.490 11.890 7.990 6.690 11.990 12.290 8.990 7.490 9.990 9.290 4.100 4.750 7.290 13.990 7.990 16.900 6.200 13.990 6» 8.490 25.000 12.900 18.900 10.990 7.490 13.900 21.900 13.900 7.490 6.490
AVT. KLIMA VSA OPR.
AVT. KLIMA ^C
AVT.KLIMA^^
AVT. KLIMA,
AVT, KLIMA
KLIMA, VSA OPREMA
AVT. KLIMA NOVI MOD.
AVT KLIMA
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA
AVT. KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT. KLIMA HIGHLINE AVT. KLIMA KLIMA, 9 SEDEŽEV KLIMA
KLIMA, VSA OPREMA
KLIMA
KLIMA
VSA OPREMA, AVT. AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA 7 SEDEŽEV KLIMA ,5 VRAT KLIMA
KLIMA,AVTOMATIC AVT. KLIMA KLIMA
KLIMA,5VRAT
KOV. MODRA ČRNA KOV. ČRNA BORDO RDEČA ČRNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA MODRA BELA
KOV. MODRA SREBRNA KOV. ZELENA BELA
KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA MODRA SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
SPORED ODDAJ
PETEK 12.12.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 13.12.
8.00 S noč iz Maikovcev 9.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica - odd.
15.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
17.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Markovci - Miklavžev koncert
NEDELJA 14.12.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Štajerska frajtonarica l.del 10.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 11.00 Občina Videm - 10 let ljudskih pevk 13.00 Dornava - Miklavžev koncert 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Kronika Občine Destrnik 18.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 19.00 Oddaja ŠKL
PONEDELJEK 15.12.
8.00 Občina Videm -10 let ljudskih pevk 9.15 Oddaje iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Občina Videm -10 let ljudskih pevk 20.00 Markovci - Miklavžev koncert
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE. LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA t	OPR.	BARVA
CITROEN C8 2,0 HDI	2006	12.700,00	KLIMA	KOV. SIVA
FORD FOCUS 2,0 TDCI KARAVAN TRAVELER 2005		9.280,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
FORD MONDEO 2,0 TDCIUMUZ.	2003	7.750,00	XSEN0N	SREBRN
LANCIA PHEDRA 2,0 JTD	2003	9.980,00	NÄVI.	KOV. T. SIVA
MAZDA 323 F 1,5116V	2000	4.500,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
MERCEDES E 300 D AVTOMAT. KARAV	1999	6.280,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
PEUGEOT PARTNER 1,9 HDI	2005	6.880,00	KLIMA	BELA
PEUGEOT 307 1,6 HDI	2005	8.570,00	C0NF0RTKUMABELA	
PEUGEOT 4061,8	1999	4.380,00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULT CLI01,5 DCI	2002	4.880.00	KLIMA	RDEČA
RENAULT ESPACE 2,01	1999	4.190,00	KLIMA	BELA
SEATTOLED01,9 TDI	2005	10.790,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VOLVO S 80 2,40	2005	16.980,00	NÄVI.	KOV. SIVA
VW GOLF IV 1,9 TOI UMUZ.	2002	7.690,00	KLIMA	ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2006	14.880,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
a prilogo
V decembrski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD,
lahko med ostalim preberete o žižuli, o sorti jablane rubens, o vinski sorti kraljevina ter o obnovi vinogradov v Sloveniji, nadalje o uporabi taninov v vinarstvu, v prilogi Vrtnine pa o zelju za kisanje.
Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Cvetka Potočnik, dr.dent.med. v Trstenjakovi ulici na Ptuju
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Aritonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
OPVOZ IN PREPIS NA NAŽE STROŽKE1
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
AUDI A6 3,0 TDI QUATTRO	2004	20.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI All 3,711 SLOV.	2003	23.900,00	AVT. KLIMA	KOV. DEŽ
AUDI ALLROAD 3,0 TDI 0	2007	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 3 TOURING: 318 D	2003	11.590,00	AVT. KLIMA	SREBRNA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CDD	2003	9.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
MITSUBISHI PAJERD 3,2 DID	2003	15.990,00	AVT. KLIMA	KDV. SREBRNA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,9 DCI	2000	5.290,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA KARAVN 2,0	2001	5.290,00	KLIMA	DELA
VW PASSAT 1,9 TDI	2001	7.990,00	KLIMA	KDV. MODRA
LANCIA Y 1,416V	2001	3.290,00	KLIMA	KOV. MODRA
FORD PUMA 1,410V	1999	3.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
MERCEDES CL-RAZRED 500	2000	19.990,00	LPG* PLIN	KOV. D. RDEČA
MERCEDES C - RAZRED 220 CDI	2007	40.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI HIGHLINE	H	18.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
ALFA ROME0147 2,016V TS	2002	7.190,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI AUTHEN.	2002	6.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,616VEXPR.	2001	5.950,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT PARTNER 1,616V	2003	7.490,00	PRVA REG.	KOV. SREBRNA
TOYOTA C0R0LLA 1,6 WTI	2003	8.970,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
CITROEN C8 2,2 HDI SX	2005	11.490,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI ELEG.	2002	6.890,00	PRVA REG. 2003	BELA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	9.950,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 307 2,0 HDI SW MAGNET	2005	9.690,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
ROVER 214 Sl	1999	2.990,00	KLIMA	ZELENA
SEAT LEON 1,416V STELLA	2000	4.590,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
CHEVROLET AVE01,416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
FORD MONDEO 2,0 TDCI GHIA	2005	8.450,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A41,9 TDI LIMUZINA	1998	5.890,00	AVT. KLIMA	ČRNA
PEUGEOT 307 CC 2,0 SPORT	2004	12.490,00	SERV. KNJIGA	KOV. RDEČA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI VARIANT	2004	9.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GETZ 1,3	2005	6.720,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI TT 1,8 T ROADSTER	2002	15.200,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
ŠKODA FABIA COMBI LUKA 1,416V	2008	8.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
NISSAN ALMERA 1,816V	2001	5.700,00	PRVI LAST.	KOV. VIJ0LA
RENAULT CLI01,416V DYNAMIQUE	2002	5.190,00	KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT C0RD0BA 1,9 SDI	2002	5.490,00	PRVI LAST.	KOV. MODRA
RENAULT MODUS 1,2	2004	7.240,00	PRVI LAST.	KOV. RDEČA
OPEL AGILA 1,216V	2001	3.800,00	KLIMA	RDEČA
SMUČANJE JE
MORDA DRUŽINSKI ŠPORT.
Izkoristite čas posebnih ugodnosti, v katerem lahko sebi in svojim najbližjim privoščite izpolnitev težko pričakovanih želja ali skupnih aktivnosti. V UniCredit Bank smo zato za vas pripravili zimske gotovinske kredite v evrih, ki jih odlikuje ugodna obrestna mera. Osebna in hitra obravnava bosta omogočili, da boste ujeli čas ugodnih nakupov... ali prijetne smuke. Ponudba velja do 15. februarja 2009. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si
UniCredit Bank
IGOR IN ZLATI ZVOKI LANGA MODRIJANI NALIJA KOLŠEK MITJA KVINTET TANJA ŽAGAR Ans. VRT TURBO ANGELS Ans. NOVI SPOMINI
NATALIJA VERBOTEN Ans. CVET ELA
Ans. ROSA MANCA ŠPIK Ans. GAŠPARIČ DOMEN KUMER ZREŠKA POMLAD MAJA KAMPL ZAPELJIVKE KATRCA
In še kakšno PRESENEČENJE
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Poslušajte nas na svetovnem spletu
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
petovfcjivto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
RADIOPTUJ
*ui dfiCetu www.radio-ptuj.si
Čeprav v grobu spiš, v naših srcih še živiš.
V SPOMIN Ludviku Kumru
DESTRNIK 33
11.12. 2007
Minilo je žalostno leto, odkar si nas zapustil. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob.
