AND
fu£Čir<§<^
NO. 62
m.
rook'h,?0oct i/]e MtimtcAN m mm
■ ’’ N y	SN ULt«©l»A®«
• 7^7
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg

CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 30, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Predsednik Ailende se uči izvažati baker
I
Antonia Kutnar
_____	V Euclid General bolnišnici
Kq SO tuji strokovnjaki za- je umrla 63 let stara Antonia pustili Čile, je produkcija j Kutnar, 19700 Naumann Ave-
Novi grobovi Pakistanske oborožene cu« i«im! ra*'*«
siie premalošteviine amerlske
bakra naglo padla, čile pa je zašel v I'jzave. SANTIAGO, Čile. — Čilski levičarji s predsednkom dr. Allen-dejem na čelu so se že lani bahali, kako bodo podržavili proizvodnjo bakra in kake mastne zaslužke bodo spravili v državno blagajno, prišlo je pa vse drugače.
Čile proizvaja letno do 700,000 bakra, tri največja podjetja, Preje ameriška, sedaj v postopku nacionaliziranja, so proizva-Vajala okoli 550,000 ton na leto. Na to proizvodnjo so ciljali čilski levičarji v prvi vrsti. Pa so urezali. Ko so podjetja začutila, da se bliža doba javne u-Prave, je preko noči zapihal drug veter v njih. Najprvo so Vodilni tehnični in trgovski strokovnjaki iz tujine — jih je bilo Vsega skupaj okoli 700 — skleni-h, da ne bodo več ostali na svo-Pb službenih mestih, njihove družbe so jim pomagale iskati bresta zunaj čilske republike. S terri je prišla vsa uprava v zmedo.
Novi “strokovnjaki” so hitro Zgubili pregled o proizvodnji, ki 3e padla za okroglo 20%. Zato so Prodali več bakra, kot so ga bheli ali ga še bodo producirali, h^aker je bil prodan po borznih zaključkih, ti pa ne poznajo nobenega ozira napram dobaviteljem, ki ne izpolnjujejo svojih °bvez. Čilski “izvozniki” so bili °bsojeni na povračilo šlčode svo-Pm kupcem. Prva posledica je bil manjši dotok deviz v čilsko Porodno banko, ki so njene rezerve v devizah padle od $300 PPlijonov na pol bilijona dolarjev. Gospodarski krogi se bojijo, da se bodo rezerve topile še na-Proj.
Nesposobnost novih upravite-lev bakrenih podjetij je seveda P°stala vaba za razne špekulan-m pustolovce, ki se sedaj vrti-j° okoli novih “merodajnih” in hb skušajo zapeljati na spolzka ^°ta. Režim dr. Allendeja se Vsega tega zaveda in skuša pri-Vabiti prave strokovnjake, ki bi f111 pomagali delati red v izvozu akra; pa ima nemalo smolo. akih strokovnjakov ne veseli j^sel saniranja. Ako bi ga režim ■^Pj polomil pri saniranju, bi bili SeVeda krivi strokovnjaki, ti se ^ za tako čast ne potegujejo. ro se že davno znane stvari udno je le, da vsega tega niso vPosteva!i čilski levičarji. Saj bi J11P pamet velevala, da bi si ^Pjpreje zagotovili sodelovanje Pravih strokovnjakov, potem se Se^e spustili v nacionalizacijo, ki .Irn zaenkrat ustvarja le zgube Nerentabilno proizvodnjo.
--------O-------
Kuvajt priznal Peiping
TAJPEJ, Tajvan. — Emirat Uvajt ob Perzijskem zalivu, j^0 najbogatejših oljnih ležišč svetu, je priznal vlado v Pei-jjlngu kot vlado Kitajske. Vlada ,5c^0nalne Kitajske na Tajvanu ^ °rmozi) je zato prekinila UVajtom diplomatske zveze.
nue, rojena Žnidaršič v Nada-njem selu pri Pivki v Slovenskem primorju, od koder je prišla v ZDA 1. 1924 in kjer je zapustila brata Antona in Jožeta ter sestre Marijo, Pavlo in Frančiško. Pokojna je bila žena Franka, mati Williama, Franka, Rose Kaporc in Ann Polly, 7-krat stara mati. Zaposlena je bila kot čistilka pri Euclidskem javnem šolstvu. Bila je članica ADZ št. 6 in SŽZ št. 14. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena danes ob dveh popoldne.
------o------
Francija dete težava MM Britaniji \m sprejemu v Skupni trg
BRUXELLES, Beg. — Francija je zahtevala, da na svoji ministrski seji članice Skupnega trga danes razpravljajo o vprašanju britanskega funta in možnih posledic njegovega mednarodnega položaja na trdnost valut članic Skupnega trga, ko bo vanj sprejeta Velika Britanija. Doslej je bilo odločeno, da bodo o tem vprašanju le govorili, ne pa se o njem tudi pogajali.
Francosko stališče smatrajo v Londonu za francoski poskus zavreti, sprejem Velike Britanije v prihodnjem maju, kot je bilo predvideno. Treba je bilo rešiti le še tri vprašanja:	britanski
prispevek v skupni proračun Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega trga), pogoje za prodajo mlečnih izdelkov Nove Zelandije v Skupnem trgu in jamstvo za pridelovalce sladkorja v britanskih posestih Karibskega morja.
Nemški kancler Willy Brandt je pozval vse prizadete, naj pokažejo več “prožnosti” pri reševanju vprašanj britanskega sprejema v Skupni trg.
Pakistan ima sicer dobro iz-vežbane in opremljene o-borožene sil, toda teh ni dovolj, da bi krotile dalj časa 75 milijonov upornih Bengalcev.
CLEVELAND, O. — Novice, ki jih dobivamo o stanju v Pakistanu, so nezanesljive. Izvirajo deloma iz uradnih pakistanskih virov, ki se seveda morajo ravnati po željah Yahya Khana, in po poročilih iz Indije, ki jim pa tudi manjka znakov zanesljivosti. Najbolj sumljivo je dejstvo, da je sedanji pakistanski režim dal takoj blokirati vse tuje časnikarje v hotelu v Daki, nato pa jih postavil na mejo.
V Vzhodnem Pakistanu vlada to, kar so vsi napovedovali: a-narhija. Vlada nima med 75 milijoni prebivalstva nobene zaslombe, vsi domačini so za predsednika Avami lige Rahmana. Pri taki množici oborožene sile in varnostni organi, izraženi v par tisočih, ne pomenijo dosti. Da v Vzhod. Pakistanu policija ni v rokah režima, se vidi v tem, da jo režim v svojih poročilih nikjer ne omenja. Kar se tiče pakistanskih oboroženih sil, je stanje sledeče:
Režim je zmeraj gledal, da so bile obordžene sile, kar jih je bi lo, koncentrirane v Zahodnem Pakistanu. Tam namreč živi rod, ki ima smisel za vojaško organizacijo. Tam so bili nabrani tudi vsi oficirji, ki so danes na vodilnih položajih. V Vzhodnem Pakistanu je menda komaj 50,000 vojakov, to pa je kaplja v morju 75 milijonov ljudi. Zato sodijo opazovalci v Londonu, da bo Zahodni Pakistan mogel z vojaško močjo obvladati le glavno mesto Dako in še par drugih večjih mest, povsod drugod bo pa vladala anarhija pod var-i stvom Avami lige. S tem ni rečeno, da bodo tam boji. Jih ne bo, dokler se tam ne pokažejo vojaki Yahye Khana. Teh pa ne bo moglo priti veliko, ker je pakistanska armada maloštevilna.
SANTIAGO, Čile. — Bethlehem Iron Mines Company, podružnica Bethlehem Steel Corp. v ZDA, je po zanesljivih virih podpirala kupno pogodbo s čilsko vlado o svojih železnih rudnikih v Čile za ceno preko 30 milijonov dolarjev. Podrobnosti pogodbe niso znane.
Družba je bila prisiljena rudnike prodati, ker ji je vlada Čila grozila, da jih bo sicer zasegla.
Glavno vprašanje so obsežni bakreni rudniki, ki jih lastujejo ameriške družbe Anaconda, Kennecott in Cerro Corporation, v katerih je preko 700 milijonov vloženega kapitala. Vlada je poslala Kongresu ustavno dopolnilo, ki naj omogoči nacionalizacijo teh rudnikov.
KAL PAPEŽA
Včeraj je sv. oče sprejel v Vatikanu predsednika SFRJ Josipa Broza Tita in se zadržal z njim v privatnem razgovoru eno uro in 10 minut. Titov obisk papeža naj bi dopolni! pomiritev Titovega komunističnega režima s Katoliško cerkvijo in s tem okrepil ugled Jugoslavije v svetu.
VATIKAN. — Oblasti so stro-| Cerkve in Vatikana ter pod pa-go zastražile Trg sv. Petra, ko pežem Janezom XXIII. začel
se je včeraj peljal na obisk k sv. očetu predsednik J u g o s lavije Josip Broz Tito. Za konec tedna je bilo namreč raztrošenih veliko letakov po Rimu in še posebej po Trgu sv. Petra in okolici,
pripravljati pot k pomiritvi s Cerkvijo in Vatikanom. Nato je bil med obema sklenjen in podpisan protokol in lani avgusta so bili obnovljeni redni diplomatski stiki med Beogradom in Va-
Iz Clevelanda in okolice
v katerih je napaden Tito kot tikanom. Titov včerajšnji obisk
Zamrznitev
oboroževanja
WASHINGTON, D.C. — Sen. Henry M. Jackson, demokrat iz Washingtona, je predložil, naj Združene države sklenejo s Sovjetsko zvezo zamrznitev jedrskega in raketnega oboroževanja za eno leto, kar naj bi olajšalo razgovore o omejitvi strateškega oboroževanja — SALT na 'Dunaju.
Tako ZDA kot ZSSR sta na pragu novega vala oboroževanja, ko druga drugi ne zaupata, da he bi z nenadno izgradnjo novega sistema dosegla premoč in u-ničila sedanje ravnovesje sil, ki je glavno jamstvo svetovnega miru.
Kar se tiče orožja, si je vlada preskrbela še precej dobro kakovost v Ameriki, Angliji, Nem- sovražnik katoliške Cerkve, ko
“eden najhujših tiranov naše dobe”. Skupina ‘konservativnih” katoličanov je v letakih trdila, da je “papež razočaral in odtujil” kristjane s tem, da sprejema Tita.
Tito je bil pri sv. očetu v privatnem razgovoru v njegovi knjižnici eno uro in 10 minut, predno sta prišla oba pred zbrane vatikanske in jugoslovanske zastopnike na kratke izjave. Papež Pavel VI. je pozval Tita k sodelovanju pri iskanju mednarodnega miru, pozdravil jugoslovanske napore na tem polju in napore za boljše odnose med državami ter zagotovil svojega gosta, da se Vatikan ne bo vmešaval v notranje zadeve Jugoslavije.
