GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 9. julija 195? LETO IV., Štev. 53 Predpisi Okrajnega ljudskega odbora sprejeti na 19. skupni seji OLO dne 5. julija 1957 Na podlagi 2. odst 35. člena in člena zakona o razlastitvi (Ur. ist FLRJ št. 12-140/57) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 19. seji “krajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 5. julija 1957 sprejel ODLOK ? odškodnini za pOpolno razlastitev kmetijskega in nerodovitnega zemljišča za leto 1957 1. člen . Za območje okraja Ljubljana se določa odškodnina *za popolno razlastitev kmetijskega zemljišča za leto 1957 za en hektar razlaščenega zemljišča: . 1. V desetkratnem znesku eno- letnega katastrskega dohodka na območju katastrskih občin: Poljansko predmestje. Ljubljana-mesto, “eter I„ Peter II.. Krakovsko predmestje, Kapucinsko predmestje, Udmat, Spodnja šiška, Zgor. šiška, Mravljo, Brinje, Stožicc, Ježica, Mo-*te, Stepanja vas, Bizovik, Hrušica, Šmartno^ ob Savi, Slape, Kašelj, Do-Oruujc, Zadobrova, Sostro, Vič, Gradiško predmestje, Šujica, Dobrova, Šentvid, Vižmarjc, Stanežice, Tacen, Blince, Črnuče, Nadgorica, Podgorica, Beričevo, Rudnik, Trnovsko Predmestje, Karlovško predmestje, Kamnik. , 2. V devetkrotnem znesku eno-•etnega katastrskega dohodka na območju katastrskih občin: Meki-nie. Podgorje. I 5. V osemkratnem znesku enologu katastrskega dohodka na .bmočjii katastrskili občin: Trzin, . Mengeš, Depala vas, Drago-Studa, Stoli, Domžale, Ihan, jelo. Podrečje, Jarše, Dob, Rudom-Je, Homec, Krtina. Prevoje, Smar-Volčji potok. Križ, Kamnik. Na-jjlvČe, Godič, Stranje, Košiše, Kap-vas, Moste, Suhe dole, Gainelj-Šmartno pod šmarno goro. Ska-'''Un, Vesea, Polje, Repnje, Buko-v ’ Vodice, Šinkov Turn, Med-hiTe, Zgornje Pirniče, Spodnje Pir-p ®e, Smlednik, Zbilie. Zg. Senica, lu i n' Podsmreka, Brezovica, Log, rBrezovica, Vel. Ligojna, Sta-vfbuika. Vrhnika, Verd, Lnni-sli*' , invn gorica. Dol, Kleče, Dol-jl?’ Jaze, Podmolnik, Nevlje. Go-jr’ranle. Županje njive, Moste, Pl la vas, šmaren, Podgora. 1P. *• V sedemkratnem znesku eno-Q, ,lpgQ katastrskega dohodka na Vrjn°^ju katastrskih občin: Mali Or1, Sn?arip. Selu, Stranska vas, tV^uplje. Višnja gora. Dedni dol, v„ R,9’ Stična, Šentvid, Radohova Liti, *l|d°. Kresnice. Senožeti, Hotič, Lii, i’ Šmartno. Gor. Logatec, Dol. Potki j . nje v ostalih panogah gospodarstva. 141%. Tovarna »Lek* predvidc^ Padec se zaznamuje pri komu- povečanje kapacitet anorgarts* nalni dejavnosti zaradi povečanih soli^ in proizvodnjo^ novih artikj^ materialnih stroškov in predvsem Da bi podjetje »Litostroj* v * 1 zvišanja amortizacije pri Električni ji meri izkoristilo svoje kapačite v! cestni železnici. namerava sodelovati v nroizvofl11!; namerava sodelovati v proizve**-. Povprečni letni narodni dohodek električnih lokomotiv s podjc/, se bo predvidoma dvignil od 225.965 D u r oeDa k o vi č *, *Rade Končar« dinarjev po realizaciji leta 1956 na ostalimi podjetji. 