Tvoji najdražji
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK CENA KM BARVA
RE MEGANE 1.E/1GV C0UPE	2D03	6.500	82.312	ZLATA
OPEL CORSA 1.3CDTI 3 VRATA	2006	5.990	91.613	DELA
PEUGEOT 206 1.4 HDIX4.INE	2006	5.990	96.744	RELA
FIAT GRANDE PUNT01.3 MJT DYNAM.	2006	7.400	106.200	MODRA
FORD FOCUS 1.6 TDCITREND	2006	0.100	157.417	RELA
FORD FIESTA 1.4TDCI STEEL	2004	4.990	163.210	SREBRNA
RE KANGO01.5 DCI FURGON	2003	5.900	127.272	RDEČA
RE MEGANE 1.G 16V DYN.PLUS (2V0ZILI)	2007	11.800	15.000-20.000	SREBRNA
SEAT IBIZA 1.4/1BV STELLA	2003	4.990	156.754	RELA
RE LAGUNA 1.8/1GV LIMUZINA	1999	2.000	178.000	SREBRNA
VW GOLF V 1.9TDI/105 CONFORT.UNE	2006	13.500	85.932	ČRNA
VWTOURAN 1.9 TDI/105KM TRENO-UNE	2006	11.300	96.535	GRAFIT
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2006	9.700	115.044	ČRNA
RE VELSAT1S 3.5VB INIT1ALE	2003	10.990	135.348	ČRNA
1 LETO GARANCIJE NA VSA VOZILA!!!
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve,
kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
V SPOMIN
Trinajstega decembra 2008 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila naša
Dragica Lesjak
IZ MOŠKANJCEV 20
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem preranem grobu, ji prižigate sveče ter nosite cvetje in se spominjate trenutkov, ki ste jih preživeli z njo.
Vsi njeni
Läl
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIŽEK, prof. unta dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudboI Ugodne cene s posebnimi popusti!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO OOSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski nasiov
justlna.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Hotel sem uloviti ptico, pa je odletela, hotel sem utrgati cvet, pa je ovenel,
hotel sem vam nekaj reči, pa sem odšel.
V SPOMIN
Danes, 12. decembra, mineva leto dni, odkar je za vedno zati-snil oči dragi mož, oče in dedek
Ernest Ilovšek
IZ PREŽIHOVE 20, PTUJ
Hvala vsem, ki se ga spominjate, ga ohranjate v lepem spominu, mu poklonite lepo misel, cvet ali svečko.
Vsi njegovi
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, vesta vidva in vemo mi. Pošteno in skromno sta živela. Pomagala sta vsem, dobro jim želela.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in mame, dedka in babice, pradedka in prababice
Maksa Voda
21. 12. 1918 t 17. 11. 2008
Veronike Voda
4. 1. 1924 t 30. 11. 2008
Z MESTNEGA VRHA 95
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, ju pospremili na njuni zadnji poti, jima darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku Mirku Pihlerju in patrom Andreju Šegulu, Andreju Fegušu in Martinu Gašperiču za opravljena obreda, ganljive besede slovesa in sveti maši.
Hvala govornikoma g. Alojzu Šegulu in g. Albinu Krambergerju za tople besede ob slovesu. Hvala ge. Silvi Žabot za lepo molitev, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in praporščaku DU Grajena g. Alojzu Murku.
Zahvala gre tudi zdravstvenemu osebju ZD Ptuj kakor tudi Bolnici Ptuj - internemu in kirurškemu oddelku.
Hvala tudi pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Prav posebna hvala vsem, ki ste ju obiskali v času njune bolezni.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Za njima žalujejo njuni najdražji
Že leto dni v grobu spiš, v mislih naših še živiš, a če bi te solza obudila, ne bi tebe, draga mama in žena, črna zemlja krila.
V SPOMIN
16. decembra mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila
Matilda Petrovič
IZ PTUJA, MEŽANOVA 19
Vsi tvoji
V	SLOVO Konradu Plohlu
(1930 - 2008)
Ko bolezen nasloni se na trudna pleča, onemijo usta in srce zatrepeta še zadnjič.
V	družinskem krogu smo se poslovili od očeta, dedka, pra-dedka in tasta. Iskrena hvala vsem, ki sočustvujete z nami!
Plohlovi
SPOMIN
11. decembra 2008 je minilo 5 let žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Marija Kokot
Z GORENJSKEGA VRHA 24
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen dom rože zdaj krasijo in sveče ji v spomin gorijo.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne...
SPOMIN
Danes, 12. decembra, mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek, pradedek in tast
Janez Starčič
IZ POLENŠAKA 48
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj in mu prižgete svečko.
