598                                         J. Levičnik: Ob  stoletnici Riharjevega rojstva.
pograjski pri grofovski rodbini Blagajevi, kjer je živel kot grajski duhovnik. P. Robert je bil muzikalno nadarjen, in ker v Polhovem Gradcu v cerkvi niso še imeli orgel, jel je župljane nagovarjati, naj si jih omislijo; organista pa jim hoče on sam izučiti. V to si je odbral Bo-štijanovega i 2 let starega dečka Gregorja. Dotlej je pa GregorČek opravljal pastirjevo službo pri nekih sorodnikih. Izprva mu je šlo — kakor mi je slavni pokojnik večkrat sam pravil — trdo, jako trdo. Učitelj je bil jako nervozen, nepotrpežljiv in tako oster, da si revišČe skoro ni upalo do glasovirja. Vendar se je mladi Gregor kmalu   naučil  toliko,   da   je,   skoro  še
otrok, postal pograjski organist. Bil je takrat še tako majhne postave, da sede pri orglah ni dosegal z nogami podnožnikov; kadar jih je pa hotel ali moral rabiti, vstal je in stopal po dotiČnih tipkah. Skladateljski talent se mu je že takrat jel vzbujati; pri pesmih in med-igrah je rad pregibal akorde, kar igranje nekako zagosti in dela melodijozno. Zato so ga župljani radi imeli in hvalili. Tudi ubiranja (uglaševanja) glasovirja in popravljanja orgel se je polotil Še kot deček doma. Vsako tako in jednako delo mu je šlo srečno izpod rok.
Mlademu Gregorju   so   hitela   leta  naprej; bil je star devetnajst let, in za njegovo nadar-
jenost ni kazalo, da bi bil ostal vedno pograjski organist. Skrbni oče Boštjan ga je poslal, dasi za učenje že malo prestarega, vendar-le v Ljubljano v šolo. Ker mož ni bil imovit, moral si je Gregor po večjem sam skrbeti za vsakdanjo hrano. Marsikak goldinar si je prislužil s tem, da je hodil po hišah uglaševat glasovirje. Ostal je pa poleg tega, da je bil ljubljanski dijak, tudi še vedno pograjski organist. Vsako saboto in predpražnik popoldan po šoli je premeril štiri ure dolgo pot od Ljubljane v Polhov Gradec, kjer je naslednji dan opravljal svojo službo; po veČernicah ali ponedeljsko jutro se je pa napotil zgodaj zopet v Ljubljano v Šolo. Da bi se še bolje izuril v glasbi, hodil je Rihar tje,   kjer je bilo   kaj   lepega  slišati v
KmetiŠko, domovanje Zalogom. (Ilustracija k str. 603.)
tej stroki, zlasti pa po ljubljanskih cerkvenih korih. Celo glediške opere so ga močno vlekle nase, tudi še o Času, ko sem bil jaz njegov učenec. To je bila nekaka duševna hrana za njegove pevske ideje. Želel pa je posebno že dalje Časa seznaniti se s tedanjim postarnim, a jako spretnim stolnim organistom Hellerjem, ki je bil tudi skladatelj. Ta želja se mu je naposled tudi izpolnila. Zahajal je Rihar najrajši na šenklavški pevski kor. Tiščal je do organista ter mu gledal v note in na prste. To je postalo postarnemu možu nekako že odveč. Iz pogovora, ki se je zaradi tega med njima na koru začel, pozvedel je pa Heller, da je Rihar orglanja že nekoliko vešč. Bilo je to med neko peto sv. mašo. Tedaj je Heller odstopil Riharju