Titov obisk je bil določen že za lanski december, pa je bil nato odložen skupaj s Titovim o-biskom v Italiji. Tito je bil v otroških letih ministrant v svojem rodnem Kumrovcu, kasneje je v ruskem vojnem ujetništvu prešel med komuniste in bil hud
pri sv. očetu naj bo uradno pomiritev med obema končno zapečatil.
čiji in Kitajski, odprto je pa vprašanje, ali je urejen dotok municije. Vsekakor tudi ta mala količina orožja nekaj pomeni, kajti uporniki še tega nimajo. Njihovo orožje spada večinoma že v muzeje ali pa med staro železo.
Potemtakem je odprto vprašanje, koliko časa bo mogel režim Yahye Khana vsaj na videz držati Vzhodni Pakistan pod svojo oblastjo.
je v Jugoslaviji uvedel tekom druge svetovne vojne in ob njenem koncu komunistični režim. Dal je zapreti in pokončati na stotine duhovnikov in redovnic, med njimi zagrebškega nadškofa Stepinca.
Ko je papež Pij XII. tega imenoval za kardinala, da bi tako javno obsodil Titovo nasilje, je Tito prekinil diplomatske odnose z Vatikanom. Počasi je spoznal zgrešenost svoje politike do
Zadnje vesti
FT. BENNING, Ga. — Včeraj popoldne je po 13 dneh posvetovanj porota vojaškega sodišča odločila, da je porotnik William L. Galley Jr. kriv umora najmanj 22 južnoviet-namskih civilistov v My Lai pred 3 leti. Danes mora porota odločiti o njegovi kazni, možna je le smrtna obsodba ali pa dosmrtna ječa. Obsodba pojde avtomatično pred višja sodišča in bo prešlo nemara več let, predno bo dokončno veljavna — kakršnakoli že bo — in izvršena.
LOS ANGELES, Kalif. — Porota je včeraj obsodila na smrt Charlesa Mansona in njegove tri soobtoženke za umor Sharon Tatc in (i drugih oseb. To je bila ena najdaljših in najdražjih sodnih obravnav v naši deželi. Stala je ze sedaj milijon dolarjev, pa se bo nemara vlekla še vet let, predno bo najvišje sodišče reklo svojo zadnjo besedo.
SAN CLEMENTE, Kalif,—Predsednik Nixon je včeraj izdal
>z bolnišnice—
Mrs. Ivanka Matic, 6009 Bay-liss Ave., se je vrnila iz bolnice In se želi zahvaliti vsem za obiske, kartice, cvetlice in darila, ;e posebej pa Father Faležu za jbisk.
Visoka starost—
Rojak John Zakrajšek, ki živi pri svoji hčeri Frances Struna na 19431 Monterey Avenue, je praznoval nedavno 90. rojstni ian. Vsem, ki so mu čestitali, se za to lepo zahvaljuje.
V bolnišnici—
Mrs. Julia Jenko, 6128 Glass Avenue, mati lasthice Emilee’s ieauty Salon, je v Polyclinic oolnišnici, soba št. 125. Obiski ;o dovoljeni.
Seja—
Klub slov. upokojencev v Eu-clidu ima v četrtek ob dveh popoldne sejo v navadnih prostorih SDD na Recher Avenue. Po seji bo na razpolago prigrizek.
ilokoborba—
V četrtek zvečer ob 8. se bosta v Areni, 3717 Euclid Avenue, pomerila Ernie Ladd in Tex McKenzie.
K molitvi—
Članice Podr. št. 14 SZZ so vabljene jutri, v sredo, ob 7. zvečer v Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo članico Antonio Kutnar.
Kako je odtekal denar iz Slovenije v federalno blagajno v Beogradu?
i .^^ežno jasno ,jse- Naj višja ?koU 40,
in nekaj top-temperatura
CLEVELAND, O. — Najprej e par besed o predmetu samem po članku v ‘Delu’ 11. februarja! Članek obravnava vprašanje republiškega poslanca Skvarča na naslov ljubljanske vlade, kdaj je “izvršni svet skupščine SR Slovenije pritiskal na to, da naj bi federacija sodelovala še pri financiranju proge Beograd-Bar in pri melijoracijah v Makedoniji v okviru že sprejetih obveznosti ter kolike obveznosti izvirajo za Slovenijo iz te obveznosti?” Da bo stvar razumljiva:	Skozi Srbijo in
Črno goro gradijo že dolgo let železniško p r o g o Beograd-Bar. Progo bi morali načeloma financirati Srbija in Črna gora, vendar pa pri financiranju “sodeluje” tudi federacija in prispeva levji delež, dočim je na primer Slovenija morala sama financirati progo do Kopra. Prispevek, ki ga daje federacija za progo in melioracije gredo seveda iz federalnih dohodkov, te pa daje deloma Slovenija. Vsa zadeva je bila v Sloveniji že dolgo povod za proteste in očitke, seveda brez vsakega uspeha. Slovenija do sedaj niti točno ne ve, koliko je že prispevala in koliko bo še morala. ,
Izvršni svet SR Slovenije je dal Skvarči sledeče pojasnilo: “Izvršni svet na svojih plenarnih sejah NI RAZPRAVLJAL o zveznih investicijah, pač pa so njegovi pooblaščeni zastopniki sodelovali v razpravah v tako imenovani iz-venprogramski bilanci v o-kviru rednih konzultacijskih sestankov in v posebni delovni skupini zveznega izvršnega sveta. Skupina je proučevala finančne vidike ukinitve izvenproračunske bilance za 1. 1970 in prenosa te bilance na republike. Investicijska bilanca je predvidevala za 1. 1971 — primanjkljaj 3051 milijonov dinarjev; okoli 30 L vseh obveznosti ni kritih. Med obveznostmi federacije v okviru investicijske bilance za 1. 1971 je bila na osnovi zakonov, ki so bili sprejeti prejšnja leta, uvrščene tudi proga Beograd-Bar v skupni višini 449 milijonov dinarjev in melioracije v SR Makedonjii v znesku 181 milijonov dinarjev. Za 1. 1970 sta ta dva zneska znašala skupaj okoli 165 milijonov dinarjev.
Predstavniki izvršnega sveta SR Slovenije so v vseh raz-ravah dosledno zastopali stališče, naj se investicijska bilanca ukine, obveze pa y ce-
loti prenesejo na republike. Glede na finančno stanje, v katerem so se znašle nekatere nerazvite republike, pa je bil takšen dosleden sklep izvedljiv le v primeru posebnih rešitev za določene obveznosti federacije.
Takšen pristop in izjemno obravnavanje je sprejela večina predstavnikov drugih republik, temeljil je pa tudi na sklepih 1. konference ZKJ, v katerih sta bili izrecno in določno izvzeti dograditev proge Beograd-Bar in melioracije SR Makedonije”.
S tem je uradno pojasnilo zaključeno, je pa obenem tipičen in klasičen primer, kako je federacija izkoriščala Slovenijo in jo še in kako ljubljanska vlada prikriva še danes dejansko stanje. Ta škandal ni nič manjši od znane a-fere o slovenski hitri cesti, kjer so ljubljanski komunisti tudi morali kapitulirati pred federacijo in bili pri tem še okregani od Tita.
Iz gornjega poročila je namreč razvidno:
Ljubljanska vlada (Smoletova ali Kavčičeva) ni nikoli na svojih sejah obravnavali "zadeve proge in melioracij. Kdo je torej poslal predstavnike v Beograd in kdo
jim je dal navodila, kaj naj tam delajo? Kako to, da v gornjem poročilu manjka vsak podatek, koliko denarja je šlo na račun izvenproračunske investicijske bilance v Beograd in za kaj je bil porabljen? Zakaj ljubljanska vlada ni smatrala za potrebno, da o tem poroča ljubljanskemu parlamentu? Kako to, da se ljubljanski parlament za vse skupaj ni menil, saj so vsi vrabci na ljubljanskih strehah vedeli za ta škandal. Koliko znašajo še zmeraj obveze Slovenije v prid likvidaciji izvenproračunske bilance. Ulica govori, da je treba slovenski republiki odšteti na ta račun vsako leto okoli 25 milijonov dinarjev! Kdo kontrolira likvidacijo bilance? Ali morda kar federacija sama? Ali ne bo postala likvidacija bilance ovinek, ki bo vodil v nova republiška bremena za federalne polomije?
In končno, kdo je odgovoren za skrajno zanikrn in površen odgovor izvršnega sveta v tej zadevi. Lepa suverenost čaka slovensko republiko, ako ne bo upala niti terjati čistih računov, kaj šele zahtevati svoje pravice. Tako tovarišijo je treba razgnati, ne pa neštetokrat reformirati!
Petrolejska ladja se potopila v Atlantiku
PORTSMOUTH, Va. — V so-ooto se je na viharnem morju nenadoma razklala 34,994 ton obsegajoča petrolejska ladja Te-vaco Oklahoma na poti iz Port Arturja v Teksasu v Boston. Nesreča se je zgodilo tako naglo, v okviru kongresnega polno-1 da ni moštvo oddalo nobenega močja odredbo o omejitvi znaka o nesreči in klicov na po-plač in cen v gradbeništvu.! moč.
Plače naj bi ne rastle preko ! Za nesrečo so zvedeli šele na-6‘.t na leto, med tem ko so v slednji dan, ko je libijska petro-zadnjih letih 15-18'/t.	lejska ladja Sasstown našla 11
NEW DELHI, Ind. — Za enkrat preživelih mornarjev v rešilnem je armada zdrobila upor do- čolnu in jih vzela s seboj v New mačinov v Vzhodnem Paki- York. Rešeni so pripovedovali, stanu z vso odločno nasil- da so ostali na zadnjem delu nostjo in brezobzirnostjo. Šte-(ladje do nedelje zjutraj, ko so vilo mrtvih civilistov cenijo |jo zapustili in se spravili v re-na okoli 15,000, od tega samo‘šilni čoln. Pol ure kasneje so vi-v glavnem mestu Daki okoli deli, koliko moštva je bilo na 7,000. Oblasti so prijele šejka ladji. Trdili so, da naj bi bilo Mujibura Rahmana in nje- vsega skupaj na ladji 30 oseb, gove sodelavce, ker ni maral toda zastopnik družbe, lastnice
bežati. Radio Bengalije poroča še vedno o bojih in trdi, da je večina Bengalije svobodna. To more veljati kvečjemu za
ladje, je v New Yorku izjavil, da je na takih ladjah običajno od 42 do 44 članov posadke. Gibalna straža je včeraj preisko-podeželje, ker vsa večja sre- vala področje s središčem 125 dišča so pod nadzorom vojske, (milj severovzhodno od rta Hat-MOSKVA, ZSSR. — Danes je teras, če bi le našli kot še kake-bil tu odprt 24. kongres Ko-Iga preživelega ponesrečenca s munistične partije, ki se ga (potopljene ladje, udeležujejo tudi zastopniki
kakih 80 tujih KP z vsega sveta. Odsotna je KP Kitajske in KP Albanije. V otvoritvenem govoru in poročilu je glavni tajnik L. Brežnjev predložil konferenco jedrskih sil o omejitvi jedrskega orožja.