Njegovi najdražji
Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli. Kjerkoli si, naj te čuvajo angeli. Kjerkoli si, na tebe mislimo mi.
SPOMIN Milena Hliš
IZ JUROVCEV
1. 3. 1966 t 13. 12. 2007
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi njeni
SPOMIN Janko Žnidarič
PTUJ
13. 12. 01 - 13. 12. 2008
Nismo te pozabili,
vedno boš ostal v naših srcih.
Vsi tvoji
Podlehnik • Predsedniki svetov za preventivo in vzgojo opozarjajo
Do večje varnosti z večjo preventivo
Predsedniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z območja upravne enote Ptuj so na kolegiju, ki se ga je v Pod-lehniku udeležil tudi predsednik republiškega sveta mag. Bojan Žlender, odločno zavzeli za povečanje preventive na vseh področjih, saj bo ob naraščajočem prometu le tako možno zagotavljati večjo varnost udeležencev.
Kot je na 12. seji kolegija predsednikov občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sredo, 10. decembra, uvodoma poudaril podžupan gostiteljske občine Podlehnik mag. Ivo Ban, sicer tudi predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v tej haloški občini, pomeni za občane v njihovi občini največjo nevarnost hitra cesta, ki vodi skozi osrednji del kraja. Podlehni-ški župan Marko Maučič je dodal, da se je lani pripetila huda prometna nesreča zaradi pomanjkanja zaščitne ograje, izračuni so pokazali, da bi potrebovali v občini okoli 25 km zaščitnih ograj, kar bi jih veljalo okoli milijon evrov, kar je glede na nizek proračun, 1,5 milijona evrov, nemogoče zagotovi. Promet po omenjeni hitri cesti pa postaja vse gostejši, v prometnih konicah je potrebno za prehod čez to cesto čakati tudi do 10 minut ali še več, zato se negotovo sprašujejo, kaj jim bo prinesla nova hitra cesta Hajdina-Macelj, ki je v izgradnji. Veliko upanja vlagajo v občinsko redarsko službo, ki naj bi jo pričeli izvajati v sodelovanju s skupno občinsko upravo s 1. januarjem, saj pričakujejo, da bodo redarji poskrbeli za umirjanje prometa, tako na lokalnih kot regionalnih cestah. Poleg tega pa si prizadevajo, da bi za zagotovitev večje varnosti občanov na bodoči avtocesti zgradili dovolj kvalitetnih in varnih izvozov, nadvozov s prehodi in zaščitnih ograj.
Ko so ocenjevali potek izvajanja skupnega programa izobraževanja prebivalcev na območju upravne enote Ptuj, ki
pravkar poteka, je predsednik sveta za preventivo in vzgojo v MO Ptuj Franc Kozel poudaril, da je večina občin k izobraževanju že pristopila. Predavanja po krajevnih skupnostih in mestnih četrtih so pričeli v novembru, izvajajo jih tudi v decembru, prvi krog pa naj bi končali januarja prihodnje leto. Program izobraževanja prebivalcev je zelo aktualen, saj zajema seznanitev z novostmi novega zakona o cestnem prometu, vožnjo v krožiščih in druge aktualnosti, o katerih smo poročali, izvajajo pa ga usposobljeni predavatelji avtošole Prednost. Nosilec akcije Janez Strelec je pojasnil, da so do sedaj izvedli že 18 predavanj, dan ped tem se ga je v Spuhlji udeležilo kar 50 občanov, drugače pa so udeležbe precej slabše. Odziv med občani pa je kljub temu zelo pozitiven, saj so v glavnem prepričani, da so tovrstna predavanja zelo koristna in vzgojna ter da je potrebno z njimi nadaljevati.
Predsednik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, mag. Bojan Žlender je bil tega zelo vesel, saj to pomeni, da so predavanja v širši ptujski regiji med ljudmi dobro sprejeta, to pa daje upanje na pozitiven učinek, oziroma na povečanje varnega obnašanja v prometu in ugodnejše prometne bilance. Ob tem je poudaril, da sta bili MO Ptuj in Novo mesto izbrani za izvajanje pilotskega projekta na področju preventivnega izobraževanja občanov, ko bo prvi krog izobraževanj končan, pa bodo naredili skupno oceno in z njo seznanili tudi Ministrstvo, vsekakor pa
Foto: M. Ozmec
Za več preventivnih akcij na vseh področjih so se v Podlehniku zavzeli (z leve) podlehniški podžupan Ivo Ban ter predsednika republiškega in občinskega sveta za preventivo mag. Bojan Žlender in Franc Kozel.