231.025 din po planu" za leto 1957, Znaten porast proizvodnje z.a - roko potrošnjo izkazuje eiekirO'" II. poglavje ali za 3%. ,,,,,,, ^ dustrijsko podjetje »TIKI«, ki svojo proizvodnjo še v večji iRL preusmerilo v izdelavo bojlerjev F INDUSTRIJA obrat »Inštituta za elektrozveze«. , Predvideni razvoj industrijske znatno povišuje proizvodnjo teh-* proizvodnje v letu 1957 temelji na munikncijskih naprav. doseženi proizvodnji leta 1956, na Za izvršitev predvidenih Pr° boljšem izkoriščanju že obstoječih vodnih nalog se bo število zapc* , kapacitet, na boljši organizaciji in nih v industriji povečalo v pri*1 ^ povečani produktivnosti dela, na ra- javi z letom 1956 od 3896 na 3937, , cionalnejšem izkoriščanju materi- jeza 1%. nln. boljši oskrbi z reprodukcijskim Število zaposlenih v odnosu ..........t'...** .... cncviiu /,ii|nJ3u,iuii v ^ materialom in z nadaljnjim pre- fizični obseg proizvodnje zaznnfl% proizvodnje na pred- ie povečanje v tekstilni indusv / usmerjanjem proizvodnje na pred- je povečanje mete, ki jih na tržišču še vedno in sc nanaša na Tovarno dekora^U primanjkuje. nih tkanin, ker je podjetje z®r|,j. Na povečani obseg proizvodnje potreb trga pričelo izdelovati bo ugodno vplivala boljša preskrba še in gostejše tkanine, ki po*r5!,g. z domačimi in uvoženimi surovina- jejo zn izdelavo več delovnega mi, povečana kupna moč in poveča- Na osnovi predvidenega povpU,,; ni izvoz. nega števila zaposlenih in povi’ :/ Na tej osnovi se v lefu 1957 pred- nja fizičnega obsega proizvod^ videva porast skupne količinske bo produktivnost v industrijski proizvodne nasproti doseženi pro- izvodnji v primerjavi z leiom * 1 izvodnji v letu 1956 zn 4.%. Blagov- predvidoma porasiln za 3%. na proizvodnja bo porastln za 3%, To povečanje bo doseženo Prf8, proizvodnja predmetov široke po- vsem z novim načinom nag ral trošnje pa za 7%. nja in z boljšo organizacijo Ae'a'e, Po posameznih strokah se bodo V letu 1957 predvidevamo fizični obseg proizvodnje, fizični ob- Čanje izvoza zn 102% zaradi 'z seg proizvodnje predmetov široke šonja gospodarskih stikov z potrošnje in število zaposlenih na- zemstvom. j\>v sproti letu 1956, izraženo v indeksih, Po posameznih strokah bo f gibali takole: mjc izvoza naslednje: Stroka 117 Kovinska industrija 119 Elektroindustrija 120 Kemična industrija 121 Industrija gradb. materiala 122 Lesna industrija 124 Tekstilna industrija 125 Industrija usnja in obutve 127 Živilska industrija 128 Grafična industrija Proizvodnja Skupna proizvodnjo predmetov široke potrošnje Realizacijo 1956 ■ 100 103 112 16j 161 122 122 100 100 114 114 95 95 102 102 101 101 100 100 Delo«0" id 11« 100 100 100 100 101 101 100 Industrijo skupaj: 104 107 i T el; le if li « Pl d c D 3 I l V S Stroka 117 Rov. industrija 120 Kem industrija 124 Tekstilna industi 125 Industrija usnja in obutve 127 Živilska industrija Industrija skupaj 218.758 Izvoz se bo povečal v kovinski •troki, ker je uspelo podjetju »Litostroj« osvojiti nova tržišča na bližnjem vzhodu, predvsem v Siriji, Egiptu in Iranu, kamor bo izvažalo •vaje izdelke. V industriji usrja *n obutve je podjetje »Zvezda« osvojilo nova tržišča v Poljski in Sovjetski zvezi in bo izvozilo 78•/• •vojc proizvodnje. • III. poglavje KMETIJSTVO Realizacija Plan Indeks Struktura Realizacija ▼ 000 din lzvri1in 1956 1957 1956 — 100 1956 1957 164.266 321.700 196 75,1 72,9 — 5.000 — — 1,1 a 17.892 17.892 100 8,2 4,1 33.600 93.350 287 15,3 21,2 i 3.000 3.000 100 1,4 0.7 218.758 440.942 202 100 100 V. poglavje PROMET V primerjavi s preteklim letom se predvideva v letu 1957 povečanje prometnih dejavnosti za 8'Vo. Po posameznih strokah bo to povečanje