RIM, It. — Po obisku pri papežu Pavlu VI. se je predsednik SFRJ Tito s svojim spremstvom vrnil domov. V pogledu miru in mednarodnega sodelovanja, je dejal Tito, so njegovi nazori enaki ali slični nazorom sv. očeta. Z njim se je razgovarjal o po-ložju Cerkve v Jugoslaviji, pa tudi o možnostih in potih za mir v Indokini in na Srednjem vzhodu.
PARIZ, Fr. — Včeraj se je ses-
Večje povpraševanje
NEW YORK, N.Y. — Povprečno zaprosi letno za posvojitev o-trok v ZDA preko 800,000 zakonskih parov. Na razpolago za posvojitev je povprečno le okoli 90,000 otrok.
tal tu z zunanjim ministrom Egipta Riadom posebni zastopnik ZN G. Jarring. Razgovor ni prinesel baje nič novega. Riad ima danes v Parizu posvete z egiptskimi poslaniki iz vse Evrope.
HONG KONG. — Na poti iz Manile je bilo ugrabljeno filipinsko potniško letalo in bilo po pristanku tu, kjer je vzelo gorivo, odpeljano v Kanton na Kitajskem. Tu so ugrabitelji pustili iz letala 19 oseb.

AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 30, 1971
Ameriška Domovina
i mrnjrrr1 fc
6117 St. Clair /Vve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.ftQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
,83
No. 62 Tuesday, March 30, 1971
Usoda sovjetskih Judov
Za usodo sovjetskih Judov se je začel zanimati ves svet. Deloma je treba to pripisati propagandi judovske rase po vsem svetu, deloma pa tudi zagonetnemu obnašanju sovjetskih oblasti v tej zadevi.
Obnašanje sovjetskih oblasti je na prvi pogled res zagonetno. Saj so bili Sovjetski Judje tista narodna manjšina v Sovjetski zvezi, ki ji je bil režim načeloma najmanj naklonjen. Pomanjkanje naklonjenosti se ni toliko čutilo v prvih par desetletjih sovjetske oblasti. Takrat so sovjetski uradi še kolikor toliko spoštovali načelo ravnopravnosti vseh sovjetskih državljanov neglede na narodno pripadnost. To je veljalo tudi za Jude, saj je bilo nekaj Judov celo v politbiroju in v sovjetski vladi. Polagoma so judovska imena izginila iz spiskov vodilnih komunistov, dokler jih ri popolnoma zmanjkalo. Judje so se med tem kar dobro znašli v vrstah navadnih aparatčikov, posebno tam, kjer je bilo potrebno strokovno znanje. To seveda ni pred drugo svetovno vojno dosti pomagalo sovjetskim Judom takrat, ko je Stalin začel preganjati vse svoje dozdevne nasprotnike in sovražnike. V Sibirijo so morali romati ne samo milijoni sovjetskih kmetov, ampak tudi tisoči sovjetskih Judov.
Kmalu po koncu druge svetovne vojne je Stalin nameraval organizirati s pomočjo Berije splošno preganjanje Judov, povod za tako ravnanje naj bi bila izmišljena akcija judovskih zdravnikov, da škodujejo kolektivno sovjetskim l;udem, posebno oblastnikom. Stalinov načrt je propadel s Stalinovo smrtjo. Vendar je že veliko Judov romalo v Sibirijo v pripravah na to preganjanje. Kmalu za tem so komunisti našli nov razlog za preganjanje. Začela se je izraelsko-arabska vojna in hitro končala z izraelsko zmago. To je Sovjete kot arabske zaveznike hudo razkačilo in začeli so se znašati nad Judi, ki pa niso delali drugega “greha”, kot da so simpatizirali z Izraelom in se veselili izraelske zmage. Zopet so se pojavile kolone sovjetskih Judov, usmerjene v Sibirijo.
Do spremembe je prišlo tudi na judovski strani. Ko so Sovjeti po Stalinovi smrti opuščali prisilna delovna taborišča v Sibiriji, se je tudi na tisoče Judov vrnilo v svoje rojstne kraje. Veseli so bili, da je bilo konec njihovega trpljenja v Sibiriji. Ravno narobe: Judje so s ponosom trkali na svoja prša, da so prenesli tudi vse sibirsko trpljenje in ostali pri ždvljenju. Tako se je zgodilo prvič, da Judje niso več molčali v sovjetskih uradih, ampak tudi ugovarjali češ, saj nam ne morete narediti nič drugega slabega kot nas poslati nazaj v Sibirijo ali pa držati v domačih zaporih. To trpljenje že poznamo, se ne damo več strašiti in prestrašiti. To je bil pojav tihe opozicije, ki ni bila ne organizirana ne političnega značaja. Režim je bil napram njej brez moči.
Judovska samozavest je naravno rastla z mednarodnim pomenom izraelsko-arabske vojne. Sovjetski Judje so spoznali, da je Izrael nekaj, s čemur je svet prisiljen računati. To je silno dvignilo njihovo nacionalno zavednost, kar se je tudi pokazalo v obnašanju Judov napram sovjetskim oblastem.
Grešili bi, ako bi mislili, da je judovska upornost v Sovjetski zvezi nekaj tipično judovskega. To ne drži, ves sovjetski svet je postal odpornejši proti sovjetski birokraciji. Odpornost ni ne organizirana in ne politično usmerjena. Temelji na sovjetski ustavi in sovjetskih zakonih. Opor-nost samo zahteva, naj režim spoštuje to, kar je sam napisal v svoji ustavi in svojih zakonih. Najbolj glasni odporniki so seveda sovjetski literarni in kulturni ljudje. Zato je tudi toliko spopadov med njimi in javno upravo. Dočim se je še I. 1940 vsak sovjetski človek moral zateči v molk, da ga režim ni prehudo udaril, danes tak strah odmira. Ruski aparatčiki se morajo pošteno truditi, da zlepa kaj dosežejo. Vsega tega tuji svet v Sovjetski zvezi ne opaža, ker nima prilike videti, kako se odvijajo “dialogi” med sovjetsko u-pravo in sovjetskim človekom.
Ko je bil Kosygin pred leti v Ameriki in govoril z Johnsonom, sta govorila tudi o judovski emigraciji. To je prišlo v javnost in dalo Judom novo upanje, da bodo morda vendarle začeli dobivati potne liste za Izrael. Morda je Kosygin mislil, da bo. vse ostalo le pri besedah, pa se ni zgodilo tako. Začel je dobivati brzojavke in pisma od judovskih kandidatov za emigracijo. Tega gradiva se je nabralo toliko, da režim ni mogel molčati. Počasi je odprl vrata v emigracijo, to tem bolj, ker sta se zadnje čase porinila v ospredje dva dogoodka v prid judovskim žteljam po emigraciji.
Najprvo je znani decembrski leningrajski proces proti Judom, ki so hoteli ugrabiti letalo in ilegalno leteti na tuje, radi svojih ostrih obsodb razburil ves svet, k čemur je dosti pripomogla judovska propaganda v vseh svobodnih deželah. Moskvi je bilo mednarodno negodovanje očitno zelo neprijetno. Ni samo znižala kazni, je tudi dajala več potnih listov z.a Izrael.
Drugo, kar vpliva na novo smer pri dajanju potnih listov, je pričakovani komunistični kongres v Moskvi. Tam bo zbran cvet komunizma z vsega sveta. Tam bodo Sovjeti tudi zvedeli, kako zelo škoduje sovjetska politika pri emigraciji v Izrael. Ta poročila, ki jih bodo dali tovariši, bodo obenem tudi kritika take politike. Kremelj se bo lahko izgovarjal, da je že stvar preteklosti in da bo od sedaj naprej drugače.
Trenutno je to že res, toda ne preveč. Vseh prebivalcev v Sovjetski zvezi je 241 milijonov, cenijo, da je med njimi le tri milijone Judov. Zakaj delati take težave ravno tej neznatni manjšini? Ako se bo Kremelj hotel sklicevati, da so Judje strokovnjaki, ki Sovjetski zvezi manjkajo, bo dobil za odgovor, da je slab znak zanj, ako je na tem polju odvisen od strokovnih ljudi tako majhne narodne manjšine.
Judje sami trdijo, da bi za emigracijo prišlo v poštev kvečjemu le 500,000 do milijona ljudi. Pa še ta številka je verjetno močno pretirana.
Bili so časi, ko je letno lahko odšlo iz Sovjetske zveze do 3,000 Judov. Naj režim vpošteva vsaj to številko, ki je danes ne. Mnogi Judje so pesimisti; da bo namreč režim po končanem kongresu začel zopet omejevati emigracijo, da se tako maščuje nad judovsko samozavestjo. Šele poletje bo pokazalo, ali je ta pesimizem opravičen.
urediti, da bo kolikor mogoče 1 naciomestiIe so jih one, ki daje- bodo tudi to dosegli. In, če jim
I.
BESEDA IZ NARODA
Od Sv. Vida zvon
sv. Vida šteje Vincencijeva konferenca. Gre za skupino izredno požrtvovalnih mož na farnem dobrodelnem področju. Kakor po drugih župnijah v Clevelandu, tako je tudi pri Sv. Vidu vedno dovolj oseb, ki so potrebne pomoči. Teden za tednom se zbirajo vsako sredo zvečer k seji udje vidovske Vincencijeve konference. Vsak primer revščine, dušne in telesne, skrbno preuče. Vir njihove duhovne pomoči je molitev, gmotne pa pomoč, katera doteka konferenci iz cerkvenih puščic pri vhodnih vratih v vidovsko cerkev. Med temi darovi jih je največ takih, katere je Gospod oznamenoval kot dar uboge vdove. Pa se od tedna do tedna zbere kar lep znesek.
Danes se vidovska žunnijska Vincencijeva konferenca vendarle obrača javno do vidovske za posebno
CLEVELAND, O. — Kar dve lepi duhovni obnovi smo imeli konec preteklega tedna pri Sv.
Vidu. Pri fari je bilo od petka zjutraj pa do nedelje popoldne 40-urno češčenje Najsvetejšega, katero je vodil o. Atanazij Lovrenčič, OEM, iz Lemonta, 111.
Pridno so se ga udeleževali žup-Ijani vseh starosti. Zelo veliko j h je ob tej priložnosti tudi o-pravilo velikonočno spoved. Evharistična pobožnost pa je dosegla višek pri sv. maši v nedeljo pop. ob petih. Samo dvakrat ali trikrat na leto je vidovska cerkev, ki ni ravno majhna, tako polna, kot je bila to nedeljo.