Foto: M. Ozmec
Janez Strelec iz MO Ptuj je pojasnil, da so do sedaj izvedli že 18 preventivnih izobraževanj občanov.
bodo tovrstno izobraževanje še okrepili, saj lahko le tako upajo, da bo ob naraščajočem prometu zagotovljena večja možnost varnosti udeležencev v prometu.
Zaradi tega pa so se tudi na območju Upravne enote Ptuj odločili za revitalizacijo ali ponovno oživitev dela svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sleherni občini, kajti od ravni prome-tno-varnostne osveščenosti na lokalni ravni je odvisno tudi uresničevanje Nacionalnega programa varnosti kot celote. Franc Kozel je pojasnil, da so si v svetu MO Ptuj izborili sofinanciranje preventivnih programov varnosti, tako da bodo v prihodnjem letu prejeli za to dejavnost 0,75 evra po občanu, v letu 2010 pa naj bi za to prejeli že en evro na občana, cilj pa je, da bi podobno kot drugod po svetu za programe prometne preventive čim prej zagotovili po 2 evra na občana.
Vsem svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju upravne enote Ptuj je zato predlagal, da uredijo sofinanciranje njihovih aktivnosti; to pa bodo lahko dosegli le z dobro in vnaprej načrtovanimi konkretnimi aktivnostmi, ki jih je treba ovrednotiti ter s tako izdelanim programom sodelovati pri sestavi občinskih proračunov.
Napoved vremena za Slovenijo
Dnevi od Lucije (13.) do božičnega dne 4/2
vreme vseh mesecev oznane.

Danes bo pretežno oblačno, občasno bodo še rahle padavine, Tudi ponekod po nižinah bo popoldne in zvečer dež prešel v rahel sneg, Na Primorskem bo pihala zmerna burja, ki bo nekoliko močnejša v Vipavski dolini, Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem do 12 stopinj C,
V soboto in nedeljo bo večinoma oblačno, Občasno bodo še rahle padavine, po nižinah deloma dež, deloma sneg, Burja na Primorskem bo oslabela,
Zakonodaja namreč nalaga občinskim svetom in županom, da so za izvajanje programov svetov za preventivo in vzgojo dolžni zagotoviti ustrezna sredstva.
Mag. Bojan Žlender je ob tem poudaril, da je bistvo revitalizacije občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mobilizacija preventivnih aktivnosti na vseh področjih, saj želijo skupaj z državo oziroma direkcijo za ceste doseči, da bi v vseh 210 slovenskih občinah do leta 2010 usposobili ekipe ljudi, ki bodo v svoji občini dejansko skrbeli za prometno varnost; kajti promet se povečuje na vseh ravneh, prav tako pa tudi hitrost, zato je tudi nevarnosti vse več.
Da bi to lažje dosegli, so dopolnili tudi načrt za zagotovitev varnosti cestnega prometa v lokalnih skupnostih v letu 2009, pri čemer gre predvsem za poenoten pristop k izobraževanju občanov in razpršitev na manjše skupine, kot so osnovne šole, vrtci. Čeprav je po mnenju Bojana Žlendra program ptujskega sveta za preventivo in vzgojo eden najboljših v Sloveniji, bodo po besedah Franca Kozela v prihodnjem letu dali še večji poudarek predvsem izobraževanju mladih motoristov in voznikov skuterjev. Vse občinske programe in načrte varnosti pa bodo še dopolnili in aktualizirali.