naslednje: Stroka 511 Železniški promet 515 Cestni promet zagotovili boljše nagrajevanje zaposlenih. \ izgradnji je preskrbovalni center in tržnica ob Celovški cesti. Zadružna poslovna zveza bo ustanovila tri nove poslovalnice s sadjem in zelenjavo. V načrtu je izgradnja preskrbovalnega centra na Šišenski cesti. Treba bo tudi skrbeti za razširitev mreže mlečnih restavracij, ki bi lahko poslovale po sistemu današnjih kavarn in ki bi bile lahko povezano s prodajo kruhu in slaščičarskih izdelkov. Vzporedno z graditvijo novih stanovanjskih naselij je nujno, da Svet za blagovni promet v sodelovanju s Trgovinsko zbornico čiinprej dokončno izdela perspektivni program razvoja trgovske mreže. I n <1 e k 8 Realizacija 19» - 100 106 140 Predvidevamo, da bo skupna kmetijska proizvodnja na območju občine porastla za 3°/«. Z.u dosego povečanja te proizvodnje sc predvidevajo naslednji ikrepi-: n) pristopiti je treba k boljši or-jfanizueiji zaščitne službe in pravočasno zatirati rastlinske škodljivce 'n bolezni, b) povečati in smotrno uporabiti Potrošnjo umetnih gnojil, c) uporabljati kvalitetnejša semena, ki bodo v tem letu na raz- polago. Za pospeševalno delo v sadjarstvu bo skrbela podružnica zadruge •Sadjar in vrtnar«, ki bo redno opravljala škropljenje sadnega drevja in organizirala akcije za zatiranje ameriškega kaparja in koloradskega hrošča. Zadruga bo nadalje z raznimi predavanji, seminarji za obrezovanje sadnega drevja in z razstavo, na kateri bo prikazano delo, širila znanje in'propagando za •motrno gojenje sadnega drevja in Povrtnine. Za zdravstveno zaščito živine in omejitev nevarnih živalskih kužnih bolezni bo skrbela veterinarska •lužbn. S pospeševanjem umetnega osemenjevanja se bo pri kravali omejilo izvrgavanje, jalovost in brezmlečnost. Izboljšanje stanja bo ooseženo tudi s pospeševanjem strokovnega znanja živinorejcev in njihovega smisla za večji gospodarski "spel,. IV. poglavje GRADBENIŠTVO . Gradbeno dejavnost v občini bo-oo v glavnem izvrševala gradbena Podjetja, ki imajo sedež v drugih ."‘innh okraja. Predvidoma bo zna-vrednost gradbenih storitev v letu 1957 600 milijonov dinarjev, ■rodili se bodo stanovanjski objek-I* ''služnostnega značaja, šoln-osem-c'kn in upravna zgradba. Na področju stanovanjske iz-Rradnje bomo nadaljevali oziroma orel j graditi II blokov z 276 stano-°nli. Poleg tega se bo začelo z godbenimi deli na 118 vrstnih hi-u '• Predvideva se tudi 20 zasebnih Krndcnj stanovanjskih hiš. V letu ~!' bo dograjenih HI stanovanj, p 'P^hvljenih zn vselitev. - yd ostalih objektov bosta do-Qvnb‘ni trgovski paviljon in tržnica im Jelovški cesti, gradbena delu na •trV,Vn' z£r,,dl>i bodo izvršena do hn • e" zn osnovno šolo - osemletko uo 'zvršen le izkop. ... 0 naštetih visokih gradenj |]-Pj?,d videva jo tudi dela na knnn-inv.yj' oziroma rekonstrukciji Ce-gotu’ Kebetove, Sojerjeve in Draž-e°ške ceste. Promet skupaj 108 Število zaposlenih oseb sc bo povečalo v primerjavi z letom 1956 za 5°/o in bo znašalo 871 zaposlenih. Plan železniškega prometa zajema dejavnost treh železniških namenskih podjetij. Delo in razvoj teh podjetij je tesno povezano s potrebami železniškega transportnega podjetja, ki ima z zveznim in republiškim družbenim planom predvidena potrebna sredstva za nabavo novih in popravilo starih