G. misijonar je mašo opravil v slovenščini, govor med njo pa je imel v obeh jezikih, v angleškem
.	,	,	^ ,v	uaiae ooraca javno
in slovenskem. Resnično, pri sv. .	.. ,	,
v. .	, .	.	, i župnijske skupnosti
masi je sodelovala vsa cerkev. ;	T
Tudi vidovski cerkveni pevski P°mOC T *	Ustanovnik
zbor pod vodstvom g. MartinaI mcenciJevl 1 on crenc je znani misijonar-lazanst Frederic
Košnika se je tokrat dobro postavil. Zapel je vrsto lepih slovenskih evharističnih pesmi in eno angleško vmes. Nedeljske pobožnosti se že udeležilo tudi 20 duhovnikov. Vidi se, kako lep kredit uživa Sv. Vid. Med navzočimi duhovniki jih je bilo lepo število, ki izhajajo iz fare sv. Vida. Ob takih prilikah se radi vračajo domov.
Drugi veliki dogodek iz konca preteklega tedna pa so duhovne vaje za slovenske žene, matere in dekleta v škofijskem Domu duhovnih vaj na Lake Shore bu-levardu, katerih se je udeležilo 70 iz Clevelanda in okolice; največ seveda iz slovenskih župnij sv. Vida in Marije Vnebovzete in sv. Kristine. Tolikšno število slovenskih žensk je hodilo na duhovne vaje samo v času škofa dr. Rožmana. Takrat v Clevelandu in tudi drugod ni bilo treba delati propagando za udeležbo pri duhovnih vajah. Kako je tokrat uspelo spraviti toliko naših žensk, deklet, mater in žen na duhovne vaje, ve najbolje Bog. Vaje je vodil g. dr. Pavel Krajnik, slovenski duhovnik pri župniji Marije Vnebovzete. Njihova organizacija pa je bila v rokah ge. Vide Švajgerjeve in gdč. Lojzke Maroltove. Cast in zahvala jima! G. dr. P. Krajniku pa naše čestitke; čestitke pa tudi vsem slovenskim faram v Clevelandu!
Župnija sv. Vida se je na ta način že kar dobro pripravila na bližnji veliki praznik Gospodovega Vstajenja od mrtvih. G. župniku Prazniku hvala za to!
Vidovske župljane kakor tudi druge rojake in rojakinje iz bližnje okolice Sv. Vida tudi danes prisrčno vabimo k postnemu govoru g. dr. Jerka Gržinčiča prihodnjo sredo ob tričetrt na sedem zvečer v cerkvi sv. Vida. Samo še dober teden nas loči od Velike noči. Pripravimo se kar se da dobro tudi duhovno lepo na ta veliki Gospodov dan!
Med najbolj tihe, skromne cerkvene organizacije
Ozanam. Zanj gre v Vatikanu postopek za razglasitev za blaženega; podobno kot za naša škofa Baraga in Slomška. Da bi Ozanam kmalu dosegel čast oltarja, pripravljajo vse Vincencijeve konference širom po vsem svetu v času od 4. do 13. aprila tl. posebno molitveno devetdnevnico. Vidovska Vincencijeva konferenca vabi, še več, prosi vse župljane, najbolj pa svoje stalne podpornike in podpornice, naj v tem času opravijo dnevno po kak Očenaš ali pa tudi po več ali pa po kako dobro delo, da bi Ozanam bil čimprej tudi uradno cerkveno proglašen za svetnika. Vsem za to posebno pomoč prav iskreni Bog povrni!
Faran od Sv. Vida
'Skupinska potovanja na posvetitev Slovenske kapele
WASHINGTON, D.C. — Pripravljalnemu Odboru za Posvetitev Slovenske kapele so nekateri rojaki poslali podobno vprašanje, da bi jih obvestili, kako bo urejeno, da bodo ljudje iz e-nega ali drugega kraja mogli priti v Washington za posvetitev Slovenske kapele 15. avgusta letos in za slovesnosti 14. in deloma 13. avgusta.
Naše pojasnilo ne bo zadovoljilo vseh; drugi so pa med tem časom dobili že sami zadovoljivo rešitev ali pa se je kdo v njihovem kraju zavzel, da bo na razpolago pri urejanju potnih načrtov za vsakega, ki želi za to priliko v Washington.
V vsakem primeru bo za mnoge najbolj urejeno, če bo pot organiziral kdo iz njihovega okoliša. '
Vabimo in pozivamo zato, da povsod sami upostavite krajevna zastopstva in se dogovorite, kdo naj bo vaš zastopnik, ki bo mogel, na podlagi poznanja kra-iupnije jevnih prilik, najlaže in najbolje
veliko ljudi lahko skupno prišlo na posvetitev Slovenske kapele, bodisi s skupnimi avtobusi, bodisi z osebnimi avtomobili.
Za skupinske prijave za posvetitev z avtobusi je še ena ugodnost: prijavni stroški (ki vključujejo slavnostni banket) ostanejo do 15. junija $20 (med tem ko je za posameznike od 1. aprila dalje $23).
Naš poziv in vabilo naj bo istočasno tudi prošnja vsem, ki so usposobljeni za organiziranje skupne poti, da se rade volje odzovejo in tako pomagajo rojakom, ki jim bi bila pot sicer u-težkočena.
Ponovno tudi vabimo in pozivamo vse, da se prijavite ter pridete na posvetitev Slovenske kapele v Washington 15. avgusta. S skupnim prizadevanjem bo posvetitev močna slovenska manifestacija.
Pošljite prijave na naslov:
Dedication Committee for the Slovenian Chapel P. O. Box 6295 Washington, D.C. 20015
Pripravljalni odbor za posvetitev Slovenske kapele
lekarn kujali se je za&eie
NEW YORK, N.Y. — Ondan sem svoji materi pismo pisal. Bil je dan pred začetkom irske pomladi. Sonce je sijalo! O, še več. Že kar malce pripekalo je sredi popoldneva.’’Pred našo veliko stanovanjsko hišo je nekaj grmičja. Prenekajkrati se zamaknem vanj. Posebno v zadnjih zimskih dnevih in pa v tistih, ko pomlad svojo moč že dodobrega preizkuša.
Moja mati se ni nikdar vrnila v ameriško deželo, potem ko smo jo skupaj z očetom zapustili. On se je še enkrat s hčerko podal v to “obljubljeno” deželo. Tudi jaz sem pozneje prišel, ko je oče odšel v svojo domovino, spet prišel sem, vendar le svobodo iskat. Ce po tej ne bi tako žejal, ne bi danes tega članka pisal v svoji rojstni deželi, in nikdar ne bi vedel, vsaj do potankosti ne, kako izgleda njujor-ška slovenska srenja, kako deluje in kako živi, da celo, kajm se za življenje bori.
Svoji materi pa pišem o grmeh pred hišo, pred katero ni še nikdar stala, kot jaz tolikokrat stojim in si obraz barvam v sončnih žarkih. In vendar moji materi tej grmi niso tuji. Poslal sem ji že sliko, ko sem ob njih stal in so bili v zeleni bujnosti.
Ondan pred svetim Patrickom sem ji pisal, kako se je v zadnjih dneh njihovo popje nabreknilo, kako vidim že ozke razmaknine, skozi katere se kaže mlada zelena barva še trdno skrčenih lističev. Kar navdušenje me je prevzelo v tem opisovanju mojega opazovanja in sem ji zapisal: ‘Ljuba mama, jutri bo irska pomlad, čez štiri dni pa bo naš u-radni prvi pomladanski dan, in če bo sonce tako grelo, bo v nedeljo to grmičje že odeto v nežno zeleni plašč!”
Pa materi še nisem pisal, kako sem se v prerokbi zmotil. Že teden dni bo od tega, pa popje se še ni razpočilo. Mrzel veter je zapihal zdaj od ene, zdaj od druge nebesne strani, in lističi v popju so se še bolj skrčili. Nič hudega! Samo skuj ali so se. V svojem slutenju se nikdar ne motijo! Vedo, da še nimajo moči, ki bi premagale mrzle sape. Seveda ves teden jih vsak dan žalostno pogledam, ali s trdnim upanjem: Dan je vendar blizu, ko me bodo v zelenem plašču pozdravili in mi porekli: Vemo, zdaj smo ti všeč, zato se nam tako otroško smejiš!
jo podobo nakremženosti!	j bo v tem sledila še Sv. Ana, pa
Povzročitelj obojega je bil na- Marija Pomagaj in Holy Trini-
slov sestavka: “Srenja v razcvetu še pred Cvetno!”
Po fantovskem koncertu sem pisal to poročilo iz naše srenje. Sončen dan je bil. Zbrali smo se stari in mladi v tako lepem številu. In še našo pesem smo sli-
ty, bomo zares razcveteli, kot sem pred tednom dni še prezgodaj domneval.
Vsi glejmo, da bi se uresničile besede Zdfavka Kalana, s katerimi je zaključil včerajšnjo prosvetno nedeljsko uro, ko je de-
šali. Sonca več kot dovolj, kar'jal:
malce pripekalo je!
Za naslednjo nedeljo sta naša duhovnika s par delo vnimi srenj čani vabila, da pridemo na včerajšnjo nedeljo na Osmo k “prosvetni uri” po deseti maši.
Katere mrzle sape so potegnile skozi našo srenjo, da se je za to priliko nekam skrčila, pa je in ni težko ugotavljati. Nočem biti strokovni vremenjak za nju-jorško srenjo! Eno pa bi rad po-uradil:	Močnih sončnih žarkov
nam je treba! Po njih se moramo ogreti. Teh žarkov pa ni v sončnem mrku. Nič nas ne more ogreti, če nam je srce prazno, če duša ne hrepeni nič več po čisti studenčnici napoja!
Pa vendar imeli smo prosvetno uro, ki nam je že ob svojem začetku pokazala, da nam lahko daje novih žarkov življenja. Ni nas bilo veliko, pa spet ne tako malo, da bi jemalo pogum pri nadaljevanju te pobude. V malem smo bili zastopni vsi slovenski “srenjski rodovi in sloji”. In še ne tri leta star zlatolasi je kar uspešno vezal konce v naj mlajši plasti naše skupnosti.
Gospod Zdravko Kalan je začel voditi včerajšnjo prosvetno uro. Vse je pozdravil in preprosto še enkrat razložil lep in koristen namen tega novega srenj-skega delovanja. Zares močno nam je nekaj takšnega potrebno, da na preprost način vsi sodelujemo in pa povezujemo.
Ob in po fantovskem koncertu sem spoznaval, da smo vsaj za trenutek občutili neko prijetnost in radost, ker nas je bilo toliko spet skup zbranih. Ali ni vam starejšim prijetno, ko se srečujete? To srečanje je veliko več kot pa telefonski klic. V ta^ kem srečavanju začutiš življenje in vsa osamelost izgine vsem, ki so drugače osameli. V takem srečanju se vam vrača prijetna mladost, ko vidite in slišite mlade. Ali ni bilo včeraj tako? Ali ste opazovali naj mlaj še, ki se še najraje primejo materinega krila, da jim je korak trden, kako so poslušali slovensko pesem. Čeprav niso še razumeli preproste in modre besede dr. Franja Delaka, ko je govoril o vplivu sonca, zraka in vode na človeško telo, so pozorno sprejemali melodijo slovenskih pesmi, ki so jih peli naši šolarji in pa Marinka Ravnikar-Zupainčičeva. S e v eda niso mogli — kot mi odrasli — dojeti še besede Zdravka Kalana, ko je z njimi postavil dva zrcala. V enem smo sami sebe gledali in pripovedovali, kako izgledamo! V drugem pa so nas videli tujci in nam slikali našo podobo.