Ker so pred nami praznični
dnevi, so opozorili na akcijo Alkohol ubija - največkrat nedolžne, ki ga izvajajo skupaj s slovensko policijo in Ministrstvom za zdravje, v kateri bodo do konca decembra poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov, kar pomeni, da bodo preverjali morebitno vinjenost in zasvojenost z mamili. V okviru akcije Bodi preVIDEN bodo med krajane razdelili več kot 30.000 odsevnih trakov in jih pozivali, naj ob slabši vidljivosti v mraku in ponoči obvezno nosijo odsevna telesa. Med drugim pa smo izvedeli tudi, da bo medobčinsko tekmovanje pod naslovom Kaj veš o prometu spomladi v občini Žetale, pomočnik komandirja na Policijski postaji Ptuj Boris Kozenburger pa je udeležence posveta seznanil s pripravami na Otroško varnostno olimpijado, v kateri bodo sodelovali vsi učenci 4. razredov osnovnih šol v Sloveniji.
M. Ozmec
ZLATARSKA AMBULANTA ZA VAŠ NAKIT
($ec¿rao
Osojnikova cesta 9, Ptuj Tel.: 02 787 09 13
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Roman Zemljarič s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
Učinkovita raba energije:
-	vgradnja toplotnih črpalk
-	soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija)
-	zmanjšanje stroškov ogrevanja do 70% Elektrotehnika:
-	instalacije - avtomatizacija
-	meritve - videofoni
Črna kronika
V Gruškovju zaplenili pištole
Vir: Carinska uprava RS
Carinski delavci Referata za zatiranje tihotapstva Murska Sobota so 30. novembra zvečer v Gruškovju preiskali vozilo z avstrijskimi registrskimi tablicami.
V	njem so bili trije potniki, ki so carinski kontroli prijavili vsak svojo osebno prtljago in vsak dva zavoja cigaret. Pri osebnem pregledu potnikov so cariniki pri enem potniku našli skrite štiri pištole znamke Zastava in 25 nabojev S&B kalibra 6,35. Potnik je imel pištole zlepljene po dve skupaj in zataknjene za pasom, naboje pa je imel v hlačnem žepu, ovite v aluminijasto folijo. Carina je pištole in naboje začasno zasegla in predala policiji.
Mladoletni roparji
3. decembra so policisti Policijske postaje Maribor I prijeli štiri osebe, ki so osumljene, da so izvršile kaznivo dejanje ropa.
V	Mariboru so pristopile do 18-letnega Mariborčana in mu z grožnjo odvzele mobilni telefon in denar, nato pa so s kraja zbežale. Oškodovanec, ki je kaznivo dejanje takoj prijavil, je podal natančen opis osumljencev, zaradi tega je policistom le nekaj minut po storjenem kaznivem dejanju uspelo osumljence prijeti. Ugotovili so, da so trije osumljenci še mladoletni, in sicer dva Mariborčana, stara 15 in 16 let, 16 let star Ptujčan, eden pa je ravno dopolnil 18 let in je doma iz okolice Radovljice. Zoper vse osumljence bo podana kazenska ovadba.
Vlomi, tatvine
V	kraju Slomi v občini Dornava je neznani storilec 6. decembra vlomil v hišo. Pregledal je vse prostore v hiši in odtujil za okoli 9000 evrov zlatnine in denarja.
Neznani storilec je 6. decembra vlomil v Kulturni dom Jurovski Dol in odtujil več akustičnih aparatov ter svetlobnih naprav. Lastnika je oškodoval za okoli 5.000 evrov.
V	času med 28. novembrom in 3. decembrom je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Slovenski Bistrici in iz nje odnesel 3000 evrov gotovine in zlatnino v vrednosti 1000 evrov.
Ilegalni prestopi meje
Policisti Policijske postaje Ormož so 3. decembra ob 23.00 v okolici Središča ob Dravi prijeli tri državljane Bosne in Hercegovine, ki so na nedovoljen način prestopili državno mejo. Po postopku so bili vrnjeni Hrvaškim varnostnim organom.
3. decembra ob 15.00 so policisti Policijske postaje Gorišnica opazili sumljiv osebni avtomobil. Po nekaj neuspelih poskusih ustavljanja vozila so policisti voznika vendarle zaustavili, pri tem pa prijeli dva sopotnika, ki sta skušala pobegniti. Pri postopku so policisti ugotovili, da je voznik 35-letni državljan Hrvaške, sopotnika pa sta bila 22- in 19-letna državljana Turčije, ki nista izpolnjevala pogojev za vstop v Slovenijo. Zoper voznika bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.