prevoznih sredstev, kakor tudi za obnovo nekaj tirov in izmenjavo večje količine železniških pragov. Velika ovira za razvoj teli podjetij so iztrošena in zastarela osnovna sredstva predvsem pri podjetju za popravljanje voz in strojev. Za izboljšanje dela tega podjetja bi bilo potrebno vložiti velika investicijska sredstva v skladu s splošnim razvojem železniškega prometa. V dejavnosti cestnega prometa sta zajeti podjetji »Prevozništvo« in obrat podjetja »Karoserija«. Z nabavo treh kamionov koncem preteklega leta in predvideno nabavo novih prevoznih sredstev bo podjetje »Prevozništvo' povečal.) svoj promet v letu 1957 zn 70%. VI. poglavje TRGOVINA Blagovni promet bo v letu 1957 pornstcl zn 4% ter bo predvidoma znašal 5203 milijone dinarjev. Od predvidenega prometa odpa- de na. 1. trgovino na velika .4.9*/« 2. trgovino na drobno 15,2% 3. zunanjo trgovino 73.4"/n 4. ostalo trgovino 6,6% Delovna sila bo porastla za 2% in bo znašala 647 zaposlenih. Največji promet izkazuje zunanja trgovina, v kateri je predviden občuten porast prometa nasproti letu 19,56. Vzrok z.a to je predvsem v pripojitvi podjetja »Viijen« k podjetju »Slovenija vino«, ki je bila izvršena v začetku leta 1937. S tem se je podjetju »Slovenija-vino« omogočila razširitev kletnih kapacitet, kar bo vplivalo nn povečanje izvoza kvalitetnih vin. V trgovini na veliko je izkazan noprnm letu 1956 padec prrtmetn zaradi likvidacije podjetja »Konzuin« in združitve podjetja »Vineats podjetjem »Slovenija-vino«. Povečanje blagovnega prometa v notranji trgovini bo doseženo z boljšo orgn' -icijo poslovanju in večjo storilnostjo v obstoječi trgovski mreži, na kar bodo vplivali novi predpisi o delitvi dohodka, ki bodo Za razširitev trgovske mreže morajo skrbeti tudi trgovine same, ki naj v ta namen koristijo svoja razpoložljiva sredstva. Občinski ljudski odbor bo v letu 1957 uporabil sredstva investicijskega sklada za obnovo obstoječe opreme in nabavo nove, za povečanje zmogljivosti prodajnih lokalov in skladišč, ter prometnih sredstev, namenjenih za trgovino. Strokovnemu izpopolnjevanju osebja v trgovini ter vsestranskemu napredku vajencev bo potrebno tudi v letu 1957 posvetiti vso pozornost, Za uspešen razvoj trgovinske dejavnosti v letu 1957 in za večjo stabilizacijo tržišča morajo kolektivi trgovskih podjetij zlasti paziti na to, da se trgovine pravočasno oskrbijo s potrebnimi količinami in sor-timentom blaga, ki bo odgovarjal potrebam in okusu potrošnikov. Ustanavljanje potrošniških svetov predstavlja važen korak v nadaljnjem poglabljanju demokratičnih oblik upravljanja. Nekateri potrošniški sveti sicer šc niso našli prave vsebine dela, dejstvo pa je. da se je dokaj širok krog potrošnikov seznanil z delom trgovine, spoznal težave in po svojih možnostih sodeloval pri reševanju problemov. Svet zn blagovni promet bo moral pospeševati ustanavljanje potrošniških svetov v prodajalnah, kjer ti ne obstojajo, kot na primer pri prodajalnah kruhu oziroma pekarnah, mesnicah in - mlekarnah. Skrbeti bo moral za boljše slike s potrošniškimi sveti in proučevati njihovo problematiko. VII. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM V letu 1957 se promet v gostinstvu bistveno ne bo spremenil. Število zaposlenih bo ostalo na isti višini kot v preteklem letu, ker sc je delovna sila v obstoječih obratih ustalila. Vsi gostinski obrati v sestavi podjetij bodo v letu 1957 postali samostojna gostišču, katerim bo določena tudi pavšalna obdavčitev. Rezultati so pokazali, da gostišča kot samostojni obrati ustvarjajo večji promet in poslujejo bolj rentabilno, kot pn v sestavi gostinskih podjetij. Z osamosvojitvijo dosedanjih obratov bomo dosegli večjo konkurenco in kulturnejšo postrežbo, kar bo v prid potrošnika. Pri odrejanju pavšalov bo občinski ljudski odbor upošteval najnujnejše izpopolnitve inventrnja, ki ga bodo gostišča nabavila iz ostanka dohodka. Gostiščem bo tako omogočeno, da tudi z lastnimi sredstvi izpopolnijo in preuredijo tehnično opremo lokalov, ker pretežni del ne odgovarja sodobnim zahtevam in predpisom o ureditvi gostinskih obratov. Potrebno bo šc nadalje skrbeti za strokovno usposabljanje gostinskega kadra, ker kvalifikacijska struktura delovne sile v odnosu na potrebno strukturo še vedno ni zadovoljiva. Za nadaljnji razvoj gostinskih obratov v zvezi z nezadovoljivim stanjem že obstoječih ter pomanjkanjem novih gostinskih obratov bo potrebno, da Svet za blagovni promet v sodelovanju z ostalimi gostinskimi organizacijami izdela program za daljše razdobje. Ta program naj ima v vidu potrebe celotnega okraja, ker gostinstvo ne služi samo ožjim potrebam posamezne občine, temveč predstavlja važno materialno osnovo za obstoj in napredek domačega ter inozemskega turizma. Pri presoji potreb po novih gostinskih obratih se kot posebno vprašanje pojavlja problem obratov družbene prehrane, za kar so poleg ljudskega odbora dolžne skrbeti tudi gospodarske organizacije. VITI. poglavje OBRT V letu 1956 je obrt na področju občine sicer napredovala, vendar še vedno relativno zaostaja za vedno bolj rastočimi potrebami. Zaradi tega je potrebno v letu 1957 posvetiti posebno skrb razvoju obrtne dejavnosti. V letu 1957 sc bo vrednost obrtniške proizvodnje in tislug v družbenem sektorju povečalo za 18°/o. Število zaposlenih se bo povečalo za 11 ®/o in bo znašalo 451 zaposlenih brez vajencev. Tp povečanje bo doseženo predvsem v strokah predelovanja kovin, elektrotehničnih strokah ter v strokah, ki so povezane z gradbeno dejavnostjo — stanovanjsko izgradnjo in obrtno-uslužnostnih strokah, ki delajo za vsakdanje potrebe prebivalstva. Povečanje obrtniške dejavnosti bo omogočeno: n) z izboljšanjem in izpopolnitvijo strojne opreme ter orodja. b) z večjo produktivnostjo dela, c) z ustanovitvijo 6 novih obrtnih podjetij in delavnic. Iz sredstev občinskega investicijskega sklada bo uporabljeno zn delno preureditev obstoječih in za ustanovitev novih obrtnih delavnic 13.431.000 din. Zaradi nujne potrebe po usluž-nnstnili obratih v okviru stanovanjskih naselij bodo v letu 1957 izvršene vse priprave za pričetek gradnje posebnega objekta po žc odobreni lokaciji v Kebetovi ulici. V tem objektu bodo obratovale: šivalnica, čevljarna, pralnica, servis za hišna in gospodinjska popravila ter briv-sko-frizerski salon. Pavšalno določanje družbenih obveznosti obrtnim delavnicam se je pokazalo pozitivno, ker je bila s tem dana vzpodbuda delovnim kolektivom za čim večio proizvodnjo. Pri določanju pavšalnih obveznosti se bo upoštevala realna zmogljivost, položni in problematika vsake‘obrt-ne delavnice posebej in pri tem ocenjevalo