Ob pokazu teh dveh naših podob je Zdravko Kalan izrazil preprosto željo, da vsa ura z vsemi sodelujočimi in z njegovo preprosto razlago naj ima en sam preprost in živ namen: Starejše utrditi v prepričanju, da je naša narodna zavest prava pot vztrajanja; mlajšim pa pokazati, da se jim ni treba nikdar sramovati slovenskega porekla!
Te prosvetne ure se bodo vsebinsko poglobile, saj sta obljubila na njih sodelovati: Charlie Guardija in Louis Rupnik.
Pri prvi maši so bili zbrani v lepem številu — na zajtrku jih je bilo 70 — člani Društva sv. Jožefa. Louis Rupnik in njegov brat Stanley sta šla na kor in petje je bilo drugačno kot sicer. Predsednik društva Joco Za-
Danes po Jožefovi nedelji je v
našo srenjo prišla četrtkova A-jyar Pa je v pozdravnem govoru
da naslednje leto morajo
meriška Domovina! Jo odprem, pa spoznam, da je znanec Cene objavil moj sestavek napisan en dan, predno sem materi svoje pismo pisal.
V moj obraz se udarile črte nasmeha, a takoj so zginile in
dejal,
napolniti vse klopi na obeh straneh v cerkvi. To je dejal, ker ga je letošnja udeležba, ki je bila večja od lanske, opogumila in ker ve, da udeležba ni bila stoodstotna. S skupnim naporom
“Danes pa je tudi prvi pomladanski dan, in Bog daj, da bi pomenil novo pomlad našega skupnega narodnega življenja!”
Bog daj, da bi bila Bela nedelja — 18. aprila — ko bo naslednja “prosvetna ura” — bela, svetla in živa za našo njujorško srenjo!
Tone Osovnik
@ripa Mj oeiaina koi kolera
Odobor za mednarodno nadziranje bolezni v Ženevi (v sklopu Svetovne organizacije za zdravstvo) je prišel do zaključka, da je navadna gripa človeku mnogo nevarnejša od same kolere (vrste “eltor”). Odbor pripominja, da je nastal spričo epidemije kolere pretiran preplah, kajti v resnici gre za milejšo o-bliko te bolezni. Nasprotno jo v številnih državah napak primerjajo zločesti epidemiji klasične kolere iz 19. stoletja. Spričo tega so v takšnih državah sprejeli tudi pretirano stroge zaščitne u-krepe (zapora meja, prepoved pristajanja letal in latfij, nedis-kriminirana prepoved uvoza živil, izoliranje potnikov itd.). Celo samo cepljenje proti koleri je po sodbi omenjenega odbora neprimerno in povsem neučinkovito. Z druge strani so pa tudi države, ki pravočasno ne javijo primerov kolere na svojem o-zemlju. S takšnim ravnanjem škodujejo ne le lastnemu prebivalstvu, temveč tudi sosednim oz. bližnjim deželam, ki se pač ne utegnejo ob pravem času zaščititi pred boleznijo.
Epidemijo kolere, o kateri napovedujejo, da se bo sicer še nadalje širila in prizadela tudi širne predele sveta, kjer se ni bila že dolgo pojavila, bo mogoče popolnoma iztrebiti le, če bodo vse države kar najtesneje sodelovale in izkoriščale naj novejše dosežke sodobne znanosti in medicine. Zlasti je potrebno temeljito poznavanje epidemiologije, sicer bodo vsi drugi ukrepi neučinkoviti. Cepljenje in podobni zaščitni dejavniki so zaman, če pa ljudje oz. pristojna o-blastva zanemarjajo pravila higiene. Kajti ravno spoštovanje teh pravil je prvo in edino res učinkovito sredstvo, da se prepreči pojav kolere.
Kot rečeno, je sedanja vrsta kolere (eltor) mnogo manj nevarna od navadne gripe. To nam dokazuje visoko število smrtnih žrtev, ki jih je gripa zadnja leta pokosila. Ko bi pristojni dejavniki v vseh državah sveta smotrneje načrtovali zaščito proti eni in drugi, to je nujno preprečevanje, ne pa šele zdravljenje, tedaj bi število smrtnih žrtev v obeh primerih močno padlo. V tem smislu deluje tudi Odbor za mednarodno nadziranje bolezni, ki se redno sestaja, da ugotovi, ali se spoštujejo določila mednarodnega zdravstvenega pravilnika.
Televizor za vse
Strokovnjaki japonske družbe Tošiba so izdelali štirikanalni televizor, s katerim je mogoče na majhnem zaslonu nadzorovati druge prostore v stanovanja ali v hiši. Po enem .ali po dveh kanalih sprejema televizor običajne oddaje.
S posebnim priključkom je mogoče spored posneti in ga ponovno predvajati. Japonci napovedujejo serijsko proizvodnjo za leto 1971. Na evropskih tržiščih bodo prvi aparati “Tošiba 14 TU-7” bržkone že čez leto dni.
AMERIŠKA DOMOVINA
*
Tone Zrnec, G J. - vicepostulator
TORONTO, Ont. — Ko je novoimenovani škof Charles Salat-^a> D.D., prevzel vodstvo mar-ciuettske škofije pred nekaj leti, Se je takoj zavzel tudi za Baragovo zadevo. Koncem leta 1968 Je imenoval za postulatorja Ba-
madežne na 731 Brown’s Lane. Poučuje orgle, klavir, harmonij kih slovenskih župnijskih orga-'in klavirsko harmoniko. Stanuje nizacij v Torontu. Zato je ra- na 79 Lunnes Rd. pri družini R. zumljivo, da je vzbudil pozor- Tekavčič, telefon: 255-3550. Lahnost tudi pri škofijski kuriji v [ko se pa obrnete glede njegove
glasbene šole tudi na slovensko župnišče, telefon: 255-2721.
Letos v februarju je praznovala dvorana župnije Brezma-
Marquettu. Njegovo poznanje Barage in njegovega dela ter sposobnosti, da zna to, kar ve, ragove zadeve g. James Wolfa, tudi ljudem posredovati, je na-Ta se je za Baragovo za- gnilo postulatorja Wolfa, da ga devo zavzel in je začel iskati po- je imenoval za vicepostulatorja kočnikov. Ze naslednje leto je za Baragove zadeve. Tako bo k imenoval za ljubljansko nadško- delu, ki ga vrši v župniji Marije % glede Baragove zadeve za Pomagaj kot župnik, ravnatelj vicepostulatorja dr. V. Fajdigo, s 1 o v e n s k e šole in pevovodja Lani je pa predlagal še dva vi- mladinskih zborov dodal še delo CePostulatorja in sicer: g. Tom- za Baragovo zadevo; sicer je de-ca> župnika pri Mariji Vnebo- Ual za Baragovo zadevo že prej vzeti v Clevelandu, in g. Toneta U sedaj bo to njegovo delo tudi Zrneca, C.M., župnika pri Mari- od Cerkve priznano in upošte-Pomagaj v Torontu. Toront- vano pri zadevi za Baragov be-ski nadškof dr. Filip Pocock je atifikacijski postopek.
24. novembra 1970 odgovoril g. Ko mu ob 50-letnici rojstva in ^°lfu:	ob imenovanju za vicepostula-
P odgovor na Vaše pismo 17. torja iskreno čestitamo, mu ob-^evibra, ki sem ga danes pre- nem želimo, da bi ga Bog ohra-•K z veseljem potrdim Imeno- nil pri zdravju in pri mladostni vanje preč. Toneta Zrneca, C.M. gorečnosti, da bo druga polovica vicepostulatorja zadene škofa stoletja njegovega življenja še riderika Barage.”	| bolj uspešna kot je bila prva.
številni banketi, poročne svatbe in veselice. A še važnejše je vzgojno poslanstvo dvorane. 2e vsa leta je v njej slovenska šola, sestanki skavtov in skavtinj ter drugih župnijskih organizacij skoraj vsak večer. Zaradi finančnih potreb župnije dvorano oddajajo tudi drugim, kadar je prosta, zlasti ob sobotah zvečer. Cerkveni odbor je sklenil dvorano to zimo prebeliti in stene spodaj obiti z lesom.
dežne 10-letnico svojega obstoja. Pred desetimi leti na prvo nedeljo v februarju je bila prvič maša v dvorani in je bila potem vse nedelje do srede maja, ko je bila dozidana tudi cerkev.
Prva družabna prireditev v dvorani pa je bila za Valentinovo v februarju 1961. Te desetletnice smo se spomnili v soboto,
20. februarja, na pustni zabavi.
V teh desetih letih je dvorana odigrala važno poslanstvo. V njej smo sprejeli že tri slovenske škofe, imeli dve novomašni gostiji in lepo število dobro u-spelih kulturnih prireditev: koncerti, dramske prireditve, fol-'pec. Bilo srečno! klorne plesne skupine, zlasti pa
-----------o—---------
ne prave nevarnosti širokega ljudskega upora, ki je pripravil zvezno vlado, da je proglasila vojno stanje, šlo je le bolj za nevarnost izgredov in nemirov skrajnih levičarjev in kvibeških nacionalistov, ki jo ni bilo mogoče nadzirati z rednimi silami vzdrževanja miru in reda.
«
Parlamentarni odbor za javna dela v Ottawi je imel težave s sklepčnostjo. Po pravilih bi moralo biti navzočih vsaj 11 članov odbora. To število je bilo težko spraviti skupaj posebno v jutra-
Nato je g. Tone Zrnec prejel U^ni dekret v latinščini, ki ga ° Ovijamo v slovenskem pre-v°du:
James Wolf O.F.M., glavni j^stulator v zadevi Friderika araga ljubljenemu v Kristusu Zmecu, C.M.
se v marquetski kuriji vrši
B.B.
Krščeni so bili: Kristina Cvetka Bedernjak, hčerkica Jožefa in Cvetke r. Kolenko; Irena Miri-[njih urah, zato so odločili, naj am Kastelic, hčerkica Franca in|bo odbor sklepčen že pri 6 na-Marije r. Rebol; Caroline Muhič, hčerkica Jožefa in Albine r. Petrič; Tatjana Smrekar, hčerkica
Franca in Zofije r. Arko; Antoni Vatikanski radio je objavil iz-Edward Ernec, sinček Antona in jav0, ]ta-t;ero je vrnitvi iz Marije r. Krauthaker; Anne govje^je nad|kof Casaroli, Verdnik, hčerkica Karla in A-ne papežev tajnik za zveze z drža-
vzočih članih. Seje so pa preložili na popoldanske in večerne ure, da bi se jih člani lažje udeleževali.