tildi pozitivne' napore kolektiva zn uspeli delavnice. Poleg tega ho ljudski odbor pri odrejanju pavšalov upošteval najnujnejše izpopolnitve inventarja, katerega bodo delavnice nabavile iz ostanka dohodka. Mestna mladina se ne vključuje in ne kaže zanimanja za obrtne stroke, v katerih je delo težje, mladina z dežele pa nima možnosti bivanja in preskrbe v mestu. Zato bo tudi ljudski odbor v letu 1957 prispeval za gradnjo vajenskega doma za potrebe celega mesta znesek 785.000 din iz občinskega investicijskega sklada. Poseben delež v obrtniški proizvodnji ima tudi zasebna obrt, od katere prav tako pričakujemo povečanje in ustanavljanje novih delavnic. Potrebno bo ugotoviti realen dohodek in uvesti večjo davčno disci-• plino. IX. poglavje KOMUNALA Komunalna podjetja v letu 1957 bistveno ne bqdo povečala svoje dejavnosti. Podjetje ECZ bo nadaljevalo z rekonstrukcijo mestnega prometa. Uvedlo bo trolejbusno zvezo Ajdovščina—Šentvid v nadomestilo za staro tramvajsko progo, na obstoječih progah pa bo uvedlo bolj pogosto obratovanje vozil v konicah. V ta namen bo stavilo v redno obratovanje še 10 trolejbusov, ki jih je nabavilo že v preteklem letu. Z uporabo večjega števila trolejbusov namesto iztrošenih tramvajskih voz ima podjetje visoke materialne in amortizacijske stroške, zaradi česar ne more kriti svojih izdatkov 7. dohodki. Za kritje izgube v letu 1956 in za plačilo anuitet, ki zapadejo v letu 1957, so predvidena sredstva v proračunu OLO. Pekarne v letu 1957 ne bodo povečale svoje proizvodnje, ker obstoječe kapacitete tega ne dovoljujejo. Stanje zastarelih pekarskih/ obratov je precej kritično in ne' utsreza sanitarno-higienskim predpisom; zaradi tega so za delno preureditev zagotovljena sredstva v občinskem investicijskem skladu. Kino Šiška predvideva uvedbo cinemascop platna, s Čimer se bo povečala izbira predvajanja filmov. Število zaposlenih povečuje samo ECZ zaradi rekonstrukcije cestnega prometa. DRUGI DEL Ekonomski Instrumenti občine Ljubljann-šiška za leto 1957 X. poglavje AMORTIZACIJA 1. Gostinstvo 4. Splošne kmetijske zadruge Splošne kmetijske zadruge bodo obračunale polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po stopnjah. ki so določene z zveznimi predpisi. XI. poglavje OBRESTI OD OSNOVNIH SREDSTEV 1. Gostinstvo Obrestna mera za osnovna sredstvu- znaša na leto 4%>, v pavšalira-nih gostiščih pa so obresti osnovnih sredstev predpisane v določenem pavšalnem znesku. 2. Obrt Obrtna podjetja na rednem obračunu plačujejo obresti od osnovnih sredstev po obstoječih zveznih predpisih. Pavšulirana obrtna podjetja plačujejo obresti od osnovnih sredstev v določenem pavšalnem znesku. 3. Komunalna podjetja Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto za: a) -podjetja za predvajanje filmov 1 •/*, b) vsa. ostala komunalna podjetja 2 »/o. Električna cestna železnica je oproščena plačila obresti od osnovnih sredstev. 4. Splošne kmetijske zadruge Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto 2°/e. XII. poglavje SKLAD ZA SAMOSTOJNO RAZPOLAGANJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ 1. Od sredstev, izločenih iz dobička za družbene investicijske sklade in za samostojno' razpolaganje gospodarskih organizacij, pripada gospodarskim organizacijam, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dobička 30°/« za samostojno razpolaganje. 