*
John Young, načelnik komisije za cene in dohodek, je dejal pretekli teden v parlamentu, da dežela ni pravočasno omejila poviševanje cen in plač, kar je pognalo inflacijo v tak obseg, da je bilo treba gospodarstvo zavreti, kar pa je povzročilo večjo brezposelnost, kot bi bilo treba. Odklonil je za tako stanje odgovornost komisije.
Vodnik separatističnega gibanja v Kvibeku Rene Levesque je stvaril, da bo prišlo do novih izgredov in nemirov v veliko večjem obsegu, če ne bo Kvibek dosegel mirnim potom svoje neodvisnosti.
Msgr. Casaroli o svojem obisku v Sovjeti ji
r. Bukovec.
Poročila sta se:	g. Alojzij
Grmovšek in gdč. Alojzija Šte-
B.B.
Pogled v župnijo Brezmadežne v ta? Torontu
NEW TORONTO, Ont. — Ko
je vodstvo skavtov in skavtinj 2adeva beatifikacijam kanoni-1 PodeMo odlikovanje najboljšim 2aciie božjega služabnika Fride- skavtom in skavtinam, je dobil
riLa R,
arage in tu zaupano nam
posebno odlikovanje tudi g. Blaž
Služb0 postulatorja veljavno potočnik. Odlikovanje mu je po-v moči mandata, ki ga delila Slovenska narodna zveza,
> je dal škof Charles Salat- ki zadnia leta Podeli vsako leto ka> D.D ?q ripr. 1QRR Tebe ve- Pdlikovanie kakemu Slovencu, ^ 2a Tvoje^znanje ^spc^obnost ki se je odlikoval pri delu za slo-
'nri.neoporečnost po zanesljivem vensko skupnost v Kanadi. Za
l^evanju, s tem pismom po- ie4° ie SLZ izbrala g. Bla-ijamo in določamo za zako- ža Potočnika, a izročitev odliko-5 teša vicepostulatorja v prej vanja so preložili na ta skavtski Psovani kuriji in drugod, čel večer, odlikovanje mu je izročil J Potrebno, a izven mesta (mi- U- v- Mailko> zastopnik etničnih P Marquette) in Ti damo vsa 8ruP v Torontu. Izročil je g. Po-r Poedina potrebna in koristna to“iku dragoceno plaketo z na-v’oblastila, da boš mogel to Pisom: G- Blažu Potočniku za Užbo v imenovani kuriji ve-hiegovo neizmerno ljubezen do rVtl° vršiti; obenem Ti damo mladine Poznanje je gotovo za-
favico subdelegacije, če bo tre- služil: saj j6 v žuPniP Brezma-f za povpraševalni postopek. dežne tak°j ob začetku ustano-
edtem
naročamo vsem, ki se
Michi-
to tiče, da te za takega ima-1dd Priznajo.
pa2datl° v Marquettu,
1 februarja 1971.
James Wolf, postulator Zadeve.
To
MED mm M KRiŽEM PO NAŠI DEŽELI
vil otroški pevski zbor in ga vo-10 let, prav tako že vseskozi deluje pri slovenski šoli kot učitelj in pri skavtih kot voditelj skavtov. Vsako leto je z njimi taboril na Slovenskem letovišču.
Sicer je res, da bi se bolj spodobilo, da bi ga odlikovala žup-
Na nastavitev je dobil g. Zrnec ni j a Brezmadežne, ker je vse to Z a'k0^ PrBtkt svojega srečanja lelal v okviru te župnije, a na ja ^ rahamom, kajti 27. januar- žalost župnija doslej še ni pode-Lob leta je dopolnil 50 let. ijevala zaslužnim župljanom ta-l6t rdl 10 let od teh svojih 50 kih odlikovanj. Prav gotovo je fyj le posvetil delu za župnijo pa g. Blaž Potočnik tudi za slo-Žjl6 Pomagaj, zato so mu rensko skupnost v Torontu let Marije Pomagaj ob 50- tem delom veliko doprinesel, saj Ig- Cl rojstva izrazili svojo hva- je velikemu številu slovenske Zlat°S* *'ud* na zunaj z darom mladine vcepil v srce ljubezen 6el6 Ure‘	duhovnik je še do slovenske pesmi in do sloven-
^rž°V£d v treh južnoameriških ske besede, kar je znala ceniti P6 aVah: v Argentini, Čile in v tudi SNZ in mu je dala za to m U' Tu je v mestu Lima raz- delo priznanje, in j^Voi° vsestransko delavnost v soboto, 13. februarja, je pa Zboj. ittlel tudi že svoj pevski peljal g. B. Potočnik skavtinje y ’	naše župnije na tekmovalni
hidi °rontu se je začel zanimati glasbeni festival v Torontu. Pod P0 za zadevo škofa Baraga, njegovim vodstvom so skavtinje
taga nih državah, kjer je Ba- skih grup, ki so na tem festivalu in So deI°val. Slikal je te kraje nastopile, odnesle prvo nagrado.
Pri klavirju jih je že spremljal g. Jože Osana, ki je prišel pred kratkim iz Argentine v Kanado in je prevzel organistovsko službo pri župniji Brezmadežne.
G. Jože Osana je profesor muzike. Glasbeni konservatorij je dokončal v Ljubljani, dopolnil pa glasbeno izobrazbo še v Rimu. Tudi v Argentini se je po-
TORONTO, Ont. — Lani je število jugoslovanskih priseljencev v našo deželo sorazmerno zelo porastlo. Zanimivo bi bilo ugotoviti, koliko je med njimi Slovencev, pa se tudi pobrigati za to, da bi se povezali z obstoječo slovensko skupnostjo, s farani in društvi. S tem bi jim bilo olajšano vživljanje v nove razmere, ohranjeni pa bi bili tudi slovenski skupnosti, ki brez dvoma potrebuje novih sil, novega priliva, če naj se ohranja tudi v bodoče.
Vse rojake in rojakinje, ki poznajo slovenske priseljence, prosimo, da jih povedejo v slovensko sredino, da jih povabijo v svoje domove, se z njimi razgo-varjajo. Jih povprašajo o njihovih težavah in potrebah in jih postopno uvajajo v nove razmere. Če bomo tem mladim ljudem, ki so bili vzgojeni pod komunistično oblastjo, skušali prenaglo razlagati svoje gledanje na položaj doma, jih bomo preje odbili, kot pritegnili. Važno jih je najprej poslušati, nato pa jih s previdnimi vprašanji opozoriti na nasprotje med dejstvi in propagando, počasi jim razložiti vojno in revolucijo ter vse, kar je v tej zvezi.
Res je, da bo resnica končno zmagala, nikjer pa ni rečeno, da 30 zmagala tudi trenutno in sama po sebi v vseh slučajih. Levičarska propaganda je močna, uradni zastopniki SFRJ se prizadevajo na vse načine, da bi 0-hranili izseljence v svojem propagandnem toku. Za te namene imajo na razpolago dovolj sredstev, pa tudi izkušenih ljudi.
Te dni je veliko govorjenja petroleju, ki so ga odkrili
§oVo P°drobno zanimal za Bara-deMvanje v vseh teh kra-na ,	- tega raziskovanja je
ajiga, ki jo je predlanskim
z naslovom:
tudi
Po Baragovi sicer je pisal
anke n 'd
° Baragi v Božjo besedo njem predaval na sestan-
TeTo
vami.
“Vidim, da je bilo časopisje na moje potovanje v SZ zelo po-I zorno. Moram pa reči, da tej pozornosti niso vedno sledila tudi točna poročila in v nekaterih primerih tudi neobjektivna ocenjevanja. Najprej moram opozo-o riti na namen svojega potova-v nja. Šel sem podpisat v Moskvo Prudhoe zalivu na severni obali v imenu Sv. sedeža mednarodni Aljaske in bi ga radi čim preje dogovor, s katerim se vatikan-spravili na jug v ZDA, kjer po- Uka država zavezuje, da ne bo treba po njem raste iz leta v le- širila atomskega orožja. Istočas-to. Petrolejske družbe so izde- no sta podpisala ta dogovor dva lale naačrt za gradnjo petrolej- druga poslanca Sv. sedeža pri skega voda preko Aljaske do dveh drugih vladah, namreč pri Valdeza, kjer bi olje prevzema- britanski in pri ameriški. Zaradi le velike petroijske ladje in ga tega sem šel na pot in to je zna-vozile dalje na jug v ZDA. Te- čilno za to potovanje. Sv. sedež mu načrtu se upirajo prijatelji je hotel s podpisom pogodbe prirode in njene nedotaknjeno- podčrtati njen pomen, obenem sti v ZDA, država Aljaska sama pa dati jasno moralno opdporo pa smatra, da ji je tak vod po- vsem, ki se zavzemajo za načela treben, če naj gospodarsko ra- miru in si prizadevajo za tak ste.	razvoj razmerij med državami.
Kanadčani smo v skrbeh, da Ta pogoj bo ^i^U„Y^emu člo-bi petrolejske ladje, ki bodo vo- veštvu. ’
žile ob naši zahodni obali vsak “Moje potovanje je bilo tudi dan ogromne količine olja, pri- priložnost za stike s sovjetsko šle v nesrečo in bi onesnažile vlado. Ta stike morem ozname-morje in seveda na stotine in noviti za pomembne in koristne, stotine naše obale. Da bi se te- Sestal sem se s pomembnimi za-mu izognili, so predložili, naj bi stopniki zunanjega ministrstva rajše gradili oljevod preko Ka- (Govorili smo o vprašanjih, ki nade po dolini reke Mackenzie, trenutno zanimajo vse vlade.), kjer je nevarnost onesnaženja!pa tudi s predsednikom in pod-prirode sorazmerno majhna. Po- predsednikom sveta za verske leg oljevoda bi naj gradili še vod zadeve pri ministrskem prezidi-za plin, avtocesto in železnico, ju ZSSR.”
To bi bila mogočna pot, ki bi “O prvih stikih, ki so se razvezala severne predele naše de- vili v ozračju velike odprtosti in žele z jugom, jih odpirala nase- velikega spoštovanja za mirov-Jjevanju in razvoju.	na prizadevanja sv. očeta, mo-
Načrt je lep, toda njegova iz- ram reči, da so pokazali določe-vedba je dvomljiva. Samo olje- no skupno gledanje, pa tudi raz vod bi stal okoli 8 bilijonov do- ločke. Bili so priložnost za nada-larjev, plinski vod nekako polo- Ijevanje že načetih pogovorov, vico tega, cesta in železnica pa Pokazali so na mogočnosti sode-nemara veliko več.	lovanja bodisi v obliki istočasnih
Minister za energijo, rudnike ali pa skupnih akcij za utrditev in prirodna bogastva J. J. Gree- miru na svetu.” ne, ki se je pretekli teden raz- “Stike ocenjujem za pozitivne govarjal s predstavniki petro- z drugega vidika. Pametno in lejskih družb, ki so lastnice ve- potrebno je vzdržati se glede te-
sprejeli misel dialoga. Nastopa torej neka odjuga. SZ je doslej bila na stališču, da za verske zadeve pri nji ni pristojna nobena oblast izven njenega ozemlja. Vatikan bi v takem ne imel nobene besede v zadevah 3,500.000 katoličanov v SZ.