2. Ne glede na določbe prve točke tega poglavja pripada vsem gospodarskim organizacijam 40V« za samostojno razpolaganje, če vplačajo po odločitvi svojega delavskega sveta v stanovanjski sklad 50°/« sredstev sklada za samostojno razpolaganje. Gospodarskim organizacijam so zagotovljena stanovanja, zgrajena iz teh sredstev v višini vplačil. vršitev investicij, naznačenih v po-pogodbi, s katero so bili določeni pavšali za leto 1957. XIII. poglavje SKLAD ZA KADRE Pri določanju osnove za obračun sklada za kadre v gostinstvu odbijajo pavšaliruna gostišča od dosežene realizacije dvojni znesek občinskega prometnega davka, ki je določen v odločbi o predpisu pavšala za leto 1957. XIV. poglavje DRUŽBENE OBVEZNOSTI V PAVŠALNEM ZNESKU Pavšalne obveznosti do družbene skupnosti bodo gostinskim in obrtnim podjetjem določeno s pogodbo v pavšalnem znesku, ki obsega: 1. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka, 2. prometni davek, 3. prispevek za družbeni investicijski sklad, 4. Stalni prispevki družbene skupnosti, 5. Stanovanjski prispevek. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka se odvaja v občinski proračun. Prometni davek od alkoholnih pijač se odvaja v sklad za zatiranje alkoholizma, ki se vodi pri okraju. Prispevek za družbeni investicijski sklad in stalni prispevki družbeni skupnosti se odvajajo v občinski investicijski sklad. Stanovanjski prispevek se odvaja v celoti v občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. XV. poglavje 20°/o dosežene turistične takse se obvezno odvaja na poseben račun stalne mestne turistične konference. XVI. poglavje Od sredstev, ki se bodo natekla na podlagi določil tega družbenega lana in drugih predpisov v druž-cni sklad občine in sredstev začetnega salda tega sklada, se uporabi zn potrebe občinskega proračuna 20%> kot dohodek brez obveznosti vrnitve. XVII. poglavje Na podlagi 2. člena Uredbe o družbenih investicijskih skladih (Ur. list FLRJ št. 22/56), se iz sredste’ občinskega investicijskega skhu'“ uporabi za negospodarske invcstij cije kot posojilo znesek din 3,460.0® dinarjev. XVIII. poglavje Na podlagi 3. točke iu 5. razdelka XXVI. poglavja Zveznega družbenega plana se iz sredstev občinskega kreditnega sklada za zidanj® stanovanjskih hiš uporabi za gf®" ditev šolskega poslopja do 15 min* jonov din. . XIX. poglavje OBČINSKE DOKLADE Zavezanci dohodnine od kmetU': stva plačujejo občinsko doklado P° katastrskem dohodku, zavezanci dohodnine od samostojnih poklicev i® •premoženja, izvzemši zavezanci z® davek od dohodkov iz dopolnilne?® delovnega razmerja in od honoraj' nega dela, pa po davčni odmeri, »j je podlaga za odmero dohodnine N-samostojnih poklicev in premoč6' nja. Način odmere in pobiranja občinske doklade bo določen s posebnim odlokom v višini in na način* ki ga bo predpisal mestni Svet z® glavno mesto Ljubljana. XX. poglavje OBČINSKI DRUŽBENI INVESTICIJSKI SKLAD V občinski investicijski sklad bodo po zveznih predpisih in drugih predpisih v letu 1957 stekala naslednja sredstva: — 16°/» prispevka družbenim investicijskim skladom, — 55 %> doklad na kmečko dohodnino, — 456/o od taks na kmetijsk* stroje, — obresti na osnovna sredstv® komunalnih, gostinskih in obrtni6 podjetij, — obresti od lastnih