CASAROLI JE BIL TUDI V ZAGORSKU
Casaroli je prišel v Moskvo 24. februarja. Na letališču ga je pričakal Medvedovski, namestnik šefa Oddelka za zahodnoevropske zadeve v sovjetskem zunanjem ministrtstvu. Drugi dan je Casaroli v zunanjem ministrstvu podpisal dogovor o atomskem o-rožju; v imenu SZ pa ga je podpisal Kozirjev, namestnik sovjetskega zun. ministra in nekdanji veleposlanik v Rimu. Casa-rolija sta spremljala msgr. Sil-vestrini iz vatikan. tajništva za zveze z državami, in prof. John Kwaku Nimo iz Gane, član vatikanskega sveta za laike. Po podpisu so ponudili čašo šampanjca iz Georgije. Casaroli je rekel, da navadno ne pije. Ko mu je pa nekdo rekel, da je to za mir na svetu, je pa šampanjec popil.
Zagorsk, znameniti ruski pravoslavni samostan.
“Družina”
Ribe v prehrani
Težnja, da bi izkoristili bogastvo rek in morij, je velika. Ribe so polnovredna živila in so potrebna č 1 o v eškemu organizmu. Da so ribe resnično zdrava prehrana, nam dokazujejo Norvežani in Japonci, ki so jim ribe osnovno živilo. Znani so kot odporni ter dobri športniki in niso zamaščeni, pač pa čvrsti.
Ribe vsebujejo več beljakovin kot meso, približno toliko kot skuta, jajca in telečje meso. Razen tega vsebujejo vitamine in rudninske snovi. Mimo omenjenih pozitivnih lastnosti imajo še eno prednost: poceni so. Če primerjamo ribe z drugimi beljakovinskimi živili živalskega izvora, vidimo, da so najbolj poceni. Njim sledijo jajca, nato pa meso. Pa še eno prednost imajo ribe: hitro so pripravljene. Ribje jedi so lahko prebavljive. Po njih ne občutimo utrujenosti in niti zaspanosti.
Ribe lahko pripravimo s slanino. Taka jed je izdatnejša in zlasti fizičnemu delavcu potrebna.
Pri nakupu rib pa moramo biti posebno pozorni. Sveža morska riba ima čvrsto meso, bistre izbuljene oči in vonj po morski vodi. Rib ne hranimo v polivinilastih vrečkah, pač pa jih damo v stekleno ali porcelanasto posodo in postavimo na hladno.
Marsikdo ne prenese močnega vonja morskih rib. Ublažimo ga tako, da že pred pečenjem ali kuhanjem ribe nakapamo z limoninim sokom ali vinom. Prav tako vonj omilimo, če ribe pred pripravo obložimo z zeleno ali s peteršiljem.
Seja na Dunaju odložena, Semjonov šel na Kongres KP ZSSR v Moskvo
DUNAJ, Avstr. — Seja razgovorov o omejitvi strateškega o-rožja med ZDA in ZSSR, določena za četrtek, je bila odpove-Po podpisu je bil tudi prvi de- dana, ker je V. Semjonov, vodja
Proti temu načrtnemu naporu, ki hoče ohraniti jugoslovanske likih petrolejskih ladij na Alja-lga vsakih predvidevanj. Vendar priseljence zveste komunizmu, ski, je dejal, da bodo te družbe samo dejstvo, da je po več kot je potreben načrten napor, da se!gradile oljevod preko Aljaske, 50 letih prišlo da dobe monolo-jim odpre oči in jim resnico po-'ker je cenejši, če bodo seveda ga, če se smem tako izraziti, do kaže. V tej smeri je bilo doslej | debile dolovljenje od vlade obdobja pogovorov in da ozrač-še malo storjenega. Zamujeno se'ZDA. Če takega dovoljenja ne je teh pogovorov, če se ne moda še vedno popraviti, toda po- j bo, potem se bodo družbe nema-trebno je delo, načrtno in vztraj- ra le odločile za “kanadsko pot” no! Pri njem lahko pomagalpo dolini reke Mackenzie... vsak, pa tudi lahko vsakdo zač-
Nadzorni odbor za socialno skrbstvo v Ontariu je podprl odločitev Torontskega oddelka za socialno skrbstvo, ki je usta^ vil brezposelno podporo možu, ki je odklonil delo za $2.30 na uro, ker da bi s takim delom
DOBIJO
ne delo za skupen napor, če tega ne store tisti, ki se smatrajo za vodnike protikomunistične borbe in slovenske krščanske stvari med nami!
^mska potniška agencija išče ^večal le glasbi:	poučeval je
Cije ali uradnika kvalifika-; mladino v glasbi, prirejal kon-0Venščina, angleščina, po certe in se obenem pečal z izde-%sl{.SU še kak drug jugoslo-Jezik, strojepisje.
B°klicat Mr. Heitler
922-4161 Toronto
lovanjem glasbenih plošč. Je izreden izvedenec zlasti na orglah in klavirju (piano).
Mladino bo poučeval v glasbil (23,30,6 apr) v šolskem poslopju župnije Brez-'za Preko 300 let.
Petrolej je v naši dobi ena najvažnejših surovin v industriji, pa tudi najvažnejše pogonsko sredstvo in gorivo. Naša dežela ga ima, hvala Bogu, dovolj in ga v kar precej obilni meri prodajamo sosedom na jugu. Petroleja nam ne bo zmanjkalo, posebno, kadar bomo našli ekonomski način izkoriščanja olja v oljnih škriljavcih, kjer ga je toliko, da bi lahko krili vse naše potrebe
tim, vzbuja upanje, da bo možno dialog v koristni obliki nadaljevati.”
“V petek, 26. febr., je bil tisti del moje poti, kateri je obsegal stike s sovjetsko vlado, končan. Drugi del sem porabil za srečanje z visokimi predstavniki ruske pravoslavne Cerkve. Ti stiki niso imeli nobenega uradnega značaja, reči pa smem, da je bilo
lovni pogovor; drugi pogovor s Kozirjevim je bil drugi dan, 25. febr. O vsebini razgovorov moremo poročati le to, kar sledi iz sprednje Casarolijeve izjave. Vemo le, da želi Vatikan doseči, da bi smel priti v Moskvo njegov predstavnik pri Sinodu ruske pravoslavne Cerkve. Ta naj bi bil obenem vizitator katoličanov v SZ. Sovjeti pa si žele bolj politične rešitve kot verske: Vatikan in SZ naj bi izmenjala zastopnika le na ravni drž. odnosov brez zveze z verskimi vprašanji v SZ. Sv. sedež bi dalje rad dosegel priznanje za imenovanje škofov na 10 izpraznjenih sedežih. Gre za škofe v baltskih želah in na nekdanjem poljskem ozemlju, ki je danes sovjetsko. Dva škofa s teh ozemelj sta v zaporu, dva pa v hišnem zaporu, ker da ju je imenoval Vatikan brez privoljenja sovjetske oblasti. — Pogovori so se zaključili z obedom, katerega je Casaroliju priredil Kozirjev.
Drugi dan si je Casaroli ogledal stalno razstavo sovjetskih] gospodarskih dosežkov in nekaj sicer zaprtih pravoslavnih cerkva. V soboto pa se je dolgo pogovarjal z upraviteljem ruskega patriarhata metropolitom Pime-nom; navzoč je bil tudi metropolit Nikodim. Pimen je Casaroliju izročil za sv. očeta Pavla VI. naprsni križ rajnega patriarha Aleksija, ker je bil papež Janez XXIII. svoj čas poslal rajnemu patriarhu svoj prstan. Po-
sovjetske delegacije, odpotoval v Moskvo na otvoritev kongresa Komunistične partije jutri.
Razgovori potekajo mirno in poslovno, pa za enkrat še niso pokazali napredka. Ko so časnikarji silili v Semjonova, naj jim kaj več pove o poteku razgovorov, je ta dejal, da so “zelo zaupni”. Ko mu časnikarji le niso dali miru, jim je dejal:
“Bog nam je dal dve očesi in dve ušesi, pa samo en jezik, da ne bi preveč govorili!”
CLEVELAND, O.
fVloiftki dobijo delo
manj zaslužil, kot dobi brezposelne podpore za sebe in svojo družino.
Mož, oče treh otrok, dobi na mesec $303 podpore, zaslužil pa bi na teden nekako 50c manj, če bi sprejel delo za plačo $2.30 na uro.
*
Državni tajnik Gerard Pelletier pravi v knjigi “Oktobrska Tien s svojo potjo v SZ. Zdi se kriza”, da dejansko ni bilo nobe- mu) da so sovjetski državniki
to srečanje v najboljšem ozrač- Sovor se je tikal medsebojnih ju. Seveda to ni dovolj za reši-jodnosov v želji, da bi prišlo do tev problemov. Ob tej priložno- stalnih medsebojnih stikov med sti sem se še bolj zavedel, kak- rusko pravoslavno Cerkvijo in šne mogočosti so v prijateljskem’,^v- sedežem. Zvečer je Nikodim
in obojestranskem odkritem medsebojnem pogovarjanju za raziskavo vprašanj, katera zanimajo obe Cerkvi.”
Casaroli je relativno zadovo-
priredil vatikanski delegaciji slavnostno večerjo.
V nedeljo je Casaroli maševal v cerkvi sv. Ludovika. Po maši so ga obkolili časnikarji in ver-
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (preesmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
(x)
MALI OGLASI
KRAVJI GNOJ NAPRODAJ
1 bušel $1, samokolnica $1.25, 1 naložek tovornjaka $25. Radi pripeljemo. Frank Zorich, telefon 1-286-6780.
(62)
Ženitna ponudba
Kanadski Slovenec z dobro službo in lastnim domom želi spoznati preprosto Slovenko od 28-38 let starosti. Tajnost zajamčena. Ponudbe na upravo pod Pomlad 71”.
(26,30 znar)
V najem
Oddamo 4 sobe spodaj na 1205 E. 74 St. Vprašajte na 1207 E. niki. — Popoldne pa se je Časa- 74 St. Najemnina $65 mesečno.
doli odpeljal v 70 km oddaljeni1
•(65)
Ji __________^_____________
ALEXANDRE DUMASt
Grof Monte Cristo
Ji


“Gospod,” pravi Albert z ljubeznivo uljudnostjo, “gospod j baron Chateau-Renaud je vedel že naprej, kako zelo me bode veselilo, seznaniti se z vami. Kakor ste njegov prijatelj, gospod, bodite tudi naš.”
“Zelo lepo,” pravi Chateau-Renaud, “in želite si, moj ljubi grof, da bi storil v slučaju potrebe za vas isto, kar je storil za me.”
“In kaj je storil?” vpraša Albert.
“O,” pravi Morrel, “o tem ni vredno govoriti, gospod pretirava.”