obratni” j sredstev komunalnih in obrtn'11 podjetij, — prispevek za družbeni investicijski sklad komunalnih in pavšal'" ranih podjetij, — anuitete od občinskih kreditov, — prispevek za napredek Pr°.' meta in predelavo kmetijskih Prl | delkov. Gostinska podjetja in gostišča ter pavšalirana samostojna gostišča bodo obračunavala poln: znesek predpisane amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. Gostišča na pravila bodo obračunavala amortizacijo po stopnji 10%> vseh osnovnih sredstev. 2. Obrt Obrtne gospodarske organizacije bodo obračunavale polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po stopnjah, ki so določena z zveznimi predpisi. Obrtne delavnice na pravila bodo obračunavale amortizacijo po stopnji 10 "/o vseh osnovnih sredstev. 3. Komunalna podjetja Komunalna podjetja bodo obračunavala polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka bo plačala EC7. zmanjšano amortizacijo. Odstotek zmanjšanja od polnega amortizacijskega aneska znaša 5°/o. 3. Gospodarske organizacije, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dokodka, vložijo določeni del dohodka v svoje sklade — sklad za samostojno razpolaganje. Del dohodka po prejšnjem odstavku se izračuna po stopnji prispevka za družbeni investicijski 4. Pavšalirana obrtna in gostinska podjetja plačajo v svoj sklad za samostojno razpolaganje najmanj višino sredstev, ki so potrebna za iz- Vsebina 17 Otllok o odškodnini za popolno razlastitev kmetijskega in nerodovitnega zemljišča za leto 1957. 18 Odlok o s p rom oni l>a h in dopolnitvah odloka o pobiranju občinskega prometnega davka na območju okraja Ljubljana. 19 Odlok o spremembah in dopolnitvah od-^ loka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju mesta Ljubljana. 20 Odločba o razglasitvi Ljudske univerze v Ljubljani za finančno samostojni zavod. ITI Odlok o proračunu za leto 1957 Občine l.jubljano-ftifika. 154 Družbeni plan za leto 1957 Občine Ljubljana Šiška. A. Sredstva investicijskega sklada za investicijska posojila: a) prenos sredstev iz leta 1956 .......................... b) predvidena sredstva v letu 1957 ........................ T 000 I||n 7.26* )5.9fi) Skupaj manj 20Vo za potrebe občinskega proračuna v smislu zveznih predpisov............................. manj posojilo za negospodarske investicije.......... 8.650 3.460 12.1*° razpoložljiva sredstva sklada za investicijska posojila gospo- ,,i darskim organizacijam..............................................31-** Ta sredstva se bodo porabila: n) za investicije in investicijjsko opremo trgovskih podjetij b) za investicije in investicijsko opremo ter investicijsko vzdrževanje obrtnih delavnic............................ . c) za investicijsko opremo podjetja cestnega prometa . . č) prispevek za melioracijo Ljubljanskega barja po sklepu mestnega Sveta za glavno mesto Ljubljana.................. d) za investicije v gostinstvu . . ................ e) za investicijsko opremo komunalnih podjetij . . . . f) zn investicijska posojila komunalnim zavodom po sklepu Mestnega sveta 1. zarodu > Snaga c................................2.300 2. zavodu »Mestna kanalizacija«.....................1.460 3. zavodu »Mestna razsvetljava«...................... 725 7.8«* 15 9fl0 Skupaj: planirana poraba sredstev . . . (Nadaljevanje s 51.1" ledi)