“Kako,” pravi Chatenau-Re-naud, “o tem ni vredno govoriti? Življenje ni vredno, da bi govorili o njem? ... Resnično, kar pravite, je prefilozofično, moj ljubi gospod Morrel... To velja pač lahko za vas, ki izpostavljate svoje življenje vsak dan, a ne za me, ki ga izpostavljam samo enkrat slučajno...” “Iz vsega, kar pravite, baron, se da sklepati, da vam je gospod kapitan Morrel rešil življenje.” “O moj Bog, da, in čisto pošteno,” odvrne Chateau-Renaud.
“In ob kateri priliki?” vpraša Beauchamp.
“Beauchamp, prijatelj moj, znano vam je, da umiram lakote,” pravi Debray, “ne dajte nam torej še pripovedovati po-vestij.”
“Prav,” pravi Beauchamp, “a jaz vendar ne branim, da bi šli k mizi... Chateau-Renaud nam pove to pri mizi.”
“O, to je res, diplomata,” odvrne Debray.
“Diplomata ali koga drugega; kaj je, ne vem, kar vem, je to, da sem mu poveril jaz sam neko poslanstvo, katero je izvršil v moje tako veliko zadovoljstvo, da, če bi bil kralj, da ga bil imenoval vitezom vseh svojih redov, in če bi mu imel podeliti zlato runo in red hlačnega tra-
ku zajedno.”
“Ce torej še ne sedemo k mizi,” pravi Debray, “si nalijte kozarec kseresa, kakor smo storili mi, in pripovedujte, baron.”
“Vsi veste, da mi je prišlo na misel, potovati v Afriko.”
“To je pot, ki so vam jo zaznamovali že vaši predniki, moj ljubi Chateau-Renaud,” odvrne Morcerf uljudno.
“Da, toda zgodilo se ni, da bi kakor oni oprostili Kristov grob.”
“Prav imate, Beauchamp,” pravi mladi aristokrat. “Zgodilo se je le, da bi zadovoljil svojo strast, streljati s pištolami. Kakor veste, se mi dvoboj studi, odkar sta me dva zastopnika, katera sem si volil, prisilila, da sem jednemu svojih najboljših prijateljev prestrelil roko ..., namreč ubogemu Francu d’ Epinay, ki ga poznate vsi.”
“O da, to je res,” pravi De-lary, “vidva sta se torej bila ... Zakaj pa?”
“Vrag me vzemi, če se tega še spominjam!” pravi Chateau-Renaud. “Cesar se pa spominjam čisto dobro, je to, da sem se sramoval, da bi pustil počivati talent, kakor je moj, in sem ictel svoje nove pištole, ki sem jih dobil v dar, poskusiti na Arabcih. Zato sem se namenil v Oran in se vkrcal na ladijo. Iz Orana stm prišel v Constantine, in sicer še baš pravočasno, da sem videl, kako se je opustilo obleganje. Vrnil sem se kakor drugi. Oseminštirideset ur sem vstrajno prenašal po dnevi dež, po noči sneg; končno je tretje jutro poginil moj konj vsled mraza. Uboga žival! Arabski konj, navajen na odejo,'in peč ileva, se je čutil v tujirij^ ko bi oil imel prenesti v Arabiji deset stopinj mraza.”
“Zato ste torej hoteli j kupiti mojega angleža,” pravi Debray: “menili ste pač, da bo tajprena-šal mraz boljše kakor; vaš ara-bec.”
• • * * «1
CHICAGO. IU
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER Must live in. Between 35 and 45 yrs. old. 1 child OK.
928-7843 or 928-4114
(64)
HOUSEKEEPER — CHILD CARE Under 30 yrs. preferred. To live in. Gd. S.W. sub. home. Care of 2 sm. boys. Rm. -H board in exchange. Call 687-5274 anytime.
(63)
HOUSEKEEPER — COOK Via Belmont & Laramie. Mature exper. woman. Live in. Own. room and board + salary. Care of 1 adult. Days CE 6-7049 Eves, and ■weekends PE 6-1535.	(63)
FEMALE HELP
Kousewives
Go to work after children are in school, return home before they do. Holidays & weekends off.
APPLY NOW
Can Start After The Holidays
New McDonalds Restaurant
2111 Midwest Rd., Oakbrook, 111. Phone — 627-9675
(64)
REAL ESTATE FOR SALE
LOST MOUNTAIN RANCHETTES Deming, New Mexico. 1 acre $385. Pvt. party. Terms if desired.
PH. 889-0381
“Motite se, kajti zaobljubil sem se, da se več ne vrnem v Afriko.”
“Torej se bojite?” vpraša Beauchamp.
“Pri moji duši, da, to moram priznati,” odvrne Chateau-Renaud; “in za to imam vzrok. — Moj konj je bil torej mrtev. Svoje umikanje sem nadaljeval peš, šest Arabcev je pridirjalo k meni, da bi mi odsekali glavo, dva izmed njih sem vstrelil s svojo dvocevko, dva s svojima pištolama; toda ostala sta še dva, in jaz sem bil brez orožja. Jeden me je zgrabil za lase, ki jih zdaj zato nosim kratke, kajti človek nikdar ne ve, kaj se mu lahko zgodi, drugi mi je zavihtel nad vratom jatagan, in čutil sem že hladno železno ostrino, ko je nameril na nju ta gospod tukaj ter vstrelil onega, ki mi je hotel odrezati glavo, s pištolo, in usmrtil drugega s sabljo. Gospod si je stavil nalogo, rešiti oni dan komu življenje, in slučaj je hotel, da sem bil jaz oni srečni človek; če kdaj obogatim, si dam napraviti od Klagmanna ali Marochettija kip Slučaja.”
“Da,” pravi Morrel smehljaje, bil je 5. september, to je obletnica dneva, ko je bil moj oče rešen na čudovit način; tudi praznujem ta dan vsako leto, kolikor je v mojih močeh, s kakim ...”
“Junaškim činom, ali ni res?” ga prekine Chateau-Renaud. “Kratko, bil sem izvoljenec, a to še ni vse. Ko me je rešil meča, me je rešil še mraza, poda-rivši mi, ne polovice svojega plašča kakor sveti Martin, ampak cel plašč, in lakote s tem, da je delil z menoj, uganite, kaj!”
“Feliksovo pašteto?” vpraša Beauchamp.
“Ne, ampak svojega konja, od katerega sva snedla vsak jeden kos z veliko slastjo; to je bilo trdo.”
“Konj?” vpraša Morcerf sme-
3e-
“Ne, ampak doprinesti to žrtev,” odvrne Chateau - Renaud. “Vprašajte Debraya, če bi žrtvoval svojega angleža za tujca.”
“Za tujca ne,” odvrne Debray, “ampak morda za prijatelja.”
“Uganil sem, da bi bili moj prijatelj, gospod-baron,” pravi Morrel; “sicer sem vam imel pa že čast povedati; da sem moral, naj si bode že junaštvo ali žrtev, doprinesti ta dan usodi neki dar v povračilo za naklo-
njenost, ki nam jo je izkazala nekoč.”
“Ta povest, ki jo omenja gospod Morrel, je čudovita,” nadaljuje Chateau-Renaud, “in pove vam jo nekega dne, ko se seznanite natančneje. Danes skrbimo za želodec in ne za spomin. Kdaj imamo zajutrkovati, Albert?” “Ob pol jednajstih.”
“Točno?” vpraša Debray in potegne iz žepa svojo uro.
“O, milostno mi pač dovolite pet minut,” pravi Morcerf, “kajti tudi jaz pričakujem rešitelja.” “Čegavega?”
“Svojega,” odvrne Morcerf. “Vraga, ali mislite, da mene ni mogoče rešiti prav tako kakor koga drugega in da režejo glave samo Arabci? Naš zajutrek je filantropičen, in kakor vsaj upam, bodemo imeli pri svoji mizi dva dobrotnika človeštva.” “Toda kako si pomagamo,” pravi Debray, “ko imamo samo jedno Montyonovo darilo?”
“I no, damo ga človeku, ki ni storil ničesar, da bi ga zaslužil,” odvrne Beauchamp. “Tako se izreže Akademija navadno iz zadrege.”
“In od kod prihaja?” vpraša
Debray. “Oprostite mi mojo trmoglavost. Vem, da ste mi že odgovorili na to vprašanje, a izrazili ste se tako nedoločno,
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE, ODKAR JE TIHO ODŠLA OD NAS NAJDRAŽJA MAMA
Antonia Gombach
da si dovoljujem vprašati še enkrat.”
“Resnično,” pravi Albert, “tega sam ne vem. Ko sem ga pred tremi meseci povabil, je bil v Rimu; toda kdo ve, kod ga je ta
čas vodila njegova pot?”
“In ali si morete misliti o njem, da bode točen?” vpraša Debray.
“O njem si lahko mislim vse,” odvrne Morcerf.
ORDiNGVA POGREBNA ZAVODA
1053 East S2 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDim TRGOVSKA S POHIŠTVO«
15301 Waterloo Road
531-1235
AMERICAN SERBIAN
WOMEN’S CLUB
priredi
Razprodalo raznih
predmetov (tamage Sale)
2. IN 3. APRILA
od 9:30 do 5:00
V BARAGOVEM DOMU 6304 St. Clair Ave.
umrla 30. marca 1969
Zelo smo Vas vsi ljubili, prezgodaj smo Vas izgubili, ljuba mama, stara mama in prastara mamica, naj Vam večna luč gori.
Zdaj v nebesih je Vaš dom, pripravite tudi prostor za nas, da. ko bomo še mi svet zapustili, se bomo z Vami v nebesih veselili.
Žalujoči:
HČERE IN DRUŽINE Cleveland, Ohio, 30. marca 1971.
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAKEJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p«
takoj po rojstvu.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
6117 St. Clair Ave-
AMERIŠKA DOMOVINA
Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov: ...................
MOJE IME: ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
rrv';
\ What a lot
of fen-year-oSds are wearing
this year.
NOBENEGA SPOŠTOVANJA? — Golob se kaj malo meni, da sedi na glavi kipa kraljice Ane, ki je vladala Veliki Britaniji v letih 1702 do 1714. Kip kraljice stoji na trgu pred cerkvijo sv. Pavla v Londonu.

Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces. Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him. Later, he won’t have the strength to sit in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to feed himself or even turn over in bed.
His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications ho rarely survives maturity.
Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces every day. That hope lies in MDAA’s massive research program.
Only your contributions keep it going._
Give generously.
Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up.
Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
« ia onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJ.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Ulinois 00431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME
NASLOV •—.................
hHt,STf3 ..............................................
DRŽAVA

i»e••••••••••••■•••••!
.. CODE
LOV Z ORLOM — Sam Barnes iz Walesa z orlom Atalan-ta, ki ga je dobil v Kirgiški republiki v Sovjetski zvezi, kjer še vedno vežbajo sokole in druge ujede za lov. Nekdaj je bil lov s sokoli splošna navada med plemstvom. Tedaj še ni bilo pušk ali pa zelo nerodne. Zgoraj vidimo Bar-nesa, ko spušča orla v zrak, spodaj, ko sedi z njim na vrhu skalnate vzpetine.